Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja :
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Ipravnišlvo
v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XX.
Vabilo
k
katoMo-politiénega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem,
ki se bode vršil
v četrtek dné 9. maja 1901
\ Oelovcu
v dvorani kat. rokodelskih pomočnikov.
Začetek ob 2. uri popoludne.
Vspored:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika in blagajnika o delovanju dru-
štva v preteklem letu.
3.	Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih
doneskov.
4.	Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev
računov.
5.	Poročilo o deželnem zboru.
6.	Razne razprave, predlogi iu nasveti.
K temu shodu uljudno vabimo vse ude političnega društva in tiste slovenske rodoljube, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti.	Odbor.
Brezpravni !
Brezpravni — brez vseh pravic smo koroški Slovenci ! Jasno govoré postavne določbe, ki nam zagotavljajo popolno ndrodno ravnopravnost — na papirju. Razne sodnije, zlasti tudi najvišje sodišče, je na dotične pritožbe že tolikokrat razsodilo, da ima pri naših sodnijah slovenščina iste pravice kakor nemščina! A kaj vse to! Naši uradniki se za jasno določbo državnih osnovnih zakonov, za uredbe ministerstev, za razsodbe najvišjega sodišča kratkomalo ne zmenijo in vsak uradnik dela v jezikovnem oziru prav po svoje — pravico! Da je temu res tako, evo nov dokaz:
Kakor znano, je bil tajnik kat.-pol. in gosp. društva g. J. Rozman od deželne sodnije obsojen radi kolportaže na 6 kron globe. Pri prvem zaslišanju že je imenovani zahteval, naj se ga zasliši slovenski, in sodnijski tajnik g. Kues je takrat zahtevi ugodil. Prišlo je do obravnave pred okrajnim sodiščem in obtoženec je dosledno zahteval slovensko obravnavo. A sodnik, že imenovani g. Kues, je nedosledno tokrat isto povsem postavno in upravičeno zahtevo odbil in odredil, da se obravnava vrši nemški in zapisnik piše nemški. Zatoženec je vkljub temu govoril le slovenski. Imenovani sodnik se, preziraj e postavo, drži namreč načela : Vsak Slovenec, ki nemški zna, ne sme zahtevati slovenske obravnave!! No, to načelo je res „komod“ za sodnika, rekli bi: najnovejša jezikovna naredba, katerih za Koroško ne izdaja osrednja vlada, marveč jih kar od slučaja do slučaja napravljajo posamezni sodniki! O tem, koliko so vredne in postavne take „naredbe“, je sodba jasna.
Obtoženec R. se je zoper postopanje prvega sodnika pritožil na višjo sodnijo v Gradcu. Od tam pa je prišla naslednja, za naše razmere prav značilna rešitev v sledečem, sevé nemškem dopisu:
„Praes. 851 17/1.
Gospodu Jožefu Rozman-u, v roke g. dr. Alojzija Kraut-a, odvetnika
v Celovcu.
Vsled naročila od dné 17. aprila t. L, praes. 4290—17 d/L, se Vam naznanja, da predsedništvo c. k. višjega sodišča o vaši pritožbi proti kazenskemu oddelku okrajnega sodišča v Celovcu
V Celovcu, 25. aprila 1901.
gledé obravnavnega jezika ni imelo ničesar ukreniti.*
C. k. predsedništvo deželnega sodišča.
Celovec, dné 19. aprila 1901.
Ullepitsch 1. r.
C. kr. nadsodišče v Gradcu torej po tem kratkobesednem dopisu „nima ničesar ukreniti,“ četudi se naravnost kršijo jasne postavne določbe, in če se pravici naravnost bije v obraz ! Opomniti sevé je treba, daje predsednik nadsodišču, grof Gleispach, znani — prijatelj Slovencev.
Lani smo pisali** o slični zadevi: «Vnovič je najvišja sodnija potrdila veljavo našega materinega jezika pred sodnijami, pa vkljub temu je pričakovati, da te veljave naši nemški nacijonalci na sodnijskih sedežih ne bodo pripoznavali.“ Letos moramo z žalostjo pribiti resnico, da te veljave, kakor kaže navedeno, niti sodniki, ki so rodom Slovenci, nočejo pripoznavati! Tužna nam majka!
Dalje smo lani ravno tam pisali: «Mučno je za stranke, ako morajo v vsakem posameznem slučaju nasproti sodnikom, čuvarjem pravice, čuvati — postave. Ne zadostuje, kakor vsakdanja skušnja kaže, če se na pritožbe dà od višjih mest zagotovilo, da se je vse potrebno ukrenilo, ampak treba je tudi poskrbeti, da bodo vzroki takim pritožbam za vsikdar ponehali. “ — Letos moramo tudi v tem konstatovati „napredek“, da namreč nadsodišče v Gradcu «nima ničesar ukreniti"!
Sevé se bodemo zopet pritožili, ker vedno še upamo, da se tudi v AvRriji še najde pravica!
Doma in na Dunaju.
če smemo verjeti pisarenju naših liberalnih in nemško-nacijonalnih listov, Koroška ne more imeti v državnem zboru boljših zastopnikov, kakor so sedanji poslanci! Vsi so po mnenju teh pravi — odličnjaki! In če ti «odličnjaki“ pridejo med ljudstvo, se jim usta kar cedé sladkih obljub, kako bodo „reševali“ ubogega kmeta; njih pristaši kujejo svoje privržence v deveta nebesa, listi jih hvalijo nad vsako mero. Kako so pred volitvami povzdigovali Čare-ta. Ta mora na Dunaju kar čudeže delati, noben drug kakor ta bo — rešil Koroško, — tako je šla beseda po celem volilnem okraju, in bilo jih je kalinov dosti, ki so se vsedli na te limanice. Pomagal je še ves pritisk od nemčurske in vladne strani, — srečno sta prišla Oraš p. d. Oštinjak in čare p. d. Pavkar „skoz“ in v državni zbor. Kako je zdaj s tistimi mastnimi obljubami, kako se zlasti imenovana dva koroška poslanca — in za ta dva se moramo Slovenci posebno zanimati — sučeta na cesarskem Dunaju, kako se trudita za blagor svojih volilcev? Poglejmo malo!
„Grostija“.
V kateri klub bodeta vstopila Oraš in čare? To vprašanje je moralo koj s početka zanimati vsakogar. Doma sta imenovana vneta pristaša „bauernbunda“, obadva tudi njegova odbornika. Koroški «bauernbund" je v najožji zvezi s kmetsko zvezo znanega «rešitelja kmetov", barona Rokitan-skega na Štajerskem. Rokitansky sam je prišel v Šmarten ob Beljaku, da je tam delal za Oraša. Prej enkrat je pri Pavkarju strastno napadal in grdil Slovence. Na Dunaju, v državnem zboru, je Rokitansky osnoval posebno kmetsko zvezo, katera šteje cele — tri člane. Pri tej zvezi, katera je po pisarenju „Bauernzeitunge“ edino prava zastopnica kmetskih teženj, sta gotovo tudi čare in Oraš ? Kaj še!
Doma vneta „bauernbundarja“, ki edino v „bauernbundu“ vidita rešitelja kmetskega stanu, dà, celo odbornika «bauernbunda", sta Čare in Oraš na Dunaju „bauernbundu“ in njegovim težnjam pokazala — figo! Pred volitvami sta „farbala“ kmete, da kmete sme zastopati samo kmet, na Dunaju pa sta pustila na cedilu — kmetsko zvezo! Kaj h temu pravijo „bauernbundarji“, ne vemo in nam tudi ni mar. A kaj h temu pra-
* «... nichts zn verfiigen befunden hat.“
** Glej „Mir“ 1900, štev. 37.
Štev. 17*
—........—	..V 4*, -
vite vi, potrapani slovenski volilci, ki ste se dali od zvitih liberalnih agitatorjev speljati na led ter ste raji pustili pasti izvrstnega slovenskega kandidata ter ste pomagali — Čaretu na mehki poslanski sedež?!
Kam sta šla Čare ter Oraš? V nemško-nacijonalno stranko (klub nemške ljudske stranke). Kot nje prava in veljavna člana? Ne! Marveč samo kot brezpravna in neveljavna goslača!
Kaj pomeni gostač, ali kakor pravijo pri nas: «gostij", „ofer“ itd. pri hiši, vé vsakdo. Brezpraven je, na uslugo mora biti gospodarju; kedar ga ta potrebuje, mu mora vstreči! Prav v tem razmerju sta torej tudi Čare in Oraš do nemško-nacijonalnega kluba. Kedar ju ta potrebuje — za glasovanje, podpisovanje interpelacij itd. — morata mu biti pokorna, drugače pa sta — gostija! Kmetje, volilci! Ali se Vam kaj dani, kako nastopata Oraš pa Čare doma, in kako klaverno vlogo igrata na Dunaju?!
Po stenografičnih zapisnikih državnega zbora smo brskali, da bi tam zasledili vsaj sled «uspešnega" delovanja teh naših „vrlih“ poslancev, da bi tam mogli brati o njih delu in trudu za — kmetski stan. Našli smo, a nič dela intruda za našega ubogega kmeta, marveč le — marsikaj drugega !
Duhovne vaje.
Učno ministerstvo je lani odredilo, naj se na srednjih šolah vrSé za dijake duhovne vaje kot priprava za velikonočno spoved! Vsak pameten človek mora tako odredbo le odobravati, zakaj kar so misijoni za ljudstvo, ravno to so duhovne vaje za mladeniče. A liberalcem, nacijonalcem itd. so duhovne vaje takoj smrdele. V čelovcu teh vaj sploh nismo imeli, ker so se jih liberalni profesorji vstrašili menda tako, kakor h . . . č blagoslovljene vode.
Razgrajač Wolf je to stvar spravil letos tudi v državni zbor potom neke prav neslane interpelacije, katera je polna navadnih nemško-nacijonalnih čenč. Interpelacijo so podpisali tudi nemški nacijonalci, med njimi sevé naši Korošci: Artur Lemiš, Werniš, Oraš, Gratzhofer, Dobernig. Čare-ta takrat ni bilo na Dunaju, drugače bi bil gotovo tudi podpisal.
Duhovne vaje za šolarje so torej Orašu in tovarišem na potu! Kaj se godi pri takih duhovnih vajah? Da nimajo nobenega političnega namena, je jasno; mladi ljudje se samo napeljujejo k dobri spovedi, na srce se jim polaga, naj so pridni, marljivi, ubogljivi, sploh čednostni! A taka vzgoja ni po volji mogočnega Oštinjaka v Dolih ; on noče, da bi bila mladina pridna in vzorna, on ugovarja temu, on hoče, da se mladina vzgaja po receptu bivšega vodje Knapiča ! In tak mož se imenuje — zastopnika koroških Slovencev ! ! Volilci, kaj pravite ?
Nadvojvoda Fran Ferdinand — pokrovitelj katoliškega šolskega društva.
Iz lastnega nagiba je prevzel naš prestolonaslednik, vzorni nadvojvoda Fran Ferdinand, pokroviteljstvo katoliškega šolskega društva na Dunaju, katero šteje že nad 46.000 udov. Ko se je prišlo društveno predstojništvo dné 17. aprila nadvojvodi zahvalit, da je prevzel pokroviteljstvo, izjavil je prestolonaslednik v daljšem nagovoru: «Že dolgo sem z največjim zadovoljstvom zasledoval delovanje katoliškega šolskega društva, čegar domoljubno in versko delavnost priznavam in odobrujem, posebno v dobi protirimskega gibanja («Los von Rom"), ki je ob enem protiavstrijsko gibanje («Los von Oesterreich"), in ki se ne more nikdar zadostno pobijati. Katoliško šolsko društvo naj le dalje deluje v tem smislu, in uverjeno naj bo, da mu ne bom pokrovitelj samo po imenu, marveč z vso delavno silo; na razpolago sem društvu pri raznih vprašanjih in težkočah s svetom in dejanjem." — Konečno je izjavil visoki pokrovitelj, da se sme vse, kar je povedal predsedstvu, objaviti v javnih listih.
Vsi dobro misleči krogi so odločno izjavo pre-svitlega prestolonaslednika sprejeli z največjo ra-

dostjo ter so srčno hvaležni, da se je na toliko odličnem mestu tako krepko obsodilo početje onih, ki z vsemi silami delujejo na razpad Avstrije! V kroge nasprotnikov pa, židovskih liberalcev kakor nemških nacijonalcev, udarila je prestolonaslednikova izjava kakor strela iz jasnega neba. Napadajo prestolonaslednika. na najnesramnejši način. Židovska nNeue Freie Presse" je začela in za njo je udarila cela jata židovskih in nemško-nacijonalnih listov
—	dol do celovških „Freie Stimmen".
Da avstrijski prestolonaslednik obsoja gibanje, ki meri na razpad Avstrije, vzbuja pri teh ljudeh najhujši in najgrši odpor! Vsaka beseda o takem izdajalskem početju je odveč!
Koroški „patrijoti“ y državnem zboru.
Izjava prestolonaslednika je našla odmev tudi v državnem zboru. Nemški radikalci in nacijo-nalci, katerih početje je nadvojvoda tako dobro označil, niso mogli mirno spati, dokler se niso znosili nad njim v državnem zboru. Storili so to kar v prvi seji po veliki noči, dné 18. aprila. Nemška ljudska stranka je vložila interpelacijo na minister-skega predsednika, v kateri ga vprašuje, kaj hoče ob izjavi nadvojvode ukreniti. Podpisali so interpelacijo sevé tudi koroški poslanci: Gratz-hofer, dr. Lemiš, Hinterhuber, Dobernig, Oraš, Werniš, Čare in Černik! No, ti podpisi kažejo naše poslance v pravi luči, le dobro naj si jih tudi ogledajo — volilci!
Z interpelacijo še ni bilo dosti in radikalec Herzog je predrzno napadal nadvojvodo v nekem vprašanju do predsednika. Drugi nemški poslanci pa so klicali vmes tako ostudne in nesramne psovke, da jih niti navesti ne smemo ! — Ministerski predsednik dr. Korber je takoj odgovoril na interpelacijo Nemcev, na kar je štajerski poslanec Malik predlagal, naj se o odgovoru dr. Korberja prične debata. Predlog je bil z glasovi desnice in kršč. socijalistov odklonjen, izmed Slovencev pa je dr. Tavčar glasoval za predlog!! Zoper predlog je glasovalo 149, za 106 poslancev. Za nemške radikalce in za „proč od Kirna" ter „proč od Avstrije, torej zoper nadvojvodo so glasovali koroški poslanci: Gratzhofer, Hinterhuber, Lemiš, Stein-wender, Čare, Černik, Werniš. — Dobrnika in Oraša ni bilo v zbornici, drugače bi bila gotovo tudi za predlog. — Zapomniti si moramo, da je velikovški Gratzhofer za — »proč od Rima!" Kmetje iz velikovške okolice pa si vzemite za geslo: »proč od takih klobučarjev!"
Y Tinjah prosi Boga za duhovnika, — na Dunaju je za „proè od Rima44.
Za vedno moramo pribiti, da je poslanec okraja Celovec-Velikovec, čare, priskočil pri tem značilnem glasovanju nemškim radikalcem, tem zakletim nasprotnikom katoliške cerkve, naše cesarske hiše in avstrijske države, na pomoč!
Znano je, da Čare, ko je nastopil za kandidata, ni imel poguma, da bi bil javno nastopil kot kandidat in razložil svoj program. Nastopil ni na nobenem javnem shodu! Pač pa je po noči lazil okrog, kakor da bi bil imel slabo vest; po noči je zbiral svoje zveste pristaše in po noči so kovali svoje naklepe zoper nas. Kako častno je tako postopanje, vé vsakdo!
Prišel je Čare takrat tudi v Tinje. In tam, v nočni tmini, je zagotavljal svoje poslušalce, da je tudi on veren katoličan, in da vsak dan prosi Boga, naj ga ne pusti umreti brez duhovnika! No, pot na Dunaj je dolga,, kaj čuda, da marsikdo med vožnjo pozabi prejšnje zagotovilo, da pozabi na svojo dolžnost.
Na Dunaju Čare menda ne prosi več za duhovnika ob zadnji uri, tam se pridružuje tistim, glasuje za tiste, ki na vso sapo kričč: »Proč od Kima!" — »Proč od Avstrije!" Ni treba še dalje osvetljevati tega postopanja Čaretovega — doma in na Dunaju !
Čare je tudi predsednik e. h. kmetijske družbe koroške. Kot takemu se mu menda še posebej podà, da glasuje zoper c. k. vlado, od katere dobiva družba glavno podporo, in zoper
—	bodočega našega cesarja !
čare je nastopil kot kandidat na poziv in zahtevo znane »višje strani", ki je hotela s to kandidaturo zabraniti, da bi imeli koroški Slovenci na Dunaju svojega zastopnika. »Višja stran" je potem tudi z vsemi silami in raznimi spletkami delala zanj, in tako je zmagal. Kaj pravi zdaj tista slavna »višja stran" h postopanju in glasovanju njenega ljubega varovanca?
Za danes dosti o tem ! Volilce in vse bralce pa nujno poživljamo, naj dobro premislijo ta suha dejstva ter prav pridno primerjajo govorjenje in postopanje poslancev — doma pa na Dunaju!
,,Kakor zašafajo Vaša gnada!“
Vsaka, tudi najmanjša stvar, ima v življenju svoj pomen. Majhna je črka, a njen pomen je velik. Vse slovstvo, vsi spisi in knjige, dà, vsa
omika sloni na petindvajsetih črkah! Droben je prah, a brez pomena ni! Majhno je seme, a njega pomen znan je vsakemu razsodnemu človeku. Majhen je naš »Mir" ; a ko bi vsi koroški Slovenci spoznali njegovo potrebo in njegov pomen! Če smo čitatelji slabe volje — tedaj je „Mir“ celo za nič. No, vsak ima drug ukus; a včasih imate, gospod urednik, res bolj slabo tinto. Vsak list pa postane zanimiv le po mnogovrstnih, zanimivih dopisih, a teh noben urednik ne more iz rokava tresti; tedaj dopisniki leni: »culpa mea"! Majhen, priprost bil je podlistek »Mirov",*) katerega jedro sem si izbral za naslov tega dopisa; a izvrstno je označen v njem značaj mnogih ljudij v Slovencih sploh, posebno pa pri nas na Koroškem.
Narodnjakov na Koroškem ni malo; a malo je požrtvovalnih. Slepirjev imamo pa na tisoče, kateri so vsak hip pripravljeni podreti to, kar je nàrodna požrtvovalnost dosegla. V dno duše ukoreninjeni greh teh tisočih je gospodarska in nàrodna mlačnost; njih »poerbani" greh pa sovraštvo vsega, kar je katoliško in slovensko. Ko bi Slovenci na Koroškem vendar enkrat začeli brati in misliti; a mnogim, žalibog premnogim, je »vse glih", samo eno nočejo biti, namreč to, kar so, — Slovenci. V svojej sijajnej mlačnosti in malomarnosti obračajo svoje srce tiskanim vampirjem, da jim po svoji neugasljivi žeji pijejo kri in zraven ravnajo ž njimi kakor je zapovedoval »Gène Prhnétu". A oni v svoji slepoti jim kličejo:	»Kakor zašafajo Vaša
gnada!" Vse so pripravljeni storiti v svojo škodo in da uničijo dela tistih, ki se res trudijo in stanovitno delajo za zboljšanje stališča ubogega slovenskega nàroda, v, prvi vrsti kmeta. Ko bi imeli ti »rodni in ne rodni" naši nasprotniki več sape, ravnali bi z nami hujše kot so in še ravnajo »begi" v Bosni s tamošnjimi kmeti.
In zopet jim zapoveduje »Gène" : »Fortšrit" in »pildenga" (omika) obstojita v tem, da se zasmehuje, zaničuje in črti vse, kar je katoliško, vse kar je slovensko; posebno pa v tem, da se javno, lažnjivo in podlo razkrivajo slabosti duhovnikov, in da se vsaki duhovnik imenuje vsaj: »črni far". In zopet jih mnogo iz našega rodò zakliče: »Kakor zašafajo Vaša gnada !" — Tako delajo tisti, ki niso samostalni možje, tisti ki delajo prostovoljno tlako našim gospodarskim in nàrodnim nasprotnikom, t. j. tistim, ki so od časa, ko so njih mogočneži s kruto silo v potu obraza naših očetov zidali si gradove na naših skalah, pa do danes naučili se samo dve slovenski besedi: »Daj še!“ Taki pokorni sluge so naši — nemškutarji. Pri večini teh ljudij je ves poper zastonj, kajti mislili niso nikdar, modrost imajo v najem in po centimetrih rastejo, če jih le kak „Čivk“ pohvali. — Veliko je sicer poklicanih, a malo izvoljenih.
Dolžnost, sveta dolžnost vseh narodnjakov, kateri ne iščejo in delajo za osebno čast, ampak za nàroda obstoj in rast, je torej v prvi vrsti: razširjanje dobrih knjig in časnikov; skrb, da ne ostanejo knjige v žepih in omarah, ampak v glavi. Dober časnik in dobra knjiga sta boljša kot sijajna zborovanja. Mati uspešnega zborovanja je branje dobrih knjig. — Krivo bi sodil, če bi hotel trditi, da manjka k temu delu volje nesebičnih nàrodnjakov; pač pa bo jih veliko trdilo, da »uzrok leži v mošnji". Kdor sodi stvar kakor je danes, ima prav ; kdor pa si to zadevo ogleda tako, kakor bi biti mogla in morala, bo drugače trdil. Bede, uboštva je res veliko med našim ljudstvom. Dà, toliko je bede med ljudstvom, kolikor je trdosrčnosti in sebičnosti med premožnimi in bogatini. Naše gospodarsko življenje je sicer še v povojih; a res ni, da nimamo Slovenci sploh v nas toliko »zveneče moči", kolikor je potrebujemo za strugo našega vsestranskega razvoja. M i te moči sicer nimamo — a imajo jo drugi! Žali-bože pa porabijo denarno moč ti, ki imajo po njih in nje večini, v svoje lastne, ozke namene. Le redkokedaj se posreči našim nàrodnim napravam, in redka je čast, prištetim biti tudi v vrsto dedičev po kakem bogatinu. Častne so — izjeme ! Veliko bogatinov in premožnih oseb ne gospoduje nad njih denarjem, ampak narobe: denar je njih gospodar! Klanjajo se »mamonu", kakor bi v Prh-néjevi ponižnosti hoteli reči: »Kakor zašafajo Vaša gnada!" V nàrodue namene žrtvujejo pa lepreradi toliko, kakor kak prebujen dninar; ker nàrodni so — do žepa! Iz izkušnje vemo, da dediči slovenskih nàrodnjakov čestokrat obračajo vso njih denarno moč proti lastnemu nàrodu. A temu je po večini kriva napačna vzgoja otrok in pa mogoče tudi mnenje, da sme bogat biti le tujec — Slovenc je uboga para. Potujčeni dediči pa mnogokrat — izjeme niso znane — kar naravnost napravljajo vislice za slovenske »Mardoheje". V tem ni nikakoršnih stanovskih izjem; povsod imamo izkušnje! Naši bratje Čehi delajo v tem oziru vse drugače kot mi, zato pa tudi raste vkljub vsem oviram, vendar njih moč v domovini in njih vpliv v državi. Čehe in Bure mi Slovenci samo občudu-' TOlij »Mir" št. 2. t. 1.
jemo in hvalimo, posnemati začeli jih pa bodemo menda po — naši smrti.
Od kmetskega stami se sploh ne more zahtevati velikih nàrodnih žrtev — ubog je; a potov do nàrodnega blagostanja je več in eno pot hodi lahko tudi kmet in sploh vsaki Slovenec. Ta pot je : branje! — »Le geslo to naj Tebe vodi: Preberi, premisli, presodi."
Ko bi nàrod in v prvi vrsti kmet bral, bral, bral! A tega se brani, kakor mačka vode. Brez branja pa ni znanja. Izgovori: da ne zna, da nima časa brati in tako naprej, so jalovi — volje manjka in nič drugega! Trpel bode, kakor trpi, če ne prime za knjigo. Za plačevanje davkov in kazni ima časa dovolj, za učenje svojih pravic in zanj tako važnega političnega življenja, pa bi moral si čas na posodo jemati?
Sploh gre kmetom pač slabo; a vsega zla niso krivi drugi, tudi slabosti kmetov so veliko krive njih tužnega stanja. Tudi se ne more trditi, da se vsem kmetom brez izjeme slabo godi. V naših deželah imamo še vsaj nemalo krdelo premožnih kmetov. A tukaj dovolite da opomnim zopet na kmetsko slabost, katera je: sebičnost, in ni nič drugega, kakor hči nemarnosti v branju. Sebičnost je kuga kmetskega stami. Nekaj sebičnosti ima sicer vsak človek ; a pri kmetih opaža se v nepotrebni meri in dolžnost premožnejših kmetov j^, da sestavijo »recept" proti tej stanov-skej bolezni. Ta recept obstoji v splošnem spoznanju in poznanju stanu samega, njega pravic in dolž-nostij. Boj proti sebičnosti je hud in dolgotrajen, a more se najuspešnejše vršiti le po nesebičnih možeh kmetskega stanu. In zopet sta kujiga in časnik najboljše orožje, katero naj premožni kmet v pouk drugim naroči in — plača. Izgovor, da mora vsaki kmet zase skrbeti, tukaj ne velja in bil bi zopet pojav sebičnosti. Sebičnežu denar ne gre iz rok, škoduje pa vendar celemu stanu in ljubše mu je, da sam škodo trpi, kakor bi drugemu na svoje stroške škodo odvrnil. Le sebičnosti odgovarja: »Kakor zašafajo Vaša guada!" Sebičnež je nàroden, dokler ima od nàrodnosti dobiček! In takih nàrodnjakov je na Koroškem več.
Še ene slabosti, katera mnogo denarja požre, omenim; ta je: tožarenje. Ne trdim, da se vse pravice dosežejo brez tožbe ; a tožbe, ki so dandanes na dnevnem redu in ne dajo nobenih posebnih pravic, pač pa obema tožujočema se strankama denarne zaušnice, so kakor »puščanje krvi" v našem nàrodu. Te tožbe so: motenje v posesti in žaljenje časti. Kakoi sta ti dve stvari nedotakljivi in važni, ravno tako piškavi, ničevi, dà, celo smešni so po večini povodi tem tožbam: Povod prvim je navadno trma in sebičnost, povod drugim pa preveč pijače. Z dobro besedo je taka tožba pri kraju in sovraštva med sosedi ni! Tako pa se mečejo desetaki v vodo. Ko bi dala vsaki tožitelj in zatoženec le polovico takega denarja v nàrodne namene, izostalo bi veliko sovraštva med sosedi; a nàrod naš bi praznoval v kratkem času svoje vstajenje, — svojo veliko noč! Takih denarnih virov je v našem nàrodu še več ; da bi ljudstvo le ubogalo in ne kopalo več samo strug, po katerih se veliko denarja odtaka v morje uničenja, kjer je za vedno izgubljen. Franjo.
Dopisi.
Libuče. (Pohujšanje.) V Spodn. Libučah popravljali so na belo nedeljo železniški most v pohujšanje ljudem, ki so se tam zbirali k božji službi. Nedeljsko delo gotovo ni bilo potrebno, ker se vzlic popravljanju promet ni vstavil.
Železna Kapla. (Nabor. — Tepež) Dné 13. t. m. bil je nabor novincev v Železni Kapli. Potrjenih je bilo 29. Kakor je že od nekdaj, so pri takih priložnostih fantje jako glasni, prepevajo in vriskajo, seveda v prvi vrsti oni, ki niso bili potrjeni; drugi zopet, katerim še zvoni oni osode-polni »tauglich" po ušesih, se jim pridružijo, hoteč se tako zopet razvedriti. Da se pri takih priložnostih tudi mnogo pije, je umevno, in da se tudi glave razbelijo, razume se ob sebi. Po gostilnah pridejo takrat fantje iz različnih krajev skupaj in tedaj je najlepša priložnost, da fantje pokažejo, kateri so močnejši. Tako so se tudi zgrabili pri Šumeju. Pri tem tepežu dobil je Trohejev hlapec mnogo ran na glavi. Letel je hitro k studencu, da si jih opere, potem pa k zdravniku, kjer se nezavesten zgrudi na tla. Ko ga je zdravnik sešil, djali so ga v kapelsko bolnišnico, a drugo jutro je šel že sam domu. Zaprtih je bilo zavoljo izgredov več, tako, da že prostora niso imeli, kam bi jih djali. Tako burnega nabora že dolgo ni bilo več v Kapli. Obsojati se mora tako surovo početje mladih fantov, ki ne vedó drugače dati odduška svojim čutom, kakor da se stepejo in gredo potem z razbitimi glavami domu, a ko te zacelijo, pa v ječo ričet zobat. Ali bi ne bilo veliko lepše, če bi se zbrali in si zapeli lepo pošteno pesem, potem bi pa šli mirno domu ; marsikterega bi potem ne bolela glava in ne težila vest.
Žitaravas. (Samomor.) V nedeljo 14. apr. se je obesil v gozdu Tobejčev Peter, že čez 60 let star. Mož je bil slaboumen.
Spod. Dravograd. (Nov sejem.) Deželna vlada je z odlokom od dné 14. aprila t. L, št. 5937, dovolila, da se sme td na Gregorjev dan, 9. maja, vršiti sejem. Kadar je ta dan nedelja, je sejem v pondeljek. Naš trg ima sedaj 5 letnih sejmov.
Škofiče. (Volitev župana.) Po dolgem čakanju se je dné 9. t. m. vendar enkrat vršila volitev župana. Izvoljen je bil za župana vrli na-šinec Matija Ko ban p. d. Rajnar. Bivši, zaslužni g. župan Tof izvolitve ni več hotel sprejeti. Svetovalci so: Jože Tof p. d. Brun (prejšnji župan); Jak. Perdaher p. d. Žederman ; J. Maierhofer p. d. Krajnc. V šolski svet so izvoljeni Miha Obilčnik p. d. Vidrih; J. Čeber p. d. Lampi; J. Aleš p. d. Požaričnik; J. Sima p. d. Nanužnik in iz Št. lija p. d. Čudnik in Bornik. — Vsi imenovani pripadajo slovenski stranki.
Rožek. (Sejem.) Kakor stoji v koledarju, bi imel dné 17. aprila tukaj biti sejem! Občinski sluga je to tudi javno oznanjal, in uspeh je bil, da se je prignala — jedna krava! Ta in pa drog, na katerem je bila roka z mečem, sta pričala, da je nekdaj bil ta dan dobro obiskan sejem, kateri se je pa po nemarnosti zdaj čisto opustil.
Gozdanje. (Zopet volitev.) V soboto 13. aprila smo zopet imeli občinsko volitev in sicer za tretji razred, ker je slavna c. k. deželna vlada volitev v tem razredu razveljavila. Zavrgla je jeden slovenski glas in tako se je volitev morala še enkrat vršiti! Zaradi tega glasd je že pred prvo volitvijo reklamirala naša stranka; gospodje so torej že takrat imeli priložnost, razmišljevati o njem, a še le po končani volitvi je slavna deželna vlada srečno našla dlako v jajcu, in tako smo morali še enkrat voliti! Druga volitev je imela za nas nesrečen izid. Z nesramnim silnim pritiskom se je nasprotnikom posrečilo, da so tokrat zmagali. A zmagali so le z nezaslišano krivico. Volilna komisija je bila sestavljena od samih nasprotnikov. Bil je sicer navzoč tudi vladni komisar, konceptni praktikant, Artur vitez Laszowski iz Beljaka, a ta se za nezakonito postopanje nasprotnikov ni kar nič zmenil, marveč je izjavil, da se v volitev noče mešati, ter je navzoč samo kot „priča“ (! !), da bo po tem poročal c. k. okr. glavarstvu. No „prič“ bi lahko dobili tudi tukaj dosti in ni je bilo treba še le iz Beljaka! Mi si predstavljamo nalogo vladnega komisarja pač povsem drugače. Po naši misli ima on dolžnost, čuvati nad tem, da se volitev postavno vrši, a tega ni storil. C. kr. deželna vlada je sicer zavrgla jeden slovenski glas, a volilnega imenika ni popravila, dasi je bil nepostavno sestavljen. Tako je prišlo, da trije slovenski volilci niso smeli voliti, ker so bili napačno vpisani v volilni imenik. Učitelj je volil v 3. razredu, dasi v tem razredu nima volilne pravice! Nasprotniki so naša pooblastila samo-lastno zavrgli, priznali le svoja, dasi niso bila postavna. Komisar — se za vse to ni zmenil! Tako se je nasprotnikom posrečilo z 59 glasovi zmagati, mi smo dobili 48 glasov. Da bi se bilo volilo postavno, morala bi biti zmaga naša! A tako je zmagala nesramnost, nepostavnost! Seveda se je od naše strani zoper volitev vložil protest; deželna vlada bo torej še enkrat imela priložnost, pečati se z našo volitvijo; bomo videli, kaj poreče sedaj! — Nasprotniki so sedaj zmage sevé kar pijani, kakor kaže njih divji dopis v „Bauern-zeitungM. Uverjeni naj bodo, da jim odgovora ne ostanemo dolžni.
Loče. (Pošta.) Pri naši pošti imamo beležiti lep napredek, ker smo dobili poštnega sela, ki raznaša pisma po vaseh : Trojca, Ratnica, Zgornje in Spodnje Rute, Ovčena, Zgornje in Spodnje Dobje ter Bače. Od 1. maja do 1. oktobra obhodi sel te vasi vsaki dan, po zimi pa šestkrat na teden.
Novičar.
Na Koroškem.
Č. o. Henrik Heggen S. J. f. Po daljšem bolehanju je dné 16. t. m. v celovškem duhovnem semenišču umrl bogoslovni profesor, č. g. o. Henrik H e gg e n, star 59 let. Pokojnik je bil rojen 14. okt. 1842 v Waldfeuchtu na Pruskem; svoje nauke je dovršil v Inomostu in Rimu; 1. 1868. je vstopil v Jezusovo družbo, dné 22. jan. 1871 je bil posvečen v mašnika. Deloval je na raznih krajih, nazadnje od 1. 1889. kot profesor v tukajšnjem duhovnem semenišču. Bivši učenci ga bodo ohranili v hvaležnem spominu. Pogreb se je vršil dné 18. apr. ob obilni udeležbi zlasti duhovnikov. Pokojniku naj sveti večna luč!
Priloga. Današnji številki je priložena prošnja tukajšnjega mestnega župnijskega urada sv. Uja. Prošnjo svojim bralcem najtopleje priporočamo.
Gozdni požari. Zavrhom je dné 15. apr. posestniku S. Vurcarju p. d. Humniku pogorel en
oral gozda. Kako je ogenj nastal, se ne vé. — Posestniku Lampichlerju v Dobu pri Kotmarivasi je dné 8. apr. pogorelo 57 arov gozda. Škode je 400 kron.
Dnliovske zadeve. Do 24. maja je razpisana župnija Osoje. — Vojaški škof, dr. K. Belo-p o to c ki, se je dné 21. apr. mudil v Celovcu, da pregleda tukajšnji vojaški duhovni urad. Božjo službo za vojake je imel v cerkvi benediktincev. — C. g. Fr. Ks. Meško, provizor v Grebinjskem Klo-štru, je prestavljen v Št. Danijel nad Pliberkom.
Osebne novice. Dné 21. apr. je po dolgem bolehanju umrl bivši dolgoletni urednik uradne „Ce-lovčanke“, dr. Otto Gross, star 59 let. — Dné 13. t. m. je nanagloma umrl bivši dolgoletni hišnik v korarski hiši, Val. Kolina, star 65 let. Zadela ga je kap in bil je takoj mrtev. — Poveljnik orožnikov na Koroškem, oberstlajtnant L. K o n-šek, je prestavljen v Inomost. Na njegovo mesto pride major F. Košak iz Lvova. — Prestavljen je učitelj g. J. Peterka iz Gorij v Gosposveto.
Drobiž. Letošnja javna tombola v Celovcu je prinesla 1654 kron dobička. — Dva otroka umorila je v Macelnovi vasi blizu Milštata 42 letna gostača Marija Aprisnig. Dné 22. marca t. 1. je zadušila svoje novorojeno dete. Ko so jo prijeli, je priznala, da je ravno isto storila že pred 12 leti.
Po slovenskih deželah.
Ciril-Metodove družbe občni zbor se bode letos vršil dné 8. avgusta v Mariboru.
Slovanske delavce sedaj kar trumoma izganjajo iz Nemčije. Slovanske delavce, ki pridejo na Nemško iskat dela, takoj izženejo ter jih preko Češkega pošljejo po odgonu domov. Zadnjič so kar 71 delavcev iz Hercegovine poslali po tej poti v domovino. Isto se je zgodilo delavcem iz Kranjskega, Istre, dalmacije in Hrvatske. — Za slovanske delavce torej v „rajhu“ ni prostora. Odganjajo jih brez povoda, a slavna naša vlada zanje ne gane niti mazinca! Pač pa mirno gleda, kako se pri nas povsod vsiljujejo laški zidarji, in kako delajo prusovski pastorji za „proč od Rima“ in „proč od Avstrije“.
Romanje v Lurd priredé letos Slovenci in Hrvatje. Priglasiti se je do koncem aprila pri g. župniku Seigerschmiedu v Zagrebu.
Križem sveta.
YIII. mednarodni shod proti alkoholizmu
(žganjepitju) se je vršil minuli teden na Dunaju. Zborovanje je otvoril ministerski predsednik dr. pl. Kober imenom vlade. Ruskega carja sta zastopala dva odposlanca; tudi francoska, švicarska, belgijska, danska, nizozemska, norveška in švedska vlada so bile zastopane. Kongres je imel osem sej, na katerih je bilo 60 predavanj. Govorniki so z vseh stranij obdelovali škodljivi vpliv žganjepitja. Par-krat je prišlo tudi do burnih prizorov. Kaj bo govorjenje pomagalo, — bomo videli!
Naša nervozna doba, ki jej tolikanj očitajo kot taki, vendar-le tudi sama po sebi proizvaja pomočke, da oblažuje izmučno drvenje in vrvenje za zaslužkom s skrbnejšo hranitvijo, ki pospešuje zdravje ter tako ljudstvu zvišuje občno blaginjo in moč. Tem pomočkom je treba najprej prištevati Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo. Ta se je v zdravstvenem oziru izkazala za jako blagodejno primes zrnati kavi ; ob enem pa omogočuje ob istih troških uporabo bolje-vrstne pijače, s čemur se bistveno poplemenituje okus vsakdanje kavine pijače. Kjer pa je treba gledati na večji prihranek, daje Kathreinerjeva Kneippova sladna kava tudi brez zrnate kave prijetno, jako prijajočo pijačo. Sama na sebi ima namreč okus zrnate kave, ki jej ga po Katbreiner-jevem izdelnem načinu daje izvleček iz kavine rastline. Lahko prebavna je, krvotvorna in redilna ; v obče jo zdravniki priporočajo ženskam in otrokom, tako tudi onim, ki jim je sploh prepovedana zrnata kava. Nobena gospodinja in mati naj ne odlaša več uporabljati to pristno rodbinsko kavo ; samo pazi naj pri nakupovanju natančno na izvirne zavoje z varstveno znamko „župnik Kneipp” in imenom „Kathreiner“.
Naša gospodarska organizacija.
Gospodarska zadruga v Sinčivasi.
1. Sprejemanje rolne. Lani smo začeli sprejemati v zadrugi tudi volno ; pozneje smo se obrnili na par tovarn, ali bi nam ne hoteli volno zdelati v „lodenu. Tovarne so nam odgovorile, da volne v obdelovanje ne sprejmejo, da pa je vetrinjska tovarna pripravljena, nam volno zamenjati za loden in sukno. Ker od vetrinjske tovarne zdelano blago slovi na daleč kot izvrstno, poskusili bomo priti s to tovarno tako v zvezo, da ji bomo pošiljali volno in da bomo od nje jemali blago za obleko. Da se bo zadruga tega blaga tudi iznebila, se bo odslej volna sploh le še proti zameni za blago sprejemala in ne drugače. Zadruga za denar volne ne bo več jemala, ker se je znebiti ne more, če ne stopi s tovarnami v protiračun.
Gospodarji, ki redijo ovce, naj torej volno prinesejo, kedar potrebujejo obleke, potem pa naj bodo prepričani, da dobé v zadrugi blago po tisti ceni, kot v tovarni; predložil se bo zadružnikom tovarniški cenik, da bodo sami videli, kako se ravna.
Vemo, da ljudje dostikrat potrebujejo denar in ne obleko; a ne moremo jim pomagati, ker za-
druga ne more izdajati denarja za blago, ki se drugače prodati ne dà.
Volna se pač danes ne prodaja več tako lahko, kot nekdaj : saj nikdo ne kupi več priprostega klobuka in že hlapci bi se najrajše oblačili le v fin „kamgarn“. Vsled tega se pa tudi tovarne branijo trde domače naše volne.
Vetrinjska tovarna nam je zaradi sprejemanja naročila, da mora biti volna dobro izprana in da mora biti dolga. Nekateri kmetje ovce večkrat strižejo; meso takim ovcam sicer bolj raste, a volna je za nič, ker nit iz take kratke volne ne drži. Take kratke volne torej v zadrugo ni treba nositi, ker ni za drugo rabo kot za koce, in se plačuje kilo po 30 krajcarjev ali 60 vinarjev. Vrh tega imajo stare ovce vso resasto volno, taka je za 8/g cene manj vredna, kot mehka volna zdravih mladih živalij.
Naročili smo si iz tovarne vzorce, da si bo lahko vsakteri sam cenil svojo volno in ne bo mislil, da je njegova najboljša. Ker pa nimajo vse ovce enako volno, bo se priporočalo, če kmet že doma loči lepo od slabe volne ter blago ločeno prinese v zameno. Komur tako zamenjanje ni po volji, naj nese volno, kamor koli mu drago. Zadruga bo skušala ljudem kolikor mogoče ustreči, v lastno škodo pa ne more delati.
2.	Žitni promet v Velikovcu. Kmetje imajo letos jako malo kaj prodati; iz ravnine v skladišče zdaj ne pride ničesar več. Gorjanci so do zdaj pa še le malo kaj vozili. Lani so ti-le v zadrugo dovažali veliko ovsa, letos ko oves v ceni tako hitro raste, prodali so svoj oves večinoma na druge strani, in še zadnje srede, ko ga je zadruga plačevala po 14 kron metrični stot, prodajal se je prekupcem po 13 kron! Prekupci stoje v Velikovcu kar sredi ceste in kmetov takorekoč ne pusté mimo. Zadrugi je to vse eno, a ker se ne splača, da bi zdaj vsako sredo stal g. zadružni blagajnik z enim delavcem v velikovškem hramu ter čakal tam kmetov, ki jih ni, se bo hram v Velikovcu v treh tednih popolnoma zaprl. Kdor hoče pozneje še kaj oddati zadrugi, naj žito pripelje neposredno v Sinčovas, kdor pa noče tja voziti, naj pripelje popred v Velikovec.
Kmetje iz gora so letos z deteljo trg zamudili. Mlatite deteljo drugokrat takoj pri prvem mrazu in ne še le na pomlad. Zadruga je pisala in ponujala zdaj deteljo na razne strani, a termin je že prepozen. Zadnjo sredo so prekupci kupovali deteljo v Velikovcu po 40 kron ! Zadružnikom, ki imajo tudi še detelje, se priporoča, da blaga po tako nizki ceni ne prodajajo. Naj deteljo pametneje dado v zadružno skladišče hraniti, zadruga jim bo na blago 40 kron na kvintal posodila denarja in bo vsako vrečo zaznamovala, tako, da vsaki prihodnjo zimo s svojim blagom lahko zopet razpolaga in jo prodà boljše.
Opominjamo pa, da od kmetov, ki so drugo žito vozili drugam, zadruga tudi detelje v shrambo ne bo jemala. Zadruga se bo vsikdar veselila, če kmetje blago prodajajo kolikor mogoče dobro, to pa ne more biti, da bi se v zadrugo vozilo samo tisto, kar se drugod težko prodà, ali sploh ne dà prodati.
3.	Semena. Zopet opozarjamo posestnike, naj
si naročujejo semena po zadrugi. Zadruga vam jo bo dala veliko ceneje in veliko boljšo kvaliteto, kot jo kupujete sicer. Kako naš kmet semena kupuje, en zgled:	Zadnjo sredo je
nekdo kupil 15 kgr. konopnega semena za 8 kron, — vredno je pa ne celo 4 krone!
Prinašali so zadnje tedne ljudje v zadrugo n. pr. tudi lucerno, in sicer smetno slabo blago, ter tirjali zanj 250/0 več, kot stane izborno čisto seme od kmetijske družbe, ki se dobi po originalni ceni tudi v zadrugi.
Minula bodo pač še mnoga leta, predno bo večina kmetov umela, kaj je zadruga. In dotlej moramo z ljudmi potrpeti, in prijatelji zadruge morajo potrpeti z njo, če jim ne more povsod tako ustreči, kakor bi odbor želel in kakor bi radi zadružniki
4.	Kruha ni ! V mnogih hišah letos za kruh ne bo rži, ker lani rž ni obrodila. Zadružniki bodo dobili v zadrugi rž po naj nižji ceni, a ne na posojilo, marveč le za gotov denar. Vsak kmet vé, koliko je bo potreboval, naj se pravočasno pri zadrugi oglasi ; pozneje je ne bo več dobiti. Zadruga je sklenila kupčijo za rž že v jeseni in jo ima zato ceneje v rokah, kakor se dà zdaj kupiti. Kedar bo naročeno blago razprodano, ga zadruga letos ne bo več naročevala.
Gospodarske stvari.
Padanje žitnih cen. Leta 1880. je veljalo meterski cent pšenice 12 gld. 60 kr., rži 9 gld., ječmena 10 gld. 40 kr., ovsa 7 gld. 30 kr.; leta 1885. pa meterski cent pšenice 11 gld., rži 8 gld. 80 kr., ječmena 10 gld. 40 kr., ovsa 7 gld. 40 kr. ; 1890. leta je veljal meterski cent pšenice 8 gld.
80 kr., rži 8 gld. 20 kr., ječmena 9 gld. 20 kr. in ovsa 6 gld. 70 kr. ; 1894. leta je pa veljal meter-ski cent pšenice 7 gld. 60 kr., rži 6 gld., ječmena 9 gld. in ovsa 6 gld. 80 kr. In zdaj?
Mlekarstvo in mlekarske zadruge. Slovanski nàrod je že od pradavna poznat kot nàrod, ki se je mnogo pečal s poljedeljstvom. Mnogo njegovih odrastkov (Eusov, Srbov, Hrvatov) je živelo do zadnjega, najnovejšega časa v zadrugah in to radi tega, da se more z ene strani lažje ubraniti sovražnemu pritisku, z druge pa, da je toliko več družinskih udov za delo, od katerih je bilo vsa-komu odkazano njegovo opravilo. Doker so ti nà-rodiči živeli v zadrugah, so lepo napredovali v poljedelstvu, ko pa so jele zadruge razpadati in se je zadružno premoženje porazdelilo na veliko delov, je dosledno nazadovalo tudi gospodarstvo.
Neko sliko takih zadrug najdemo še danes na otoku Čresu (Cherso), kjer škofuje naš odlični rojak dr. Anton Mahnič. In kjerkoli naletimo na kako tako družino, ki živi po načinu starih zadrug, vidimo, da je najbogatejša in najmočnejša v okolici. In to je tudi popolnoma naravno : več očij več vidi, a več ljudij več premore. Dokler so v večjem številu obstajale take zadruge, je lepo napredovala tudi živinoreja; po prestanku zadrug, jela je propadati v mnogih krajih tudi živinoreja in z žalostjo moramo reči, da je prišlo marsikje v tem oziru tako daleč, da se domala niti govoriti ne more o umni živinoreji.
Rekel sem, z žalostjo, in to ne brez razloga, zakaj ravno živinoreja je najboljši dokaz, koliko je kak nàrod napredoval.	(Konec sledi.)
Tržne cene.
T Celovcu, dné 18. aprila 1901.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	K	V	K	V	
pšenica .	.	10	10	12	62	— bik
rž ... . ječmen. . . oves .	.	.	10 9 5	30 30	12 11 6	50 62 62	— pitana vola 36 vprežnih volov
turšica. . .	7	77	9	71	2 junca
pšeno . . .	14	—	17	50	65 krav
fižol....	11	52	14	40	
krompir . . . leča....	1 11	60	2 13	60 75	— pitanih svinj
ajda . . .	7	30	9	20	200 prascev
Pitani voli so po — A do — K, vprežni voli po 270 K do 290 K, krave po 110 K do 266 K.
Sladko seno je meterski cent po 6 X 40 o do 8 A — v, kislo seno po 5 K 20 v do 6 K 20 v, slama po 4 K 60 « do 6 A — v.
Promet je bil srednji.
Velikovec, dné 17. aprila. Prignali so: 252 volov, 76 krav, 11 telic, 5 telet. Cena za pitano živino 60 do 64 kron, za vprežno živino 54 do 60 kron za meterski cent žive vage. 98 ovc, 45 svinj, 2 kozi. Promet je bil dober. Kupci iz Tirolskega. Po ovcah in svinjah se je zelo popraševalo. Visoke cene.
Št. Vid ob Grlini, dné 15. aprila. Prignalo se je 400 konj in 450 repov goveje živine, največ pitanih volov. Obisk dober, kupčija živahna, cene dobre. Mnogo tujih kupcev.
Sejmovi meseca maja. Dné 1. Libeliče, Železna Kapla; 3. Št. Andraž; 4. Podklošter, Labud; 6. Črna; 9. Spodnji Dravograd; 20. Grebinj; Celovec, Naborjet, Šmihel nad Pliberkom; 21. Svinec; 23. Št. Pavel; 25. Kotlje; 28. Dobrlavas, 29. Beljak.
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Rožek. Dné 1. maja, ob 11. uri, Kovačeva bajta na Bistrici, vi. št. 89, d. ob. Št Jakob. Cena 1728 kron, najnižja ponudba 1153 kron.
Velikovec. Dné 4. maja ob 10. uri p. d. Šeflerjeva kmetija, vi. št. 40, d. ob. Lom. Cena 4774 kron, najnižja ponudba 3329 kron.
Beljak. Dné 1. maja ob 9. uri, p. d. Trupejeva bajta v Vinarah, vi. št. 76, d. ob. Pešče. Cena 994 kron, najnižja ponudba 662 kron.

Vabila.
Hranilnica in posojilnica v Črni ima svoj letni občni zbor v nedeljo dné 28. aprila t. 1. ob 1. uri popolu-dne v gostilni pri Matevžu s sledečim vsporedom: 1. Pregled in odobrenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev odbora. 4. Razni nasveti. Ako bi ob določeni uri ne prišlo dosti zadružnikov, se ob 2. uri istega dné vrši občni zbor brez ozira na število udeležencev.
Načelništvo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Zilsko Bistrico in župnijo Vrata priredi v nedeljo dné 5. maja 1901, ob 3. uri popoludne, letni občni zbor pri Než-manu na Bistrici hiš. št. 79. po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni govori. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev zastopnikov k veliki skupščini. 6. Pobiranje letnih doneskov in vpisovanje novih udov. — Po zborovanju prosta zabava in petje. K temu shodu prijazno vabi vse zavedne Slovence in Slovenke	odbor.
lioterijske številke od 20. aprila 1901. Line	77	47	72	10	39
Trst	74	34	28	7	19
MB!
ffiHI
naznanila. BKI Občinam na Koroškem
Ikm i té v krci Mach
nad Vetri njem pri Celovcu.
Ustanovitelj: župnik dr. Ivan Amsclil; zdravnik: U. med. dr. Karol Blumenthal ; od raj. prelata Kneippa izučeni sluge. Krasna, mirna, brezprašna, gorasta lega, lepi sprehodi. 3/4 ure do vrbskega jezera, 1 'l2 ure do Celovca, vsaki dan dvakrat pošta. Lepe, čedne izbe, izvrstna kuhinja, in le natorna pijača ter nizke cene. Do zdaj prav lepi zdravstveni uspehi. Otvori se 1. majnika in sklene 15. oktobra vsakega leta.
^ Za mesec maj
ŠMARNICE
Mariji, majnika kraljici
v venec splel Martin Jurkovič, kn. škof. duh. svet. in župnik pri sv. Petru poleg Maribora.
31 premišljevanj za Marijini mesec v ljubki domači besedi. Marijine prelepe čednosti se priporočajo v podobah zalih cvetic, da si jih Marijini častilci ložje zapomnijo in raje posnemajo.
Broširana knjiga 80 vin. Vez v platnu 1 krono 30 vin. Vez v usnji 1 krono 60 vin. Poštnina 10 vin. Razpošilja se le proti predplačilu.
IProdLaja
tiskarna Sy. Cirila y Mariboru.
Gregor Sternig,
krojaški mojster v Celovcu,
mesni trg (Fleischplatz) štev. 5,
priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo finega angleškega kakor domačega blaga. Ker je blago kupljeno z ugodnimi pogoji, more obleke izdelovati za najnižje cene. Kolari za gg. duhovnike so v raznih oblikah v zalogi. Za obilna naročila se priporoča
zgornji.
s tem uljudno naznanjamo, da je podpisana tiskarna, vstrezaje želji raznih slovenskih občinskih predstoj-ništev na Koroškem, založila več dvojezičnih slovensko-nemških tiskovin, in sicer:
Dovoljenje za godbo,
folio, 100 komadov 1 krono 60 vin.
V
Zivinooglcdni zapisnik,
folio, cele pole s poprečnimi črtami, 50 pol 2 kroni.
ŽivinoogledLni list,
4°, 100 komadov 1 krona 20 vin.
Domovin s Jet list,
folio, 50 komadov 1 krona 20 vin.
Prejemni list,
4°, 100 komadov 1 krona 60 vin.
Poziv gledé tožb,
4°, 100 komadov 1 krono 20 vin.
Poziv gledé opravičenj,
4°, 100 komadov 1 krona 20 vin.
Za obila naročila se priporoča
tiskarna družbe sr. Morja v Celovcu.
Malo posestvo
y Svetni vesi hiš. št. 14. se dà v najem. Na-tanjčneje se izvé pri posestniku Lovrencu Za-blatniku v Št. Rupertu pri Celovcu hiš. št. 70.
Istrski teran.
Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi preje nego nastopi vročina prodati.
P. n. g. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobé pri večjem naročilu jako izborno vino po zelo ugodni in nizki ceni.
Istrska vinarska zadruga,
Pulj (Pola — Istra).
o
>
o
CL
3
Jat
<D
U
P<
O
co
O
•57
>o
>w
Patentovane
ročne in nalirbtne škropilnice za žvepljanje,
delujoče na eno in dve strani.
Patentovani stroji za pokončevanje peronospere
najnovejšili sestavov.
Brizgainice za ogljikov sulfid (injektori)
zoper filoksero.	'//fjj
Priprave za streljanje zoper točo,
Posebne brizgainice za sadno drevje in vse druge priprave za sadje- in vinorejo
pošilja za najnižje tovarniške cene
IG. HELLER, DUMJII., Praterstrasse 49.
o
n>
3
H**
pr
H*»
CSJ
25
U)
r+-
O
a.
H**
3
T3
O
cn<
3
O)
»T3
n
o
c«
I*ozor! * A 'S' JPozor!
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu
priporoča od svoje najstarejše, glasovite in najzmožnejše
tovarne za gasilno orodje
sl. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete :
Brizgainice najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrzlini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani jemlje in meče vodo; „univerzaIko“, prikladno za male občine, katere se nosijo ali vozijo; parne brizgainice, vodonoše, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., cevi iz posebne tkanine najboljše vrste ; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za acetilen-luč. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste. Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor.
Cenike pošiljamo brezplačno in poštnine prosto. "^0^
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.