Št. 29. V Ljubljani, dne 17. junija 1910. Leto V. Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 4-— poluletna . . „ 2*— četrtletna . . „ 1'— Posamezna št. „ 0-10 GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Naše postave in delavska stanovanja. Avstrija se je med drugimi državami zadnja razgibala, da je začela misliti na pospeševanje zdravih in cenih delavskih stanovanj. Dne 8. julija 1892 (drž. z. št. 37) se je sklenil zakon za deset let, ki je zagotavljal delavskim hišam 241etni oprost, od državnega hišnega davka in od skoraj vseh doklad. Njegove pomanjkljivosti so bile zlasti te-le: a) polajšave ni bil deležen delavec najemnik, marveč lastnik — delovadajauec ali pa občine in dobrodelna društva; potemtakem jih ni mogel doseči delavec, ki bi si bil hotel sezidati lastni dom; b) za stavbe se j.e mnogo zahtevalo in najemnina sc je tako nizko odmerila, da je bilo pod takimi pogoji večinoma nemogoče zidati; c) poslopja, v katerih so se delavcem in uslužbencem dala brezplačna stanovanja, so bila izvzeta iz polajšav. Potemtakem se ne moremo čuditi, da je bila ta postava takorekoč brez pomena. V desetih letih svojega življenja se je samo v 360 slučajih uporabila. Po celi Avstriji 360 delavskih hiš ob času, ko se je veliki obrt silno razširil, ni pravzaprav vredno, da se govori o tem. Treba je bilo torej zakon popraviti, kar se je tudi zgodilo. Dne 8. julija 1902 (drž. z. št. 144) je zagledal beli dan zakon o polajšavah za stavbe z zdravimi in cenimi delavskimi stanovanji, ki velja še sedaj. Glavne določbe so te-le: 1. Hiše, ki ustrezajo namenu zakona, so 24 let proste hišnega razrednega, najemninskega in petodstotnega davka, vseh deželnih in vsaj polovice občinskih doklad. V po-samnih deželah stopi zakon v veljavo, ko mu pritrdi deželni zbor. Kranjski deželni zbor je na predlog in po poročilu dr. Kreka leta 1904 to storil. Občine so marsikje sklenile, da se odrcko za delavske hiše v smislu tega zakona vsem občinskim dokladam. 2. Teh polajšav so deležne hiše, ki se nanovo zidajo za delavce. Sem spadajo vse nesamostojne, v obrtih, pri poljedelstvu, pri raznih podjetjih in javnih ali zasebnih zavodih delujoče osebe, katere same nimajo nad 1200 Iv letnih dohodkov, z družino dveh Carska zločinstva. (Dalje.) Metela vstane. Proseč se obrne k očetu. »Bogovi so ti odgrnili skrivno najino nagnenje,« govori; »hotela sem ti je razodeti šele jutri, ko je smrtni dan matere. V njenem imenu, v imenu dobre, blage matere, te prosim, ne razdiraj srca svojemu otroku!« Ganljiva hčerina prošnja, spomin na zamrlo ni bil brez vpliva na Festula. Njegov spremljevalec pa se glasno zasmeje in zakliče: »ares, ne bil bi si mislil, da, ko sem prosil Metele pri njenem očetu, že tiči drugo nagnenje v srcu lepe dcve; a zdi se mi le igrača izpremenljive volje, katero bode pač kmalu Milvij izbrisal iz spomina.« »Nikdar!« vzklikne burno deklica. »Plavtu sem prisegla zvestobo! Ali bo Milvij še snubil deklico, ki odkritosrčno izjavlja, da nikoli ne more biti njegova žena?« »Snubil jo bo!« odgovori Milvij. »Služabnika tekmeca, ki v ošabnosti obrača svoje oči na hčerko svojega gospoda, se Milvij še ne boji.« Plavtu vzkipi jeza. »Malovrednež,« mu ouvrne, »le suženj misli tako sramotno! do štirih glav ne nad 1000 K, z družino nad pet glav pa ne nad 2400 K. Za Dunaj so vsoto za četrtino višje. Kjer podjetniki v svojih hišah dajejo svojim delavcem in uslužbencem stanovanja v najem, smejo biti te vsote tudi višje. 3. Pravico do polajšav imajo hiše, ki se dajejo v najem delavskim družinam proti stalni najemnini, ali proti temu, da se jim ta zaračuna pri plači; dalje hiše, ki so'določeno za stanovanja delavskih samcev enega spola v ločenih sobicah, ali pa za skupne spalnice oseb enega spola. Občine, krajni zastopi in društva, ki zidajo delavcem hišice v last, so tudi deležne polajšav, če se vsaj polovica kupne c one izplača v 151etnili obrokih. 4. Za vsako deželo posebej izda vlada določilo, koliko k večjemu sme nesti kapital v takih hišah, lastniku letnih obresti. Poleg tega so tudi natančna določila, po koliko oseb sme prebivati v enem prostoru, in kako morajo biti hiše zidane (odlok dne 17. jan. 1903, drž. z. št. 6). Kdor se zanimlje za to vprašanje, si naroči v založbi dvorne in državne tiskarne leta 1903 izišlo navodilo izpod peresa dvornega svetnika A. Brocha. 5. Prošnje za polajšave se morajo vložiti na deželno finančno oblast, ki v dogovoru z deželno vlado sklepa o njih. Finančno ministrstvo sme v posamnih slučajih oprostiti od take zahteve v zakonu ali v zvr-šilnem odloku. Tudi ta postava je imela malo sadu. Sitnosti, ki so ž njo zvezane, so tolike, da se je dozdaj v razinerno malo slučajih uporabila. V več velikih mestih n. pr. v Pragi, Gradcu, pa tudi v mnogih živahnih obrtnih središčih se ni postavila vsled te postave še nobena delavska hiša. Na Kranjskem je menda samo ona hiša kranjske hranilnice v Ljubljani deležna omenjenih polajšav. Pozabiti pa ne smemo, da glavni vzrok za to ni v sitnih pogojih, ki jih nalaga omenjeni zakon, marveč v brezbrižnosti naših občinskih odborov za delavska stanovanja. Dokler se ne izpremeni občinski volivni red, dokler delavci ne dobe priložnost sodelovati v občinskih odborih, ni misliti na kak živahnejši napredek v tem oziru. Vzemi svoje bogastvo Festul, daj je prvemu, katerega naletiš, pusti nama le najino ljubezen! Onemu pa, nekdanjemu sužniku, ki si je svoje oproščenje, milost svojega gospoda pridobil z malovrednim klečeplazenjem, buljenjem, bi ne odgovarjal na tem kraju, kakor se spodobi, le zaradi vas, zaradi vaše Metele ne. Reven sem sicer, a prost; moja glava so nikdar ne uklanja jarmu sužnosti, naj bo jarem tudi pozlačen.« Razsrjen odgovor oproščencev prehiti Festul. »Dosti je besedi,« reče vmes. »Nikdar ne smemo pustiti, da se vname strast; kajti njen ogenj so ne d& pogasniti in redko sc zaceli kar ona poškoduje. Jaz nočem ničesar prenagliti; nimajo me zmerjati očeta, ki nepremišljeno razdira srečo svojega otroka. Premislil bom, kaj storiti, in bogovi mi bodo pomagati. Tebi, Plavt, pa velim, dokler se ne odločim, iz svoje hiše in ne boš je storil stopinje čez ta prag, da bi te sam ne poklical. Poznam te, da izpolniš, kar obljubiš in zahtevam torej od tebe pidsego pri maščevalnih bogovih, ki kaznujejo prelomljeno prisego.« »Prisegam, kar tirjate,« odgovori Plavt klavrno. »Z ranjenim srcem zapuščam ta Poslanci morajo pač skrbeti, da se postava izboljša o delavskih stanovanjih in njena vporaba olajša; ravno tako so pa dolžni tudi vsi delavci in delavski prijatelji skrbeti, da zlasti v občinske odbore pride v tem oziru nov duh. Tobačno delavstvo. Desetletnica »Podpornega društva« se je minulo nedeljo praznovala s službo božjo na Šmarni gori, ki jo je služil poslanec dr. Krek in popoldne z lepo uspelim shodom pri Cebavu v Št. Vidu. Žal, da glede na naš omejen prostor ne moremo podati podrobnega natančnega poročila, opozarjamo, pa, da dobite opis o desetletnem našem slavlju v ponedeljkovem »Slovencu«. Zborovanje je otvoril in vodil zasluženi predsednik »Podpornega društva« Alojzij Catar, ki ima največ zaslug, da velika naša organizacija tako lepo napreduje. Nadalje so govorili prof. dr. Krek, poslanec Gostinčar, dr. Zajec, tov. Čebulj z Jesenic in zastopnici litijskih delavk za Slovenke Gorjančeve, za Hrvatice pa Ilelenka Gozdič. V imenu ljubljanskih tobačnih delavk je pozdravila zbor podpredsednica Ivanka Kosec s sledečim lepim govorom, ki ga na željo delavk dobesedno objavljamo: Dragi somišljeniki in somišljenice! Desetletnica. Dolga doba pa tudi ne, toda če se pomisli, delavec, delavsko društvo obhaja desetletnico, društvo, ki je bilo pred dobo desetih let ustanovljeno v mali vasici pod Šmarno goro. Ustanovljeno po misli, započeti v glavi velikega delavskega prijatelja in socialnega veleuma poslanca dr. Kreka, ki je pred desetimi leti butnila na dan in se vsadila v srca nekaterih, le malih takratnih pogumnih sttrmiteljev in prijateljev tega velikega moža. In iz teh sere je šla dalje njegova misel v srca drugih, mnogih in danes ob desetletnici že nosijo mnogi tisočeri in tisočeri v svojih nazorih to misel, misel veliko! Delavec, tudi Ti si človek enak drugim, zato pomagaj si sam in Bog Ti bo pomagal! Pomagaj si sam! Zbiraj doneske, uči se, združuj se, da stopiš na plan, ko preti sila zatiranemu, to so načela in stališče, kraj in vendar hvaležen, ker mi pustite edini dar, ki obvaruje žalostnega obupa, — upanje. Zdrav, Mark Festul! Metela, o draga Metela, na tuj kraj gre Plavt, dasi nerad, toda duša njegova ostane tukaj!« S temi besedami se prikloni in spoštljivo poljubi deklici nežpe, bele prste; nato se prikloni pred Festulom in koraka počasi k hiši. »Ne podi ga od sebe, oče,« prosi Metela: »ako njega prepodiš, obenem pokažeš dobremu hišnemu geniju1) vrata in mračni dem on i bodejo stopali neovirani čez njen prag.« »Potem bi pa vaša hiša ne potrebovala varstva p e n a t o v , kojih podobe iz zlata in slonovih kosti so očeta stali mnogo denarja!« reče Milvij smeje se. »Veseli bodite, Metela, da je Festul ravnal še tako gladko z nevrednikom! Meni pa smete verjeti, da moja ljubezen« . . . J) G e n i j — dober duh, prijazno božanstvo, katero je varovalo hiše in njihove prebivalce nesreč in nevarnosti; demon, slab, hudoben duh, ki donaša le nesrečo in nevarnosti, ki peha v revo in stisko. ki ga zavzema od začetka do danes iiaše društvo. Zato pa tudi danes po doki desetih let stoji čvrsto kot malokatero društvo in v njem se zbirajo stoteri in iz njega se širijo nazori in stremljenja za tisočere, ki delujejo po tej poti za blagor in koristi skupnega delavstva. Tudi danes je veliki mož med nami, lahko rečem veliki mož po svojih nazorih, po svoji delih. Pred desetimi leti začeli smo se zbirati okolu njega, vedno nas je bilo več, in v strahu, da ne bi preveč zavzeli, zbudili smo tudi nasprotnike. Zato lahko rečem: Naš veliki mož je buditelj cele »Slovenije«. Kdo 'se ne spominja, kako je bilo preje, prav kakor bi vse spalo v polsnu? Delavec, ti si delal liki suženj, nihče Mlada deva molče in zaničljivo pogleda govorečega ter praša: »Smem li iti v hišo oče?« »Zapovem ti celo; precej se mi boš umaknila iz svoje sobane,« odgovori Festul; »in jih ne boš zapustila brez nadzornikov.« Motela se molče prikloni. Milvija še pogleda ne in stopa počasno in veličastno v hišo. Plamenečimi očmi zre oproščcnec za njo; njegovo grdo obličje se še bolj spači. »In vendar bodeš ti še moja žena in drago mi bodeš plačala to uro,« mrmra pred seboj. Festul se vsede na klop, katero je zapustila rtu no njegova hči in povabi Milvija z roko, naj se vsede tik njega. »To je trpljenje očetovo,« prične me-njač. »Obstati vam moram, le nerad spuščam. Flavta iz hiše in službe. Bil je še skoro deček, ko mi ga jo prinesel Trazimak, stari modrijan, varovanec *) naše hiše. Našel ga je, dete brez pomoči, v kotu na trgu in ga vzel iz milosrčnosti seboj. Ravno sem potreboval pisača in sem ga privedel v svojo menjalnico. Bil je zvest in nepodkupljiv in *) Bogatini so imeli poleg svojih služabnikov in sužnjev še nekaj drugih oseb oko-lo sebe, katere so varovali pred oholimi in drznimi napadniki in protivniki, ter so jili zvali »clientes«, po našo »poslušni« ali »varovanci«, ti pa imeli dolžnost, da so zagovarjali svoje gospodarje, se potegovali za njihovo dobro ime, pri mestnih volitvah zanje in v njih smislu dleovali, jili volili itd. se ni menil zate, že si sam mislil, da je le to tvoja usoda, ip, višji, ti so spali brezskrbno spanje na tvojih žuljih. In pride mož, naš vrli poslanec in dvigne visoko zastavo delavskih krdel j; na ko ji se blesti: Delavec, ti ,si človek, enak drugim, zato pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! In od tedaj plapola zastava že desetletje in sleherna delavka stoj vedno trdno in krepko pod tem praporom skupne moči, pod katerim se hočemo boriti, če treba za pravice vsega delavstva. In tebi, vrli mož, oče delavstva, pa bodi v zadostilo zavest, da je dvignjena s tvojim trudom in s tvojim delom čast delavstva morda za vedno! je stopal od stopinje do stopinje do prvega v mojej hiši. Dobro vedoč za vzajemno nag-nenje obeh. Flavta in deklice, — kajti ostro vidi moje oko — sem ga vezal z zaupanjem, da bi se kdaj smel imenovati soproga moje hčere, vedno bolj na svojo reč« . . . »To mi je zvijača pravega kupčevalca,« hvali Milvij smehljaje, »toda,« govori še dalje in postaja resnejši — in obraz njegov kaže veliko skrb — »toda, ali mu niste preveč zaupali! Ali ste malovrcdniku razodeli ono tajnost, ki nas veže z ozko vezjo, in katere duša je Scevij? potem nismo le trenotek varni izdaje; prva skrb naj bi bila torej, da bi obmolknil njegov nepoklicani jezik.« »Flavt ni izdajica, tudi ako bi vedel, bi ne bil,« odgovori Festul. »Toda ne skrbite, nisem mu zaupal, ne pičice; kajti Lucij Pi-zon in Scevij se mi zdita preveč nepremišljena zarotnika in vže jih preveč ve o naklepu. Moje življenje je vedno trepetanje, da bi nas zasačili. Proklinjam dan, ko sem se dal zapeljati in dal roko k oni nesrečni zaroti za to, da sem smel uradovati Scevije-vo premoženje. Nepremišljena beseda, le eno znamenje sumljivemu trinogu, in dosti je in mi smo pogubljeni.« »Tako sem vže sam mislil,« odvrne Milvij in se dola zaupljivega. »Kaj mi basni Scevijeva milost? Kaj mi koristi nada, da bom ded po njegovi smrti, ako mi vzame Neron glavo in dedščino obenem? A kaj storiti? Lucij Fizon je Scevijev prijatelj in slabemu možaku se zdi lepo, da je glava za-rotbi. Midva ne moreva nazaj in vi ste dvojno name vezani.« (Dalje prih.) Med brati in sestrami. Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo priredi to nedeljo v proslavo svojega društvenega zaščitnika sv. Antona na Viču ob pol 8. uri zjutraj sv. mašo z govorom. Ta dan je na Viču žegnanje, vsled česar se vabijo vsi člani, da se tega opravila polnoštevilno udeleže in obenem počaste sv. Antona v novi lični cerkvi na Viču. Po opravilu si bodo člani zamogli ogledati društveno hišo in prostore. To društvo vrlo napreduje ter šteje danes že G80 članov, promet bo pa koncem letošnjega leta izkazal dosedaj še ne doseženo vsoto. Somišljenikom lo društvo najtopleje priporočamo! Jesenice, Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da zaradi tega ni prišlo radovljiško okrajno glavarstvo na Jesenice zaslišati delavcev zaradi prestopka o cepljenju koz, ker nima glavarstvo nič dijet od tega. Radovedni smo pa, kdo je dijete plačal v Bohinjski Bistrici, kjer je bilo zastopano okrajno glavarstvo pri zaslišavanju. Ne zavidamo kmetom, ker niso imeli stroškov, vprašamo pa glavarstvo, ali nismo jeseniški delavci ravno tako državljani kakor kmetje. Mar je v Avstriji postava, da se mora le kmet varovati, delavec pa izžemati? Vsi smo sodržavljani, za katere veljajo enoinisti zakoni. Samo v radovljiškem glavarstvu imajo za delavce posebno izdajo. No, pa če je bilo res le od dijet odvisno, saj bi bili mi radi našemu glavarju plačali po grošu od osebo. Namesto 1500 K bi imeli delavci le 200 grošev škode. Glavar pa bi bil 200 grošev zaslužil. Ali bi ne bilo bolj pametno? Ostali bi pa tudi prijatelji, ter spoštovali glavarja, ker bi nas ibil obvaroval občutne škode. Tako pa gre glas od delavca do delavca: Najv.ečji škodljivec ljudstva je radovljiško glavarstvo. Zaradi nepremišljenosti ene osebe toliko jeze, sovraštva in škode! Tisti, ki ste postavljeni od države, da čuvate nad ljudstvom, varujte ga škode, da boste spoštovani. Sava. Delavci na grobštreki smo v predzadnji številki »Naše Moči« brali, da so na fajnštreki opazili neko zvezdo na rdečem obzorju, ki s svojimi črno-rdeče-rumenimi žarki obseva delavce. Katerega zadenejo ti žarki, se mu naredi primanjkljaj pri plači. Tudi pri nas na grobštreki že dalj časa opazujemo par takih kometov .Dobro bi bilo, da bi se našel kak učenjak, ki bi z reflektorjem posvetil v osrčje njihovih oslarij. Fotem tudi gotovo izgine komet s pisanim oslovskim repom. Sava. Nemška surovost. V nedeljo dopoldne sc je zgodil slučaj, ki je pokazal v polni luči nemško izobrazbo. Neki delavec, menda z Javornika, se je pripeljal na kolesu miinu nemške kantine. V istem trenutku pa pride izza zidu nek otrok. Pri tem je sam padel ter pri padcu tudi otroka pre-vrgel, ne da bi ga bil kaj poškodoval. Ko opazi ta dogodek 5 Nemcev, skočijo proti delavcu z vpitjem »Windischer Schwoin«. Dva mu hočeta vzeti kolo, a tretji ga hoče pretepati. Delavec jim reče, ako som poškodoval otroka, pa plačam. A nič ni pomagalo, kolo so hoteli imeti. Ker pa je delavec pretrdo držal kolo, so končno jeli vpiti: »Pustimo lumpa naprej«. Kdor je videl ta dogodek je rekel, gotovo so suhi, zato bi pa radi kolo vzeli, da bi imeli zopet nekaj časa za lum-panje. Dopisnik opozarja dotičnega delavca, naj toži te nemške izobražence, saj Pavlica zaradi razžaljcnja časti ter lastitve tujega blaga. Kter ga ne poznam, naj se oglasi pri uredništvu »Naše Moči«, kjer dobi imena prič. Sava. Fred kratkim se je bahal predsed-sednik rdečih socijev, da so ga sodrugi zato za predsednika volili, ker je lepo oblečen, moderno friziran, ter ker ne hodi v cerkev. Da obleka naredi človeka, mo že slišali, ali da stori frizura ter opuščanje službe božje v treh mesecih rdečega predsednika, izvedeli smo iz njegovih ust. Ako bodo to načelo dalje izvajali, pričakujemo, da bo marsikateri rdečkar postal nov v prijetnem prepričanju, da bo prihodnje leto sam predsednik. Sava. Naš rdeči strelec dobro napreduje. Minuli ponedeljek je imel cel dan shod v tovarniškem stranišču. Dopoldne je bil slabo obiskan, popoldne je bilo več udeležbo. Ko se je že sodrugom preneumno zdelo, pravi eden izmed njih: »Ali boš danes res vse gamse postrelil, pa še za drugi dan nekaj pusti.« Iz Preske. Frcsenečila nas je javna telovadba, katero je napravilo okrožje Orlov »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza« je izdala obširno knjigo o poizvedbah glede na stanovanja tobačnega delavstva. O tej knjigi bo še več pisal „Glasnik“. Tudi širšo javnost bo pa zanimala sledeča razpredelnica o stanovanjskih razmerah ljubljanskega tobačnega delavstva. Strank Skupno 2 o Stanovanja 1 2 3 4 5 6 7 8 y do 10 nad 10 prebi- •o oseb valcev > Število slučajev sploh . . . . in sicer: 35 113 125 116 135 84 64 36 28 12 3413 1000 1 prostor 31 54 49 27 42 20 10 9 1 875 25'6 2 prostora 4 56 71 74 78 57 35 19 12 7 1943 569 3 prostori — 3 5 15 13 6 18 8 15 2 532 15'6 nad 3 prostora — , — — 2 1 1 — — 3 63 1-9 sploh , . 28 63 60 45 56 32 19 10 4 1 1235 100-0 do 2 m2 1 9 2 2 4 6 1 — 121 9-8 3 m2 . 11 1 8 25 9 5 5 1 320 25-9 4 m2 S — 8 19 11 12 6 3 3 2 276 22-4 5 m2 2 5 7 9 7 3 5 — — 157 12-7 6 m2 Dl 3 8 6 7 3 6 — — i !_ 116 9-4 7 m2 1 o 1 3 5 — 4 4 — 1 1 83 67 8 m2 c 01 3 13 2 2 2 TU — , ,|— 't ■ „ 53 4-3 9 ni2 n 10 2 1 1 a Tin — . 25 2-0 10 m2 — 7 3 3 i/Tb ; 1 32 2-6 nad 10 m2 9 7 71 2 f .VJ 1 ■' Jj i. n_.-. brl n 52' n/14-31 sploh . . 35 113 125 116 133 84 65 35 26 12 3384 100 0 do 50 K . . . — — 1 — — — 1 — 10 0-3 60 » 6 6 — 3 3 1 — 51 1-5 70 » 1 2 — 1 9 03 80 * 9 16 12 3 3 3 4 1 — 1 169 50 90 » BJ 3 6 5 2 1 1 — 3 — — 73 2-2 ICO » a 6 11 10 15 21 11 2 3 — — 319 9-4 120 » 7 29 27 18 30 19 7 3 1 2 588 17-4 140 » 3 1 12 16 15 13 8 8 7 3 386 11-4 160 » a 2 12 21 19 15 11 10 6 5 — 470 13-9 180 » £ — 9 15 20 18 5 11 2 3 — 385 113 200 » — 1 6 5 6 6 4 1 6 1 207 6-1 nad 200 » — 9 12 17 23 19 18 9 8 8 719 21-2 sploh letna najemnina : 32 104 122 116 129 81 62 34 26 12 3287 ioo-o do 5% 1 6 2 3 1 4 — — — 77 2-3 10% O. 8 26 32 37 48 31 11 8 4 2 932 28-4 15% 20% o o 14 6 45 17 39 26 32 21 45 17 30 9 25 9’ 16 5 11 6 6 2 1229 520 37-4 158 25% sr 2 7 11 14 7 H 4 11 5 V 4 u .1 i315' 9-6 30 »/o < 2 1 2 5 3 .. »I 3 L ! iti 82 ■ 2-5, nad 30% J — 7 •s 5 6 ., 1 ji 2 ■I ’ 132 ,4b Šent Vid-Vič. Kaj takega nismo pidčakovali. Sploh se sliši hvala tem vrlim Orlom. Kaj hočemo reči o izvrstni disciplini? Kaj še le o telovadbi sami! To vam je bilo vse izvrstno dovršeno. Tudi mladi naraščaj je izvrstno telovadil. Krepki junaki, le naprej po ti poti! j. s. z. Zaupni sestanek Jugoslov. Strokovne Zveze v Celju (hotel Teršek »Pri belem volu«) se vrši v nedeljo dne 19. t. m. dopoldne točno ob pol 9. uri. Ker je ta sestanek vele-važen za bodočnost naše delavske organizacije na Štajerskem, poživljamo še enkrat vse povabljence, da se gotovo udeleže shoda ali povabila drugim zaupnikom izroče. Kdor pomotoma ni dobil povabila, naj se Pred shodom zglasi pri sklicatelju poslancu dr. Benkoviču. Vabijo sc tudi bližnji zagorski rudokopi, da se udeleže zborovanja. Govorila bosta poslanca dr. Benkovič in Gostinčar. Sava. Gorenjsko krščansko delavsko Politično društvo skliče v nedeljo popoldan dne 26 juninja shod na Javorniku pri Vodičarju. Opozarjamo naše somišljenike, da agitirajo za shod, na katerem bo govoril državni in deželni poslanec dr. Krek. EJo shodu se ustanovi za Javornik in Koroško Belo skupina J. S. Z. Prihodnji teden na delo! Dne 26. t. m. pa vsi krščansko misleči delavci na Javornik. Sava. Odbor skupine J. S. Z. opozarja delavstvo, da vsako nedeljo dopoldan uraduje v pisarni strokovnega društva poleg »Delavskega doma«, kjer se sprejemajo novi člani. Člane sprejema tudi vsak dan hišnik v »Delavskem domu«. Predavanje priredi J. S. Z. v nedeljo ob pol 4. uri popoldne v Oražnovem salonu na Selu. Predaval bo profesor Drmaistja. De^ lavci! Delavke! Pridite! Za rudarje. Sevcročeški premogovi ba- • roni zahtevajo znižanje tarifov za svoj ru-javi premog, da bi znjim preplavili alpske dežele ter oškodovali naše rudnike in delavstvo, ker bi naši rudniki morali delo omejiti in več sto delavcev odstopiti. Tudi nemški socialni demokratje so v državnem zboru stavili nujni predlog, da se imajo tarifi za češki rujavi premog znižati!! Poslanca dr Benkovič in Povše sta radi tega že storila več korakov pri ministrih železnice in javnih del, da se odvrne preteča nevarnost; v seji z dne 14. t. m. sta slavila interpelacijo na vlado. Upati je, da se nakana združenih premogovih kapitalistov in socialnih demokratov prepreči. Socialnim demokratom v Trbovljah huda prede; najpreje so delavstvo nahuj-, skali, sedaj pa njih vodje beračijo okrog,trboveljske družbe na Dunaju, pri rudarski oblasti, pri okrajnem glavarstvu itd., da jim pomorejo iz zagate, ker jih rudarji stavijo na odgovor. Poživljamo naše pristaše, naj se ne dajo hujskati; v kratkem bomo govorili jasno besedo, ki bo socialnim demokratom krinko raz obraz potegnila. Delavstvo bo strmelo, kako jih socialno demokraški vodje za nos vodijo. Le potrpljenje! Mo-kraške glorije bo kmalu konec. Iz ljubljanske predilnice. Sedaj je postalo naše delavstvo nekoliko boli živahno. Pretečeni teden smo ustanovili skupino J. S. Z. Naj omenim še to, da je vzel naš so-trudnik J. Zabukovec slovo, kateremu izrekamo delavke najprisrčnejpo zahvalo. Ko smo Cule, da nas bode zapustil, smo s lužnim srcem sprejele vest, ker le on je nas bodril in v resnici deloval za delavsko organizacijo. Z veselim srcem smo pričeli, imeli smo res vzbuditelja, ki nas je vzbudil 'iz spanja. Delavke želimo, naj bi imela naša predilnica več takih mož. Vrhnika. Dvorni založnik g. Karol Jelovšek je zopet pokazal svojo »Očetovsko skrb« za svoje delavce na umazan njemu lasten način. Pretekli teden je namreč devet fantov šlo med odmorom k njemu v pisar-, no ter ga prosilo za zboljšanje plače. Sedaj so zaslužili ti reveži, za svoje llurno naporno delo 1 K 50 vin. na dan, prosili so, naj se ijm zboljša za 20 vinarjev na dan. Vsak količkaj razsoden človek ve, da to ni preveč, zlasti pri opekarnah ne, ker je delo naporno in iste donašajo velikanske dobičke na leto. A K. Jelovšek sodi drugače. On je fante odpravil s tem, da jim je rekel: »Borni prišel poizvedeti v opekarno kako delo imate, še le potem bom sklepal o zbolšanju plače«. Toda mesto da bi opravičeni prošnji ustre- gel, je odpustil vseh devet fantov iz službe. Znano je, da sta K. Jelovšek in Lenarčič sklenila pogodbo, da nobeden ne sprejme delavca, kateri je izstopil ali je bil odpuščen iz katere imenovanih opekarn. Radi večje gotovosti je K. Jelovšek takoj poslal poročilo Lenarčiču, da bi ja nobenega izmed onih devetih fantov ne vzel v delo ter pokazal s tem, da. hoče svoje delavce zasuž-niti, da mu isti morajo za sramotno nizlko plačo delati samo njemu ali pa nikjer. Dragi sotrpini! Ali vam ta slučaj ne da misliti, da je krvavo živa potrciba, da se sli mogočnega in oderuškega kapitalizma postavi protisila močne strokovno delavske organizacije, kakor je to povdarjal na delavskem shodu posl. dr. Zajec. Kdor ne vidi tu edine poti do zboljšanja kričečih delavskih razmer v vrhniških opekarnah, temu je pač težko dopovedati. Delavci, zganite se, sicer se boste še kesali! Prometna zveza. Odprto pismo na slavno direkcijo južne železnince na Dunaju. Vse službujoče ču-vajke Ljubijana-Trst opozarjajo slavno direkcijo na povišanje plače in povišanje prostega časa, kot stalno nastavljenjc v svojo korist, ker ste nas vsužnili brez vprašanja. Kar do novega leta 1910 smo bile kot pomožne čuvajem dodeljene, in po novem letu samostojne z isto plačo sramotno mesečno 15 kron (reci petnajst kron) na mesec, to je 50 vinarjev na dan za 25 do 30 vlakov spremiti. Radi tega prosimo s prvim julijem odpomoči, ali nastavljenje in plačo čuvajsko, drugače smo primorane, banderca vam izročiti, ker ne moremo deklo dobiti za 15 kron mesečno v sedanjem dragem času, ker vsaka ima plačo najmanjšo 15 kron in hrano, jhrgno 20 kron, to je 35 kron mesečno. Me 'sume pa pri družini ne 'moramo službe1 delati. Kuho, pranje, peko, otroci itd. Možje < čuvaji-so pa podnevi kot delavci s krampi po progi, ponoči pa službo, in tistih par uric mora iti v posteljo, tako da sedaj nimamo od mož nič pomoči pričakovati, in ako bi tudi kateri kaj hotel, ne sme, ker naprej postavljeni teiga ne dopuste. Radi tega prosimo hitre odpomoči, da nas ne bodo orožniki vzeli, kakor pri Brežicah ubogo nedolžno delavko, ženo šesterih otrok. Čuvajke proge Ljubljana-Trst. Redek slučaj. Dne 1. junija t. 1. je praznoval član prometne in slov. kršč. soc. zveze svojo 401etnico svojega službovanja kot pripenjač (kupler) na postaji Ljubljana, južni kolodvor, naš sotovariš Štefan Žvokelj. Mi mu iz srca želimo ,da bi ga Bog ohranil še mnogo let zdravega itn čvrstega in da bi šeTnnogo, mnogo let med nami so-deldVaj. Bog ga živi!. — Odbor »Prometne zveze« krajne skupine Ljubljana. Zahvaia.~P6dpišarii“š tem" pbtrjujcfŠTav-nemu odboru »Prometne zveze« krajna skupina Ljubljana, da sem prejel 10 kron kot meni podano podporo in izrekam slavnemu odboru najiskrenejšo zahvalo. — Ljubljana, dne 7. junija 1910. Matevž Skubic. Notranjsko. Z veseljem sprejemam »Našo Moč«, ali žali Bog, iz južne železnice ni nikakega pravega dopisa.Nc najdem več, kakor zgodaj spomladi se je pritepel gotovo iz Ljubljane, ali od kod drugod nek Lisjak, ki je prav hitro nekaj prav mastne hrane dobil na južni železnici in ko je gospodom resnico v oči vrgel, in zdaj kje si? Gotovo imaš že mlade doma, pridi proti Notranjski, dobiš izvrstne hrane, da bodo tudi tvoji mladiči deležni sadu tvojega dola. Ker upam, da se tudi ti v kratkem oglasiš, tako zdaj jaz, uboga čuvajka podam tu svoj skromen dopis: Ravno nas čuvajke ima južna železnica za svoje molzne krave, ali služabnice brez plače. Gospodje si znajo sami razdeliti zaslužek, ki jim ga pridobe nikdar polne žepe s kronami polniti, kadar imajo kaj časa, pa se peljejo na izprcliod po progi za kratek čas, in zaračunajo prav dobro svoje potovanje in ogledovanje po pro-‘ gi blagajni, samo da vse iz nje pobero. Kje naj torej ostane še kaj denarja za nas uboge čuvajke? Gospodje si mislijo: te-le uboge revice pač ne potrebujejo nobenega plačila, ko so dan na dan v službi, še jesti jim ni potreba, saj njim tako ni dopuščeno si iti kaj živeža kupiti, in tudi kuhati si ne morejo med službo. Gostilne tako ni nobene blizu, kaj potrebuje po gojzdih denar, ko ga mi lahko porabimo, da se bolje zabavamo v mestu. Zdaj pa stopimo pred ogledalo, me uboge izmozgane Evine hčere, kako izgleda- mo, ki že dalje časa služimo. Tako izgleda-mo, kakor strahovi, vedno bolne in pri zdravnikih vse prestrašene, tako da nam lahko vsakdo osle kaže in reče, da imamo slamo v glavi, ker si ne pomagamo do boljše bodočnosti. Zdaj pa vas poživljam, moje sotrpinke, le skupaj in podajmo si roke in nastopimo bolj možato, kakor naši možje, proti izkoriščevalcem naših moči in pokažimo gospodom, da imamo glave na pravem mestu. Ako ne bo v 'kratkem priboljška, pa banderca gospodom v roke. H koncu svojega dopisa oj>zorim še tiste slamnate čuvaje, (e tuti kvanti) iki že lahko v pokoj stopijo, kaj čakajo, zakaj železnici prodajajo dalje in dalje za (bono gracijo) svoje oglodane kosti. Donite se na tehtnico in videli boste, da ni vaš kostenjak vreden kiame, kaj še pričakujete pri železnici, ali odrešenja po beli ženi, smrti? Na zdar! Sotrpinke južne železnice Ljubljana-Trst. m ta je prijatelj naš pravi, Ki nas krepi, Da smo čvrsti in zdravi! Krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2‘40. „ „ 4-80. Naslov za naročila: ,,FL0RIAN“, Ljubljana. J Svarilo pred ponaredbami. io 19.1. m. vsi 11 slučaju neugodnega vremena v dvorani gaK9ISaS »SBBKg i d. ŽIBERT H t LJUBLJdNd t K B PREŠERNOVA ULICA « PRIPOROČA SVOJO VELIKO r ZdL0Q0 ČEVLJEV g g DOMAČECiA IZDELKA. M Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup Vsled tega gledam edino na veliki promet in prodajam blago po najnižiih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manutaktur-nega (gvanfnega) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužifi tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Sirifarjeva (Špitalska) ulica S, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke so: pri Škofu, Pogačarjev frrg (Sadni frrg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena = ulica n V vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi = ItiT pazile natančno na Igai CCS* ——————— -jjgQ Ifj+T Imenovane tvrdke! Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto 501 prihranite |j stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, zdrauje dosežete in ohranite, ako pijete ® SLADIN ® Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno n innwy zraven rotovža VLjllbljaill ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. reg. zadruga z om. por. Mesni lr$$t.l9 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 4s/4°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron ===== 30 vinarjev na leto. — Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni daveh plača hranilnica sama. NalslUia prilika za Mit. Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik. Kanonik A. Sušnik 1. r* podpredsednik. 3E=^fH}^=3C Velika zaloga! Nizke cenc Radi velike zaloge znatno znižane cene in Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d. Velika izbira drobnega in modnega blaga: rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk In vezenj« man'gramov ter drugih risb. - Primerna darila za godove in druge prilike - Priporoča se z velespoštovanjem FR. BOL, Ljubljana, Mestni trg 18. ii=3e=^J}{|^=3e= Pozor slov. delavska društvaT I^upu^te svoje potrebščine priznani in pri« poročljiiti domači manufakturni trgovini JAflKO ČEŠfiiK (pni ČeSniku) LiJUBLidAJSlA Uinganjeva uliea - Stritarjeva uliea v kateri dobite vedno v veliki izberi naj-novejšo blago za ženske in moška oblašila. Postrežba poštena in zanesljiva. 1 — Cene najnižje. ===== Gričar § ITIejač "IT C & Ljubljana " Prslensoiia ulica šL 9 priporočata soafo najoelifa zalogo izgotosjlissiili oblek m gospode, deOte in otroke :: IIOIKISti =: u konfekciji ra dame ziZ:-3C-X:3E2Ci: \S Leharna M 11111“ 1 PD. BOBA i LMi, na vaji Bieinism In nimslit nesle priporoča sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., G steklenic 1 krono. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , G steklenic 2 kroni. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica GO vin., G steklenic 2 kroni 50 vin. Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin. Mazilo zoper pege, lonček 1 K. Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-liica 60 vin., večja L K 20 vin. Odvajalne krogljice, škatljica 80 vin. Posipalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju nog, škatljica 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 50 vin. Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono. Ribje olje, steklenica 1 krono. Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin. Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., O steklenic 1 krono Tinktura za lase, steklenica 1 K. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K. Žclcznato vino, steklenica 2 kroni 60 vin, in 4 krone 80 vin. Železnate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin. Edina in najkrajša črta v Ameriko! o\ cn cn vo ■■■■■■■■ ■ ■ ■ ■ prodajalna v lastni tiiši Holodvorsha Dliea ZG HAVRE NEW-YORK francoska prekmorska družba. Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo ED. SMflRDH oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«. * I Hajvečia izhlra raznovrstieu masa het: I i tl oll Moji izdelki, in Muto in čepic, vseh mlilist plavala, gnila, ovratnic, inv-čokov za izsili«!, stolih ut in vole in vsoti galanletiloi gteielov priptrečam SSSSHSBISl Halbollža. nalslauraelša prilika za Sledenje l \TiSUWSTXTITi #3- glavnica kron 420.537-92 -gaj | Stanje vlog LJUDSKA POSOJILNICA ..........— registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1 ■ Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union' za franč. cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure /lil 01 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik zjutraj do t. ure popoldan ter jih obrestuje po “ |2 |0 od vsakih 100 kron čistih 4’50 na leto. Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje ■............... — ~ po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. -................ Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. luan 3«)$ in $in Ljubljani Danajska cesta st. priporočata $\>o]g bogat® zalogo *As> uoznij) k®l«S ^iualni s^oji za rodbine in obrt Izdajatelj In odgovorni urednik Jožel Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.