LIST ZVEZE  ŠTUDEMTOV  LJUBLJANSKE  UNIVERZE
LREJUJE UKEDNISKl ODBOR: STANE CEHOVIN, DRAGO COP, MARJAN KOPECKY, NIKO LEHRMAN, ilOZO LEVEC, NIKO TICAR, JOZE ZMDARŠIČ, FRAN C GRIVEC IN PETER JAMBREK. ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK STANE CEHOVIN, UREDNIŠTVO IN UPRAVA LJUBLJANA, POLJANSKA 6, TELEFON 30-123.   TEKOCI   RACUN   600-70/3-567..   ROKOPISOV   NE   VRACAMO,   LETNA   NAROCNINA  200  DIN,  TISKA
CASOPISNO  PODJETJE »DELO«.
LETO   X.  STEV.   10—11 LJUBLJANA
25. MAJA 196(1
Mladost, ki utripaš v novem spoznanju; svo-bodna polja so tvoja last, bogastvo domovine, skri-to v sirnih gozdovih in podzemlju, v mogočnih delih in velikih spomi-nih viharnih dni, je tvo-je, dano ti je v roke, vredne takih daril. Tvo-je darilo, čudežno in mo-gočno, rase z vsakim praznovanjem, z vsakim dnem, kajii vsak dan je tvoj praznik. V njem so vtlcana dela desetletij, kri in trpljenje in žrtve, neizmerne žrtve, delo milijonov, ki so bili prav tako mladi, prav tako polni sanj, polni vere in Ijubezni v človeka. Ne-dosanjane sanje v vseh teh so se zato uresničile.
Čuj, srce mladih Ijudi, prisluhni, vedno imej v sporninu očete ?*~ "~!ite-re, vse, ki so < ano vztrepetali v no:emu svinčenk; nasa polja so prepojena z njihovo krvjo, odtod tako veli-častna rast, gozdovi po-šumevajo njihovo neiz-peto pesem, ki nas dela močne in odločne v ne-sebičnem delu za lepšo bodočnost.
Tvoje je, v pomlad prebujajoče se, cvetje, rdeče, ponos naše moČi in napredka, velikih ho-tenj in snomin na pre-stano gorje.
Mladost, v tebi kipi in vre, kakor neurje, divja in razposajena si prepla-vila nnvo rast, jo oplo-dila z upornostjo, ji dala nove moči. Spremlja te smeh in pesem, ponosrui, polna daljnih želja o sreči vseh Ijudi. Ti ne poznaš pregraj, na krilih lepše vrihodnjosti, pole-tu odločnem, razsipaš po vsej domovini svojo moč. Kamorkoli stopiš, kjerkoli se dotakneš pre-tcklnsti, vse se prebuja in mogočna rast vstaja v nov dan. Na tvojih ra-menih se dvigajo nove tovarne, gradiš ceste, ki spajajo jugoslovanske narode v resnične brate in prijatelje.
Tvoj praznik, DAN MLADOSTI, je praznik vseh naših Ijudi, praznik največjih sinov naših na-rodov. Ta dan praznuje-mo rojstni dan našega velikega voditelja.
Tito, to je simbol na-ših narodov, naše enot-nosti, naših velikih uspe-hov, moči, lepše, sociali-stične bodočnosti vseh naših Ijudi, simbol mla-dosti.
Nazdravimo mu za rojstni dan, nazdravimo mladosti in našim veli-kim ciljem.
Novi kriteriji
za spiejem v študentovske domove
Prvostopenjsko komisijo, ki bo pregledovala in re-ševala prošnje študentov za sprejem v študentovski dom, bo predlagal Univerzitetni odbor ZŠJ in potrdil kuratorij študentovskih domov in menz. To bo pravza-prav komisija pri Upravnih odborih domov, z rednim delom pa bo pričela konec julija, Sestavljena bo iz enaj-stih članov: pet iz Studentovskega naselja, štirje bodo iz Akademskega kolegija, 1 iz internata GSS v Gerbi-čevi, kjer stanuje ttidi precej študentav, in eden iz UO. Komisija bo reševala prošnje vseh starih stanovaloev in novih prosilcev, pri svojem dclu pa se bo opirala predvsem na socialno-ekonomske, študijske in ideolo-ško-politične kriterije.
študijske kriterije za spre-jem v študentovske domove je že pripravila komisija pri Ufliverziteleiem odboru in so že izobešeni v obeh domovih. Socialno-ekonomska komisija pa je na seji predsedstva UO
bližna meja, ki se je bo komi-sija lahko držala. Vsako prošnjo bo treba reševati na podlagi individualnih pogo-jev in ne več tako admini-strativno kot doslej. Zato se komisiji  v marsikaterem pri-
prrdlagala, naj se tudi social-   merunebo treba tako striikt-ni   kriteriji   z ozrrom  na  lan-    no držati te meje!
Pri sprejemu  v  dom se  ne sme   upoštevati   samo  študij-
ske sipremenijo. Pri reševanju prošenj   bo   morala   komisija
npoštevati  predvsera prosilce,   ske in ekonomste pogoje.am-
ki izhajajo iz delavskvh m kmečkih vrst, manj pa one uslužbenskih družin. Na tak način se bo socialni sestav stanovalcev v Študentovskih domovih precej spremenil... Zffornja meja, kii bo še do-puščala  bivanje  v  študentov-
pak tudi družbeno-politično udejstvovanje vsakega pro-silca v Zvezi študentov in ostalih množičnib- organuaci-jaih, predv&em pa tudi udelež-bo pri mlad.inskih delovnib. akciijah. Najstrožje ukr&pe pa    bo   treba    podvzeti    tudi
zaradi iaidiTidjualnih težemj po zaiposldtvi pred diiplomo!...
štTidijska 'komisija pri Uni-verziitetaem odboru je prifpra-viila na podlagi predlogov študijskih komisij pri odbo-rih združenj posameznih fa-kultet kriterije za bivanje^ v študemtovskih domovih. Ker pa sedaj študentje študirajo pod precej različnimi študij-skimi pogoji in po različnih študijskih programih, miso moffli izdelati za vse študente enotaih kriterijev. Vendar se bo komisija pri svojem delu opirala na predlope oriroma kriterije, ki so jih postavile že študijske komisije pri združenjih (to veljapredvsem za starejše geaeracije študen-tov), za mlajše ipa bo sereda znatno upoštevala tudi pogo-je, k.i so jib. postavile fakoil-tete.
Pritožbe na odločitev prvo-stapenjste komisije bo reše-vala pritožbena koinisija pri kuratoriju Stmdeiiitovskili d»-mov in menz...
Manifestacija požrtvovalnosti, tovanštva in spaminov na, tiste dni, ko je Ljubljano obdajala
Hca. — Na letošnjem pohodu «Ob žici okupiraae Ljubljane« je sodelovalo preko 20.000 tek-
movalcev, med njimi tudi 51 študentovskih eklp             (Foto: Joso Žnidaršič)
skem domu, je 12.000 dinarjev   proti tistim, ki so biili v času mesečnih   dohodkov   na   dru-   šhidija  na privatai   prakisi v
inozemstvu in nimajo v redu opravlieinib. študijskih. pogo-jev, prav tako pa tudi proti tiistim absolventom, ki so že redno ali homorarno zaiposle-ni,  ki  pa  bi  študij  že lahko
žinskega člana. medtem ko je bila preteklo leto znatno niž-ja (10.000). Za tiste pa, ki se sami preživljajo in so neod-visni od doma, je ta rneja za 2000 dinarjev visja. Poudariti pa je treba, da  je to le pri-
Prijatelji z obal Sredozemlja
končali, česar pa niso storili
Sklad Stefana Kovača
V kratkem bo v Mur-| ski Soboti ustanovlien sklad za nagrade štu-dentcm. Imenoval se bo po prekmurskem prvo-borcu in narodnem he-roju Štefanu Kovaču. Nal-ogja sklada bo, sti-mulirati raziskovalno de-lo o gospodarskem, kul-turno - prosvetnem ter političnem življenju Po-jnurja z namenom, da se izkoristijo vse mož-nosti za hitrejšl razvoj teh krajev.
Na področju Pomurja je še precej netraziskianih vprašanj zgodovinskega razvoja in kul-turnega, gospodarskega in po-litičnega življenja pomurske-ga človeka. Ni še v celoti ob-delan nastanelk in razvoj KPJ, SKOJ in NOB. Prav tako niso dovolj dokumentar-no abdelane življenjske poti revolucionarjev ln vidnejSaih kulturnih ctelavcev.
I Navedene ugotovitve kažejo, da bi bila potrebna poleg že obstoječiih ustanov, kot so študijska knjižnica in pokra-jinski muzej, še neka institu-cija, ki bi usmerjala in vzpod-bujala djejavnost na tem po-dročju.
Sklad Stefana Kovača bo prvi okirajmi sklad te vrste. Izdedan je osnutek pravilnika skiada, ki ga bo Okrajni svet za kulturo in prosveto v bližnjiih dneh tudi sprejel. Po imenovanju upravnega odbo-ra sklada bo treba začeti z,birati    sredstva.    Nagrajene
Na ljubljanskl unlverzi zadnje čase študira vse več tujih študentov. Tu so Alžiroi, Tanjičani, Indonežani, Arabci in drugi. Pred kratkim sta jih sprejela rektor tmiverze prof. ' r. Dolfe Vogelnik in predsednik UO ZŠJ tovariš Janez Bngelj. Uredništvo Tribune pa je pova-bilo v svoje prostore zastopnike študentov iz Alžirije, ZAR in Jordanije, kjer sino imeli z njimi kratek raz-go\ >t, ki vam ga posredujemo.
Prijatelji z obaT »redozem-      Sioer pa nam ]e Jugosla-vija
1.T                         ,    -
državi svojeiga liskrenega pn-
jatelja. Sicer pa vam bodo njiihoTi odgovori povedali ve-liiiko zanimivih stvari. Osred-nja osebnotst našega razgovo-ra j« bil štiudent yl Alžirije,
odloonega stališča, ki ga je zavzela do alžirskega vpraša-nja, ker nam moraino in ma-terialno pomaga. Angleški pregovor pravi, da je prija-telj, ki ga potrebuješ najbol.j-
do  nedavnega   aktivni  borec   ši prijatelj. In Jugoslavija je alžirskega   narodnoosvobodil-   tak prijatelj,  to  je  dokazala nega   gibanja,   Ail   si   Moha-mmed  Mohammed.
Vprašali smo ga: Kateri so globlji vzroki, ki so te vodili, da si za kraj svojega študija izbral ravno Jugosla-vijo?
Odgovor: — Najprej sein JugoslaTijo sam izbral z; kraj svojega študija. Tu imam
v času, ko smo njeeo iprija-teljstvo najbolj   potrebovali.
Mi vsi upamo, da bomo Ju-goslaviji nekoč sposobnii, mo-ralni in materialni dotlg, ki smo vam ga dolžni, tudi po-vrnili.
Na isto vp<rašaai]e je kolega \% Z.AR odgovoril, da si je iz-bral  Jugoslavijo za kraj  štu-
vlada med ZAR im Jugo«lavi-jo, in ker je prepričan, da ne bi nikjer naletel na tako pri-jateljstvo in razumevanje.
Študent iz Jordana je tako-le odgovoril:
— Sem prvi študent iz Jor-dana,  ki  študiram v  Jugosla-
teme, ki bodo obravnavale probleme Pomurja. Samostoj-na znanstvena dela, umetniška dela, seminarske in diplomske naloge, ki bodo v skladu s pogoji razpisa in pravilnika sklada. Za nagrade se bodo lahko potegovali študentje, srednješolci in drugi.
Študentje Prekmurja izven univerze
Za sedanje delo KPA je »načilno, da je kot svojo naj-važnejšo nailogo y Ljubljani ohranil seznanjanie študentov Pomurja o vseh težavah, s ka-teriini se bori okrajno politič-no vodstvo, kajti reševamje le-teb. bo prešlo morda že z JTilrišnjiin dnem na mlade di-plomainte. Predavanja in se-stainki s politi&nim vodstvom im ljudskimi poslanci so ne-otbhodna dopolnitev znainja, potrebna za vse študente. Ni bil slučaj, da je ravno KPA prvi opozarjal na pomaffiiklji-vost' kadrovske politike v -^.raju Murska Sobota, zlasti pa nekaterih gospodarskih organizacij, strokovnimi zdru-žemji in Kadrovsko komisijo pri OK ZKS Murska Sobotaso potrdili, da treba tem \rpraša-njern  posvetiti   vso pozornost.
Dosedanje delo nam kaže. da klub ni opravil nobene večje akcije. da pa je njego-va dejavnost zelo različna. Klub skuša dnseči, da njegovi člani ne bodo ostali sarno pa-gjvni oipazovalci, marveč da Be bodo že med študijem ak-trvno vključili v /ivljenje ko-mun. Klub je imciioval svojo-ga predstavnika v Založniški »vet Pomurja. kjer na.j bi za-fotovili po.sfojp za izid Zbor nika   Pomurjf:     Prrd   k-;itki'ii
|ye den a  a k c i j a   z a  *od e lov a -KPA pri Žadružuem kole-
darju    je    pokazala,   da   n«   Težiea   prkadevaoj    fe   »pet man jka potrebne ambicije, tre-   otbviisela     na     posameznikih,
daii
ba jo je le na primerein na-čin afotivizirati. Študentje bo-do s svojimi prispevki v le-tošnjem letu pri tem kode-darju močno zastopani.
Zal je nekdaj zelo živahna knlturno-prosvetna dejavnos<t KPA zamrla. Vzrok je pred-vsem v tem ,da so diplomirali tisti, ki so bili na tem pod-ročju najbolj aktivni. Del krivde za kuiturno-prosvetno mrtvilo pa lahko prevzame sedamji odbor, ki je sicer zelo disciipiiniran, kar se tiče ude-ležbe na sestankih, manjka pa m« sleherna iniciativa. Ne-kaieri člani se zelo radi od-tegujejo     akcijskemu      de-lu.
objškaU so dražgoše
Studentje elektrotehn?ke i" strojništva so pred kratkim priredili skupno z vaščani t, partizanske vasice proslavo Dneva mladosti. P o lave i° izleta v Dražgoše se je udele-ž'lo pnbKžno 500 študentov in psofesorjev.
V programu je sodeloval iu&\ APZ Toae Tomšič, sicer precej okrn|en, zbor osemle*-ke iz Železnikov in nekaj re-
na
kar pa ne more dati večjih usp«hov. Novoustainovl.ieini ak-tiv ZK ima še premalo izku-šenj, tako da ga je bilo pri delu kilia±>a premalo čuliti. Korošec Ivan
alžiirskih študentov. Sicer pa so me poslali v Jugoslavijo na študij tudi moji fpxedpo-stavljeni alžirski vojaški po-veljniki. Upliv Jugoslavije je v vseh afriških državah zelo močan, mi Alžirci ipoznamo vašo narodnoosvobodilno bor-bo. V svojem žiTljenjskem boju p-ogosto naletujemo na zelo podobne težave, kot ste jih. preslali ri, Jugoslovani.
Za nas j« zelo zanimi-v vaš družbeni sislem, kii se razli-kuje od SZ kot, od sistema vseh dežel, ki so se osvobo-dile ali pa se osvobajajo iz koilonialnega suženjstva. In prav  ia  vaš  družbeni  sistem
O'l   2*3.   rflJOl   SipOZiHflll.   U^p'3/Ill,   Clfl          ¦¦                n    r 2          i         ,#¦¦
bom srečal v Jugoslaviji mla-   Odboru, PoljCMSka 6-11.
de Ijudi, ki me bodo raznme-li, mi pofcazali vašo deželo, me sezeamiili z gosfpodarsikimi usip©h.i iu vaŠo kuilituro.
ŠTUDENTOVSKI   TABOR ANKARAN
ŠTUDENTKE, ŠTUDEMTJE . . .
Obveščamo Vas, da bo Univerzitetni odbor tudi letos organizirol ŠTUDENTOVSKl TABCR v ANKARANU, v času od 1. julija do 31. avgusta 1960.
Tabor bo posloval v štirih izmenah in sicer:
od 1. julija do 15. julija — prva izmena od 16. juSija do 31. julija — druga izmena od 1. avgusta do 15. avgusta — tretja izmena od 16. avgusta do 31. avgusta — četrta izmena
 j g o f 1 :
CENA dnevnega pensiona za redne študente:
1.  za več kot tri dni 300 din
2.  do tri dni                  350 din
KAVCIJA ob prijavi 500 din.
Vse cstale informacije dobite med uradnimi urami.  Prijavite se lahko od 24. maja naprej vsak torek,  k '       ll    1 )2J0 "» "M "<¦ Univenilelnem
 Pohitite s priiavami ker je Stevilo prostih mest v
 taboru   0 m e j C n 0 .
SVECANA PODELITEV NAGRAD
Na rektorati'. univerze je 14. maja predsednik Univerzitetnega sveta Jože Pernuš podelil študentom, ki so sodelovali pri nagradnem raz pisu Univerzit€tnega sveta, nagrade. Razpis je Izšel žt lansko leto v okviru proslav 40-letnice KPJ in SKOJ. Kljub zanimivim razpisanim t"!zam se je udeležilo natečaja sorazmerno majhno število študentov.
Nagrajeni so Mli Jakob Medved za razpravo ^Rast industrijskega centra Ravne na Koro-škem«, Marko Demšar in Stjepan Bunta «a delo »Na čeir bo težišče reforme medicinskega študija ir ".aj študent medicine od nje pričakuje^. Franjo Trampuž za isto temo, Zlata 2upančič za delo »Velenjsko industrijsko žarišče in njegov razmah«. Slavko Kremenšek za delo »Studentovska društva na Ijubljanski univerai od 1919—1941 in niihov politični zna-čaj«, Frane Lužnik za delo »Velenjsko industrijsko žarišče irt njegov razmah* ter klub  itadentov za svojo publikadjo Zbornik Korošk«.
viji, čeiprav nimam štipendije. Za moj študij pri vas je več vztokov:
ŠtudiiTam v Jugoslaviji, ker bi rad spoznal vaš družbeni sistem, vašo pot v socializem, ki se razlikuje tako od ruske kot kitajske.
Tudi mi se v svoji deželi borimo proti kaipitalizmu, za socialistični družbeni  sistem.
Jugoslovanskim študentom lahko pojasnjujemo proble-me arabskega sveta za kate-re vlada veliiko zanimanje.
Naše naslednje v^prašanje je zadevalo predvsem jezi-kovne težave, ki jih morajo študenti pri nas premagaii. Kolega iz ZAR in Jordaoije sta odgovorila  takole:
— Midva sva v Jugoslaviji 14 mesecev in morava prizna-ti, da imamo vsi Arabci s sio-vonšoino precej te/av. Mogo->"e smo tudi sami nekoliko za-krivili, ker se preveč družimo med seboj. Pa tudi sicer smo imeli težave. Učili smo se po učsbenikih za učence osnovnih
šol, poleg tega pa imamo na fakulteti precej učbenikov v angleščini kar tudi neugodno vpliva na učenje »lovenskega jezika. Precej nas mo-tii tudi to, da je v Ljubljani precej študentov iz srbolirvatskega področja s katerimi se vsak dain srečujemo. Tako se pogo-sto dogaja, da mešamo razne sl<nrenske in srbohrvatske iz-raze.
—  Govorim  angleški,   fran-coski, španski in seveda arab-ski jeziiik, — je poudaril kole-ga   Mohammed   iz   Alžira.   — Zavedam se, da je slovenšči-na   težak   jezik,   toda  osvojil sem  dobro metodo za učenje tujih    jezikov    in    upam.   da bom   do jeseni   toliko  osvojil sloveTiščino,    da    bom    lahko studiral.
—  Alžirec    Mohammed     je prišel   k   nam   pred   doJjrimi tremi tedni, zato smo mu za-stavili  še  nekaj  vprašanj.  ki so vpraševala   po  boju  alžir-skega naroda proti framcoske-mu  kalonialdzmu, o njem sa-mem   in   perspektivah   alžir-skega   naroda.   Razvil   se   je prijeten  pomenek  v katerem je Mohammed poudaril:
—  Na vsak način je čas, ki sem ga prebil v vojski, pustil na    meni   odličen    pečat.   Še vedno se smatram za bojevni-ka, le da bom zaradi telesnih nesposobnosti za bojevanje in narodnih interesov, prebil ne-kaj   časa  na   študiju   pri   vas. Svoji zeml}i se pač lahko slu-ži  na  različne   uačine,  jaz   ji bom služil v času svojega štu-dija še posebej. Za boj je tre-ba   hrabrosti   in   poguma,   za obnovo  države   pa   vzpo-stavi-tev    družbenega    sistema,    za katerega se bonmo pa  je po-trebno  veliko  več.  Mi  se bo-rimo    za    svobodo.    resnično, eknnomsko   svobodo,   za    nov družbeni  red. Vse to  pa  zah-teva veliko predanega  kadra, ki je izšel iz revolucije.
Naslednji odgovor se nana-ša na specifičnost našega in njihovega narodnoosvobodi'1-nega boja.
—  Dobro     poznamo     vašo NOB,   kajti   pri   nas   je   vsak vojak   tudi   politični   komisar. Vaše in naše gibanje je našlo oporo    v    najširšili    ljudskih množicah.   Vendar   so   pogoji za boj  pri  nas nekolikn dru-gačni. Takrat se je boril pro-ti agresorjem ves svet. Danes se  praktično   proti  43  milijo-nom  Francozov  bori   10  mili-jonov Alžircev. Toda  s Fran-cozi   so   vsi    iz   Atlantskega pakta.   Res   je,   mi   uživamo precejšnjo    mednarodno    po-moč in   jo tudi  potrebujemo, kajti  naš boj  ni  rasna vojna proti Evropejcem, ampak bor-ba proti svetovnemu kolonia-Hzmu.
O sebi ni ho-tel govoriti, pač pa je povedal zgodbo o nje-?o\Tem  nadrejenem  vojaškeiB
(Nadaljevanje na 2. stranl)
No katere fakultete se bodo vpisali abiturienti srednjih šol
77% bo študij nadaljevalo
ANKEtA,     Kl    J6    Jt PRIPRAVIL      INSTITUT ZA     STATISTIKO      PRl UNIVERZI  V   LJUBLJA-NI,     JE     IMELA   PRED-VSEM  NAMEN,    DOntl OD ABITURIENTOV  GI-MNAZIJ   IN    SREDNJIH STROKOVNIH   ŠOL   PO-DATKE    O    TEM,    KAJ NAMERAVAJČ   P6   t>6-KONCANI   SKEt)NJI f ()-LI   STUDIRATI. Anketa je bila izvedena g po-močjo   šolskih   vodsteV   dečem-bra   lanskega   leta  ifl   Je   zajela caključne   razrede  55  šol  v na-Si  republiki  in  sicer 25  gimna-«U, 7  učiteljišč, 7 srednjih teh-niških   Sol   in   10   raznih   drugih šol.   Piti   anfeei   j«   «64«l6vr>lo 8.141   dijakov.   Skupno   r   a.nket-tvim   listom   so   anketiranci   do-bili    seznam    vseh    visokih   \n višjih  šol v  naši  republiki,  ta ko da so lahko pravilno vpisali Solo.  na kateri  namtiravajo na-ati Studij.
tehničnih žol, pa več kot to-lovica. Tako lahko ugotovimo, da so postale tudi srednje stro-kovrte šole, čepirav dajejo za-ključeno znanje in poklic, tudi pripravljalne šol* za nada*jc-vanj* študija na vi&ji stopnjl. Brcu dvoma bi bilo potrebno z nekaterimi ukrepi zagotoviti, da bi ili absolventi teh šol naj-prej v prakšo, pa tudi za tiste gimrtazijce, ki nameravajo štu-dirati tehnične stroke, bi se morala predvideti vsaj počit-nišk,. strokovna praksa.
Na posamezne fakultete ozi-rdffla strdke se naitteravajo kandidati vplsati takole: na pravo 117, na ekonomjjo 143. Od teh fih bo več kot polovica iz srednjih ekonomskih šol. Na medicino se jih bo vpisalo 133, na sttonatologijo 62, na agro-nomljo 104, na gozdarst-vo 54, na veterin« 19. na naravoslov-no skupno 131, od tega največ na t&rmacljo, na filozolijo 223, na     tehnično     kemi.io    147,   na
tehnično fiziko 20, na akademi-jo za igralsko umetnost 12, na akademijo za glasbeno umet-nost 46 in na akademijo za upo-dabljajočo umetnost 15. Veliko jih misli nadaljevati študij na višjih šolah in sicer rta VPS 74, na VŠMS 78, na VKS v Mariboru   pa  82.
Socialni sestav kandidatov vi gimnazij nam pokaže, da je ckrog 58 cdstotfcov delavskega, 13 odstotkov kmečkcga porekla in 14 odstotkov ostalih. Podob-no je s socialnim sestavom v ostalih srednjih šolah. Na vpra šanje, kdo jih bo vzdrževal med študijem, je 37 odstotkov an-ke^.irancev odgovorilo, da jih bodo vzdrževali starši, 57 od-stotkov se jih misli vzdrževati s gtipendijo, 14 odstotkov s pri-ložnostnim honorarnim delom, 4 odstotke se jih bo vzdrževalo z raznimi  drugimi dohodki.
Razlogi,   zakaj   bodo   nadalje-vali     študij,     so    zelo   različnl.
njih šol nft namerava nadalje vati študija, pa so predvsem pomanjkanje sredstev, želja p«: ckonotnski samostojnosti, ielja. da pridejo čim prej do poklica mnogi smatrajo, da jih bo štu dij   preveč     obremenjtf.aV    itd
Pričakujemo,  da  se   bo   ve6i na tistih, ki iz srednijh šol na-meravajo   nadaljevati   študij,   v jcseni   tudi  vpisala,  ker  ne  bn vti numfctus clausus.
Poleg ieh pa se bodo vpisali tudi slušatelji iz prakse, ki bc-do »pravili dopolnilni izpit. Vsako leto se vpiše tudi ve&jc število gtudf"<ov iz drugih re-publik, tako da ne moremo to6no p^redvidevati, koliko slu-šateljev bodo Imeie univerza, akademija in viš*e §ole v zim-skem semestru 1960-61.
III. PARTIZANSKI MARŠ STUDENTOV PRAVA
DRVAR V APRILU
Studantje pravnita fakultet organizirajo vsako leto Teden študentov prava. Za zaključek letošnjega Tedna študentov prava se je zbralo več kot 300 študentov na zveznem partizanskem maršu, ki so ga priredili sara-jevski študentje. Bil je zares zvezni, saj se ga je ude-ležilo 10 študentov iz Sarajeva, iz Beograda 70, Zagre-ba 50, Skopja 40, Novega Sada 15, z Ijubljanske pravne fakultete pa nas je bilo 23. Tudi mnoge študentke se niso ustrašile poti, samo iz Ljubljane so ostale vse doma.
Toplo M>noe je študente arhitekture privabilo na Ijubljanski grad.
Iz Djubljiane smo pctovali z vlakom do zborne^a mesta Pri-jedtMrja, kder smo s-e priključili toigadi III. partizianiskega pt-hoda. Brigada nosi ime po brab-rem Oskletii iiz Di-varja Mariji Buirsač. To 20—letno dekle, ki je padlo med juirišem na nem-ške bunikarje in uimiraio 5 par-tizanslko pestoo na us4ih, je prva ženia v Jiigoslavij), ki je  naslov »narodni heroj«.
me&ala     me<d     borb«oe    pesini Maikedonoev,  Srbov ...
Prvi diain mrša se je končal v Luišci Palanka, kjer smo, kot povsod. lcasneje v manj&ih s^u" pinah oresipali pri prljaznili do
lzredno vellko število JiJa-fccov zadnjih razredov ima -ia-tneo nadaljevati študij; takoj jih bo nadaljevalo študij 2.129, kasneje pa še 291, kar znaša okrog 77 cdstotkov. Gimnazijci bodo nadaljevali šludij skoraj vsi (le 26 dijakov ne misli na-dalj^vati študija), iz srednjih 6ol, Vo Jev, z učiteljišča, iz sred-njih     ekonomskih     in    srednjih
najtve^ na germanistiko, lo-venski jezik in psihologijo, in samo po en slušatelj na rušči-no in srbohrvaščino; na arhi-tekturo 88, na gradbeništvo 41, na geodezijo 15, na clektrotch-niko 150, na strojno 110, (za oba oddelka je značlino, da bo skoraj fcri č nrtine slušateljcv iz sredajih tehniških šol). Na mc-ntanistiko   se   bo   vpisalo   29,
Večina jih bo nadaljevalo, ker 6utijo posebno nagnerji do študija. V »liko je tudi ' \&'Ah, ki računajo na mcžnosti dobre zapcslitve. Znatno manj pa se jih je odločilo za nadaljevanjc študija zaradi vpliva slaršev ali šole.
Razlogi, zaradi kaiterih i~ire-dno majhno število abiturien-tov   zaključm/h   razredci;   sred-
Formirani v 3 bataljone srno s« nato prepeljali \i Prije-dora v Samski Most, prvo postojan-ko na naši poti. Tu &o n&s do-mačini sve6a-.no sprejeli. Vsi smo sie Že vživeli v vloge pravih partizanov. Koreikali smo ekozi  pionirjev. Kakiar pravim  so nam metali pravkar natrganega cvetja. Za-peli s-mo. Junaiško, partizansko. »Slovenci kiremeniti, le sitopimo v koriak . . . « se je mo^gccnio po-
Pnjatelji z obal Sredozemlja
Piravi pobx>d se je priče>l šele nasliednji dan. Iz Lušci Palanke smo kreinili peš preko pno&lav-ljene Grmeč Planine v Bosan-ski Petrovac, od tu Pa tretji dan prefco Driničev v ne,po-sip&dno bdiždno Drvaira. Pot je bila cJ3lga, naleteli pa smo tudj na celo vrsto sovražnitoov: vro-6e sonce, žulji, žeja ... Toda nihče nj rekel: »Zai mi je, da sem šel... « V teh in po-diobmih trenutkih je bodrila študentka iz Lj-ubljane. Zasgrebča-n pa 3e hitro prestregel z diomiseln.o šalo, tako da se je tok s-mirtx3-nisnih mislt preoismeril in Mi-lan je kmalu pozaibil, da ga žulita ¦čevelj   in nahrbtinak.
Cetrti, zadnji dan krenili že ob 4. mri zjutiraj. Ta_ krat so se začeli baialjoiii nad Dirvarje.a formirati v oojnem razpoireda. Dcbili smo solske naboje, da bi z oncžjem zavss-h »sovra'žini« Drvair. Brigada je igrala vlogo partizatiov, rezerv-ni oficiTJi JLA iiz okolice Drva-ra pa so bili Nemci, kl so juna-ško mestece iz NOB branili. Ta-kio girjo imiprovLzirali napad. Sevedia smo znuagali m^ in že o«b 8 uni sJn© zavzeli t&r n.a'Ai-u-šemo vkotrakali v prebujajoče mes'to, ki ga je &tTelj'a,mje pre" budilo ž« mnogo prej.
Na-to je postrojeno študentov-sko brigado »Marija Bursač« častno  obšel  tamikajš-nji  marod-
ni heroj gen&ral p Niikiola karanovič, 'ki je poacne-je na partizianstoem mitingu de-jal: » ... To ni bil <samo rn-ari. temveč pohod bratstva in enot* nosi. . . « Od tam smo poslall tudi pcnzdinavine braojatvke CK ZKJ. maTSalu TiCu m GO ZB BiH.
Vsl udelež-enci maTŠa «ano si ob #»k>vasu enodušao vv-dciikall; »NaAvidenje na maršu prihod-nae iieto ... « Obljubo bomio dr. žaii, saj še nihče ni omagal na ten naših zgodovinsko-poLitd^-nih  nianifestacijah.
Par^izariiSiki mairš je naijvečj* in majpomemibnejša družbeno-polrticna aktivnost študtentov prava.
— Ta človek se je pisal Eila Aissa -• Batna. Zaradi težkih življeajskih razmer je služil kot francoski vojak v Indo-kini. Tu \c doživel poraz pri Dien Bien F. Bil je v ujetni-štvu v S(!vernem Vijetmanu. Poznojo rnu je uspelo priti naza.j v Alžir in 4. junija 1955 ie ?;e z nekaterimi dru-gitni vnja-ki pobil komandni kader svojc edinice in zbežal na alžirsko stran.
Junija 1956 se je nj6j?ova edinica zna.šla izdana pdpol-noma obk-oljfna od franco-»kih vojakov. Vsak umik je bil nemoRoč. Vedeli smo, da proti tako močnemu sovražni-ku ne bomo vzdržali, kajti imeli stno le eno strojnico, ki je bila  ta cas več vredna kot
sto človeških življenj. Koman-dant edinice. ki je ime.l stroj-nioo nam je nenadoma ukazal aaj se prebijemo po nekern potoku obraslim z dračjem. Nismo ga hoteli ubogati, kaj-ti vedeli smo, da se od tu ne bo rešil. Tedaj je potegnil pi-štolo in ukaz ponovil. To je bilo poslednje opozorilo. Od-šli smo kmalu zjutraj. On je zadrževal francoske vojake do dveh popoldne. Slišali smo kako neusuril.ieno }im je po-šiljal rafale. Po dvch je nje-gova strojnica utihnila. bil je mrtev.
Ce sa ne bi imel pred sebo.j živega in vsega zamakinjene-?a v pripovedovan.je bi bil prepričan, da je .to njegova živl}enjska  zgodba.
S formiranja študentovskih delovnih brigad v Studentovskem naselju.
Predsednik   Univerzitetnega   odbora   Janez   Rugelj   predaja brigadno zastavo komandantu I. SDB Toneta Tomšiča
ENOTNA AKCIJA
Zadnja leta dosegaimo k-ot sad celotnlh po vojnih naporov narodov Jugoslavije velike uspehe v tois^odaritcem rszvoju. Doseženi us-pe-hi fo >>. cdvsem plod n2ših velitci.h naiporov na področ.u goepadarsk.h investiicij, kakor tudi na pocirotju znc-ciosti, tehn.ike, strokovnih služb, kadro-v itd. Hkrati pa ti uspehi kažejo na lz-redno močan vpliv družbeno ekonomskih fak-torjev To pa pomeni, da ti uspehi ne priftajo lamo, da je v razvoju »ocialist.čnih odnosov iriiagoče iti naprej. mai;-več tu<Ji to, da je na-d.ajnji raizvoj teh cdno^ov tna jzmcd bistve-nih potiud za bodoči uspeini matenalnl razvoj naše družbe.
Pred oairni so S-t:irj« kompleksi nalog, ki tvorijo odlcčllna torišča dela *v nadaljni gra-flOtvi socialistačnih druibenlh odnosov v naši c-ežel. Za i.eTvir.:a"i razvoj teh odnoscv ,ie hkroti po>trebno tuda iklacinejše delovanje dveh osnov-nih faiktorjev družbenih gibanj. Prvi faktor so m. teiialn-0-e^onomS'ki cd'nC'ii. to se pravi od-tiosi v družbeni praizvodnii nn razdelitvl. ki tiaj bodo osnovai st:mulos msterialnega raz-vo:a in drutbenega napredka.
Drugii faktor pa je zavestnl in orgamziranJ vpl.n; Človeka, vseh ljudr. fcot članov družbe-nih skujp-nasti nasploh ter njenih najbolj na-prednih sil posebej. Prvi faktor je notranja go-nilna sila gibanja, dirugi pa je, ustrezajo« de-mokraKčnim oblilkatm, laktor spoanavanja teh gj.banj iin njihovega usmerjanja. Podcenjevanje prvega faiktorja vodi k birckrat&kemu subjek-tdvlaniu. k dogmatskemu zaviranju in deformd-ranju objektivnih zoikon.ita&ti, m&ciierri ko vodi po«cen,,evaije druigega h- kao.tulaciji pred ¦rtJihijo, h gol&mu em.pirizmu tn konse.rvat.ivne. mu praJctic.zmu.
Prvi in vsekaikor nadpomemtonejši, odločllni kicwruj>le<<s nalog se nanaSa- na nadaljni razvoj eistema matemlne raz/delitve. in sicer tako glo-balne razdelitve mcd delo^ oixn.i kolaktivi in dsružbeno skmpnostjo, kaAc\ji yudi lcizdeldtve znctraj koleiktivov. Ker je sastem razdeiiive &a-mo funkcija prodzvodnih odnosov, laMto trdi-mo, <Ja se v sistemu razdelitve kaže prava vse-trtaa proizvodniih odnosov.
Glavno nafrelo socialsitične raadelitve po dieJu Je Jugoslavija razglasila z zaikonora že prvl dan svojega obstoja. To načelo so razgla-Ctt« vse socialistiične dežele. MerLla za kvantum dela pa eo zelo razll&na. Kadar pravimo nagra-J«vanje po delu. še ni vse povedano. Blstveno J« prvi*, v čem je merilo za ocenjevanje dela to kdo in Uako določa ta meriila.
V prvem obd-obju naie revolucide Je dolo-Mta plačo dielavcu držav-ai. z u&tamovitvijo de-
lavskih svetov smo sto-rili p;-\^l korak v razvlja-nju. ki se nujno pojavlja v prehcdnem obdol> ,u. d&iavski s.ei. so bib v prvi faz: še demo-kratičtii politični instrumenti, preko katerh je bilo ir.O-no spreminja-t; materialne olnose. Na-slednji korak je njihovo stvarno &pre:nlnjanje, kar je terjalo bistveno reorgeciizacijo vsega gospodar.-kega si.stema v smeri maksimalne de-centralizscje   gospodairskega   upraivljanja.
V tej fazi smo se lotili tudi spremsmb v plačntm sistemu s perspehtivo, da postapoma dosežemo popolno samoupravljanje delovnih kolektivOv v prcizvodnj'; in razdelitvi, ornejeno samo z družbenim plan&m globalnih propor-cev v gcspodarstvu In s splošrumi regulativni-mi ukrepi državnih orgatnov. v takšnih pogojlh je saimHipravljanje delavcev pri upravljanju prcizvcdnje dobivalo svojo konkretno material-no vsebino — prav v rezultatih na področju razdelitve.
Na te.i poti smo v dosedanjl praiksi starfli že pomembne Korake. Glavni problem je v se-danjem momentu vsekakor v tem, kakšna naj bodo enotna ali skupna meriia dela, da bi se čdmprej približ&U' k o-bje(kt,vnosti, io kakšna sredstva aružbene skupnosti je treba uporabitl, cia b; ta merila res prišla do izraza na isti na-
čj\ na via.sem deiovnem niestu. Seveda aibso-lutne objektivnosti in pravičnosti tu ni, ker je ni mogoče tioseči. Mogoče pa je doseii &ado<vo-ljivo st-apnjo enotnosti kriterijev, ki bcdio omo-gočili,  da   bodo  kolek.tivi  lahito   čedalje  saino-
. .ojue-je o^ločali   v  razdelitvi
Izh<xi šče je načelo, da mora deiavec diobiti od družbe vreidnost, soT-aznierno tistl kcokret-iii vrednosti, ki jo je dal družbi zmanjšano kot prispevek v skupne družbene aklade. Pn dolo-6evanju meril je tretoa tx>rej v večji meri ob-strah.rati vpliv opravijenega dela un raznih drugih zunanjih faktorjev, da bi mogll tako čim bodj konkretno doiočiti individualnl kvan-tmra dela. Tako je možna vedno bolj dosledna realizacida Marksovih nazorov o soci>alistiLnl razdelitvi v prehodni dobi, po kateriih naj po-sameznl proizvajalec, oziroma delovni kolektiv kot celota dcbi od diružbe koit ekvivailent tisti kvantum dela, kl  ga  je  dal družbi.
Slstem razdelitve po koniipleksnem učinku, kl smo ga z« začeli na široko uporabljali v pra-
ks4, je pomem.ben uspeh v upoprabi teh načel. Težavnejš; je pr<yblsm, kako uiporatoitl ta na^ela v odnosu med podfjetjem iin družberio skuipnostjo, vend'ar brez z&dovoljive rešitve te-ga   problema  ne  moremo   prič&kovatd   dosledne
uporabe  omenjeni^h  na'čel   v. delovnvh  teolekti-
Zda se, da simo le tako daleč, dia te lahkio pričnemo realkirati. r>osedanje ugoto vitve lz prikse, čeprav smo na p<xbrotju raz-delitve med podjetjam in sikuipnostjo manj na-predovali,  poiptrjuijejo,  da  smo  na   pravi   poti
in s tem odpiirajo realno možnost za uvajanje novih ukrepov. Ti uTcre<pi pa bodo že pomenili novo poglavje v razvoju socialigtrt^nih odno-sov  v naši deželi.
Drugi kmplekis nalog s podroSja material-nih odnosov se namaša na politiiko razvijanja protevajalnih sdi In na problem razdelitve in-vestic;jski'h skladov. pri teh nalogali stapa v ospredje zlasti troje vprašanj, ki lahko bolj ali manj vplivajo na raizvoj družbenih <wln©sov.
Prvo vprašanje je nadalno proučevanje me-todiclogije planlranja, ki naj bo v polnem skla-diu z vziporedniimi giibanji na podmčjoi diružbe-nih cdnosov. Pratksa je v obilni meri potrdila pravilnost prehoda od prejšnjega, normadnega planiranja k planiranju konkretnih količn, k sistemu planiranja gospodarskih proporcev, to se pravi vzklajevamju notrsnjih odnosov go-sipiotiarskega razvoja. Ta novi način planiranja je omogočiil organsko povezovanje usmerjaijo^e funkcifje vodilnih organov družbene sikupnostl z vsestransko imiciaitivo in samostojno akcijo delovnih kolektivov. Načelno tu torej nimamo kaj spreminj ati. V konkretai metodologijd pla. niran.ja pa so še mRoge pomanjkljavosti. Ta metodologija še vedno vsebnje elemente sta-rega režimia planinanja, admtolstrativn&ga vo-denja gospodarstva. To pa ne zagotavlja p«ve stab n".osti in dolgoročnosti v osncvnih proipor. cih, ka.r neogibno vaaša v naše gospodarstvo nemir, cb6utek nezajdostne gotovostt.
Er^a lzmed oblik slabosti, ki izviravjo iz ta-kfrga sistema planiranja, je dejstvo, da pri nas še zmeiraj ni do kraja prodirto nazirsmje o po-trebl po stailni vsklajeniosti irivesticji v proiz-vodnjo prolzvajalnih sredistve m proizvodnjo pO(trošnih sredfetev, tupoštevajoč tudi možnost zunanje ekonorriske menjave.
Iz.kuSnJe v naišem gOspodarakem planiranju po letu ldS6 nam pr.našajo prav o tem oziru zelo prepričljive pozdtfcvne nauke, ka jih ne bi smeli omalovaiževati. Veliik uspeh tega otodobja je, da se nam je posrečilo znatno dvigniti ra-ven osetinega ki diružbenega stamdarda Vse to ]e bllo predvsem sad Sipremcnjene strukture tn-vesticij v smislu veije Skladmostii le-teh na področ.iu proizvajalnih sredstev in investiclj ca poidročju  potrošnih sredstev.
Zelo važen je tudi problem maksimatoega Izkorlšf-anja cibstoječih proizvajalnih fcaipaeitet. Brž ko smo upoštevali maiterialni interes d«-lovnega kolektiva in posamezniika kot osnovno gibalo za p-*speševan.1e pvoizvo^nle. moramo celotnl gospodarski in pravni sistem, ka.kor tudi globalne razdelitvc med daužbo m delovnini klektivom, postaviti tako, da bo omogofi! ma-ksimalno izkoriščanje obstojeftih kapacitet in nemoten raevoj v L'kladu s so-dobn n\\ dosežki znano?.ti in tehni'ke. Odimilkati s? od tega na-čela, bi pompcnilo, slabo izkrtriSPpti vložen» sredistva    n   zav.r?iti   go?,podarski   razvo.i   d'ežele
Tretji protolem v tem kompl&ksu nala§ je vprašanje pomofci nez.adostno razvrtim področ-jem, problem povečainja družbene delovne sto-rMnosti na taikih podrof,1ih. Tu fttio drislej že dosegl) tz.iatne uspebe, Področia ki znatno M-o-stajai povrof ¦ o 'nc snrn.-i e-koprnm^K-" In druge težave, marved tudii zavirajo hltrejši razvoO  socvailistl&nlli odnosov.
Zdi se, da moramo v dosedanje obltke pod-piranja nerazvitih podiročij Vnesti nekatere spremembe, ki nam ji'h narekujejo drasedamje iakušnje. Prataa namemtonlh investicia iz po-sebnih investiciijških programov izlo>6endh iiz splošnega jugoslovansikega invesliicijisikega sl-steraa, tid zmeraj rodila najboljših sadov. Ti programi so bili večkrat nlzko aikum-ulativn.i, kar pomeni, da niso imeli ti®t©ga efefcta, kd bl bil potretoen za slabo razvvte predele. Se več, te investicije so dostiicrat indirektno prisipevale k pcvečanju narodnega dohodka na drugifh podro'čjih, kjer je bila razvita fikalna pToiz-vodrnja na bazi ek&trativne inidustrije te manj razvitih področij.
Predvsem pi morali uveljavit' spremembe tako. da bi bilo osnovno meriiio tempo nara-ščanja nsrcdnega dohodka-. Ni važna samo \i-šina investicij, marveč predvsem njshova ren-tabilmost. Namembne investdcije bi morale priti v poštev sa.mo v sklo.pu jugoslovans.kdh na-membnih   investicij   v  celoti.
Vziporedno s tem bi bilo ta-eba še nadialje Ctmogočati, da bi se lahko neraz.viti kraji v enafcopravnih pogojib pojavljali tudi na na-tečajih za investicije direktno Iz splošnega sklada, pr: čemer bi biio treba njihovo enako-pravnost zagotoviti na ustrezen naičin. Uporaba taKih in podobruh instrumentov bl omogocila, da b dobil razvoj manj razvit:h predelov svoje sta. fcilno  mesto v našem družbenem planu.
V tretji kompleks problemov sodijo naloge, ki se <nsnaša.jo na nadaljno lzgradnjo tistih or-ganov. ociik, funkcij \n instrumentv v našem gosip^cdarskem In politifcnem sdstemu. ki usmer. jajo gibanje družbemh faktorjev, ka naj zago-tove, da bodo ti faktorjd res rodili maksimalns sadove. V tem oziru je v našem sistemu še pre. cej mctenj in neurejenlh vprašanj. Tu so kre-dltni s;stem, poslovnl odnosi med podrjertji, ob-like gospodarilkega zdiruževanja, mehanizem zuncnje  trgov.ne in  podobno.
Neposredni oilj, ka ga moramo imetl v tem oziru pred otmi, je zagotoviti. da osnovnega msterialnega st.mulasnsa, ka je že dan s siste-mom   razdelitve   m   ki   se   bo   nadaLje   oferepii
i. razvOj&m t.ga .ljtema, ne bodo zavvrall drugi faktorji gospodiarskega ln političnega sistema, maiveč g» bodo vsestransko podipirali. Tu so še posebej  ciEloge   s   koitiunalnega  sdstema,  krepi-
tev vlogp <'.m . n, proufevanje odmoso-v t^kA ko muu.-i in podjetji in končno problem naših ustavnih   predi,.wsov.   Naja   dosedanja   ustava   je
v  culoii   i.s^alela  ln   v^a njcn  aub. nima   i,»«r.>-
rekoč noben. zvtzs s secianjim stanjem. Rti, je, ustavo smo deino dopolnili z vrsito pos&bnih ustavnili predpisov, tas.o da saima po sebi na ov;ra za pr.UiO,  vendar se čeidalje bolj  čuti po-
i\b3 ^a > usiavncm dakument-u celoitno tiiksi-i-^iiiO ^j.-jnv..iot, Ki so nastole v naši družbi in  teij-jo  tud.   doiočtno pravno staitriilnost.
Cetrt. komplek-s nalog predsftavliaoo pred-vsem vprašanja družbene zavesti in orgainiiEira-ne socialistiične akciije. Nasjpomo je, d(a so ..šo om?ki odn-«-. g!*vna gitoalna sila matarlal-. ne ia ta-voja dTUžbs, prav tako je nespO'rno, da j€ človek po svojeim zgodovinsikem razvoju napredoval  v tistem tempu.  v katerem je po-
stajal sposoben, da v stHhipj&ke procese vna5» zavestno akcijo in da jih podTedi svoji us.mer-jajoči volji na podlagi sipoiznavanja objsktrv-nih zakonitosti, v katerib, se U procesi razvi-jajo. Piepustiti osnovne diružbcne faJktorje in organe družoemega samoupi-avljanja, — zato, ker so v našem sisteniu samostojni — da se sami razvijajo in prebijajo do novift izkušenj, bi pomenilo ne razumeti vlogo zavestne socia^ listitne  akcije  v družfoenem razvoju.
Ker postajata delavec, posameziniJi oaironia de.ovn koie.itiv v naših cdncsih razdelitve vsestransko zaiiiteresiirana pn pospeševanju prozvaijalnih sal in novih družbeno ekoncunsklh odnosov in ker imata možnost široute svobdne i.iiciative za dc-sego tega cLja, mora družbena akupnost zagotoviti, da bostj čimbolj siposobna za razvijan^e te iniciative ;n opravljanje druž-benih tunkcij. To se nanaša na strokovno izo brazbo ln znasitvene raziskave. kakor tuclii na obhiAOvanje: nove družbene zavesti v soclail*« stčmh  pogojio.
Pri nas so znatne pomaniikljivosti v organl. zaciji strokovne in tehnddne pomoči delovnih kolektivov v proizvodji in ustanovaii. LjudUe so čestckrat prepuščeru s-ami sebi in se morajo s tezavami prebijati do potrebne strokovne ia tehnlčne pomo&i. Okrapiti je treba oričntacido zbornic, združenj in razndih stro^ovnih orgsm-zac;j na te naloge, nekatere oblike teh &lua> pa bi mocrali i^azv.jati tudi ustrezni državni op-gam. Ni treba, da postamejo te službe nekako kon-troia, da vsiljujejo svoje n3zore koickti-vom, biti pa morajo sposobne, da pcmagajo po. vsod. kjer je ta pom.oč potrebna, da same da-jejo iniciati-ve. Večina teh organizacig je lahJco zgrajena na samostojnem gospodarskem raiunu.
Bolj vsestransko je treba podipirati znan-stvene raziskave nasplch, na po.diro'čju družb«-no-ekonoms'klh g^i^bo.di pa Se posebeij. Tu smo sicer dosegli zsnatne uspehe in iizšolali precej kadirov, vendar ne morem-o biti s tem zadovolj-ni. Naše družbene znanosti na tem .podro-čju še zmeraj zaostaijajo za prakso. Predrvsem mora-mo izSoilati večje število k3drov. Ve&je število znanstvenih kadrov in intenzivnejši boj mnenj bosta rodila tudi vefrje sadove.
Tudn na področju političnega in idejno vzgojnegia dela se odipirajo v ncnvili po-gojih ne-katera nova p&diročjai, potrebne so nove me-tode Znstno večjo pozornoat m.oramo posvetitl idejno-političnemu in vzgojnemu delu v širo-klh množicah. na področju odffiosov med ljud>-mi im obliikovanjem zavesti na tem podTočju. Družbena skupnost mora sicrbeitt, da postanejo tudi določepi moralnl nazoiri. določeni o^ibaji in  oziri   regulator cdciosov  med  ljudmi.
Enotna akcija vseh socialističnih s.l naše de-žele v Upopolnjevanju teh nalog naim bo oroo gočila, da novo plansko obdobje ne bo z.golj obdobje novih diosežJkov na podrofeju sociall-stiičnih družben.iih odnosov, miairveč obdlbje §• mo&nejše stabiliaaci.ie socializin.a in soci'alisti6n» d€mckraci,1e   v   naSi   deželi.
PrJčnjočl sestavek smo priiifnravlii p<j bele*. kah govora tovariža Edivarda Kardelja na V« kongresu SZDLJ.
Rangunska univerza v Bur-tni, Gadjah Mada univerza v Indoneziji, Malajska univerza v Singapuru, Nacionalna uni-verza Vietnama v Salgonu in tako bi lahko našteli še vrsto univerz, od katerih ima vsaka svoje posebno življenie, svoje študente, ki se razJikujejo od št.'dontov ostalih kontinentov, ras in religij. Študentje na Stevilnih azijskih univerzah ne govorijo istega jezika, ne spoštujejo istih tradicij in po-znajo različne kulture. Vendar pa so skoraj vse dežele Južne Azije doživele isto usodo, uso-do, katere politične, ekonom-ske in vzgojne posledice so pot ¦ = :i:le skoraj vse prej na-štete razlike v ozadje. Te po-sledice je na svoji koži obču-tilo rnnogo generacij v Južni Aziji in tud; sedanje in pri-hodnje se jim ne bodo mogle popolnoma  izogniti.
Ta skupna usoda, z edino iz-jemo Thaslanda, ki jo je do-živela Južna Azija, domovina 600 milijonov Ijudi ali približ-
no ene četrtine človeštva, je dolga doba kolonialnega go-spostva.
Najsi se je kolonializem ka-zal v oblikah grobega zatira-vsaj neznaten del ogromnih profitov, ki so jih izvlekli iz njih ogromne. Posebna značil-pa je, da kolonizatorji niso ustanavljali fakul-tet za pravne in politične znanosti.
Maloštevimi domači intelek-tualci so veoinoma predstav-ljali deplasirano skupino, ki priznavali ne njihovi ne kolonialno uradni-štvo. Šolani v tujem jeziku in pod dolgoletnim vplivom tuje zgodovine, filozofije, tehnike itd. so se izogibali stikov s svojiro ljudstvom, ki so ga težko razumeli in ki s svoje strani   tudi   njih   ni   razumelo.
Študentje \n nacionatisiična gibanja
Kolonializem in vzgoja v Aziji
nja ali pa pod pretvezo skrbi »starejšega brata« — njegovi rezultati se v končni analizi niso dosti razlikovali: kolo-nializem je bil ovira za eko-nomsko in družbeno rast te četrtine človeštva. V te deže-le je vpeljal politično autokra-cijo, ki jo državljani kolonial-nih sil doma nikakor ne bi tr-peli. In ogromni večini afri-Skega prebivalstva ni zagoto-vil niti tistega minimalnega vzgojnega standarda, ki se je v metropolah smatral za pred-pogoj civiliziranega življenja. Danes je velika večina juž-noazijskih dežel neodvisnih, v mednarodnem življenju pa imajo     vedno     pomemfonejšo
tivnostjo nima kaj opraviti, se jim bo zdelo nerealno in smešno. Danes se je v študen-tovskem svetu žev utrnilo pre-pričanje, da so * študentovski problemi na svetu različni in da je različna tudi njihova razlaga. Tudi to je eden izmed pomembnih rezultatov medna-rodnega sodelovanja in glavni činitelj za krepitev mednarod-nega študentovskega razume-varaja.
Nek pakistanski študentov-ski voditelj je pred leti dejal: »Ni želja študentov. da se mo-rajo v taki meri ukvarjati s politiko. Razmere same jih si-lijo k temu.«
XII     iVdJVOjll^?    Bv     W7     L «XZ/lxl^ri v- •
Prvi tujci, ki so prišli v Azijo, niso bili ne vzgojitelji ne reformatorji, amipak tr-govci. Z istim tempom kot njihovi trgovski interesi in apetiti, je rasel tudi njihov vpliv i<n vpliv administrator-jev, ki so jim sledili in se raz-pasli po Aziji. Vendar pa so pri tem Interesi metropol ostali v gdavnem komercialni in šele na dirugem mestu so bili admiinistrativTii ufcrepi in vojaška kontrola, ki naj bi te interese zavarovali.
Relativno pozmo so kolonial-ne oblasti začutile odgovor-nost pred kolonialnimi Ijud-stvi glede vzgoje in raz-mer, -ki so na tem področ-ju vladale. In zelo zelo pozno so se lotili resnih ufcrepov in teh dežel,  investirale nazaj  v
 v tej smeri tudi prizadevali.- Splošna kritika v vseh juž- noazijskin dezelan dokazuje,  da kolonialna vzgoja ni Imela  namen vzgojiti voditelje, ki bi  Verjetno pa je najresnejši  rezultat kolanialne vzgojne  politike kronicno pomanjka- nje šolanih ljudi, ki bi po pri- dobitvi neodvisnosti lahko pre- vzeii arzavm aparat. v vsen  teh deželah je pomanjkanje  ucueijev, proiesorjev, mze  nirjev,   agronomov,   ekonomi-
V številnih deželah smatrajo študente kot vodii Ce ta trditev j ni popolnoma točna, pa je točna za Jugovzhodno Azijo, kjer štu-dentje niso samo potencialni vo-ditelji v bodočnostl, tetnveč v šte-vilnih slučajih tudi dejanski vodi-telji sedanjosti.
Vzroke za to ni težko najti: štu-dentje se vzgajajo za uradnike, znanstvenike, tehnike, zdravnike itd., za poklice, ki jih njihove de-žele, če hočejo doseči napredek, nujno potrebujejo. Toda študent-je čutijo svojo odgovornost tudi žc med študijem. V deželah, kjer vlada visoka nepismenost, uživajo intelektualci posebno spoštovanje. Studentje pa predstavljajo med intelektualci   velik   odstotek   in   so
 poiožaj v teh dežeiah izredno po- —n^ v^   ^kih    detegh
 beti za to kak^ ..vijo njegovi s0.  sedje, ti lahko skrbijo sami  <ase.
drugo svetovno vojno \a je dejan-sko zrasla iz boja  sa neodvisnost.
17. avgusta 1945 je ir. Sukarno proglasil neodvisnost Indonezijske republike. Po vrnitvi nizozemske vojske, ki je zasedla obe univ;r-zitetni mesti Djakarto in Ban-dung, je velika večina študentov odšla v Jogjaharto. Nizozemci so več posameznih univerz združili \ tako imenovano indonezijsko uni-verzo, nova republika pa je usta-novila nove fakultete v Jugjaharti in Klatenu. Ker so Nizozemci kon-trolirali velika mesta, železniške postaje itd., so fmeli velike teža-ve s prevozom opreme, knjig in drugih učnih pripotnočkov. Vsi profesorji razen nemškega stro-kovnjaka za kmetijstvo so bili Indonezijci.
Med tem časom sta se izobliko-vali dve študentovski organizaciji — Perser Katan Perhimpunan Ma-
V drugl ofenzivl 1948 pa so blle zaprte vse fakultete. V okvlru re-publikanske armade je bila for-mlrana posebna študentovska ar-mada. Maja 1949 je bila univerza v Jogjakarti ponovno odprta in novembra 1949 so se različne uni-verze v Jogjakarti preimenovale v Gadjab Mada univerzo — inštitu-cljo, rojeno v revoluciji.
Podobne so blle razmere In po-dobno usodo so doživljali študent-je Vietnama.
Prostor nam ne dopušča, da bl podrobneje oplsovall, kaj vse so doživljali študentje v ostalih jugo-vzhodnih deželah Azije, vendar nam že usoda Indonezijskih in vletnamskib študentov pove do-volj.
(IPPI).   PPMI  je   dijaška  naclonal-na unija s  številnimi lokalnimi ln
vednostl in si ne morejo pomagati. V primeru z njimi živijo študent-je v razkošju, čeprav tudi njiho-ve razmere nlso zavidanja vredne. Kako naj torej študentje stojijc ob strani, ne da bi jih pek.la vest? IVIoč tega občutka In način, kako se izraža, je seveda v posameznih deželah   različen.   Ponekod   je   mo-
dente. Obe pa igrata pomembno vlogo v indonezijskem § udentov-skem   življenju.
Ko so julija leta 1947 Nizozem-fi začeli prvo ofenzivo proti re-publiki, se je v republikansko ar-mado prijavilo veliko število štu-profesorjev   in    učiteljev.
.e so osnovne šole na Filipinih
 imela ob osvoboditvi samo 450  ^avnikov, 90 inženirjev in 12
Paradoks kolonialne vzgoje pa je v tem, da so ravno ljud-je, ki naj bi bili opora kolo-nialnega režima ,največ pripo-mogli pri njegovi rušitvi. To so imena Ahmed Sukarno, Mohamed. Hatta, Jawaharlal Nehru, Hung San, Ali Sastroa-midjojo  in  še  številni   drugi.
Medtem ko so okoliščine sa-
čilen faktor za smer, ki so Jo za-vzela  študentovska  gibanja.  To  se
ki
je  v visnost. Burma
Nova filozofija v vzgoji
za nacionalno  neod-predstavlja    tipičen    pri-
 organizacija  (RUSU>' ena
 rangonske    univerze  izmed naistarejših in
zgodovino antikolonialnega boja. Le malo je bilo antikolonialnih stavk In gibanj, v katerih študont-je ne bi sodelovali. Dva glavn.i tvorca   burmanske   neodvHnosti   —
 me
 da je bilo anti- gibanje   usmerjeno
 ustanovitvijo    svobodne    ljudske
Najbolj značilna črta višje vzgoje v Aziji je, da je veren posnetek zahodnega vzorca. V letih naraščajočega naciona-lizma so vprašanja okrog tega vedno bolj prihajala v ospred-je. Vendar pa v vseh azijskih deželah še vedno obstoja vzhodna  vzgojna  tradicija.
Kolegiji in univerze so v teh deželah- z redkimi izjemami, kot  n.  pr.   v  Thajlandu,   kjer
Malayan  Undergrad.   Ukvarja ^e predvsem % domačimi zade-vami.
vJogo. Toda stoletja zatiranja na vseh področjih ne morejo biti hitro premagana. Te de-žele svoj cilj poznajo, vendar predstavljajo za njih ekonom-ska, politična in psihološka enakost s prejšnjimi gospo-darji ogromen problem.
Ko študentje teh deže] pro-učujejo zgodovino in upošte-vajo velike naloge, ki stoje pred njimi, ie jasno, da morajo postati goreči antikolonialisti. Za njih je kolonialni problem največji in najvažnejši in po-tiska vse ostale v ozadje. Za žtudente ostalih dežel, ki ho čejo z njimi sodelovati in jih razumeti, je nujno, da spozna-jo in priznajo to dejstvo. Jas-no je, da so danes tisti, ki te-ga ne upoštevajo, na svetu v veliki manjšini. Nasprotno, študentje z vseh kontinentov z zanimanjem in navdušenjem »premljajo napore in prizade-vanja  svojih   azijskih   vrsfni-
 umverze so¦ bile «0«
(San Carlos) in 1611 (San-to Tomas), toda redke ostale južnoazijske univerze niso sta-rejše od 30 let.
V vseh letih kolonialnega gospostva je bilo v Južni Aziji za 230 milijonov ljudi ustanovljenih samo osem uni-verz. Položaj v šolstvu se je izredno ilustrativno pokazal ob proglasitvi neodvisnos.ti, ko je bilo n. pr. v Indoneziji 93 odstotkov prebivalstva nepis-menega, v Burmi je bil ta od-stotetk najnižji (41 odstotkov), Vietnam pa je imel med 20 milijoni prebivalstva samo 700    univerzitetnih    študentov
V učnih sistemih dežel Ju-govzhodne Azije je le malo orienialskih tradicij, vendar pa postaja želja po njihovi uvedbi vedno močnejša. Ta reforma pa ni lahka naloga; razen velikih materialnih te-žav so tudi pomembne psiho loške ovire. Morda je največ-ja v pomanjkanju primemega sistema višje vzgoje, kd bi najbolje služil specifičnim po-trebam vsake dežele in pokra-jine. Sami vzgojitelji pravijo, •>da bo Azaja vzgojena z novi-mi metodami, ki pa jih še ne poznajo«. Vsi so si enotni, da spremembe morajo priti, le malo pa se strinja z obliko in značajem sprememb. Tu ne gre za pomanjkanje sposobno-std vzgojiteljev, ki so se lotili reforme, temveč za način spremembe sistema, za katere-ga vedo, da ne odgovarja več, v katerem pa so bili sami vzgojeni.
Vprašanje je tudi, do kate-re stopnje naj gre reforma za-hodnih vzgojnih tradicij. Pouk zgodovine in filozofije n. pr. bo ostal pomanjkijiv, če ne bo upošteval azijskih razmer in azijskega načina mišljenja. Obstoja pa nevarnost, da bi pri revoluciji vzgojnih siste-mov iz njih vrgli vse zahod-njaške, ne glede na pravo vrednost.
Kolonialna vzgoja je le ma-lo upoštevala nacionalno zgo-
vilizacije pa je ostala za nje tajna, če je niso odkrivali z lastnimi napori ali pa skozl povesti svoje družine ali vasi in skozi religiozne pripovedke. Tragična kulturna praznina med ljudstvom bi bil rezultat kolonialne vzgoje, če jim ne bi ostale legende in folklorne navade.
Nihče ne more očitati azij-skim učiteljem in pedagogom, da skušajo najti' nek popolno-ma nov sistem vzgoje, k; ž.a-nikuje in zametuje zapušc^no vzhodnega načina učenja na univerzah, ki so jiL nasledUi. Trudijo se le, da bi sistem bo-doče azijske vzgoje v pravil-nem in koristnem razmerju odražal sintezo različnih azij-skih in zahodnih kultur in fi-lozofij. Kritika kolonialnega sistema ni v tem, da bi bi] za-hodnjaški — kar dejansko je bil, temvei da je bil samo za hodnjaški.
Poznavanje vzhodne in za-hodne kulture pa lahko prine-se samo korist obema — in te-ga si želi tako Zahod kot Vzhod.
študentovske
in njihovo vloga
Iz vsega, kar smo povedsli, je razvidno, da je položaj v teh deželah v veliki meri od-visen od socialne zavesti stu-dentov in prepričanja študm-tovskih organizacij,   da   mors
Kontrast t Karačiju: kolibe najbednejših ab ograji univerze
 nialne Slle ne moreJ° bltl P°"
Ta porast zanimanja in ra-zumevanja je vsekakor posle-dica energične aktivnosti na mednarodnem področju, ki so Jo po vojni podvzele študen-tovske organizacije in seveda zaradi splošnega zanimanja za ta del sveta.
Morda je najvecji in najko-ristnejši rezultat teh medna-rodnih stikov ugotovitev raz-Wk med vzgojo v razvitih de-želah in tem delom sveta. V prvih je v večini primerov po-tekal vzgojni proces neoviram dolga desetletja in univerzt so si pridobile tako moč in po-ložaj, da lahko skoraj neovi-rano deluje, ne glede na poli-tične spremembe, ki se doga-jajo v deželi. V deželah, po-sebno evropskih, s stoletn< vzgojno tradicijo je kaj pogosi pojav, da študentje ostro loči-jo svoje, študentovske zadeve od »političnih zadev<- (študen-tovski sindikalizem).
dica    slučajnega   »zanemarja-nja«.
V neki realni in trezni štu-diji o šolstvu v Malaji, ki je bila leta 1949 dostavljena par-lamentu, lahko beremo: »S svojimi dolgoletnimi izkušnja-mi so Britanci morali vedeti, da je nešolano in nevzgojneno ljudstvo najlažje držati v od-visnosti. Verjetno je, da so si
proti Zapadu, pa je značilno, da je bila njegova ideološka osnova močno pod vplivom za-hodnega misljenja in filozo-fije. To pa seveda ne oomeni, da je v azijskem nacionaliz-mu čutiti pomanjkanje intelek-tualnih inspiracij. V Pakista-nu, Indoneziji in vsaj pri ne-katerih skupinah v Malaji je prišla močno do izraza težnja islama po združitvi in njego-va filizofija ima v nacionali-stičnem gibanju pomemben delež. Budizem in druge azij-ske religije in filozofije so tu-di imele veliko vlogo pri obli-kovanju novih neodvisnih dr-
 pozneje postaia giavSo orodje na- cionallstičnega gibanja, ki je kon-
 S
 študentovska organizacija tlk pred
 Jlh je u,tatiovila vlada, delo  kolonizatonev, in us-peh neke- ga sistema se je računal po  tem, kako se je približal mo- delu v »¦maticiu deželi«.
dovino, tradicije in kulturo. njihova skrb. veljati predvsem Močan liberalizem in raciona- problemom neodvisnosti :n lizem zahodnega mišljenja je nacionalnega razvoja in njiho-prepričeval študente, da je po- vi funkciji posrednikov moč-sameznik bistvena enota druž- nega duha nacionalizma, <ii af be, medtem ko je vsa njegova je razvil v sodobni "" ' kultura in filozofija poudarja-la vlogo družine, vasi, skupno-sti. Zgodovino, ki so se jo učili, je bila v pretežni meri zgodovina zahodnega sveta, zgodovina njihove rase in ci-
Jezikovne ovire - velik problem
Del univerze v Paradeniyi na Ceylonu
juml]iya in opnjemniva, goto-vopaje, da jeza juznoazMske »fcudente nesprejemljiva, ne-Jjahsticna m celo nerazumlji-va. Vsa n.nhova praksa ka^e.  oblika in razširjenost vzgo-
 da  bo   zato   tud-   reforma  v  veliki   meri   odvisna njih.  In vsako prepnčeva-da pohtika z njihovo ak-
 V?> ^lojtevilno domačmsko  elito ki bi .10 lahko konstno  uporabih v gospodarstvu na  nizjih administrativnih po o- žajih To se je odražalo tudi v  učnih načrtih, ki so bih pre- težno usmerjeni na učenje je- zikov metropol. Možnosti za  dosego naslova inzenirja, so- cialnih in zdravstvenih delav- cev pa so bile izredno omeje- ne, čeprav so bile potrebe po
 zav' ^1^ Mahatme Gandhija  pa se je razšnjU daleč preko  meja Indije. Kljub temu pa je  presenetljivo, kako mocan  vpliv je zapustila zapadna mi- sel v Aziji m kako spretaojo  Azijci izkonscajo proti Zaho- du To še posebno velja za štu- dente. In pohtika mnogih stu- dentovskih orgamzacij v Juž- ni Aziji sloni na marksizmu,  katohcizmu ali kaki drugi  v Azijo uvozeni filozofiji.
Boj za neodvisnost v Jugo-vzhodni Aziji je združil raz-lične kulturne, družbene in rasne skupine v deželah v enotno politično gibanje. S tem so bite premagane velike razlike, očitne in skrite, na-ravne in posledice politike «-deli in vladaj«.
Toda gibanja za neodvisnost niso popolnoma uspela v združitvi, vsaj ne v stalnejši. In popolna odprava vseh škodljivih razlik za dosego trajnejše enotnosti — to je se-daj nujna naloga vlad v deže-lah Jugovzhodne Azije.
Velikost težav, ki pri tem nastajajo, bomo lažje razu-meli, če upoštevamo, da mno-go novih narodov Jugovzhod-ne Azije ni zraslo iz enakega ali podobnega procesa kultur-nega razvoja in asimilacije. Več pokrajin je bilo samovolj-no ustanovljenih kot primerne administrativne in gospodar-ske enote. Prebivalci teh po-krajin pogosto niso imeli ni-česar drugega skupnega kot vzajemno sovraštvo do kolo nialne nadvlade. To seveda ne drži za vse dežele, toda kjer ie bilo tako, je to faktor, ki ga ne gre zanemarjati.
Univerze in študentje, ki so mnogo pripomogli k hitrejše-mu propadu kolonializma. sc istocasno tudi že slutili da-našnjo krizo v odnosih med vrednotami posameznih lokal-
nih kultur na eni strani in modernih potreb in vrednot, ki so jih uvedle univerze sa-me, na drugi strani. V vsej Jugovzhodni Aziji je privedlo to do spopada vrednot, do slabitve domačih kultur in do prizadevanja za odpravo vseh ostankov kolonialne preteklo-sti, pa naj bodo dobri ali sla-bi. Pomembna naloga, ki ;o morajo rešiti te dežele, je to-rej na podJagi izkušenj iz pre-teklosti ustvariti tako nacio-nalno kulturo, ki bo odražala tako nazore in težnje prepro-stega delavca kot intelektual-ca, vzgojenega v zahodnem duhu.
Ključ za to rešitev pa je \ rešitvi   jezikovnega    problemj
Jezik na kolonialni univerz' je bil jezik kolonizatorja. Vsi ekonomski in administrativni posli so se opravljali v istem jeziku. Zatiranje domačih je-zikov ni bilo v tem smislu, da bi bili prepovedani, pač pa v tem, da so bili bre? koristi in torej brez veljave. Vsak, ki m govorU jezika kolonizatorja, je bil praktično odrezan od vseh področij družbenega, gospo-darskega in kulturnega živ Ijenja.
Posledica tega je bila, da st posamezni dialekti niso mogii zliti v skupni jezik ali se s> mostojno razviti. Domača in-teligenca, ki v materinem je-ziku ni našla potrebnih izra-
zov, je bila žrtev sistema, ki je z vsemi silami podpiral uporabo tujega jezika. Množi-ce pa, ki tega jezika niso ra-zumele, so ostale sužnji ome-jene terminologije lastnega ie-zika.
Zaradi teh razlogov ni raz-voj domačih jezikov samo stvar ponosa in nacionalnega dostojanstva. Rast nacionalne-ga jezika je imperativ, ker je to edino sredstvo, da se nova skupnost spozna z dosežki -n potrebami sodobnega življe-nja.
novejši dokaz nam je padec Sing Man Rija, k čemur so največ pripomogli ravno štu-dentje.
Te nazore je morda najbolie izrazil nek indonezijski štu-dentovski voditelj, ki je d\jal: »Ni treba poudarjati, da mora vsak, ki ga zanimajo študijski in življenjski pogoji, v kate-rih žive azijski študentje, mi-mo drugega upoštevali, da ima vsako ljudstvo razen ma-terialnih potreb tudi gorečo željo po enakosti, po enakih pravicah kot drugi ljudje, ne glede na rasne, religiozne ali druge razlike. To pa so že;;e, ki jih mora upoštevati vsakd demokratična ureditev. Iz ve-ga jasno sledi, da azijski i.-u-dentje svojih problemov ne moremo reševati mimo probJe-mov, s katerimi se srečuje ostala družba. Če pa rešimo kak svoj problem, to še ne po meni, da smo rešili dojanski problem, rešili smo le del tega problema.
Kot posebno črto študentov-skega življenja v Aziji mora-mo omeniti še udeležbo dija-kov in včasih celo ljudskošol-skih učencev v nacionalnem študentovskem gibanju ali celo v politiki. To še posebno velja za Burmo, Malajo in In-donezijo. To je še posebno čudno za Evropejce in Ameri-čane, kjer je razlika med ?tj-denti in srednješolci pr-^cej o-stra. Razlog je zelo er.osta-ven, povprečna starost sred-nješolca je v azijskih doželah znatno višja od naše, to pa še posebno velja za njihovr vodi-teJje. ki so nav^lnn un.verzi-tetni  študentje.     Drago  Cop
Družba in umetnik
Minguzzi Luciano: Senoe v gradu
FANTAZIJSKI TREPET
Zopet se spoznavamo zno-vim predstavnikom so-dobne italijanske skulp-ture: za Mascherinijem raz-stavlja danes v Mali galeriji Luciano Minguzzi 9 svojih del, dopolnjenih s smi-selno ustrezajočima 2 litogra-fijanui in 2 jedkanicama.
Umetniška osebnost nosilca številnih domačih ter tujih pri-znanj (med njimi nagrada za kiparstvo na I. bienalu v Sao Paulu) združuje prav tisto, če-mur bi lahko rekli aktivna ko-eksistenca modernega likovne-ga izraza. Ta, morda na poli-tičnem polju bolj ustrezno in konkretneje uporabljen termin, obvladuje Minguzzi predvsem z neposredno naslonitvijo na čisto figurativno vsebino, ki pa mu ne predstavlja le neki dalj-nji odmev oziroma komaj še živo pobudo; nasprotno, prila-gaja jo svoji bujni fantaziji, jo abstrahira in se kot slučaj-no tu in tam poigra z njo; vse to pa je bolj obrobnega pome-na, le izogibanje strogo racio-nalnemu elementu, ki marsi-kdaj ne vdahne delu nič več kot le nepristopno hladnost, Minguzzijeva emocija je pre-silna in preočitno jo izraža, da bi ostala nezapažena: fan-tazija se spaja z realnostjo od veličastne kompozidje v go-zdu, vojščakov, papimatih zmajev, do preprostih, svojsko »krivnostnih  senc.
V še vedno trdni in monu-mentalni   skulpturi   Sence   v
gozdu že lahko slutimo znanil-ce novih teženj in novih od-kritij, ki dobivajo svojo obliko pod kiparjevimi prsti: dina-mično in hkrati lirično-nežno zraščanje drevesnih oblik sku-ša prikriti pod svojim preple-tom vse preveč skrivnostno in težko, upognjeno gmoto, ki je pravzaprav tisti formalni obli-kovni izraz novih kiparjevih iskanj. Na že omenjeno delo lahko navežem še Študijo za zaljubljenca ter zlasti Papir-nate zmaje, skupino igrivih, plepletajočih se in vibrirajo-čih oblik, ki so vse v nemir~ nem zagonu, v čemer se »to-vrstni« Minguzzi zlasti razli-kuje od tematsko podobnih skulptur Alexandra Caldera. Resnejša in polna, toda zato tudi bolj abstraktna zlasti po formalni plati (Studi)a za dve senci) je druga plat kiparjeve ustvarjalnosti. Daljnji odmev poroznosti spletajočih se form (Mali vojščak) prerašča v trd-nejšo, naravnost v klasičnem smislu prepričljivo ekspresio-nistično idejnost (Vojščak &t. 1). Težeč za prilagodljivostjo oblik v pretehtanih kompozi-cijah, upoštejavoč pri tem zla-sti svetlobne učinke, ki naj jih znova in znova oživljajo ter izpreminjajo (Senci, Studija za dve senci), išče Minguzzi novih izhodišč v svojem navidez si-cer skr&mnem, toda življenj-sko bogatem in umetniško pre-pričljivem svetu.
A. Bassln
Nekaj mlsli ob petem kongresu jugoslovanskih likovnih umetnikov
Sicer pa o tem le mimogre-de, čeprav so to misel, lahko bi rekli tudi prepričanje, izra-žali predstavniki naše upodab-ljajoče umetnosti v vsakem še tako majhnem javnem nasto-pu v svečanih kongresnih dneh ljubljanskega sestanka. Črta pod računom: od časa če-trtega kongresa pa do danes je naraslo število članov v Zvezi za 308 ljudi. Poročilo o stanju in delu, ki.ga je podal sekretar Aleksandar Lukovič, je obsegalo še vrsto neštevil-nih in nespornih ugotovitev: o ustanovitvi informativnega centra, novega sklada Moše Pijade za študijske štipendi-je, o delovanju umetniških za-drug, do pregleda priznanj in nagrad posameznikov oziroma posameznih zvrsti upodablja-joče umetnosti.
Upravičeno smo po našte-vanju vseh tistih sicer bolj ali manj znanih dejstev, katerih ozadje in posledice bi morale kljub temu nuditi široko polje za razpravo in izmenjavo mnenj, pričakovali zlasti še po zanimivih napovedanih re-feratih plodmo diskusijo. «-Naj bo vaša debata vroča, naj se iskri, kajti kjer so iskre, tam je ogenj. In kjer je ogenj, je rojstvo«, je dejal književnik Juš Kozak ob otvoritvi prvega dne. Zdi se, da je bilo — če ostanem pri omenjeni lepo za-ključeni celoti — sicer obilo Isker, marsikje je tudl živo vzplapolal ogenj, toda pri tem 3« ostalo. Do razgibanosti je pravzaprav prišlo le v disku-siji o gmotnih in poklicnih težavah posameznikov ter o li-kovni vzgoji, da seveda ne omenjam uspešnega dela obeh komisij (za statut in program), ki sta predvideli nadvse po-membne, predvsem pa v prak-si izvedljive naloge. Ne mi-slim zmanjševati pomena, to-da želeli smo si — in gotovo so bili enakih misli tudi ude-leženci sami, poudarjam, predvsem temeljitejše in plodnejše debate okrog vsaj najvažnejšiih teo-retičnih problemov, ki jih je zlasti pri likovni umetnosti dovolj. Mimo tega se ne bi smelo iti! Tako pa se nismo in nismo mogli znebiti občutka, da ravno po tej stra-ni zamisel vsebine kongresa ni do kraja predvidena in izpe-ljana. Naj vzamem sicer ma-lo grobo primerjavo: čeprav je Dušan Petrič posegel v svo-jem koreferatu o umetnost-nem ustvarjanju znatno izven diskusijskega okvira, je bilo opaziti že ob samem začetku njegovega izvajanja nestrp-nost, kot bi hoteli ubežati globljim teoretičnim razglab-ljanjem, ki so bila v glavnem sicer preobširna, toda nakazo-vala so tudi nekatere svetle točke, če jih ne bi govornik podal le preveč oprte na sub-jektivne izkušnje.
Če se omejimo najprej le na teoretična razglabljanja, se je treba ustaviti ob referatih Umetnost in družba ter Polo-žaj in razvoj likovne umetno-sti danes pri nas in v svetu. Predvsem je bila pomembna ugotovitev o spremembi, prav-zaprav napredku v vodilni vlogi sodobnega likovr.ega ustvarjanja. Pred umetnika se postavlja zahteva, da pazi
na pridobitve preteklosti, pri čemer mu pomaga reševati problem formalnega izraza, obteženega s tradicijo, pred-vsem njegovo razmerje in na-rave. Do podobnega razmerja vodi tudi primerjava obeh faktorjev: subjektivnega (umet-nik) in objektivnega (družba) To naj bi pripeljalo do dua-lizma v dojemanju umetniko-vega dela, gledanega enkrat skozi prizmo magične, drugič uporabnostne optike. Znatnc je porasel pomen likovnega dela, ki je že davno piesegel pojem takozvanega Stafelei-bilda; likovni moment se je spletel s podobno arhi-tekturo in posegel na čisto industrijsko področje. V tem je tista nova vloga oziroma družbena komponenta. Družba često ni prepoznala svojih te-ženj v skulpturi oziroma sliki. Neko slavno delo pretekle do-be je bilo lahko le paša za oči, nemogoče pa je bilo ugo-toviti in spoznati ob njem umetnikovo mišljenje in živ-Ijenjski nazor. Žato prihaja-mo v tem oziru često do pa-radoksa glede trditve o vpli-vu socialnega okolja, saj je marsikatero delo temeljito preživelo družbo, v kateri je nastalo, ne da bi izgubilo svo-jo umetniško vrednost. Sele zgodovina bo lahko ocenila trenuten hipotetični obstoj vsakega dela: imperativ da-našnje dobe pa se kaže pred-vsem v kompromisu med ustvarjalcem in strojem. Tu pa morajo prevzeti odločilno vlogo ne več vsebinski in ldej-ni, temveč zlasti likovni krite-riji. Ravno o teh pa je bilo na kongresu tako malo govo-ra, da je bil povsem na me-stu predflog Branka Rudolfa o iniciativi Zveze satne glede novih estetskih norm, pri če-mer je zlasti opozorll na nuj-no povezovainje uporabljajo^ih ustvarjalcev z arhitektl.
Podrobneje se je teh proble-mov dotaikeil Aleksa Celebo-novič v referaki. Ob oprede-litvi različnih vrst tekstov, ki se ukvarjajo z umetnostno problematiko, je poudaril zla-sti velike težave, ker se ne more z vezano besedo ade-kvatno enako orisati umetni-kovo doživeiye in podoživlja-nje. Za primer: še vedino se piše o likovni umetnosti, kdi-ko umetmlkov pa je že davno opustilo take formalne prije-me! Kritično se je Celebonovič ozrl tudii na mišljenjaredakcij listov, ki poro&ajo o likovnem ustvarjanjiL
Nadvse pomemben in morda tudi najbolj uspešem je bil re-ferat ter diskusija o likovni vzgoji ljudstva. 2e na začet-ku je bilo poudarjeno, da raz-voj po brezsmiselnih naporih v približevanju umetnosti de-lovnemu ljudstvu na začetku nove likovne ustvarjalnosti terja novih oblik in metod li-kovne vzgoje. 2al pa šolska reforma obštoječe stanje le slabša, saj je sedaj na razpo-lago po osemletkah in gimna-zijah za likovno vzgojo polo-vico manj časa. Treba je za-četi pravzaprav že pri pred-šalski mdadini. Mnogo se da še popraviti, kar kažejo zlasti no-vi primeri tovrstne vzgoje pri
delavskih univerzah ter umet-niške kolonije. V Sloveniji pa bo po vsej verjetnosti usta-novljen poseben zavod za li-kovno umetnost. ki nai bi po-
stal posrednik med občinstvom in umetniki. Tako se ne bo več dogajalo, da bi amateri-zem preraščal v diletantski profesionalizem (kot se je du-
hovito izrazil nekdo v diska-siji) na račun članov Zveze in nepoučenosti oziroma zapo-stavlianie likovne vzgoje.
A. Bassin
NOV USPEH AKADEMSKE FOLKLORNE
SKUPINE RANCE MAROLV
Grško mesto Solun je bilto konec aiprila arena večjega mednarodnega študentavsfcega kulturnega feetivala. Orgamiizatorju je u«pelo zbrati na festivalu kvalitetne kulturne 3kupdne, kii so z dosedainjimi nastopi požele že mnogo pomembnlh uspehov v domoviaid in na tujem. Na&topile so poleg Akademske folklorne skupine France Marolt iz I^ubljane še kulturne sikupine iz Prage, Toulousea in doma&lni. Tako je imelo stolunsko občinetvo rrilHko vldeti umetniško dognane in kvalitetne prirediitve, ki so jlh z mladostnim tempe-ramentom posaredovali študentje — amatersiki kultumo umetnostni delavoi.
Vsaka od sikupin je prinesla s seboj delček svoje dežele, svaje kulttjre tn svojega narodnega duha, ki je morda še najbolj izrazvto živ v folklornd zaipuščdni vsakega nairoda. Tako je bil festival Siimpatičen pregled študentovskega kulturno umetnostnega življeaja in njegiovih dosežkav v pasamezniih deželah in prijetax> srečanje mladih ljudi, ki žive daieč vsak sebi, veže pa jih enotno hotenje — izpopolnjevati svojo osebnost v kuituirnem delovanju in umetniškem oblikovanju.
Ljubljanski študentje so tudii ob tej prilotnosil nastopili s traddclonalrfclim progra-mom jugoslovamsikiih narodnih ^leaov. Pred nabibo polno dvorano občinstva je plesalcem kmalu uspelo usfcvaTi/ti mitiijnno, prisrčno in n^airavno vzdušje, ki se je do konca predstave vse bolj stopnjevalo in ob zaiključku prelilo v navdušene ovacije, ki kan: niso hotele prenehati. Občinsitvo je sikoraj ob vsaiki to6ki zahtevalo pcmoviitev in navdu^eno ploskalo tudi med izvajainijem progirama. Po iizjavah strokovnjakov in pisanja solunskega tiska Je bila to najbolj dogn&na, prepri&ljiva in um©tndšloo neposiredna prireditev festivala, ki bo občinstvu že dolgo ositala v spominu. Tako si bo Ijubljanska foJfclorna skupdna lahko zabeleždla v svoje anale še en poimemben uapeh in afirmacijo svojega dela v inozemstvu.
Prireditielj je gostujoče skupdne nadvse prisirčn/o 6prejel. PrlpraviU so jim vrsto šprejemov v Solunu ter ogled mesta z vsemi bogatimi kultumo zgodovins.ldmi in turlstič-nimi znamenitostmi. L-jubljanski študentje so tudd položili venec na grob padlih jugoslo-vanskih vojaikov v I. in II. svetovni vojni in počastili njihov spomin.
FestivaJ pa za člaine Akademske folklcrne sikupine ni pomenil &amo novega umetni-škega utspeha iin prepričljive afirmacije, temveč mnogo več. Tu so se predv&em seznanili z uispehi, pnoblemd in pTizadevaiiji drugiiih &taid©ntovskih skuptin, spoznavala delo in življe-nje tujih štadenitov, naivezali z njiimi prLjateljsike Ln tople stike, predvsem pa uspešno zastopali v tujiimi našo kmlturnio tvornios1!, ki se je v povojnih letih tako polno razmaimila Tako je bil fesitoval poleg svoje lovalitete tudi dragocen prispevek k poglobitvi prijaitelj-
 odiiiosiov med mladimi kultumo timetniostnirnii oblikovalci, ki so zastopali svojo  kultuiro na tem mednaTodinem
Na povratku v domoviinio se je skurpina ustavila še v DjevdjeHji v Makedonlji. Tam so pripravild dva nasitopa, prvega za brigadirje mlaidlnsfcih delovnih brigad, ki delajc na Avto eesti, drugiega pa za domače mesitno občinstvo. Tudi ti dve predstavi sta bili zelo dobro obiisikami, občinsitvo pa je bilo nad izvajanim progiramom nad vse navdušeno saj jimi je progiram prikazal del običajev precej oddaljenega, toda po duhu dovolj blližnjega naroda. Omeniti je tareba, da je bila to prva slovensika kuilturna skupina, ki je v Dj«vdjel*ji goatovala po osvoboditvi.
Nafpoma kumeja v Grčdijo in v Makedanijo pomeini za foMclorno skupino lep uspeh. kl obemem jamči, da bo tudi  iime  nwH3 ustamoivltfenega  osrednjega   društva    v  bodoče  zasftopatla.
MIHAIL SOLOHOV
ZORANA LEDINA
(ODLOMEK IZ DRUGEGA DELA)
2ivljenije v Grmečem logu in nad njilim pa j« teklo na svoj vefini, veličastni in počasnd način: kot preg so nad vasijo od časa do Časa pJuM beli, z miodrim itvjem obdanii oblaki, vftasdih so se njiboiva bairva in odftenM menjali in ae pTelivaili od temmomodrega, t&mno-»lvega do brezbarvneiga; v&asih, ko &o svetlo ald teirmo žareli ob Siončnem zahodu, so za pribodncji dain napovedaili veter in taikrat so ženske iin atnoci slišali na vseh dvariščih Orinečega loga, od gospodiairjev alii pa od ooih, ki naj bi to postali, mirne in na svoj na6in tudii od zdamaj veljavne staivke: »Kako boš pa po tem ve*ru spravljal seno v kopice ali na voz?« In nekdo, ki je sedel poleg — gtarejši iz družiitie aiLi pa sosed — se je po-časi odzvad: »Ne moreš! Vse ti raznese!« In v tem času silovitega vzbodnega vetra in prisiiilnega brezdelja ljudi so si začeli v vseh ttetiih vaškiiih domiovih pripovedovati eno in isto povesit o nekem daivmo umrlem vaščanu Ivansu Ivamoviču Degtjairevu, kd se je pred daMniim časiom, ko je pihal vzhodni veter, na-menil voziita s polja v skedenj pšenioo in ko j« videl, kako veter odnaša z voza cele snope in kupe zrele pšenice, je obupal nad sivojim bcnjem s stihiijo, dvignil z vilami na tri roglje c^romen soop pšenice in oibrmjen na vzhod, k vetru, beisino zakričal: »Daj, odnesi še tega, 6e si tako močan! Odnesi ga in bodi preklet!« — In previmiii je voz s pšenioo in se besno fja^eSdiiijaijoč odpeljal dormov.
Življenje v Grme-čem logu je teklo, ne da bi poepešik) svoj počasni tok, toda vsak dan In vsaka not sio prinašali v enega iizmed tri- vaških domov svoje velike in male  žalosit, raczburjanja in gorje, kl ee ni  končalo. — V paned«ljek je ob zori  na  pašiniku  pTasitairi vaški   pasitdr  ded
flffibunci
Agej. Stekel je, da bi zavmil in pognal na-zaj k čredi mlado, razposajeno enoletno telioo, vendar starec rni dolgo tekel. Nena-doma se je usbaviil, priitisimil k sircu bič, se za trenutek zamagal in se z upoigibajočiina no-gami na mesitu presitopil, poiem pa je, opo-tekajoč se kot pijan, spustil iz roke bič in odšel počasii in negotovo nazaj. Ko je odgnala kravo, je k njemu pritekla snaha Beshleb-nova, zgrabila ohlajajoče se starfreve roke in ga, ne da bd prišla do sape, vprašala, rnedtem ko je vročo sapo dihala v starčeve ofri:
—  Dedek, dragec, ti je slabo? — In takoj je  na  glas  zakričala: — Rodni  moj!  S  čim n-aj ti pomagam?
Z atrplim jezikom je ded Agej spregovoril:
»Ljuba moja, ne boj se... Podpri me, siceT bom padel.. .
In je padel,.. Najprej na desno koleno, potem pa se je zvalil na bok in umrl. To je bilo vse. Ob ča®u obeda, skoraj ob eni uri, pa sta rodili dve mladd kolhoznici. Ena je irmela težak porod. Davidov je moral hitro poi&lati v Vojshovoj po krajevnega ranocel-nika prvi voz, ki mu je prišel pod roke. Komad pa s« je vrnil iz osirotelega doma deda Ageja, kjer se je poslovil od pokojnika, se je pri njem v pisarni oglasii mlad kol-hoznik Mibej Kuznecov. Bled in razburjen je spregavoril že iva pragu:
»Diragd tovariš Davidov, za božjo voljo, pomaigaj! 2ena se že drugi da<n muči, ni-kakar ne more roditi. Do smrti mi jo je žal; razen nje imarn še dva otroka. Daj mi konje, pota-eben je ranocelnik, naže ženske ji ni-katoor ne moarejo pomagati ...«
»Greva!« je dejal Davidov in odšel na dvoriSče.
Ded Ščukair se je odpeljal v stepo po seno. Doma ni bdlo nobenega kcmja.
—  Greva proti tvojemu donMi. Prvi vos,
ki ga bova srečala, poSljeva naravnost v Vojshovoj. Ti pojdd k ženi, jaz pa pošljem prvi voz, kd ga sreftaim.
Davidov je še predoforo vedel, da za mo-škega ni spodobno biiti blizu kiraja, kjer rodd ženska, vendar je s širokimi koraki hodil blizu nizke ograje Kuznecove bajte, se ozdiral na v\se kance pusite vasi, poslušal zamolkl« &t.(>ke in zategle krike ženske in sam zadržanio stokal od bolečine zarada tnjega materinskega trpljenja ter prekliiinjal z najhujšimi mornar-skimi kleitvami. Ko pa je na ulici zagledal šestaajstletnega dečka Andreja Ahimova, bri-gadnega razvažalca vode, ko se je s s>vojdm voziam počasi pomikal, mu je kot fant stekel naaproti, ne brez napora prevrndl z voza poln scdček vode in sopihajioče dejal:
»Poslušaj fant! Zenski tu je slabo. Koaje imaš dobre, dirjaj z vso sdlo v Vojshovoj in mi pripelji ranocelndka živega ali m>rtvega. Če uničiš konje, bom jaz odgovarjal, fant!«
V   apoldamiski  miimi   tišiitii   je   znova   za-donel i>n se pretrgal krik, zamolkel in ndzek, krik ženske, ki je smTtno trpela. Davidov je pozorno pogledal v detkove oče in vprašal.
—  Slišiš? Daj, poženiil
Stoječ na poti je dečko moško, fcratko po-gledal Davidova?
—  Stric Semjon, vse razum&m! Za konja naj vas ne skrbi!
Komji &o zdirjali, fant pa je stal in od-ločno požvižgaval ter junaško mahal z bičem. Davidov je pogledal na oblake prahu, ki so se dvigali izpod koles, brezupno zamahnil z roko in se odpravil v pisarno kolhoza. Še enkrat je zaslišal divji ženski krik, da se je oc1 ostre bolečine namršil in šele ko s<e je oddaljil, je nevoljno zarnrmral:
»Roditi hoče, ne da bi vedela kako, fant!«
V   pisarni    še   nd   uspel    pogledati    tega, čemur   pravijo   tekoči   posli,   feo  j*  prišel k njemu  v zadregi   mladi   famt,  sin   starega kolhoznika Abramova. Prestopajoč se z noge na nogo je plaho &pregovoril:
»Tovariš Davidov, danes imamo pri nas svadbo, pa vas vabim v imenu vse druiine-Nerodno bo, če vas ne bo za mizo.«
Tedaj pa je v Davidovu prekdpelo; skočil je izza mizie in zakrdčal:
»Kaj pa j« z vamdl Kaj ste v vaai vsi po-
nareli? Na isti dan umirajo, se rodijo in ženijo! Ste se dogovorili ali kaj?«
Potem pa se je sam sviaji vTočekrvnostl natsmehnil Ln že miiirno vpražal.
»Kaj za vraga tako hitiš? Zakaj se ne bi žetnil jeseni? Jesen je najprimernejši 6as za svadbe.«
Fant je odvrndl, kot da bi stal na žerjavlci:
»S stvarjo ne miorem^o počakaiti do jeseni.«
»S kakšno stvarjo?«
»No, to moraite sami vedeti, tovariš I>avidov.«
»Aha, tako je to... O stvari, sdnko, je treba vedmo prej pomis.lditi,« je poučno pri-pomindl Davidov. Takoj pa se je nasmehnil, fco je pomdslil: »Kaj bi mu jaz govoril in kaj bi on poslušal.«
Davidov je nekaj časa pomenljlvo molčal, nato pa dodal:
»No, le pojdi, zvečer priderno za trenutek, '/sa pridemo. Naguljiinova in Razmjotnova si vpraSal?«
»Sem jih že povabil.«
»Torej pridemo vsi tnije in posedimo tre-nutek. Piti ne smemo veliko, ni tak čas, zato ne bodite užaljeni. Na, pojdi in srečno, čeprav vama bomo želeli srečo, ko pridemo... In ona, je zelo debela?«
»Ne toliko, da bi bilo vidno.«
»No, če je vidno, je vedno boljše,« je zopet z nekoliko poučndm tonom pristavil Davidov in s« zopet nasmehndl, ker je ujel v razgo-voru napačno noto.
Ko pa je čez eno uto Davidov podpisal poročni list, se je prikazail sorečni oče Mihej Kuznecov ga je objel, predno se je ustavil m se mu gfaijen hitro zahvaljeval:
»Kristus naj te obvaruje, na§ predsednik Andrejuška je pripeljal ranocelnika ~ in ravno o pravem časai: žena je skoraj že umirala. Z njegovo pomočjo pa mi je dala takega sina. no, kot telička. v rokah ga ne moreš obdržati Ranocelnik pravi. da je bii napačno nameščen Meni je vseeno, pravilno ali ne, sedaj imamo fanta v družini. Tovari.* Davidov, ti boš za kuma!«
Gladeč sn z roko čelo je Davidov dejal:
»Za kumn bom Strašno sem ve«e!. da se Je s tvojo ženo v&e srečno končalo. Ce bo treba  na  posesitvu  kaj   storiti,  se  obrni  na
Ostrovnova, dal mu bc«n ukaz, fakt! Gleda tega pa, da fant ni bdl pravilino nameščen — nič hudega: upožtevaj, da je s fanti redko kdaj vs€ v redu, s pravimd fantd...« — In tokrat se ni nasmehnil, ni začutil svojega poučnega tona, nad katerim se je malo prej nasimehnil.
Da, videtd je, da je mornar pasta.] senti-lnentalen, če sta mn tuja radost in srečnl konec materkiskega trpljenja izvabila solze v oči. In ko je začutil solze v očeh, jih je s široko dlainjo zakril in nekoliko grobo končal:
»Le pojdi, žena te čaka! Če boš kaj po-treboval, pridi, sedaj pa pojdi. Nimam čas«, razumeš,  tudi brez tebe imam  dovolj  dela.«
Isti dan, že proti večeru, se je zgodil za Grmeči log nenavaden dogodek, ki ga skoraj nihče ni opazil. Okrog sedme ure se je pri-peljala k domu Ostrovnova gizdalinska ko-Čija! Vanjo je bii vprežen par dobrih kanj. Pri vrtnih vratih je stopil iz nje nevisok človek v platnenem suknjiču in ravno takih hlačah. S starčevsko gizdavositjo si je otepel robove zaprašenih hlač in se z mladositno živabnostjo povzpel do vboda kozaške koče, samozavestno stopil v vežo, kjer ga je že čakal, razburjen zaradi novega obiska, Jakov Lukič. Od dima zakajeni, črnkasti zobje so se kratko zablesteli, ko je z majhno suho roko krepko stisinil komokc Jakova Lukiča in ga z ljubeznivim nasmehom v^prašal:
»Je Aleksander Anisimovič doma? Po zunanjosti vidim, da si ti gosipodar.«
»Vaše preblagorodje! Ste vi? Moj bog, kako vas pričakujejo!«
»Spremi me.«
Z okretnostjo, ki mu je bila po naravl tako nasiprotna, je Jakov Lukič uslužno odprl vrata v sobo, kjer sta živela Polovečev in L.jatjevski.
»Oprostt. Aleksander Anisdmovič, da vam ni.=em prei sporočil. da ,je prišrl dragi gost.«
Tujec je stopil med odprta vrata in široko, teatralno razpel roke.
»Pozdravljeni, dragi zaporniki! Se tu lahko govori na ve« glas?«
Polovcev sedeč za mtzo in LjatjevsJdj, k\ je kot navadno^alomarno ležal na pp-stelji, sta poakočila tcot na komando  mimM/^
Naši razgledi: 200 - in dalje?
Jubilej ob dvestoti števHki revije bi bil nevreden svojega imena, ko bl ga spremljol zgolj zadovoljen smehljaj ob pogledu na obcestne kamne vzdolž preho-jene poti, ne po tudi missl na še zneznana pota skozi bodočnost.
 razgledi so si vselej prizadevali. spremljati ideo-loška vprašanja v našem so-dobnem življenju, njegove ekoncmsJce pojave, poia oziro-ma siTanpota znaslvenega ter ku!tu:nega življenja, skušali so biti torej teoretični razčle-njevalec vzrokov in posledie ter nasprotij v nadstavbi na-šega družbenega življenja. Včasih so znali živo in suve-reno poseči v to življenje, dru-gič spet so sledila obdobja, ko 80 se izgubili v akademski 00-zitivizem in ostali življenju tuji. Zbrani tisoči listov, imen, komentarjev, ocen, polemik, analz. poročil in glos. teore-tično gradivo torej, k'i žarči vsaj nekaitere bistvene pojave v naSem izobraženstvu. pa ne-
Valentin Cundrič: KONEC MARCA
V dlaneh neba nabrekne trdo zelenje rose.
Vlažne oči
zraka
strmijo na zermji,
skozi prste oblalcov.
Srce zemlje je težko od morjo in neba. Valentin Cundrič:
dvomno  polrjuje  cpravičenost obstoja  tcga časopisa.
Tcda slovenske besede, izre-čene v pr.znanje slavljenčevi preteklosti, bi ostale samo formalnosti, ko bi ne bilo živih priičakovanj od niegove ude-ležbe v dogajanju prihodnjih dni.
Kakšne naloge ima naša pu-blicist:ka, katera vpirašanja ostajajo nerazrešena?
Pregled našega gospodar-skega razvoja tako v indu-strijskih panogah kakftr na podeželju ponuja v oceno iz-redno veliko vprašanj, ki bi terjala še mnogo več teore-tičnega razčlenjevanja. Ra-zlična stališča, ki obstoje, pa naj bodo bolj ali manj dode-Lana in podprta v praktičnih interesih javnosti, se vse pre-redko povzpno v teoretični za-govor, da bi se njihova dife-renciranost pokazala v jasni luči in bi se boj izbodeval na odprtih bojiščih. Boj zoper zgrešena pojmovanja razvoja posameznih gospodarskih pa-nog v naših razmesrah, zoper socialistični miselnosti neu-strezne težnje in zoper obstoj ali uveljavljanje vseh sprem-nih pojavov v družbenem živ-ljenju bi bil v mairsikaterem primeru dokončan prej, kakor se je sicer zgodilo, ko bi bila naža publicistika manj zapr-ta vase in torej bolj angažira-na v praktičnem dogajamju.
V »Devetem krogu« nastopa vrsta mJadih igralcev, nekateri prvič pred filmsko kamero
Naši razgledi so se teh po-treb zavedii, ko so prav v zadnjem času sprožili n. pr. anketo 0 nekaterih vprašanjih naših urbanističnih načrtov. Pobuda, ki je bila dana, j6 sprožila živo zanimanje, vzburkala javnost in poiskala ključne momente, ob katerih se ponuja možnost za precej jasno oceno raznolikih teženj na omenjenem področju. V uveljavljanju podobnih pobud na vseh ostaJih področjih je težišče družbene vloge štiri-najstdnevnika, kot so Naši razgledi.
2iv poseg v vprašanja od ideoloških g.banj v vrstah iz-obraženstva do spreminjanja strukiture slovemskega prebi-valstva, od uveljavljanja avto-matizacije v industiijj in me-hanizacije v kmetijski proiz-vodnji do družbene angažira-nosti našega šolstva, od ra-zvoja našega socialističnega delovanja z ozirom na gospo-dar&ka icn politična področja. To je načelno kajpada jasno. Vprašanje je aamo, kaka viskta-diti možnosti za to delo. Ali je cepljenje publicističnih sil med različne, ne najbolj izra-zite časopise usipehom tega dela v korist ali v škodo? Kajti namesto konfrontiranja pogledov prihajajo do izraza neizrazite analize, ki zapirajo pogled do stvari, namesto da bi se dogajalo ravno obratno. Politika nekaterih redakcij je nedomiselna, premalo zadnte-resirana na dejanskem razči-ščevanju vprašanj in njihovi preveritvi. Naši razgledi so v tem oziru kljub nekaterdm izrazitim težavaom prišli naj-dlje in znali uveljaviti tezo, da bodi publicistična dejav-nost nenehno iskanje skupnih imenovalcev iz različnih te-ženj in hotenj, katerih obstoj pokaže resnično demokratična diskusija.
Ce je gospodarsko - politič-nidel Naših razgledov vendar-le opravičil dme in sloves svo-jega časopisa, temu na kul-turnih straneh večkrat ni bilo tako. Ne gre krivde za to pri-plsati zg^olj redakcaji, ki je vendarle iskala stik s kulturno javnostjo in njenimi pred-stavniki, pa pri tem ni vsdej
Desetletnlca dela AKUD Slobodon Prlncip Seljo v Sarajevu
Pomemben jubilej
Od 8. do 15. maja je AKUD Slobodan Princip - Seljo v Sarajevu praznovalo pomem-ben jubilej — desetletnico svo-jega kulturno umetnostnega delovanja na univerzi. Iz pr-vih manj pomembnih kultur-nih skupin. ki so delovale po csvobodtvi, se je danes ra-zvilo močno in kvalitetno društvo, ki Je eno najpo-membnejših kulturnih institu-cij glavnega mesta Bosne in Hercegovine.
Sedaj šteje društvo osem kulturnih skupin: folklorno 8kupmo, mešani pevski zboir, likovno sekcijo, Akademsko amatersko gledališče, Tribino 08, jazz - orkester, godalni or-
kester in orkester narodnih pesmi in plesov, ki štejejo nad 300 aktivnih članov.
Ves Jubilejni teden so se sleherni večev vrstili nastapi posacmeznih skupin, ki so bili s svojim posebnim svečanim vzdušjem praznik vseh štu-dentov sarajevske univerze in kulturnih krogov mesta. Vse prireditve so priva'bile nabito polno dvorano občinstva, ki je bilo predvsem študentovsko, kar je še posebno razveselji-vo, dobršen del pa je redno ostajal brez kart. Tako je bil jubilejni teden ponoven in prepričljiv pregled in afirma-cija uspehov in kvalitete, ki jo
je društvo doseglo v svojem de-setletnem delovanju. Ob iej priložnosti so rektorat univer-ze, Univerzitetni odbor in Uni-verzitetni komite ZK nagradi-li vrsto najzaslužnejših članov društva.
AKUD Slobodan Princip Seljo je v desetih letih svoje-ga delovanja postalo pomemb-no žarlšče kulturno umetnost-ne vzgoje študentov, ki je sre-dišče kulturnega življenja uni-verze, pomaga pa tudi pri or-ganizaciji študentovskega kul-turnega življenja tudi po fa-kultetah in je važen razširje-valec kulturnih dosežkov po bosanskih vaseh in mestih.
najbolje uspela. Položaj v na-šem kulturnem življenju in še posebej v kulturni publicistiki kaže, da stvari vse do danes niso doživele izčiščenja. To precej jasno prihaja do izraza tudii v našem revijalnem ti-sku, kjer mnoga nesoglasja ne najdejo ali pa si ne poiščejo mesta.
V Naših razgledih ,od kate-rih kulturna javnost Š6 naj-bolj upravičeno pričakuje aktualnih stališč, eseja ter polemike 0 načelnih vpraša-nih, ni bilo veliko. To je imelo in še vtna za posledico, da kul-turni del nima trdnega vse-binskega koncepta. Do veljave prihajajo obrobno izražena stališča, vključena bodisi v poročila o kulturnih pojavih ali v ocene kulturnih dosež-kov, v katerih pa je dosti-krat zaslediti neizčiščene poj-me in celo nasprotujoča si gledanja. Če smo načelno enotni s stališčem uredniške-ga odbora, da je iskanje skup-nih imenovalcev različnim stališ^em edina smotrna in možna pot, tedaj smemo pri-čakovati, da bi časapis te skupne imenovake tudi po iskal in izrazil. Zal do tega še ni prišlo in gre tedaj želeti, da bi prišlo v bodoče. Prav je, da časopis zbira okoli sebe razldčna stališča in da je bi-stveni kriterij za objavo dolo-čena zrelost ocene in obliko-vanja, ni^ manj potrebno pa n,e bi biJo, da bi marsikdaj jasneje prišlo do izraza staH-šče redakcije. Različni krtte-riji pri oceni posameznih kul-turniih pojavov od likovne umetnosti do književnosti ka-žejo, da je stik z ocenjevaici, ki izhajajo iz kaj ra2noEkih možnosti in teoretičnih pred-postavk, precej šibak. V tem oziru lahko pričakujemo od Naših razgledov novih dosež-kov, ki bodo tezi o skupnem imenovalcu   dali   polnega po-
Miroslav Košuta:
Trst I
Nočem,
da mi kdo reče pesnik.
V mojlh zilah
teče mirna  kri
zvestobe
in razdajanja zemljl.
In divje življenje
iz te zemlje.
Divje življenje teh ulic,
ki se niso ukrivile
v temi,
negibnost dreves
ob naših neizhojenih potel.
ki verujejo v veter,
trzanje   trgov
v obzorjih človeških oči,
ki za  oblaki  slutijo
sonce,
ki verujejo v dan,
ko se vtopijo v njem
goli od zvestobe
neomajne vere.
Nočem svojega imena.
Biti moram
eden izmed njih,
samo eden izmed teh
brezimnih,
ki čakajo,
čakajo,  da se prebije
prvi žarek.
udarka. Ta želja &e pdkaže še bolj upravičena, če pomislimo. kako malo izrazita je pravza-prav slovenska publicistika v revialnem tisku v primeri z razgibanim kulturnim ozrač-jem. Slovenske revije imajo v glavnem ozek in ne najbolj skladen, v sebi zaključen krog sodelavcev — zato tud ne zelo skladnih konceptov, kar jim najbrž ne gre šteti najbolj v dobro, le Naši razgledi so zbrali okoli sebe v letih svo-jega obstoja malone vse piso-če v Sloveoiiji. Pod pojmom >»zbrali« seveda ne gre vselej pojmovati trdne navezanosti, vendar pa seznam stalnih ali slučajnih sodelavcev izkazuje latentne možnosti. ki jih časo-pis ima.
In zdi se, da bi prav v tem času, v današnjih razmerah, ko že malone vro na dan nova odločilna vprašanja v našem idejnem Ln kulturnem življe-nju, bilo vredno usmeriti vse napore v iskanju še tesnejših stikov z vsemi. ki o stvareh raaanišljajo in iščejo rešitev. Skupnemu imenovalcu bi se spet nekoliko približali, tako pa... še zmerom pričakujemo.
K.
OBA MLADA PROTAGONISTA FILMA -Deveti krog- (Du-
šica Zegarac in Boris Dvornik) sta izredno prepričljivo za-
igrala svojl vlogi
Pretresljiv dokument 0 grozi in hrepenenju
Kor nenodoma in kmolu po lepem uspehu, ki ga je dosegel film zagrebškego podjetja »Jadran-film« no tetošnjem filmskem festivalu  v Cannesu,  smo »Devett krog« lahko gedali tudi v Ljubljani.
Film na preprost in iskreno doživet način pripoveduje o pretresljivi usodi mladega ži-dovskega dekleta med drugo svetovno    vojno    v    Zagrebu.
Zgodba, resnična in enostav-na, polna globokegc humani-zma in življenjske tragike, ni pripoved o kakšni izjemni ski-ci življenja. Takšno in podob-no usodo so doživeli v grozi pretekle vojne deset in stoti-soči pripadnikov naroda, kate-rega poreklo ni bilo »čisto, arijsko« in ie mnogi drugi. Prav je, da je ravno v današ-nji dobi nastal ta film in nje-mu podobni kot v opomin in svarilo pred potuhnjeno nevar-nostjo, ki žal še ni izkoreni-njena.
Zato se nam zdi, da filma »Deveti krog« ne moremo oce-njevati s tistimi najstrožiimi kriteriji, s katerimi navadno »pozdravljamo" filme naše, ju-goslovanske produkcije. Ob gledanju tega filma kar nekam ne opazimo različnih motenj in slabosti, ne mislimo na to, ker nas enostavno — film res prevzame.
»Deveti krog« je dramatično močan, lirično pretresljiv in v nekaterih sekvencah prav groz-Ijiv. Film je sprva nekam po-časno se razvijajoča odrska zgodba, vse dokler se Ivo, mla-di »mož- v navideznem zako-nu s še mlajšo Židinjo Ruth, ne odloči poiskati po nesreč-nem naključju aretirane Ruth, »pa čeprav v samem peklu*1. To njegovo pot skozi res pravi pekel   trpljenja,  groze   in  po~
nižanja sestavlja vrsta odlič-no posnetih prizorov, v kate-rih prevladuje grozotna atmo-sfera. Nekatere scene v filmu so prava umetnina zase, $po-mnimo se samo prizorov, ko Ivo išče Ruth na vlaku, ki pe-Ije deportirance, ali med žen-skami, ki kopljejo v močvirju, pa ples izmučenih bosonogih deklet in ustaških  oficirjev v
škornjih, in še  in še.....  Po
svoje, a drugače so pretresljivi tudi prizori, ko Ruth med zrač-nim napadom zbeži v prostost na puste ulice mesta. Ali pa igra prstov — živahna in zgo-vorna. Skratka — film si mora vsakdo ogledati.
»Deveti krog« je po scena-riju zagrebške novinarke Zore Dirnbach zrežiral France šti-glic. Slabosti filma, kot na pri-mer stilrva heterogenost in ne-doslednost, bi šle v glavnem na račun scenarija. Režiser Štiglic je v »Devetem krogu* bolj dosledno in z večjo umet-niško močjo in prepričljivostjo izpeljal svojo idejo izpovedi humanizma in hrepenja po mi-ru in sreči kakor v »Dolini miru«, »Deveti krog« je vse-kakor njegova zrela umetni-ška stvaritev.
Film »Deveti krog« je film mladih, še neznanih igralcev. Tako igra glavno žensko vlogo mlade Židinje Ruth 16 letna Beograjčcnka Dušica Žegarac. S svojo mladostno sensililno otroško ' žensko pojavo je s skopimi, a notranje razgiba-nimi izraznimi sredstvi dala Ruthi življenje brez patosa in odvečne   sentimentalnosti.
Njen partner Ivo je bil Boris Dvornik, prav tako mlad in nadarjen igralec, ki je v svoji igri raael od prizora do prizo-ra — od negodnega prenape-tega pubertetnika, pa do zre-lega, v trpljenju preizkušene-ga moža. Boris Dvomik bi se razvil v vsestransko upordb-nega igralca!
Nehvaležno vlogo ustaškega vohuna in oficirja je izvrstno odigral prav tako mladi, fco-maj 21-letni Dragan Milojevii — nesforsirano dognano in pristno.
Snemalec Ivan Marinček je bil kot vselej odličen. Njegova nemajhna zasluga je bila, da je vrsta prizorov posneta 8 ta-ko dokumentarično, močno in pretresljivo umetniško močjo. Žal so nekatere vsebinsko močne scene (igra v snegu!) zaradi »tekničnih ovir« marsi-kaj izgubile. Seveda pa to ni bila krivda snemalca. — G'as-ba Branimira SakaČa je bila filmu v dostojno in /unVcuj-nalno homogeno dopolnilo.
V celoti torej gledano, po-meni film »Deveti krog^ za svojega producenta in za jugo~ slovansko kinemntografijo lep uspeh in dober obet za v pri-hodnje, za gledalce pa grozot-no pretresljiv dokument o ko-maj pretekli dobi strahot mi~ nule vojne, izpoved Ijubeznl do človeka in do vseh tistih Ijudi, ki jim kljub grozotam vojne dobe ni bilo mogoče od-vzeti njihovega toplega huma-nizma, globoke vere in upanja ter očiščujočega  hrepenenja.
Tujec je objel Polavečeva, z levo roko pritiisnil k sebi Ljatjevskega in dejal:
»Sedite prosiim, gosipoda oficirja. Polkov-nik tedaj, fcisti, ki vara je posla! ukaz, sedaj po volji uscde agronom pokrajinske kolhozne uprave! Kot vidite, sem prišel k vam na inšpekcijski obi&k. Ca-sa imam malo. Pojas-niti vaon moram položaj.«
Tujec je povabil oficiirja, naj sedeta, se kot prej smehljaJ, kazal počrnele zobe in z igrano prijazn.ostjo nadaljeval:
»Revno živita, še pagiastati ne moreta gosta... Sicer pa ne gre za pogostitev, obedova-l bom na drugem kraju. Prosdm, če pjokličete k miz-i mojega voznika, da si za-gobovirrvo zaščito, če ne drugače, vsaj z nad-zorom.«
Bolovcev je uslužino stekel k vratom. toda mednje je že stopil posbaven, čeden lakaj gospoda polkovnika. Ponudil je roko Po-lovcevu:
»Sre&no, gospod stcrtnik. Po ruskem obi-taju se čez prag ne pozdravlja .. .« Obrnil se je k polkovniku in ga spoštljivio vprašal: »Lahko prisiositvujem? Nadzar sem zagotovil.«
Tujec se je kot prej smehljal Polovcevu in Ljatjevsik&nvu z globoko vsajenimi sivimi očmi:
»Naj vas predsitavim, gospodje oficirji: Ritmojster Kazancev. No, gospodarje pa vi, goapod Kazancev, poznate. S&daj pa, g-o-spodje, na delo. Sed;.mo k vaši samstei mizi.«
Pokvvcev je plašno vprašal:
»Gospod polkovnik, m.ord-a dovolite, da vas s Šemerkoli pogostimo. Preprosto, kar lmamo, to radi damo.«
Tujec je ?uho odvrnil:
»Hvala vam, ni potrebno. Raje takoj pri-ftntoo z delom, časa imam zelo malo. Rit-mojater, dajte zemljevid!«
Ra-toojster Kazancev je potegnil iz notra-njega prsnega žepa s«jknjiča zemlj&vid Azovo — Cmomorskega kraja. ga razgrnil po tnizi ln vsi štirje so se siklonili nadenj.
Tujec sd je popravi! ovraitnik odpetega fcdrovlnastega suknjiča, vzel iz žepa moder I             in, udarja.ioč z njirn po rnizi, dejal:
 priimek kot vj ^eveia domnevate, ni Sedaj ..., temveč Nikoljskij. Stabni polkovnik imperatorske arma-
de. Zemljevid je splošen, vendar za bojne operacije podrobnejšega ne potrebujete. Vaša naloga: imate okrog dve sto aktivnih bajo-netov ali sabelj in miorate, ko pobijete kra-jevne komuniste, ne da bi se zapletli v majhne in dolgotrajne spcnpade, pretrgati na poti vse vezi in oditi na siovhoz Rdeča zarja. Tam boste opravili vse pofa-ebno in dobite okrog štirideset pušk z zalogo streliva. In kar je glavno, v ceLoti morate ohraniti vse lahke in težke strojnice in ko dobite v sovhozu okrog 30 tovornih avtomobilov, se morate v pospešenem pohodu odpraviti v Millerevo. In še n&kaj važnega! — AM vidite, koliko težkih nalog vam dajem? ... Neizbež-no morate — to vain ukazujem, gospod stot-nik! — presenetiti in ne pustiti, da bi prišel v akcij<o poik, kii je nameščen v mestu Millerevu. Morate ga razbiti, razorožiti, po-brati strelno orožje in rdečearmejce, ki bodo presitopill k vam ter nato z avtomobili na-daljevatd pot proti Rosrt.o<vu. Dajem vam le splošno nalogo, toda od nje je odviisno mnogo. Ce pa bi proti pričakavanju pri pohodu na Millerovo naleteli na odpor, se izognite mestu in se odpravite proti Kamensku.« Z modrim svinčnikom je polkovndk z medlo kretnjo po-tegnil na zemljevidu ravno č>rto. »V Kamen-sku vas bom  pridakoval s svojim  odredom,
Za trenutek je pomolčal, nato pa dodal: »S severa vas bo morda podprl podpolkov-nik Savatejev, vendar se na to preveč ne zanašajte in ukrepajte sami. Od uspeha vaše operacije, to si zapomnite, je mnogo odvisno. Govorim 0 razorožitvi polka v Millerovu in uporabi njegovega strelnega orožja. Imajo n-amreč baterijo, ki bi nam zelo koristila. Za Kamenskim bi se pričeli boji za Rostov. Pri tem bi nam verjetno prišle na pomoč naše sile s Kubana in Tereka ter zavezniki — in ?.e imamo oblast na jugu Upoštevajte, pro-sim, gospodje oficirji, da je zamišljena ope-racija tvegana, vendair nimamo drugega izhoda! Če ne izrabimo priložnosti, ki nam jih nudi zgodovina v 1930. letu, potem se po-sloviite od rruisM na lnfiperij in pričnite z majhnimi terenskimi akcijami ... To je vse, kar vam mioram povedaiti.«
»Naj spregovorhn še xieka|j besed z vami,
stotnlk Polovcev. Upoštevajte, da se moram oglasiti Še v va&kem sovjetu, kjer ml bodo potrdill potnl nalog, nato pa se odpeljati na okraj. Jaz sem tako rekoč uradna oseba, agronom uprave sovhoza, zato naj bodo va-še pripombe čim krajše!«
Ne da bi gledal polkovnika, je Polovcev zamolklo spregovoril:
»Gospod po^kovraik, dali ste *ni samo splošno nalogo, ne da bi jo konkretizirali! Sovhos bom zavzel, vendar sem mlslil, da bomo potem pozvali k uporu kozake; vl pa me pošiljate v boj z rednlm polkom Rdeče armade! Se vam ne zdl, da je to pretežka naloga za moje zmožnosti in moči? Ce se nam na potd zoperstavi samo en bataljon! Saj me obsojate na gotovo smrt!?«
Polkovnik Nikolski je bobnal s Senkl po mlzi ln se nasmehnil:
»Zdi se mi, da so vam svoj čas zaman dall čin sotnika. Ce v težkem trenutku omahu-jete !n ne verujete v uspeh naše zamdsli, ni-ste dostojen oficir ruske armade! Kako naj razumem vaše besede? Boste sodelovali ali naj vas zamenjamo?«
Polovcev je vstal. Celasto glavo je &klo-nil ln tiho odvrnil:
»Sodeloval bom fjoc-^Ofi oo'kovnik! Sa-mo za uspeh operacije boste odgovar^jall vi, ne jaz.«
»Oh, to ni vaša skrb, gospod stotraik!« se je neveselo zasmejal polkovnik Nikolskij in sie dvignil
Istočasno je vstal tudi rltrnooster Kazan-cev.
Objemojoč Polovceva je Nikolskij dejal:
»Pogum in še enkrat pogum! Tega prl-manjkuje oficirskemu zboru dobre, stare imperatorsike armade! Predolgo ste sedell kot učltelji v srednjih šolah, kot agronomi Kaj pa tradlclja? Ste pozabill na slavne tra-dicije ruske armade? Nlč ne de. Vi samo pričnite na ukaz teh, ki mislijo za vas. po-tem pa .. Apetit se pojav! šele med jedjo! Upam, da vas bom vldel, gospod stotnik, Se kot generalmaijorja v Novoroslj&ku all re-cdmo, v Moskvl. Sodeč po vaši odljudni zu-nanjosti ste za marsikaj sposobni. Nasvlde-nje v Kamenskern! In še zadnje: ukaz 0 za-četku bo dan istočasno povsod, kjer imamo svoj« upornlžke toike, saj to razumet«. Na
svidenje v Kamenskem!«
Ko se je hladno objel s prlšleki, odprl vrata sobe in zagLedal nemiren pogled v ve-žl stoječega Jakova Lukiča, Polovcev nl se-del, temveč padel na posteljo. Čez čas je vprašal pri oknu sedečega Ljatjevskega:
»Ste že videli frakega tiča?«
Ljatoevski je zamišljeno zamahnil z roko.
»Jezus Marija, kaj pa st-e hoteli od te ru-ske vojske? Mene vprašate, gospod Polov-cev; le zakaj vraga sem se združil z vami?«
In Se nek žalosten dogodek se je pripetil ta dan; v vodnjaku je utonil kozel Troflm! Ker je bii nemlrnega značaja, se je vse noči potepal po vasi Ponoči je očitno naletel na tolpo psov, kl so ga pričeli goniti, tako da je moral preskočii vodnjak poleg uprave kol-hoza. Pokrov, ki je pokrival odprtino vod-njaka, zaradl starčevske malomarnosti deda Sčukarja zvečer nl bil na svojem mestu. Stari kozel, kl so ga preplašili psi, je sko-čii preko vodnjaka, vendar mu je spodrsni-lo, tako da je pade.i  vani  in utonil.
Zvečer, ko se je ded Sčukar vrnil z vo-zom sena, je hotel napojiti žrebca. Ko je po-skušal zajeti vodo, je začutil, da je vedro zadelo ob nekaj mehkega. Vsak poskus, da bl z vedrom zajel vodo, pa najsi se je še tako trudil z vrvjo, na ka'teri je bilo vedro privezano. je bil brez uspeha. Tedaj 33 star-ca obšla strašna misel. Z osirotelimi očmi s« je ozrl po dvorišču, upajoč, da bo nekje na strehi zagledal svojega starega prijatelja; toda pogled je zadel v prazno! Ded Ščukar &e je hitro odpravil na skedenj, stekel za vrata — toda Trofima ni bilo nikjer! Tedaj je Sčukar. žalosten in usmiljenja vreden od-šel v pisarno, kijer je sedel Davidov in se spusiil na klop:
»Tako, Sema, dočakalJ smo novo nes>rečo: naš Trofim je utonil v vodnjaku! Poiščiva drog s kljuko, treba ga je Izvleči!«
»Si žalosten?« ga je smehljaje vprašal Davidov. »Saj si vendar ves čas prosil, naj ga ubijemo.«
»Šč marsikaj drugega sem prosll,« je jez-no zakrlčal ded Sčukar. »Nl^te ga ubUi. hva-Ia bogu! Kako bom pa sedaj žive] brez nje-ga? Vse božje dni me je sti-ahoval in od biča se nisem ločil od zarje do večera, ker sem se moral branitl pred njim. Kakšno pa
bo sedaj moje življenje? En sam dolgčas! Seda] se lahko sam poženem v vodnjak z glavc navzdol.... Kakšno je bilo najino pri-jateljstvo? Ni ga bMo! Samo v spopadih sva se srečala. Včasih sem ga, prekletega, ujel za roge in mu govoril: »Trofim, pasji sin, saj vendar nisi mlad kozel, od kje nekl je v tebi toliko zlobe? Od kje je v tebi toliko poguma, da ml niti minuto ne daš mlru. Vednc gledaš, da bi me zadel kje od zadaj ali od »irani! Toda razumi vendar, da sem bolan človek in da moraš bitl z menoj pri-zanesljiv — « On pa me je gledal z nepre-mičnimi očmi ln v njih ni bilo ničesar člo-v^ešikega. Nobene prizanesljivosti nls&m vl-del v njegovih očeh. Oplazil sem ga čez hr-bet z bičem in mu dejal: Tecl, bodi trikrat prek:et. ti stari dolgočasnež. Ničesar pamet-nega se ne morem pogovorlti s teboj. On pa, vražji sin. steče nekaj korakov in ker nima drugega dela. prične trgati travo, kot da W bil preklet, lačen. s svojiml nepremlčnlml očcni pa škili name in verjetno čaka prilike, da bi me zalotil. Zabavno sva živela! Zato ker stt s tako neumnim idiotom ali enostav-nejš<» bedakom nisem mogel sporazumeti. In sedaj, ko je utonil, mi ga ie žal, a moj« živ-j   je popolnoma obubožalo ...
Ded Ščukar je žalostno ihtel in si z uma-zanim rakavom katunaste srajce obrisal solzne  očl.
Ko sta na sosednjem dvorišču dobila dr&g s kljukr sta David l.n .^čuka iz vodnjaka izvlekla že nekoLiko nabreklega Trofimova. David je obrnil obraz od Ščukarja tn vpra-šal:
»In kaj bova storila sedaj?«
Ded Sčukar. ki je kot prei Ihtel ln sl brisal očl, jc- odgovoril:
»TJ pojdt, SemuJka. opravljati svoje dr-žavne posle, jaz pa ga bom sam pokopal. To delo ni za mlaoega — to je delo starcev.« In odšel je pc lopato. skrlvi.ien. usmlljenja vred&n tn ganljivo smešen v svojl Iskreni žalosti.
In s tem se je konča] v Grmečem logu dan, W je bil 'ako tx>ln va'!''h In malth dogodkov.
tfribuna
Zadnje dni junija bodo odšle na avtomobilsko cesto v Srbijo in Makedonijo štiri ljubljanske študentov-ske brigade... Mesec dni na trasi pomeni za vsakega študenta duševni oddih; pozabljen je žgoči ulični asfalt. knjl-ge; številke, iziptni roki, vsakdanje študijske skrbi hitro prekrije prah pozabe! Za dober mesec se človek sprosti in zaživi s celotnim kolcLJvom svojevrstno življenje, polno nepozabnih trenutkov ob tabornih ognjih, zabavnih večerih ko vsak čas prepevata zrak in zemlja. ko poje vse okrog tebe in vsa tvoja notranjost - skralka mesec čudovite, a nedojemljive ^oezije! Cas pa kmalu, vse prehitro poteče. Marsikomu se ob slovesu od tovarišev in od brigade, od novih  znancev,  s katerimi je skoval  na trasi  trdno prija-
Mozaik brigadirskih misli
teljstvo, zainegli pogled. Težka je ločitev ad naselja in ce-ste, od krajev in ljudi. In marsikdo si zašepeta: »Nasvi-denje  prihodnje  leto!«
Studjitjt odhajajo na delovno akcijo z različnimi na-gibi, ždjami in pričakcvanji. Novincev je sama radoved-nost, stari brigadirji se vesele vsega lepega, kar so že do-živeli, a bi radi še doživljali, skoraj vsi pa gredo z željo, da tudi sami sodelujejo n:%  izgradnji domovine...
V pričujočem sestavku posredujemo bralcem odgovore nekaterih brigarlirjev na vprašanja o letošnjih brigadah...
DAMJAN VUJASIM, strojna I. Namestnik ko-mandanta »Pohorskih herojev«.
Na prvo vprašanje je od-govoril: Mislim, da b<> letoš-nja brigada uspela /. oziroin na tradicijo večine pnpadni-kov strojne brigade... Kot brigadir bom vložil vso svo-jo energijo za čim boljši uspeh brigade. kot namestnik komandanta pa bom skušal izkušnje iz štirbkratnega so-delovanja v delovnih briga-dah izkoristiti do maksimu-ma. Zavedam se, da so doJž-nosti in možnosti delovanja na-mestnikov komandantov (kul-turno-političnik roferemtov) iz-redno velike in raznolike. Uspeh brigade je največ od-viiscn od aposobnosti štaba; po mo.jem mnenju pa igrata pri tem poanembno vlogo tudi notranja harmonija in pove-zanost brigade....
Na ostali dve vprašan.fi smo dobili  tak odgovor: Ker ima mo   dober   sestav   brigade   in eposoben štab. mislim, da lah-ko   tudi   na   kulturno-polrtič-uem   polju   dosožemo   velike uspehe. Že sedaj  skrbimo, da bi     kulturno     udejstvovan je brigadirjev čim prej steklo in zavzelo   kar   največji   obseg. Nekaj inštrunientov imamože seda j. tako da bomo lahko se-stavili   priieten   glasbeni   an-samhcl.., V brigadi bomo or-jfaniziraili    kultunne.    debatnc in   zabavne   večere  ob   tabor nem otfnju in jih po možnosi prirrdili   tudi   za   druge   bri gade...
1951. leta sem sodeloval pri gradnji proje Ban.ja Luka— Doboj. Tedaj sem bil namest-nik komandanta. Brigada je bila specialna in je štela sa-mo 54 brisadiirjev, kljub te-mu pa smo bili v enem mese-cu štiriikrat uradni, trikrat pohvaljeui in erikrat special-no pohvaljeni. Za naš izredni uspch snn> dnbil orden dela " prehodno zastavo... Naj-bolj srečen sem bil, ko smo sc s takim uspehom vrnili do-mov v Trbovlje in so nas do-mači s posebnim navduše-njem pričakali... Na kcncu bi dejal še to, da bnigada niso fizične počitnice, kajti več-krat je treba krepko plju«niti v roke, se pa človek res pri-jetno duševno spočije. Čeprav sem aktiven letalski ofioir, bom v brigadi poskušal biti civilist   ..
ERANCKA STRMOLE,
ABSOLVENT PRAVA
Lansko leto si bila omandant brigade To-.ieta Tomšiča. Mi lahko ua kratko poveš nekaj svojih ugotovitcv o de-Iu in vlogi štaba briga-de?
Pred odhodom na traso se mora brigada formirati. tako da se brigadirji med seboj kolikor toliko spoznajo. Pred-vsem se morajo dobro poznati člani štaba! Izvoliti je treba vse organe. brigadirji se mo-rajo seznaniti s pravilnikom bri^ad, prav tako pa moni vsakdo dobro poznati svojc nalogc ... Pri rlelu brigade. sprejemanju sklepov itd. mc>-ra igrali pomembno vlogo brigadna konferenca. Med brigadirji mora biti dobro razvit čut medseboj.Tie pomoč; in tovarištva; vsak uspeh bri-gade mora biti tolmačen kot posledica naporov celcga k-o feiktiva. za kaferega uspešn delo in afinnaci.jo so odgiv viorni prav vsi...
Sevoda   ne   sme   biti   zanc marjenn   niti   drn/nbno ži^
Iribuna
nje v brigadi sami in nase-]]u. Brigada mora ta-koj po prihodu v naselje navezati tesne stike z ostalimi briga-dami in štabom naselja. Bri-gadirji morajo sodelovati pri ureditvi naselja. kajti zave-dati se morajo. da je to za rnesec dni njihov dom in da tam niso le slnčajni gostje .. .
PAVEL VINDIŠAR, PSIHO-LOG, II, KOMANDANT SDB
FRANC ROZMAN-STANE
Kakšna   želiš,   da    bi bila tvoja brigada?
Predvsem bi želel, da se vr-nemo z avtcceste s kar naj-lepšimi uspehi, spomini in vti-si. To ne bo težko, če si bomo ustvarili kolektiv, kateremu bod>o osnove iskreni in tova-riški odnosi in prijateljstvo. Če bomo vsi čutili, da pripa-damo istemu kolektivu, do katerega ima sleherni iste ob-veznosti, sem prepričan, da ne
bo brigaditja, ki bi mu bilo vseeno, ali se vrneiuo v Ljub-l.jano kot brigadirji brigadc brez naslova ali večkrat udar-ne brigade... V brigadi je tudi vedno dovolj časa in pri-lik, da pride do diskusij, ki nas spomiajajo na angleški parlament. Tako lahko pre-tresamo vse sodobne proble-me, ne da bi se čutili vezani na predavatelje. Prepričan sem, da so taki razgovori, pa čeprav saino med dvema člo-vekoma, za njun idejni dvig prav toliko vredni kot preda-vainja. Iz takih medsebojnih razgovorov in prerekanj bi lahko prešli tudi na razgovo-re in debate z vso brigado ... Kaj misliš o sestavu te brigade?
Brigado F. Rozman-Staine bi lahiko imenovali tudi filozof-sko-tehnološko. Jedro brigade tvori filozofska fakulteta, za-stoipane pa so tudi vse tehno-loške fakultete, predvsem tekstil, V naši brigadi je tudi največ deklet, kar pa verjet-no ne bo bistveno vplivalo na delovni usipeh celotne briga-de. Zlasti razveseljivo je dej-stvo, da se je letos prijavilo veliiko število študentov iz nižjih letnvkov ...
Ali se bo pred odho-dom na traso vaša bri-gada večkrat sestala? Mislim, da. Na ta način bo brigada zaživela svoje notra-nje življenje že v Ljubljani in v naselju ne bo težko pri-četi z rednim delom. Na pr-vem zboru brigade sbio se delno že spoznali, na prihod-njih sesiankih pa bomo izde-lali podroben pragram idej-no-ipolitičnega, športnega in zabavnega dela. Tako name-ravamo za Dan borca pripra-viti proslavo za celotno na-selje. Program bomo v glav-nem pripravil' že doma. Prav tako boma svečano prosla\'ili dan vstaje v Sloveniji, sode-lovali pa bomo tudi pri pro-slavah dneva vstaje ostalih jugoslovanskih   narodov...
VLADO  STRAHOVNIK.  ME-
TAT.URG  -  ITT., 5PORTNI
Kakšao vlogo odigra-va šport v brigadi?
Šport je na naši univerzi še bolj slabo razvit. Z njim se mogoče ukvarjajo le nekateri posamezniki, o množičnem športu pa še ne moremo za-dovoljivo govoriti, kljub te-mu da se ZSSO za to zelo tm-di. Temu je krivo tudi po-manjkan.je igrišč in strokov-nega kadra. Ravno v brigadi pa imajo študentje najlepše možnosti, da se pričnejo s športom množično ukvarjati. V vseh brigadirskih naseljih so urejena igrišča za različne športne panoge, na razpolago so tudi rekviziti. Naloga vsa-kega športnega referenta je. da pritegne čim več brigadir-jev; zato mora biti referent v prvi vrsti dober organiza-tor in ne samo dober šport-nik. Iz prejšnjih let vem, da se študentje zelo zanimajo za šport, saj je zamj odmerfene-ga skoraj največ časa. Zal pa jeimel velikokrat športni re-ferent le svojega s.kon]ička< in je ostale panoge zanemar-jal...
Priiprarljalni štab je prti-pravil tudi dovolj športnih rekvizitov, tako da bodo vse brigade vsaj za silo preskrb-Ijene. Vendar je športni uspeh brigad odVisen tudi od iznajdljivosti referentov. LJpain, da bodo letošnje bri-gade uspele ne le na delovii-šču in na kulturnem podrač-ju,   amipak   tudi   v   športu ...
Zakaj greš v brigado?
Ker smatram, da je dolž-nost vsakega študenta, da so-deluje pri delovnih akoi-jah naše mladine. Študentom družba veliko nudi, zato so tudi oni dolžni nekaj prispe-vati pri izgradnji socializma. Vsako leto človek tudi spozna noT konček domovine in si nabere cel mozaik najrazlič-nejših   doživljajev ...
Tvoj najlepši vtis iz lauske brigade?
Najlepši vtis iz lanske bri-gade sem odnesel s festivala MDB v Aleksincu, kjer je naša brigada (Tornšičeva) po-žela kar največ uspeha na kulturnem in športoem po-dročju ... Nepozabno se mi je vtisnila v spomin tudi veli-častna parada graditeljev av-toceste po mestu ...
MILAN VERCEK, GRADBENA II. Zakaj si se odločil za brigado?
V glavnem zato, ker doslej še nisem bil nikdar v brigadi. Zamima me brigadirsko živ-l.jenje ter kulturno in športno udejstvovanje brigadirjev. Kot gradbenika me tudi posebno zamima lehniona plat gradnje ceste, zato upam, da se bom v brigadi tudi nekaj nančil. V brigado grem tudi zato, ker še nisem videl Srbije ioi Ma-kedonije, rad pa bi se tudi naučil voziti traktor — vsa.i upam, da bodo tudi letos v naseljih najrazličnejši tečaji! — In ne nazadnje bi tudi sam rad doživel tiste nepozabne trenutke, o katerih vedo po-vedatj toliko lepega stari bri-gadirji...
ZVONE BAVCAR, TEKSTIL
IV.  NAMESTNIK   KOMAN-
DANTA IV. ŠMB FRANC
ROZMAN-STANE
Kaj pričaknješ od le-tošnje brigade in zakaj si se zanjo odločil?
Za brigado sein se odločil iz istega razloga kot vsi mladi ljudje, ki danes odhajajo na delovne akcije, to je pred-vsem zavest, da moram t-udi sam sodelovati pri izgradnji domovine. Privlači me tudi svojevrstno brigadirsko živ-l.jenje, taborni oginji, veselje nad doseženimi uspehj itd ... Pričakujem, da se bo naša brigada vrnila s ceste s prav takšnimi, če ne boljšimi uspe-hi kot lani. Upam da se bom v brigado vživel, živel z njo in zanjo, kar mi bo najboljši dckaz, da sem dosegel svoj namen!
Kaf misliš o kultur-no-političnem delu v svoji brigadi
Kulturno-politično delo v brigadi je ena najpomemb-nejših dejavnosti med briga-dirji in je lahko tudi zelo različna. Ideološka komisija priipravlja!lnega štaba je že izdelala podroben program ideološkega dela v brigadah. Prtiipravljene so že teme in lobili bomo lahko tudi nekaj literature. Zagotoviti bi si mo-rali dobre predavatelje vsaj m nekaj predavanj, ki bi jih po možnosti prupravili že do-ma. V brigadi naraeravamo organizirati tudi debatne ve-čere o aktualnih problemih ...
Ze v Ljubljani se boino mo-rali priiipravrti tudi na prosla-vo Dneva borcev.
V naši brigadi fe tudi ne-kaj znanih literatov s filozof-ske fakultete, iako da bo kul-turno delo v brigiadi lahko res pestro in kva'litetno. Se-v©da pa uspeh ni odviisem le od namestnika komandanta, atapak od atktivnega sodelo-j     slehemega   brigadirja1
Tvoj  najlepši  vtis  iz prejšnjih brigad?
O tem je težko govoriti! Doslej sem bil že tniikral Ba delovni akciji ifo še vsakokrait mi   je  bilo  težko db  ločitri;
vsak dau, vsak trenutek pri-nese nekaj novega, nepozab-nega... Najraje se spomi-njam na lansko brigado, še posetwio pa na takoimenova-no »jedro« in na večere, ki smo jih skupaj preživeli ob ritmu   j-Saiksove«   nnizike ...
VALENTIN CUNDRIC,
SLAVISTIKA III.
— Vse slabe stvari iz bri-gade se kmalu pozabi.jo in ostanejo le najlepši vtisi, ki jih ni malo. Za brigado sem noro navdušen, saf grem letos že tretjič. V brigado grern rad predvsem zato, ker spremem-ba okolja narae ugodno vpli-va, delo na trasi pa je razpo-rejeno tako, da ostane za za-bavo in počitek precej časa. Zame je tudi kopanje jarkov in delo na cesti poezija, ki se kasneje tudi ustvari... Zelo rad vidiim, če se t brigadi naj-de skupinica pišočih ljudi. jo na razpoloženje iu notra-njo harmonijo brigade. V ti-sti intimni navezanosti dobri-gadirjev in dela se mi marsi-kdaf ulrne precej šaljivih verzov — in zabavein literar-ni večer je kmalu tu. Te vr-ste literarni večer je tudi ved-no uvod k nadaljnjim resniim literaTnim   nastopom.
Se z večjim navdušenjem kot prejšnja leta pričakujem odhod na traso in upam, da bo naša brigada na kultiur-nem polju dosegla kar naj-lepše uspehe. V zelo prijet-nem spominii mi je lamska briigada, ko smo nad Kranjem kopali vodovodne jarke. Pri-redili smo vrsto literarnih ve-5©rov, najleipži p-a je sipomiii
na uprizoritev »Babilonskega »tolpa«. Po mojem mnenjii bogato in pestro kulturnoživ-Ijenje brigadirjev osvežujoče vpliva na delovni elan briga-de. — Studentje se v brigadi tudi veliko bolj zaoimajo za umetniško ustvarjanje  svojih
kolegov. ker enim in drugini pomeni resnično doživetje.
Pasaža spominov na brigv dirske dni se mi poglablja |p širi. Julij je zame vedno m^ sec duševnega oddiha, pr«f zaradi tega menda t avgustu najlaže ustvarjam.
Veliko mladih Ijudi se je v brigadi že naučilo vozitj motor.
Prijetna srečanja
Irena je bila drobna, sla-botna deklica, stara komaj do-brih štirinajst let. Pravkar je končala prvi letnik učiteljišča in že je v njenih očeh sijalo nekaj vzgojiteljskega, nekaj kar je bilo bolj prirojeno kot pridobljeno in je vzbujalo strašen kontrast med njeni-mi leti in njeno drobno šibko postavo. Komandant brigade jo je še z nekaj drugimi de-kleti oddelil v tretjo četo, kjer so bili najmočnejši fantje. Bi-la je kot njihova precej let mlajša setrica. Na delo je no-sila bolničarsko torbico z ne-kaj ovoji, mastjo proti žuljem in klorom, ki je obvezni spremljevalec brigad in vedro za vodo. Prve dni je bila v tej druščini nekoliko osamljena. Nosila je vodo iz bližnjega vodnjaka, skrbela, da je bila vedno klorirana in negovala brigadirjem prve žulje. Fantje in ostala dekleta so se med delom smejali in zbijali šale, ona pa je vedno stala ob stra-ni, kot da ne pozna smeha.
Naslednji dan je naša bri-gada prevzela novo delovno mesto. Usek 8 je bil najtežji teren na tem delu ceste. Naj-prej smo morali napraviti od-točne jarke, sicer ni bilo mo-goče delati. Delo v tem težkem terenu je bilo v celoti »meha-nizirano« z lopatami, krampi in konjskimi vpregami, ki so odvažale težko ilovnato in prodnato blato. Usek je bilpo-nekod poglobljen že za štiri do pet metrov in sonce je proti poldnevu neusmiljeno pripeka-lo. Fantje in dekleta so, kot bi nekdo poveljeval, ostali oblečeni samo v kopalkah, če-prav  je   bilo  to  prepovedano.
Zuljev je bilo vse več. Zmanj-kalo je obvez, zmanjkalo je tudi žepnih robcev, s katerimi bi vsaj delno zavarovali naj-hujše žulje.
Igor ni zmogel več. Njegove dlani in prsti so bili en sam žulj. Skobacal se je na rob use-ka, kjer je bilo nekoliko senč-nato in otopelo zrl v usek, kjer se je v neznosni vročini, v lep-Ijivetn blatu, ki je segalo do gležnjev in čez, v počasnem ritmu gibala brigada. Ko je Ire-na to opazila, je odšla k njemu. Njune oči so se srečale. Njego-ve temnorjave, mehke in tople, njene modre, globoke, polne skrbi in tihe nežnosti. Trenu-tek sta molčala, potem pa je zmagala Irenina skrbnost
»Pokaži roke, Še en ovoj imam, najhujše bova zavila in razkužila. »Govorila je nekam trdo in odsekano kot ni bila njena navada. Igor je vedel, poslednji ovoj je prihranila zanj, že nekajkrat ji je napra-vil majhne usluge. Rad bi se zbližal s to malo, pridno punč-ko, vendar mu je vsakokrat spodletelo.
Irena ?e $ ivojimi drobnvni rolcami r>rij<i'a ujegove mačne fantovske roke, zamazane z blatom in zemljo in žuljave. Nežno in skrbno mu jih je umila, da ga ne bi bolelo, na-mazala in povila s sicer sta-rim, toda čistim ovojem.
»Te hudo boli?« jespetvpra-šala, ko je končala. Igor ni nič odgovoril. Le z glavo je napravil neznaten gib, kar bi lahko pomenilo, da ga boli ali pa tudi ne. Dvignil je pogled in njune oči so se spet srečale. Rad bi se ji zahvalil, toda bal se je, da bo z kakršnokoli be-
sedo vse pokvaril, pa tudi lre-nine oči so ga prosile, naj bo tiho.
"¦Sedaj boš ti nosil vodo in skrbel, da bo vedno klorirana« je dejala in že se je zgubila v počasnem monotonem ritmu brigade.
Brigada je te dni preživljala težko krizo. V štabu in med celoinim kolektivom je lebdelo težko vprašanje, ki ga ni nihče upal načeti, čeprav ga je vsak živo občutil in se ga zavedal. V naselje so prihajali do izne-moglosti utrujeni in zamazani. Le najmočnejši so tedaj odšli na kosilo. Ostali so se hitro umili in polegli po pogradih. Dosežena norma se je v teh dneh gibala okrog 90 procen-tov. Vendar je po treh dneh kazalo boljše. Norma se je dvignila na lr>5 t?i rutslednii dan že na 120 procentov. Br^-gada je preživela najhujšo kri-zo in na delovišču se je tu pa tam oglasila pesem, raztrgana in monotona, pa vendar polna notranjega zadovoljstva, polna nekega tihega veselja, da je najhujše za  nami.
Irena je v teh dneh neumor-no delala. Njeno delo ni bilo toliko učinkovito, kot moralno vzpodbud^n    -a   ot+nle   briga-
dirje. Ko se ie br':qada vračata v naselje sta z lgo'jen vedno hodila zadnja v vnti, on ;,i je nosil lopato, poleg tega pa Le torbico iv. vidro. Med n;>ima se je razpl.p.ta.1 pnjeisn razgo-vor o delu, i'-.-7iačih, svojih življenjskih ciljih.
Zvečer, po ve "^crji, sta pose-dala na klopci pred barako in sanjala o zvezdah in dafjni bodočnosti, prepredaJa niti svojih misli in njune oči so bile polne sreče. polne tihega zadovoljstva,  da  sta  se  našla.
Mesec dni na avtocesti je za njiju prehitro minil. Tu sta morda oba prvič srcčala same-ga sebe, nekoga, ki skrbi in so-čustvuje s človekom, morda sta tu prvič srečala svoje res-nično življenje.
Irena je bila proglašena za udarnico, prav za njeno pozr-tvovalno delo in še posebej za njeno moralno moč v tistih najtežjih dneh. Igor je bil po-hvaljen. Tudi on bi bil udar-nik, vendar zaradi podkožnih žuljpv prpcpj časa ni magel delati.
Irena je bila ta dan še po-sebno srečna. Igor ji je k* ^il veliko čokolado.            S. č
Valentin Cundr... KLIC PO POLETJU
Poletje primika
svojo bleščečo roko.
Kri pričenja
krožiti,
iz   pomotnjenega   ritma
se vzpenja telo.
Želim si zagona
in bega pod soncem,
brez   prostosti   v
»Dajmo, fantje! Ne osramottte naše brigadel«
2elim si ceste,
ki me trga
2 verige  ugaslim   zvezdam.
2elim si poletja.
,-c\ BOOC1 DNEVI
Spe:  bodo dnevi,
ko v.e bGin  maral počitka.
Krc-i vratu že čutim
rokj neba
in roko smeha.
Ko ne bom maral morja.
Zapustil ga bom
in če je telo ladja,
ga ne bom čakal,
da se vrne v pristan.
Ko ne bom maral gmajne. Med skale, ki postajajo kot  belo oblečene pastiriet med   drobnico  potokov, bom postavil zibel samote. Spet bodo dnevi, pesmi bodo zaplesale v modri travi, v  sončnem gozdu dn?*"i, veseleč  se  življenja.
Dnevi bodo,
ko ne bom več sam,
ko nas  bo več dalo roko gtosbi.
ki  je  pretresljiva resničrui
To je glatba cestt.
Končno urnik
zq uporabo lgnšč v Tivolim
Zveza
arganizacij je na pocUagi prUav *a igrišča, Jci so jih o^i sport ni odbori na tekuitei.au, prosiia Upravo 'eieano-vrgojnift objek-tov Ljubijana, da ji dovoli upo-rabljati igrisca v Tivoliju. Uprava ie v glavnem našim že-ljam ugodila. Edina boleča toč-ka j« iirišče za rokomet, za ka-terega je najveC rcfiektantov, Urnik  za študente  je naslednji.
ROKOMET:
ponedeljek: 15.30—17.00 eko-nomska fakulteta, od 17.00—19.00 agronomska  fakulteta;
sreda: 14.00—16.00 elektro, od  18.EO—20.00 medicina;
četrtek: 14.00—16.00 akademija sa upodabljajočo umetnost;
sobota: 14.00—16.00 akademija ca upodabljajočo umetnost.
koSarka i.
(igrišče   poleg   rokometnega) torek:   15.00—17.00    ekonomska
fakulteta, sreda:   18.00—20.00   medicinska
fakulteta.
KOSARKA II.
(poleg   balinišča) ncdelja:   10.00—12,00   pravo, tarek:     15.00—18.00    rudarsko-metalurftka fakulteta,
 13.3O~18.OU   elektro, 17.00—19.00   agronomska. petek:  17.00—19.00  agronomska sobota:     14,1)0—16.00      elektro,
ODBOJKA:
pontdeljek: 14.00—16.00 elek-tro,   17.00—19.00   medicina,
torek: 15.00—18.00 rudarsko-metalurška,
sreda:   15.00—17.00    ekonomska četrtek:  1500—17.00 elektro, petek:  17.00—19.00 agronomska sobota:   16.00—18.00    agronom-ska.
Vse športne odbore opozarja-mo. da takoj sporoče sekretari-atu ZSŠO, če igrišča ne bodo povgem easedena, kajti ZSSO mora plačati za vsako igrišče 100 din na uro, pa naj ga upo-rablja  ali  ne.
Uprava strelišča na Dolenjski cesii nam je sporočila, da Je studentom na razpolago vsak torek in petftk 5 strelskih mest za strel,'anie 7 malokalfbersko puiko. Puške in municijo bodo lahko dobili   na  strelišču.
Urnik velja 14 dni in ga lahko spremeninio šele za junij. Vse spremembe sporočite na naslov ZSSO   LJubljana,    Poljanska   6.
Rezultati študentovskih ekip na IV. partizanskem pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane«
1.  TEKMOVALNI POHOD         5.   ekipa  študentsko  naselje 25 km:                                     IV. 2.38.02,
Moški:     1.     Ekipa     VŠTV      6.  ekipa  študentsko  naselje 1.58.54,                                        IX.   2.39.32,
2.    Ekipa   naravoslovne   fa-
kultete 2.01.38,                               $p-     V    -¦:         .    ;:..:.:mm
3.  Ekipa kJuba koroških štu-       :                               '-MBB dentov   2.05.36,                                                                ¦lilllll
4.  ekipa akad. badmig. klub Olympia  2.07.54,
5.   ekipa   planinskega   druš-tva Univerze 2.18.18.
Zenske: 1. ekipa naravoslov-ne fakultete 1.35.00.
II. MNO2ICNI POHOD
20 km:
Moški:   1.   Ekipa   kluba   pri-morskih študentov  1.41.32,
2.  ekipa VŠTV I. 2.04.36,
3.    ekipa    študentov    okraja Novo mesto I. 2.12.02,
4.    ekipa   študentov   strojne
fakultete   2.22.03,                        7.   ekipa   študentsko   naselje
5.    ekipa    Zveze    študentov   III.   2.40.32,
2.22.35,                                                 S.   ekipa   študentsko   naseJje
6.   ekipa  VSTV II. 2.25.38,
7.   ekipa    študentov    okraja Novo   mesto   II.   2.31.15.
Ženske:  1. ekipa sveta  štu-dentskega naselja 2.40.30.
LETOŠNJI !V. PARTIZANSKI POHOD » 0B ŽICI OKUPIRANE UUBUANE« JE BIL DOSTOJNA PROSLAVA 15-LETNICF 0SV0B0 OITVE GLAVKEGA ^ESTA NAŠE REPUBLIKE. VELIKO ŠTEVILO SJDEIEŽENCEV JF PRES EGLO VSA PRIČAKGVANJA. NAŠI UUDJ" S0 ŠE ENKRAT DOKAZAL!, DA U\S0 ŠE POZ ABILI NA LETA TEŽKE BORBE ZA SVOBODO. ŠTEVILNI SPOMENm, Kl S0 BILI ODKRITI PRAV V TEM JUBiLEJMEM, PETNAJSTEM LETU V SVOBODI, NAM KAŽEiO, DA NIS M0 POZABILI VSEH TISTIH, Kl S0 V PRA-VIČNEM BOJU DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJ A ZA SREtO IN SVOBODO NAŠE ZEMUE INf NAŠIH LJUDI.
PARTIZANSKl POHOD JE PRAV T0 LET 0 PRERASEL V MANIFESTACIJO NAJŠIRŠIH PLASTI NAŠIH DELOVNIH LJUDI. IZ ŠPOR TNEGA TEKMOVANJA, Kl JE SPREMLJALO I. FESTIVAL TELESNE VZGOJE V LETU 195 7, JE NASTALA PRAVA SVEČANOST, PO-SVEČENA SPOMINU HEROJSKE BORBE LJU BLJANE ZA OSVOBODITEV IZPOD SOVRAŽ-
pravljeni. Ne za pohod, am-pak za zajtrk. Najbolj vnete tekmovalce je že prijela tek-movalna mrzlica in so Komaj pospTavili zajttrk. Verjetno smo to jutro vsi vstali z desnvj nogo, ker nam je šlo prav vs«; gladko od rok. Na Prešernovi cesti so nas vkrcali v avtobus, na Trgu Revolucije smo mo-rali presesti in že je kara-vana vozil zavila po Titovi na start. V avtobusu je po-stalo živahno, saj sta začela s sporedom kar dva pevska zbo-ra. Po skupno zapeti parliz»an-ski pesmi smo prešli na alžir-sko bojno pesem. To tudi ni bilo težko, ker jih je bilo mno-go tudi iz Alžirije, Združene arabske republike, Tanganji-ke, Gvineje in Grčije. Pesem je kar dobro izvenela, za kar je mel verjetno največ zaslug Samlr.
v hrib. Arabca Said in Samir  sta se zapletla v pogovor in slednji je vpražal, kako se po »lovensko pravi . . . Z roko je pokazal pod strajco. Seveda de-kUce so takoj odgovorile — srce. »Ne »rce,« pravi Samir in pokaže nn znojno kapijico, ki je tekla nekemu dekletu po obrazu. »Aha, znoj^, smo mu vsj odgovorlli in tako se je spet obo^atl z novo besedo. Nato je Said potožil, da se znoji. Verjetno pa so ga po-tolažile mokre  črte  na  naših
XIV.   2.41.54,
9.   ekipa  študentsko  naselje I. 2.44.34,
10.  ekipa akadem. barg, klub Olympia   2.46.28,
11.  ekipa filozofske fakultete
Mešane: 1. ekipa Študentsko
naselje XI 2.11.15,                      II.   2.48.32,
2.   ekipa   akad.  badm.   klub      12. ekipa filozofske fakultete Olympia  II.  2.11.21,                    III.   2.48.46,
3.   ekipa  akad.   badm.   klub      13. ekipa študentsko naselje Olvmpia   III.  2.24.05,                  VII.   2.56.15,
4.   ekipa   študentsko  nas«lje      14. ekipa študenteko naselje X   2 26.02,                                  XII.   3.01.58.
športni dvoboj zagrebSke in Ijubljanske fakultete
Ekonomisti zalajili
V seznam uspelih Sportnlh srečan) Ijubljansklh fokultet s fakultetami iz druglh unlvenitetnih centrov so se vpfsali tudi študentje ekonomske fakultete.
V prvi podovici so imeli že IV. tradicionalmi dvoboj s kolegi v Zagrebu. Pomerili so se v košarki, namiznem tenisu in šahu, dvoboja pa so se udele-žile tudi kolegice (kar se redko zgodi na naših športnih dvobojih) s košarkarsko eki-po. Uspeh je bil minimalen. V vseh štirih srečan]i'h so bili poraženi, čeprav bi po prog-nozah morali zinagati v dveh disciplinah — v moški košarki in v namiznem tenisu. Kot pa je v športu že navada, je bila tudi pri teh srečanjih žoga okrogla in zadovoJijiti so se tnorali s porazi.
Dvoboji šo bili na ekonom-ski fakulteti v športni dvorani in na igrišču Jugomontaže. Na ekonomski fakulteti imajo za~ grebški študentje lepo športno dvorano, kjer se lahko Sportno udejstvujejo. Tu so Ljubljan-čani doživeli prva dva poraza — v šaJiu so izgubili s 3 : 1 in v namiznem tenisu s 5 : 4, 6e-prav so vodili že 4 : 1.
Tudi na igrišču Jugomon-taže se Ljubljančanom ni go-dilo nič boljše. V prvi tekmi so študentke zagrebške eko-nomske fakultete premagale z visok m rezultatom 49 : 21 6Voje kolegic© iz Ljubljane. Kljub hudemu porazu pa so Ljubljančanke zaigrale požr-tvovalno proti ekipi, v kateri je poleg stirih igralk Jugo-montaže igrala tudi državna košarkarska reprezentantka Ruža Meglaj.
so Zagrebčani z boljšo ilgro najprej izenačili in nato zma-gali z rezultatom 55:34.
Sportna srefianja so pote-kala v prijateljskem vzdušju, prisostvovalo pa jim je tudi precej študentov.
 vodiii s 14
 VESLAŠKI KLUB »»SAVtCA« V UUBUANI,  TRNOVSKI PRISTAN, VABI VSE ŠTUDENTE IN  ŠTUDENTKE, Kl B\ RADI PRIČELI Z NAČRTNIM  TRENIRANJEM VESLANJA, V SVOJE VRSTE.
PSTJLri.nSlSiSS.S         VSE JNFORMACIJE  DOBITE  V  PRGSTORIH
fckultete.   V  drugem   polčasu   KLUBA VSAK DAN 0D 16. 00 19. URE.
MKOVBGA JARMA. NAD 13 TISOČ CLANOV IN ČLANIC ZVEZE BORCEV, RAZNIH DRUŽ-BBHIH, POLITICNIH, MLADINSKIH IN ŠPOR TNIH ORGANIZACIJ IZ VSEH KRAJEV JUGO-SLAVIJE IN 10 TISOČ TI9NIRJEV SE JE LE TOS UDELE2IL0 PARTIZANSKEGA POHODA IN SE POKLONILO BORBENI IN NIKDAR U KLONJENI UUBUANI.
TU0I STUDENTJE S0 DOSTOJNO SODE LOVALI V TEJ VELIKI PRIREDITVI, Kl RAZ-VIJA, UTRJUJE IH ČUVA BORBENE TRADIC IJE, ROJEINE V SVETLIH DNEH NARODNO-OSVOBODILNEGA BOJA. V NAŠ!H VRSTAH SO OB SLEDOVIH 2(CE KORAKALI TUDI ŠTUDENTJE IZ DRUGIH DEŽEL, KATERIM JE BORBA ZA SV0B0D0 EDEN GLAVNIH CILJEV. Tl ŠTUDENTJE SO PRAVfLNO RAZUMELI ID EJO PARTIZANSKEGA POHODA, TEKMOVA-NJA V VZDRŽU VOSTI, POŽRTVOVALNOST I, TOVARfSTVU IN MEDSEBOJNI POMOČI. Z UDELEŽBO NA POHODU S0 PRAV Tl Š TUDENTJE DALI PRIREDITVI MEDNARODNI ZNAČAJ IN ORGANIZATORJI BODO V BOD OČE RAZSlRILi TEKMOVANJE TUDI PREKO MEJA NfAŠE DRŽAVE.
TAK0 LAHKO PRIČAKUJEMO, DA B0 V BODOČE PARTIZANSKI POHOD »0B ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE«« POSTAL  PRRED ITEV  SVOBODOUUBNIH  LJUDI  ŠTEVILNIH NARODOV.
Preteklo je že petnajst let od kapituJacije fašistične Nem-čije, vendar pa so nam tisti topli, sončni in zaiagoHlavni majski dnevi še vedno blizu. Takrat smo se zadnjič sreča-valj z bodečo žico, ki se je v štirih letih okupacije razrasla preko naših polj, ob rekah tn ogradila mesto. In zopet se srečujemo ob žici, ampak se-daj na tradicionalnem pohodu ^Ob žici okupirane Ljublja-ne*. Prihajajo stari borcl-par-tizani, iz leta v leto pa vi-dimo tudi vedno več novih, mladih obrazov. Med teaii pa so tudi Ijudje, ki jih srečuje-mo v predavalnicah, na fakul-letah in v študentovskih do-movih.
Za Ietošnji jubilejni pohod, ki je bil tudi pomembna ma-nifestacija študenitov im štu-dentovskih organizacij Ijub-ljanske univerze, je bilo veli-ko zanimanje. Zato pa s tek-movalci stopimo na pot in jih spremljajmo okrog bele Ljubljane.
LE DA  PRIDEMO NA CILJ!
To smo si verjetno želeli vsi udeleženci pohoda, ko smo se zbirali že ob petih zjutraj v Študentovskem naselju. Kljub hladnemu, oblačnemu jutru se je množica kaj kmalu razži-vela. Lovro je še enkrat pre-gledal  ekipe  in   bili  smo   pri-
-SMO PA LE ZACELI«
Na startnem prostoru je bil tak vrvež, kot bi polovico Ljubljane prisilno mobilizira-li. Občudovali smo priiredite-Ije in ugibali, kako nas bodo CKipravili s starta. Lijak, ekozi katerega naj bi se množica izlivala na startno črto, je bil podoben fenemu in počasne-mu veletoku. Mučno situacijo je rešil Lovro, ki je pri prire-ditelju dosegel, da so nasmi-mo vseh ostalih spustili na start. Zvočnik je namreč opo-zarjal: ^Na startno mesto pii-haja Mednarodna študentov-ska organizacija«. Cakajoči S8 nas burno pozdravljali. Star-ter je dal znak za odhod jn pred nami je bila dvajset ki-lometrov dolga pot. Pozneje so res nekateri trdili, da so nas spustili zato prej s starta, ker so &e bali. da bi komisija na cilju še zvečer morala ča-kat na nas, kar pa varjetno ni res.
-PREPOCASI   -   HITREJE, PREHITRO   -   POCASNEJE*
Med potjo szno venomer slišali take in podobne ko-mentare. študentovski »eša-lon«, ki je štel okrog osemde-set ljudi, se je trdo zagrizel v pot. Na delo se ie pretolkla Tribušonova ekipa in Festo. doma nekje iz ekvatorske Afrike, je diktiral oster tempo. Močno so se }lm priblžaie skupine, ki so jih vodili Sa-mir, Zoltan in drugi in rezuJ-tat vsega je bil tek. Ves »eša-lon« ,M je bil sedaj bolj podo-ben konjeniškemu eskadronu, je galopiral. Tribušonova sku-pina pa nam je le ušla, Zlobai jeziki so seveda takoj trdill, da hočejo biti prvi. kar so pa pozneje na Golovcu demantl-rali.  Začeli  smo  so vzpenjatl
FZt^'•:'¦¦.....¦':'¦:'¦'-:-; -:.....::r^' ¦':''^'im
Naš »eš&lon« se je pričel cepiti. Edina petčlanska i«n-ska ekipa je postala sedem-članska. Tako smo sedaj imeli vse mešane ekipe. Fant-j« so prijeli dekleta za rokf in jim pomagali na strmi vrb Golovca (nekateri sicer nasni-gujejo, da so pri tem imeli po-sebne interes«, kar pa ne mo-remo verjeti). Pot čez Golovec je bila precej dolga, Prehitela nas je ekipa judaistov «Olym-pie«, v kateri so bili Subic, Rajh, Alatič, Benčič in Bensa. Tekli so precej hitro in tako so nas pustili zadaj. Mi smo pa tudl napredovali!! Neka-tere je res že reševal vitergin. s katerim niso štedilf grojencf Vojne mcdicinske akademije. StarejSim in bolj izkušenim je bil seveda dobrodošel Zolta-nov H-doping«1 — kačja slina ali palinka po prekmursko, na spločno močno cenjena pi-lača,
^SEDAJ  PA  Z  VSEMI MOCMI.«
Po hudi strmini smo se spu-stili na Rudnik. Nastopili smo zadnjo tretjino poti im če smo hoteli biti med boljšimi, smo morali pohitetf. Vodstvo jc prevzela ekiip'^ v karteri bo bili Zoltan, Francka, Jerica in Janez in Se pričeli obdelavati, le peti član jitm je nekje za-ostal. Pravill so, da je ostal nekje zadaj z neko deklico in
na cilj. TekmcA^alci &O fcili dobro razpnioženi, saj je bila pot prijetna in za.nimiv&. Ho-dili so med zelenimi žitnimi polju, po kamenju, ilovici in asfaltu ter se vrnili žuljavi, utrujeni (nekateri tudi zdta-vi), bilo je pa vendar lepo.
Med več kot dvajset tisoč udeieženci pohoda &mo b-ili tudi študentje. Sestavlja i »mo ekipe Studentovskega nase-lja, Akademskega kolegija, fakultet, raznih društev in organizacij, vsi pa smo se po-hoda udeležili z istim ciljem — stopati ab žici okupirane Ljubljane in se tako pokloniti spominu vseh tistih neznanib iin znanih borcev ter ilegalcev, ki jih je tukaj vodila pot prad več kot petnajstimi leti. Hodili smo po teh poteh, prihodnje leto pa se bomo ponovno sre-čali . . .
da jih bo do cilja s tekam ujel. In prav ta ekipa je pred ciljem petnajst mimut čakala petega člana, ljudje pa so plocskali ekipam, ki so odhaja-v cilj. Gledalci so se jim ponu-jali, da bd šli z njimi v cilj. česar pa niso sprejeli. Končno je peti član le prišel in po pri-hodu skozi cilj &o ga tliho vprašali:
»Povej, če si jo vsaj polju-
bil?«
*Ne!<«
»Eh, ste ga slišali! Niti po ljubil je ni!«
Vse ekipe    so srečno prišle
1
 da
 je
Fllozofl
Odslej tri združenja
Skupščine študentov filozofske fakultetc, ki je bila 14. maja, so se udeležili tudi nekateri profesorji. — Pred-sednik združe.ija je v svojem izčrpnem poročilu ugotovil, Ja je bilo delo ZŠJ na Hlozofski fakulteti v preteklem letu dokaj razgibano. Še največ uspeha so doscgli pri ideološko-političnem delu. Predavanj v Centru za marksi-stično vzgojo študentov se je udeležilo skoraj polovico študentov, klnbi pa so tudi priredili precej strokovnih predavanj. S to obliko dela bo treba nadaljevati todl prihodnje leto!
Združenje filozofske fakulte-te se je sedaj razdelilo na tri združenja. Ker je na fakulteti kar trinajst različnih stolic z različno problematiko in raz-ličnimi načini študija, je to vsekakor koristen ukrep. V razpravi je bilo reorganizaciji združenja posvečenega tudi največ časa. Dolgo je trajalo, predno so se zedinili, kateri klubi naj tvorijo nova združe-nja. Končno so se dogovorili, da bosta kluba romanistov in germanistov tvorila eno zdru-ženje, drugo klubi slavistov, zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, arheologov in etnologov, tretje pa študenti komparativne literature, psi-hologije, pedagogike, filozofije, klasične filologije in sociolo-gije, torej stolice, kjer jeseni ne bo uveden etapni študij ... Sedanje združnje se bo imeno-valo fakultetni odbor in bo nekakšna vez med UO in zdru-ženji. Delegati so izvolili 9-članski fakultetni odbor, odbo-re združenj pa bodo naknadno lzvolili po klubih.
Študentovski predstavnik v fakultetnem svetu je govoril o študijski problematiki in o in-verziji študija. Z reformo štu-dija nameravajo dati študiju žiroko osnovo, ki bo počasi prehajala v znanstveno, spe-cializirano delo. Vsekakor predstavlja uvedba stopenjske-ga študija rušenje starih tradi-cij. Vendar niso šablonsko re-formirali študija na vseh stolr cah, pač pa so se pri tem ozj-rali predvsem na praktično vrednost.
Za prvo in drugo stopnjo so učnj načrti že gotovi. Zal pa so še marsikje pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno takoj od-praviti. Tako se dosedanja B-diplomska naloga preimenuje v seminarsko nalogo. tudi ob-seg je nekoliko manjši, dela pa je z njo še vedno prav toliko kot prej. Pri sestavljanju uč-nih programov bi se profesorji morali večkrat obrniti tudi na študente in upoštevati njihova mnenja.
Na nekaterih stolicah je po-manjkanje učnih knjig in skript precejšnje. Dobro bi bi-lo, če bi profesorji tiskali svoje zapiske. Večkrat se namreč zgodi, da študentje pokažejo profesorju zapiske predavanj, profesor jih pregleda, ugotovi. da so dobri — to pa je tudi vse. Dopolniti in podpisati, da bi jih lahko tiskali, pa jih ne mara...
Veterlna
Specializacija in prakse
VETERINARJI SO IMELI SKUPŠCINO V TOREK, 17. MAJA. PRI DELU TEGA ZDRUZENJA SE JE PAC POZNALA KRATKA MANDATNA DOBA ODBORA, TAKO DA NEKATERIH AKCIJ, KI SO JIH IMELI V PROGRAMU, NISO IZVEDLI ALI PA JIH NISO IZVEDLI DO KRAJA.
Na zadnji skupščni tekstil- slovensikih tekstilnih. tovar-cev so največ razpravljali o nah, sredstva za to pa se črpa-študjski
 problematiki. Jasno so naglasili potrebo po dife-renciaciji nekaterih strokov-nih predmetov v višjih letni-kih, ker za te predmete pri-manjkuje asistentskega kadra Največja ovira pri študiju te-kstila pa je pomanjkaTiie učnih knjig in skript. Studentje so izrazili željo, naj bi profesorji razmnožili zapiske svojih pre-davanj; na žalost pa imaio profesorji pripravljenih zelo malo   ziapiskov- ...
Studijska problematika in inverzija študija, kar je glav-na tema skoraj vseh skupščin, ji'h preveč ne tare, ker vete-rina ne pride v program po-polne inverzije študija. Uvedli bodo le specializacijo po tret-jem letniku. Tedaj se bo štu-dent moral odločiti za enega od dveh likov veteranirja: fairmskega ali spložnega. Za enkrat pri tem še nimajo pro-blemov.
V Center za marksistično vzgojo se je prijavilo zadovo-ljivo število študentov, vendar predavanj niso vsi obiskovali. Temu je morda krivo slafoo obveščanje, za kair pa je v ^lavnem  idgovorna ideološko-
)litična komisija združenja. Jravega uspeha niso pokazaJe udi svobodne katedre. Za ve-terinarje je bil izveden le ci-klus treh predavanj, lahko pa so obiskovali tudi predavanja svobodnih kateder agironomije in gozdarstva, ki so bila v zvezi z njihovo problematiko UspeLi niso morda zato, ker so bila predavanja sorazmei'-no pozno, za maloštevilem obisik pa je krivo tudi to, ker so se nekatera predavanja križala s predavanji Centra V bodoče naj bi svobodne ka-tedre opravljale funkcijo ob-veščanja študentov s problemi iz prakse.
Precej so razpravLjali tudi o praksah. Nekatere veteri-narske postaje se branijo sprejefi praktikante, ker se bojijo prevelikih finančnih iz-datkov. Pri iskanju praks jim bo   v bodoče   pomagala   tudd
6ozdaf|l
fakultetna uprava. Govoorili so tudi o izmenjavi praktikantov z drugimi državami. Za letos so preskrbeli praktikantska mesta za dva tuja študenta.
Predstavnik UO ZSJ je v svojem pozdravu skupščini nakazal nekaj smernic za delo novega odbora. Poudaril je pomen Zveze študentov kot politične organizacije, kjer ne sme biti študijska proble-matika na prvem mestu zani-manja, amipak je predvsem treba skrbeti za ideološko izo-braževanje študentov in vzbu-jati v njih zanimanje za so-dobna družbena vprašanja.
S
Veliko so govorili tudi o strokovnih praksah in ekskur-zijah. Ugotovili so, da štu-dentje    opravljajo    prakse    v
Tekstilci
jo iz sklada za strokovne eks-kurzije. Ker ta denar porabijo v glavnem za pralcse, si tekstilci daslej še niso mogli ogledati nobene tovarne umet-nih vlaken v državi — kar pa bi   bilo  nujno  potrebno ...
Na skupščini so govorili tu-di o štipendijah. Izvolili so posebno komisijo, ki bo kon-trolitrala študijske uspehe štu-dentov in posredovala pri šti-penditorjih, da bodo štipendi-rali marljive Studente. Prav gotovo pa bo precej problemov na tekstilu (učdlnice. čitalnica itd.) rešenih z dcgraditvijo no-ve tekstilne fakultete, ki bo vseljiva že to jesen.
Predvsem študjska problematika
Sudentje so tudi izrazili že-Ijo, da bi preko komisije za mednarodne zveze pri UO na-vezrli tesnejše stike s tekstil-nimi fakultetami v inozem-stvu (n. pr. z ruskimi), od ko-der bi po možnosti dobivali strokovno literaturo in s tam-kajšnimi študenti izmenjavali izkušnje.
Čeprav združenje vseh načrtov, ki so jih napravili za letošne leto, ni uresničilo. pa je pohvalno že sarao dej-stvo, da se študentje tako za-nimajo za študijsko proble-matiko. Prav gotovo bo obra-čun de.la prihodnje leto še lepši ln pestreiši.
Spremembe v oblikah delovanja Zveze študentov na filozofski fakulteti. Studentje pozorno spremljajo potek svoje skupščine
Reforma študija neizvedljiva?
Slfcupščina združenja gozdiar-Jev. 12. miaja, je potekala s^ko-raj ves čas v znamenju relor-me študija. Večini šudentov, kakor tudi vefini referentov, med kateiriml je bil tudi pred-Btojnik oddelfca, se je zdela uresničitev tristo.penjskega štu-di'ja gozdarstva neizvedljiva. po divteh letih naj bi bandidat odšel na teren, v zadruge in d»ruge manjše gozdarske obriate, prav gotovo pa svoje funikcije ne bi mogel v redu opravljatl. Njegova strc«kov,na raven bi bL la nižja od ravni gozdiarsfcega tehnika. V dveh. letdh bi ^ilo mogio^e absolviraiti le najosnov-nejže stvari. o giOKdairju kot stroflcovnjakiu pa bi ne mogll govoritl. Poudarili pa so, da je treba siterb-etl najprej za kvalt-teto, potem Sele &a kvantiiteto golzdaTislkih EtToikovnjaikiov. Bo-jdjo se nasi'6enosti kadrov, mor-da. so Prav zato tafco proti tsj novl oblik.
PoOcazalo se je, da kljub te-mu, da je odbor zdmženja so-naaanenno diobro skrbel za ide-ološko izobraževanje, medl štu-dienti ni bilo prave,ga zianima-njia. Center za madoslstično Izdbraževanje študentov je bil elabo obiskan. Tudi zia delovno akcijo .1« blLo malo prijav; te-mu je morda kirivo to» da uma-jo v počltnicah obveane pna-kse, lafako pa pomislitno tud! aa neziainteiresiranjie študentov sa vprašinia    dinašnje družbe
Pasivnoet študentov gozidar-stva s© j« pokaiziala tudi pri stnoikovmein        izpopolinjevanju.
Dobro pripnavljema predavanja svobodnih kiateder «o bila z«lo slabo obisikaina. Pri vsem tem pa študientje zahtevajo skripta, trdljo, da j« premalo lcaidrov, da nlmajo možnostl za izpopol-njievianj« Hd.
Skripta s>o na univerzi še ve-diuj ed«n natjvečjlh problemov, ki pa se zadnje 6aise nekako po  z:asivKgi Univeroitet-
n© založibe. Na gozdarstvu pa kljub teimu za večino predine-tov nimajo sloript, čeprav bodo pri sedanj.&m načlnu študijia ne-obhodno potretaa.
Govorili so tudd o pra.kisah, ki bi se naj usmerile bolj na dcnmaiča gotzdaTstka posestva. Zia-kaij bl se netodio seznanjal s švedsikimi ali norvi©§kimi pro-blefmi, ko ne pozna nitl doma-čih! Z»6eli 60 se že dofiovarjati za počitniške pralkise v nekate-rih dirugih republiikaih. To bi bilo  vsekaikior  vredno  pohvale.
Agronoml
Boljši od lani
V LETOSNJEM LETU SO IMELI PRVI SKUPSCl-NO STUDENTJE AGRONOMIJTE. IDEOLOSKO POLI-TICNO DELO ZDRU2ENJA JE LETOS STEKLO V PRAVI OBLIKI. ZANIMANJE ZA RAZLlCNA PRE-DAVANJA SE JE ZELO POVECALO, ZLASTI ZA PREDAVANJA SVOBODNE KATEDRE, KI SO VED-NO DOBRO OBISKANA, PA TUDI ZA PREDAVANJA CENTRA ZA MARKSISTlCNO IZOBRAZEVANJE STUDENTOV. ZATO MORAMO PRI STUDENTIH OHRANITI IN SE STOPNJEVATI ZANIMANJE ZA SODOBNE PROBTIHE NASE DRU2BE.
To le*o je bilo tudi leto mr-zUčnega pripravljanja Stndlj-skib načrtov za nov etapni štu-dij. Največ nalog v zvezi z re-ševanjem tekočih StudiJsklh ¦ s.o prevzeli sveti ]Pf-
no. Kiot niajbolj.ža obliika svetov letnikiov so bili z mentoirji in ostalimi profeisor-ji, vendfer so svetd letnilkov po-ksazali Še premaio saimoiniciati-ve. Sveti letnitoov bi marali boi(j skrbeti za slabše študente, jim svetovati in pomaigati pri študiju. V tem smlslu se je naj-bolje ifzikiaizal prvi letmiik, ki je oenoval šfcudijstoe grupe pod vodstvom boljših §tudentov. Iz-ka^zal &e je tudi svet dragega letnike, ki je o.rganizrra.1 eku-pen oglied Kmetijs.kega sejma v Novem Sadu.
Zal študentje še vedao niroa-jo svojega predstavnika pri pri-pravah za novi štiatut bodočega etapnega študija. Upamo, da se bo fco kmalu uredilo.
V detoati je sodeloval tudi proif. img. Jelačin. Govori] je o pomenu novega etapnega in Liniverzaega Studija na aigro-aomskem od<3elku. Poudaril je vlogo študeirvtavsike organizacije pri uvajanju reforme. Treba bo uneditl še problem izrednega študija, ki m fakulteti do se dad m Mi
Oglosno reportaŽa
VARČUJ TUDI TI!
IDEJA VARČEVANJA JE STARA
MESTNA HRANILMICA LJUBUAMSKA IMA ŽE SKO-
RAJ 5 MILUARD DINARJEV HRANILNIH VLOG. POVPREČNA VL06A PRI MHL ZNAŠA 66.390 DINARJEV.
0D 74 TISOČ VLAGATEUEV PRI MHL JE NAD 34
TISOČ MLADINCEV. MLADINSKI VLAGATELJIIMAJO NAD 300 MILIJONOV VL06
TUDI ŠTUDENTJE LAHKO USPEŠNO VARČUJEMO.
Ideja varčevanja je ie stara, vendar se je razvilo denarno varčevanje kot važna dejavnost za razvoj gospodarstva šele v začetku 19. stol. V tem času so sc začeli razvijati posebni denarni zavodi, ki so se ukvarjali predvsem z zbiranjem hranilnih vlog prebivalstva. To so bile prve hranilnice.
Na ozemlju današnje FLRJ so se prve hranilnice pojavile okoli leta 1820, ko je bila ustanovljena Kranjska hranilnica, kateri so do konca preteklega stoletja sledile še druge, pred-vsem na Stajerskem in Koroškem. Nova doba jugoslovanskega hranilništva se je začela z letom 1889. Po tem letu so se usta-novile mnoge hranilnice, ki so bile v slovenskih rokah. Naj-večja med njimi je bila Mestna hranilnica Ijubljanska. Z nara-ščanjem vlog pri teh zavodih je začela pojemati tudi gospo-darska moč tujcev. Ves čas do II. svetovne vojnc jc štcvilo vlagateljev in vlog stalno naraščalo, tako da so imele hranilnlce leta 1939 že nad 239 tisoč vlagateljev ln skupaj 2,5 miljarde dinarjev hranilnih vlog, torej 10.000 dinarjev na enega vlaga-telja.
Po drugi svetovni vojni je hranilništvo pri nas stagniralo. Zaradi vojne je prebivalstvo izgubilo zaupanje v denarne zavo-de, pa tudi dohodek prebivalstva je bil v primerjavi % velikimi potrebami prvih povojnih let sorazmerno nizek. Sele po prvih velikih uspehih naše socialistične ekonomike se je pokazala potreba za ustanovitev posebnih denarnih zavodov, hranilnic. Glavna naloga hranilnic bi bila širjenje hranilnlštva in vzga-janje ljudskih množic, posebno mladine, k varčnosti. Prve hra-nilnice so bile ustanovljene leta 1942 v Sloveniji.
Leto 1958 je pomenilo velik porast hranilnih vlog in števila vlagateljev. 2e nekaj let pred tem so pokazale hranilnice pri svojem poslovanju take uspehe, ki so presenečali celo najbolj optimistične zagovornike varčevanja. Danes ne moremo ve6 zanikati velikega pomena, ki ga imajo hranilnice v našem celotnem gospodarskem življenju. Z vedno večjim porastom hranilnih vlog, ki izvirajo predvsem od prihrankov prebivalstva.
Slrojniki
POVEZATI SE Z INDUSTRIJO
Na skupščini strojnikov so bili prisotni tudi pred-stojnik oddelka, večina profesorjev in predstavniki za-grebških, beograjskih in sarajevskih študentov strojni-štva. Predstojnik oddelka je v svojem pozdravu skup-sčini razložil in opisal nekatere probleme oddelka. Tak problem je pomanjkanje lastnih prostorov, ki pa bo morda že to jesen dokončno rešen. Dotaknil se je tudl reforme in razložil etapni način študija strojništva.
Po predsedrukovem poruči-lu, ki je pakazaio, da je bilo delo zaruženja sciojmkov kar uspešno, so se ogiasili še štu-dentje in nakazaii težave in ovire za še uspešnejše delo.
Kulturna dejavnost ne pride do pravega i^sraza, prav tako ne delo v krožkih. Mogoče se bo zanimanje povečalo, ko se bo ustanovila Zveza študen-tovskih organizacij Ljudske tehnike.
Največ so govorili o študij-skih problemih. Siudentje si ne predstavljajo, v čem je korist nove prve stopnje štu-dija. Imajo občutek, da priha-ja ta reforma prezgodaj. Pri sestavljanju študijskega pro-grama bi se morali povezati z industrijo, Reforma naj se nasloni na objektivna in re-alna dejstva, ne le na trenut-no rešitev situacije. Zakaj ni enotnoKti z ostalimi jugoslo-vanskitui univerzami? Ali ne zadostujejo     višje     tehnične
šole? Na ta vprašanja je od-govoril predstavnik UO ZSJ ln skušal pojasniti bistvo in-verzije študija.
Ideoluško - politično delo ]• bilo v glavnem navezano na Center za marksistično vzgo-jo. Prijavili so se večinoma za teme iz našega gospodarskega življenja, vendar pa študentje menijo, da jim kolegij ni dal tistega, kar so pričakovali. Predavanja naj bi jftn dala res nekaj novega, ne pa, da so le ponovitev tistega, kar je   bilo   v   glavnem   že   vsem
Suden e se ne zavedajo znano.
Studentje se ne zavedajo dobro nove oblike samouprav-ljanja — svetov letnikov. Stu-dijski krožki so bili ponekod uspešni. Predstavnik ;|rvega letnika je opozoril na še vedno preveliko zadržanost ftarejšlh kolegov do prvegia letnika. Prvi letnik potrebuje ob prihodu na univerzo malo več pomoči.
Z jajčnim šamponom        -^ oprani lasje so svileno bleščeči in voljni
t
F*t
Krema za friziiTanje daje lasem lepoto in naraven lesk
t
odstranjuje prhljaj, pospešuje cirkulacijo krvi in daje s tem lasem nove ždvljenjske moči.
1
postajajo branilnice pomemben gospodarski in družbeni činitelj. Koncentracija majhnih, toda mnogoštevilnih prihrankov daje masi teh sredstev nov karakter. Raztresena sredstva v rokah posameznlkov, namenjena osebni in neposredni potrošnji, spre-mlnjajo preko hranilnic svoj individualni značaj v družbe-nega. Tako dobiva varčevanje vedno večji gospodarski pomen.
TUDI STUDENTJE LAHKO  USPESNO  VAPvCUJEMO
Student in varčevanje? To pa vendar ne gre skupaj! Kje naj dobi denar? Takšna in podobna vprašanja in odgovore sllšimo še marsikdaj med študenti, toda tudi ta nepravilna naziranja iz dneva v dan odstopajo mesto novim, pravilnejšim pogledom. Danes lahko uspešno varčujemo tudi študentje.
Res je, da so naši dohodki skromni, da so naše potrebe sorazmerno velike, res pa je tudi, da ne znamo racionalno raz-polagati s svojimi dohodki in da v varčevanju daleč zaostajamo za dijaki in šolarji, ki imajo pri Mestni hranilnici Ijubljanski nad 300 milijonov hranilnih vlog. Stara miselnost, da je varče-vanje pri skromnih dohodkih nemogoče, nas še vedno preveč brcmeni ln le redki so študentje, ki se lahko pohvalijo, da varčujejo.
NaSe potrebe dostikrat prehajajo okvir naših plačilnih zmožnosti. V takih trenutkih delamo načrte o varčevanju, ra-finnamo, seštevamo, nazadnje pa ugotovimo, da je premalo denarja za nakup. Pri tem pa tudi ostanemo. Lepa misel o varčevanju je hitro pozabljena. In vendar lahko tudi štadentje varčnjemo, res da le z majhnitni vlogami, toda ob letu je prihranjena vsota kar lepo okrogla. Vmes so še počitnice. Pri-hrankom lahko priložimo še zaslužek poletne zaposlitve ter 5«/« obresti, ki jih pripiše MHL fn v jeseni si lahko tudi študent kupi kakSno dražjo stvar — obleko, kolo, fotoaparat... Toda s tem Se niso izčrpane vse možnosti za izkoriščanje prihran-kovl Na različne načine lahko uporabimo prihranjeni deaar. Vabljivo je potovanje v počitnicah, smučanje v planinah, počit-nice na morju, toda en sar način je, kako pridemo do potrebnih denarnih sredstev — varčevanje. Le z varcevanjem in manjšim odrekanjem med letom sl lahko študent »privošči« počitnice, letovanje, potovanja itd.
Zal je med nami še vse premalo študentov, ki se zavedajo velikega pomcna in koristnosti varčevanja, pa vendar je varče-vanie edinl način, kako uresničiti marsikdaj na videz neure-gničljive želje.
Mestna hranilnica Ijubljanska je specfalen hranilni zavod, v katerega imajo vlagatelji zaupanje, saj je v njej naložcnih ž« skoraj 5 milijard hranilnih vlog. Tudi mladina ima že pri-hranjenih 300 milijonov dinarjev. Le študentje predstavljamo malenkosten procent, žal neupravičeno. Z malo dobre volje lahko tudi mi postanemo eden izmed »velikih« vlagateljev v našo in splošno korfst.
Za Dan mladosti čestita MHL vsem vlagateljem, posebno pa še mladini in študentom.
,.  9TEVH.KF    X.  LETNIKA