Leto IX, i«. 6
Ljubljana, sobota 7. januarja 1928
<e
—» >«»■)« ob 4. «|irtyj. aa
Stane mesečno Din »5-—, u inozemstvo Din 40*— neobvezno.
Ogtasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. Telefon it. 2072 in 3804, ponoči tudi it. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
Uprevatttve: Ljubljana, freacrnova ulica St. §4. — Telefon St. «036.
toacratal vUOelek: Ljubljana, frciO' nova uHca St. 4. — Telefon Št. ucf
Podružnici: Maribor, Ale*sa idrova it. 13 _ Celje, Aleksandrova cesta
Račno pri postnem ček. zavodu: Ljub« iana St. 11.84« - Praha čisio 7&.180, Wien,Nr. 105041
Ljubljana, 6. januarja.
Zopet se napovedujejo pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Za termin je to pot postavljen januar in med poslanikom Bodrerom in Marinkovičem se baje vršijo že uvodni razgovori.
Težko je govoriti o teh napovedih drugače kakor s pesimistične perspektive. Niso se pogajanja napovedovala malokrat, toda vsakokrat z istim negativnim uspehom; prav določno se je vsakokrat pokazalo, kai bi bil predpogoj za uspešen rezultat direktnih razgovorov med Rimom in Beogradom.
Povod za napovedi bližnjih razgovorov med Italijo in Jugoslavijo je sicer to pot reelnejši. Prijateljski pakt, ki sta ga v Rimu podpisala pokojni Nikola Pašič in Ninčiič z italijansko vlado, poteka in treba bi bilo misliti na obnovitev. Dne 27. januarja 1924. se je podpisal ta pakt prijateljstva, ki ie našel tako malo odziva v naših srcih; veljavnost se mu je določila na pet let s pripombo. da ga je potreba leto poprej ali obnoviti ali odpovedati.
Nahajamo se tedaj pred prijetno priliko, da obnovimo ta pakt, ki se je mogel tako malo dojmiti naših src. osobito v zapadnih pokrajinah naše države, kjer so najbolj živo odjeknile' druge pogodbe, sklenjene med našo kraljevino in Italijo, pogodbe, s katerimi si je Italija prilastila tako velikega dela našega narodnega teritorija. Rimski pakt prijateljstva je bila tipična diplomatska poteza, ki nima niti najmanjšega notranjega stika z narodom, marveč je delo kabinetne politike starega stila.
Zato usoda pogodbe ni mogla biti drugačna, nego ie bila. Papirnato prijateljstvo se je sesulo v nič še prej nego so pričakovali najhujši pesimisti. Niso še pretekla tri leta po onem januarskem podpisu, ko je Italija sklenila 7. Albanijo pTvi tiranski pakt, ki je pokazal rimske »prijateljske* težnje v pravi luči in povzročil, da so tudi ostale naše pokrajine uvidele, kar smo mi v bližini meje vedeli že od početka. Odslej glede odnošajev do Italije ni bilo več razlike med. Ljubljano in Splitom ter Zagrebom in Beogradom, Skopljetn ter Novim Sadom; sedaj tudi tamkaj nimajo več smisla za igrače papirnatih pogodb, ki z resničnim življenjem nimajo nikakega stika.
Ali naj se po vsem tem. kar se je zgodilo od prvega tiranskega pakta dalje, zares še misli na obnovitev prijateljske pogodbe z Italijo? Komu koristi formular pakta, tudi če nosi podpise predstaviteljev obeli držav, ako njegova življenska sila ne seže dlje, kakor da leži v diplomatskih miznicah.
Ali pa je mogoč iskren in resničen sporazum med Italijo in Jugoslavijo? Tako dobro poznamo pravo prirodo razmerja med obema državama, da je težko ponavljati le predobro znana dejstva. Mi pravimo, da je predpogoj izboljšanju odnošajev razveljavljenje tiranskih dogovorjenih načrtov. Italija pa trdi. da so tiranske določbe povsem normalno razmerje med njo in Italijo, da se nas ne tiče. ker nas ne tangira in se tedaj nimamo pravice pritoževati nad njimi. Naša dolžnost, ki smo jo po rimskem mnenju pozabili izpolniti, je samo ta, da ratificiramo nettunske konvencije; ali s tem samo dovršimo zamujeno in popravimo svojo krivdo, vse drugo pa ostane kakor je. Po dosedanjih enuncijacijah fašističnih državnikov ni pričakovati, da bi Rim spremenil svoje stališče in bi z njegovo oholostjo zares ne bilo združljivo. Seveda pa mi nismo več v onem stanju kakor 1. 1924., da bi mirno ponudili italijanskemu imperializmu svoja pleča, da zopet naloži nanje bremena po svoji volji.
Istočasno se napovedujejo irancosko-italiianska pogajanja. Naglasa se često, da meri Italija s svojo proti Jugoslaviji naperjeno obkroževalno politiko na Francijo. Zdi se, da tudi v Parizu ne bodo imeli posebno lahkega stališča, ako bi skušali ugoditi angleškim željam za sporazum z Rimom. Tihotapske dobave orožja za Madžarsko kažejo zgovorno, kakšna je stvarna situacija in kakšne so težnje Italije; kako bi mogli biti optimisti, da bi upali na sporazum in se zanašali na pakte prijateljstva. Zavedamo se. da sc moramo zanašati ria. bolj trdne stvari.
Titulescu zopet v Italiji
Sari Remo, 6. jan. o. Davi ob 9.50 je z brzovlakoro iz Genove prispel semkaj ru-rutinski zunanji minister Titulescu. Na po-staji so ga pričakovali njegova soproga, ki biva že mesec dni v San Rerou, občinski načelnik in zastopniki drugih krajevnfh oblastev. Ko je vlak prispel na postajo, je minister še spal Niso ga hoteli buditi, tem* več so spravili njegov voz na stranski tir. Titulescu se je že meseca novembra zdravil nekaj tednov tukaj. Sedaj se jV vrnil zopet na Ligursko obalo, kjer upa, da bo popolnoma okreval.
Italija prevzame del grškega posojila
Sofija, 6. jan. g. Tukajšnji listi pišejo, da bo Italija prevzela del grškega posojila za obnovo. Tozadevna pogajanja so v teku.
Badnji dan v Beogradu
Veličastna povorka. — Predaja badnjaka na dvoru. — Tro-dnevni zastoj v političnem življenju. — Podrejenost klerikalne
politike današnjemu režimu
Beograd, 6. januarja s. Po stari srbski tradiciji je danes Beograd proslavil badnji dan. Deputacije beograjskih gar-nizij so z množicami civilnega prebivalstva odšle v Topčider po badnjak. Povorka je bila dolga okoli 5 kiti. Za kraljev dom so poiskali in posekali posebno lepo drevesce. Ko se je sprevod vračal v mesto, so mu šli nasproti in se mu pridružili prestolonaslednik Peter, princ Aleksander, sinček princa Pavla, rumunska princesa lleana in kneginja Jelena. Na dvor je prineslo badniak odposlanstvo, ki so ga tvorili po en višji in nižji oficir, podoficir. ka-plar in redov. Na dvoru je badnjak sprejel kralj Aleksander s princom Pavlom. Kralj je po starem običaju pogostil vojake, ki so mu prinesli badnjak.
Min. predsednik g. Velja Vukičevič je ostal danes doma in ni nikogar sprejel. Zunanji minister dr. Voja Marin-
kovič je odpotoval v Požarevac, da bo v krogu svoje rodbine praznoval Božič. Tudi vsi drugi ministri in poslanci, ki niso Beograjčani, so zapustili Beograd ter odpotovali v svoje rodne kraie. Politično življenje bo počivalo tri dni in bo oživelo šele v torek, ko se zopet sestane finančni odbor, ki bo razpravljal o proračunu ministrstva vojske in mornarice.
Prihodnji teden sc bodo vršila tudi važna posvetovanja prijateljev g. Vu-kičeviča o tem. kako bi pomirilo in odstranilo nezadovoljstvo, ki vlada v klubih vladne koalicije. Nezadovoljni so demokrati in radikali, le klub g. dr. Korošca ne kaže nikakega nezadovoljstva, marveč slepo sledi vsem ukrepom min. predsednika. V fin. odboru in tudi v drugih skupščinskih odborih sc je pokazala absolutna molčečnost in podrejenost klerikalnih poslancev današnjemu režimu.
Zahvala dalmatinskih sodnikov poslancu
dr. Krameriu
Spomenica Udruženja dalmatinskih sodnikov zakonodajnemu odboru. — Novi spreminjevalni predlogi k sodniškemu zakonu. Zahvala dr. Kramerju za njegovo obrambo sodniških interesov
Beograd, 6. januarja i. Udruženje dalmatinskih sodnikov je naslovilo na zakonodajni odbor posebno spomenico, v kateri predlaga nekatere nove spremembe k načrtu zakona o sodnikih. Med drugim zahtevajo dalmatinski sodniki:
1.)	Višji sodni svetniki Dalmacije in Slovenije 3. skupine I. kat., katere zateče novi sodniški zakon na teh položajih, naj prejemajo iste prejemke kakor apelacijski sodniki. Dalmatinski sodniki utemeljujejo to zahtevo z avstrijskim sodniškim zakonom iz L 1S96., ki velja 3e danes v Dalmaciji in Sloveniji.
2.)	Ko je bil sodnik 30 let v državni službi, lahko stopi v pokoj in nato otvori advokatsko pisarno brez izgube pravice na penzijske prejemke, ki mu gredo po zakonu.
3.)	Pravico polaganja sodniškega izpita naj ima vsakdo, ki poleg zakonitih pogojev za državno službo dokaže, da je položil izpit kot redni slušatelj pravne fakultete in je služil tri leta pri sodišču. Sodniški izpiti naj se ne polagajo pri kiasaciji, temveč pri apelacij-
skih sodiščih; honorar za člane izpra-ševalne komisije naj "se odpravi.
4.) Sodniki naj poleg plače in drugih splošnih doklad prejemajo še posebno sodniško doklado, ki naj znaša za sodnike kasacijskih sodišč in predsednike apelacijskih sodišč mesečno 2000 Din, za sodnike apelacijskih sodišč in predsednike okrožnih sodišč mesečno 1500 Din, za sodnike okrožnih sodišč in starešin sreskih sodišč mesečno 1200 Din, za sodnike sreskih sodišč S00 Din in za sodnike pripravnike 400 Din mesečno.
Zanimivo je, da je udruženje dalmatinskih sodnikov poslalo poslancu dr. Albertu Kramerju pismo, v katerem st mu dalmatinski sodniki zahvaljujejo za njegovo podporo in njegov odločni nastop v obrambi pravic sodnikov. Pismo povdarja, da je višji sodni svetnik dr. Bjelič obvestil dalmatinske sodnike o uspešnem nastopu posl. dr. Kramerja v zakonodajnem odboru. Udruženje se dr. Kramerju iskreno zahvaljuje ter ga prosi, da še nadalje z vso odločnostjo podpira stremljenja sodnikov.
Nov Davidovičev napad na današnji režim
Davidovičevo glasilo razpravlja o dveh svetovih, v katera so ločeni današnji politiki. — Vukičevičev svet ni svet demokracije. — Današnje stanje je za demokratsko stranko nevzdržno
Beograd, 6. januarja, i. «Odjek», ki je. kakor znano, glasilo šefa demokratske stranke g. Ljube Davidoviča, pri-občuje v svoji današnji božični številki zanimiv članek pod naslovom: «Dva sveta«. Članek izvaja, da se v političnem življenju sedanjosti očrtavata jasno dve struji, od katerih jo ena označena po stremljenju za osebno in strankarsko eksploatacijo države, druga pa po stremljenju upravljanja države v službi in v interesu prebivalstva. Po-kret, ki ga danes vodi šef demokratske stranke g. Ljuba Davidovič. stremi za zmago prave demokracije, ki vidi svojo glavno nalogo v tem, da služi in koristi narodu in državi. Ne gre za borbo proti g. Vukioeviču ali za njega, marveč za borbo dveh svetov in naziranj, po katerih so današnji politiki razdeljeni v dva tabora. Demokratska stranka je doprinesla velike žrtve, toda v najbolj-
šem namenu, ko je sprejela sodelovanje z radikali, kar pa ne znači sodelovanje z g. Vukičevičem. Članek nato zaključuje:
«Današnje stanje sili tako demokratsko stranko, kakor tudi boljše elemente v radikalni stranki, da se odločijo, ali hočejo še nadalje vzdrževati situacijo, v kateri je sicer demokratska stranka formalno v vladi, dejansko pa povsem v opoziciji. Demokratska stranka v današnji situaciji nima nikake možnosti, da razvije svoje sile in uresniči svoj program. Vprašanje je, ali se hoče stranka solidarizirati s stanjem, ko nima nobene možnosti, da bi zajamčila polno zakonitost, zatrla korupcijo in pričela z delom za ekonomsko preureditev države. Politične osnove režima g. Velja Vukičeviča, so usmerjene v pravcu, ki nimajo z demokracijo nobene skupnostih
-SS5-
Rojstni dan kraljice
Beograd, 6. jan. L V pondeljek je rojstni dan kraljice Marije. V saborni cerkvi se vrši ob 11, dopoldne svečana služba božja, kateri bodo prisostvovali kralj s celokup« nim spremstvom, člani vlade, poslanci Na* rodne skupščine in diplomatski zbor. Na dvoru vsak dan pričakujejo bratca ali se* strico prestolonasledniku Petru. Zdravnik dr. Zdravkovič je stalno na dvoru.
Fašistična vojska čaka na povelje!
Rim, 6. jan. o. Glavni tajnik fašistične stranke Turati je razposlal pokrajinskim tajnikom okrožnico, v kateri naglasa, da se odslej ne smejo sprejemati več v stranko novi člani. Izjeme veljajo samo za visoko* šolce. Naraščaj bo dobivala stranka samo iz vrst avantgardistov. Fašistične organizacije štejejo sedaj okrod 1 milijon članov. «GiornaIu d' Italia» je Turati izjavil, da je to »cveličastna« vojska, ki čaka na povelje vodje, da v kateremkoli trenotku potegne za seboj ves narod proti njegovi novi usodi«.
K razpustu „Istarske posojilnice"
Pulj. 6. jan. o. Bivši ravnatelj «Istarske posojilnice« Crljcnica, ki je bil aretiran za* radi razpusta tega puljskega denarnega za* voda, je bil proti kavciji 25.000 lir izpuščen na začasno svobodo. Kakor izjavlja tukaj* šnja kvestura, je bil Crljenica aretiran, ker so ga osumili, da je fingiral vlom v poso* jilnico, ki se je izvršil v noči pred njenim razpustom. Pri vlomu je bilo odnesenih iz blagajne 60.000 lir ter so bile uničene ne* katere knjige. Sedaj se je ugotovilo, da je mogoče iz preostalih knjig natačno ugoto* viti stanje računov. Na svobodo sta bila izpuščena tudi čuvaj posojilnice Krištofič in njegova žena. (Glej tudi poročilo na 7. strani.)
Usoda „S 4"
Washington, 6. jan. g. Mornariški depar* tement objavlja kontrolno knjigo podmor* niče «S 4», v kateri so zabeleženi vsi brez* žični razgovori. Zadnji razgovor je zabele* žen dne 20. decembra ob 6.30. kar znači, da so mornarji živeli natančno 74 ur 24 mi* iiut po katastrofi.
Mussolini ni predlagal trojne pogodbe
Tako piše oficijozen rimski list
ska mirovna
Rini, 6. januarja, o. Sklicujoč se na vest «Timesov», da bodo predstoječa francosko-italijanska pogajanja utegnila znatno pripomoči do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, je znani francoski publicist Pertinax napisa! v «Echu dc Paris» članek, v, katerem pravi, da si Francija najbrže ne bo hotela naprtiti tako nehvaležne naloge, da bi posredovala med Rimom in Beogradom, ko ie že 1. !923. odklonila predlog za sklenitev prijateljske pogodbe med Francijo, Italijo in Jugoslavijo. Pertinax izraža mnenje, da bi se Beograd in Rim morala sama sporazumeti in najti način, po katerem bi se oživotvorila prijateljska pogodba.
«Giornale d' Italia» odgovarja francoskemu publicistu in trdi. da Musso-
v svojem odgr 7oru na franco-stremljenja
lini ai nikoli predlagal trojne pogodbe tned navedenimi državami. Naglaša. da so to podtikanja, ki ne morejo služiti razčiščenju med Rimom in Parizom, ter zaključuje:'Nočemo ravno reči. da ie to dobro zamišljen manever, s katerim se hoče naprtiti Italiji odgovornost, če ne pride do razčiščenja med Rimom in Beogradom. Toda kakšen namen ima «Fcho de Paris», ko podaje svojim lah-koinišljenhn čitateliem groteskno sliko one Francije iz 1. -923., ki je odklonila vabilo italijanskih zapeijivcev, da bi ugajala nedolžni Jugoslaviji?.-*.
Pariz, 6. jan. o. Zunanji minister Briand jc snoči sprejel italijanskega poslanika gro* fa Manzonija in sc je z njim razgovarjal o izvrševanju modusa vivendi, ki je bil r.c* davno sklenjen med Francijo in Italijo.
Ameriški manever proti Društvu narodov
V krogih Društva narodov dvomijo o resnosti ameriškega predloga. — Francoski odgovor izročen
Ženeva, 6. jan., o. Predlog Zedinjenih držav za splošno mirovno pogodbo, ki se smatra za nekak manever proti Društvu narodov, je tu vzbudil mnogo pozornosti in nevolje. Ta nevolja prihaja danes do izraza v «Journalu de Geneve», ki brez dvoma tolmači v tem pogledu mnenje pooblaščenih krogov Društva narodov. Ženevski list piše med drugim:
«Ni potrebno, da bi Amerika vstopila v Društvo narodov, ker vemo. da je to nemogoče. Kar pa je neobhodno potrebno za ohranitev svetovnega miru, je to. da se Amerika obveže, da ne bo ovirala sankcij, ki bi jih morebiti Društvo narodov moralo izvajati proti državi napadalki. Treba je. da sc Amerika obveže, da ne bo pomagala kakemu na-
Odločilna bitka v Nikaragui
Med ameriškimi četami in upornimi liberalci se je pričela ogorčena bitka. — Dosedanje izgube. — General Sandino ustanovil
svojo republiko
okoli 40 ranjenih. Izgube upornikov se cenijo na 400 mrtvih.
\'ewycrk, 6. jan. (bc.) Pri mestu E1 Cha*
padalcu, niti finančno niti dejansko, in da ne bo skušala lomiti bloka, ki bo nastopil proti njemu. Onega dne. ko bo Amerika podala tako izjavo, bo vprašanje trajnega miru rešeno.»
Pariz, 6. januarja, g. Francoski odgovor na zadnjo Kelloggovo noto je danes francoski poslanik v \Vashingtonu izročil državnemu tajniku Kelloggu. V noti prosi Briand za točno pojasnilo izraza «vojna iz nacijonalnih vzrokov* in priporoča za definicijo pojma napadalna vojna ono definicijo, ki jo jc sprejelo Društvo narodov.
Tokijo, 6. januarja, g. Japonska je izjavila. da, je pripravljena udeležiti se pogajanj o ameriškem predlogu za preprečitev vojne.
London, 6. jan. d. Po vesteh iz Nikara-guo so se v bližini L1 Chapotc zbrale vse ameriške mornariške čete, da se pripravijo za odločilno bitko proti generalu Sandinu. Prihod ameriških bataljonov je pripravil bombni napad ameriških letal, ki so zelo nizko metala bombe in povzročila Nika* ragučanom težke izgube.
V	ameriškem senatu so demokrati pred* ložiii resolucijo, v kateri pozivajo vlado, naj umakne čete iz Nikarague. Resolucija očita vladi, da je postala imperijalistično tiranska. Pričakuje sc. da bo ta resolucija izzvala zelo burne debate na kongresu. Ameriški mornariški departement zbira v največji naglici nove bojne sile na morju. Na obeh obalah pripravljajo ladje, ki bodo peljale čete v Nikaraguo, da z&trcjo upor.
V	bojih z uporniki so imeli Američani težke izgube. Državni departement v \Va« shingtonu izjavlja, da znašajo celokupne ameriške izpube v Nikaragui 16 mrtvih in
pote se jc vnela med liberalci in ameriškimi četami ogorčena bitka. V bitko je poseglo ameriško zračno brodovje.
\\"ashington. 6. jan. (be.) Senator demokrat Hoflin je predložil senatu-resolucijo, v kateri zahteva, naj se ameriške čete ne. mudoma odpokličejo iz Nikarague.
Managua. 6. januarja, g. General Sandino, k! je v sporu z Ameriko, je ustanovil lastno republiko v okraju Nuova Segovia v bližini meje proti Hondurasu. Sandino je izdal prepoved' alkoholne prodaje, ki je še mnogo strožja kot v Ameriki. Vsakdo, ki ga najdejo. da bi prodajal alkohol, bo ustreljen. Proglasitev republike generala Sandinu smatrajp v Ameriki za vir novih sporov. Menijo pa, da bo nova republika obstojala Ip malo časa in bo Sandino slej ali prej zbežal v Mehiko.
Italijansko tihotapstvo orožja na Madžarsko
Madžarska vlada v škripcih.
Budimpešta, 6. januarja, g. Uradno se javlja, da je preiskava v zadevi zadržanega transporta municije v M0110-štru ugotovila, da ie bil kot odpošiljatelj zabeležen Commercio universalc di ferramenti e di ordigni S. A. Verona, kot adresat pa bratje Berkovics v Novem mestu, z opombo, da je pošiljko preko Novega mesta brez prekladanja poslati v Varšavo. Iz tega sledi, da bi bilo pošiljko brez prekladanja poslati dalje na novega adresata, ki bi ga navedli v Novem mestu.
K temu pripominja vaš dopisnik, da se zdi čudno, zakaj ie bil ravno ta vlak dirigiran preko Madžarske na Poljsko, ker se sicer prevaža vse blago za Poljsko preko Dunaja. V ostalem je bilo v Varšavi uradno izjavljeno, da Poljska v Italiii ni naročila nikakih strojnic.
Budimpešta, 6. januarja, g. V zadevi vtihotapljenega orožja se sedaj izve da gre za 1200 delov za strojnice, ki jih ni mogoče izdelovati na Madžarskem. Deli so večinoma iz sredine puške in so zelo komplicirani. Pošiljka je še v avstrijskih rokah, ker avstrijske železnice se niso izročile tovornih listov Madžarski.
Lord Rothermere napoveduje zmagoslavje Madžarske
Budimpešta, 6. januarja, d. Madžarski tiskovni urad poroča iz Favanne: V nagovoru neki deputaeiji na Kubi živečih Madžarov je izjavil lord Rothermere, da smatra okolnost, da Madžarski ni bila priznana pravica ljudskega glasovanja, za največjo krivico. Načeloma je lord proti reviziji zadnjih mirovnih pogodb; Madžarska pa je pri tem izvzeta. Trianonska pogodba je namesto miru zapustila na Madžarskem čustva nepozabljive grenkosti. Mir v srednji Evropi bo mogoč za-sigurati le tedaj, če se vrnejo Madžarski kra-ii. ki jih v pretežni večini naseljujejo Ma-
džari 111 ki so bili po krivici odtrgani. Lord Rothermere je končno izjavil, da je prepričan. da bo madžarska stvar slavila zmagoslavje. Ni daleč čas, ko bo neka vele>i!a predložila vso zadevo Društvu narodov.
Objavljenje francoskih dokumentov
vojnih
Pariz. (j. januarja, d. Ministrski svet je na Briandov predlog imenoval 54člansko komisijo, sestavljeno iz zgodovinarjev, diplomatov in bivših poslanikov, ki ima nalogo, zbrali in objaviti vse akte in listine, ki se nanašajo na vojno. Med znamenitimi Člani te komisije bi bilo imenovati bivšega poslanika v Berlinu in predsednika veleposla-niške konference Julesa Cambona, juridične-ga posvetovalen Quai d'Orsaya Fromageota, generalnega tajnika Quai d'Orsaya Berthelo-Ja, generalnega tajnika veleposlaniške konference Massiglija, bivših poslanikov Barre-reja (iz Rima). Juseranda (iz \Vashingtona), Paleologueja. bivšega predsednika lige /.a človeške pravice Buissona, znanega tolmača Sveta četvorice Mantau\a in profesorjev Aularda, Eisenmauna- Hanotauxa in Ver-maila.
Akcija rumunskih emigrantov za Karlov povratek
Carigrad, 6. jan. o. Tukajšnji list «Aka« ham» poroča o odkritju nove zarote rumunskih emigrantov za povratek princa Ka» rola v Rumunijo. List zatrjuje, da so pred nekaj dnevi prispeli v Carigrad nekateri Karlovi prijatelji, z namenom, da bi od tam vodili ponagando za povratek Karola v Ru» munijo. Pripravili so letake, ki naj bi jih razdelili po Rumuniji in so baje že najeli stanovanje, kjer bi sc imel nastaniti bivši rumunski prestolonaslednik. Senzacijonalna vest «Akahama» je vzbudila mnogo pozornosti in krajevne turške oblasti so jo de* mantiralc.
Pariz, 6. jan. h. Ženevski poročevalec Agence Havas poroča, da so potovali skozi Ženevo rumunski politiki v Pariz, kjer naj bi sc sestali s princem Karolom ter proučili vprašanje njegovega povratka v Rumunijo. «Temps» pripominja, da gre gotovo za člane opozicije.
•JUTRO* St. 6.
2
Sobota, 7. L 1928.
Ptujskim volflcem ? preudarek
Razburjenje med klerikalci radi «Ptujčana», — Kakor povsod se bori SLS tudi ▼ Ptuju na nepošten način. — Laži in obrekovanja v včerajšnjem «Slovencu>
PtuL 6. Januarja.
Narodna goepodar. lista je Izdala zaradi razčiščenja pojmov za nedeljske volitve list •Ptujčan«. V tista j« obrazložen prOgram združenih demokratov te narodnih socijali-stov. Program podčrtava v prvi vrsti delo za ohranitev narodnega značaja Pttija in napoveduje neizprosen boj zlasti ptujskim nemškutarjem. V naše presenečenje pa se čutijo prizadete ki užaljene — naši klerikalci. Ni bM nai namen žaliti nikogar, ki ima v narodnem pogledu čisto vest. Vsa čast pripadnikom SLS, ki pravilno razumevajo nadjonatei položaj našega mesta, v katerem ravno na tem polju ne more in ne sme biti
sikakega kompromlsarstva.	________
Volilni poziv, Id ga priobčnje današnji j preprečilo.
1»
stratu, kjer gospodari kot župan vzor pristaš SLS g. dr. Leskovar, bi bilo pač odveč odgovarjati na druga zahrbtna in lažniva zavijanja, ki lih vsebuje današnji »Slovenec«. Samo v ilustTaetjo naj navedemo še nekatere ugotovitve.
Zupan dr. Senčar ni bil nikdar opozorjen na manipulacije mestnega blagajnika in je iniamna laž, da bi na kako opozorltev ne reagiral Njegova zasluga je, da je takoj, ko mu je bi! sporočen sum, postopal najener-gičneje in s tem razčisti zadevo ter obenem preprečil nadaljno oškodovanje občine. Če so bile te poneverbe znane odbornikom SLS res že prej poldrugim letom, odgovarjajo zanje oni. ker niso ničesar ukrenili, da jih
Izguba pri Panoniji je nastala vsled nepredvidenega konkurza tega podjetja. Pri tem konktrrzu ni bila oškodovana samo občina, ampak tudi marsikak privatnik.
Pisarniške potrebščine Je naročila mestna uprava in je župan podpisal zadnje naročilo šele, ko sta mu upravitelj in knjigovodja izrecno zagotovila, da je naročeno res potrebno.
Prevzem Zadružne elektrarne je vsak čas mogoč tn je odvisen le od občinskega odbora in zadružnikov.
Vprašanje vojašnice je vsakemu Ptujčanu znano in odgovarja zanj SLS, ki le v vladi, ker Je rešitev tega vprašanja odvisna le od vlade.
Laž je, da je revizijska komisija oblastnega odbora zahtevala suspenzlio kniigovodje. Nasprotno pa je občinski odbor tudi z glasovi odbornikov SLS sklenil, da se knjigovodja ne suspendira.
Glede finančnega stanja občine povdarja-mo, kar je splošno znano, da se je pod županovanjem dr. Senčarja zbolišalo in uredilo, tako da le danes mestna občina kljub temu, da se je medtem izvršila elektrifika-cija mesta, brez pomembnejših dolgov. Celotni sedanji dolg mesta ne doseže niti enega miliiona dinarjev.
Kdor torej spoštuje resnico in Oubl pravico, bo volil prvo. skrinjico, v nobenem primeru pa ne tretje.
»Slovenec« svojim ptujskim somišljenikom, navaja delovni program katerega je demokratska stranka izvajala sporazumno z vsemi strankami v prejšnjem občinskem zastopa iu ki tvori tmH program našega bodočega zastopstva v mestnem svetu. Ne ra-sumemo, kako morejo kierikald trditi, da so na mestni občini gospodaril] samo demokrati, saj je bilo med 25 občinskimi odborniki samo 7 demokratov, klerikalcev pa 6. Odborniki SLS go sodelovali pri vseh sklepih in bili vedno v polnem sporazumu % vsemi ostalim! strankami; mestno blagajno pa Je kontroliral ravno njihov odbornik, ki ]e kot strokovnjak lastnoročno zapisal po k on. čanl reviziji knjig: «Vse v redu«. Klerikalni odborniki so bili zastopani v vseh odsekih občinskega sveta, tako da so morali in mogli vršiti nadzorstvo nad vsem mestnim gospodarstvom ta poslovanjem oziroma, da se Je vse to vršHo z njihovim sodelovanjem in odobravanjem. In isti gospod, ki je revidiral in s svojim podpisom jamčil kot strokovnjak za pravilnost mestnega blagajniškega po-, slovanja, neženirano kandidira na listi SLS Jd vali krivdo tudi za njegove grehe na demokrate. Tak nepošten način političnega boja se obsoja sam na sebi in je nov dokaz politične nemoralnosti voditeljev SLS. Ob enem Pa kaže, za kako nerazsodne imajo klerikalci svoje volilce, ako jim lahko na-tvezaio take laži. Ako opozorimo še na znani slučaj poneverbe na mariborskem magi-
Zakonski načrti o vrhovni upravi
Malo upanja za zboljšanje uprave. V bistvu ostane vse pri starem, če tudi se število ministrstev zmanjša na 13. — Ministri brez portielja, državni podtajniki in pomočniki še ostanejo. —
Zakonski načrt o vrhovni državni upravi, J sednika min. sveta z .ukazom postaviti dr-~	~	žavnega podtajnika za svoj resor. To me-
sto ima v prvi vrsti politični značaj, kajti državni podtajnik sme nastopiti in govoriti tudi v Narodni skupščin' prav :tako. kakor minister ■ sam ne glede'na to,' ali je narodni poslanec: Razen tega sme minister na podlagi sklepa min sveta postaviti svojega pomočnika, ki ga pa mora izbrati iz 'kroga stroko vnia kov, ki sc delovali najmanj 15 let v dotični stroki To mesto je torej namenjeno za strokovnjake, ki bi jih ministri pozvali, da pod njihovo kontrolo in odgovornostjor vodijo de! poslov ministrstva.
Novi zakonski načrt o vrhovni državni upravi predvideva tudi ministrstva brez portfelja
Po novem načrtu si ne moremo obetati zboljšanja državne uprave. V bistvu ostane skoro vse pri starem. Edina sprememba je redukcija števila ministrstev na 12. S tem pa še ni rečeno, da se bodo tudi stroški Centralne uprave Zmanjšali, kajti 'predvidena so stranska vratica državnih podtaj-eikov in ministr>v brez portfelja. Skozi ta vratca bo vladujoča stranka zadostila strankarskim apetitom na račun državne blagajne. Redukcija ministrstev ni bistvenega pomena. Državna blagajna bi si prihranila ogromne milijone, ako bi se pri vrhovni državni upravi zmanjSalo število uradništva na neobhodno potreben minimum ter odpustilo vse nekvalificirano in koruptro ospbje, ki drugega ne dela, kakor državi in narodu škodo. O vsem tem pa ne izpregovori zakonski načrt niti besedice.
ki se nam že leta m leta obeta, je končno dotiskan. Minister za Ustavotvomo skupščino (H) in izenačenje zakonov g. dr. Gr-' ga Andjelinovid, ki je izdela; ta načrt, je dovršil s tem svoje prvo delo svojega ministrovanja, obenem pa tudi doprinesel svoj zadnji obulus na oltar svojega ministrstva. Člen 20. tega zakonskega projekta določa nainreč, da se to ministrstvo takoj, ko stopi ta zakon v veljavo, popolnoma ukine.
Zakonski načrt o vrhovni državni upravi predvideva 12 ministrstev in poleg tega še predsedstvo ministrskega sveta, torej bi imeli vsega skupaj 13 ministrstev. Ukinila bi se sledeča ministrstva: ministrstvo za vere, za Sume in rude, agrarna reforma, socijalna politika ter ministrstvo za usta-v®tvorno skupščino in izenačenje zakonov. Ostala pp bi ministrstva: 1) pravde, 2) pre-svete, 3 inostranih del, 4) notranjih del, 5) financ, 6) vojske in mornarice, 7) javnih del, 8) saobračaja, 9) pošte in telegrafa, 10) poljedelstva, 11. trgovine in industrije, 12) narodnega zdravja in socijalne politike ter končno 13) predsedništvo ministrskega sveta.
Značilno je, kako se imajo porazdeliti posli ukinjenih ministrstev na ostale resor e. Posli ministrstva za vere bi se izročili v celoti ministrstvu pravde s tem, da se v slednjem ustanovi verski oddelek, ki bo reševal pravne odnošaje priznanih ver in versko politične posle. Delokrog ministrstva šum in rude pa se bo razkomadil in sicer se bodo posli glede šum prenesli na poljedelstvo, medtem ko preide skrb za državne rudnike na trgovino in industrijo. Agrarna reforma preide v področje poljedelstva, a socijalna politika se spoji z narodnim zdravjem. Končno se ministrstvo ža ■ustavotvomo skupščino in izenačenje zakonov ukine ter se njegovi posli, v kolikor »ploh še obstojajo, prenesejo na pravdo.
Zakonski načrt predvideva, da se ima izvršiti efektivni prenos poslov ukinjenih ministrstev tekom enega leta po u vel javi je-nju zakona. Edino ministrstvo za izenačenje zakonov bi se imelo takoj ukiniti ter njegovi posli- prenesti na pravdo.
Nadalje predvideva ta zakonski načrt, da bo spadala Poštna hranilnica pod trgovino in industrijo, tako kakor Državna hipotekama banka, medtem ko bo Narodna banka še vedno spadala pod kompetenco fin. ministra. Državne gozdove in veleposestvg, spadajoča pod agrarno reformo, bo upravljal minister poljedelstva, državna velepo-sestva v Belju pa fin. minister. Tudi dr. Andjeljnoviču ni uspelo, da bi odpravil to ^namaBjo. V početku naše države je upravljal to veleposestvo minister trgovine, tedanji minister dr, Veljkovič pa je prenesel Upravo nad tem veleposestvom na ministrstvo financ, ker je vedel, da bo pTočahom dostop v ta res« Jako težak Naravno bi • bilo, da je oprava veleposestva BelJe vezana s poljedelstvom, kajti v tem resoru so strokovnjaki, ki b' mogli najbolje upravljati to državno imetje.
Skoro neraznmlijvo je, da bo po novem zakonskem načrtu spadala obča statistika pod kompetenco min predsednika. Druge države negujejo to panogo državne oprave z velikim trudom in ogromnimi žrtvami. Pri nas pa. se re rrvažuje olen pomen.
Vsak minister bo smel na predlog pred-
Kopica zakonskih načrtov
Predsednik Narodne skupščine g. dr. Pe-rič je napisal za božično »Politiko« daljši članek, v katerem poje slavošpeve delavnosti parlamenta, kateremu predseduje. V članku navaja med drugam pregled zakonov, ki jih je sedanja Narodna skupščina že sprejela, ia zakonskih predlogov, ki še čakajo na razpravo. Statistika bo zanimiva tudi za našo javnost in navajamo zato iz nje nekatere podatke.
Narodna skupščina je v svojem zasedanju od 20: oktobra do 31. decembra 1927 sprejela 7 zakonskih predlogov, ki jih je predložila vlada, 4 zakonske predloge, ki so jifi predložili poslanci, 4 predloge odborov, dve interpelaciji in predlog za obtožbo ministrskega sveta.
Vladni zakonski predlogi so bili: novela k stanovanjskemu zakonu, zakon o verifikaciji trgovinskih pogodb z Veliko Britanijo, Nemčijo'm Belgijo, zakon o spremembi obsega, imena in sedeža nekaterih občin v Bosni in Hercegovini, zakon o zračni plovbi hi zak<.n o uporabi Kolarčevega fonda.
Zakonski predlogi iz vrst poslancev so bili: zakon o spremembi občinskega reda za Hrvatsko in Slavonijo, zakon o narodnem priznanju brigadnemu generalu Mih. Kovačeviču, zakon o izpremembl čl. 51. zakona o ustrojstvu mestnih občin v Hrvatski;; in Slavoniji in zakon o razširjenju čl. 131 zakona o šumafc na-vso kraljevino.
Še mnogo večje je število zakonskih predlogov, ki še čakajo na razpravo .v Narodni skupščini. Vlada sama Je predložila
26 raznih zakonskih predlogov, 16 zakon skjfc predlogov pa -so vložile razne skupi ne poslaneev. Vladni zakonski predlogi za čekovni zakon, menični, odvetniški, zakon o državnih pravdnikdi, zakon o sodnikih, o .sodiščih, o izvršitvi kazni, kazenski in ka-zenskopravdni zakon, zakon o policijskih prestopkih, proračun, zaključni računi za leto 1924-25, zakon o neposrednih davkih, zakon o izpremembah zakona o narodnem priznanju, zaken o izpremembah zakona < zaščiti industrijske svojlne, zakon o pobi janju živinskih nalezljivih bolezni, o kc« troli zlata in zlatih izdelkov, srebra in platine, o kontroli za mere in dragocene kovine, o občinah, o nošnji orožja, o državljanstvu, zakon o naknadnih kreditih za „ 1927-28, zakon o carinski tarifi, o golobih pismonoših in zakon o vrhovni državn upravi. Skoro vsi ti zakonski načrti so bil. izdelani že pod prejšnjimi vladami in nekateri med njimi ?o bili celo že v razpra vi pred raznimi skupščinskima odbori.
Poslanci so vložili med drugimi naslednje zakonske predloge: zakon o izpremembl člena 14 skupščinskega poslovnika (Pribičevič), o nujni podpori pasivnim krajem (Predavec). zakon o likvidaciji kmečkih dolgov (Radič); zakon b delokrogu oblastne samouprave (Radič), zaken o takojšnjem ukinjen ju dohodarine (Demetrovič). zakon o draginjskih cTokladah za državne nastavljence in upokojence (dr. Kramer) Na razpravo čaka tudi' še še«t interpelacij
Italijansko državljanstvo
Važne zakonske določbe glede državljansko pristojnosti.
Italijanska vlada je z otlrom na državljanstvo prebivalstva v tako imenovanih cnovih pokrajinah*, priklopljenih kraljevini Italiji v smislu aneksi jskega zakona, izdala celo vrsto zakonskih naredb, ki so se že ali šele_ bodo izpremenile v zakone, ali končnoveljaVno se rešuje to vprašanje šele z najnovejšim kraljevim zakonskim odlokom ki je stopil v veljavo 18. novembra.
Dogajalo se je namreč poleg drugih raznovrstnih nevšečnosti popolnoma redno tudi to, da so bili sinovi očetav, bivših avstrijskih ali ogrskih državljanov, ki niso po aneksiji postali italijanski državljani, poklicani v italijansko vojaško službo, ker so jih zato, ker so bili rojeni na sedaj italijanskem ozemlju, smatrali. za italijanske državljane.
V	smislu italijanskega zakon? o italijanskem državljanstvu 'od 13. junija 1912, St. 555, ki se je s kir. "zakonskim odlokom od 7. junija 1923. št.	raztegnil na cnove pokrajine^, pridobiva namreč italijansko državljanstvo:
a)	po rojstvu: sin. očeta italijanskega državljana ;. 6in. matere italijanske državljanke. če je oče neznan ali pa nima ne italijanskega ne kakega. drugega državljanstva, odnosno če sin ne dobiva državljanstva po očetu v smislu zakonov države, h kateri pri-
. pada oče;
b)	po zakonu: tujec, rojen v kraljestvu Italiji ali sin staršev, ki prebivajo ob času njegovega- rojstva že najmanj deset let v Italiji, če se. podvrže, vojaški službi v. kraljevini ali sprejme državno službo; če po do-, polnjenem 21. letu starosti, prebiva v Jiralje-
. vini in izjavi tekom svojega 22. leta, da si izvoli italijansko državljanstvo; če prebiva v kraljevini najmanj deset let in pb dopolnjenem 21 letu starosti tekom svojega 22. leta ne izjavi, da hoče ohraniti tuje državljanstvo;-
c)	po. podelitvi, s kraljevim odlokom po zaslišanju državnega, sveta: tujec, ki je tri
.leta služil italijanski državi, tudi v inozemstvu; tujec, ki prebiva najmanje pet let v kraljevini; tujec, ki prebiva tri leta v kraljevini ter je storil znatne usluge Italiji ali pa se poročil z italijansko državljanko; po 'enem letu prebivanja v Italiji tisti, ki bi bil mogel postati italijanski državljan «po zakonu®, če bi ne bil opustil tozadevne izjave.
S kraljevim zakonskim odlokom od 7. junija 1923, št. 1245, se je torej ta zakon raztegnil tudi na cnove pokrajine> in člen 2. tega odloka določa, da je crojstvo in prebivanje na anektiranem ozemlju pred aneksi jo enako veljavno z rojstvom in prebivanjem v kraljevini.*
V	členu 1. istega odloka pa se izvzemajo tisti prebivalci bivših avstro - ogrskih, po Italiji anektiranib pokrajin, ki so bili avstrijski, oziroma ogrski državljani in se nanašajo nanje določbe saingermainske mirovne pogodbe (VI. odsek, III. del), rapallske pogodbe (čl. 7, št. 2) in na te določbe se od-noseče italijanske vladne naredbe.
Ta izjema se torej nanaša, kratko rečeno, pa tiste prebivalce bivših avstro - ogrskih pokrajin, anektiranib po Italiji, ki so bili. avstrijski, oziroma ogrski državljani in so ee z opcijo za državljanstvo kake države naslednice Avstro - Ogrske ali pa, če so bili pristojni -v občino izven teh pokrajin, z opustitvijo opei je z£ Italijo odločili za tuje, ne-italijansko državljanstvo. Pristojnost, dosežena pod Avstrijo z državno službo, se v Italiji nenpošteva.
Ker pa je bila ta določba kolikor toliko nejasna — oblasti so zlasti kar se tiče vojaške službe, postopale precej samovoljne — je italijanska vlada sedaj izdala zgoraj omenjeni zakonski odlok, razglašen v <Gazelti Ufficiale> od 18. nov. 1927, št. 267, ki jasno določa, da se ona zgoraj omenjena izjema nanaša csamo na osebe, ki so bile v času, ko sta stopili v veljavo saintgermainska in fapallska pogodba, pristojne v kako občino bivše avstro - ogrske monarhije*, dočim pa za vse ostale tujce veljajo zgoraj navedene določbe zakona o italijanskem državljanstvu od 13. junija 1923, št. 555.
Tujci, na katere se torej ne nanaša ona izjema, dobivajo italijansko državljanstvo v smislu splošnega zakona o italijanskem državljanstvu, in sedanji odlok določa, da morejo podati ono izjavo za sprejem italijanskega državljanstva tudi še sedaj, čeprav je prvotni rok že potekel, in sicer tekom enega leta po liveljavljenju tega" odloka, torej do 18. novembra 1928.
Da bo stvar razumljivejša, evo nekoliko primerov:
•»Tržačan. ki je pristojen v Ljubljano, pa ni optiral za Italijo ter je zato postal jugo-siovenski državljan v smislu saintgermain-ske pogodbe, ne postane italijanski državljan, četndi slnži v italijanski voiski ali drugi državni službi Ravno tako tudi sin Go-ričana, čigar oče je potom opcije postal jugoslovanski državljan, ne postaja italijanski državljan, ko doseže polnoletnost, dasiravpo je rojen na sedaj italijanskem ozemlju, in ga seveda Italija ne more klicati v vojaško
Ljuba Davidovič
razmišlja o politični situaciji.
službo. Ne more pa dobiti italijanskega državljanstva niti epo zakonu>, marveč s tem, da bi po dopolnjenem 21. letu starosti tekom svojega 22Jeta podal izjavo, da si voli italijansko, državljanstvo. Tako tudi nekdo, ki je rojen v Postojni in prebiva vse svoje življenje v Postojni, pa je pristojen v Planino in je torej jugosloven^ki državljan, ne bo postal italijanski državljan, če po doseženem 21. letu starosti opusti izjavo, da hoče obraniti tuje, jugoslovensko državljanstvo. Seveda pa tudi vsak tak tuii državljan, če je polnoleten, lahko zaprosi za podelitev italijanskega. državljanstva, ki se mu podeli, ali pa tudi ne, 8 posebnim kr. odlokom po zaslišanju uinenja državnega sveta (v praksi: karabinijerjev in fašističnega tajništva).
To velja torej za bivše državljane avstro-ogrske monarhije. Za vse ostale tujce pa veljajo določbe splošnega zakona o državljanstvu ž olajšavo, ki jim jo priznava sedanji najnovejši odlok s podaljšanjem roka zamudnikom za izvolitev državljanstva.
Tako n. pr. dobiva bivši srbski, sedaj ju-goslovenski državljan, rojen v Trstu, .italijansko državljanstvo, če stopi v vojaSko ali drugo državno službo. Ravno tako tudi, če po 21. letu svoje si osti prebiva v cnovih pokrajinah«, n. pr. v Trstu in tekom 22. lela 6Voje starosti poda izjavo, da si voli italijansko državljanstvo! Za tiste, ki so se nahajali v (em položaju že doslej, pa niso podali take izjave, se podaljšuje rok do 18.* novembra 1928. Če pa tak bivši srbski, sedaj jugoslovanski državljan dopolni 21. leto-svoje starosti po uveljavljenju onega najnovejšega odloka, torej po 18. novembru" 1927 (po razglasitvi v «Gazzeiti Ufficiale>), in je dotlej že bival deset let v cnovih pokrajinah^, pa postane <po zakonu* kar avtomatično italijanski državljan, ako tekom svojega 22. leta ne poda izjave, da hoče ohraniti svoje tuje, jugoslovensko državljanstvo. Če torej takega bivšega srbskega, sedaj jugoslovenskega državljana pokličejo na vojaški nabor, kar se že smatra za vojašl"> službo, in ne ugovarja pozivu, postaja že s tem italijanski državljan, kakor če tekom 22. leta svoje starosti ne poda izjave v državnem matičnem uradu svojega bivališča, da hoče ohraniti svoje jugoslovensko državljanstvo.
Enako velja vse to za vse ostale državljane, kakor tudi osebe brez državljanstva, ki so rojeni ali prebivajo določeni čas v cnovih pokrajinah*; za stare pokrajine pa itak veljajo v celoti zgoraj navedene določbe splošnega zakona o italijanskem državljanstvu.
Trdovratna Litva
Milan, 6. januarja d. >Gazzetta del Po-po!o« objavlja razgovor z litovskim min. predsednikom Voldemarasom, ki. je med drugim izjavil: »Litva ne bo nikdar sprejela poljskega poslanika v Kovnu, temveč v Vilnu in nikjer drugje na Poljskem. Poljaki bodo storili dobro, ako se v tem czi-ru ne udajaio iluzijam. Na obnovo direktnih diplomatskih odnošajev med Poljsko in Litvo zaenkrat ne mislim. Zaenkrat bo naše interese na Poljskem zastopala Italija.«
Krvav incident ob poHsko-Ktovski meji
Vilno. 6. januarja, g. Na poljsko - litovski meji se je dogodil obmejni incident, ki je zahteval smrtno žrtev pa litovski strani. Oddelek poljskih obmejnih stražnikov je opazil ob litovski meji v bližini ribnika Rinohe, da skuša nekdo odstraniti obmejne kamne. Ko se je#poljski oddelek približal, je začela 'itovska straža streljati. Poljaki so odgovorili i ognjem, tako da se je vnelo močno streljanje. Na litovski strani je bil en vojak ubit.
Evropsko potovanje
afganistanskega kralja
Rim, 6. jan. o. V nedeljo se bo pripeljal iz Aleksandrije v Napeli afganistanski kralj Aman U1 Lah Ham s svojim številnim spremstvom. Iz Napolija, kjer ga sprejme poseben odposlanec italijanskega kralja, se bo odpeljal v prestolieo, kjer ga bo priča« kovala italijanska kraljevska dvojica. Ofiči* jelno bivanje afganistanskega kralja v pre» stolici Italije, bo trajalo tri dni. Ostane pa v Rimu do 15. januarja, nakar bo odpeto« val v Pariz in v London.
Podunavska komisija za bolgarske begunce
Sofija, 6. ian. d. Mednarodna podunavska comisija se bo te dni bavila s predlogom »Igarske vlade, naj bi dobili bolgarski be» gunci iz Makedonije in Francije 170 oralov zetplie. Ta zemlia leži v .bolgarskih podu* navskih nižinah. Da bo . mogoče zemljo uporabljati, bo vlada nakazala 100 milijo« nov levov i i kredita, ki je bil dovoljen za jolgarske begunce.
Nadaljnje žrtve berlinske eksplozije
Berlin, 6. januarja, g. Do večera so potegnili izpod razvalin porušene stanovanjske hiše v Lanzbergerstrasse 10 mrtvih. Natančno štetje hišnih prebivalcev je pokazalo, da morajo biti pod razvalinami še štiri osebe, tako da je naraslo število žrtev pri tej katastrofi na 20. Reševalna dela so se nadaljevala vso noč pri žarometih in bakljah. Kraj nesreče oblega velika množica ljudi, med njimi tudi taki, ki hočejo izrabiti priliko za ropanje. Dve osebi sta bili pri tem prijeti in flagranti ter jih je policija komaj rešila pred linČanjem.
Vprašanje krivde na katastrofi je toliko razčiščeno, da ne gre za eksplozijo amonija-kovega plina. Hladilne naprave z amonija-kom so popolnoma nepoškodovane. Vsa znamenja kažejo, da gre za eksplozijo svetilnega plina. Dan pred katastrofo so delavci mestne plinarne napeljali skozi klet novo plinovo cev, ne da bi bili počakali na predpisano kontrolo. Domneva se. da je v tem Iskati vzroka katastrofe. Državno pravdni-štvo je uvedlo postopanje ?n odredilo obdukcijo vseh trupel. Širijo se tudi pritožbe proti ravnateljstvu plinarne, češ, da ni postopalo dovolj previdno.
Novi fašistični konzul v Celovcu
Rim, 6. jan. d. Ministrski predsednik Mus* solini je včeraj sprejel nedavno imenova. nega italijanskega konzula v Celovcu Silvi« ja Delicha, ki bo v kratkem nastopil svoje mesto Delich je po poklicu novinar in pri« pada fašistični stranki; rojen je bil v Zadru.
Ameriška letalca na Dunaju
Dunaj, 6. jan. g. Danes ob 13.36 sta pri« stala na letališču v Aspernu ameriška le« talca Kern in Seytel. Malo letalo D 919 je ir letališča v Newyorku Ln leti okoli Evro« pe. Včeraj sta letalca zapustila Benetke, se ustavila v Celovcu, ter morala danes dopol* dne pristati na Gradiščanskem. ker jima je zmanjkalo bencina. Ameriško letalo je iz« zvalo na letališču veliko pozornost. Preko noči je opravljeno v hangeriv avstrijske zračne prometne d. d.
Še vedno viharji, mraz in sneg
London. 6. januarja, g. Po Angliji so včeraj divjali silni viharji, lci so povzročili znatno škodo. Mnogo ljudi ie bilo ranjenih s kamenjem, ki je padalo raz strehe. Pri Tvlburiju sta trčili dve ladji. Na irski obali je dosegel vihar hitrost 130 km. V Belfa-stu je bilo osem delavcev težko ranjenih, ker se je porušilo ogrodje neke hiše. V Londonu so zidovi ubili neko žensko, 30 oseb pa je bilo ranjenih s kamenjem.
Angsburg, 6. januarja, g. Po delj časa trajajočem lepem vremenu, je začel danes zopet padati sneg, ki je povzročil na poslopjih, posebno pa v gorskih gozdovih mnogo škode.
Rim, 6. januarja, g. Davi ]e kazal termometer v Dolomitih 22 stopinj pod ničlo.
Najbogatejši mož v Avstriji prisiljen k poravnavi
Dunaj, 6. jan, g. Še nedavno najbogatej« ši mož Avstrije, čigar premoženje so cenili 1. 1925. 150 milijonov dolarjev ;n bivši pred« sednik Union Banke Sigmund Bosel je sklenil z avstrijsko državo poravnavo in irro« čil vsa svoja aktiva državi, z izjemo neke vile na Dunaju in trgovine s preprogami Schein in vsemi pripadajočimi tovamami. Bosel jo moral skleniti poravnavo, ker je imel velike dolgove .ia davkih in je razen tega v poslih s po^štno hranilnico oškodoval državo za več milijard. Škoda pri Poštni hranilnici znaša 800 milijard papirnatih kron. Država je prisilila Bosela na porav« navo, na katero jc sedaj pristal.
Za mednarodni sporazum med producenti barv
Pariz, 6. januarja, d. Predsednik podjetja Kuhlmann je podal izjave o pogodbi z in« dustrijo barv,, po kateri naj bi prišlo do mednarodnega sporazuma med producenti barv iz vsega sveta. Podlaga take antante obstoja v tem, da je vsak član zveze ome« jen samo na lastno držav Položaj indu« strije barv je bil za časa neomejene konku« renče nezadovoljiv. Razdelitveni stroški so znašali 35 odstotkov detajlnih cen, ki so bile sedaj s skupno organizacijo pri pro« daji znižane za 15 odstotkov.
Izvoz zlata iz Amerike
London, 6. jan. d. Po poročilu Nevrvork Federal Reserve Banke je znašala celokup» na oddaja zlata iz Zedinjenih držav v le» tu 1927. 151 milijonov dolarjev, uvoz pa 7 milijonov dolarjev. Banka ima sedaj 2G0 milijonov dolarjev za inozemski račun v posesti.
Zastnipljenje z ribami na svatbi
London, 6. jan. g. Po vesti iz Koreje s« je v Taiku zastrupilo na neki svatbi 27 oseb, ki so uživale ribe. 17 ljudi leži v brezupnem stanju v bolnici 162 udeležencev gostije je lahno obolelo.
Podrobnosti o zagonetnem
umoru v
K poročilu, ki smo ga objavili v <Jutru» 5. t. m., smo prejeli še naslednje podatke:
Dne 27. m. m. je bil pozvan na sodišče v Ptuj 231etni Franc Žnidarič. posestniški sip. iz Muretinc, ter njegova sestrična Jožefa Žnidarič, poročena Sacer, s katero je imel prvo imenovani nezakonskega otroka. Z njo je bil njen oče Janez Znidarič, posestnik v Ga-jovcih kot varuh otroka svoje hčerke, oziroma stric otrokovega očeta. Zaradi spora glede alimentov je baje Franc Žnidarič že v Ptuju zapretfl, da bo eba, svojo sestrično in strica, oziroma v tem primeru otrokovo mater in varuha ustrelil.
Ker je Jožefa Sacerjeva vzela grožnjo resno. ni šla domov, ampak je prenočila pri prvi znani hiši v Gajovdh, dočim njen oUe ni polagal važnosti na dano izjavo ter se Je napotil proti domu, ki je prilično 1 km od vasi Gajovci. V sredini vasi pa ga Je res pričakal napadalec in oddal nanj usodni streL Pri bližnjih hišah čuječi stanovalci so sicer slišali strel, toda nikdo ni domneval, da je strel zahteval žrtev. To se je dogodilo ob 7. zvečer in šele če® par ur so našli mrliča na. cesti ter so komaj drugo jutro ugotovili identiteto. Na podlagi dobljenih informacij jo orožništvo še isti dan aretiralo krivca in ga izročilo sodišču v Ptuju.
•JUTRO« št &
3
Sobot«, 7. L 1928.
Naši Kraji in ljudje
Mednarodna dlja&ka konferenca
v Ljubljani
Včeraj so prispeli v Ljubljano člani odbora Mednarodne dijaške konfederacije in pričeli s posvetovanji. — Istočasno se vršijo konference enotne organizacije jugoslovenskega dijaštva
ta kraj nahaja v
Ljubljana, 6. januarja.
Z današnjim jutranjim tržaškim br-sovlakom so dospeli iz Maloge v Švici člani odbora mednarodne konfederacije študentov, ki šteje nad pol milijona članov in predstavlja enotno organizacijo vsega dijaštva na svetu. Odbor si je tokrat izbral Ljubljano za svojo redne konference, ki bodo trajale do torka 10. t m.
Delegati
Člani glavnega odbora CIE so: Italijan dr. Roberto Maltini. predsednik konfederacije, nadalje podpredsednik in-ženjer Vaclav Paleček iz Češkoslovaške, dr. Herbert Graessler iz Danske, Camille Ernest. generalni tajnik konfederacije iz Francije, Poljak g. Jan Požarvsfci, pomožni tajnik Bolgar Hri-stio Bačev, docent sofijske univerze, in Američanka miss Ellen Loma s. Madžarski delegat g. Bela de Gulgas. predsednik madžarskega dijaškega odbora za zunanje zadeve je prispel na konferenco samo kot gost. Njegova misija je, da v konfederaciji siproži vprašanje narodnih manjšin. To je eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih Nemci niso mogli vstopiti v konfederacijo kot redni člani Konfederacija stoji namreč na principu državne pripadnosti. dočim Nemci zahtevajo tudi upoštevanje principa narodnosti. Dijaštvo posameznih narodnih manjšin naj bi torej bilo v konfederaciji zastopano po svotfi narodnosti, ne pa po državni pripadnosti. Zatorej Nemci, ki sicer vzdržujejo zveze s konfederacijo, niso poslali v Ljubljano nobenega delegata, ker je ravno med njihovim udruženjem in berlinskim ministrstvom prosvete prišlo do konflikta.
Rezultat! predkonference v Malogi
V Malogi na Švicarskem so se vršile
?redkonference za ljubljanski sestanek.
am so se obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo dijaštva. Tako se je predvsem razpravljalo o mednarodni dijaški legitimaciji, ki naj bi služila dijakom v vseh državah v svrho pridobivanja vsakojakrh ugodnosti; nadalje o mednarodnem sanatoriju za tuberkulozne študente, ki naj bi se zgradil v Švici. o ekskurzijah ameriških študentov v Evropo, o razširjenju znanstvenih filmov, o dijaški statistiki In končno o mednarodni akciji za podpiranje siromašnih dijakov. Končno so Nemci pristali. da sodelujejo na mednarodni dijaški zimskosportni olrmpijadi v Corti-si d*Ampezzo, proti čemer so svojčas
Premijera danes!
Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri
DltCANTN/ O
_____3
O»ML**«imm 16,16,9
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
protestirali, ker se Južni Tirolski.
Pričetek dela v Ljubljani Po prisrčnem sprejemu na ljubljanskem kolodvoru so se gostje odpeljali v Union in popoldne začeli z delom. Ob pol 16. je dr. Maltini v «Jadranu» otvoril konferenco z lepim pozdravnim nagovorom. V imenu jugoslovenskega dijaštva mu je odgovoril g. Illja Zivanče-vič. Nato je bil določen dnevni red ki obsega nadaljevanje diskusije o mednarodnem sanatoriju in mednarodnih dijaških legitimacijah ter razpravo o delovnem programu odbora.
Danes ob 11. dopoldne se bo vršila v zbornični dvorani univerze svečana otvoritev tega zasedanja. Vabljeni so akademiki In ostalo občinstvo.
Zvečer priredi mestna občina na čast vsem gostom banket v nedeljo pa po-hite gostje v spremstvu našega dijaštva na Bled.
Prva konferenca reprezentance jugoslov. dijaštva
Istočasno ob 16. se je v prostorih «Danice» vršila seja «Pobratimstva», ki je skupna organizacija vsega jugoslovenskega dijaštva. Iz Beograda je 10 delegatov, iz Zagreba 8. Ljubljana pa je zastopana s 4. Sejo je otvoril beogr. del g. Dragutin Boškovič. Po njegovih uvodnih besedah je Imel madžarski gost g Gulgas vrlo lep govor v francoščini Toplo je pozdravil stremljenja jugoslovenske študentske nacijonalne unije, ki bo častno zastopala svoje interese v mednarodnem študentskem forumu.
V Imenu Sveta slušateljev ljubljanske univerze je pozdravil zborovanje podpredsednik SSLU g. Ljuba Jurko-vič ter želel nac. štud. uniji obilo uspeha pri njenem težavnem delu. Upa, da, bo ta najvišja predstavnica naše akademske omladine uresničila vse nade, ki jih stavimo v njo.
Nato so prišla na vrsto poročila. Gospod Milutin Štefanovič je poročal o zunanji politiki nac. študentske unije in njegovo poročilo je bilo po krajši debati sprejeto. Sledilo je poročilo sekcije za notranje posle, ki ga je izčrpno podal g. Milkovič.	. ,,
Zasedanje se danes ob 9. dopoldne nadaljuje v tajništvu J. n. a. d. <Ja-drana*. _
Gradnja moderne carinarnice v Mariboru
Maribor, 6. Januarja Velflc promet na mariborski carinarnici, fa se bo s prenosom poslov avstrijskih carinskih oblasti na skupno obmejno postajo še povečal, le izzval potrebo po zgradbi primernih carinskih prostorov, kjer bo omogočeno redmejše ta hitrejše poslovanje. — Govorilo se le o najrazličnejših načrtih, končno pa le padla odločitev za gradbo carinarnice oa severni strani glavnega kolodvora, med sedanjo poštno carinarnico in prvo sosednjo hišo. Stavba bo torej dolga nad s-to metrov In bo v omejenem delu mesta mogočno učinkovala Prav velemesten značaj pa bo dajal okolici kolodvora železen most, k) bo za pešce zgrajen preko proge, od glavnega poslopja carinarnice k carinskim skladiščem.
Z gradbo carinarnice se bo pričelo takoj, kakor hitro bo finančno ministrstvo končalo tozadevna pogajanja z mestno občino, ki pa pred izvolitvijo novega župana ne bodo mogla pričeti, čeprav bi hotele carinske oblasti čim prei pričeti z zidavo, da čim prej odstranijo nedostatke, ki so doslej ovirali normalno carinsko poslovanje.
Razen v Mariboru bo v Sloveniji finančno ministrstvo še tekom letošnjega leta pričeio graditi carinska poslopja v Koto-rtbi, na Jesenicah in v LJubljani.
Ureditev cest v državi po enotnem načrtu
O izpopolnitvi železniške mreže v naši državi se piše dovolj često. O cestah, ki niso nič manj važne prometne žile, se govori malo. Kakor pa zatrjuje »Vreme«, obstoja enoten načrt za ureditev vseh cest v naši državi, izvedba tega načrta pa je seveda odvisna od kreditov, ki Jih ima na razpolago ministrstvo za javne zgradbe.
V minulem letu so se uredile razne ceste predvsem v Južni Srbiji, a glavna dela se bodo pričela, ko bo sklenjeno posojilo, iz katerega se ministrstvo za Javne zgradbe nadeja deleža v znesku pol milijarde Din.
S tem denarjem bo ministrstvo začelo sistematično urejati vso mrežo cest v naši državi. Predvsem se bodo seveda uredile za moderni promet vse ceste, ki vežejo Beograd s provinco. Nato se bodo moderno uredile vse one ceste, ki vežejo oblastna središča: Ljubljana, Zagreb, Beograd, Niš, ter Niš, Skoplje. Dojran, Solun in Niš, Pirot, Carrbrod Zgradila se bo tudi cesta, ki bo vezala Beograd, Valjevo in Sarajevo. Prva dela pa se bodo pričela z graditvijo ceste Beograd-Zenrun ta Beo-grad-Pančevo pre«to projektiranega velikega železnega mosta čez Dunav.
Beograd bo dobil zveze z vsemi oblastmi Predvsem se bodo uredile ceste iz črne gore v Sandžak ter v Sremu, Slavoniji, Bosni in Primorju. Končno bo ministr-
stvo posvetilo pozornost tudi ureditvi važnih arterij za mednarodni promet skozi našo državo v -prid turistom (avtcroobili-stom), ki potujejo preko naše države na vzbod in v Carigrad. Nadalje se bodo uredile tudi zveze, da bo iz sosednjih držav omogočen najbližji dostop na Hrvatsko Primorje, kar bo gotovo dvignilo tujski promet, ako bodo inozemci imeli o odlični ureditvi in negovanju naših cest najlepši vtis. Kakor zatrjuje »Vreme«, bo ves ta projekt izvršen že v kratkih letih.
Pravoslavni badnjak v Ljubljani
Kakor vsako leto je naša vojska tudi letos proslavila svoj badnjak. Vojaki raznih edinit so dopoldne natrgali v Rožniškem gozdu zelenja, s katerim so okrasili orožje, konje in končno tudi sebe. Kmalu po 12. uri se je pojavila na Dunajski cesti vojaška četa z godbo na čelu. za njo oficirji na konjih in potem vozovi z vojaki, pa tudi s civilnimi člani ljubljanske pravoslavne občine. . Badnji sprevod je krenil po Dunajski cesti in potem po vseh glavnih ulicah nazaj v vojašnico, kjer se je v pravem božičnem razpoloženju pričelo praznovanje. V splošnem je pravoslavni badnjak uplival svečano ne samo na naše vojaštvo in pravoslavno prebivalstvo, temveč tudi na ostalo občinstvo. Vsekakor je videti, da je ta lepi pravoslavni običaj v Ljubljani od leta do leta bolj udomačen ter ga ljubljansko prebivalstvo pričakuje z zanimanjem in simpatijami.
-ss-
Devet ministrstev pod eno streho
Tragikomična borba za sobe in Klasičen primer našega
V kabinetu pomočnika finančnega ministra g. Jeremije Proiiča se Je te dni vršila konferenca, na kateri Je bilo po specijal-nih delegatih zastopanih osem ministrstev, torej skoraj ves ministrski svet. Samo minister za izenačenje zakonov dr. Grga Andi elinovič ni mogel biti zastopan, čeprav se Je ta konferenca tikala tudi njega, ker njegov resor predstavljata samo on in njegov šofer, a cba sta se nahajala na potovanju širom krasne Dalmacije.
Pred selitvijo državne administracije.
Vprašanja, ki jih je morala reševati ta konferenca, so bila vrlo važna, ker so se tikala selitve devetih ministrstev, torej skoraj dveh tretjin celotne dnžavne uprave. Bilo je treba poiskati način, da se vsa ta ministrstva spravijo pod eno streho. Kakor znano, je na oglu Nemanjiae ulice in ulice Miloša Velikega nasproti vojni akademiji, na terenu, kjer so se do zadnjih iet nahajali veliki hlev:, dograjena ogromna državna palača, ki ima 6 nadstropij in še mansarde, a na drugi strani nasproti Sarajevski ulici pa ima celo osem nadstropij. Palača za selitev še ni popolnoma dovršena. Kakor prav? gradbeni inženjer, bo urejena šele do decembra, čeprav so morala ministrstva, ki se bodo vselila v to palačo, po naredtri min. sveta takoj odpovedati naejmnino in bi se morala že 1. novembra izseliti ter jim je fin. minister že tudi črtal iz njihovih proračunov kredite za najemnino.
Borba za razdelitev sob.
Ko so se torej delegati na imenovani konferenci znašli pred takim stanjem stvari, so se seveda čudili drug drugemu, a še večja zmeda je nastala, ko se je pričela diskusija glede razdelitve sob. Vsa palača ima ogromno število lokalov, menda 457 in računalo se je, da bo za vseh devet ministrstev dovolj prostora. Toda ministrstvo poljedelstva ter ministrstvo ža šume in rudnike, za katera Je bila palača prvotno edino namenjena, sta rezervirali za sebe nič manj kakor 264 sob. In tako Je ostalo za vseh sedem drugih ministrstev le še 193 sob.
Predstavnik trgovinskega ministrstva M. Bojlč je takoj zahteval zase 60 sob, pomočnik notr. ministrstva Žarko Milovauo-vič je nato izjavil da mora biti njegovo ministrstvo privilegirano in Je zahteval 148 sob. Tako je tudi predstavnik ministrstva za vere izjavil, da vsekakor potrebuje 40 sob in tako po vrsti: ministrstvo za agrarno reformo potrebuje 9), za narodno zdravje istotoliko in za sociialno politiko seve-
nadstropja v novi palači. — upravnega abderitstva
da niti ene manj. Ako bi se torej niti ne upoštevalo ministrstvo dT. Grge Andjeli-noviča, bi bilo potrebnih še 235 sob.
Vprašanje predstojnikov.
A vse to bi se še dalo nekako urediti. Otvoril bi se nov kredit za najemnine in ministrstva bi ositala še mesec dni dalje v starih poslopjih. Na palači pa bi se dozidala še tri nadstropja in tako bi lepega zimskega jutra, morda ravno pred letošnjim Božičem vstal prvi neboder sredi Beograda. Vsekakor pa bi vprašanje razdelitve oddelkov in posameznih ministrstev v tako ogromnem poslopju povzročalo še večje zmede. Ministrstvo za poljedelstvo ter ministrstvo za šume smatrata, da imata pred-pravlce, ker je za teh dvoje ministrstev bila palača namenjena. Zatorej zahtevata prvo ta drugo nadstropje. Predstavnik ministrstva za šume ta rudnike Je izjavil:
»Mi imamo gozdni muzej ta bi se nam v kleti pokvarile vse nabasane ptice zaradi vlage. Naj pa statistika z ministrstvom za socijalno politiko gre v klet!« (To ministrstvo namreč razpolaga z bogato državno statistiko, v kateri so nameščene Rusinje in razne druge lepotice.)
Na ta predlog so umolknili vsi. Če ne morejo v klet nabasane ptice, kako bi se to moglo zahtevati od nežnega spola! Samo zastopnik ministrstva za socijalno politiko ie smatral za umestno, da se sklicuje na vojne žrtve, ki lih ima v Srbiji in Je izjavil: »Gospodje, nikakor se ne more dovoliti, da bi vojni invalidi stopali celo v peto ali šesto nadstropje. Ministrstvo z? socijalno politiko mora vsekakor biti v prvem nadstropju!«
Tako se Je ta konferenca zavlekla dolgo dolgo v noč Seveda brez vsakega rezultata. In vobče ni predvidevati, kdaj in kako se bodo rešile pereče zadeve vselitve deveterih ministrstev pod eno streho.
Prevzem žrebčarne na Selu po ljubljanski oblasti
Po uredbi osrednje vlade glede prenosa poslov na oblastne samouprave aa podlagi pooblastila po čl. 320. fin. zakona za leto 1937-28. preide žrebčarna v opravo ljubljanske oblasti.
Ta zavod Je preostanek avstrijske uprave in takratnega načina pospeševanja in vzdrževanja konjereje po državi. Oskrbovala je po preobratu poleg svojih žrebcev, ki jih je imela za prejšnji delokrog, tudi žrebce, ki so odpadli na bivšo Štajersko. Ti žrebci so bili gojeni v žrebčarni v Grad-
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
lofcota, 7.: cMnogo hrupa za nlč». A. Nedelja, 8.: ob 15.: cPeterfikove poslednje sanfe». Ljudska predstava po zniž. cenah.
Ljubljanska opera
Sobota, 7.: «aHoffmannove pripovedke*.
Ljudska.	. _. ,,
Nedelja, 8. ob 15.: -Rigoletto^ Ljudska predstava po znfž. cenah. Ob pol 2f\; cBajadera*. Opereta. Ljudska predstava po zmž. cenah.
Mariborsko gledališče
Sobota, 7.: ob 20.: «ŽMjo tatovi*. B. Nedelja, 8.: ob 15.: «Traviata» Znižane ce« ne. Kuponi. Ob 20.: »Takrat v starih ča* s2r». Kuponi.
Celisko gledališče
Nedelja, 8. ob 16.: »Petcrčkove poslednje sanje*. Ljudska predstava,
Josip Križaj, ffost v ljubljanski operi.
D revi gostuje v ljubljanski operi operni pevec, basist eosp. Josip Križaj, In sicer v operi cHoffmannove pripovedke*. Poleg njega nastopijo v tej fantastični operi se sledeče moči: Olimnijo poje f?dč. Popovifeva. Giulaetto — prvikrat v naši operi ga. Frančiška Cadeževa, Antonijo — gdč. Majdičeva. Nikolaja — ga. Medvedova, glas matere —
gdč. španova, Hoftmanna poje gosp Bano-vec. Ostale uloge so v rokah gg. Janka, Mo-horiča, Perka, Frana in Josipa Rusa. Predstava je izven, ljudska, pri znatno znižanih opernih cenah, brez oblastnega davka. Opozarjamo prav posebno na odličnega gosta, ki si je ob priliki zadnjega svojega gostovanja v Faustu In Hoffmannu ponovno popolnoma osvojil našo publiko.
Ljubljanska drama ponovi v letošnji sezoni Shakespeareovo komedijo cMnogo hrupa za nlč>. Prva repriza tega vzornega klasičnega dela je danes v soboto za abonente reda A.
Nedelja ▼ ljubljanskem gledališču. Jutri, v nedeljo, dne 8. t m. se poje v ljubljanski operi popoldne ob 3. priljubljena, večno lepa Verdijeva opera cRigolettov Zvečer ob pol 8. pa opereta <Bajadera» v običajni zasedbi. — Drama pa uprizori popoldne ob H. nepreklicno zadnjikrat v tej sezoni <Peterč-kove poslednje sanje>. Ta božična igra, ki gre 37tič na našem odru, je izredno primerna naš! mladini, za katero je tudi napisana. Vse tri nedeljske predstave so ljudske pri znižanih cenah brez oblastnega davka.
Dunajska pevka ▼ zagrebški operi. Roset-ta Andayeva. članica dunajske Državne opere, je gostovala v Zagrebu po <Aidi» te dni drugič kot Carmen v Bizetovi operi. Njena
kreacija je bila po sodbi kritike fascinujoča. Njej ob strani so peli: Šimenc ulogo dona Josea, Drago Zupan in Rudolf Bukšek.
Tomerlinova razstava etnografskih slik in pejsažev je odprta v Jakopičevem paviljonu vsak dan zjutraj in popoldne do 15. januarja-
Beograjsko Narodno gledališče ima ta teden v operi naslednji repertoar: Thomasova <Mignon>, Krstičev <Zulumčar>, Baranovi-6ev balet <Srce iz lecta», Schumanove cMe-tuljčke» in Debussyjevo <Škatljo igračk*. Opereta uprizarja neizogibno <Grofico Marico* in operete: Pri treh mladenkah, Grof Loksemburškl, Kneginja čardaša in Krepostna Suzana.
Nori Majerjev leksikon. Bibliografski zavod v Lipskem izdaja sedaj novega Mayerja
v 12 zvezkih. V tej seriji je pravkar izšla sedma knjiga.
Mnsorgskega cHovanščino, z altistko Po-spištloTO v glavni ženski partiji ima sedaj na sporedu Narodno gledališče v Zagrebu.
Pondelfkov koncert ge. Dane Koblar* Gotteve bo v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu in prinese spored štirih slovenskih skladateljev ta dveh ruskih kom ponistov. Vstopnice za prireditev se dobe v Matični knjigarni.
Le kratek čas nas še loči od petdeset« letnice največjega slovenskega živečega pesnika Otona Žuoančiča. Najlepše boste proslavili ta dogodek t obogatitvijo vaše knjižnice. Naročite takoj pri Tiskovni, za* I drugi v Ljubljani novo serijo Župančičevih
prevodov Shakespearea. Serija obsega sle« deča dela: Zimska pravljica, Hamlet, Ko« medija zmešnjav. Mnogo hrupa za nič, Ta« ko jo je ukrotil. Kakor vam drago, Ri« hard HL, Romeo in Julija, Vihar, Antonij in Kleopatra. Knjige se bodo plačevale sproti Za naročilo na celo serijo, ki bo za naročnike znatno cenejša kakor v podrobni razprodaji, zadostuje dopisnica. Opozarja* mo, da izide prva knjiga serije, »Zimska pravljica* že v kratkem.
Razstava zaslužnega češkega slikarja Vae-lara Broiika ee otvori še ta mesec v Pragi. Priredi jo Udruženje češkoslovaških likovnih umetnikov.
češka grafika ▼ Londona. Praško Udruženje češkoslovaških grafikov <RoQar> je priredilo razstavo češke grafike v Londonu. Razstava je imela velik uspeh. Obiskalo jo je 60 tisoč ljudi.
Katere skladatelje poslušajo radi na Dunaju? Dunajski listi priobčujejo statistiko uprizoritev opernih del posameznih komponistov in prihajajo do zaključka, da ao naj-priljubljenejši operni skladatelji na Dunaju: Puccini, R. Straufi, Wagner, Verdi In Mozart Med najčešče igranimi dramatiki se nahaja Molnar. Sledijo Schiller in Scribe, Shakespeare, potem pridejo na vrsto manj vredni in manj pomembni pisatelji.
Album slovenskih mož pripravlja Tiskovna zadruga v Ljubljani. Album prine« se ofcolu 200 slik iz našega preteklega ki sedanjega življenja Kniiga se tiska v po« sebnem formatu m izide Še ta mesec.
Danes se vrši slavnostno predvajanje veličastnega filma
Brat Frančišek Asiški
Fmdcbek
Monumentalni film o življea u in delu naj* večjega svetnika
Film spremlja pomnoženi orkester in me* sani pevski zbor.
Predstave se vrše danqe ob:
Vt 5.. Y\ 7., Yk 8. in % 10._
Vsled ogromnih nabavnih stroškov se cene zvišajo samo za 1 Din
Telefon 2730 Kino «DVOR»
cu in Jih je v letu 1919 odkupila po pore-dovanjn tukajšnjih lokalnih faktorjev dež. vlada za Slovenijo.
V	naši državi je celotno državno pospeševanje konjereje urejeno po kobilarnah in Je imela tudi omenjena žrebčarna upravne pravice kobilarne. Po krivdi nekaterih svo-ječasnih kmečkih poslancev iz SLS ter SKS, žal, vrlo pripravnega objekta za kobilarno v Sloveniji tusmo dobili. Bili so krediti za to, zakonito že določeno kobilarno pripravljeni, a so pa. žal, zapadli. Da si pomaga ministrstvo iz te zagate, je kratkomalo žribčamo oddalo oblasti.
Strokovno je vso zadevo objektivno osvetli! direktor državne kobilarne v Dušanovem. živinozdravnik g. Šlajpah, v članku, Id ga le prinesel ^Konjerejec« v 6. številki. V strokovnem oziru gotovo tej razpravi ni nič pripomniti.
Da se jaz oglasim, je vzrok, ker hočem vso zadevo ogledati z gospodarske strani. Žrebčarna, kakršna le danes, nam s konje-rejskega stališča nič ali pa bore malo koristi. Treba bi temeljite reorganizacije, treba nastavitve strokovnega osobja, treba iskati drugega objekta s primernim zemljiščem. Danes stanujejo žrebci kakor v hotelu, treba je namreč kupovati sleherno mrvlco za hrano in s tel jo. Z malimi izjemami so skoro vsj plemenjaki že zelo v letih, tako da bo nujno potrebno dokupiti vsako leto precejšnje število plemeniakov.
V	tem pogledu se je zadnja leta zelo malo storilo, najmanj pa se je storilo v Prekmurju in Medjimurju. To so 4 obširni srezl z zelo obširno konjerejo ta tu nas čaka mnogo dela, če hočemo konjerejo dvigniti. Državna žrebčarna na Selu pri LJubljani je stala do sedaj okoli 1,500.000 Din letno ta je s to vsoto pač le samo vegetirala. Če se hoče res smotreno delovati, če se hoče v zadnjih letih zamujeno le nekoliko doprinesti, bo treba v bližnjih 10. letih letalo dodati do 2.000.000 Din, računajoč, da ostanejo državne dotacije enako visoke.
Ker bosta morali to žrebčarno oskrbovati obe slovenski oblasti, pomeni to za vsako oblast letne obremenitve okoli 1,000.000 Din. Ne sme pa se prezreti, da se državne dotacije lahko skrčijo in se bodo oblastna bremena tem primerno zvišala.
Kolikor poznam strukturo oblastnih skupščin v Sloveniji in v kolikor imam izkušeni v svojem delovanju kot predsednik konje-rejskega društva za mariborsko oblast, se močno bojim, da teh vsot oblastni skupščini v potrebni višini ne bosta dovoljevali. Sploh se bojim, da v teh korporacijah ne bo dovolj razumevanja za važnost in potrebe konjereje.
Ce v vsej ostat« državi obdrži pospeševanje konjereje država v svoji kompetenci, ne vem, zakaj bi ravno obe slovenski oblasti tvorile izjemo ta nosile veliko breme, Id bo ostalo drugim oblastim prihranjeno. Konjereja je poleg velike gospodarske važnosti izrednega pomena za obrambo države. Zatorej mora imeti na tej panogi kmetijstva zelo velik interes ravno dnžava, ki naj torej da tudi primerne kredite.
Konstatirati je treba še, da prevzema žrebčarno oblast, v kateri Je konjereja mnogo bolj podrejenega pomena, kakor v mariborski oblasti. Uprava kobilam je podrejena direktno poljedelskemu ministrstvu, a naša žrebčarna bi imela dva delodajalca, kar bo uspešno delovanje gotovo zelo oviralo.
Le zaradi navedenih vzrokov ne morem priporočati, da žrebčarno prevzame ljubljanska oblast, da naj tudi v Sloveniji ostane kakor doslej tako dolgo, dokler bo pospeševanje konjereje v ostalih pokrajinah v državni upravi.	Lovro Petovar.
iminuiMniHinn« mm
Najboljša ruska filmska umetnica
OLGA ČEH0VA
debutira danes v svoji krasni veseloigri
PIKANTNI ŠKANDALI
t Elitnem Kinu Matica* riHHiiiJUlimmiliiiiiiDb
(
«JUTRO» št 6.
Sobot«, 7. L 1928.
Danes REDUTA V CVETJU v „Unionu
u
Danes in ponedeljek
zadn i dan proda |a sresk razr. loteri e v
Oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica štev. 4 ter v Ekspozituri »Jutra«, Ljubljana VII, Celovška cesta štev. 53.
Domače vesti
Današnja priloga „Jutra"
Uprava samostojne tedenske revije »Življenje in svet« je priložila današnji številki »Jutra« prvo letošnjo številko »Življenja in sveta*, da si je na ta način prihranila veliko dela in stroškov z lastnim pošiljanjem tednika po pošti. Uprava »Življenja in svetu« obvešča tem potom cenj. ■»Jutrove« naročnike, da bo po možnosti že v drugi številki »Življenja in svetu« priložila poštne položnice za poravnanje naročnine. Čim bo potekel določeni termin za plačilo naročnine, bodo prejemali »Življenje in svet« samo oni, ki se bodo nanj naročili. Do tedaj bodo ustvarjeni tudi predpogoji še za popolnejšo opremo te prepotrebne in idealno zamišljene revije. Do tedaj pa prosi uprava »Življenja in sveta« blagohotnega potrpljenja, ako bi nastale zaradi ogromnega upravnega dela ob začetku leta kake netočnosti. Posamezne številke »Življenja in sveta«
stanejo v prodaji 2 Din. *
*	Osebna vest. Naš rojak g. dr. J. Zmavc je imenovan za višjega svetnika univerzitetne biblioteke v Pragi.
+ Napredovanje v državni službi. Knjigovodja narodnega gledališča v Ljubljani Jurij Hočevar je pomaknjen v 2. skupino II. kategorije.
*	Reforme pri Poštni hranilnici. Poštna hranilnica, tako centrala kakor tudi podružnice, je izvedla nekoliko manjših reform o načinu opravljanja posla. Na ta način naj bi se procedura poenostavila, posel olajšal in hitreje opravljal. Med drugim se odpravijo dosedanji formularji nakazil. Ostaneta le dva formalarja: eden za vplačila, drugi za naloge o disponiranju na vse mogoče načine.
*	Sprejem v našo državljansko zvezo. V našo državljansko zvezo sta sprejeta dosedanji Italijanski državljan Boris Kuret, pod-narednik-gojenec administrativne šole v Beogradu, ter Vladimir Knoring v Ljubljani, dosedanji ruski državljan.
*	Konferenca dermatologov v Zagrebu. Po odredbi finančnega zakona naj bi ministrstvo za narodno zdravje v sporazumu ministrstev za notranje zadeve in za narodno zdravje pripravilo naredbo o prostituciji v naši državi. Na nedavnem kongresu Jugo-slovenskega dermatovenerološkega društva je bilo zdravniškemu zboru v Zagrebu naročeno, da aranžira v Zagrebu konferenco dermatovenerologov iz vse naše države. Konferenca naj bi pripravila smernice kako naj se v naši državi uredi prostitucija. Na podlagi teh smernic bo potem ministrstvo za narodno zdravje 'izdalo tozadevno uredbo. Konferenca se bo vršila v Zagrebu koncem tekočega meseca.
g^Veselo! Humor! Smeh! § R Zabava!	Pikantno! g
□	Najboljša veseloigra letošnje sezije □ g je «Ufa» velefilm	□
§ PIKANTNI ŠKANDALI §
H	□
□	Premijero za celo Jugoslavijo pred« 9
□	vaja danes	□
n	Elitni Kino Matica g
u □
(3, 1). Po enkrat so bili zaplenjeni: «Ob» zor» (zaplemba razveljavljena), «Novosti», «Grafički Radnik», «Nova Evrona», «Knji* ževna Republikam, «Hrvatski Radnikt> m aNovo Sv etlo®. Od dnevnikov niso bili ni* ti snkrat zaplenjeni: «Jutarnji List». «Ve» čer», «R:j in ^Mo-ffenblatt« V največ primerih je bila zaplemba izvršena radi mr* žnje proti državi kot celoti in plemenskega razdora, zatem radi žal jen ja vladarja, ko» munistične propagande, žalienja javne mcx rale, tujih vlada. iev. radi netenia verskega razdora in žaljenja narodne skupščine. Dr= žavno pravdništvo je naperilo proti odgo« vornim urednikom raznih listov 81 tožb po tiskovnem zakonu Od teh ie 6, pri katerih so bili uredniki obsojeni V 12 tožbah ie bi« lo kazensko zasled »vanje ustavljeno, pri dveh je bila razglašena oprostilna razsodb ba, dočim so ostale tožbe še v teku
*	Občni zbor društva hišnih posestnikov za Bled in okolico se bo vršil v soboto, dne 7 t. m. ob pol 8 uri zvečer v hoteiu »Beo. grad« na Bledu. Razen običajnega dnevnega reda bo poročal predsednik g Frelih o novi davčni reformi ter o stanovanjskem vprašanju Obenem se bo protestiralo proti čl. 69. fin. zakona, ki ogroža našo lastnino, ter proti previsoki obdačitvi lastnih stanovanj na deželi Shoda nai se zaradi važnosti udeležijo prav vsi posestniki z Bleda in okolice, če so člani društva ali ne.
*	Himen. V torek se je v Novem Sadu poročil bivši aktivni avrlatičn) nadporočnik g Anton Pintar z gdč. Aranko Hajoševo. hčerko industrijalca in veletrgovca istotam. Obilo sreče!
*	Gospodinjska šola v Šmlhelu pri Novem mestu razpisuje polletni gospodinjski tečaj, ki se bo vršil od 15 marca do 15 avgusta t. I. V tečaj se sprejmejo notranje in vnanje gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 15. februarja 1.1 pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu. p. Novo mesto, kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Prošnji, ki je kolka prosta, se priloži krstni list in zadnie šolsko izpričevalo
*	75 letnica osješke Trgovske In obrtniške zbornice. Odbor za proslavo 75 letnice Trgovske in obrtniške zbornice v Osjeku je na prošli četrtek sklical sejo, na kateri je bi! storjen sklep .da se proslava 75 letnice obstoja zbornice vrši v dneh 20. in 21 maja t. I. Dne 20. maja se bo vršila konferenca vseh zbornic, naslednjega dne pa slavnostna plenarna seja zbornice.
NOGAVICE
*	»Narodna Odbrana«. Prejeli smo 1. številko tretjega letnika »Narodne Odbrane«, i glasila osrednjega odbora NO v Beogradu, j Urednika lista, ki izhaja odslej vsak teden ' sta gg- dr. H. Barič in Velibor Jonič. Celoletna naročnina znaša 100 Din. Uredništvo se nahaja v Beogradu, ulica Miloša Velikog 14 Prva številka objavlja med drugim naslednje članke: Dr. Josip Silovič-Najpreči zadaci Narodne Odbrane«; Jovan Jovano-novič: »Nacionalna spolina politika«; dr. Andrej Gosar: »Kriza savremene demokra-tije«; Slavko Siriščevič: »Zašto da branimo naš Jadran?«, inž. chem. V. M. A.: »šta možemo očekivati od budučeg rata?«; Apel za izseljeničke muke i suze«; »U prvom naletu (1912); Ksav. Meško: »Ob praznikih«; ter »Nasrtaj »Lega nazionale« protiv Slove-naca i Hrvata u Italiji.«
*	Državni interesi in novfastvo v Zagrebu Lansko leto je bilo izvršenih v Zagrebu 118 zaplemb novin, ki izhajajo v Zagrebu in v Beogradu. Od teh je bilo 98 zaplemb zagrebških in 20 beograjskih listov Od za« plenienih listov je na prvem mestu delavski list «Borba», ki je bil 15krat zaplenjen m je sodišče le enkrat razveljavilo zaplembo. Za «Borbo» pride pravaško glasilo «Hrvat* sko Pravo» (14krat zaplenjeno in zapleni* tev le 4krat razveljavljena), potem delav* ski list crOrganlzovani radnik® (13, 1)„ «Hr* vat> (8. 1). «R&twhHkar '-a Svoboda« (7, 2). «Ču'mo» (6. 7\ »Hrvatski SeliafiH Na* rod» C4). «rSfaroevic» (4). »Narodno Dielo» (3, 1), Progres» (3), »-Narodna Politika* (3). «ZanatIijski Iist» (3), «Narodhi Val»
od Din 8. pletenine rokavice, kravate, bluze itd nudi F in M ROZMAN, Židovska ul 7. . po reklam, nih cenah
*	Spominska plošča pesniku Ivanu Mažu-ranlču. V Novem Vinodolu v hrvatskem Pri-morju se prihodnjo pomlad slavnostno odkrije spominska plošča, ki jo narodno vedno zavedni Vinodol postavi svojemu rojaku Iv. Mažuraniču. bivšemu hrvatskemu banu, pod čegar režimom ie leta 1884 bila ofvoriena zagrebška univerza. Bivši ban ie bil tudi odličen hrvatski pesnik in njegov narodni epos »Smrt Smail age Čengida« snada med najbnliša dela te vrste v hrvaNV' H+eraturi
*	Zbirka za Akademijo znanosti. Narodna galerija objavlja prvi seznam prispevkov, ki jih je prejela za fond Akademije znanosti Med ustanovitelji sta Mestna občina Ijubljan ska (300.000 Din) ter Zbornica za trgovino, obrt in industrijo (100.000 Din), med <zi-darji»: Mestna občina celjska (50.000 Din) in Trboveljska premogokopnu družba (50.000 Din), med darovalci pa so poleg mestnih občin Ptuj, Kamnik, Kranj in Brežice, še številni zasebniki, ki so se oddolžili z večjimi in manjšimi zneski. Med drugimi je daroval univerz, prof. dr. Matija Murko v Pragi 1400 Din.
*	Novi mednarodni vlaki preko Jugoslavije. Danes odhaja v Bruxelles posebna delegacija naših železniških strokovnjakov. Ta delegacija bo zastopala našo državo na veliki mednarodni konferenci za določitev novega voznega reda, ki stopi v veljavo dne 15. maja letos. Ta mednarodna konferenca železniških strokovnjakov je velikega pomena, ker bo razpravljala o mednarodnih železniških zvezah s progami v posameznih državah. Letos se bo konferenca bavila z direktnimi in brzimi zvezami, ki nai bi vezale sever z vzhodom in zapad z vzhodom. Za Jugoslavijo je zlasti važna nnva direktna zveza Berlin-Miinchen-LjubPana-Zagreb-Beo grad-Carigrad ali Atena. Druga važna direktna zveza naj bi bila Ostetide-Passau-Du naj-Ljubliana-Zagreb-Beograd-Carigrad. Naloga naše delegacije ni baš lahka, vendar je upati, da bo vsaj ena teh direktnih linii šla preko Ljubljane in Zagreba.
*	Grozna nesreča v Prekmurju. Iz gornjega Prekmurja poročajo o grozni nesreči Posestnik Szekeli se je s svolo ženo v sankah vozil v Gornjo Lendavo. Da bi skrajšal pot, je vozil preko zamrznjenega močvirja Sredi močvirja se je udri led in sarike s potnikoma vred sta izginila pod ledom. O nesreči se je zvedelo šele naslednji dan, ko se Szekeli z ženo ni vrnil domov.
*	Pomiloščenje. Seljak Vid Lovrlč lz her-cegovfnskega sela RadiŠlča, ki je meseca oktobra lanskega leta bil obsojen na smrt
zaradi umora lastnega sina čigar obsodbo je potrdilo tudi vrhovno sodišče, je s kraljevim ukazom pomiloščen in obsojen na dvajset let težke ječe.
*	Zanimiva afera v Osjeku. Bivši osješki župan Hengel je vložil tožbo proti narodnemu poslancu radikalne stranke Jovanu Vukoviču po tiskovnem zakonu zaradi obrekovanja. Pred mesecem dni je Vukovič v osješki »Straži« objavil članek, v katerem trdi, da si je mestna tiskarna nabavila rotacijske stroje z denarjem, ki ga je župan prejel kot podkupnino za elektrifikacijo mesta Osjeka. Ker Vukovič v določenem roku ci preklical svoje izjave, ie Hengel vložil tožbo zaradi obrekovanja.
*	Milijonska defravdaclja v Gackem. V Hercegovini so prišli te dni na sled milijonski defravdaciji povodom, razdeljevanja brezplačnega lesa pogorelcem v tamkajšnjem okraju. Na zahtevo okrajnega glavarja in velikega župana mostarske oblasti ie bila o tem obveščena šumska direkcija v Sarajevu, ki je odposlala svojega delegata v svrho. da preišče zadevo Delegat je pregledal knjige in ugotovil velike malverza-cije, ki znašajo več milijonov dinarjev Zadeva je vzbudila veliko senzacijo. Imena de-travdantov se v interesu preiskave drže še v tajnosti.
Oblačila tvrdke J MAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša.
*	Pri motenju prebave, želodčnih boleči, nah, gorečici, slabostih glavobolu, miglianju pred očmi, slabih živcih, pomanjkanju spanja, oslabelosti, nejevolji do dela Vam preskrbi prirodna grenčica »Franz-Josek odprto telo in olajša obtok krvi. Poiskusi na vseučiliških klinikah so dognaii, da so alko-holisti, ki so trpeli na želodčnem kataru. s staro preiskušeno vodo »Franz-Josef« v kratkem dobili zopet slast do jedi Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
u— Proslava rojstnega dne krajlce Marije. Veliko županstvo nam javlja: Rojstni dan Njenega Veličanstva kraljice Marije, ki je po brzojavni odredbi g. predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle državni praznik in se ima proslavljati kakor rojstni dan kralja, se praznuje dne 9. januarja s slovesno službo božjo, kateri prisostvujejo državna oblastva, in uradi z vsem osobjem. V ta namen se vrši v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani ob 10. slovesna ponti-fikalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve za kraljico — V pravoslavni kapeli se vrši tega dne svečana služba božja ob 9., v evangeljski cerkvi pa ob
10	— Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. V šolah se ne vrši pouk in v državnih uradih počiva delo. Med slovesno službo božio v stolnici naj bodo trgovine in obrati zaprti. Čestitanje pri velikem županu odpade.
u— Gostovanje Šentjakobskega gledališkega odra v dramskem gledališču. Člani Šentjakobskega odra gostujejo v sredo dne
11	i. m. zvečer v ljubljanski drami z vele-zabavno in efektno tridejansko Molnarjevo komedijo »Igra v gradu« v režiji g. Milana Skrbinška. Ker je navedena igra pri premi-jeri iti pri ponovnih reprizah na domačem odru žela zbog lepo zaokroženega igranja vsestranski zasluženo priznanje in splošno pohvalo, smo docela uverjeni. da bo vzbudila tudi pri širši javnosti mnogo neprisiljene zabave in zanimanja. Ljubljanski gledališki publiki, pa se zaeno nudi redka prilika, da objektivno presodi smotreno in neumorno kulturno delo skromnega a dramatično umet nost intenzivno že VII sezijo goječega pred mestnega odra. Upamo, da se bo p. n. občinstvo s številnim posetom predstave s hvaležnostjo oddolžilo idealnim in požrtvovalnim diletantskim amaterjem, ki vztrajno in z vidnimi uspehi širijo prosveto med slovenskim narodom Hkratu pripomnimo, da je šentjakobski ansambl že v prvi sezijl svojega obstoja z najlepšim uspehom gostoval v dramskem gledališču v juniju in avgustu 1922 o priliki vsesokolskega zleta z Go-vekar-Jurčičevim »Desetim bratom« in z rusko dramo »Spavaj moja deklica« Takrat ne predstave Šentjakobskega odra so osta-vile v srcih naših vrlih Čehov-Sokolov in drugih slovanskih Sokolov najugodnejše utise. — Od tedaj je poteklo nad pet let. Zato se prepričajmo o napredku marljivih Šentjakobčanov ter napolnimo gledališče!
a— Lažna sramežljivost Včerajšnji spored ZKD v kinu Matica je vzbudil pri naši publiki ogromno zanimanje 2e zgodaj pred napovedanim začetkom je bila predstava popolnoma razprodana in mnogo občinstva le moralo oditi, ker ni dobilo vstopnic. Film sam na sebi je velepotrčen in zanimiv ker odkriva v lepih nazornih slikah vse zle posledice groozvrtlh spolnih bolezni, ki kljub prizadevanju vseh merodajnih faktorjev na poliu higliene razsajajo med našim narodom Glavna krivda tega leži pač na napačni, lažni sramežljivosti bolnikov, ki sc zdravijo pri vseh mogočih mazačih, samo ne tam kjer je edino iskati lečetija in ozdravljenia to le pri zdravniku — Ravno to usodepolno napako bičati in iztrebiti iz ljudstva je bil namen tega filma Obenem pa seveda pokazati in navajati vsakogar k vzdržnosti ter ga na ta način obvarovati obolenia. — Predavanje g. prof. R. Pavliča. ki ie obdeloval zgeli vzgoino stran tega vprašania je spre. ielo občinstvo z odkritim odobravanjem ZKD ponovi to prireditev še danes ob 14.30 in jutri v nedeljo dne 8. t. m. ob 11. dop.
Priporočamo vsakomur, da si ogleda ta najboljši higijenski velefilm, kajti prepričani smo, da mu bo pouk gotovo mnogo koristil in ga obvaroval morebitne poznejše nesreče Mladini izpod 16 let je vstop prepovedan.
u— Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani vabi svoje člane In prijatelje na občni zbor, ki se bo vrši! v četrtek. 12. t m. v prostorih Geografskega instituta univerze ob 17.30. Po občnem zboru sledi referat prof. dr. A. Melika o vseslovanskem kongresu geografov in etnografov na Poljskem 1927. — Odbor.
u— Mestno središče »Trezne mladine« v Ljubljani. Danes v soboto je članski sestanek ob 18 v Akademskem kolegiiu. Udeležba obvezna za vse člane! Z bratskim pozdravom! — Tajnik.
u— Skloptično predavanje o »Francoski revoluciji« bo v pondeljek, dne 9. t. m. v dvorani Okrožnega uradq za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti št 30. Predava g. Ki tek.
u— Družabni večer s plesom v redi Kra-ffevni odbor Slov kmetske stranke nocoj 7. t. m. v restavraciji *Pod Skalco-t od 20. do 4 ure. Vabijo se vsi tisti, ki želijo plesati, veseliti se in piti dobro vino. Od 2. do 4. okusen sočni guliaš.	25
u_ Plesne vaje S. O. »Preporoda« se vrše nocoj v soboto.
u— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v maiu 1927 zastavljenih predmetov v četrtek dne 12. t. m. ob 15 v uradnih prostorih v Prečni ulici.
a— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina čevljev. 1 poškodba tuje lastnine. 1 prestopek nedostojnega vedenja, 2 prestopka pasjega kontumaca, 1 prestopek obrtnega reda. 1 požar v trgovini in 2 prestopka cestnega policijskega reda. — Na drugi strani je imela policija precej prilike spraviti pod svoio streho nekai individuiev moških kot ženskih za katere se ie zanimala že tekom tedna V prvi vrsti sc !e zanimala za nekaj nevarnih žensk, v drugi vrst j je vtaknila v zapor par preveč drznih nočnih razgrajačev ter nekega, sicer dostojnega moža, ki pa se ie spozabil v navalu svoje jeze, da je vporablial nož in ga zavihtel nad lastno ženo
21. JANUARJA — UNION
iniiEiiiuia
j JOSIP KRIŽAJ
♦ danes zvečer v ljubljanski operi
i «Hoifmannove pripovedke
»
IzTedno znižane oene.
ob pol 20.
Začetek
K*
u— Požar V šelenburgovi ulici. Kakor smo poročali že včeraj je predsnočnjim nenadoma nastal požar v krojaškem oddelku tvrdke J. Ivančič v Šelenburgovi ulici. — Ogenj je nastal na ta način, da je eden izmed uslužbencev pozabil po končanem delu odločiti električno stikalo. V noči. nekoliko pred 12 je nenadoma prišlo do kratkega stika, na podlagi česar se je pototn razgretega likalnika vnela miza. Pričeli so goreti lesen! deli mize in grozila je katastrofa požara z nedoglednimi posledicami. Slučaj pa je nanese!, da ie v kritičnem času prišel v trgovino vodja nočne straže Fran Mihec, ki je alarmiral celotno okolico. Takoj nato je skočil v kavarno »Zvezdo« ter telefonič-nim potom obvestil o preteči nevarnosti gasilsko postajo. Ta le bila z motorno brizgal-no na mestu v treh minutah. Gasilcem ter že prej obveščenemu lastniku in pasantom z ulice se je posrečilo požar pogasiti tekom prav kratkega časa. Ogenj se k sreči še ni razvil, ter je bila s tem odstranjena nesre-
ča ki bi postala lahko usodepolna ne samo
za hišo št. 1, v šelenburgovi ulici marveč za celo četrt mesta. Škode je ogenj napravil
samb okrog 3000 Din. oškodovanec pa ima
v svoji trgovini vrednosti za dober milijon.
u— Zgodba z ulice. V veži Pred Škofijo št. 17, kjer ima svojo trgovinico s čevlji Jožefa Sterle, sta se pojavila v četrtek popoldne dva mlada človeka, ki sta io pričela motiti z raznimi vprašanji. Medtem ko se je eden izmed njiju pričel interesirati za par čevljev, jo je drugi moti! z raznimi drugimi vprašanji. Prvi si je res izbral par čevljev, k! mu jih ie uljudna prodajalka stavila na deske, dočim jih ie drugi sredi pogovora nenadoma pograbil in izginil v gneči. Istočasno *se ie okrenil tudi drugi »kupovalec« ter pobegnil v nasprotno smer Osleparjena ženska se ie zatekla k najbližjemu stražniku. vendar je bila niena prijava že prepozna Oba domenjena lopova sta izginila Izpred oči, tako ogoljufane trgovke, kakor tudi stražnika, kakor da sta se udrla v zemljo u— Prijeta ptička. V spremstvu detektiva zagrebške policije ie bila snoči privedena v Liubliano in predana policiii 21 letna bivša služkinja Micka L., ki ima na vesti nešteto grehov »Vesela Micka« se je še pred tedni sukala v vseh mogočih 1it»M;anskih družbah. Osvojili so Io razni zvodniki, a Jo potem, ko le bila popolnoma izrabVena pustili na ulici. V zadregi se ie zatekla k svoii znanki Marjeti O. v ruskih barakah poleg glavnega kolodvora, kjer si je v ugodnem trenot-ku omislila lep damski plašč, ki ga je prej že dolgo pogrešala ter i niim izgiflila. Ker pa policija ne pozabi zlepa zastarelih grehov in ima možnosti, da spravi v ljubljanske zapore tudi deklice s sličniml grehi tudi z zagrebške Hice, je taka usoda nenadoma '
zaiela Maričko, ki se le menda čutila preveč sigurna tam doli •..
a_ Onemogel na cesti. Na Kongresnem
trgu so predvčerajšnjim, okrog 12.50 opazili pasantje, da se ie nenadoma zrušil pred lekarno Bahovec mlad človek. V hipu se je zbrala okrog njega večja skupina ljudi. Onemogli človek je bil zasebnik. 24 letni Mirko S. stanujoč na Tržaški cesti v koloniji »Stan in dom«. Na krai nesreče js takoj prihltel stražnik, ki je iz bližnjega lokala telefoničnim potom obvestil rešilno postajo, ki je ponesrečenca z rešilnim avtom prepeljala v bolnico.
28. januarja Jadranska Straža PLES V NARODNIH NOŠAH
Mrakov Rizling
je spccijaliteta letošnjih vin. Toči se v go* stilni na Rimski cesti ter v Mrakovi delika* tesi, Dunajska cesta 5 (vis»a«vrs Agnole).

Testenine in dvonosladna kava znamke »APETIT*
so najboljše! Zahtevajte jih v vsaki trgovini
h Maribora

a_ Otvoritev mednarodne časopisne razstave v Mariboru. Včeraj ob 9. dopoldne je bila otvoriena mednarodna razstava časopisov. V imenu izobraževalnega pododbora SGRJ je mednarodno razstavo otvoril s kratkim pozdravom g. Pavel Vokač in nato je ime! krajši nagovor g. Drago Kosem iz Ljubljane. Pozdravila sta zastopnike oblasti tiska in ostalo občinstvo, katero so povečini tvorili dijaki. Posebna zahvala je bila izrečena stanovskemu tovarišu g. Stržini, ki je dal razstavi na razpolago svojo bogato zbirko časopisov, v prvi vrsti onih iz Slovenije. Upati jc, da bo ?,na!a javnost ceni*! kulturno vrednost iu važnost te razstave.
a — Pameten ukrep. Mestna občina ie sklenila. da zavaruje svojo blagajno in blagajne vseh drugih občinskih podjetij tudi proti vlomu.
a— Peč v velikem Saurer-avtu. Mestni svet mariborski je na svoji četrtkov; seji skienii, da se postavi v velikem mestnem Saurer-avtomobilu, ki vzdržuje promet na liniji Maribor-Celje. zaradi hude letošnje zime in dolge proge primerno peč. S tem bo nedvomno zolo ustreženo občinstvu, ki sc poslužuje za potovanje v Celje mestnega avtobusa.
a_ Kostanje v Korcrščevi ulici bodo v smi slu sklepa mestnega sveta v kratkem posekali in mesto njih zasadili rdeče cvetoče akacije, ki so se že tudi drugje lepo obnesle in jih goji v svojem vrtu Olepševalno društvo.
a— Izjalovljena sleparija. Brezposelni in že večkrat zaradi sleparije in tatvine pred-kaznovani 21 letni Pavel Iliia. rodom z Jesenic je prišel v četrtek 5. t. m. dopoldne v konfekcijsko trgovino Tkaiec na Glavnem trgu. Naročil ie obleko za 700 Din, površnik za 640 Din, modem klobuk in nekaj srajc. Nato je pripomnil, da pride po b!ago ob 11. dopoldne, ko opravi še nekatere posie in <3a naj se mu vse blago lepo zavije Točne ob 11 je res prišel zopet v trgovino ter pokazal trgovčemu sina pismo trafikanta Goleža v katerem ta izjavlja, da jamči za prodano blago in da najj sc Iliji izroči. Trgovčev sin je nato pripomnil, da blaga ne more izročiti brez očetove vednosti in da nai pride po blago popoldne. Med tem časom se je trgovčev sin informira! pri trafikantu glede pristnosti garancijskega pisma. Trafikant Gole5 jc izjavil, da je pismo ponarejeno in da on ne prevzame nlkake garancije. Ko je bila popoldne trgovina zopet otvorjena. ie mladi slepar Pave! Ilija prišel po blago, toda policijski stražnik ga je lepo povabi! na policijo, kjer so ga zaprli in končno izročili sodišču.
a— Vesel človek. Po Aleksandrovki je snoči ob po! 21. uri po sredi ceste korakal Jože Baumgartner, roj. v Gradcu, pristojen v Sv. Lovrenc pri Celju, ter pel in vriskal na vse grlo. Na vprašanje stražnika, kaj mu je, da je tako vesel, mu ie Jože povedal, da nima stanovanja in ga gre zato iskat. Vesel pa je zato. ker imajo ljudje raje veselega človeka kakor obiokanca', pa sra bodo raje vzeli pod streho. Z glasnim vriskom in »Aufbiks Lajteršperk« se je poslovil od stražnika pa se po 10 korakih spet obrnil ter prosil stražnika, naj mu preskrbi kvartir Ta ga je res odpeljal na stražnico, odkoder so ga po kratkem zaslišanju oddali na policijski kvartir v hotel »Grafe.
Iz Celja
e— Esperantski tečaji se zopet začnejo v pondeljek, 9. t. m. v Rudarski šoli. Ker se prične drugi del tečaja, se sprejemajo le novi tečajniki. Tečaji se vršijo vsak večer.
e— Čebelarski občnj zbor podružnice za Celje in okolico se bo vršil v nedeljo S. t. m. ob 15. popoldne v klubovi sobi hotela »Evrope« v Celju z običa'n:m dnevnim redom.
e— Iz delovanja celjskega Sokola. Nenadoma je bil včeraj premeščen iz Celja v Ptuj učitelj Slavko Prelog. Celtski Sokol je z nJim izgubil marlllvega vaditelja, deca pa ljubeznivega vodnika. Sokolu v Ptulu pa na pridobitvi čestitamo. — Občni zbor druStva se bo vršil v četrtek 12. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma in ne 7. ian. kakor ie bilo pomotoma poročano — V postnem času se bo vršil telovadni nastop ljubljanskega Sokola v prid oHmpflskemu fonda za Amsterdam. Celje je bilo doslel ie na vseh tekmah častno zastopano, v Amsterdam pa namerava poslati tndi še članice.
•JUTRO* St 6.
Sobot*, 7. L 1928.
Iz Trbovelj
t— Nezgoda pri sankanju v Hrastniku. V pondeijek si je pri sankanju zlomila no= go hčerka g. Metzgerja, učenka IV. razreda osnovne šole. S sanmi je zadela od vogal hiše pri kemični tovarni. Včeraj so jo v ljubljanski bolnici preiskali z rentgenom.
t— Sokoisko društvo v Hrastniku vpri* zori jutri 8. t. m. ob 17. uri burko «Avto* mobilist».
t— Zanimivo predavanje o alkoholizmu se je vršilo tc dni v Hrastniku za šolsko mladino. Predavanje, ki ga je imel profesor Pavlic iz Murske Sobote, so pojasnjevale številne skioptične slike.
t— Popravljanje volilnih imenikov. Ka« kor običajno se tudi letos v januarju po* pravi j a jo volilni imeniki, in sicer za Hrast« nik v obč. ekspozituri Vsak volilni upravi* čenec naj se prepriča, če je vpisan, da ne bo pozneje kakih zmed.
t— Izgon steklarja * inozemca. Že pred 4 leti izgnani steklar Ivan Riickl se je zo» pet povrnil iz Madžarske v Hrastnik. Var* stvena oblast je ukrenila, da se ga zopet izžene.
t_ Krosnjarstvo v Trbovljah. Krošnjam stvo, posebno po slaščičarjih, prodajalcih turškega medu, pekarjih S prestami in dru* rtih prihajačev, se je zadnje čase, kljub pre» povedi okrajnega glavarstva tako razpaslo, da so ti ljudje posetnikom gostiln in gle» daliskih predstav naravnost v nadlego Ko* maj se vsedeš, že stoji pred teboj umazan slaščičar, pekar ali pa prodajalec turškega medu. Dostikrat se nahajajo v gostilni p i« )ani delavci, ki otipavajo pecivo, tako da ie to skrajno nezdravo. Predpisani nedelj« ski počitek in večerna ura za zapiranje je prri teh obrtnikih postranska stvar.
t— Zimski šport v Trbovljah. Drsanje po pešpotih in sankanje je zavzelo tak ob« <ieg, da' niso več varni pasanti pred poškod* barui. Pripetilo se je že več nesreč. Dolž« nost županstva je, da napravi red.
t— Uradni dan okrajnega sodišča se bo vršil 7. t. m. v Trbovljah, 21. t. m. pa v Hrastniku.
Pred sodniki
Zverinski uboj
Dne 6. novembra lani je bila poroka pri Arhu v Podkraju: omožila se je domača hči.
Med svati je bil tudi posestnik France Šcšlai iz Podlipovca s svojo ženo.
Med fanti so voglarili: hlapca Jože Ku= har in njegov brat Tone ter delavec Janez Ševerker iz Št. Jurja.
Ko so videli šešlarja in njegovo ženo na ženitnini, so šli ponoči okoli 23. proti Se« šlarjev ot domu, kjer so hoteli vasovati pri njegovi pastorki Micki.
Poleg Micke in treh domačih dečkov je bil doma tudi 601etni gospodinjili brat To« ne Dolinar, ki jc spal v gospodarskem po* siopju nasproti hiše.
Ko je zapazil tri prihajače in videl, da so odšli v svinjsko kuhinjo, se je za silo oblekel, vzel dritelj in šel gledat, kaj po* ecn j a jo obdolženci.
V svinjski kuhinji je Dolinar naletel na obdolžence, kjer se jc vnel boj za življe* nje in smrt. Ker je bil sam, so ga kmalu premagali in ga vrgli skozi okno na prosto, kjer .ie obležal v mlaki krvi. Zatem so se obdolženci razšli.
Edini, ki je opazoval dogodek, je> bil 16* letni France šešlar, Dolinarjev nečak, ki jc ležal v gospodarskem poslopju, in takoj odhitel k~stricu, ki je ležal že mrtev, kakor hitro so odšli ubijalci.
Poleg kožnih odrtin in krvnih podplutb ic imel Dolinar še 17 vbodljajev z nožem; 4 od njih so bili smrtonosni. Dolinar je imel na levi strani vratu pod levim uše« som vbodlino, ki je segala v hrbtenico, na hrbtu pa tri raue, ki so prodrle prsno vot* lino in segale v pljuča.
Ker se ni moglo pri preiskavi dognati, kdo je prav za prav povzročil smrtne po* škodbe, so bili vsi trije obdolženi hudodel* stva težke telesne poškodbe po § 143, sta« vek 2. kaz. zakona.
Vsi obdolženci so se pred orožniki za* govarjali, da o stvari ničesar ne vedo. ker so bili pijani.
Pri razpravi je Jože Kuhar priznal, da ni bil tako pijan, da bi se ničesar ne zavedal. Res so prišli pred šešlarjevo hišo, kjer ie klical Micko, vzel raz okna par cvetličnih lončkov ter jih položil na cesto. Trdil je, da je prišel tedaj Dolinar iz hiše s sekiro in udaril proti Severkarju, ki se je branil, a Jože in brat sta se umaknila, ševerkar in Dolinar sta se pa pošteno spoprijela. Oba sta padla, naposled pa obležala^ drug poleg drugega. Z bratom je odpeljal Sever* kerja pod' bližnji kozolec in zato sta bila zaradi Severkerjevth ran umazana s krvjo.
Predsednik: aPriče pravijo, da ste ga tepli, da je kar pokalo?» Jože: «Te nič ne vedo.» Predsednik: ocKako je prišel dritelj v svinjsko kuhinjo?® Jože: «So ga že domaČi tja vrgli.« Predsednik: «Še čudno, da ne trdite, da so Dolinar j a domači ubili.»
Dočim je trdil Jože Kuhar, da se on in njegov brat Dolinarja niti dotaknila nista, se je brat Tone zagovarjal, da je Dolinar udaril Ševerkerja po ustih in se potem lo« til Jožeta.
Janez Ševerker je dejal, da sta mu brata Jože m Tone Kuhar obljubila 1000 Din. če ne bo vsega povedal, zato je pričal njima v prilog; pijan je bil samo malo.
Obtoženca sta trdila, da sta mu le rekla, da mu dasta ta znesek, če prevzame vse nase.	. . . . .
Predsednik je prebral zdravniški izvid in
mnenje. Dolinar je umri nasilne smrti za» radi ubodljajev z dolgim ostrim orožjem. Pri ogledu so naili krvave sledove na se» km in tudi na lopati.
Ko je predsednik vprašal, zakaj so oroz* nikom vse tajili, je Tone odgovoril, je itak vedel da pride vse pred sodnrjo.
Nečak France šešlar je povedal, da se je tisti večer zbudil in zagledal pred svinj« sko kuhinjo pet fantov. Dva sta takoj od« šla, nakar jc zadremal. Ko se je zopet zbudil, je opazil v kleti m svinjski kuhinji luč. Stric Dolinar je odšel v kuhinjo, on pa je vstal in slišal strica, ki je vprašal ne» povabljene goste; «AH mislite krasti?« Na« to je začul prerivanje in eepetanje.
Neznanci so vrgli strica skozi okno, pri« šli sami ven in se zvalili pred pod. Videl je vstati samo dva, ki sta Se nekaj časa po stricu tolkla in nato odšla po stezi pro* h hiši. Tretjega ni videl, morda jc bil zr&» ven, pa je odšel na drugo stran. Ko je pri« šel France klicat strica, je bil že mrtev. Rejenka Micka pa ni slišala, da bi jo fantje klicali.
Tone in Jože sta imela navadna žepna noža, s katerima pač ni bilo mogoče povzro* citi takih poškodb, ki so bile prizadejane najbrže s kakim štiletom. Janez j« priznal, da je imel štrlet že pred šestimi meseci, a zdaj ga že zdavnaj nima.
Senat je smatral vse tri krivim ter je ob« sodil brata Jožo in Toneta Kuharja vsa« kega na 1 leto, a Janeza Ševerkarja na 10 mesecev težke ječe s poostren jem.
Kože divjačine
plačujem najdražje.
P. SEMKOf Ljubljana,
Turjaški trg štev 1.
Šport
ker so najboljši ia najcenejši.
Včerajšnji nogometni rezultati v inozemstvu
LUGANO: UTE (Budimpešta) : Lugano 8 : 4 (5 : 2).
PRAGA: Vršovice : Viktorija Žižkov 2 : 1 (1 : 0).
REGENSBURG: SC Jahn : Union žiž* kov (Praga) 5 : 4 (3 : I).
MUENCHEN: Nemčija : Južna Bavar« ska 3 : 1 (2 : 1).
MILAN: Slavij a (Praga) : FC Milano 5 : 1 (3 : 1). _
Delovanje ASK Primorja v preteklem letu
Nedavno se je vršil ob lepi udeležbi član« stva letni občni zbor Akademskega šport* nega kluba Primorje. Občni zbor jc vodil po sle vodeči podpredsednik g. nač. San« cin, ki je v svojem nagovoru omenil teža« ve. s katerimi se jc imel tekom preteklega leta boriti odbor. Te težave so zlasti izvir rale iz prekatnega financijelnega položaja, v katerega je klub zabredel, in je bila po» zornost odbora usmerjena zlasti v tem pravcu, da bi se kohsolidirale te razmere. Doseglo se je marsikaj, vendar čakajo pri« hodnji odbor še težavne naloge, ki pa jih bo mogel s sodelovanjem širokih krogov članstva in prijateljev kluba uspešno rešiti Delovanje kluba je bilo zelo živahno in so se dosegli vkljub nemalim nasprotstvom z raznih strani znatni uspehi. V nadaljnih izvajanjih je omenil nenormalno stanje od« nošajev z Ilirijo, ki se bo odstranilo šele te« daj, ko bo zavladala prava športna misel in ideja športnega prijateljstva. Podal je nato splošno sliko o odfcorovem poslova« nju med letom in se na koncu spomnil v lepih besedah umrle častne predsednice kluba ge. Žerjavove, čije spomin so navzo« či počastili s klicem «Slava».
Tajniško poročilo je podal drugi tajnik g. Ček. Uvodoma je omenil, da je vodil tajniške posle samo v zadnjem času poslov« ne dobe. Tajništvo je vso dobo od postan« ka kluba trpelo na gotovi neekspeditivno« sti, kar je treba pripisati predvsem majh« nim razmeram, v katerih se je gibal klub, ki je le premnogokrat pogrešal najneob« hodnejša sredstva, potrebna za obstoj in redno poslovanje. Počasi se razmere obra« čajo na boljšo in tako je upravičeno upa« nje, da se bodo tudi tajniške agende spra« vile v red in s tem dosegla potrebna eks* peditivnost. Naglasi! je, da vidi znamenje posebne žilavosti, vztrajnosti, odpornosti in življenskc sile kluba v dejstvu, da vkljub primitivni in pomanjkljivi administraciji ne samo da ni pešal in v svojem razvoju za« ostajal, temveč je krepko afirmiral svoje hotenje in voljo do življenja, odločilno po« segajoč v dogodke našega športnega ude j« stvovanja. Potem je naštel običajne tajni« ške podatke, omenil je število članstva, ki znaša 534, in prešel nato na razmerje klu« ba do drugih klubov in raznih činiteljev. Omenil je, da je klub užival precejšnje sim« patije v javnosti, kar se očituje v eimdalje večjem številu in krogu prijateljev, ki se zbirajo okoli kluba. To je tem bolj raz« veseljivo, ker se število športne publike za« radi razdrapanih razmer v našem športnem življenju vedno bolj krči in jc lahko khibu v veliko uteho, zlasti če pomisli na pošto« panje, ki so mu ga prisodili gotovi krogi in proti kateremu se klub bojuje v neena« kem boju. Odnošaji napram drugim klu« bom so bili po večini normalni, z nekateri« mi klubi je bilo razmerje zelo prijateljsko in prisrčno.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. ravn. Jetrna, jc razviden uspeh odboro« vih naporov, stremeč za tem, da se spravi« jo klubove finance v ravnovesje. Posrečilo se je zavreti pot navzdol, a od prejšnjih obveznosti se je poravnalo skoro 60.000 Din. Klub je imel 82.041.91 Din dohodkov in toliko tudi izdatkov. Storjeni so resni koraki, da se finančne neprilike konsolidi* rajo in to vprašanje /a nadaljni obstoj k!u« ba na zadovoljiv način reši.
Poročilo o delovanju posameznih sekcij bomo priobčili kasneje.
Velika inventurna prodaia
po čudovitih znižanih cenah se vrši do konca januarja v veletrgovini B. STEBMECKI, Celje.
Gospodarstvo
Zanimiva statistika konkurzov za L 1927
Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagreba objavlja statistiko konkurzov za mesec december, tako da nam je mogoče pregledati gibanje Števila konkurzov v letu 1927.
V	decembru je društvo registriralo 80 konkurzov napram 86 v decembru 1926. Napram odgovarjajočemu mesecu 1. 1926. je torej število konkurzov nazadovalo za okrog 6 %. Po pokrajinah, odnosno po pravnih področjih odpade na Srbijo in Črno goro 68 konkurzov (v decembru 1926 48), na Hrvatsko in Slavonijo 3 (18), na Slovenijo in Dalmacijo 6 (11), na Vojvodino 13 (5) in na Bosno in Hercegovino 0 (4).
V	celem leto 1927. je bilo registriranih 1060 konkurzor napram 852 t 1. 1926. Število konkurzov se je torej v preteklem letu povečalo ta 228 ali 27.4 %. Od tega števila odpade na posamezna pravna področja (v oklepajih podatki za 1. 1926.): na Srbijo in Črno goro 718 (456), na Hrvatsko in Slavonijo 113 (115). na Slovenijo in Dalmacija 104 (95), na Bosno in Hercegovino 31 (42) in na Vojvodino 94 (124).
Najbolj se je povečalo število konkuraov t Srbiji in Orni gori, namreč u 262 ali 57.4 %. V ostalih pravnih področjih se je število konkurzov gibalo v mejah 1. 1926.
V	zvezi z razvojem gospodarske konjunkture v naši državi je zanimivo primerjati gibanje števila konkurzov v Srbiji in Črni gori na eni strani ter v precanskih krajih na drugi strani. Dočim se je v preteklem letu število konkurzov v Srbiji in Črni gori v primeri z letom 1926. povečalo od 456 na 718 (torej sa 57 %), je v prečanskih pokrajinah nazadovalo od 376 na 342 (torej za 9 %). Se značilnejša pa postane slika, če primerjamo te podatke za posamezna četrtletja po naslednji tabeli (v oklepajih razlike napram odgovarjajočim številom za 1. 1926): Povprečno	Srbija in prečanski četrtletje Skupaj Črna gora kraji
I. 116 (-f 45) 76 (+ 41) 40 (-f- 4) II. 85 H-14) 55(-f20) 31 (-5)
III.	73 (+ 14) 50 (-}- 17) 23 (- 3)
IV.	78 (4- 2) 58 (-f 9) 20 (-7)
Iz gornje tabele je razvidno, da je število
konkurzov v drugi polovici pret. leta v splošnem nazadovalo. Tudi prirastek povprečnega mesečnega števila konkurzov napram odgovarjajočemu številu za 1. 1926. je nazadoval od 45 v I. četrtletju na 2 v IV. četrtletju. Manj ugodna je statistika glede Srbije in Črne gore, kjer se je povprečno mesečno število konkuraov izvzemši I. četrtletja gibalo med 50 in 58. Glede prečanskih pokrajin pa vidimo, da je povprečno mesečno Število konkurzov nazadovalo od 40 v prvem četrtletju na 31 v drugem, 23 v tretjem in 20 v četrtem. Samo v prvem četrtletju je bilo povprečno mesečno število konkurzor v prečanskih pokrajinah večje kakor t I. četrtletju 1926., dočim je bilo ▼ ostalih treh četrtletjih manjSe kakor v 1. 1926. To nam dokazuje, da konsolidacija gospodarstva v prečanskih pokrajinah napreduje, odnosno da se je konjunktura v zadnjem času zbolj-šala, dočim je gospodarska kriza v Srbiji in Črni gori še vedno zelo težka.
Kriza jugoslovenskega hmeljarstva
(Ne da bi zavzeli svoje stališče, objavljamo spodnji članek, ki ga priznan hmeljarski strokovnjak označuje kot odgovor gosp. inž. prof. Sadarju!)
Gosp. inž. prof. Sad ar zahteva v nekem svojem članku v pričakovanem zakonu o hmeljarstvu obvezno signiranje hmelja, nadalje obvesno obrambo proti bolezni in škodljivcem.
Ali se zavedate dalekosežnosti teh zahtev?
Obvezno signiranje hmelja v državi, ki ima tako neznatno pivovarpiško industrijo in je njeno hmeljarsjtvo do 96 % svoje produkcije navezano na izvoz!
Obvezno signiranje bi le oviralo in podražilo nakupovanje hmelja, odvrnilo marsikaterega kupca od nas in ne bi prinašalo nikakega dobička, kajti na mejah naše države preneha tudi veljavnost naših zakonov in obvezno signiran hmelj bi bil onstran mej prebasan, da se zabriše in uniči signiranje, če bi se to ne ujemalo z nameni prekupca. Seveda bo le - ta že vse stroške pri nakupovanju vkalkuliral in prevalil na prodajalca — našega hmeljarja.
Za primer pa, da prekupeu ugaja signiranje, ga bo itak zahteval, za kar pa popolnoma zadostuje neobvezno signiranje. Obveano signiranje hmelja je dvorezni nož. Bridko se kesajo v Češkoslovaški, da so ga uvedli, ker je kljub stoletnemu slovesu žateškega hmelja tudi temu mnogo bolj v škodo kakor v korist.
Prej je bila znamka tžateški limelj> zares kvalitetna označba. po obveznem signironju pa le še označka krajevnega izvora in uradno potrdilo, da rase v žateškem okolišu poleg dobrega cesto tudi slab hmelj, ki glede kakovosti ne vzdržuje primere z drugiia, manj znanim, nežateškim hmeljem.
Za drugo zahtevo gosp. Sadarja, obvezno obrambo proti boleznim in škodljivcem manjka temelja.
Kje je ona strokovna avtoriteta, ki bo nezmotljivo določala obrambne metode, katere naj bi bile obvezne? Tu bi bilo torišče ambicijoznih diletantov, ki bi se igrali s poskusi preventivnih in obrambnih metod ne glede na to, ali so znanstveno utemeljene, ali tehnično možno, ali gospodarsko priporočljive.
Zahtevate tudi stroge mere proti špekulaciji s hmeljem. Kaj je s tem izrazom mišljeno? Ali je produceut zato špekulant, ker doslej hmelja še ni prodal? On je prvotno pri ceni 60 do 70 Din 'špekuliral* na višje cene, pa mu je izpodletelo. Sedaj sicer nima več namena cšpekulirati>, a je k temu prisiljen, ker ne more prodati hmelja. Trgovcev - špekulantov pa mi skoro nimamo. Sicer jih je nekaj, a njihova finančna moč je tako neznatna, da s svojimi špekulacijami s hmeljem nikomur ne kalizo vode.
Tudi je hmeljska špekulacija pri nas tako nevarna zabava, da piscu tega članka iz preteklih 40 let ni znan niti eden tak nai špekulant, ki bi si bil s to špekulacijo kaj znatnega pridobil, pač pa je ta posel naposled prinašal vsem velike izgube.
Glede zahteve, da bi se mogel signirati le prepariran hmelj, tudi veljajo uvodoma ome-
njeni pomisleki. Ta določba bi posegala v trgovinske uzance in metode ter s tem odvračala kupce. Večina pivovaraarjev tg»rab-lja v zimski seziji originalni, to je nežvep-lani hmelj. Ce takšnega pri nas ne bi dobili, si ga kupijo drugje, kjer jib ne ovirajo ea-devni predpisi.
Kakor bi bilo pozdravljati, da se najdejo viri v podporo hmeljarskim organizacijam, tako moramo odklanjati pobiranje 1 % kupne cene za nepreparirani in nesignirani hmelj. Ta odredba bi določala razkladanje in pregledovanje vseh hmeljskih transportov ob mejah, kaf bi povzročalo velike stroške škodo na blagu in podaljšanje transportnega časa. Vse te stroške in povečani riziko bi trpel prodajalec hmeljar.
Zahteva po visoki zaščitni carini je nesmiselna, ko je vendar naša domača uporaba napram naši produkciji tako neznatna. Interesi našega hmeljarstva zahtevajo prosto pot v svet. Naš ideal bi bil odprava carine na hmelj vsepovsod. Ker pa je ta ideal nedosegljiv, gre naše stremljenje za tem, da se carine za hmelj, zlasti v državah, ki uva-žujejo naše blago, čim bolj znižajo in smo mi pripravljeni, priznati popolno reciproci-teto za uvoz njihovega hmelja k nam.
Pri tem vprašanju ne smemo nikdar pozabiti, da je cena našemu hmelju za toliko nižja pod svetovno ceno, kolikor je treba plačati carine pri izvozu v deželo kupca.
R.
= Bilančna seja Narodne banke. Ožji upravni odbor Narodne banke je imel v sredo svojo sejo, na kateri so bili prečitani bilančni podatki za 1. 1927. in statistični podatki o devizni in kovinski podlagi. Seja širšega upravnega odbora se bo vršila v drugi polovici t. m. Na tej seji bodo vsi člani obveščeni o bilanci ter se bo ugotovil termin za redni občni zbor.
= Pred zvišanjem delniške siavnite juea-slovenske Vaenum Oil Comp. Iz zagrebških finančnih krogov poročajo, da namerava ju-goslovenska Vacuum Oil Comp., d. d. v Zagrebu, v najkrajšem času zvišati delniško glavnico od 500.000 Din na GO milijonov Din, pozneje pa na 75 milijonov Din. Da je sedanja delniška glavnica v primeri z obsegom poslov popolnoma nezadostna, je razvidno iz dejstva, da je že za 1. 1925. znašala bilančna vsota te družbe 79 milijonov Din. Družba zastopa v Jugoslaviji interese newyorške Vacuum Oil Comp, kakor tudi poljske in madžarske Vacuum Oil Comp.
= Pred novo trgovinsko • politično orientacijo Madžarske. Zadnje četrtletno poročilo madžarske centrale denarnih zavodov }e vzbudilo veliko požomost, ker napoveduje novo trgovinsko - politično orijentacijo Madžarske. Po tem poročila nameravalo oplivni madžarski politični iaktorji prelomiti z dosedanjo trgovinsko politiko ter opustiti dosedanji sistem največjih ugodnosti. Nove trgovinske pogodbe naj bi se v bodoče sklepale aa podlagi kenkretnih uslug m protiuslug. Sprememba trgovinske politike }e potrebna, ker so dosedanja trgovinska pogajanja (s CeškoslovaSfco in Avstrijo) dokazala, da prinaSa neomejeno priznavanje klavzule o največjih ugodnostih le znižanje madžarskih industrijskih caria, ne more pa ustvariti možnosti pospeševanje Izvora madžarskih agrarnih proizvodov. V bodoče hoče Madžarska dati polne ugodnosti za uvoz industrijskih proizvodov !e onim državam, ki bodo kot pro-tiuslugo dale uvozu madžarskih proizvodov vse ugodnosti. Stremljenja madžarskih politikov po novih smernicah v trgovinski politiki morajo posebno zanimati tudi nas, kajti naša država ima v trgovinsko političnem pogledu enake tež-koče pri varovanju svojih agrarnih interesov kaikor Madžarska.
— Evropski mednarodni karte)!. Ameriški trgovinski departement Je izdelal p resi cd najvažnejših evropskih mednarodnih kartelov, iz katerega posnemamo, da so bili v zadnjih letih ustanovljeni naslednji karteli: karte! sirovega Jekla (Nemčija, Francija, Belgija, CeSkosIova-Ška, Lukseoburg, Avstrija in Madžarska, ust. 1926.), karte! proizvajalcev tračnic (Nemčija, Velika Britanija, Francija, Belgija, Luksenburz, ust. 1926.), karte! za cevi (Nemčija, Francija, Belgija, Luksenburg, Velika Britanija, Češkoslovaška, Poljska, ust. 1926.), karte! aluminiia (Francija, Nemčija, Velika Britanija, Švica. Norveška, Avstrija, ust. 1926.), karte! emalllra-ne posode (Poljska, Nemčija, Češkoslovaška, Avstrija, Madžarska, ust. 1926). Karte! kleja (večina evropskih držav, med niimi tudi Jugoslavija, ust. 1926.), karte) umetne sv!!e (Nemčija, Italija, Velika Britanija, deloma U. S. A., ust. 1926.), karte! bakra (U. S. A., Španija, Velika Britanija, Belgija. Jugoslavija, ust. 1920.), kartei žarnic (U. S. A.. Nemčija, Kanada, Nizozemska, Francija, Italija, skandinavske države. Velika Britanija. Avstrija. Madžarska, ust. 1924.), karte! okenskega stekla (Francija, Belgija, ust. 1904), kartei za steklenice (Prancija, Nemčija, Avstrija, skandinavske države. Češkoslovaška, Madžarska, Nizozemska, ust. 1907.), kartei boraksa (Velika Britanija. Nemčija, U. S. A., Francija. Avstrija, ust. 1S99.) in žični karte! (Nemčija, CeškoslovaSka, Nizozemska. ust. 1927). Poleg označenih kartelov obstojajo še drugi mednarodni dogovori produ-centov, katere pa ne moremo smatrati za knr-tele (vžigalčni trust, nemško-francoski dogovor glede kalija, nemško-francoski dogovor glede razstreliv.) Trenotno se vršijo mednarodna pogajanja glede organizacije prodaje .cinka, glede angleško - nemško - francoske kemijske konvencije itd. Najbotj je razvito karteliranie v Nemčiji, kjer obstoja okrog 3000 kartelov, od katerih odpade 2500 na industrijske kartele. Glavni namen mednarodnih kartelov leži v reguliranju produkcijc, vendar pa ti karteli deloma tudi skušajo izrabiti monopolni položaj v svrho dviganja cen.
Borze
("urili. Beograd 9.1323. Berlin 123.025, Nevvvork 518.50, London 25.295, Pariz 20.40, Milan 27.40. Praga 15.35, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.20, Sofija 3.735, Varšava 58.10, Dunaj 73.175, Bruselj 72.43. Madrid 89.80, Amsterdam 209.173.
Blagovna triiito
Z lesnega trga. Dočim sc na3 izvoz lesa glede na letni čas prilično ugodno raeviju in jc zaznamovati večje povpraševanje s strani Madžarske, Italije, Španije in Grčije, je na domačem tržišču trgovina z lesom zaradi mraza, ki ovira vsako gradbeno delavnost, skoro popolnoma prenehala. Ta stagnacija je najtežja v trgovini z gradbenim lesom. Italija se v zadnjem času zanima predvsem za mehak re2an les, veodar dosežene cene niso zadovoljive, ker italijanski trgovci glede na nižji »tabiliza-cijski nivo lire kakor tudi zaradi tooSne kon-
kurence s strani Avstrije pritiskajo na ceae. Za fctcostoveasko bokovtno st dalje eaatea inozemstvo. Trenotno se precej bukovi« izvaža v Španijo. V zadnjem času je tndi večje povpraševanje za hrastove pragove (1.80 m) b (a brzojavne droge. Naš preko morski izvoz tesa se v vedno večji meri tacvija preko Sožaka. Prav tako se te lake »osl&iajejo t Bdi inozemski kupci JugosloVenskega lesa. Zanimanje Inozemstva za nase Sume je znatno. Pretekli teden se je mndil v Zagreba Mr. V. Priznan, eden najuglednejših londonskih iinan&aikov. ki km izvrstne poslovne eveee e Evropo tn Ameriko. Kakor se zatrjnje, je njegov obisk v evern s zanimanjem angleškega kapitala za naSe gozdove. Baje hoče doseči med iugoslovensktmi lesnimi podjetji na eni strani In nekaterimi angleškimi finančnimi skupinami poseben aranžma finančne narave.
Celjski trg. Razmere i« cene se v zadnjem mesecu niso bistveno izpremenile. Oovedina: v mesnicah l. 18, II. 16. na trga fr—!S; teletom: 1. 20. 11. 17—19; prašičje meso: 23—38, slanina na drobno 25—26. na debelo 24, mast M, Šunka 32.50, prekajeao meso L 30, H- 27-50; mleko 2.50—3, sirovo maslo 44, čajno 60; Jajce 2; spcceritsko blago: kava Portorjc« 72, Sa«tos 52. Rio 44, sladkor kristal 15, e kockah 1"; riž I. 12, 11. 7 — 10; testenine 11—13, milo 16—18*. mlevski izdelki: moka «00» in «0» 4^5, «2» 4.75, «4» 4.60. zdrob 5.35; krma: seno 59 —60, slama 40; krompir 1.30 Dis.
8 tržišča jajc. Povpraševanje • strani ino-eemstva se po praznikih ni povečalo, ker so zaloge blaga predvsem iz Poljske in Ru-munije še vedno znatne. V drugi polovici t. m. se pričakuje živahnejše povpraševanje. Na našem domačem tržišču ni posebnih sprememb. Na trg prihaja le malo blaga. Blago za izvoz se plačuje pn 1.40 do 1.50 Din, dočim se za domači konsum radi znatnega povpraševanja plačujejo višje tjeoe.
Položaj na nirnber?kenj hmelpkeai tržišču. V prvih treh dneh tekočega ledna j« bilo na niirnberškem hmeliskem tržišču predanih 110 bal. Dovoza ni bilo. Razpoloženi« je želo mirno. Cene kažejo p«>pu«¥ajo?© tendenco.
Dunajska borza z» kntftijsk? proisrad*
(5. t. m.) V skladu z inozemskimi tečaji je bila temeljna fendenca na dunajski borzi prijaznejša, ne da bi s« pri tem cene bistveno spremenile. Ker je dovoz ?lab, se je blago nudilo po nekoliko vitjih cenah, vendar konsum ni pridal na višje cene, ker s« * splošnem še vedno pričakuje, da bodo cen« nazadovale. V pšenici in rži je bil promet slab. Živahnejše je povpraševanje po turšči-ci, ki se je za krmilne i*vrhe kupovala pri naraščajočih cenah. Tudi v ovsu je tendenca prijnznejša. Uradno Kotirajo vključno blagovnoproinelni davek brez carine: pšenica: domača 39.75—40.75, madžarska Tisa (81/83 kg) 44 — 44.5: rž: marchfeldsfca 41—41.25; turSSica: 32 — 32.75; oves: doma« 3* 5 — 34, madžarski 34.78—15.'»5.
Vremenska napoved
Trst, 7. januarja. Ozračje mirno. Neiw> oblačno, megla. Temperatur« od 4 do 9 sto*
pinj. Morje mirno.
Adrijan Stefia:
Diskrecija
Odlična dama je se enkrat potegi) H a s črtalom preko ustnic, malomarno ^jovoree srečnemu mladcu:
(fDiskreten moraš biti. Privezi, d* ne n* neš niti besedice!«
Srečni mladec — srečen /ato. ker je nne-1 vzrok, J a ostane diskreten — jc odkrito« srčno besodovai: fPrisežemS
Toda odlični dami t* priseg« ni zadošča* la. Reki* mu je:
«N*e pozabi, da sem poročena ženska. Kakšen škandal bi nastal, ec bi naju kd;-> zalotil! A ti, ki ne poznaš mere v svoji In* bežni, bi utegnil k*j hlekniti v spanju.* »/Misliš?®
»Mislim Kai ti veš. kako je s temi stvar* mil Kar strah me jc ob misli na bo mof* nost. Neki moji prijateljici se je pripet H podoben slučaj... če me res ljubi«, te pro sim. da mi dokažeš svojo ljubezen z njem. Daj si odrestati jezik ...»
Mladec, ki je bil do smrti zaljubi j e*i v odlično damo, je pristal na vse. Čez teden dni pa mu jc rekla odlična dama:
K.\li misliš na to, da se bov a morala lo* čiti? Lahko sc spozabiš in me i*da?! Po* misli: nič hudega ne sluteč boš pisal svo* j emu prijatelju pa boš napravil meni škam* dal. Prosim te, dragi: daj si odrezati roko? Kirurgija je danes na višku ...»
Mladec se ni upal odkloniti prošnje. Sel re k kirurgu. Odlična <*ama ga ie pofcva* lila:
vKako si poslušen, dragcc! Težak kamen se mi jc odvalil s srca. Čeprav mc boš te?* ko objemal, nič ne /aiuj! Sc ti že kako od* dolžini! ImarP pa šc eno idejo. TVnje oči se tako čudno svetijo... Tudi to »aju utegne izdati. Prosim te. stori nekaj, me rešiš teh kompromitujočih pogledov: daj si izdreti oči... Dandanes imamo istvmt« nc strokovnjake za take operacije...*
Mladec 9e ni upiral Sel je in je izpolnil željo svoje božiče.
Kmalu je jelo vse mesto govoriti o čudtoi usodi mladca, ki nc govori, nima tok in ki je radovoljno žrtvoval luč oči. Nihoe ni vedel, zakaj se je vse to ž godilo.
Odlična dama pa ie nekega dne prišla v dTužbo. kjer so govorili o njegovem ne« pojasnjenem slučaju. Stvar »o tolmačili na najrazličnejše načine. Naposled je jda od* lična dama sama govoriti o njem.
«Kako, ali ga poznate?« je vpr&šaia nja* na soseda.
Odlična dama si je /. Kibcetr. obrisa k solzne oči ifl je odgovorila:
«Kako ga ne bi poznala, ko je bil dve leti moj ljubček!*
DOBER STPEl,
prinese lep kožušček, kožuščeV pa lep snesek, če kožo prodate trrdtri P. SEMKO, Ljubljana, Breg 1, ki plačuje najvišje ccot.
«jut£o» it &
6
Sobot*, 7. L 1928.
življenja m
Ali je Carmen zares živela?
Maurice Levaillant je izdal ob koncu lanskega leta izvrstno izdajo Merimee-jevih del in je napisal zanjo študijo, v kateri se bavi med drugim z vprašanjem, ali sta Carmen in Don Jose v znani Mčrimeejevi noveli iz življenja vzeti osebi. Levaillant ugotavlja, da nastopata ta dva tipa že v «Pismih iz Španske«, ki iih ie objavil Merimee po svrojem prvem potovanju na Špansko
v	«Revue de Pariš* (v 1. 1830.-1832.). V pismu o španskih tatovih omenja nekega bandita po imenu Jose Marija, ki nosi že vse glavne znake poznejšega junaka v noveli. V pismu o španskih čarovnicah govori o neki ciganski Car-menciti. ki je bila po vsej priliki vzor za poznejšo junakinjo. Ce pa dela Carmen v noveli v tobačni tovarni ni tudi nič čudnega. Merimče se je seznanil na tistem potovanju z nekim grofom Cebo in njegovo ženo. Mlajša hči teh dveh. Evgenija. je postala pozneje žena Napoleona III. Nekega dne je povedala grofica Merimeeju, da živi z možem in družino v precej slabem gmotnem položaju, in sicer po zaslugi neke prav tako lepe kakor pohlepne tobaka-rice. ki ima v oblasti njenega svaka, obenem glavarja v družini. Tako je dalo življenje vsaj nekaj temeljnih potez za demonično žensko figuro, ki je bolj nego vsaka druga Merimeejeva ustvaritev ovekovečila njegovo ime. zlasti potem, ko sta jo uporabna Meil-hac in Halevy v libretu za Bizetovo opero. Meilhac in Halevy pa sta v svojem delu marsikaj po svoje spremenHa. Tako sta Escamillo in Zuniga pri Merimeeju samo od daleč omenjena. Mi-caele pa nove! a sploh ne pozna.
Poroka no radiu
Trgovec v angleškem ielu Dumfrie-su je dobil nekega dne od starega znanca. ki je bival že dolgo časa na samotnem otoku faiklandske skupine, naročilo. naj mu poišče ženo. Ker je samotar priložil 50 funtov sterlingov za trud, se je spravil trgovec na delo in je imel nevest kmalu so več iiego dovolj. Izbral je miado vdovo in odposlal njeno ponudbo z vsemi podatki in sliko. Cez nekaj časa je dobil brezžično sporočilo: ^Strinjam se. Prosim, poroka po radiu.» Vdova ie odgovorila v prisotnosti duhovnika *Da» in stvar je bila izvršena.
Zdaj smo radovedni, če ne pride nekega dne tudi do novovrstne — raz-poroke po radiu.
Kako bi ženske preizkušale moškega
«Paris-Midi» je postavil mladim damam vprašanje: «Ce bi mogli kakor v srednjem veku svojega bodočega preizkusiti s tremi preizkušnjami, katere bi bile te preizkušnje?®
Odgovorov je prišlo nešteto. Med ostalimi naj pograbimo dva.
Osemnajstletna Genevieve Aubriot meni: Prvič bi mu obljubljeno zvestobo enkrat prelomila potem bi ga vprašala, če me še mara; drugič bi izbrala med svojimi prijateljicami tisto, ki bi jo smatrala svojemu možu najbolj nevarno, in bi ga prisilila, da bi živel cel mesec v tovarištvu ž njo — nato bi ga vprašala, če me še ljubi; tretjič bi mu dovolila v času najine zaroke samo trikrat, da bi napravil kaj egoističnega. Tako bi preizkusila vse tri glavne nečednosti vsakega moža: ponos, nestal-nost in egoizem. Mislim, da ne bi noben mož te preizkušnje prestal.
Mlada pisateljica Jeanne Dubois odgovarja: Prvič bi mi moral poiskati tekom kratke dobe prazno in udobno stanovanje; drugič bi ga izročila n.iego-
vi	bodoči tašči že med časom zaroke;
tretjič bi moral spati šest mesecev pred poroko pod seinskimi mostovi
Mislimo, da zadostuje.
Posledice snežnih metežev na Angleškem
Zaradi zadnjih snežnih metežev grozi Londonu pomanjkanje kuriva in živil. S hitro akcijo se je posrečilo, da so oskrbeli mesto z zadostno množino premoga, vendar ga zavoljo slabih cest ne morejo spraviti do odjemaJcev. Slabo stanje cest ovira tudi prevoz rastlinskih živil z dežele. Na južnem Angleškem so številne vasi radi nagro-miadenega snega popolnoma odrezane od sveta. Nekaj železniških prog ne deluje. Parniki med Dovrom in Calai-som radi viharja, ki cfivja v Rokav-skem prelivu, ne morejo voziti.
SHk* norcev
Znan pariški psihijater je te dni priredil razstavo slik in risb. ki so jih napravili nekateri talentirani norci. Čeprav smo si že davno na iasnem. da rečenica «Ies extremes se touchent* nikjer ne velja tako točno kakor baš za razmerje med geniji in bedaki, se bo marsikomu vendar zdelo čudno, da so nekateri umetniki, ki se še ne Štejejo med norce, občutili prireditev te razstave kot čin. naperjen proti njim. in v tem pogledu iim je vestno sekundiral del pariškega tiska: izkazalo se je namreč, da se dela teh norce" v ničemer ne razlikujejo od umetnin pa-metnjakov.
Med drugimi deli so n. pr. obiskovalci imeli priliko občudovati odnosno kritizirati sliko notoričnega blazmka. ki je razstavil «Boj mamutov*. Na sliki je upodobljen avtor sam. ki si z 'okami stiska glavo, ki mu jo ie pogled na strašni prizor raznesel. Ta slika je zelo točno pogodila bistvo nrve teorije ki uči, da slikar ni upravičen upodabljati tega. kar vidi. nego !e to. kar čuti.
Priredite1ju te originalne razstave na čast velja zabeležiti, da se ie zelo do-
stojno obnašal napram umetnostnim kritikom. Povedal jim je namreč povsem nedvoumno, da so avtorji razstavljenih slfk — norcL Lahko bi jim bil to tudi zamolčal in pokojno poslušal njihovo «stvarro» kritiko ter iim svojo skrivnost razodel šele tedaj, kadar bi bili njihovi slavospevi na geni-jalne umetnine že natisnjeni. Toda to bi bilo vendarle preveč nesramno in kruto — kaj ne?
Sovjetska krstna imena
Sovjetski komisar za notranje zadeve hoče na vsak način odvaditi svoje podložnike in podložnice, da bi svojo deco krstili na imena koledarskih svet-kov, in zato je izdal seznam onih imen, ki jih priporoča sovjetska vlada. Evo nekaterih najoriginalnejših:
Barikad, Razum, Komintern, Radio, Taylor, Kean, Desmoulins. Spinoza, Lincoln. Bakun. (deformacija imena Ba-kunin). Troc, Nokras, Kosciuško. Kolumb. Voltaire, Lavoise, Grakh, Spar-tacus itd.
Še nekaj ženskih imen: Barikada, Proletara. Urica. Ninel, (anagram Lje-nina), Lunačara, Akademija. Amnestija, Jauresa, Darwina, Bebelina. Navzana, Maja itd.
De gustibus . . .
Francoska žena
V pariškem listu pripoveduje francoski rezervni častnik naslednjo zgodbo:
Nekega dne sem bil z drugim tovarišem na fronti. Zhna je strahovito pritiskala a nikjer drvi. da bi se ogrela. Trepetajoč od mraza sva se približala nekemu osamljenemu dvorcu." v katerem je prebivala spoštljiva, stara gospa. Zmrznjena do kosti jo poprosiva, da bi se smela ogreti. Toda v najino in svojo žalost nama odgovori, da goriva sploh nima in da je tudi sama že cel mesec brez njega. Hotela sva že oditi, ona pa je malo pomislila in nama velela, naj počakava. Odš'a je, kmalu nato se je vrnila ogenj je zagorel v peči. In medtem, ko smo se greli, je
Zima na Angleškem
Promet v okolici Londona v snežnem, zametu. — Zimska zabava v snegu.
V. B.:
Gentlemanovo rojstvo
Sobo sem si bil najel v nekem zakotnem pariškem hoteiu. Pravkar sem se bil preoblekel, da bi se podal k neki stari gospe na obisk, ko prihrumita Walter in Bertold k meni, da me po-vedeta k nekemu svojemu novemu znancu. Ker delam rad tisto, za kar se nisem bil nikoli odločil, jima sledim v Metro, ki nas potegne pod zemljo na drugi konec mesta.
Ko pridemo zopet na svetlo, zavijemo v neko stransko ulico in tu stopimo v hotel, ki je bil zelo podoben onemu, v katerem sem sam stanoval. V petem nadstropju potrka Walter na duri s tolikšno in toiikšno številko in ker se nihče ne oglasi, jih sam odklene. Potem stopimo vsi trije v tnalo, sila preprosto opremljeno sobo.
Kot da sta prišla domov, se vržeta tovariša na fotelj, ki zaječi pod njima, kot da jo je zabolela njuna kruta teža. Jaz sedem na stol, ki se pod mano sumljivo zaguga. in se počutim na niem kakor gost, M nima, s čimer bi plačal, kar ie zapil in zaiedel v gostilni.
Čakamo in tedaj izvem še'e. da je najemnik te sobe Sergej Mihajlovič, magister iuris, sedaj delavec v neki tovarni, ki si služi svoj kruh poleg tega še z urami iz angleščine. Toda danes «ta prišla, da tirjata od niega denar za čevlje, ki mu iih je bil Wa!ter prodal. kf>r so niega samega preveč tiščali. Mp"p sta vze'a s seboj da hj si kot »psiholog« ogledal tega kfurijoznega človeka.
Sredi najlepšega pogovora se bliskoma odprejo vrata in v sobo plane z glasnim krohotom nekdo, kot da ga je bil silen vzmet pognal med nas naravnost iz pekla. VValter me hoče seznaniti z njim, toda neznanec zamahne malomarno z roko, kakor da mu ni nič do takega poznanstva.
»Wissen Sie. tneine Herren,« začne tedaj po nemškfo, ostro izgovarjajoč »r« in sičnike ter s tipično ruskim naglasom. »Veste, gospodje, sinoči sem se bil seznanil z dvema damama, s katerima imam danes ob osmih sestanek. Zagotavljam vas, zares fino blago. Mudi se mi torej nekoliko in oprostili mi boste, če se preoblečeni kar med pogovorom ...«
Ko govori, se še vedno krohoče. in tedaj opazim čisto natančno, da me od strani pozorno ogleduje. Poslušam ga začuden in tovariša mi pomežikneta. češ, ali ti nisva rekla, da je zanimiv človek. Noče mi v glavo, kako more govoriti tak razcapanec o svojih uspehih pri lepih damah. Tudi njegov obraz, ki je po vražje ostro začrtan, se mi zdi vse prej. kot prikupljiv in po ženskem okusu. Na eno nogo celo nekoliko šepa, kar je posledica njegovega prognan-stva v Sibiriii. k''er so mu bili zmrznili prsti na nogi. Ne da bi se kaj sramoval pred nami. se začne slačiti. Pri tem neprestano govori, ošinjaioč zdaj enega. zdaj drugega izmed nas s svojimi malimi, sivimi očmi ki se nemirno svetlikajo pod ob ctr?neh navzgor potegnjenimi obrvmi Ko si sezuva močno raztrgane čevlje, se mu v*ule preko dr zno vzWenega čela šop plavih, gladko polizanih las.
»Namreč veste, gospodje,« nadaljuje svoj monolog (kajti mi trije smo ga le molče poslušali), v prav posebno veselje mi je, kadar pripeljem v svojo sobo dve dami.. Toda nikar ne mislite, da sem le navaden pohotnež! To mi je najbolj tuja stvar na svetu... Delim namreč vse ljubitelje žensk v tri bistveno se med seboj razlikujoče kategorije, med katerimi smatram tisto za najnižjo, čije pripadniki se zadovoljijo zgolj z meseno naslado. Teh je po mojem mnenju največ in deležni so mo<ega najglobljega in najiricreneišeea prezira...
Druga, tudi zelo običajna vrsta ljudi je tista, ki ji pravim jaz »kategorija dekorativnih uživačev«. So to bitja, ki morejo uživati žensko le v nekem gotovem milieu-ju, vse okrog njih mora biti fino in lepo opremljeno, vsemu mora pripadati tako rekoč neka dražestna nota. Tudi do teh čutim kar največje zaničevanje. So pa še ljudje — teh je zelo malo in k njim prištevam tudi sebe — ki uživajo zgolj vsled nekih duhovnih kombinacij, ki jim ni ne do ženske sploh, niti do kake posebno dekorativne okolice, temveč iščejo naslade v nečem vse imenitnejšem . . .«
Sedaj je že snemal zadnje krpe raz sebe. Pogledati sem hotel vstran, da bi mu ne bilo nerodno pred mano. Toda očividno je bil spoznal moje misli, kajti zasmejal se mi je tako zaničljivo, da sem mahoma spremenil svoj sklep in sem se iz same upornosti zavrtal z očmi v njegove neštetokrat zakrpane in sedaj vnovič kot sito preluknjane nogavice Pri tem sem zopet srečal njegov potrled in ker nisem hotel povesiti svojega, so se onemu skremžila
nama stara gospa pripovedovala o svo: jem sinu. ki ie bil v tem času na fronti, in kako presedi ona po cele večere ob klavirju ter premišljuje o njem, medtem ko igra na klavir. Muzika je edino. kar jo še more utešiti v težkih trenutkih duševne sklonjenosti.
—	Toda sedaj — pravi hipoma — me ne bo več tešila. In ni mi žal .. .
—	Kako to. gospa? — jo vprašava.
—	Evo poglejta — odgovori in se tožno nasmehne, kazoč na vrata pečL
V peči so prasketali kosi — razbitega klavirja.
K ameriškemu načrtu splošne mirovne pogodbe
Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Kellog (zgoraj), francoski poslanik v Wa* shingtoou Claudel (sp >daj).
Novi letalski rekordi
Francoski letalec, stotnik ChaBe, je dovršil svoj zimski polet iz Pariza v Francosko Indokino in nazaj. Polet je trajal, če izvzamemo nekaj dni prisilnega čakanja, ki so ga povzročili snežni viharji, samo 10 dni na progi 24.000 kilometrov.
Ameriški letalec Acosta. ki je dosegel s Chamberlinom predzadnji svetovni rekord v vztrajnostnem poletu, se pripravlja, da ga znova odnese Nemcem. Zadnji rekord te vrste sta dobila, kakor znano,. Edzard in Risticz z Jun-kerjevim letalom, in sicer v poletu, ki je trajal 52 ur 22 minut 31 sekund, s čimer sta prekosila Chamberlinov in Acostov polet za celo uro 11 minut in 6 sekund.
Bogata beračica
Pod pretvezo, da krošojari z žvepfcn-kiami in da ji gredo posli pri tem zč\q slabo, tako fla po več dni nič ne je tn da prenočuje na prostem, ie prosjačila po notranjih delih dunajskega mesta neka 63 letna Dora Schachterjeva, s Poljskega doma. Nekega dne jo je policija prijela in ko so jo preiskali, so našli pri njej 1561 šilingov v gotovini in hranilno knjižico, ki se je glasila na 5300 šilingov .(v našem denarju bi znašali obe vsoti skupaj 54.976 Din). Na policiji so ugotovili tudi to, da prebiva Schachterjeva v 12. okraju v majhnem kabinetu, k'i ga ni kurila iz same skoposti. Najemnino je dajala plačevati vsak mesec po neki drugi ženski, ki jo je predstavljala kot zastopnico nekega dobrodelnega društva.
* i Zanimiv dobitek
Nekega dne je prišel v bančno pro-dajalnico v Montevideu, ki je razpeča-vala srečke razredne loterije, neki uradn"-. ki je želel kupiti srečko. Prodajalec je izračunal vsoto, ki bi jo moral plačati, a kupovalec je v zadnjem hipu opazil, da mu manjka 15 stotink. Ne da bi dolgo pomišljal je prosil navzočega slugo, katerega je na videz poznal, naj mu teh 15 stotink posodi. Tako je lahko dvignil srečko in se vrnil domov.
Čez par dni je na svoj malenkostni dolg že popolnoma pozabil. V tem času pa je bilo žrebanje in uradnik ie v veliko začudenje ugotovil, da je njegova srečka zadela velik dobitek. Takoj ko je zvedel, da ga je našla sreča, je tekel v banko in je hotel slugi dati nagrado. Ta pa se ni hotel zadovoljiti z malim. Zahteval je odškodnino v smislu svojega posojila in je prejel za svojih bornih 15 stotink 700 peset, kar znaša v našem denarju okrog 35.000 Din. Tako se je zgodilo, da je slepa sreča v tem primeru poiskala kar dva človeka ter ju osrečila proti pričakovanju.
X Avtomobilska nezgoda Mauricea Deko-
bre. Francoski pisatelj Maurice Dekobra, ki je tdui našim eitateljem iz nekaterih feljto-nov dobro znan, je minuli torek doživel avtomobilsko nesrečo, ki je na srečo potekla brez hujšib posledic. <Mlad avtomobilski norec,» pripoveduje pisatelj v <Intransi-geantui, mi pripelje nasproti po levi strani ceste. Takoj sem zaslutil, da se bo nekaj pripetilo. In res se je zaletel v neki tovorni avto in še preden sem se dobro zavedel, je že zavozal v moj avtomobiL Dobil sem lepo luknjo vcelo, ki so mi jo v bolnici morali zašiti. Bilo je nekoliko vročice, zdaj pa se hvala Bogu že obrača na boljše.*
X Unarramova žena aretirana. Španska policija je aretirala ženo na Francoskem v pregnanstvu živečega španskega pisatelja Unamuna, ko se je vračala iz Pariza, kjer ga je obiskala.
Hiša v Konnersreuthu, kjer Tereza Neuman-nova krvavi pot poti
usta v visoko nadkriljujoč smešek, kakor bi mi hotel pokazati s tem, da sem kljub svojim ostrozačrtanim kotom nad senci v primeri z njim vendarle samo zlodej nižjega reda. Ves čas pa je nemoteno nadaljeval svoj govor.
». . . kajti če pripeljem s seboj dve dami, veste, gospodje, se moj užitek še zdavna ne prične takrat, ko upih-nem luč . . To je samo neobhodno postopanje, tako rekoč le sredstvo, ki me popelje do pravih, čisto duhovnih radosti. Teh bistvo pa tiči v kombinator-nem ugibanju konstelacije, v nekakih verjetnostnih računih, ki se tičejo vrstnega reda in tako dalje . . . Torej čisto duhovna naslada . . .«
Znova se je zakrohotal na ves glas in tedaj sem opazil, da so mu beli in ostri zobje nekoliko nazaj zakrivljeni, kar mu je dajalo izraz zevajočega pan-tra, ki sem ga bil videl v nekem zoološkem vrtu. Stal je pred nami, gol kakor Adam, preden je bil spoznal. Pretegnil je svoje mišičaste ude, da so zapokale v sklepih kosti. Nato je odprl vodovod in se začel umivati pod njim, glasno sopihajoč in škropeč vodo daleč okoli sebe.
Ko je končal to opravilo, se je znova pretegnil Premeril je sobo s svojim nekoliko šepajočim korakom, nato si je prižgal cigareto, ki mu jo je bil Bertold ponudil, in je sedel na postelj med moje tovariše. Z izrazom največjega ugodja je puhal v zrak oblake dima. ves gol kakor kak demon, ki se je prikradel med nas iz podzemlja.	)
Hipoma pa je zagnal cigareto od sebe. »Sedaj, gospodje.« je pričel znova, j »pride na vrsto najvažnejše, tako rekoč '
pravi stvariteljski akt Kajti nič manjša ni moja naloga, kakor zgraditi iz mnogih samih zase prav nezadovoljivih delov celoto, kakoršna mora biti vsak resnični gentleman. ... Tu je par nogavic, ki sem jih bil spotoma kupil (dal sem zanje tri franke petdeset), zelo ceneno blago, toda jako izbrane barve, posebno če jih gledaš ob električni razsvetljavi . . .«
Odkril je zavoj in potegnil iz njega par nogavic z moderno včrtanimi risbami, toda najslabše kvalitete. Iz nekega predala je vzel na mnogih koncih raztrgano srajco in se je začel oblačiti. Neprestano je pri tem nadaljeval svoj monolog.
»Oprsje je nedotaknjeno, gospodje in to je pri srajci edino potrebno . . .«
Iz omare v steni je privlekel tedaj par temnih, gladko zlikanih hlač, od katerih so pa na vseh straneh sumljivo mahedrale krpe. Ko jih je oblekel, sem opazil, da so bile okrog pasu preparane na več mestih in so od njih viseli kar celi kosi. Iz miznice je potegnil škatljo z zaponkami in s slednjimi si je pritrdil od hlač viseče krpe.
»Tako, gospodje.« je govoril pri tem. »Vsi ti nedostatki izginejo pozneje pod suknjo. Sedaj pride telovnik na vrsto in tudi s tem imam svoje težave . . . Toda človek mora vselej računati sam6 s tem, kar. ima zares pred sabo . . .€
Oblekel si je telovnik, ki mu je manjkal skoro ves hrbet. Oba dela, ki sta še ostala od tega. sta bila spojena z navadno vrvico. Toda tudi na oprsju sta bila le še dva gumba zgornji in spodnji Ostalo si je pritrdil z dvema ogromnima zaponkama. Nato si je nadel ovrat-
l
«TCTRO» §t. 6.
So$wta» 7. L 193».
Mladen Kostov (Pariz):
Narodna prosveta v Rnsljt
— Pojdite in si oglejte naše šole! — so mi rekli v Moskvi.
Tako pravijo vsakemu tujcu, ki pride v Rusijo, in vsakemu tujcu pokažejo boljševiki svoje šole.
Vsa boljševiška propaganda zunaj Rusije je usmerjena na to. da bi uve-rila svet, koliko je storil boljševizem za narodno prosveto — torej mnogo več nego katerakoli druga država.
Ali je komlsarljat gospoda Ltmačraske-ga zares dosegel velike uspehe in v čem obstoji boljševiška prosvetna akcija?
Tudi tukaj* kakor v vseh Dan orali družabnega življenja, kaže boljševizem dvojen obraz. Eden je praznični obraz propagande, poln hinavščine in poze. Ta se kaže tujcem. Drugi je obraz stvarnosti. Tega skrivajo boljševiki; to ie ogledalo pravega stanja, ali vanj pogledati je tujcem zabranjeno.
Radi propagande in demagogije so pretvorili boljševiki nekaj dvorov bivšega carja in nekdanje aristokracije v šole. Prav tako ie preurejeno tudi znatno število lepih vil. ki so pripadale ruski aristokraciji, v dečia zdravilišča. Vse to kažejo v Rusiji kot znak spremembe. »Evo. kjer je živela nekdaj pokvarjena aristokracija, se uči danes proletarska deca; a tam, kjer je aristokracija nekoč bivala čež noletje, so danes dečji sanatoriji. To ie najbolj značilna poteza ogromne transformacije. ki jo je boljševizem doprinesel vsemu družabnemu življenju.« naglašajo boljševiki svečano.
Vse to ie zelo simpatično, toda ni simpatična stvarnost, ki jo zunanje statistike reasumirajo takole:
Osnovne šole v Rusiji so. brezplačne kakor povsod po svetu. Ampak večina otrok ne hodi v šolo iz preprostega razloga, ker država nima dovoli zgradb in učiteljev. Šole poseca samo 40-^ izmed vseh otrok, ki bi iih morali pose-čati. Ali tudi teh 40% nima dovoli prostorov, ker je država bedna, kakor pravijo boljševiki. Niti ne govorim o tisočih in tisočih potepajoče se dece, ki so posebnost bpliševiškega načina transformacije« in ki ne le. da ne zahajajo v šole. temveč niniato niti roditeljev, ne stana ne hrane.
Toda če ie boljševiška država toliko bedna, da nima sredstev za vzdrževanje narodnih sol — je v današnji Rusiji dosti vojašnic in častnikov.
Gimnazije so v slabem stanju. Gimnazija ie draga in- v državi, prosiakov je malo ljudi, ki morejo vzdrževati svoje otroke na gimnazijah. Resnica je, da so otroci komunistične aristokracije državni štipendisti: resnica je. da mora deca bogatinov plačevati ogromne pristojbine (4000 Din n* leto): toda prav takšna resnica ie tudi, da deca iz ljudskih slojev ne samo. da ne more na Siiiimazijo. temveč tudi nomnožuje bedo svojih roditeljev.
Na vseučilišče more samo tisti, ki je dovršil gimnazijo. To se pravi, da so vseučilišča monopol bogatinov, ker /naša pristoibina za razne fakultete od 250 do 500 rubljev. to je od 7000 do 14.000 Din letno Pa čemu sploh boljše-vikoin vseučilišča? Število vojnih šol je osemkrat večje od števila vseučilišč — to je najboljše spričevalo boliševiške »prosvete«.
Druga značilnost današnje Rusije so tako zvane »Polituniverze«, politična vseučilišča, karnor sprejemajo komunistične mladeniče brez vsake diplome in kjer se učiio samo marksizma. To so vseučilišča, ki pripravljajo boliševiške agitatorje...
Posetil sem nekoliko »počitniških domov« v okolici Moskve. To so- lepi dvorci nekdanje aristokracije, kjer se sedai odmaraio intelektualci sodobne Rusije. To radi kažejo. Po drugi strani pripada" vsakemu intelektualcu do zako-
nu o stanovanjih večji stan s kabinetom za delo in sprejemna soba. Kadar človek o vsem tem bere in kadar posluša komuniste, kako o vsem tem pripovedujejo, bi mislil, da ie sovjetska Rusija raj za intelektualce. Kako pa ie v resnici?
Niti en politični režim se do danes ni obnašal tako napram intelektualcem, kakor delajo boljševiki. Da dobi ruski inteligent kakšno službo, mora postati komunist ali najmanj izjaviti, da simpa-tizira z boljševizmom. Toda ker večina ruskih intelektualcev ne priznava Lje-ninovih naukov za svetinjo in niti boljševizma za nepogrešno gibanje, ostaja večina brez službe v Rusiji, iz Rusije pa tudi ne more. ker je to zabranjeno.
Ce hoče n. pr. ruski pisatelj izdati knjigo, jo mora potrditi »prosvetna komisija« v ministrstvu za orosveto. Potem jo mora sprejeti »gosizdaiatelj-stvo«, t. j. državna tiskarna. Zasebne tiskarne so zabraniene. Pred nekoliko meseci, ko je Gepeu odkril nezakonito tiskarno Trockega. so aretirali vse njegove prijatelje, ki so jo organizirali. Pomislite torej, kako bi mogel živeti v Rusiji pisatelj, ki bi se nc prodal bolj-ševikom!
. Posetil sem glasovito »Timirjazov-sko akademijo« v Moskvi. To je največja poljedelska akademija v Rusiji. Ko sem vprašal rektorja te akademije, znanega profesorja Gorjackina. koliko zasluži mesečno, mi ie dejal, da je njegova plača 70 rubljev na mesec, 2000 dinarjev! Država mu ie dala sobo. ki mu služi tudi kot kuhinja, jedilnica in delavnica. Medtem, pa. prejema podporočnik rdeče vojske trikrat večjo plačo iti ko ima običajen komunistični
uradnik celo stanovanje na razpolago. — /
Morate si ogledati naš »Kmečki« dom«, državljan Kostov. — mi je dejal nekega dne g. Dombalj.
V Moskvi, na »Trudnaii ploščadi«, so pretvorili boljševiki velik hotel v »Kmečki dom« za »prosvetlievanje« kmečkega sloja. Takšnih domov je vse polno po okrožnih mestih.
»Kmečki dom« v Moskvi je cel agrarni muze}. Specijalizirani ogronomi razlagajo tujcem, kako se rusko poljedelstvo modernizira. Tu dobite kemikalije za gnojenje zemlje, traktorje, vse moderne stroje itd.
—	A koliko teh reči ste dali. državljan, do zdaj seljakom in kako jih ti sprejemajo? — vprašam muzejskega ravnatelja.
—	Vse to ni za oddajanje, temveč za propagando, za prosvetljevanie. Naša dolžnost je da kmetom pojasnjujemo, kako bodo morali obdelava ti svojo zemljo nekega dne. ko bo država v stanju, da jim vse to da. Sedaj Da je kmečko gospodarjenje primitivno, kmetje nimajo ne konj ne krav. niti železnih plugov — kako bi ilm mogli torei dati strojev in traktorjev? — mi odvrne ravnatelj
Razumel sem, da je to radi »propagande« in da prihajalo v »kmečki« dom v Moskvi bolj tujci na oouke nego seliaki iz moskovske guberniie.
Razumel sem istotako. zakai so vtisi obiskovalcev sovjet. Rusiie često tako različni, celo protivni. Odvisno Je od tega, kateri obraz boljševizma tujec opazuje...
Advokat
dr. Avg. Reisman v Mariboru
se je preselil
na Aleksandrovo cesto 12, II. TELEFON 99.
Naši onstran grame
nik in privezal ovratnico, kos obrabljenega temnega sukna, kot se mi je zdelo, ki pa je bila videti, ko je bil izginil njen spodnji del pod telovnikom, povsem dostojna. - - -
»Svež ovratnik in čedna ovratnic« je začel zopet razlagati, »sta glavni in najočitnejši znak pravega gentlemana. Kajti prva sta, ki padeta človeku v oči, obenem sta pa tudi piedestal, na katerem kraljuje sedež človeške modrosti.«
Zopet je izbruhnil v svoj vražji krohot. Nato je segel po skoraj še novih če vi iih. ki so bili tičali pod-posteljo, in si iih je začel stokajoč obuvati. Hipoma pa jih je zagnal od sebe m planil ves besen na noge. Zapičil je svoje oči v W al ter je ve in se je zadri natij:
Vi, vi si upate zahtevati od mene, J,a vam plačam ta peklenski stroj?! Mar ne veste, da vas lahko naznanim oblastem in tir jam od vas-odškodnino za bolečine, ki so mi jih bih povzročili ti vaši prokleti čevlji?!*	.
VValter je bil ves rdeč od zadrege, toda Rus je malomarno zamahnil z roko in se je znova lotil mukepolnega posla. In takrat se mu je res posrečilo, da si je obul čevlje. Namazal; ]ih je m šel v velikih, energičnih lokih s krpo preko njih, da so se mahoma veselo zasvetili/ Pri ton je še vedno govoril.
^Čevlji so poleg ovratnika in ovratnice najvažnejši rekvizit pravega ka-valirja; Kajti če se lepo svetijo, pade odsev njihovega bleska na celega človeka in nehote se čuti slednji pn tem podiethejšega in samozavestnejšega...»
Stopil je tedaj pred večkrat zdrobljeno ogledalo, ki je viselo na steni, m si pred njim skrbno uravnal svoje gladke, plave lase. Iz omare je vzel temno, na prvi pogled' Se dofkaj čedino suknjo
in si jo je oblekel. Opazil sem, da je zares zakrila nedostatke telovnika in hlač. Svileno rutico, ki mu je koketno visela iz suknjinega naprsnega žepa, je poškropil s par kapljicami prijetno dišečega parfema. Nato si je potresel obraz z rožnatim pudrom in tedaj sem čudtoma opazil, da so mu izginile vse ostre poteze in da mora biti prav za-prav še silno mlad.
Nato je snel ogledalo s stene in se je ogledal v njem od glave do pete. Videti je bil s svojimi vzbočenimi prsi zares nekam nenavadno aristokratski in eleganten. Posebno pozorno si je ogledal svoj obraz, ki se tni je takrat zazdel čudno lep in profrnjen. Menjal je parkrat svoj izraz pred zrcalom in je ostal končno v pozi nekako melanholično gledajočega mladeniča.
V tem pa se je hipoma divje zakro-hotal, da smo se zdrznili njegovi gledalci, in je zavpil zmagoslavno:
«Voila un vrai gentleman!»
Hitro je izvlekel tedaj izpod umivalnika steklenico vina in jo je na dušek izpil, dasi sem bil dobro vidiel, da je bila prej polna.
«Na vaše zdravje, gospodje!» nam je zaklical. Potem je zlezel v površnik, si del na glavo nov, moderen klobuk in je stopil iz sobe. Sledili smo mu in on je zaklenil vrata za nami. Pozdravil nas je še malomarno, nato je zdr-vel s svojim rahlo šepajočim korakom po stopnjicah navzdol in se ni več zmenil za nas. Polagoma smo šli za njim in v ve« je vzkliknil Walter: '^Čevljev mi pa le ni plačal, ta vrag!% Ko smo stopili na ulico, smo pravkar še videli, kako je odŽepal za ogel pla-volasi Mefisto:
Vlom v « Istarsko Posojilnico«
C. d. — V utrl, 4. januarja.
Jasno je, da sta vlom v blagajno «Istw» ske Posojilnice« in njen razpust v med« sebojni zvezi. Ni ga dane« človeka v Puli ne samo med našimi ljudmi, temveč tudi med Italijani samimi, ljudmi, ki mislijo res. no in brižno ter kot domačini dobro po« znajo razmera, ki bi ne b9 prepričan, da je bU ta vlom izvržen edino le v namenu, da bi se našli razlogi za uničenje tega na. šega narodnogospodarskega zavoda.
Kar se v domačih italijanskih pul&kih krogih prav posebno povdarja v dokaz, za organiziran vlom v posojilnico, je okolišč). na, da se hiša št. 9. v ulici Badoglio nahaja na zelo prometnem kraju, da okna niso za* prta z vetrnicami in so okenska stekla oslepljena (pobeljena) samo v spodnjem delu, tako da jc človeku, ki gre mimo, tre« ba samo stopiti na prste, da vidi, kaj se godi v posojilničnih prostorih. Vlomilci so za svoj vlom potrebovali gotovo najmanj tri ure. Že samo raztrganje knjig in razne« ga drugega papirja jim je dajo dosti dela, ko so bili vsi posojiiničrii prostori narav, nost nastlani s papirjem Vlomilci so si stvar napravili zdo udobno. Udobno so ka» dili cigarete. in skrbno odlagali pepel in ci» garetne ostanke na pepelnik, da bi seveda ne povzročili ognja, ko je bilo toliko pa. pirja po tleh. Tudi svoje telesne potrebe so opravili v posojilničnih prostorih. Na* vrtanje blagajne jim je gotovo tudi dalo precej dela, A kar je glavno: brez luči, v temi gotovo tudi niso delali. Noč je bila terana, deževalo je in burja je divjala; to» da da ves ta čas ne bi bil Sel mimo hl5e št. 9 v ulici Badoglio nihče, ki bi bil opazil, da so posojili.1 .ni prostori razsvetljeni, d* se nekaj nenavadnega godi v njih, je ven* dar n " oliko, neverjetno. In celo kr. kara« binijerii, H v smislu svojih službenih pred* pisov morajo patruljiratf po tem kraju, nji. mo hiSe št 9 v ulici Badoglio, da niso opa. žili ničesar! Da posojflničnf sluga KriStofič v svoi »m podstrešnem stanovanju ni slišal ničesar, je razumljivo, ker žvižganje burje tam zgoraj preglašuje vsak drug gum.
Silno sumljivo je že b9o ono tako vneto zatrjevanje, da razpust posojilnice ni v ni* kakršni zvezi z vlomom, da je bil razpust določen že prei in je bil tozadevni odlok le slučajno izdan šele sedaj, po vlomu in da je bil odrejen zaradi nepravilnosti, ki so se-baje dogajale v poslovanju zavoda.
Pukki domači Italijani Se smejejo tem razlogom, ko vedo,-da je zavod posloval — saj so bili leta in leta sami v - poslovnih zvezah ž njim — redno m to&jo. kakor malokatori italijanski zavod. Izključeno »e* veda ni, da bi kak odbornik ne imel kake* ga majhnega posojila; toda seveda proti predpisanemu poroštvu, vknjižbi ali kafcor. koli. Laž pa je, da bi posojilnični ravna* tel j g. Matko Crljenac« sam imel kaka po* »ojila od posojilnice, in celo še bogve ka* "ko visoka. Edina resnična pogreška, nepra* vilnost, Id se more očitati »Istarski Poso* >ilnici» je bila ta, da ni strogo izterjavala posojil in obresti od istrskega kmeta in je bila v tem pogledu res zelo popustljiva. Toda zavod je bil ustanovljen za to. da pomaga istrskemu kmečkemu siromaštvu, ne pa, da ga izmozgava in uničuje. Slaba letina, su§a, toča m druge nesreče, ki bije* io Istro bolj ko vsako drugo deželo, so bili pač vzrok, da je bil odbor popustljiv napram dolžnikom in ni ravnal tako, kakor ravnajo italijanske banke in davčni izterje. valci, ki hočejo imeti svoje, četudi gre zad* nja kravica iz hleva, zadnja ovca s-paše in tudi poročni prstan s prsta. Kdor pozna gospodarske razmere v Istri, bo priznal, da je bil zavod v resnici edina pomoč in zave. tiSče našega istrskega kmečkega siroma, štva! In narod je imel zaupanje v zavod, kateremu so brezpogojno zaupali tudi vsi pošteni domači Italijani. Zato pa je bil rav. no trn v peti fašističnim hujskačem, ki »o vedeli, da si morejo podvreči naš narod v Istri le tedai, če ga dobe tudi v gospodar, skem pogledu v svoje roke. Treba je bilo torej ubiti orlstarsko Posojilni co», odteg. niti 2 njo našemu istrskemu kmetu njegovo zadnjo oporo, pa ga bodo imeli popolno* ma v svoji oblasti.
In to se je zgodilo sedaj in na način, ki
presega vsa lopovstva, kar so jih fafeti grešili na našem narodu.
p— Posojilo za Trst? Baje so v Rimu za* ključena pogajanja za tržaško posojilo. Dr* žavni zavarovalni zavod ho posodil tržaški občini 4 milijone, državna blagajna za soci. jalno zavarovanje pa 5 milijonov lir. Poso* jilo se ima porabiti za zgradbo enega iol* skega poslopja, za razširjenje tramvajske* ga omrežja in za povečanje plinarne ter elektrarne.
p— V Šemposu je umrl g. Peter Batič, veleposestnik in bivši župan.
p— Vinska kupčija v Vipavski dolini je vsled hude zime nekoliko zastala. Cena vi. nu v Dornbergu in tam okoli se drži okrog 200 lir za hekto. V Idriji, Kobaridu in Bov. cu so se naveličali zanikrnega laškega vina ir. sedaj kupujejo zopet dobro domače vi* pavsko vino.
p— «V rikreatoriju». Nekje v tržaški okolici, kjer imajo rikreatorij «rLege», pri* ce k peku deček, sin tamošnjega la^cega uradnika, in spregovori lepo po slovensko: prosim pol kile kruha. Pek vpraša dečka začuden, kje se je naučil slovensko. Laški deček odgovori: V rikreatoriju ...
p— Preiskave brez konca in kraja. Po celi Julijski Krajini se vršijo neprestano preiskave pri Slovencih, sedaj tu, sedaj tam. V Hrušici pri Pcdragu so preiskali oro/niki stanovanje Neže Planinškove. Od. nesli so decembersko številko ^Ženskega sveta*, lanske in letošnje knjige goriške Mohorjeve družbe, knjige «Perutninan> in še več drugih. Vrnili knjig seveda ne bo* do, marveč jih uničijo v vedno večjo »jlo* rfjo Italije.
p— FaHstični *Popolo di Trieste» je do* bil novega ravnatelja. Prišel je k listu na vodilno mesto neki conte NardSni iz Turi« na. Dosedanji ravnatelj Nicotera je povi* šan za voditelja agencije «Stefanh» v Tr* stu. Ta gospod je bil, kakor znano, obdol. žen soudeležbe pri groznem umoru tiskar, ja Mullerja v Trstu pred par leti.
Sokol
Občni zbor Sokola Ljubljana
Ljubljanski Sokol je imel včeraj svoj redni občni zbor z zadovoljivo udeležbo. V uvodnem govoru je starosta br K a j z e 1 j med drugimi pozdravil navzočega starosto JSS br. Engelberta O a n g 1 a in se spomnil umrlih članov: Martina Dolničarja, Antona Mihalička, Urbana Zupanca, Ivana Mikuža ter članic: Katice Fiala in Tončke Cotmano-ve. Ljubljanski Sokol bo proslavil letos petin Sestdesetletnico svojega obstoja. Društvo je Šlo po predpisanih .sokolskih smernicah svojo uspešno pot ter zlasti uvaževalo strokovno delo, telovadbo. Podprto z izbornimi tehničnimi in zavednimi upravnimi delavci nudi lop rezultat svojega dela v preteklem letu.
Iz poročil funkcijonarjev posnemamo:
Mestna občina je podaljšala najemninsko pogodbo za letno telovadiSče, ki je za društvo življenskega pomena. Začelo se bo takoj s primerno ureditvijo; na telovadišče pride tudi otroško igrišče. V telovadnem oziru si je društvo učvrstilo svoje tradicionalno stališče, doseglo lepe uspehe na vidovdanskih tekmah in pokazalo občinstvu svojo tehnično moč na jesenski akademiji. Vrsta se žilavo in navdušeno pripravlja za olimpijado v Amsterdamu.	*
Prosvetar br. Š u k 1 j e je oskrbel nekaj lepih, dobro obiskanih predavanj in vodil strokovno knjižnico.
Društveni dohodki so se kljub občudovanja vredni marljivosti gospodarskega odseka pod vodstvom br. Slavo Simončiča v tekočem letu zmanjšali. Vzrok leži pred vsem v gospodarski krizi in težkih življenskili razmerah. Imovina se je v preteklem letu zvišala le za 1036 Din. Blagajno so močno izčrpala zlasti popravila na telovadižču in v telovadnici.
Društvo šteje 639 članov in 178 članic, skupno 817.
Pri volitvah so bili z vzklikom izvoljeni v odbor: starosta Bogumil Kajzelj, pod starosta dr. Pr. Kaitdare, načelnik Loize Vrho-
vse, naSelnlca Adela Mužinova, prosvetar
Vladimir Suklje, predsednik ■dravniikega odseka dr. Otmar Krajec, tajnik Janko Milost, njegov namestnik Lipe Sever, blagajnik Levko Cebular, namestnik Igo Rus, predsednik gospodarskega odseka Slavo Simon-čič, njegova namestnika Viktor Rus in Rudolf More, predsednik rediteljskega odseka Štefan Zigon, sepisnikarica Irma Benfinova fer 9 drugih odbornikov in 5 namestnikov. Pregledovalci računov eo; Janko Barle, Ve-iičan Fink in Otmar Pehani; zastavonoSa Štefan Žigon, njegov namestnik pa Slavo Si-mončič.
Dr. Laza Pppovič — petdesetletnih
Ustanovitelj srbskega Sokolstva med bivšimi avstro - odrskimi Srbi, brat Ponovit ie zelo poznan so-kolski delavec med leeo-slovenskimi Sokoli. Niegovo delovanje v Sremskih Karlovcih in kasneje v Zasrc&u ie bilo vedno usmerieno za uiedinjenie vseza lueoslovenskeea Sokolstva v eno edinstveno organizacijo. Četudi mu ie predvojni režim skušal na vseh koncih in krajih ovirati njegovo veliko sokolsko misiio med Drečanskimi Srbi. ni brat Laza nikdar kloni!, temveč ie nasprotno v najnevarnejši dobi vzdrževal redne stike tudi preko Save z Beogradom. Narvečie zasluge pa ima brat Popovič za povoino ui*Jini«aje našega Sokolstva. Takoi po prevratu se Je na njegovo pobudo sestal v Zagrebu cvet našega tedai neenotnega Sokolstva, sklenil sklicanje prvega sabora v Novem Sadu in izvedbo enotne organizacije. Brat Popovič je nekako duševno vodil ta sabor. Ravno tako je bil delaven vrsto let kot urednik saveznega glasila Sokoiski Glasnik, dokler se ni uredništvo preselilo v Ljubljane. Še danes Pa zasledimo niegove članka po vseh sokolskih glasilih našega Sokolstva. — Ob njegovi petdesetletnici mu kličemo vri bratski Zdravo!
Medzletne tekme češkoslovaškega Sokolstva se bodo vršile v letu 1938. koncem junija v sledečih panogah; za prvenstvo ČOS v orodni tekmi in prost! telovadbi, desetoboi, šestofeoj. posebne tekme hi končno še tekme vrst na orodin. Tekme vrst bodo obsegale sledeče panoge: s) orodje: konj na Sir. drog. bradlja, krogi, plezanje, skok v višino, metanje krogle in tek a nizkimi ovirami na 120 vardov. V spored med-zletnih tekem snadaio tudi velike smuSke tekme v januarju in pa tekme na konjih v Jahanju, volataži itd.
Brat Rndolf Bllek - šestdesetletnlk. Kdo izmed bratov se ne spominja brata jubilanta? Osobito starejši bratie. ki so poleteli na vsesokolske zlete v Prago se gotovo spominjajo na srednje veliko, krepko postavo, z prevezo preko desnega očesa, kako je z velikim veseiiem in radostjo sprejema! br. Bilek Jugoslovene. Tndi on je že dosegel svojo šestdeseto leto. Bavši namestnik načelnika COS. član predsedstva in načelništva, dolgoletni vodja vsega ženskega telovadnega gibanja v ČOS dokler ni bilo zadostno izvežbanih voditeljic na razpolago. upravitelj Tvrševega doma ta učitelj v stalnih prednjaških šo^h — vse to ie bil brat Bilek. — 7dar in Zdravo!
Kako se ie izvršilo v COS tekmovanje za prvenstvo v hazeni in spodbijanju žoge? Po uvedbi teh iger v praktično življenje ie sklenilo načelništvo COS prirediti letos prvenstvene tekme. Mnogo sokolskih društev je postavilo svoia kompletna društva, ki so morala tekmovati naipref medsebojno po okrožjih in župah, nato oa še žnona moštva medsebojno do velikih ihipah. nakar šele ie sledila končna tekma v Pragi, h tega vidimo, kako dolga je bila pot do prvenstva, če pomislimo, da šteje ČOS nad 3000 društev, 53 žup ter 6 velikih žup. Zmaga }e bila tedai trdo zaslužena.
»Amerikaoskil russkij Sokol soiedinenja« se imenuje organizacija rusinskih Sokolov v Ameriki. Ima svoi sedež v Cikagu ter šteje v 289. društvih 18.500 članstva. — Vsekakor ie ta organizacija za češkoslovaško v Ameriki najjačja.
Češkoslovaška sokolska občina izda s sodelovanjem soproge pokojnega ustanovitelja Sokolstva dr. M. Tvrša poseben spominski spis o delovanju v prvih letih razvoja Sokolstva sploh. Gotovo bo tudi naše sokolske kroge zanimalo to pomembno delo. Potrebno bi bilo, da bi se prevedlo tudi na naš iezik. da naše članstvo snozna pobližje delovanje velikega našega ustanovnika.
ELIXIR
ki krepi in zdravi želodec, je edino
R. Vlahov
odlikovan na vseh svetovnih izložbah
Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta.
Čuvajte se ponarejanj!
Tvornica ustanovljena leta 1861.
Knjigovodjo
absolutno zanesljivega, perfektnega bilancista, srednješolskega absolventa, veščega dopisovanja v srbohrvaškem, češkem in nemškem jeziku, sprejmemo na Hrvaškem. — Prednost imajo poznavalci kemijske ali pharmaceutske stroke.
m
5 ■
i i
PoDudbe pod: »KNJIGOVODJA 152« na oglas. odd. »Jutra«, g
•Ml
a napreduje!
Lesna trpina ■ lesni izvoz
v Italijo, Francijo, Švico, na Angleško. Levantoitd.
Vse one producente lesa. žage, izvoznike lesa itd. iz Ljubljane in Slovenije, ki nam še niso poslali svojih podatkov, ki jih bomo priobčili v lesnem adresariu, ki izide koncem tega meseca, prosimo vljudno, da nastopno vprašalno polo izpolnijo in jo do najkesneje 15. jau. 1928 poSIJejo na naš naslov.
VPRASALNA POLA:
Firma, naslov: .;......................................................u____
Št. telefona:..............Brzojavni naslov:___
Leto ustanovitve: .....................................
Kraji žag: ...................................
Proizvaja in izvaža:____________________
Letna proizvodnja in izvoz v m":____.....
Naslovi inozemskih zastopnikov:_______
Iščejo se zastopniki za: ......................
Sicer zaželjeni podatki:
Navadna priobčitev podatkov brezplačna. Debelo tiskani podatki beseda 1 Din. — Vznožni Insefati 100 Din — 30 x 110 mm. — Uprava in uredništvo PUBBLICITA O. CEHOVIN Trieste, Vlate XX Settembre 65/L

»JUTRO* It 6.
a
Sobota, 7. L- 1938.
Zane Grey:
22
Železna cesta
Roman
»Brani se, ker mu pravim 'Mr. King',« je rekla. »Niti 'Larry' mu ni po godu.«
Lanyjev obraz je postal mahoma ves neumen in osupel.
»Svarim te, Allie, ia cowboy je vražji človek, kadar ima posla z revolverji, lasi, konji — in tudi z dekleti, se mi vidi,« je resno odvrnil Neale.
»Ni kazno, da bi bil nevaren, Neale,« je rekla Allie.
»Oho!« je zagodrnjal Neale. Jezno se je zasmejal samemu sebi, zakaj ljubosumje ga je baš tisi mah iznova zbodlo v srce. Vedel je, česa se mu je nadejati od Larryja ali kateregakoli mladega moža, ki bo kdaj tako prečudno srečen, da pride v bližino Allie Lee. »Nu. prav,'imenuj ga 'Reddy',« je nadaljeval. »To zaupnost menda že smem dovolili med svojim starim prijateljem in svojo bodočo ženo.«
Allie je bila videti zmedena.. Pravkaršnja ljubka resnobnost jo je minila; zardela je.
»Prekleto si prijazen,« je zagodel Larry, ki se je bil med tem nekoliko osvestil. »Bolj, nego bi se nadejal od človeka, ki je izgubil glavo.«
Slingerland ie stopil iz sence, polneč si pipico; njegov bistri, jasni pogled je zletel od tega opravka k prijateljema.
»Kar dobro de človeku, ko vaju gleda in posluša,« je dejal. »Tudi jaz sem bil nekdaj mlad dečko. Zamudil sem urico — a kaj bi to . . . Živita, dokler vama je dano! . . . Larry, pojdi z menoj. Nastaviti moram še neko past.«
Allie se je naglo ozrla nanj.
»Past? Odklej pa nastavljate v temi?«	"
»Eh, dete, vsak izgovor je boljši od nobenega.«
Prižgala sta si pipi s koščkom žarečega oglja, ki sta ga izbrskala iz ognja; nato sta pomembno mežrknila Nealu in Allie in sta stopila venkaj v temo.
Dekličine oči so v plašni, kgovorni napetosti obvisele na Nealu; ko je dvojica izginila, se je presedla in mu je naslonila glavo na rame, z obrazom obrnjena proti ognju.
»Povej kaj o sebi — vse' mi povej,« je rekla. »O sebi in s svojem delu.«
Neale ji ie pripovedoval (kolikor je mislil, da jo utegne zanimati), o svoji mladosti, ki io je bil preživel na iztoku pri materi-vdovi, o tem, kako je z njeno smrtjo izgubil dom, in o tem, kako je dovršil inženjerski tečaj.
»Dvajset let mi je bilo, ko sem prvič čital o načrtu Zvezne pacifiške železnice. Več ko tri leta je že tega. V tistem trenutku je bila moja pot določena. Sklenil sem, da postanem inženjer in se udeležim gradnje železnice. Nihče ni verjel temu namenu. Največkrat so se smejali, čc sem govoril o njem. Toda odnehal nisem. In — nu, precej milj sem moral potovati, 'slep pasažir', da sem prišel v Omaho.
Hiše so rasle iz tal kakor gobe, vse je mrgolelo vojnikov — in pa najslabše sorte ljudi, ki sem jih kdaj videl. Lahko si misliš, kako sem se tresel, ko me je naposled sprejel general Lodge v svojem štabu. Uradovali so v nekem velikem skladišču. Prava zmešnjava ljudi — vojnikov in potepuhov ... Nu, vprašal sem zastran dela. Bilo je, kakor da me nihče ne sliši. Poizkusil sem še enkrat — glasneje. Star inženjer, ki ga danes gbbro poznam — Henney — mi je nestrpno odmahnil z roko. Prav kakor da je nezaslišana drznost, če prideš k njim in jih prosiš službe!«
Neale se je ogreval, postajal je živahnejši; čutil je majhno ročico tesno v svoji roki — čutil je zanimanje, ki bi bilo izpodbudilo vsakega pripovedovalca.
»Nu, prebito tesno mi je bilo pri duši. A nato sem se utogotil. Kadar me pograbi bes, sem zmožen vsega. 'Hejo, ljudje!' sem se
zadri nanje. 'Peš sem hodil in slep pasažir sem bil, da sem prišel do vas. Zemlje mereč sem. Vi hočete graditi železnico. Jaz potrebujem dela — in delo moram dobiti!'
Moj glas je ugnal brezumni hrup. Inžejer tienney me je čudno pogledal.
'Mladi mož, z železnico ne bo nič.'
Tedaj je udarilo iz mene, češ, železnica se mora zgraditi. 'Kdo govori?' je vprašal nekdo. 'Pripeljite ga semkaj.' Nisem se" še osvestil, ko sem že stal pred generalnim majorjem Lodgejem. Pravkar sc je bil vrnil z vojne, poznalo se mu ie. Resen in mrk je bil mož, s trdimi črtami in ostrimi očmi. Premeril me je od glave do nog.
'Železnica se mora zgraditi?' je vprašal ostro.
'Seveda,' sem odgovoril. Čutil sem se razočaranega ln bedastega.
'Prav imate,' je dejal, in nikoli ne bom pozabil njegovih oči. 'Za nekaj dečkov vašega kova je še prostora.' Tako sem prišel v štab.«
Neale je premolknil. Ne le, da mu je bila Allie nenadoma stisnila roko; moral se ie oddahniti in odpočiti.
Nato ji ie opisal, kako mu je Larry Red King rešil življenje, in je omenil uslugo, ki jo je bil storil cowboyu; v zvozi s tem sta prišla na vrsto oba najvažnejša dogodka minulega poletja.
»Nu, Allie, kar neverjetno se zdi, da smo prešla hribe in puščavo — dvajset čevljev vzpona na miljo! Železnica se lahko zgradi in se bo tudi zgradila. Ce bi ti le mogel povedati, kako mogočno ie šlo vse to meni in mojim tovarišem do živega. Kako velika je ta misel! Toda delo. kako naj ti ga opišem? . . . Predstavi si, Allie, da te popade nenadno navdušenje, tako da vidiš v sleherni težkoči Ie novo radost, v nemogočih nalogah zgolj vžre ognjevitega poguma, v smrtnih nevarnostih samo dogodljaje iz drzne prigode, ki ti ostanejo v spominu kakor zaklad — oh, tako nekako je to! Zamisel U. P. me je osvojil. Verujem vanj. Videl ga bom izpolnjenega . . . Doživel bom zmago.«
Naročila* tru ura. dopisa. LLcoiAsJv malih* oglasov, jt> podob* *a,OgLasru,od, (tolik 'J<dra>l Lubfjarui,. Vrt3tnuxja,+.Tu> st. 2492.
Jl-afi- oglouri, hi> služijo u posredovalne ia. roajaJL rut, /tarnau, obSutsioavsaka bastuLcu 30par- —Najmanjši zsi&sak Din* 5*-. Prislojbuia, za* fifro Vin,j-
Ujc pristojbin* jt uposUu ti obvutsn, 4 tuisočdonu, c*r rt, oglasu a* prvobčusr čtk&unu, račun, polhu- tra, tuUu* (jublfonst.sL ttSjz
-----1 (Lopur^nran^a, ul, <yglsxst> brgoufkispa, aL>
rnHasnsva^ga zsuzčaja, - vsaka btstsia/ Dul — Naj* nasijfi z/usek Vin* fO-~ Vrislojbuia, tcu šifro Duu 5*-.
Obrt
Modni atelje
Martin Pevec, SeBmburgo-v» ulka 4, »prejeaia likanje in popraanla oblek vseh vrst.	436
Urarska
in zlatarska popravila izvršuje najprecisnejje in najcenejše Franc WClfling, urar, Gosposvetska cesta 12 26
Snežne čevlje
ic galoše dajte t popravilo i a m o strokovnjaku Avg. Sk.of-u. čevljarju, Borštnikov trg št. 1 (za dramskim gledališčem).	<0831
Smuči In športne sanke
najfinejšo, izdeluje in ima redno v zalogi Fxaa Po-cačnik, ko!ur. Dobrova pri Kropi.	517
W "J >11
Kot oskrbnik
»Ji pa kot hišni mizar gre ■anesljiv in trezen mizar z večletnimi spričevali. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.	41095
Izvežbane viničarje
t 4 ali več člani sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Elija Predovič, Fnun 10 pri Mariboru.	3S3
Fotograf, retušer
mlajši, želi službe ko* neg»t. in posit. retušer. — Naslov: J. B., v ateljeju Weis3, Polzela, Savinjska dolina.	532
Prodajalka
ki je 2e delj časa samostojno vodila trgovino mešanega blaga in S pečenje, z dobrimi spričevali, agilna in zanesljiva, ieli službe. Dopise na oglasni oddelek < Jutra« pod značko »Dobra 40292
Deklica
stara 17 let, želi službe v trgovini na deželi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
436
«Rat 501»
v celoti vožen 20.000 km, prodam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra> pod šifro »Prilika 501».	41215
Auto «Ford»
zaprt, brezhiben, poraben 7.3 avto takso, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	533

Prejemalca blaga
(Sttickpassierer). dobro iz^ urjenega, tprejmo takoj velika tkalnica v Sloveniji. Ponudbe jc nasloviti • prepisi spričeval itd. pod značko »Prejemalec blaga« na oglasni oddelek «JutTa».	523
Trgovskega učenca
z dobro šolsko izobrazbo, boljših staršev, močnega in krepkesa sprejme v trgovino Krantsdorferja naslednik v Slovenski Bistrici.
496
Brivskega
pomočnika
mlajšega, sprejme takoj Desanič. brivec, Trebnje. Dolenjsko.	520
Boljše dekle
pridno in pošteno, vajeno kuho in vseh hišnih del, sprejme takoj uradniška družina 3 oseb. Biti mora zdrava, močna, redna in imeti veselje do 8 mesecev starega otroka. Služba je stalna. Naslov: Angelina Gorjanc, graščina, Boštanj ob Savi	519
Motvoz
(Spago) kupite najceneje direktno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec Grosuplje.
261
Ribje olje
sveže, najfinejše. norve. ško, iz lekarne dr. G. Pie-coli-ja v Ljubljani priporočim bledim, slabotnim osebam.	211
Železno peč
skoraj popolnoma novo, proda C. j. Ha.mann. Mestni trg 8.	4S4
Izložbeno okno
89/114 cm, prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jut.ra 454
Gradbenega lesa
vsake vrste nudi po najnižji ceni Elija Predovič, Frani 10 ori Mariboru.
382

Žagar
prvovrsten v vseh režnjah na venecijanaki gater, želi stalne službe. — Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Prva moč 14» 518
Služkinja
boljša — srednje starosti, ki zna tudi Šivati, želi premeni ti službo 8 15. jan. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena 2000» 158
Zanesljiva moč
* dobro prakso v vseh
spedicijskih in carinskih poslih, tudi v prejemanju lesa — dobro verziran v knjigovodstvu, slov., srbo-hrvatski in italijaaski korespondenci, išče primerne namestitve. Gre tudi na deželo Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Zanesljiva moč 87.
487
Maske
različne, lepe, nove, za vitke pustave. zelo ugodno prodam. Na-slov v oglas, oddelku »Jutra*.	534
Nov kinoaparat
kompleten in za 8 predstav dobrih in lepih filmov — dram in šlagarjev, s celotno kino opravo na ogled in pojasnila pri foto-atelje Weiss. Polzela. Sav. dolina 529
»Mar je še kdo tu?« je vprašal krt. Cvetka se ni oglasila; trepetala je od groze. A zver jo je našla, zagrabila jo za roko in jo potegnila s seboj. »Zdaj imam služkinjo,« ;e momljal Krt, »velik gospod sem postal!« Ko sta prišla v jamo, je zaklenil vrata in ie dal Cvetki metlo v roke.
»Pometaj!« je dejal. »Pometaj!« Iti tako 'c moralo ubogo dete vse dni pometati dolge, temne rove. Strašno veliko jih je bilo Krt je neprestano vohal po hodnikih, češ, ali ni kje pustila kake smeti. Pobegniti ni mogla, zakaj krt ie zaklepal vrata in ie nosil ključ vedno seboj.
Fino čajno maslo
Din 40 kg oddaja po povzetju franko od 4 kg dalje Franc Kolleritsch, Apače pri Gornji Radgoni. S9883
Ajdovo moko
po 5 Din, koruzni zdrob po bin 8.50, prvovrstne izdelke od 25 kg naprej pošilja Pavel Sedei, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. 40596
Seno
prešano v balah — sladko, brez šara, kupi več vagonov, ter prosi najnižjo ponudbe Rudolf Dergan — Laž V. o.	391
l vagon slame
kupi Oskrbništvo gTaščine Boštanj ob SavL	522
Kurxim
.. • V;» . -	■ .
Antike doze
zlate in srebrne kupim [>o ljubiteljski ceni. Ponudbe tudi od zunaj pod »Antike doze» na oglasni oddelek »Jutra«.	423
Železne cevi
1—2, rabljene, v dolžini 1.5—-4 m, skupno približno 300 m kupimo takoj. Dopise na Elektraruno Fala d. d., Maribor, Aleksandrova cesta 14/U.	516
Zlatarsko-urarski lokal
na prometni točki v centru Ljubljane oddam. Potreben kapital 15.000 Din za prev. zem blaga. Pojasnila daje Privšek, Gosposvetska c. 8 (Kmet).	500
Prostor za trg. lokaj
in sobo, na najprometnejši cesti v Ljubljani takoj oddam. Prostor je primeren za vsako stroko, kakor tudi za pisarno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».
445
Večji trg. lokal
v Mariboru, špecerija, oddam s celim inventarjem. Naslov v upravi »Jutra*.
Delikates. trgovno
z vinotočem, v sredini mesto, na najprometnejši točki prodam radi bolezni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	471
Gostilno
dam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
234
fiajtiMmja
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje s pri-tiklioami želi tričlanska družina za februar ali maj. Plača tudi naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cisto iu solnčno«.
236
Prazno sobo
s i>osebniin vhodom oddan) takoj v centru mesta.. Naslov pove oglasni oddelpk »Jutra«.	493
Gdč. aH dijakinjo
sprejmem kot fosuinovalko z vso oskrbo Naslov pove ogla sni oddelek «Jutru».
349
Soliden gospod
želi sobo s posebnim vhodom iu domačo prehrano, za stalno Zmerne cene navesti. Dopise na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro »Inženjer*.	338
Sobo
oddam 2 gospodoma. Naslov jK)ve oglasni oddelek »Jutra«
Sobo
v bližini kavarne Evropa, parketirano, z elektr. razsvetljavo, event. s t>opol-no oskrbo oddam s 15. januarjem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	514
Prazno sobo
popolnoma separirano od
Samostojen gospod 3am v Bethovnov> 9/n.
447
želi sobo v sredini mesta,	____
najraje na Aleksandrovi I „	/ .... v
ali Dunajski ^esn. — Po-1 VJOSpOda (dijaka) nudbe ca oglasni oddeJck sprejmem kot sostanovalca »Jutra« pod šifro »Čistost«, na Rimski cesti 24, pritlii-443 je. desno.	272
Depiti
«Jugofilm»
Ljubljana! Prosimo, da takoj javite, kaj namerava^ te? Udejstvujoči se kandl dati.	530
Prošnja!
Gospodično ki je 29. decembra objavila: Draži! Oproščenje! itd. prosim pri vsem, kar ji je svetega, uaj javi vsaj začetne črke svojega imena na Jugoslo-vensko Rudoli Mosse A. D. Beograd, Tera-ziie, pod šiiro: »Milosti ni 337!» Mislim, da je n&spo-razum, vendar epo, iskreno prosim!
lUvziMr
Masko
dobro ohranjeno, posodi Ana Rivee, Trnovski pristan 30.	528
Čebeinega voska
prima, kupi vsako množino Drago Žnidarič, Celje.
41234
Budilke
Budilke Budilke Budilke
F. C U D E N
UUBLJANA Prešernova ulica št. 1.
Bolnim
splošnem, posebno pa kroničnim, izgubivši nado na okrevanje, slabim — onim ki hitro zbolijo, predčasno uvenelim in slabotnim priporočajo avtoritete
D. Kaleničenko, ti pomlajuje organizem, povrača normalno delo vseh telesnih organov, razkraja in odstranjuje iz organizma mokračno kislino in drugo — Po zdravljenju e «KA-LLFLUIDOM« bolesti, m?.-laksalost itd. minejo iu prejšnji pacijont ponovno uživa vse lepote mladega življenja ter je sposoben za delo. To so potrdili v dobi od 27 let, funkcijo-narji laboratorija D. Ka-leničenka, desetine tisočev zdravnikov in nad milijon bolnikov. »K.ALEFLU1D* je odlikovan z več nagradami na higijenskih razstavah v Parizu, Londonu, Brislu, Fiorenzi in Rimu. 5 »Grand Prix» ia 5 veU-'kih zlatih med ali j. Dobite ga v lekarnah vseh kulturnih držav po povzetju. Expcdicija zastonj. Literatura »Pomlad j i vanje i lije-čenjo organizma« jiošljemo Vam zastonj.
Miloš Murkovič, Beograd, Katlčeva ulica broj 1.
1451-a
Me pozabite takoj napoditi
LJUBLJANSKI ZVON 1928
Poleg mnogih krai»ih povesti, pesmi in esejev izpod peresa naših najboljših pisateljev in pesnikov bo vse leto izhajal
izvirni zgodovinski roman
SERENISSIMA
ki sc vrši v Benetkah in je pisan s pripovednim lazkošjem Sienkic* \viczevih povesti.
UMETNIŠKI PORT 'ET1 slovenskih pisateljev in umetnikov bodo krasili tudi letos vsako številko.
Ljubljanski Zvon izhaja vsak mesec ter velja za celo leto 120 Din, za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 D; za inozemstvo 150 Din. Naroča se v
Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani ali njeni podružnici v Mariboru.
AVTO
RENAULT
najnovejši 6eilinderski model »Monasix« IS/27 HP_ 4sedežen. torpedo, hitrost preko 90 km. ooraba bencina 9 litrov na 100 km.
Najpripravnejši voz za naše ceste!
V luksuzni izdelavi Din 66.000.
Limosina Luxe Din 69.000.
Priporočljive in najbolj vpeljane ostale tipe:
12/18 2sedežni osebni.
12/18 4sedežni osebni.
12/18 2sedežni po! tovorni za 400—500 kg.
>2/36 4—Ssedežni torpedo in
22/36 2sedežni Doltovorni za 600—S00 kg.
TOVORNI za 1200—1400 kg in za 2000 kg.
AVTOBUSI vseh vtsl
MOTORNE BRIZG A LN K ZA GASILSKA DRUŠTVA
STUDEBAKER
„ERSKINE"
6cilinderski. 4—5sedežiii. naiclegantnejši soortui voz.
Pneumatlka
„Firestone4
»Micbelln"
Zahtevajte ponudbe pri tvrdKi
A. Lasnpret, Ljubljana,
dunajska cesta 22 Teleion 2247.
Iz najfinejšega — jekla
škarje /
britve, uože, jedilno orodje vseh vrst in velikosti dobite najugodneje pri »JEKLO« Stari trg.
■■•■••••■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
!NAGRADO!
dam za stanovanje 2 al 1 sobe, kuhi« nje in pritikiine, najraje v bližini Vi* dovdanske ceste, za februar ali maj.
Ponudbe n" oglasni oddelek »Ju» tra<r pod »Majhna mirna družinica«.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Radi velike zaloge SPOJK
(Kiammer) damo vsakemu
popolnoma zastonj
r
Anton Janežič
knjigoveznica, črtalnica, industrija trg. knjig in šolskih zvezkov
Ljinljana, Florjanska ul. 14
Priporoča :
svo]o stalno zafogo mnogovrstnih
salda-konti, štrac, journal, šolskih zvezkov itd.
prvovrstni strojček za spajanje listov, znamke SKREBA, ako dotični naroči naje manj deset škatlic Skreba^spojk.
A. PRAŠELJ, ZAGREB
MARGARETSKA 4.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij Jutra« Adoii Ribuikar. Z« Narodno tiskamo <H kot tfclummrj« Fraa Jesergek, Za inseratni dol jo odgororea Alojzij Novak, Vrt « Ljubljani,