dab iMJenJe ЈМШЈМММИЈШШЈЈШМЈЈШЈМШМЈЈ ^-ETNIK 22 Rezultati nekoliko slabši kot leto prej Skoraj dva milijona parov 4 0/ parov obutve, kar je ® več kot smo si zadali z le- je bilo izdelano tnim planom. Vrednostno planirana proizvodnja pa je presežena kar za 22 %. - "tabela Proizvodnja v 1. 1984 po vrstah obutve količinsko in vrednostno v parih v 000 din obutve •Bi-.S'" К'%' surf {®f"-ianine ^ka&ki j®"ski nizki 5^'"« Skupaj Količina 1984 Ind Vrednost 1984 Ind 216.017 21.330 25.894 239.392 203.118 25.955 344.033 252.155 294.151 267.536 96 1.309 74 109 78 118 116 84 116 665.271 191.576 119.591 370.057 275.329 72.918 739.087 440.190 1.041.966 285.109 177 3.934 250 241 161 269 243 188 234 1.889.581 101 4.201.094 217 2 ^ kooperaciji necom 58.240 170 74.001 287 Vsa obutev 1.947.821 103 4.275.095 218 kov^ .P^^rebe montažnih oddel-.36 bilo na Colu izdelano 236 o« kar parov zgornjih delov, kot lani, v obratu 17 O/ vas je bilo izdelano ParoJ'^^ delov in sicer 391.200 133 v obratu v Rovtah pa Копгч je 13 % več kot lani. "Peranti pa so izdelali 909.278 parov zgornjih delov, to je 54 % vseh skupaj. Za potrebe proizvodnje smučarskih čevljev in drugih sestavnih delov sta orodjarni izdelali 265 form in drugih orodij ter predelale in popravile veliko starih form. Produktivnost na zaposlenega po vkalkuliranih urah se je po- V prodaji se čutijo vplivi razmer v letu 1984 v parih v 000 din Količina Ind Vrednost Ind IZVo^ P'ast. mas 1.520.152 123.632 1.408.930 88 87 112 3.026.975 155 3.052.714 439.503 191 8.729 258 2.031.781 145 5.056.987 153 večala za 1,77 %. Delavec je na delovni dan izdelal 6,22 parov obutve, ob tem, da je bilo skupno opravljenih v tozdu Proizvodnja za 56 % manj nadur, kot v letu 1983, v DO pa 49 % manj. Poprečni doseg norm za leto 1984 je zopet izredno visok, saj znaša 130,5 %, medtem ko je bil v letu 1983 119,8%. Fond vseh delovnih ur se je povečal za 2 % in to predvsem na račun povečanega števila zaposlenih v DO. Konec leta 1984 je bilo v Alpini že 1880 zaposlenih, kar je 48 delavcev več kot konec lanskega leta. Večjih sprememb znotraj izkoristka delovnega časa ni bilo, razen pri postavki čakalni čas, ki je za 24 % nižji, ostali izostanki pa so porasli za 19 %. V prodaji se čutijo vplivi razmer Skupna prodaja je znašala 5.506 mio dinarjev in je porasla za 53 % v primerjavi z lanskim letom. Količinsko je bilo prodano 3.052.714 parov obutve, kar je 2 % manj kot lani. V MPM je bilo prodano 450.656 parov Alpinine in 1.069.000 parov tuje obutve iz dokupa. Kohčinski padec prodaje Alpinine obutve je kar za 22 %, tuje pa za 7 %. Vrednostno predstavlja prodaja naše obutve 48 % vse realizacije, količinsko pa 30 %. Grosistična prodaja (prodaja na debelo) je bila manjša kot lani, vrednostno pa veliko večja, zaradi prodaje visoko cenenih artiklov. Samo pri izvozu zasledimo porast količinske prodaje. Na zahodno tržišče smo izvozili preko 1,2 milijona parov obutve, kar predstavlja 64 % celotne količinske proizvodnje. Izkupiček te prodaje je znašal 8,487.000.— ameriških dolarjev, ki pa je (nadaljevanje na 2. str.) n prvi, I^obič Na svetovnem mladinskem prvenstvu v Jasni na Ceškoslovaškern je v veleslalomu zmagal Robert Žan, Sašo Robič pa je osvojil srebrno kolajno v slalomu (stran: 4.) ŽIRI, MAREC 1985 -\ NA ISPO LETOS VEC NOVOSTI Ce ocenjujem le usmeritve pri smučarskih čevljih na letos predstavljenih modelih v Miinchnu, sem letos ugotovil predvsem dvoje značilnosti. Veliko proizvajalcev se zgleduje po Salomonu, to pomeni, da so v svojih izboljšanih modelih uporabljali rešitve te svetovno znane firme, zlasti poteg v peto in konstrukcija manšete. Druga značilnost, ki ji sledi tudi precej proizvajalcev pa je čevelj v višjem cenovnem razredu, z vstopom zadaj in z mnogimi regulacijami. Dach-stein, na primer ima v svoji kolekciji čevelj celo z devetimi regulacijami. Cas bo seveda pokazal, če je to smotrno. V vsakem primeru pa so tri do štiri regulacije pri takem čevlju zanesljivo potrebne in primerne: poteg v peto, nartna regulacija, regulacija fleksa in morebiti kanting. Pri izboljšavah gredo nekateri proizvajalci tako daleč, da pri čevljih višjega cenovnega razreda vgrajujejo ogrevalne sisteme (Lange, Caber). Tako ogrevanje lahko opravite doma, s priključkom na električno omrežje, v avtomobilu na akumulator in celo na smučišču na baterijo. To novost so predstavili pri modelih, kot že rečeno, za bolj zahtevne smučarje, vseeno pa je vprašanje, če bo to tudi množično prodrlo. Miro KAVCiC DOGOYARJAfflO SE - DOGOVORIH smo fC manjši od planiranega zaradi večjega vključevanja v začasni uvoz materialov. Na vzhodno tržišče smo prodali za 5.064.819 obračunskih dolarjev. Pri izvozu na zahodna tržišča smo se posluževali vseh mogočih prodajnih poti, ki omogočao boljši izkoristek realiziranega izvoza za uvoz repromaterialov. Tako smo v letu 1984 razpolagali z 2,64 mio dolarja za lastne potrebe, ostale pa na podlagi predpisov odprodali zvezi in republiki za pokrivanje skupnih deviznih obveznosti. Devizna sredstva so bila porabljena za naslednje: redni uvoz materialov, opreme, rozoiTnih delov 904,047 S odstopi dobaviteljem 221.328 $ ncblaf^ovna plačila: — obresti od kreditov 73.555 $ — dnevnice, potni stroški 73.829 $ — prevozi, IHM najemnina, honorarji, sejmi, ostalo 141.503 $ odplačila inozemskih kreditov 893.790 $ vračilo terminske^^a nakupa deviz 171.895 $ Preko vseh oblik uvoza smo skupno uvozili iz konvertibilnega tržišča za 6.823.895 $ raznega repromateriala, rezervnih delov in opreme; redni uvoz: materiala in rez. delov 977.032 $ opreme 257.229$ maloobmejni uvoz 548.570$ kooperacij a 841.615 $ kompenzacija 641.484$ začasni uvoz materialov Skupaj uvoz 3.557.963$ 6.823.893 $ Skupaj ponibu deviz 2.540.547 $ Preko maloobmejnega prometa smo uvozili 83 % realiziranega izvoza, pri kompenzacijah smo koristili 68 % deviznega priliva za uvoz materialov, pri kooperaciji z Benecom pa smo koristili realiziran izvoz, v celoti za uvoz materialov. Od skupno uvožene opreme za $ 257.229 smo jo financirali v višini 120.000 $ s kreditom firme PFAFF, ki pa smo ga polovico vrnili že v letu 1984, druga polovica pa bo zapadla v odplačilo sredi leta 1985. Začasnega uvoza materialov smo planirali $ 1.000.000 dejansko pa je bil dosežen v višini 3,5 mio $. Zaloge zmanjšujejo dohodek Skupaj je nabava materialov znašala 4.308 starih milijard dinarjev in je bila za 106 % višja kot v predhodnem letu. Zaloge materialov so večji del leta prehitro naraščale, šele v zadnjem četrtletju je prišlo do zboljšanja obrata zalog glede na leto 1983, Zaloge konec letu 1984 (v 000 din) vendar je še zdaleč prenizek. Situacija na področju kreditiranja in obrestnih mer se za kreditojemalce še vedno slabša in zahteva skrajno premišljeno ravnanje z zalogami, sicer se bo večji del dohodka usmerjal za odplačevanje obresti. 31. 12. 84 I 84/83 Obrat zalog Popr. dni na zalogi Zaloge materialov Zaloge nedokončane proizv. Zaloge gotovih proizvodov Zaloge v MPM 792.102 221.757 257.505 1.402.483 169 173 246 208 5,00 12,55 7,59 2,73 65 29 48 133 Skupaj zaloge 2.573.847 194 275 Zaloge konec letu 1984 (v 000 din) Splošna ugotovitev glede zalog je ta, da so previsoke in da vežejo preveč denarnih sredstev. Glede na leto 1983 se je že zboljšal obrat proti koncu leta pri zalogah materialov, končnih izdelkih in nedokončani proizvodnji, pri zalogah v MPM pa se je, glede na lani, poslabšal za 16 %. V poprečju je material na zalogi 65 dni, v nedokončani pro- izvodnji 29 dni, izgotovljeni proizvodnji 48 dni, to pomeni da preteče 142 dni preden material ponovno zapusti skladišče v Ži-reh, nato je še 133 dni v prodajalni. Tako preteče v poprečju 275 dni, da se porabljeni denar za nakup materiala vrne skozi prodajo nazaj na žiro račun. To pa je v vsakem primeru predolgo razdobje. Osebni dohodki nekohko zaostaj ajo Poprečni neto OD za redno delo v letu 1984 IND Proizvodnja 24.928.54 147 Prodaja 27.807,78 136 - MPM 27.467,44 135 — ostala prodaja 29.649,62 140 DSSS 27.176,24 147 DO Alpina 25.805,78 144 џ z zbora delavcev DSSS ob sprejemu zaključnega računa Rezultate poslovanja so obravnavali tudi v vzdrževalf' službi Za primerjavo navajamo poprečni OD v peku 24.912,— din in so porastli za 36 %, v Planiki pa 29.988 din in so za 51 % višji kot v letu 1983. V Alpini so neto OD porastli za 44 % in niso dosegli porasta inflacije. Tako mora- mo v letu 1985 zaustaviti pada' nje realnih osebnih dohodkoVi kar pa bo edino možno skoz' boljše poslovanje in prizadeva' nje za boljšim delom na vsakeo^ delovnem mestu. Celotni prihodek in njegova delitev v letu 1984 Tozd Element DO Alpina Din Ind CELOTNI PRIHODEK Amortizacija Skupaj porabljena sredstva DOHODEK Del za DSSS Del za obresti Obvez, za skupno porabo Obvez, za splošno porabo Amort. nad predp. st. Ostale obvez, iz dohodka ČISTI DOHODEK Del za OD Del za rezervni sklad Del za poslovni sklad Del za skupno porabo — stanovanjski del — splošni del Skupaj akumulacija 10.897.756.102 98.206.665 8.999.440.329 1.898.315.773 134.490.587 228.727.224 116.040.499 25.605.100 22.362.594 85.835.027 1.285.254.742 744.308.437 72.117.284 339.195.431 129.633.590 53.202.932 76.430.658 433.675.309 158 140 161 147 146 180 139 118 161 141 142 147 138 140 120 159 148 DOGOYflRjnmO S€ -DOOOYORIII SmO SG Ob rob sklepov delavskih svetov j^^elavski sveti TOZD, DSSS in га? svojih rednih sejah v ka marca obravnavali ne-j J skupnih točk, v glavnem pa i razprava na sejah razli-. a. zato poglejmo le najvažnej-posameznih delavskih sve- Dcjavski svet TOZD Proiz-votinja Vn^®'®Sati so sprejeli samoupravah ?P°razuni o skupnih osno-seh '."/^Grilih za urejanje med-razmerij pri združeva-Dru in sredstev na področju Ц dobivanja surovih kož in Л "Ja, po katerem si bo Alpina sled ^ 1^*85 zagotovila na-Q količine usnja: svinjske 38qJ?8® 16.000 m', goveje nape 25'nnn "}'• govejega cepljenca ga ^^Za te količine prejete-ti oTJG dolžna Alpina plača-ll4 udeležbe za m' in Oost m' v dinarski vred- kot vlaganje v razširitev s^^ovinske baze. Podpisana je bila pogodba z odelirjem Milanom Herzogom Л 'zdelavo modela smučarskih , ^'jev za sezono 1985/86, ki za-razvoj novega otroškega vii- razvoj novega čevlja v cenovnem razredu. Za pj 'racijo teh nalog izplača Al-A„ L Herzogu honorar v višini ch 450.000.- in din 2.000.000.— v bruto znesku. Plačilo se izvrši v obrokih, glede na izpolnjevanje del po pogodbi in spoštovanje rokov. Soglašali so s podpisom samoupravnega sporazuma o sodelovanju za izdelavo zgornih delov s Tobačno tovarno Ljubljana — TOZD Torbica in potrdili sklepe razpisne komisije. Seznanjeni so bili s pravnomočno sodbo Temeljnega sodišča v Kranju enota Kranj zaradi gospodarskega prestopka, ker je TOZD Proizvodnja imela ustvarjene devize na dveh deviznih računih pri pooblaščenih bankah. Obravnavano je bilo poročilo o rezultatih zborov delavcev; na vsa vprašanja in pripombe naj se odgovori preko Informatorja. V zvezi z manj kom v skladišču gotovih izdelkov, ki še vedno ni raziskan, je delavski svet sprejel sklep, da se opravi ponovna inventura. Inventura se opravi med prvomajskimi prazniki, centralna inventurna komisija pa se zadolži, da pripravi predlog inventurnih komisij, ki bodo opravile ponoven popis. Delavski svet TOZD Prodaja je obravnaval še predloge v zvezi z opravljenimi inventurami. Glede manjka osnovnih sred- stev v centrali TOZD Prodaja je komisija za popis osnovnih sredstev še enkrat opravila popis in vsa manjkajoča osnovna sredstva našla — na njih namreč ni bilo inventarnih številk. Potrdi h so predlog sprememb točkovne liste v predloženi vsebini, spremembe pravilnika o načinu izkoriščanja dopustov, ki bo v prečiščenem besedilu in preveden, dostavljen vsem prodajalnam. V zvezi z investicijami v MPM je odobril dodatna sredstva za prodajalno Zemun in sredstva za nekatere prodajalne za nabavo osnovnih sredstev iz tehnične opreme. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb je obravnaval opozorilo družbenega pravobranilca samoupravljanja Škofja Loka, ki se nanaša na neizpolnjevanje obveznosti po Samoupravnem sporazumu o temeljih plana OSKIS — enota za stavbna zemljišča za obdobje 1981 — 1985. Delavski svet je zavzel enotno stališče glede izpolnjevanja obveznosti po navedenem samoupravnem sporazumu do OSKIS — ESZ (iz naslova 1,3%), to je, da se obveznosti poravna, ko bodo predvideni konkretni programi izvajanja del v Žireh in s tem zagotovi vračanj e sredstev v kraj. To stališče se posreduje tudi družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, ko bo sklican skupni sestanek DO Žirov, pred- stavnikov občinske skupščine in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Delavski svet delovne organizacije pa je obravnaval poročilo glavnega direktorja o porabi sredstev za reprezentanco v letu 1984. Podatki kažejo, da je bilo za reprezentanco skupno porabljeno za 19,3% manj sredstev, kot je bilo planirano. Največ prihranka je bilo pri olimpiadi. Sredstva so bila porabljena v namene, ki so predvideni v pravilniku o uporabi teh sredstev. Odobril je službeno potovanje v ZDA vodji marketinga. Iztoku Čuku. Odobril je sklenitev pogodbe o mesečni vezavi stanovanjskih sredstev z Jugobanko, TB Ljubljana. Sredstva se vežejo mesečno v višini 2.000.000.— din v obdobju enega leta v razmerju zaposlenih 1.1. 1985 po TOZD in DSSS. Tako privarčevani znesek 24.000.000.— din se veže za 16 let, Jugobanka pa odobri kredit v višini 140 % vezanih sredstev za stanovanjske namene po preteku dobe čakanja v marcu 1986. Sprejete so bile še spremembe pravilnika o izkoriščanju dopusta. A. K. Otroški hitrejši kot naše cene кгН^л poslovanja moramo Doci ugotoviti, da je rezultat kni u leta 1984 realno ne-je '^° slabši, kot v letu 1983. To jo ^'I'ca tega, da z realizaci-cen uspeli slediti porastu ед zagotoviti pri realizaciji ^ki ?topnjo, kot so rasli stro-hitr'^r°'zvodnje. Stroški so rasli od celotnega prihodka v kg " Proizvodnja in to za 7%, ђа jJ^T^ktno vpliva na slabši fi-rezultat. Drugi vzrok je v ta n ^®^&j tujih valut sredi le-sttin' "Braščal z dinamiko, kot ђал P'^nirali in kot je obljubila Pri S tem je realizacija izvozu počasneje stroški pa so ostajali ^spremenjeni. prevgA^!^^' se je dvom, ali nismo hodn-T 'zdblkov prodali na za-koi f, tržišča. Vendar je ta ta-iTiQ P^'Ggnan, v kolikor se zave-njei Q^ 1® celotna naša proizvod-lov od uvoznih materia- VajQ ^oomači dobavitelji zahte-Sfno m participacijo, da izredn tekom leta vračati o visok znesek tujih kre-njih i'h najeli v prejš- drugp J '.°a imamo tudi razne konec obveznosti in da koncev nismo ustvarili presežka. Visok je znesek plačanih obresti, ki zmanjšuje ostanek dohodka. Tako smo namenili za stroške obresti 12 % doseženega dohodka, lani 9,8 %. To je posledica več kreditov preko leta in hitre rasti obrestnih mer med letom. Konec leta je splošna obrestna mera dosegla že 58 %, izredno visoke so tudi obresti za selektivne izvozne kredite (140%) in kredite za pripravo proizvodnje za izvoz (48 %). Končni rezultat poslovanja se meri v ustvarjeni akumulaciji, ki znaša za delovno organizacijo 433 milijonov din in je za 48 % večja, kot lani. Delež dohodka za akumulacijo je znašal 22,8 % celotnega doseženega dohodka in je popolnoma enak kot v letu 1983. V zaključku ocene poslovanja nas je zanimalo, kolikšen je Al-pinin rezultat poslovanja v primerjavi s sorodnimi organizacijami. Tudi Peko in Planika sta imela težave v poslovanju. V Peku so podobni rezultati, medtem ko je Planika dosegla dosti boljše rezultate, ki pa so posledica boljših rezultatov v preteklosti. Če ocenim poslovanje skozi doseženo akumulacijo v dohodku, je Alpina razporedila 22,8 % dohodka za akumulacijo, kar je enak odstotek kot leta 1983, v Peku predstavlja akumulacija 23,7 % doseženega dohodka in je odstotek za 13 % nižji od leta 1983, v Planiki pa 35,1 %, kar je tudi nekoliko nižje (indeks odstotka je 96). Tudi letos odvisni od lastne pameti Za konec še nekoliko poglejmo v leto 1985. Kljub temu, da je izgledalo, da bo na deviznem področju leto bolj mirno, t j. da ne bo sprememb, ne bo bolje ne slabše, že se zanesljivo predvideva (neuradno) znižanje odstotka razpolaganja z devizami za 6 % in se bo znižal na 40 %. Ustavno sodišče je ocenilo nekaj členov veljavnega deviznega zakona za protiustavne in v predlogu je novi zakon o deviznem poslovanju in prav lahko se zgodi, da bodo devizna sredstva centralizirana. To bi pomenilo, da bo za vsako devizno plačilo v tujino potrebno pridobiti soglasje iz Beograda. Še vedno se predvideva rast stopnje inflacije, kar bo glede na to, da je naša proizvodnja namenjena za končnega potrošnika, in ne moremo nanj v celoti prevaliti hitrejše rasti cen repromateriala, povzročalo hitrejšo rast stroškov od realizacije in s tem manjši dohodek. Odgovor vsemu temu je, da si z izvozom na zahod zagotovimo devizna sredstva za redno poslovanje, kar pomeni, da moramo tudi v letu 1985 plasirati vsaj 60 % celotne proizvodnje na Za-pad. Pričakovati moramo nadaljnje zaostritve na deviznem področju in se zavedati, da nam tu ne bo prav nihče pomagal, saj jih je večina še v večjih težavah. — Da zboljšamo delo z zalogami v vseh pogledih; zagotovimo hitrejši obrat zalog, prihranke pri materialu in vseh vrstah stroškov poslovanja in skozi to zmanjšamo nivo najetih kreditov in s tem stroške obresti, — da povečamo tudi izvoz na vzhodna tržišča, ki so dohodkovno dosti bolj zanimiva in s tem kompenziramo izpad ostanka dohodka izvoza na konvertibilna področja, — da poskrbimo za čimboljšo založenost naših trgovin v MPM in pri tem pravilno ocenimo nivo prodajnih cen naših proizvodov, — da končno dosežemo realno boljši rezultat, to je večji delež dohodka za akumulacijo, kot v letošnjem letu in s tem zagotovimo vse pogoje za dvigovanje osebnih dohodkov do višine, ki bo zagotavljala zaustavitev padca realnih osebnih dohodkov. Franci Mlinar DOGOvnRjnmo te ■ DOGOVORIH smo SE v Jasni na Češkoslovaškem se je končalo letošnje svetovno mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Zelo uspešno sta nastopila tekmovalca, ki vozita z Alpi-ninimi čevlji, saj je Robert Žan postal svetovni mladinski prvak v veleslalomu, Sašo Robič pa je osvojil srebrno kolajno v slalomu. O tem uspehu in o drugih vprašanjih tekmovalne službe smo se pogovarjali z vodjo Janezom Šmitkom. Janez Šmitek: Če neskromno rečem, potem je bil to za Žana in Robi-ča načrt, ki sta ga v veliki meri izpeljala in je to še ena velika potrditev kvalitete našega smučanja. Žanova kariera je bila dosedaj silno bleščeča. Že pred leti, ko je zmagal na cicibanskem slovenskem prvenstvu je z izjemno tehniko opozoril nase in še tudi v bodoče lahko pričakujemo veliko od njega. Žan je letos, poleg tega naslova, osvojil še naslov državnega in dva naslova balkanskega prvaka. To so vsekakor rezultati, ki obetajo; izvrsten je bil tudi na svetovnem pokalu v Kranjski gori. Njegovi in Robičevi uspehi pa se iz leta v leto, od cici-banskih vrst naprej, dopolnjujejo — borita se z ramo ob rami in to je za njun razvoj silno pomembno. Oba sta bila po 8-krat slovenska prvaka in tako ostajata, poleg Petroviča, največja upa jugoslovanskega smučanja, s tem pa seveda lahko pripomoreta, da si bo tudi naša tovarna v svetu izoblikovala svoj »imič«, sliko tovarne, ki proizvaja kvalitetno obutev. Poleg Žana in Robiča so letos izjemne uspehe dosegli tudi Primož Jazbec, ki je zmagal na največji pionirski tekmi na svetu Troffeu To-polino in je to tretji Jugoslovan, ki je uspel na tej prireditvi zmagati. Poleg njega sta dobila kolajne še Grilc iz Kranja in Jovan Matej iz Radovljice. Imamo torej kvalitetno ekipo, in ni se bati, da bi izgubili stik s svetovnim vrhom. Treba pa je zmagovati tudi v članski konkurenci in to v Evropskem in svetovnem pokalu. Le to res nekaj velja. K temu stremijo vse najbolj žan prvi, Robič drugi ugledne tovarne smučarskih čevljev na svetu. Ljudje pogosto sprašujejo, zakaj Petrovič in Lesjakova ne vozita več z našimi čevlji. Janez Smitek — vodja tekmovalne službe Dejstvo je, da naš čevelj Roku Petroviču ne ustreza. Toda s Petrovičem smo še vedno povezani. Uspehi Žana, Robiča in ostalih nas obvezujejo, da naredimo čevelj, s katerim bo dejansko mogoče zmagati na tekmi svetovnega pokala. Izdelava novega čevlja teče in upamo, da bo Petrovič v novi sezoni ponovno tekmoval z našimi čevlji. Z Levstikovo je podobno. Nikakor nismo mogli prilagoditi notranjega čevlja njeni nogi in strinjali smo se, da zamenja čevlje.« Kako pa je z Benedikom in Čižmanom? »V A reprezentanci je od starejših tekmovalcev ohranil kvalitetno raven edino Bojan Križaj. Izjemne uspehe je pokazal Rok Petrovič. Vsi ostali (Franka Strel, Ku-ralt, Benedik in Cižman) so slabši, kot so bili. Težko je govoriti o tem, zakaj je do tega prišlo; prav gotovo tu ni vzrok v kvaliteti čevljev; gre za druge vzroke, ki jih morajo raziskovati za to pristojni. Načrti z našimi tekmovalci ne morejo biti skromni, kajti poleg razvojnih koristi, ki jih imamo od tega, je za propagando pomembno le prvo mesto. Drugo ali tretje mesto sicer daje neko pozitivno sliko o čevlju, vendar je le prvo mesto tisto, ki daje največ, zato smo vsekakor zelo zainteresirani, da bi tekmovalci, ki obetajo, dosegli zmago tudi v svetovnem pokalu, ali na drugih pomembnejših tekmah in menim, da so realne možnosti, da v nekaj letih v tem tudi uspemo. Potrebno je narediti čevelj, ki bo ustrezal zahtevam tekmovalca, da lahko tak uspeh doseže. Študije so pokazale, da to ni čevelj s prodajnih polic, ki ga prodajamo, s tem, da ga na vse mogoče načine izboljšujemo in te prednosti s propagando tudi predstavljamo. Za tekmovalce bomo morali izdelati klasičen čevelj na preklop, z jasno ugotovoljenimi kvalitetami in ne čevelj z vsemi mogočimi regulacijami, ki so mogoče sicer za prodajo zanimive. Sedaj pripravljamo take čevlje, ki jih vozi večina naših tekmovalcev (številke 7 in 8). Čevelj bi moral biti najkasneje do konca junija na snegu, da bi ga stestirali in da bi se tekmovalci nanj navadili, oz. bi bilo možno narediti še kakšno spremembo. Najbolj pomembne priprave za novo tekmovalno sezono se pričnejo septembra, do takrat bi moralo biti vse v zvezi s čevlji jasno. Strategija naše tovarne bi morala biti, da naredimo čevelj, ki ga bomo prodajali v velikih količinah. Menim, da v najvišjem cenovnem razre- du, v katerem so Salomon, Nordica, Raichle, mi ne bomo prodajali, kajti za to je potrebna izredno močna reklama. Za primerjavo lahko navedem podatek, da ena barvna stran v smučarskem časopisu v Ameriki stane 15.000 dolarjev in omenjene firme imajo v vsakem časopisu eno ali dve strani. Zato moramo narediti čevelj, ki bo imel bistvene funkcije in tega res dodelati, šele potem naj bi ga izdelovali v proizvodnji. Tako se pogosto dogaja, da želimo neko idejo uresničiti v nekaj mesecih. Razumljivo je, stvar propade, še preden prav zaživi, ob tem pa so i"' vesticije velike, stvari premalo dorečene.« Vse več je čevljev z vstopom zadaj? »Dejstvo je, da je čevelj z vstopom zadaj sedaj res iskan in to ni več čevelj na preklop. Menim, da bi morali delati tri čevlje za nižji ra* zred (Stratos je dober čevelj, le nekoliko bi ga bilo potrebno še izboljšati), srednji ra; zred (MSX, kjer bi bilo tudi še treba nekoliko več pO' pravkov) in čevelj, ki ga še nimamo — ki pa bi imel regulator fleksa, z vsemi ostalimi najnujnejšimi regulaci' jami in funkcijami, ki so: (tO' plota, estetika, bistvene regulacije).« Janez ŠMITEK Komunisti na programski konferenci v Alpini delujejo tri osnovne organizacije zveze komunistov: osnovna organizacija TOZD Proizvodnja« 00 TOZD Prodaja in 00 DSSS. Zadnji dan v februarju so pripravili skupno ргр' gramsko konferenco. Uvodoma so sekretarji ocenil' delo v zadnjem letu. Poročilo je prebrala Nataša Dem' šar, ki je menila, da je bilo delo v tem obdobju delom* uspešno. Sestali so se po naslednjih vprašanjih: uveljavljanje inovativne dejavnosti, politični sistem, ukrepi za nemoten potek gospodarstva po odmrznit^' cen, reorganizacija TOZD Prodaja in DSSS, razprava o predlogih sklepov 13. seje CKZKJ, o zalogah v delovn' organizaciji in drugih problemih, ki nas tarejo. Komunisti so spodbujali tudi dogovarjanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. v proizvodnji s svojim delom niso zadovoljni. Preveč je še miselnosti, da moramo le delati in biti z vsem zadovoljni, samoupravljanje pa ne napreduje tako kot bi moralo, zato je interes za vstop v ZK majhen. Ljudje vidijo napake tudi na višjih ravneh in to jih odvrača. V Tozdu Prodaja se je se' stajati še težje, ker so komunisti razstreseni po prodajal' nah. Kljub temu se je vod' stvu uspelo povezati s sindi' kalno organizacijo, člani se' КПКО UfTYflRinfllO Kupci in proizvodnja Zahtevajo — možnosti pa so slabe ■I*___ iN m Špankami je veliko dela Prehod v novo proizvod-jq'Prodajno sezono v letu . je od nas zahteval dolo-spremembe našega упапја, zlasti pri naba-Janju naravnega usnja, ča^ program smu- obutve ostaja na po-^ ocju materialov skoraj ak pretekli sezoni, so se ateriali pri tekaški obutvi in pri programu JOGGING zelo spremenili. Tekaško obutev želimo poceniti in smo zato vgradili večje količine umetnega materiala, ki zahteva nekatere spremembe pri postopku nabave, kakor tudi v procesu tehnologije in predelave. Pri Jogging obutvi, ki jo bomo v velikih količinah izdelali za izvoz, se p ®^^riata pa so sodelovali .^"^tično pri vseh važnejših 'očitvah v tozdu Prodaja. Var so komunisti delo-Dorl solidno; odigrali so vi vlogo pri pripra- грЈ ^Pnih sestankov in raz-^ f.^^nju konkretne proble-ka Л ' članov so do- J delovni, preostale pa na-"eravajo še pritegniti. drugimi nalogami so jjP®?tavili tudi nagrajevanje delu režijskih delavcev, opažajo še večje po- "isnjkljivosti. je razprava na l3oj.®''^niski konferenci tekla ciaf razreševanja so- veya vprašanj in s tem po-niK J ° problematiko oseb-dohodkov. dok°Л amčenim osebnim-la, °dkom je še vedno 13 de-(17.250.- din). vprašanje, ki se sg -.Pojavlja je razlika v do-Zenr - "^orm v šivalnicah kip "•''h delov in montažah, '"'Че doseg okoli 20% višji. Komunisti so menili, da bi kazalo napraviti primerjave s sorodnimi delovnimi organizacijami, potem pa se tega lotiti strokovno in premišljeno. Visoki presegi, razni dodatki in doplačila, na videz rešujejo socialna vprašanja, na drugi strani pa ne posegajo v srž problemov in zakrivajo mnogo nepravilnosti in nedoslednosti v organizaciji dela, neustreznih razporeditev, majhne serije in podobno. Ugotovili so, da je pritisk na osebne dohodke povsod močan, kar je, glede na podražitve, povsem razumljivo. Toda to je možno ublažiti le z boljšim poslovanjem, večjo produktivnostjo in manj stroški. Opozorili so tudi na povečano odgovornost vseh, kar je pogoj za uresničitev dobro zastavljenih poslovnih in drugih ciljev. N. P. zahteva kvalitetno naravno usnje v enakih debelinah in izredno mehkega oprijema. Preskrbeti tako usnje na domačem trgu, ki je zaradi pomanjkanja blaga zelo osiromašen, je težavno in zahtevno delo. V lUV - TOZD Šoštanj smo se vendarle dogovorili, da nam bodo izdelovali usnje v taki kakovosti, vendar bodo dobave količinsko omejene in v prvih treh mesecih premajhne, z ozirom na zahteve proizvodnje. Zastoj je tudi posledica požara v Tovarni usnja Šoštanj, konec prejšnjega meseca. Uvoz, kjer stvari rešujemo z raznimi oblikami zunanjetrgovinskega sodelovanja, trenutno uspešno pokrivamo z deviznimi in dinarskimi viri plačil. Vemo pa, da so v naši državi, kar zadeva devizno politiko, vedno bolj težnje k centralističnim oblikam zunanjetrgovinske menjave, kjer naj bi sicer kot izvozniki imeli prednost, v kar pa dosedaj, glede na izkušnje, upravičeno dvomimo. Dosedaj veljavni in spremenjeni predpisi našo delovno organizacijo bistveno ne prizadenejo v primerjavi z letom 1984. Spremenjeno je stanje na področju prijavljanja uvoza po kooperacij ski pogodbi, kjer moramo dodatno odpisovati Alpi-ni določene pravice uvoza iz družbenopriznanih — repro-vizij. Iz lastnih izkušenj na področju preskrbe z materiali ugotavljam, da nam delež zahodnega izvoza omogoča edini stvarni vir pokrivanja tekoče oskrbe. Vsako zmanjševanje zahodnega izvoza do sedaj doseženega deleža celotne proizvodnje, nam zmanjšuje možnost oskrbe, ne glede kako se bodo spreminjali zunanjetrgovinski predpisi. Obvezno pa je imeti pred seboj jasen cilj ustvarjanje čimboljšega dohodka, to je, prodajati in kupovati pod najboljšimi možnimi pogoji. Jože BOGATAJ Dober produkt za dobro ceno To je eno izmed temeljnih načel poslovnega sveta. Ce namreč ocenjujem letošnji sejem ISPO v Miinchnu, lahko zatrdim, da je bil naš koncept smučarskega čevlja dobro sprejet. Osnovni značilnosti tega sta vstop zadaj in cenenost. Da smo na pravi poti dokazuje tudi to, da je bil naš smučarski čevelj ASX po designu med tistimi modeli, ki jim dajemo predznak bolj uspešni. Ta model pa po notranji zgradbi še ni tak, kot bi lahko bil in ga bo treba še izpopolniti. Rečem lahko, da smo med tistimi proizvajalci smučarske obutve, ki lahko ponudijo kompletno kolekcijo: to je, da smo močni v nižjem razredu, da imamo otroški program, prav tako imamo pokrit srednji razred, pojavljajo pa se že posamezni interesenti za vrhunski tekmovalni čevelj (Švica, Švedska). Vse to nam omogoča, da bomo na zahod izvozili okoli 200.000 parov smučarskih čevljev (vključno s kooperacijo z Benecom seveda). Kar zadeva tekaško obutev, jo bomo na zahod prodali okoli 300.000 parov. Računam, da bomo imeli aprila »v hiši« dovolj naročil, zlasti za ZDA, Zvezno republiko Nemčijo, Švico, Norveško, Švedsko, itd. Ob tem obstaja bojazen, če bomo vse uspeli izdelati do roka in dovolj kvalitetno. Obutev bomo morali izdelati namreč do konca septembra. Upam, da z materiali ne bomo imeli kakšnih večjih težav, saj so povečini standardni. Pri tem se bomo posluževali tudi že uveljavljenih oblik uvoza materialov, kot je na primer začasni uvoz. Tone KAVCiC KAKO USTVnRjnmO .=66— utrinki iz proizvodnje Tako je bilo neki dan. Včeraj je bilo malo drugače, jutrišnji dan bo spet prinesel spremembe ... Seveda pa sem opazil le del dobrih stvari in šibkih točk. Zato torej utrinki... V lahki montaži, kot vedno, je največji problem stalno menjavanje! »Večjih problemov sicer ni,« je izjavil vodja lahke montaže Vinko Podobnik. »Takih, vsakodnevnih, pa smo vajeni. Zmanjka kakšnih delov, zamešani jer-menčki, nekompletne partije, da ne moremo izgotoviti obutve, obrnjeni jermenčki, včasih celo manjka kak delček, gornji del za napačno nogo, slabo signiranje, neustrezne pete, različne barve... Rešujemo, kar se tu v montaži rešiti da. Pestijo nas razdrobljena naročila. Delali naj bi po de-setparskem sistemu, pa je preveč petparskih partij, ki se jim očitno ne moremo izogniti. Ljudje pa niso zadovoljni, saj zaradi vseh teh stvari naredijo manj in zato tudi manj zaslužijo. To pa je v teh časih vedno bolj važno..л Ali je morda treba pomisliti še na kaj drugega? Vodja linije lahke obutve Marjan Bogataj je mimogrede omenil; »Pozabljamo na delovno disciplino in razne stroške. Kaj pomeni odhajanje z dela na sestanke, pevske in godbene vaje, k zobozdravniku? Če nič drugega ne, obremenitev vodij, ki morajo iskati zamenjave. Rezultati dela pa so zanesljivo slabši.« Vrsto na cvikariji je pričel Ernest Mlakar. Opanke ne zahtevajo strojnega cvika-nja, toda vsak jermenček zase je potrebno prilepiti na pravo mesto, zato je za tako obutev treba več ljudi. »Težave so predvsem, če gornji deli po veličini ne ustrezajo kopitu. Zato lahko obutev, ki jo izdelujemo sedaj, že kako uredimo, težje je pri strojnem cvikanju, saj včasih res dobimo take zgornje dele, da težko nacvika-mo, kot bi bilo treba,« je menil Ernest. V montažnih oddelkih so uvedli odmore. Pravijo, da se obrestuje. Toda, kot pravijo v težki montaži, bi bilo treba te poenotiti. »Mi imamo .pauzo' ob pol osmih, desetih, enajstih in pol enih ... Toda dolžina odmorov je včasih problem; človek včasih ne uspe vsega opraviti v desetih minutah ... »Pa še vrsta pri malici je v tej izmeni predolga,« so povedali. »Zgodi se, da dobimo malico ob 9.20, to se pravi po dvaj setminutnem čakanju v vrsti. Kako potem lahko govorimo o odmoru?« Toda tu, prijatelji, je živahno. Pokličejo me nazaj: »Ti poslušaj, veš mogoče, zakaj za nas ne vozi več Rok Petrovič?« »Daj, napiši kdaj v Informator, kakšen je sedaj razpon med najnižjo in najvišjo skupino in koliko na to vpliva izvozna stimulacija vodilnih?« Ljudje pritiskajo; »Vsi imamo enake želodce!« Moj komentar: To seveda drži, toda ali na ocenjujemo preveč poprek. Tistemu, ki to res zasluži, moramo toliko tudi odšteti. Kaj bi nam pomagal razpon 1:3, če bi dober delavec na normi zaslužil lahko ravno toliko, kot tisti, ki je odgovoren, da delo teče, da prodamo rezultate svojega dela, da ustvarimo ostanek čistega dohodka? Kdo bi še prevzemal odgovornost, kdo razmišljal popoldne in še kdaj? Če pa seveda poznamo ljudi, ki svojega denarja ne zaslužijo, z besedo na dan! Ampak, fant, tile so pa zgovorni! »Odgovoren si za informacije, zvočniki pa ne delajo. Če že ne moreš urediti, da bi se slišalo v hali, uredi da bodo ponovno vključili zvočnik v garderobi!« Hitro obljubim ... Toda spet je tu prizadeta delavka. »Kaj je z našim smučarskim čevljem? Pa gibljivi delovni čas; pa dodatek na prisotnost...« Vrstijo se vprašanja. Skoraj pobegnem. Mimogrede spet izvem: problemi so, dokler se ljudje ne privadijo ... »Preveč naredimo,« me preseneti v prikrojevalnici Lojze Poljanšek. »Malo minut se zamudimo, potem de- Ojačana ročna cvikarija V montaži na gumiranju pogrešajo periodične preglede še zadnji pregled in obutev bo v škatlah KAKO UfTVnRinmO tanjšanju le delna zasedba šival nice lamo tudi malo na zalogo. Potem pa je treba kak dan ostati doma. Ljudje koristijo dopuste, ure ...« V šivalnici se sprehodim. Kot običajno, disciplina. Tu in tam pripomba: »Zakaj za nas, ki gumiramo v šivalnici, ni periodičnih pregledov?« »Temperatura je včasih 24° C, v takem ne moreš delati!« »Dobro, da imam le še nekaj let do upokojitve!« Delavke me ne gledajo radovedno, kot nekdaj, resne so. Umaknem se. Na skrajnem robu svitek materiala naglo polzi v stroj s posebnim vodilom. Premaga me radovednost: »Kaj je to?« »Vodilo za šivanje in obračanje jermenčkov,« se skupaj domenimo. V tem, ko pri sosednjem stroju delavka že poravnava pravkar izdelane jermenčke za sodobne ženske opanke, tehnolog Špik le s težavo pove. To sva naredila skupaj z Vilijem Kogov-škom. Kot mi je znano, bi tole stalo v Italiji okoli 800 lir na meter, od tega delo preko 600 lir.« Navdušen sem. Pa to sem že potreboval, saj same težave človeka utrudijo ... Še skok v »plastiko«. Nič težav z materiali, rutinsko delo ... Toda dan kasneje že izvem, stali so, odhajali domov. Ali spet, kot vedno, ni bilo mogoče drugače? V orodjarni spet spodbudno. »Velik skok smo napravili,« zatrjuje Mirko Mrovlje. Škoda, da ne gremo bolj v korak z zahtevami osnovne dejavnosti. Nimamo stroja za varjenje, kar bi nujno potrebovali. Naši načrti so lepi, tudi uresničljivi. Za to imajo zasluge vodilni v tej delavnici. Razvili smo orodje za kompletno vlit tekaški čevelj, prirejen na control sistem. Morda je le Salomon na približno isti poti. To je res dosežek. Mislim, da smo med najboljšimi orodjarnami v čevljarski industriji!« Razmišljajo tudi o boljšem spremljanju proizvodnje, da bodo imeli boljšo evidenco za bremenitev oddelkov, spremljanje norm in nagrajevanja ljudi... Spet drugje problemi. Na Colu težave z materiali, drugje spet kaj drugega. Toda zavem se: kaj bi še lahko ustvarili, če bi vsak od nas napravil svoje, vložil vse svoje znanje. Se vključil v skupna prizadevanja. Brez zavisti in užaljenosti. Pomislili kdaj — morda pa nimam prav, morda smo si drug drugemu potrebni. Tako pa človek včasih dobi občutek, da bi za kak dinar več pregazili celo prijatelja. »Lahko govoriš,« boste rekli, »toda nemočni smo.« Kaj če bi za poskus kar takoj opravili vse tako, kot od nas želi sodelavec, mojster, direktor. Ali pa prisluhnili zdravi misli in se spustili s trona. Verjetno nam krona ne bi padla z glave. Nejko Podobnik CAMPIONim DEL MONDO Ш SCI ALPINO Valteltina '85 Đormio/^.Catertna 30.1-10.2.1985 ----o—^ / ,^'Т 4 % ^ )) , , vX YUOOSLW SKI POOL ie^^ skonstruirano napravo je treba le pritrditi na stroj in ^enčke lahko sešivamo V^A\o %A JwgWe*#m#ha alpvki emućefske r«prMMl«tce #em (toiH)« »*■*•«• • #v#lovm### « VaKMM VM9Mla« Mil (»mm ###«# ум нмпу h#m In ValMNlM RnZCOYOR zrn UREDniKOYO fflIZO 1 r na temo: RAZVOJNI PROGRAM KRAJEVNE SKUPNOSTI IN OSTALI PROBLEMI, KI NAS TAREJO Sodelovali so: Slavko MOHORiC, Rado KAVClC, Vinko KOPAČ in Franc KAVCiC. Razgovor sta vodila Nejko PODOBNIK in Tatjana MOHORiC, zapiske je pripravila Anuška KAVCiC. 1. Kako ocenjujete ravnanje delegatov skupščine krajevne skupnosti; ali se dogovarjajo za mnenja in stališča v organizacijah, društvih, OZD, ulicah, vaseh in podobno? Kaj boste storili, da bo na skupščini prišlo bolj do izraza mnenje večine krajanov? Slavko MOHORiC: Skupščina krajevne skupnosti je osrednji samoupravni organ v krajevni skupnosti. Delegati skupščine opravljajo naloge in rešujejo vprašanja s področja materialnih potreb in druga življenjska vprašanja, ki se pojavljajo v kraju. Delegate v skupščino izvolijo delavci na zborih delovnih ljudi in občanov in sicer: — glede na kraj prebivanja (vaški zbori) — v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela — v družbenopolitičnih organizacijah in — v družbenih organizacijah, društvih in drugih združenjih (zasebni obrtniki) To pomeni, da je skupščina KS organizirana tako, da dele- gati pokrivajo celotno področje. Tako so jim dostopne vse informacije, ki se pojavljajo na terenu, s katerega delegati izhajajo. Drugo je, če delegati storijo vse, da prenesejo te informacije, oz. problematiko, ki nastaja na njihovem področju, tudi na skupščino KS. Pomembno je tudi to, kako probleme na skupščini predstavljajo. Važno je seveda tudi, kako potem delegati obveščajo okolje z razpravnimi in sklepi na skupščini. Na skupščini s predlogi ne uspejo vedno, tako zaradi pomanjkanja denarja, kakor zaradi različnih interesov. Na vsak način pa je naloga delegatov, da sodelujejo z delavci in občani, katerih stališča zastopajo. Glede financiranja bi rekel, da imamo v Žireh srečo, da delovne organizacije že vrsto let odvajajo 4 % od bruto OD in tako lahko uresničujemo srednjeročni plan in rešujemo ostale skupne potrebe, ki so kar velike. Krajevna skpnost je torej celota, v kateri delovni ljudje in občani na demokratičen način zadovoljujejo svoje skupne potrebe in interese. Oblike samoupravnega odločanja so: zbor delovnih ljudi in občanov, referendum, javne razprave. Da bi vsi ljudje bili dobro obveščeni, sta bistveni predvsem dve stvari. Prva je informiranje vseh krajanov; in teh informacij je še vedno premalo. Srečujemo se s problemom, ko so ljudje celo napačno informirani o neki stvari. Velika pridobitev je prav gotovo radio, imamo tudi časopis DO Alpine, ki ga ljudje radi berejo in le dobro obveščen krajan, oz. delegat skupščine, če že govorimo o njej, bo lahko znal pravilno odločati in prenašati informacije. To je torej naša prva naloga. Druga naloga, ki je prav tako pomembna, je dosledno uresničevanje sprejetih ciljev in sklepov, ki so bili sprejeti na posameznih organih. v žireh imamo še velike načrte in iz tega sledi, da bomo morali biti pri planiranju dokaj previdni, hkrati pa tudi dosledni pri informiranju krajanov in uresničevanju začrtanih nalog. Sklepi skupščine, vključno s srednjeročnim in letnim planom, ne bi smeli biti na stranskem tiru, temveč morajo biti v srediišču dogajanja vseh tistih, ki smo za to posredno ali neposredno glasovali. Franc KAVČIČ: Res je pomembno informirati ljudi o tistem, kar sklenemo in se dogovorimo, prav tako je potrebno ljudi obveščati sproti, jih povprašati za mnenja in predloge. 2. Razvojni plan krajevne skupnosti za letos. Glavne naloge, kako se jih bomo lotili? Rado KAVČIČ: Vsi vemo, da je letošnje leto, zadnje leto tega srednjeročnega obdobja in to, kar bi se v letošnjem letu moralo še narediti, je samo tisto, kar je še ostalo iz srednjeročnega obdobja, ki se letos izteka. Torej naj bi dokončali le tiste investicije, ki so že začete. Osnutek finančnega načrta do danes še ni narejen, marsikaj še ni dovolj pripravljeno in dogovorjeno. Na koordinaciji smo se dogovorili, da ostane 4 %, več pa bo znano po sprejetih zaključnih računih delovnih organizacij. Druga močna postavka so tudi sredstva OSKIS, za katere ne vemo, koliko jih bo; v planu bomo upoštevali določeno povišanje na lanski znesek. Ko bodo znani vsi ti podatki, bo osnutek finančnega načrta, oz. razvojnega programa obravnavala finančna komisija, ki se bo sestala skupaj z gospodarsko komisijo. Sledila bo še razprava na seji sveta KS, skupščina pa bo razpisala javno obravnavo. Zbori krajanov bodo to dokončno sprejeli, ob upoštevanju dodatnih predlogov in pripomb. Naj naštejem nekaj glavnih nalog iz razvojnega programa: — telefonija, o čemer se bomo pogovorili kasneje; — most v Brekovicah — sredstva so že izločena, letos ga je potrebno dokončati; cesto na Breznico je treba vsaj v glavnem dokončati; — kanalizacija je tudi pomembna postavka. Zagotovljeno je nekaj sredstev, da bi naredil' kanal v industrijski coni in še povezali zasebne hiše, ki se vežejo na ta kanal. Če pa ne bo prišlo do izgradnje soseske S7, bomo sredstva iz tega prispevka namenili za izgradnjo kanalizacije v starih Žireh. — Tekoče vzdrževanje vseh komunalnih in drugih objektov — obnova DPD Svobode (adaptacija je že začeta) — gasilski dom v Račevi (gradnja je v srednjeročnem planu) — dograditev dveh transformatorskih postaj (Ledinica in Račeva) — financiranje radia Žiri. Prvotno smo nameravali vključiti v plan tudi asfaltiranje Ceste Jurišnega bataljona, vendar je ta cesta sedaj v občinskem planu za naslednje srednjeročno obdobje. Kako bo z uresničevanjem tega seveda še ne vemo. Vemo pa, da so stroški vzdrževanja teh cest zelo visoki, saj škoda nastaja sproti. Asfaltiranje bi to onemogočilo. Menini; da se bodo ljudje strinjali s temi načrti, vendar se bomo še morali dogovoriti za vrstni red izvajanja. Vinko KOPAČ: Pri mostu v Brekovicah bi opozoril, da so sredstva zajamčena samo za most, vemo pa, da bo potreben denar tudi za priključek cese na most. Pomembna zadeva je tudi pretvornik za območje Brekovic in Sovre, vendar se mora sestati še komisija, ki bo dovolila iZ' gradnjo tega objekta na Špiku-Gradnja se letos še ne obeta, pO' trebno bo pripraviti vso potrebno dokumentacijo. V zvezi s Cesto Jurišnega bataljona bi pojasnil, da gre predvsem za asfaltiranje od mostu do Umaga in povezava s Čevljarsko ulico. Če bo dovolj sredstev občinske skupnosti, bo treba temeljito urediti tudi cesto na Le-dinico. Razmišljamo pa o varianti, da bi uredili krajšo in boljšo povezavo Ledinice s centrom, za kar bi bila sedaj prilika, ko poteka regulacija Sore. Delo-življenje: Slišijo se očitki na račun ukinitve povezave z Opekarsko cesto, češ, da ti prebivalci nimajo niti peš poti. Vinko KOPAČ: Ko se je sprejemal zazidalni načrt soseske S2 je bila ta cesta ukinjena in to bodo morali ljudje razumeti. Takrat je bil čas, da razmišljamo in predlagamo drugače, sedaj pa se teh stvari ne bo dalo več spreminjati. 3. Delo delovne skupnosti K® Žiri je zahtevno tudi zaradi :Z' redno razvejane dejavnosti-Poenostvijeno rečeno pa naj b' dejavnost delili na organizacijo samouprave za dosego ciljev RAZGOVOR ZA UREDAIKOYO fflIZO ±r nn^'^ "'■ganizacijsko-tehnične vam to uspeva? bi bile Vinlto KOPAČ: SDlnv!"^*^ 'judi še sedaj ne ve, kaj jg_ J® delovna skupnost kra-triip^ ®*^'^Pnosti. Zaposleni smo knii administratorka, in tajnik. Delo je Se 9 pestro. Iz dneva v dan ble^'l^'^yjemo z različnimi pro-kaJ!!'\ tarejo tako krajane, Vno tiste ljudi, ki s kraje- rriati/ ''.'^°®tjo živijo. Proble-grari predvsem priprava jfi naše organe (skup- rečp^ ®^et in komisije) in lahko ne m ' tako obsežnega dela Zato več opraviti. To pa sprgj ..®'' smo za uresničitev To ПА sklepov pogosto sami. jfiijj. pomeni, da posamezne ko-Vati^t niso pripravljene sodelo-Vnp' L^nveč zato, ker jim delo-veznosti jemljejo preveč s DriKi-^-"^°' na primer, poslovali jev с-л^по 5,7 milijarde dinarjih J ^®'oyali pri vseh investici-drupw tistih, ki so jih izvajali kajIpVfSulacija Sore). To je doki sg obremenitev za ljudi, j^mo % vsakodnevno ukvar-okvir, V ne gre samo za delo v Več 7 oelovne skupnosti, tem-vsetj,:^ sprotno sodelovanje z Pred- predsedniki komisij in Pri i ® '*.i'^i gradbenih odborov Prav y.^^j^nju investicij. Tako da se rf pogosto letijo očitki, in (ja nesarnoupravno obnašamo Zadevah^' odločamo o določenih Enn° izboljšati? bi rešitev bi bila, da Па ene dejavnosti prenesli ^kunn^^'^°"P''^vne interesne ^Pnosti občine. kateri'if? socialno skrbstvo, s (ђо kn '."^®nio veliko dela; ima-vencia-^^'sijo, ki na tem dela, tfti v veliko vlogo tudi Za takp И skupnosti. Denarja ?'*^Pak jp^nosti pa nimamo, '(^terne iniajo samoupravne *sne skupnosti. KAVCIC: P^9*^iem je, ker na tem ''eferent* nimamo zaposlenega ^ za investicije. Skoraj v vsaki delovni organizaciji že imamo nekoga, ki je zadolžen za investicije, pa je le-teh precej manj, kot v okviru naše krajevne skupnosti. Tu pa menimo, da lahko na tem delajo volonterji. Drug problem je, da smo precej oddaljeni od občinskega središča in moramo vse zadeve, ki so v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, pokrivati sami, z raznimi komisijami; tako pa denar samo odvajamo, nimamo pa vidnejšega vpliva na porabo teh sredstev. Sodelovanje med komisijami ni preveč uspešno. Slavko MOHORiC: V delovni skupnosti krajevne skupnosti tajnik opravlja dela dveh področij; to je samoupravno in tehnično. Menim, da bi morala biti vsaj za vsako področje po eden, da bi mogla opraviti vsa dela, sodelovati s komisijami ipd., oziroma na tehničnem področju opraviti vse okrog investicij in ostalo, o čemer smo že govorili. Če je treba delati, pač naredijo kar morejo. Poleg treh ljudi pomagamo še tisti, ki smo po funkciji to dolžni. Vemo pa, da za takšno delo ni kakšnih pohval, očitkov je pa precej, ker je preobremenjenost velika. 4. Telefonija in cesta Trebi-ja—Žiri sta temi, ki burita ljudi na vsakem koraku. Kako bi ocenili sedanji položaj in kakšne so možnosti? Franc KAVCiC: Kar zadeva telefonijo ocenjujemo, da je po fizičnem obsegu narejenega približno 4/5, po finančnem pa prav toliko. Kljub temu, da so ljudje še vedno nezadovoljni, menim, da se ob tej priliki lahko pohvalimo, da smo veliko naredili. Tako je tisti prvi del, kot smo načrtovali, ko smo šli v akcijo, izvršen ne pa dodatni del, ki smo ga vključili na željo krajanov in družbenopolitičnih organizacij. Zakaj ni bil končan — tudi vemo; vzrok za to je v glavnem v nepravočasnih in neenotnih dogovorih med krajani in načinu izvajanja del. O težavah z dobavo kabla pa menim, da so bili krajani dovolj obveščeni in lahko rečem, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Če bo manjkajoči kabel dobavljen tako kot so nam obljubili, ni nobene bojazni, da telefonija letos ne bi bila zaključena. Vedeti pa moramo tudi, da smo pri izgradnji mislili tudi naprej in ko bo zgrajena nova avtomatska telefonska centrala v Žireh ne bo problem krajanom dobiti telefona. Tako bodo telefonski priključek v kratkem dobili bližnji obrobni kraji, kot so: Greznica, Ledinica, Selo in industrijska cona. Ostali pa bodo morali potrpeti. Mislim, da je prav, da se vsi zavedajo, da brez solidarnega zbiranja sredstev, za ta denar ne bi dobili telefona. Po današnjih cenah bi namreč stal telefon nekoga v Mrzlem vrhu približno 40 do 45 starih milijonov dinarjev. Delo-življenje: Kako pa krajani izpolnjujejo svoje pogodbene obveznosti? Franc KAVČIČ: Nekateri so res naredili že veliko ur, precej več, kot so bili zavezani po pogodbi. Drugi pa spet čakajo, da bo vse narejeno in upajo, da bodo oproščeni plačila ur. Vendar je sklep skupščine jasen; kdor ne bo do konca akcije opravil ur, oz. jih ne bo hotel plačati, mu bodo telefon odklopili. Kar zadeva trebijsko cesto pa tole: Z novim zakonom je skrb za lokalne in regionalne cese prevzela občinska SIS. Mi imamo 132 km regionalnih cest, od katerih jih je resnično usposobljeno samo nekaj odsekov. Približno 100 km cest pa je v izredno slabem stanju in bi jih bilo po- trebno obnoviti. Podobno velja za lokalne ceste. Na območju občine Škof j a Loka je teh 195 km. V naši občini je prodrlo stališče, da bo prihodnje srednjeročno obdobje, »obdobje cest«, kar je povsem pravilno, saj je cesta žila gospodarstva in že skrajni čas je, da se to prične urejati. Če odštejemo loški predor, bi v prihodnjih petih letih rabili približno 150 do 200 milijard, da bi jih uredili, oz. zgradili določene objekte. Še danes ni dorečena rešitev škofjeloškega vozla, ker je vse povezano z denarjem, ki ga za predor ni. Najbolj problematična je vsekakor cesta Trebija—Ziri in po ocenah bi najcenejša varianta stala okrog 30 milijard dinarjev. Kljub temu, da upravljalec ceste Občinska skupnost za ceste danes predvsem zaradi pomanjkanja sredstev (za ceste se namenja samo še 10 % bencinskega dinarja), investicija še vedno vprašljiva. Ker pa je ta odsek ceste dobil prednost, naj bi ga vključili v republiški plan. Če nam bo to uspelo, so stvarne možnosti, da v prihodnjih dveh letih ta odsek tudi zgradimo. Seveda pa na republiška sredstva ne moremo računati stoodstotno, temveč moramo računati tudi na občinske in krajevne vire. Glede projektov pa zadeve še niso jasne in ne morem še povedati, kakšna bo izvedba gradnje. Vsekakor je cesta naravnost (na podpornih stebrih) najkrajša, vendar tudi najdražja varianta, malo bolj ovinkasta cesta, ki bi še vedno dovoljevala precejšnjo hitrost, pa je cenejša. Vse to še ni dorečeno in projekti, samo zaradi te dileme, še danes niso izdelani. Zaključek: Delo skupščine krajevne skupnosti se bo torej moralo odvijati tudi na terenu: v vaseh, v OZD, po ulicah, društvih ... Delegati ne bi smeli na sejo brez stališč svojih okolij. Kar zadeva letošnji plan kaže, da bo uresničen, pri čemer računamo na doslednost vseh delovnih organizacij, ki odvajajo sredstva, na drugi strani pa je važno vključevanje ljudi v delo. Tako bo organizatorjem lažje in delo bo manj stalo, saj pravimo — čas je denar. Telefonija bo, kot kaže, napredovala s pomladjo, cesta Trebija— Ziri pa bo morala najti mesto tako v širših planih, pa tudi naših. Neki novinar mi je ob priliki rekel: k vam pa ne pridem, saj še ceste ne uredite! Kaj to pomeni? Ljubljanska banka obvešča VISOKE OBRESTNE MERE Prihranke, ki jih nekaj časa ne boste uporabili, lahko vežete, saj so za vezane hranilne vloge obrestne mere znatno višje: letna obrestna mera 7,5% 54% 59% 62% za vloge na vpogled za vloge, vezane nad 3 mesece za vloge, vezane nad 12 mesecev za vloge, vezane nad 24 mesecev kcKlfOY/k^ novke ^ V spomin Ivanu Bogataju Prav tako smo se v prvih dneh marca za vedno poslovili od našega upokojenca Ivana Bogataja, visokokvalificiranega čevljarja. Z delom je pričel v Alpini spomladi leta 1948 in je vseskozi delal zahtevna dela v montažnih oddelkih. V pokoj je odšel leta 1959. Ivana Bogataja bomo kot dobrega čevljarja in delavca ohranili v trajnem spominu. ynzno IE Tudi V mesecu februarju 1985 se je nadaljevala precej močna huktuacija delavcev, tako da je delovno razmerje sklenilo 9 novih delavcev, z delom pa je prenehalo 19 delavcev. V TOZD Proizvodnja so začeli delati: Terezija Peter-nelj, Jerica Čefarin, Adela Zabrložnik, Janez Seljak in Kata Joskić, po prihodu iz JLA so nastopili delo Robert Vehar, Tomaž Dolenc in Marjan Vavken, v obratu Gorenja vas Mihela Peter-nel, v obratu Rovte pa Matej-ka Jereb in Nataša Arhar. V Delovni skupnosti skupnih služb je nastopila delovno razmerje pripravnica Mojca Mlinar. V mesecu februarju je največ delavcev prenehalo z delom zaradi odhodov v JLA in odhodov v pokoj. Z delom so v TOZD Proizvodnja zaradi odhoda v JLA prenehali Jože Žakelj, Tomaž Žakelj, Edo Benedičič, Viljem Frelih, Marjan Gabrovšek, Jože Jereb, Vinko Kopač, Marko Šu-bic in Renato Kržič; zaradi odhoda v pokoj so prenehali z delom Otalija Berlec, Frančiška Tratnik, Berta Čadež, Ivan Pečelin in Milan Trček; Štefan Mlinar je umrl, Seni-ja Tabaković, Marija Stano-nik in Avguštin Horvat so odšli na delo v druge delovne organizacije. V TOZD Prodaja je prenehal z delom Stje-pan Maras — prodajalec iz prodajalne Osijek. v spomin Lovru Možina v začetku marca smo k zadnjemu počitku pospremili našega upokojenca Lovra Možina. Lovro Možina je pričel z delom v Alpini leta 1946 kot kvalificiran čevljar. V svoji šestnajstletni delovni dobi v Alpini je opravljal večino dela kot sekalec, leta 1962 pa je odšel v pokoj. Njegovi nekdanji sodelavci se ga spominjamo kot dobrega čevljarja in ga bomo ohranili v trajnem spominu. DO VifflO фососШ Sa da Mihaela Tavčar in Borut Oblak, katerima ob tem iskreno čestitamo ter jima želimo sreče, zdravja, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja. OB ODHODU V POKOJ: Dolgoletnim sodelavcem Otiliji Berlec, Frančiški Tratnik, Berti Čadež, Viljemu Prosenu, Ivanu Pečelinu in Mila' nu Trčku ob odhodu v pokoj želimo predvsem trdnega zdravja, v domačem krogu pa zadovoljstva in sreče. Stodvajset prosilcev za štirideset milijonov Bližajo se spomladanski meseci, z njimi pa tudi delo na polju in pri gradnji ter popravilu stanovanjskih hiš. Ugotavljamo, da je letos prosilcev za stanovanjsko posojilo, v primerjavi s prejšnjimi leti, precej več, kar 120, od tega 76 za novogradnje, 39 adaptacij, 4 dograditve in 1 nakup stanovanja. Februarja je komisija opravila oglede stanovanjskih razmer prosilcev. V tem času smo spoznali, da bo prosilcev vendarle nekaj manj, ker niso uspeli pravočasno zbrati dokumentacije. Naj omenim, da imamo prav pri tem precejšnje težave. Prosilci po večini mislijo, da je dovolj že, da vložijo prošnjo za stanovanjsko posojilo, ne držijo pa se pogojev po razpisu, v katerem so točno navedeni datumi, do kdaj morajo predložiti vso dokumentacijo. Vse te pomanjkljivosti samo podaljšujejo postopek za pridobitev stanovanjskega posojila. Tudi ogledi stanovanjskih razmer so se v letošnjem letu precej zavlekli, zlasti zaradi večjega števila prosilcev ... Zavedati se moramo, da za vse člane komisije ti ogled' pomenijo le dodatno obremenitev in da morajo kljub temu opraviti še najnujnejša dela na svojih delovnih mestih. Največji problem predstavljajo ogledi stanovanjskih razmer delavcev po prodaja'" nah, saj so najmanj štirje ljudje odsotni kar po šest dni. Kljub vsem tem teža; vam upam, da bomo uspel' pripraviti vsaj del dokume"' tacije za podpis pogodb do konca meseca. Jugobanka namreč tudi ne more kar čeZ noč pripraviti pogodb. Upa^ pa, da bo vsaj nekaj prosil' cev pogodbo lahko podpisalo do konca aprila. Dragocen vsak teden, saj vemo, da cene materialov skokovito rastejo, zlasti v spomladanskih mesecih. Sedaj pa še nekaj besed o planu sredstev. Predvidevamo, da bi letos samo za Štefanu v slovo Konec februarja smo se za vedno poslovili od našega sodelavca Štefana Mlinarja, prav na pragu invalidske upokojitve, ki jo je narekovala bolezen. Štefan se je leta 1949 odločil za čevljarski poklic, se po treh letih izučil in se zaposlil v montaži Alpine. Kasneje je prevzel skladišče kopit in njihovo popravilo.Tu je prišla do izraza njegova natančnost in smisel za oblikovanje kopit. Zadnja leta je spet opravljal različna dela v lahki montaži. Pogrešali bomo dobrega tovariša in sodelavca! YflZnO IG DA vemo anovanjska posojila name-ili okrog štirideset milijo-°y din. To je skoraj dvakrat tuH prejšnje leto, seveda Udi na račun povečanja cen Gradbenega materiala in ®cjega števila prosilcev. Za nakup stanovanj bomo porabili predvidoma 5,5 mili-Јппа din za eno stanovanje uri dvakratno so- .. ležbo z delovno organiza-4o, kjer je zaposlen zako-lik*^ "^^šega delavca, prav to-za obveznosti iz že . (Gnjenih pogodb v prej-din okrog 2,5 milijona •^e vedno je odprto vpraša-gradnje soseske S 7 v Ži-vkr temu smo v plan '^4učili četrtino sredstev za nakup desetih stanovanjskih enot, to je predvidoma 11 milijonov din. Že v letošnjem letu pa moramo misliti na to, kako bomo stanovanjske probleme reševali v letu 1986 in 1987. V ta namen sklepamo z Jugo-banko Temeljno banko Jjju-bljana pogodbo o mesečni vezavi sredstev v višini 2 milijona din. Poleg tega smo po zaključnem računu za leto 1984 izločili 10 milijonov din na sklad skupne porabe — stanovanjski del. Toliko sredstev bomo oktobra predvidoma vezali na Jugobanko, tako da bodo sredstva sproščena konec leta 1986, oziroma v začetku leta 1987. Marta MLINAR Novost — preventivno zdravljenje bi hoteli ustreči vsem, •korali imeti na skladu bi'' porabe vsaj dvakrat '"'•ko denarja g, I letošnjem letu smo za . ^d skupne porabe — splo-' del namenili 38 milijonov Vsota na prvi pogled ni j^^Jhna, toda ko jo razdeli-. o,za dvajset namenov ugo-bomo morali z de-pravzaprav zelo var- v-evti, ^t^'^Slsjmo najvažnejše po-in okvirne plane o po-sredstev. ^'^gres za letni dopust; jg primerjavi z letom 1984 5 večja razlika v tem, da Sa ° ^^tovanje ločili od regre-letni dopust. Tako ima-2] regres rezervirano din (bruto), kar 9.80П® poprečno okoli Sqo,— din na zaposlenega. Vse" ^^Gdstev bomo delili delavcem v enakem Ust ^ ' ostalih 50 % pa po že ^'Jenih kriterijih (odvisno 1^ °^Gbnega dohodka, števi-T stopnje invalidno-si(i^ ^''ačun regresa po zne-delavca bo izdelan °gec marca. samo organizacijo leto-3.2пг?п smo rezervirali ih/i ■ППО.— din. S temi sred-bomo stvi Pc U: deloma obnovili zmogljivosti: v sg''"' pripravili prikolice stroške naje-zmogljivosti (v Vo- str, "Namestitev prikolic v ^redi in ga pripravili na Istri), deloma krili Osnutek plana porabe sredstev sklada skupne porabe — splošni del v ](^fj^j,PPremili stanovanje sezono 1985. Če bo mogoče, bomo vsaj deloma opremili tudi dve stanovanji v Stru-njanu. Vsekakor je načrtov veliko in upam, da jih bomo vsaj v večini tudi uresničili. Kaj pa dotacije in drugi stroški? Za te namene imamo 800.000.— din. Glede na prošnje raznih društev, krajevnih skupnosti, osnovnih šol in ostalih, bi rabili vsaj še enkrat toliko, da bi ustregli večini, zato bo tu komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe imela ogromno dela. Novost v skladu skupne porabe je preventivno zdravljenje. Razpolagamo s 300.000.— din. S temi sredstvi naj bi letno plačali oddih 20 našim delavcem v enih od naših termalnih zdravilišč. Pri izbiri delavcev naj bi sodelovali: sindikalna organizacija, organizator varstva pri delu, socialna delavka, komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe in nenazadnje zdravstvena služba. Na oddih naj bi pošiljali delavce, ki v naši delovni organizaciji delajo že dolgo ter so okrevanja potrebni iz zdravstvenih razlogov. Torej bi prišli prvenstveno v izbor starejši delavci invalidi, kronični bolniki in delavci, ki so v preteklem letu imeli težje operacije. Na takšen oddih pa naj bi praviloma pošiljali vsako leto druge člane kolektiva. Hermina Cankar Postavka Skupaj v letu 1985 V letu 1984 Indeks I. Regresirana prehrana 1.253.000,- 3.524.400,- 35 II. Regres za letni dopust 21.480.000,— 14.000.000,— 154 III. Letovanje 3.200.000,- IV. Jubilejne nagrade 1.708.500,- 1.623.700,- 105 V. Odpravnine 2.975.000,- 2.855.200,— 104 IV. Dan žena 882.000,- 630.000,- 140 VII. Dedek mraz 365.000,- 280.000,- 130 VIII.Pogostitev upokojencev 200.000,- 100.000,- 200 IX. Dotacija GPD 220.000,- 180.000,- 122 X. Dotacija sindikatu 220.000,- 180.000,- 122 XI. Dotacija mladini 36.000,— 30.000,- 120 XII. Dotacija SK Alpina 360.000,- 300.000,- 120 XIII. Dotacije in ostalo 800.000,- 455.000,— 176 XIV.Zobozdravstvo 2.250.000,- 1.500.000,- 150 XV. Ureditev stroj no-kovinskih delavnic — Aneks SS — Šk. Loka 720.000,- XVI. Preventivno zdravljenje 300.000,- XVIII. Koledarji 840.000,- 600.000,- 140 XVIII. Socialna pomoč 300.000,- 250.000,- 120 XIX. Pokroviteljstvo nad spomeniki 44.000,— 36.000,- 122 XX. Dotacija PD Žiri 120.000,- 100.000,- 120 Skupaj 38.273.500,- 26.644.300,- 143.45 Predlog za dodatno izločena sredstva po zaključnem računu: Mareda — 1 x stanovanje 900.000,— Čatež — 2 X kontejner 2.500.000,— Strunjan —2x stanovanje 7.000.000,— 10.400.000,- j&L Ob napornem delu moramo poskrbeti za rekreacijo delavcev OD TU ::Х:У>Х • ♦ ♦ m тдт z njimi je rasla Alpirn Kot da bi bilo včeraj, se v hipu zavem ... Iste živahne oči in prijazen nasmeh kot nekdaj. Pa Pepca Žakelj ze triindvajset let ni več snažilka. »Zares je bilo veliko dela, začenjala sem ob štirih zjutraj in velikokrat odhajala ob enajstih zvečer«, se Pepca spominja tistih časov. »Čistila sem šestnajst prostorov, torej vse pisarne pri Arharju, Sindikalno dvorano, vratarnico, ambulanto, kjer je sedaj avtopromet, prostor splošnega sektorja v pritličju in pisarne v četrtem nadstropju, kjer je bil tehnični sektor«. »Kurila sem osern peči, s tem, da je bilo treba za vse nanositi dovolj drv«, je hitro in stvarno, toda brez tarnanja, naštela Pepca. »^icer pa smo bile tedaj v tovarni skupaj štiri snažilke, res pa še ni bilo sedanjih prizidkov in novih stavb. Spominjam se, da sem pred odhodom v pokoj čistila okna v pravkar dograjenem prizidku, kjer je sedaj »uprava«. Prisluhnem melodiji glasu, ni povsem zirov-ska. »Prišla sem iz Podlipe, že pred vojno, leta 1938. Družina je bila številna, doma je bilo prostora le za enega, ostali smo morali zdoma. V Žireh sem najprej služila pri Kater-niku. Kasneje sem bila pri tičitelju Gobrovcu; ko pa so jih izselili v Srbijo, sem odšla v Javorje, kjer sem v gostilni pri Marjan-ci delala, kar je bilo treba, saj so imeli gostilno, trgovino in trafiko. Tu sem se spoznala z znanim poljanskim aktivistom Tonetom Peteme-lom-Igorjem in postala terenska delavka v narodnoosvobodilnem gibanju. Včasih je bilo res težko in je šlo že hudo za nohte, vendar smo se nekako izvlekli«. »No, še dobro, da so mi potem ta leta šteli v pokojninsko dobo, tako da imam skupaj 33 let delovne dobe in polno pokojnino. S samim kleklja-njem se res ne da živeti ...« Kakšne pa so vaše zveze z Alpino? »Vsako leto zelo rada pridem na srečanje z upokojenci, sicer pa redno berem časopis Delo-ži-vljenje, ki ga prinese snaha«, je zaključila Pepca in se zopet posvetila čipkam, ki ji krajšajo čas tedaj, ko ni s svojimi vnuki. Nejko PODOBNIK Z ene izmed razstav, ki jih je pripravilo Turistično društvo Smoter mora biti lepo in zdravo okolje Turistično društvo Žiri opozarja, da še tako velike investicije ne odteiitajo skrbi za naravo in naš kraj Naloge, ki smo si jih v našem društvu začrtali za letošnje leto so pravzaprav nadaljevanje dela preteklih let. Pomlad že trka na vrata, zato bomo pozornejši, kako izgleda naša okolica, torej bo na prvem mestu urejenost kraja. Ne samo zaradi republiške in občinske komisije, ki si bosta ogledali naš kraj, ampak predvsem zaradi nas samih, turistično društvo širi pobudo za ureditev trgovskih in gostinskih lokalov, javnih in stanovanjskih hiš. zgodovinskih spomenikov in spomenikov NOB. Spodbujali pa bomo tudi urejevanje poti, obcestnih tabel, reklam, voznih redov, odlagališč smeti in vodotokov. Zato bomo organizirali očiščevalne akcije, obnovili dotrajane klopi in bolj ali manj vidnih sprehajalnih stezah in poskušali obnoviti tudi reklamni pano. Lepo in koristno pa bomo združili tudi s predavanjem Hortikulturnega društva iz Kranja, da si bodo krajani lahko v sliki in besedi pridobili znanje pri gojenju rož in sadja. Načrtujemo, da bi bilo eno takih predavanj že marca. Na pobudo Turistične zveze SRS bomo v Žireh zasadili lipo, kot simbol slovenskega turizma. Že tradicionalno čipkarsko dejavnost moramo gojiti še naprej in pridobivati predvsem mladino, da bo nadaljevala delo starejših. K temu nas spodbujajo tudi uspehi naših čipkaric na klekljarskih dnevih v Železnikih. Če nam bo tudi letos uspelo »postaviti« razstavo ročnih del, bomo organizirali tudi priložnostno prodajo čipkarskih izdelkov. Letos bodo Žiri predstavljene tudi v turističnem vodniku obči' ne in Vodniku po Sloveniji, ki g® bo izdala Mladinska knjiga. Ta' ka predstavitev pa od nas terja tudi doslednost, saj je zelo ne; prijetnom, če nas obiskujejo, n" pa na to nismo pripravljeni. Če bi nam uspelo izdelati s® žirovski prospekt, kje bi se pred' stavile vse delovne organizacije-društva in vse turistične zanim'' vosti, bi bili seveda zelo zadO' voljni. To pa je seveda povezano z nekoliko večjimi finančnifn' sredstvi, ki jih društvo samo ne premore. Na vsak način pa niO' ramo izdati novo serijo razgled' nic, ker so sedanje že zastarele-Lanskoletni prvi poskus gobar' ske razstave v Žireh želimo P°' noviti tudi letos, vendar pa ho; mo gobarsko sezono popestri'' tudi s piknikom za vse člane rističnega društva, na kateren^ bi s pomočjo loške gobarske drH' žine organizirali tudi »gobarsko pokušino«. Tesne stike z nekaterimi slO' venskimi turističnimi biroji bo mo še razvijali, bodisi zato, organiziramo izlete za naše kra jane in pa seveda tudi zato, d privabimo turiste v Žiri. МогВт reči, da imamo z občinsko turi stično zvezo zelo dobre obUk sodelovanja kar sicer ne prin® ša toliko finančnih koristi, tei^ več bolj moralno pomoč in poro pri naših prizadevanjih- . Vsi vemo, da tako delovanl tudi nekaj stane, toda s svoj'^ delom želimo predvsem doka^ . ti, da turizem niso samo hote in športni objekti, ampak da J to naše okolje, katerega oblik jemo predvsem ljudje s svoji''^ odnosom do narave. Zato vsi našim Žirem čim lepšo pod bo, ki bo privabila obiskoval . od blizu in daleč, pa tudi sa# bomo v čistem okolju mnogo žje in lepše živeli. Milan GANTAB OD TU vX4