AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MOBNINQ DAILY NEWSPAPER
NO. 261
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 8, 19?,9
LETO XLII. — VOL. XL11.
Burton je izvoljen z ogromno večino
Sims, župan v Euclidu, je prav z lahkoto premagal Elya
Oba Bigelowova predloga sta bila temeljito poražena
Ustavite vojsko!
Še noben predlog, o katerem so glasovali državlja-1 Mati ubila Sebe ni v Ohio, ni bil tako silovito poražen, kakor je | q^o^ bila Bigelowova Utopija.
Columbus, O. — Poročila iz kaj izbirali ter da bi bili bolj go-
6,888 precinktov izmed vseh 8,-589 v državi Ohio kažejo, da je glasovalo za Bigelowov pokojninski načrt 362.730 volivcev, proti pa 1,188,294. Za drugi Bigelowov predlog, da bi bilo potrebno manj podpisov za dodatke ali spremembe v ohijski ustavi, je valo 315,875, proti 1,149,290.
Poražena sta bila tudi oba druga predloga in sicer za civilno službo in amendment za državni šolski odbor. Volivci so, kot je videti, glasovali pri vseh štirih predlogih "No," ne da bi pri tem sopisi.
-o-
tovi, da se ne bi zmotili pri glasovanju za Bigelowova predloga.
V vseh 88 okrajih države se poroča, da je bil Bigelowov predlog za pokojnino poražen. Zlasti so mu dali občuten poraz farmarji in delavci. Kakor se sodi, je pa poraz tega predloga največ pripisovati komunistom, ki so z vso silo delali za Bigelowov pokojninski načrt. To je dalo ljudem misliti, da je nekaj narobe s stvarjo, če se zanjo potegujejo komunisti in njim naklonjeni ča-
Nemčija se pripravlja, da prestreže blago, ki ga bodo zavezniki vozili iz Amerike
Berlin, Nemčija. — Nemčija . pripravlja- us ab» sežno pomorsko akcijo z podmornicami, ki bodo napadale zavezniške ladje, če bodo vozile vojni material in drugo blago iz Zed. držav zdaj, ko je odpravljen embargo. "Ameriško orožje in municija je zdaj na razpolago zaveznikom, toda to bo moralo mimo naših podmornic in bojnih ladjih," pravijo v Berlinu.
Dalje so v Berlinu tudi jezni, ker se jim je izmuznila ladja City of Flint z vsem tovorom,
ki je namenjen za Anglijo. Drugič bodo drugače postopa-' li, pravijo Nemci, če bi bili ladjo takoj potopili, bi bil tovor za Anglijo izgubljen.
Kar se tiče nove nevtralne postave ,ki jo je sprejel ameriški kongres, piše nemško časopisje, da postavlja ta akcija veliko odgovornost na predsednika Roosevelta. Nemci trdijo, da je predsednik Roosevelt zatrdil lela 1935 in 1936, da nobena vojskujoča država ne bo dobila orožja v Zed. državah.
Vdova se bo pritožila na ameriško vlado, ker so ji Nemci ustrelili moža, državljana U. S.
Chicago, 111. — Mrs. Stefania Sadowski je dobila od državnega oddelka ameriške vlade obvestilo, da je bil njen mož Josef, star 55 let in ameriški državljan, na 20. oktobra ustreljen v Varšavi. Smrtno kazen so izvršili Nemci, ki so spoznali Sadow-skiga krivim, da je skrival oro-
ski poveljnik civilne straže ter ni nikomur povedal, da je ameriški državljan. V Chicagu je ima Sadowski podjetje za likanje in čiščenje oblek. V juniju mesecu je šel na Poljsko z ameriškim potnim listom. Potoval je tje, da uredi* zapuščino svojega očeta. Vdova pravi, da se je poročila z
Mrs. Emma Meszaros, stara 28 let, stanujoča na 14317 Edge-wood Ave. je včeraj ustrelila sebe in svojo 8 letno hčerko. Obe sta bili ustreljeni v srce. Ko je prišel njen mož zjutraj od dela pri American Steel & Wire Co. je našel ženo mrtvo na postelji in sicer v znožju, hčerko pa v zglavju, žena je pustila možu pismo, v katerem piše: "Ljubi moj! Moje srce hrepeni po tebi. Nerada sicer storim to, ker te ze-o ljubim in ker si bil tako lju-Deznjiv in dober z menoj. Toda tako ne morem naprej. Krivda je vsa na meni. Dasi imam vse, kar želim, vendar nisem srečna, že dolgo je bilo moje srce težko <o svinec. . .
"To sem napisala še v nedeljo zvečer. Imela sem plin odprt vso noč z vsemi zaprtimi vrati in vzela sem celo 10 kroglic, ki ti jih je dal- zdravmk—-v--tovarn i. Danes, upam, da bo šlo pa vse po 3reči. Lahko noč, dragi, in odpusti mi."
Drugo pismo je bilo naslovljeno pa na njene starše, v katerem jih prosi, naj ne dolžijo njenega moža, ker je bil vedno dober ž njo. Mož je povedal policiji, da se je družina vrnila pred enim tednom iz Windsor, O., kjer so živeli dve leti potem, ko je bil mož ob delo tukaj, še zvečer so šli vsi trije, mož, žena in hčerka za eno uro na izprehod in so se pogovarjali, kako bo zdaj življenje lepo, ko je dobil mož delo nazaj.
-o-
Kličeta Belgija in Nizozemska
Apel za mir poslan v rajh in zaveznikom
žje in municijo, čeprav je bilo to Sadowskim leta 1906 v Chicagu
^rogo prepovedano vlade.
od nemške
To je sporočil svoji vladi ameriški konzularni atašej v Varšavi. George J. Haering. Za časa
Ameriški državljan je postal leta 1922. Vdova tudi trdi, da ne verjame, da bi njen mož skrival kako orožje in da je bila usmrtitev Sadowskiga po nemški vladi navaden zločin, radi katerega se
°brambe Varšave je bil Sadow- bo pritožila na ameriško vlado
Razstava slovenskih umetnin
Učenci Jugoslovanske šole moderne umetnosti, ki je pod pokroviteljstvom Slovenskega na-rodivega doma, bodo razstavili Sv°ja dela, da si jih narod ogleda- V ta namen je bila dana spodnja dvorana SND za 10, 11. inv 12. novembra. Starši teh učencev vas najvljudneje vabijo, da pridete in si ogledate ter sami sodite delo te šole. Vstopnina je določena zelo nizka, 10 centov za °Sebo. s tem, da boste videli le-razstavo, boste pomagali tudi
ir>ančno in moralno tej ustanovi.
, V tej umetniški šoli je še ne-Praznih mest za nove učen-Ce- Starše se pozivlje, da pošlje-
jo svoje otroke v to šolo, če imajo veselje do umetnega slikarstva. šolo poučuje naše gore list, umetnik G. H. Prušek.
Torej obiščite to razstavo, ki vam bo pokazala nadarjenost naših mladih Slovencev in Slovenk.
K seji
Starši godbenikov fare sv. Vida so prošeni ,da se udeležijo seje nocoj zvečer ob 8:30 v stari šoli sv. Vida. Pridite gotovo, ker ie več važnih stvari za rešiti. St. Clair Rifle klub Seja se vrši v četrtek ob 7:30 v Slovenskem domu na Holmes Ave. in nc v sredo kot je bilo po-ročano.
Mobilizacija v mestu
V soboto bo imel Cleveland priliko videti ameriško vojsko, pehoto, topništvo, konjenico in v zraku bodo švigali bojni aeropla-ni. Vse bo izgledalo, kot da se nahajamo na predvečer silne bitke za obrambo našega dičnega Clevelanda. Pa ne bo nič hudega. Mobilizirana bo samo narodna garda, ki bo poklicana na vežbe za dva dni, v soboto in nedeljo. Ta dva dni se je izbralo, ker je v soboto itak praznik in tako moštvo ne bo izgubilo zaslužka.
Smrtna kosa
Včeraj je umrl v Polyclinic bolnišnici Thomas J. Paderew ski, star 63 let. Rojen je bil na Poljskem in je prišel v Ameriko pred 30 leti. živel je na 10213 Green view Ave., Garfield Heights. Zapušča ženo in štiri otroke. Bil je nečak slavnega pianista Ignaca Paderewskija. Truplo leži v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, odkoder se vrši pogreb v petek dopoldne ob desetih na pokopališče Crown Hill.
Haag, Nizozemska, 7. nov. — Nizozemska kraljica Viljemina in belgijski kralj Leopold sta skupno poslala apel na Anglijo in Francijo ter obenem na Nemčijo, da pričnejo z mirovnimi pogajanji, predno se razpali vojna na zapadni fronti v vsej grozoti.
Kralj in kraljica sta se posvetovala vso noč s svojimi ministri. Pred palačo nizozemske kraljice, kamor je dospel belgijski kralj tako nenadoma, se je zbrala množica ljudstva, ki je v dežju čakalo, kaj bo prineslo posvetovanje. Končno se je zvedelo, da je posvetovanje končano in da je bil odposlan en brzojav na Hitlerja, eden francoskemu predsedniku Lebrunu in eden angleškemu kralju Juriju. V brzojavu sta vladarja ponudila svojo pomoč kot posredovalca med vojskujočimi državami.
Kralj in kraljica izjavljata, da sta napravila svoje mirovne ponudbe v imenu vsega sveta. Izražata upanje, da bo njiju apel uslišan in da bo s tem napravljen prvi korak k podlagi za trajen mir.
Berlin, 7. nov. — Apel za premirje je bil sprejet od belgijskega kralja in nizozemske kraljice danes zvečer. Uradni krogi ne podajo nobene izjave dokler "fuehrer" ne bo preštudiral ponudbe.
-o--
Nemci iz baltiških provinc se selijo v poljske hiše
Berlin, 4. nov. — Nemci, katere je Hitler privabil iz Latvije in Estonije domov v rajh, se selijo v hiše Poljakov, katerim je vlada odvzela zemljo, nje same pa poslala v razna taborišča. Enako namerava napraviti Hitler s Čehi, katere bo naselil po raznih nemških mestih, v Češki in Moravski bo pa naselil trde Nemce. Tako Hitler upa, da se bodo vsi Čehi ponemčili.
Hitlerjev načrt je tudi, da ustanovi čisto poljsko državo, ki bi se nahajala med Nemčijo in Rusijo. Tje bo poslal 5,000,000 Poljakov in 1,000,000 Židov, ki so prišli z okupacijo pod rajh. Tako misli Hitler ustvariti čisto i\emško državo, prosto vsakih narodnostnih manjšin.
Nemčija šteje danes 91,000,000 prebivalcev, vštevši Poljake 5,-000,000, Čehe 7,000,000 in Žide 1,000,000. Vse te bo poča-d izgnal preko meje in naselil na njih mesto Nemce iz raznih sosednih držav, kot Madžarske, Romunske, Jugoslavije.
Kovačič izvoljen v 23.
Travnikar poražen. — Vehovec je v dvomu. — Vsi bon-di in okrajni relif bodo najbrže poraženi.
Župan Harold H. Burton je bil včeraj izvoljen za tretji termin z večino, ki se računa skoro na 40,000 glasov. Poročila, ki so bila danes zjutraj na razpolago dajejo Burtonu 95,269 glasov, John E. 0!Donnellu pa 69,421 glasov. Burton je zmagal v več ardah kot pred dvema letoma.
S tem je bil poražen up coun-cilmana Finkla, delavskih voditeljev in do gotove mere demokratskih vardnih vodij, zlasti onih, ki stoje še vedno na strani Gongwerja in ki so podpirali O'Donnella. O'Donnsll je zmagal v demokratskih vardah 10., 14.
m
o?,
Predavanje o Balkanu
Mr. L. H. Gergely bo predava v petek 17. novembra ob osmih zvečer v, javni knižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Predmet predavanja bo: Kaj se bo zgodilo z Jugoslavijo. Vstopnine ni no bene in vsak je prijazno vabljen.
Zajce pred Nemci
Paris. — Ko se je pričela vojna, je francoska vlada ukazala, da se prepove stre-Ijanje divjačine. Vlada je hotela s tem hraniti na smodniku in pada bi streljanje ne plašilo ljudi, ki bi mislili, da prihajajo Nemci. Zdaj se pa farmarji pritožujejo, da jim zajci uničujejo poljske pridelke. Ker pa primanjkuje mesa in d<t se ob-varje poljske pridelke, je vlada svoj odlok umaknila in lovska sezija je zopet odprta. Smodnik, namenjen Nemcem, se bo porabil za zajce.
Ameriška parobrodna družba bi se rada izognila nevtralni postavi
Washington, D. C. — Ameriška parobrodna družba, "United States Lines," je naprosila Mornariško komisijo Zed. držav, da ji dovoli prepisati osem svojih ladij na Panamsko registracijo, če bo družba dobila to dovoljenje, ji bo s tem omogočeno voziti vojni material vojskujočim državam, ne da bi s tem kršila novo nevtralno postavo, ki prepoveduje ameriškim ladjam voziti v evropska pristanišča. Družba je v prošnji tudi navedla, da bo najela povsem tujo posadko, torej bi s tem ameriška vlada izgubila vsako odgovornost za te ladje, če bi bile slučajno potopljene od te ali one vojskujoče sile. Ladje bi plule tudi pod panamsko zastavo, torej bi njih broda-renje v ničemer ne kršilo U. S. nevtralne postave. S tem, seveda, bi te ladje izgubile vsako pokroviteljstvo vlade Zed. držav. Mornariška komisija se še ni izjavila, če bo izdala to dovoljenje.
Zbornica
Neuradno poročilo trdi, da je councilman Vehovec izgubil za dva glasova. Uradnega poročila danes zjutraj o tem še ni. Toda kot poroča Plain Dealer danes zjutraj, je dobil Vehovec 5,903 glasov, Arezone pa 5,905 glasov, čs ne bo prišlo kako drugo poročilo, bodo glasove gotovo še en krat šteli, ker so številke tako bli-zu skupaj.
Kakor kažejo številke, so zmagali v večini republikanski kan didati in tako bo imela republikanska stranka v mestni zborni ci večino, štirinajst novih coun cilmanov je bilo izvoljenih. Re publikanci bodo dobili 22 ali 23 izmed 33 sedežev v mestni zbor: niči.
Poročila, ki smo jih imeli na rokah danes zjutraj, kažejo, da jc v 2. vardi izgubil councilman Travnikar proti Howard Erne-stu.
V	10. vardi je bil izvoljen Edward Pucel, ki ni imel nasprotnika.
V	15. vardi je bil izvoljen Wil-iiam J. Rogers.
V	23. vardi Edward J. Kova-
Policijski amendment
Predlog, da se odcepi policijski in ognjegasni oddelek od mestne uprave, bo poražen in sicer z ogromno večino.
V Euclidu V Euclidu je sedanji župan Kenneth J. Sims z lahkoto porazil prejšnjega župana Charles R. Elya. Kompletno poročilo iz 17 precinktov kaže, da je dobil Sims 1,301 glasov, Ely 2,671. Druge številke še niso na razpolago, toda za šolski odbor je dozdaj naprej Raymond J. Turk. Šolski odbor številke, zjutraj na razpolago kažejo, da r.o za šolski odbor v ospredju dozdaj Edwin J. Bradley, Thomas Martin in Mrs. Mary Martin. Tesno za njo je Frank T. Jamieson. Poročila iz 420 izmed 929 precinktov -dajo Mrs. Martin 41,324 glasov, Jamiesonu pa 41,103 glasove.
-o--
C1C.
Francozi so zbili devet nemških letal na tla
Paris, Francija. — Francoski letalci so se včeraj spopadli z nemškimi in čeprav so bili Francozi v veliki manjšini, so zbili 9. nemških letal na tla, ne da bi pri tem izgubili kako svoje letalo. To je bila dozdaj ena največjih zračnih bitk na zapadni fronti. Francozi so imeli v boju letala ameriškega Curtis s izdelka. Francosko armadno poveljstvo izjavlja, da ta zmaga jasno priča fino delo letal in pa pogum ter spretnost francoskih letalcev.
V boj se je pustilo devet francoskih letalcev proti 27 nemškim, ki so prileteli nad francosko bojno črto. Sedem nemških letal je bilo prisiljenih pristati na francoski strani.
-o-
VRNIL POSTREŽBO
Wiliamsport, Pa. — Miss Sarah Narber, poklicna bolničarka, je stregla nekemu bolniku na njegovem domu. Te dni je pa padla po stopnicah in se močno pobila. Bolnik je vstal in odpeljal bolničarko v bolnišnico.
---o—-
Še mnogo let!
Mr. in Mrs. John Komin, 6710 St. Clair Ave. praznujeta danes 30 letnico zakonskega življenja. Njih hčerke in številni prijatelji jima želijo še na mnogo let sreče in zdravja!
Dobra letina v Rusiji
Moskva. — Kolikor se more računati v naprej, bo znašal letošnji pridelek žita na Ruskem 114,600,000 ton. Zato računa Nemčija, da bo lahko dobila žita iz Rusije, kolikor ga bo hotela. Toda ruska vlada mora najprej nadomestiti slabo letino prošlo leto ter preskrbeti zase rezervo, ki jo zahteva vojni položaj.
-o-
Zadušnica
V petek (ne četrtek) ob 7:15 se bo brala v cerkvi Mari je Vne-bovzete zadušnica za pokojnim Joseph Unetičem ob priliki prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
DOBER DELAVEC
Nesquehoning, Pa. — Jack Frače je bil oni dan zelo začuden, ko je dobil od jeklarske družbe, pri kateri je delal pred 15 leti povabilo, naj pride zopet delat. Frače se je vljudno zahvalil za ponudbo češ, da ima sedaj dobro delo, ki ga ne bo premenjal.
—--o-
Nagla smrt V pondeljek popoldne je naglo-sodniku AckermamUma preminil znani Joseph Pau-
V	28. vardi Michael M. Lucak.
V	31. vardi Emil J. Crown.
V	32. vardi Carmen Arezone, kar pa še ni uradno potrjeno.
Sodniki Končne številke sicer še niso na rokah, vendar je toliko že gotovo, da Mr. John L. Mihelich ni zmagal. Drugi sodnijski kandidat, za katerega so Slovenci volili, je okrajni klerk John J. Busher, ki ima dozdaj nekaj večine proti če ne bo končno štetje dalo Ackermanu v zamorskih vardah posebne večine, bo izvoljen Mr. Busher. Za termin, kjer je kandidiral Mr. Mihelich, sta precej enako v ospredju sodnik McDer-mott in Andrew M. Kovachy. Bondi
Bondi in okrajni davki za relif bodo najbrže vsi izgubili. Kakor kažejo številke, so dobili vsi predlogi za izdajo bondov večino, toda bodo težko dobili zahtevano 65 odstotno večino. Edino gotovo je, da bo prodrl davek za Metro politan park, ki potrebuje samo navadno večino.
lin, star 63 let, stanujoč pri družini Kretič na 16715 Grovewood Ave. Tukaj zapušča sina Borisa, ki biva v New Yorku. Soproga Jennie je preminila pred letom dni. Rojen je bil v Dupljah pri Naklem na Gorenjskem, kjer zapušča dve sestri in več sorodnikov. Tukaj je bival 37 let. Bil je član društva Cleveland št. 126 SNPJ in društva Clev. Slovenci št. 14 SDZ. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob 1:30 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. in na Highland pokopališče. Naj v miru počiva.
V v
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. ___Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. ■ European subscription, $7.00 per year. ___Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 261 Wed., Nov. 8, 1939
Marie Prisknd:
Evropske
razmere
Kaj napovedujejo zvezde?
Zvezdoznanci trdijo, da lahko iz zvezd napovedo bodočnost temu ali onemu svetovnemu problemu. Kako to napravijo, je njih skrivnost. Pripravljeni so pa vsak čas prisegati na točnost svojih prerokovanj. Tako se gvišajo tudi ciganke, ki iz dlani ali iz kart prerokujejo človeku preteklost in bodočnost. Pa bolj uganejo preteklost kot bodočnost, kakopak.
Pa pustimo jim, naj imajo učenjaki svoje veselje, ki govore z zvezdami kot navadni zemljani med seboj in poglejmo njih prerokovanja za najbližjo bodočnost. Od svojih trditev ne odstopijo niti za las, ker to niso njih trditev, ampak trdijo samo to, kar jim napovedujejo srebrne zvezdice gori na nebesnem svodu. Razume se, da čitateljem prepustimo sodbo in vero in ne prevzemamo za te "napovedi" nobene odgovornosti.
Tako je zvezdoslovec Norvell iz Hollywooda že letos spomladi napovedal evropsko vojno pred majem 1940. Ker se je vojna začela že 3. septembra letos, je torej učenjak samega sebe prehitel za celih devet mesecev. Sicer smo vsi ugibali in trdili, da ne bo dolgo, ko se bodo v Evropi udarili, toda ker je bil edini Norvell, ki je vsaj nekaj določnega povedal, naj ima torej on kredit, da je uganil.
O Hitlerju bere Norvell v zvezdah, da bo storil tragičen konec. Pa ne morda čez deset ali dvajset let. Ne, tukaj gre za nekaj mesecev. Smrt bo pograbila Hitlerja in sicer bo umrl od roke zavratnega morilca, ali bo izvršil samomor. Natančno glede Hitlerjeve smrti zvezde ne morejo povedati, samo to vedno iz "najzaneslivejših" virov, da bo njegova smrt nenadna in nasilna.	,
Zvezde vidijo v Hitlerjevih kartah največ aktivnosti v letu 1940. Toda eno je gotovo, da v najboljšem slučaju ne bo živel več kot eno leto. (Morda zavezniki nekaj slutijo o tem in zavlačujejo vojno).
Hitlerja bo nasledil feldmaršal Goering. Kaj pa pravi jo zvezde o njem? Nič dobrega, Goering bo našel ob nasto pu svoje vlade nemški narod nemiren, ki se bo skušal z re volucijo rešiti njegovega jarma.
Očividno so pa zvezde naklonjene demokratskim državam, zato napovedujejo zmago Angliji in Franciji. Zavezniki bodo z blokado izstradali Nemčijo. Francosko Maginot obrambeno črto spoznajo zvezde za nepremagljivo. Tukaj si bodo Nemci skrhali zobe. Potem bodo zavezniki planili v Nemčijo in jo prisilili k brezpogojni predaji.
Tudi o Mussoliniju imajo zvezde svoje mnenje, kar se tu,di spodobi. Saj je il duce tudi zelo važna osebnost sedanje dobe. Torej o Mussoliniju trdijo zvezde, da se bo končno spri s Hitlerjem in bo prestopil na stran zaveznikom. Ti mu bodo dali v zahvalo nekaj kolonij, ki bi jih tako rad imel.
Kot smo gori rekli, so mile zvezdice na strani demokracije, 2ato tudi brez obotavljanja-prerokujejo, da bodo dobili Poljaki in Čehi svoje dežele nazaj in še nekaj druge zemlje za nameček.
Well, v zvezdah je zapisano, da se Zed. države ne bodo zapletle v evropsko vojno, čeprav se bo na vse načine poskušalo spraviti jih v prasko. Celo naše bojne ladje bodo potapljali, samo da bi nas razkačili. Pa Stric Sam bo ostal hladnokrven.
Biti pa bo moral Stric Sam zelo na pažnji doma, kjer 1 odo razni elementi skušali strmoglaviti obstoječo demo-vratsko vlado. Ker topogledno imajo zvezde v svojih kartah ■/a Zed. države prav tisto, kar so imele za Rusijo leta 1917, ko je vzplamtela revolucija.
Kar se tiče politike, so pa zvezde na strani republikancev in napovedujejo za leto 1940 republikansko zmago. Torej ne bodo zvezde preveč prijazno migljale demokratom prihodnja štiri leta, kot se vidi.
Sheboygan, Wis.—Nedavno je pred tukaj šnim ameriških "ženskim klubom," imel predavanje ravnokar iz Evrope se vrnivši odvetnik Charles Voigt, ki se je nahajal v Nemčiji takrat, ko je bila vojna napovedana. Ker je bilo njegovo predavanje jako zanimivo, ga na kratko opišem, mdrda bo zanimalo tuli čitatelje tega lista.
Anglija, je rekel govornik, še vedno živi v preteklosti, to je, obožuje in slavi svoje lorde in kralje, ki so preminuli pred več sto leti in jih ob vsaki priliki za vzgled postavlja, sedajnosti pa ne posveča do vi j pažnje. V Nemčiji je ravno nasprotno. Najrajši bi pozabili vso preteklost in vso zgodovino in živeli le sedaj nosti — Nacizmu. Medtem ko vojna povzroča Angležem precej nervoznosti in se zlasti bojijo zračnih napadov, je v Nemčiji vse mirno in navadno. V Angliji takrat še ni bilo pomanjkanja jestvin, v Nemčiji so pa že dajali hrano na karte. Tako je bilo za eno osebno na teden — pomislite na teden —< odmerjeno dve unči mesa in eno jajce. Pristne kave ni bilo nikjer, ampak le nekaka zmes, kavi podobna. Nihče ni mogel kupiti sirovega masla, niti smetane; mleko se je dobilo le posneto. Nobenega inozemskega lista ni bilo na trgu, ampak le taki, ki izhajajo v Nemčiji. Nihče ne sme — in to pod strogo kaznijo — govoriti in razpravljati o valuti nemške marke in zopet nihče ne sme naravnati svojega radija na kako inozemske postajo. Za nakup obleke mora dati dovoljenje župan in to stori šele potem, ko stranka dokaže, da obleko nujno rabi. Naši Ame-rikanci bi radi kaj kupili za svojce doma, pa niso mogli, ker jim ni bilo moč dokazati, da kaj potrebujejo.
že 25. avgusta, torej en teden pred vojno napovedjo, so v Nemčiji noč in dan vozili vojake in municijo na poljsko mejo. Na vprašanje, če to pomeni vojno, so naši Amerikanci dobili odgovor, da vojne nikdar ne bo. In vendar je bila čez en teden napovedana. Iz tega je razvidno v kaki nevednosti se drži nemški na rod. — Po napovedi vojne bi naši turisti radi odšli iz Nemčije, pa ni bilo več dni nobenega osebnega vlaka na razpolago. Ko se jim je končno posrečilo dobiti prevoz, so bili potniki v vlaku tako natrpani, kot sardine v škat-lji, da so morali ves čas vožnje do mesta Cologne stati, torej celih devet ur.
Ko so se bližali švicarski meji, se je vlak naenkrat ustavil in naše Amerikance so pozvali v poseben prostor, kjer so jih preiskali. Več ur so jih zasliševali, jih do golega slekli in preiskali vse od nog do glave. V knjigah, ki so jih pri njih našli, so obrnil:, vsak list posebej, pri oblekah od-parali podlago in pri čevljiv odstranili pete, če bi morda tam kaj našli. Očividno so jih imeli za vohune, ker so gladko govorili tri jezike namreč, poleg angleščine še nemško in francosko. Končno so jim stražniki povedali, da bodo njih potne liste zadržali, ki jim bodo pozneje vrnjeni. Takrat so se pa naši potniki vjezili
Boji se javno govoriti in kar čudno se človeku zdi, ko se ljudje na ulici na vse strani ozirajo predno pričnejo pogovor, ker se bojijo, da bi kdo prisluškoval. Je tudi pod kaznijo prepovedano zbirati se na ulici; k večjemu pet ljudi sme skupaj stati v pogovoru, če jih je več, jih stražnik raz-žene. Prepovedani so vsi klubi in društva, razen nazijskih, seveda, ker se bojijo, da bi inteligentni ljudje uganili kakšno, ki bi ne bila Nazijoem po godu. Govor nik je rekel, da ves čas njih bivanja v Nemčiji — nad dva tedna — ni videl nobenega človeka, ki bi se smejal. Vse je resno in napeto.	/
Hitler ni diplomat, je rekel Mr Voigt, pač pa je Stalin. Ko se je Hitler pred svetom bahal in po stavljal kaj bo naredil, je Stalin tiho in previdno delal načrte in danes je zmagovalec on in ne Hitler. Anglija in Francija nista bili za vojno pripravljeni Nemčije in Rusija pa. Komunizem je slabši od nacizma ali fašizma. Medtem ko sta slednja dva le bolj narodna, je komunizem mednaroden in ogroža cel svet, ker ne prizna nobene vlade, nobe ne vere. Ako zmaga Nemčija, bo konec tudi nacizmu in komunizem bo zavladal svetu. Če zmagata Anglija in ,Francija, bo Nemčija razkosana in pridelje-na drugim državam, je bilo mnenje govrnika.
Zanimivo j e bilo tudi to, da noben Amerikanec, ki je potoval potom Italijanske linije, ni mogel kupiti karte, če je ni plačal z ameriškimi dolarji. Niti v svojo lastno valuto nimajo te države zaupanja. Tako je bilo tudi po celi Evropi veliko povpraševanje za ameriškim dolarjem. Več se je zajn dobilo kot za kak drug denar in vsak.ga je z veseljem izmenjal. — Srečen dolar! Cel svet ga obrajta!
—-o-
Domača zabava
Senca preko Balkana
Preko Balkana se še vedno niso razkadile megle. Dve temni senci se križata ravno na Balkanu, ki grozita tem miroljubnim deželam. Šestdeset milijonov ljudi živi v podonavskih deželah, na ozemlju 338,300 štirijaških milj. Zemlja rodovitna in bogata, pa lepa ko sam nebeški raj.
Katera obeh senc, ki se odražata čez Balkan, bo močnejša, katera bo zatemnila drugo? Ali bo to Hitlerjeva senca, ali bo to Stalinova Za enkrat si obe senci roka v roki oblju-bujeta bratsko delitev bogatega Podonavja. Pa to prijateljstvo ne bo trajalo. Ne zato, ker je eden nacij, drugi je bolj-šcvik. To ne bo glavno vprašanje. Glavno vprašanje bo; Slovan ali German.
Ti dve narodnosti sta v borbi 15 stoletij. Rusi želijo proti zapadu, da najdejo v Atlantiku prostor za svoje ladje in ca povzamejo ž njimi svetovno trgovino. Germani stremijo j kega postopanja, kar je toliko proti vzhodu, da dobe prostor za prosteje dihanje. Njih sta-! pomagalo, da so jim bili potni li-ie sanje so Berlin do Bagdada.	jsti vrnjeni, vseeno so pa k njim
Tako stremi eden proti zapadu, drugi proti vzhodu in j v vlak postavili dva stražnika, ki ravno na Balkanu se križata njiju senci. Na Balkanu se je bi naj poslušala kaj bodo govori-pričel prvi spopad med Slovani in Germani — Sarajevo leta li. Da so ibili malobesedni, se i£14. ludi danes se križata na Balkanu poti Germanov in'razume. Slovanov. Kdo bo močnejši. Kaj imajo zvezde glede tega vi Govornik je še omenil, v ka-svojih preroških kartah?	!kem strahu živi nemški narod.
Pevski izbor Slavčki priredi zabavo v soboto večer 11. novembra v Slovenskem narodnem domu v dvorani št. 1. Na oktobrski seji je bilo sklenjeno, da se pošlje staršem za 50 centov pivskih listkov in upam, da ste s tem zadovoljni in da gotovo pridete na zabavo in pripeljite tudi svoje prijatelje, da nas bo več in bomo bolj veseli.
Namen te zabave je, da se zopet malo skupno zabavamo in s tem pomagamo tem našim malim pevcem, da se učijo še naprej naše lepe slovenske pesmi na katero so vsi ponosni. Znano vam je vsem, da so s tem združeni veliki stroški. Dajmo iim pomoči in podlage, da jih ojačimo gmotno in moralno. Zato pridite!
Servirali bomo domače klobase in kislo zelje, poleg tega pa bo dovolj tudi še kakšne druge jedače in pijače. Za ples bo igrala dobra godba. Torej na svidenje v soboto večer 11. novembra.
Mrs. Uršula Unetič, blag. -o-
Newburskim "Zvonarjem"
v nedeljo in bi govorili drugače. Zato pa sedaj klobuke doli in recite: Vsa čast vam gre, prav iz srca vam čestitamo. Res nad vse lepo sta zapeli v duetu J. Sever in M. Grodzanič; obema iskrene čestitke!
Kaj pa naša ga. Agnes Žagar, ona nam je zapela "Rožni-venec," pela je, ne kakor bi pela občinstvu, ne kakor bi gledala sliko svojega moža visečo na steni, pela je kakor, da bi stal njen pokojni mož pred njo in ji govoril: "Hvala Ti, Agnes, vem, da me hočeš nadomestiti." Lahko smelo trdim, da ni bilo niti eno oko suho, ko je končala in ji je mala deklica prinesla krasen šopek cvetlic. Srčne čestitke in vam vsem skupaj. Zvonu pa kličem: še na mnoga leta in mnogo uspeha tudi v bodočnosti.
Emily Silbitzer. -o-
Iz elevelandskega hriba
Cenjeni rojaki, vsem vam je že dobro znano, da se v New-burgu pri fari sv. Lovrenca zida nova cerkev. Vemo pa tudi, da nova cerkev mora imeti tudi nove zvonove, ker ta starih ne moremo več rabiti, ker so železni in Mr. Jakob Resnik mi je povedal, da je eden že počen.
No, pa vzemimo malo za res, malo pa za špas. Kdo je zvon ubil? Jaz pravim, da nihče drugi kot Jakob Resnik. Sedaj pa, če jih je razbil pa naj še nove kupi! Ampak veste, to ni beseda, da bi jaz Mr. Resni-ku očital kakšno tako nerodnost.
Mr. Jakob Resnik je nešteto krat potrkaval na stare zvono ve. Saj so vsi starejši farani takoj uganili kdo potrkava, kadar so zvonovi prav lepo zapeli. Takoj so rekli: Stayim za desetak, da je Resnik v zvoniku in je rtudi-,F^;bil, pa ne samo enkrat, ampak morda tisočkrat. Saj vsi vemo, da je največje veselje Mr. Resnika — lepo zvonenje in vem, da je njegova srčna želja, da bi že skoro potrkaval tudi na nove zvonove, ki bodo zapeli fara-nom v čast in pozdrav.
Cenjeni Mr. Resnik, kar malo počakaj, tvoja želja se ti bo gotovo izpolnila. Naj vam tukaj poročam, da do sedaj še nismo dobili še nobene kritike in zavedni katoličani nas bodo tudi v bodoče tako gentlemansko sprejeli in po svoji moči radi prispevali za nove zvonove.
Prosim pa vse darovalce, da nas ne zamudite preveč, kadar vas obiščemo. Kar odločno povejte: da ali ne. če ne morete danes, boste pa drugikrat, saj to ni nobena prisiljena stvar. Eden izmed rojakov me je vprašal: "Kdaj boš pa k meni kaj prišel, saj se bo tudi pri nas nekaj dobilo za nove zvo-
nove
i"
Peli so Zvonarji — kako pri-proste besede, saj to ni nič novega; toda če pojejo kakor so in Mr. Voigt jim je povedal, da peli v nedeljo 29. oktobra, je
je odvetnik in kot tak pozna po stave in ve, da potnega lista ne morejo zadržati, če je v redu. Zagrozil je, da se bodo pritožili na ameriško poslaništvo radi ta-
pa nekaj drugega. Kaj takega morejo napraviti pevci samo pod vodstvom res dobrega pe-vovodje kakor je g. Ivan Zor-man.
Ker Vam nisem imela prilike čestitati v nedeljo, g. Zorman, Vam tukaj izrekam najiskre-nejše čestitke, kakor tudi mešanemu in moškemu zboru in g. Paulinu za tako lep solo.
Vsi moški, ki pa tako radi zabavljate, da so ženske pač samo ženske, bi jih bili slišali
Dragi farani, znano vam jg, posebno starejšim, da so kralji, grofje, bogati kmetje in drugi taki, ki so imeli ka.i pod palcem, kupovali zvonove za svoja svetišča. Zvonovi so vendar glas fare. Oni oznanjajo za vse enako, oznanjajo nam veselje in tudi žalost. Najbolj miio poj o, kadar mrtvega k pogrebu neso . . .
Komu neki bodo prvič zapeli? To je seve uganka, ker naše življenje je v božjih rokah . . . Žalostno pa bi bilo, če bi mi farani ne mogli zložiti za par novih zvonov.
Ta teden obiščemo našo naselbino elevelandski hrib in pa Garfield Heights. V imenu cerkve se vam že vnaprej zahvaljujem za vašo naklonjenost. Pozdravljeni,!
France s elev. hriba in Matija Ozbolt iz Garfield Heights.
-o-
—Trst. V tovarni strojev pri Sv. Andreju se je težko ponesrečil kladivar Valerij Kem-perle.
Društvo "Slovenec"
Star slovenski običaj, je med drugimi tudi krst novega vina na sv. Martina dan. Slučajno ali namenoma tega ne vem, so se spravili naši pionirji pred 29 leti dne 13. novembra 1910, skupaj in vsadili prvo trto iz katere je postal danes že cel vinograd. Vsako posamezno trto od leta do leta pregledamo, če je kaj bolje obrodila. Tako smo imeli priliko dne 29. oktobra videti trto, ki je v tem vinogradu zadobila št. 18, kako lepo se je razvila in obrodila mnogo sadu. Vsa čast pridnim obdelovalcem, agitatorjem!
Društvo Slovenec, je največje moško društvo pri S. D. Z. najbrž tudi najmočnejše ako ne drugje, že vsaj pri vlečenju vrvi, kot se je pokazalo leta nazaj na olimpijadi. Nič ni torej čudnega, ako vidite "Slovence" v dvorani, katera se močno trese pod težo skupne plesne zabave, kakršno bodemo priredili na Martinovo soboto dne 11. novembra v S. N. Domu, pričetek ob 7:30. Vljudno vabimo tudi ostala društva S. D. Z. in drugih bratskih organizacij, da vidite, če je naša trta še vedno pokia grozdja. Obenem, da bo njena rodovitnost z vsakim letom močnejša, je pričakovati, da se ob takih redkih prilikah vse naše članstvo udeleži. Vsi za enega eden za vse, ker v slogi je moč, to je naše geslo. Na veselo svidenje v soboto dne 11. novembra v avditoriu S. N. Doma na St. Clair Ave. Za ples igra Sunny Ray Orchestra pričetek ob 7:30, vstopnina 25c.
Joseph Trebeč, preds -o-
Učimo se od Ircev
V nedeljo 29. oktobra so vihrale poleg ameriške zastave v Rockefellerjevem parku, tudi zelene irske, ko so slednji slovesno otvorili "Irski narodni kulturni vrt." Slavnosti je prisostovalo par tisoč ljudi. Program je bil pester in do pičice irski, zanima vo je bilo opazovati, pri njih sc je lahko naučiti narodne zavesti takega naroda ni nikjer drugod na svetu, da bi bil tako enotno navdušen za sebe in za svojo državo, Irci so vredni občudovanja, s tem so pa tudi že veliko dosegli in še več upajo. Irci imajo zmožne voditelje, njim je duhovnik, vera in domvoina nad vse naj važnejše, še v tujini se za isto prav tako in še bolj zanimajo Človek bi mislil, ko se nahaja med njimi in jih posluša, da so odrešili svet in da je njih kot listja in trave, toda to ni res. Ircev ni nikakor toliko kolikor bi človek sodil, toda, en Irec je za deset drugih in še več, Irec je glasan in dela povsod in vsak čas reklamo za svojo narodnost, vero in dom.
Da so ta svoj dan vporabili še za večjo reklamo svoje domvine so povabili navdušenega govornika, župana mesta Bostona, ki je, bil glavni govrnik programa in ki je Irce še 'bolj utrdil v veri do svoje stare domovine in histo-rije 700 letne tragedije, ki se je vlekla v boju z angleško vlado. Brez ovinkov je govornik udarjal po njih tlačiteljih Angležih in dokazoval kolikq so Irci morali pretrpeti in prizadevati, da so si ohranili vero narodnost in domovino.
Slavnosti je prisostvovalo veliko odličnih gostov, med njimi tudi duhovniki. Program je vodil Common Pleas sodnik Frank J. Merrick, ki je tudi povedal, da v njihovem vrtu ne bo nikakor-šnih spomenikov, vzrok da je ta, da imajo Irci zaslužnih mož, da bi ne mogli v vrt, če bi bili tudi drug poleg drugega postavljeni. "Naš vrt," je rekel govrnik "bo odevala zelena travica!" Saj je bilo tudi drugače vse zelenkasto kar je Ircem v čast, uniforme, godbene in krožkov, vse so pričale, da so Irci in k temu še zastave. Na kameniti plošči, ki je vrhu govorniške tribune je usekan napis, da je to kulturni vrt Ircev. Med govori se je opravila tudi molitev za one, ki so med tem časom preminuli in ko so delali za
»»»»»»i»t»:nn»innt»H»»»!iii»m»
Piše LOVRENC SUHADOLNIK
članek 6.
Dober nasvet
(Nadaljevanje) že v prejšnjih člankih sem povedal, da je otrok pri rojstvu kakor divjak in le z vsakdanjim učenjem se oblaži in se ga more na ta način napraviti človeka, ki bo vreden član človeške družbe. Nobena žival ne uboga človeka, če ni k temu naučena.
Najlepše vidimo to, če pogledamo v raznih cirkuzih, kjer vidimo različne živali, ki so izuče-ne raznih trikov, da ubogajo človeka na dana povelja. Vsako tako vežbanje pri živalih se prične že v zgodnji mladosti, v prvem letu starosti, kajti kasneje bi bilo nemogoče kaj takega naučiti.
Starši, ki odlašajo z vzgojo in učenjem svojih otrok takoj v mladosti, napravijo zelo veliko napako. Izgovor, da ima otrok še dovolj časa za učenje v poznejšem življenju, je jako piškav in škodljiv otrokovi vzgoji. Taki izgovori niso upravičeni. Starši, ki se na ta način izgovarjajo so nevedni, ali pa brezbrižni.
Otrok z zanemarjeno vzgojo v domači hiši, se ne bo povzpel kam višje samo z šolsko vzgojo, če ne uboga doma, tudi v šoli ne bo dosti prida iz njega.
Učitelji v šoli ne morejo delati čudežev, ampak samo nadaljujejo vzgojo, katero so otroci dobili v domači hiši pred šestim le-;om starosti. Kjer je dobra podlaga, tam se tudi lahko postavi velika in močna stavba. Vse tako Ogleda, da starši vse preveč zfth-
cevajo in pričakujejo od šole. Delo, če je prav začeto, je skoro napol gotovo.
Malokdaj se primeri, da bi otrok brez staršev, ali radi njihove malomarnosti in brezbrižnosti, postal dober član človeške družbe. To vidimo in izkušamo vsak lan v naših šolskih razredih, ker je nemogoče dati otrokom ves po-luk v šoli, če so pa starši zane-narjali svoje dolžnosti.
Vse preveč se starši zanašajo la šolo in ni pravično pričakova--i od učitelja, da bi naj vam on napravil iz napol pokvarjenega n nebogljivega otroka — dobre-?a državljana in meščana. Kako d upajo starši pričakovati od ačitelja, da bi nekaj napravil kar mi niso mogli, ali so toliko let zanemarjali. Vedite, da imajo ičitelji tudi svoje skrbi. Kako morete pričakovati od učitelja, da bo popravil kar ste sami zanemarili. Vedite, da ima učitelj v svojem razredu od 30 do 40 učencev in v tako kratkem času-ki ga ima vsak učitelj odločenega za pouk, v resnici ne morem o preveč pričakovati od njega.
Vsak učitelj poučuje 40 učencev 48 minut. Iz tega razvidim°> da največ kar more porabiti Časa z enim učencem, bi bilo krog minuto in en četrt. Torej sedaj vidite kaj morete pričakovati °d šole. Iz tega lahko sprevidit'3* da tudi učitelj ne more vsega P°~ praviti v eni minuti, kar ste starši zanemarili tekom leta. Preg°" vor'pravi: "Kar boste sejali, to boste želi," zato ponovno poudarjam, da podlaga vsej vzgoji .Te v domači hiši v nežni otroški dobi-(Dalje prihodnjič)
prospeh vrta. Irci so nam zgled. Irci se drže najboljše P° ohraniti svojo narodnost in svoj vero. Irci ali njih domovin® propade ker med njimi je z v tudi iskrenost brez izdajaj j Pri sodelovanju za svoj kultu vrt so sodelovali tudi duhovi^ iz škofije. Irski vrt je P^jrju Superior Ave. proti bt. ^ v spodnjemu bulivardu.
A. G. predsednik J-
^imiiiiini»Hi»«»t>i»»>»M»n»»»inii»in»»ii»»nMiiM»»nn»iiHiiiiiiiHiittmti
WINNET0U
Po anatiusm IntaUka K. M*ym žumtmimwm»i»i»i»»i»nH»»n»imi«iui»M»iii»ii»ni»ti»»HH»»»»»iBm
"Torej ima veliki Duh tisto deželo zelo rad —.
Ampak sinovi Komančev ne potrebujejo njegove modrosti Sami so dovolj modri in pametni in sami vejo, kaj morajo storiti, da bodo srečni. In njegova modrost menda ni prišla z njim v našo deželo, ker se je drznil križati našo bojno pot. Kadar izkopljejo bojevniki Komančev bojno sekiro, ne marajo belih ljudi pri sebi!"
"Zdi se, da si pozabil, kaj so rekli vaši odposlanci belim bojevnikom v trdnjavi Inge —!" "Ne vem, kaj so rekli." "Pa ti bom povedal. Obljubili so, da bodo le Apače napadli, bele pa da bodo pri miru pustili, ker so njihovi prijatelji."
"Kar so obljubili, naj sami držijo! Veliki medved ni bil poleg."
Zelo naduto in sovražno je govoril, Old Death pa vljudno in prijazno. Po teh rdečkarjevih besedah pa je tudi sam vzrojil.
"Tako govoriš —? Kdo pa si prav za prav, da si upaš take besede povedati Koša pevi —? Ne poznam te! Niti svojega imena mi nisi povedal. Ali že vobče i-maš kako ime? če ga nimaš, mi povej vsaj ime svojega očeta!"
Rdečkar je otrpnil od čudenja nad toliko drznostjo, dolgo je strmel v starca in počasi povedal:
"človek, ali te naj dam do smrti bičati — ?"
"Si boš premislil!" "Jaz sem Avat vila, poglavar Komančev!"
Neskončno ponosno je povedal svoje ime. Malomarno je dejal Old Death: "Avat vila, Veliki medved—? Ko sem ubil svojega prvega medveda, sem bil še deček. In od tistega časa sem ubil toliko gris lyjev, da bi si lahko vse telo ove-sil z njihovimi kremplji. V mojih očeh še ni nikak junak človek, ki je ubil medveda."
"Pa si poglej skalpe na mojem pasu!"
"Pshaw —! Da sem vzel skalpe vsem sovražnikom, ki sem jih premagal, bi lahko obdaril z njimi vse tvoje bojevnike. To ni nič!"
"Avat vila je sin Ojo kolce, velikega poglavarja Komančev!"
"To je nekaj. Vsaj priporoča te. Z Belim bobrom sem kadil pipo miru. Prisegla sva si da bodo njegovi prijatelji tudi moji prijatelji in moji prijatelji tudi njegovi prijatelji. In mož beseda je bil. Upam, da tudi sin Velikega bobra tako misli!"
"Drzno govoriš! Ali misliš, da so bojevniki Komančev miši, ki jih lahko pes nalaja, kadar in kakor se mu zljubi?"
"Kaj praviš —•? Pes —? Ali misliš, da je Old Death pes, ki ga smeš brcniti, če se ti tako zlju bi —? Ako si takih misli, te bom za to žalitev nemudoma poslal v večna lovišča."
"Uff—! Sto bojevnikov stoji krog tebe!"
Pokazal je po taboru. "Dobro!" je odgovoril starec. "Ampak tule sedimo mi in veljamo prav toliko kakor tvojih sto Komančev. Ne bodo mi ubranili, če ti hočem pognati kroglo v glavo.
In potem bi se pomenil tudi s tvojimi IJjudmi! Poglej! Tule imam dva samokresa, v vsakem je šest strelov. In moji tovariši imajo tudi vsak po dva samokresa. Skupaj imamo torej šestdeset strelov, ne da bi nam bilo treba nabijati. In povrh imamo še puške, ki so boljše ko vaše, in tudi nože. Preden bi nas premagali, bi padla polovica tvojih ljudi!"
Tako s Komančem pač še nih-ni govoril. Pet proti sto lju-
^em! In vendar si je upal stari
Krožiti!
Te drznosti rdeči ni razumel, jal:
Dejal je:
"Močno medicino imaš, da si upaš tako govoriti!"
česar Indijanec ne razume, to je zanj "medicina," skrivnost.
Old Death je prijel za samokres in s poudarkom rekel:
"Da^ medicino imam. In ta medicina je dosedaj še vsakogar poslala v smrt, ki je bil moj sovražnik, in bo tudi odslej.
Vprašam te, ali nas priznaš za prijatelje ali ne?"
"Posvetovati se moram s svo* jimi bojevniki."
"Poglavar Komančev mora za svet vprašati svoje bojevnike, ali sme biti prijatelj Koša peve? Tega bi ne bil verjel. Pa ker si tako povedal, bo menda že res.
Toda mi smo poglavarji in storimo, kar se nam ljubi. Nismo taki, kakor ti, ki se moraš šele posvetovati s svojimi, predey kaj storiš. Večji in pogumnejši smo kakor ti in ne moremo več s teboj ob istem ognju sedeti. Zaja-hali bomo in odšli."
Vstal je, pa obdržal samokrese v rokah. Tudi mi drugi smo vstali.
Veliki medved je šinil pokonci, kot da ga je gad pičil. Oči so mu plamtele in usta so se mu odprla, beli zobje so se mu bleščali kakor roparici.
Samoljubje in previdnost sta se hudo borili v njegovi duši. Mlad je še bil, komaj pred nekaj meseci, je pravil njegov oglednik, si je pridobil ime, pa rad bi bil igral vlogo velikega poglavarja, beli bi se ga naj bali —. Toda razum mu je narekoval, da mora biti previden. Poznal je samokres, vedel je, da je strašno orožje v rokah pogumnega člo veka. Plačali bi z življenjem svojo predrznost, pa prej bi padlo še mnogo njegovih ljudi in sam bi bil prvi, ki bi ga za dela krogla. Odgovoren je bil očetu, vrhovnemu poglavarju, za življenje svojih ljudi, vedel je, da jih ne sme žrtvovati svojemu samo-ljubju.
Ali bi naj mignil svojim lju dem, naj nas ubijejo? Kaj bi re-1«1 njegov oče? Da se ni znal premagovati, da je prijatelju svojega očeta odrekel gostoljubnost in ga nahrul kakor coyota — samo da bi pokazal svojo po-glavarsko moč.
Take misli so se borile v njegovi duši in Old Death je dobro vedel, o čem da rdečkar razmišlja, pa je tudi vedel, kako se bo položaj zasukal. Brez strahu je stal pred njim, z napetim samokresom v rokah, mirno mu je gledal v bliskajoče se oči.
"Odjezdili bodete —?" se je jezil Indijanec. "Kje so vaši konji? Ne dobite jih! Obkoljeni ste!"
"In ti si še v večji nevarnosti! In sramota te čaka! Če te zadene moja krogla, si tvoj oče ne bo zagrnil obraba in ne bo zapel smrtne pesmi. Rekel bo: 'Nisem imel sina. Tisti, ki ga je Old Death ustrelil, je bil neizkušen človek, otrok, ki ni spoštoval mojih prijateljev in se je dal zapeljati od častihlepja. Sence tvojih bojevnikov, ki jih bom s teboj vred postrelil, ti bodo zabra-nile vstop v večna lovišča, in stare sqwawe bodo odpirale brezzoba usta in zasramovale poveljnika, ki je svoje ljudi pognal v smrt, ker se ni znal premagovati.
Poglej me! Ali se te bojim? Ni me strah pred teboj in ne pred tvojimi ljudmi. Pa sin si mojega prijatelja in želel bi, da je moj prijatelj Beli bober vesel svojega sina.
Odloči se! Toda ena sama napačna beseda, en sam sumljiv migljaj, pa te ustrelim in boj se začne."
i
Nepremično je stal poglavar pač celo minuto. Nato pa je sedel, snel calumet z vratu in de-
«t»Miiiiiit»t»itiiitMniiiiiii»iiiiiiiitniit»>iiii»i»»i»i»i>tiittiiiiiiiii»iiiiiiiniiiimt
J02E GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
«»i»:»iit»ttii>tiiii>»n>»»»it»»i»»H»»ti»ti!n»:n»nni>»»»n»iiiH>»»immml
Za orjaško steno, ki je edini Tu so izpostavjeni zasmehova-
ostanek njihove slave, jokajo kot da se hočejo skriti pogledom Oljske gore, ki je nekoč gledala Gospodove solze, da bi tako ne videla njih solza. V mrzlo steno tožijo svojo bol, da bi tako ne slišale glasu tla nekdanjega gradu Antonija, tam na severni strani tempeljskega prostora, kjer so nekoč rjuli njih očetje: "Proč ž njim, proč, križaj ga!" Tam od severoza-padne strani pa zre no steno žalovanja, cerkev Božjega groba, ki pokriva za Jude najbolj žgoči kraj — Kalvarijo, — kjer je visel na križu On, katerega so pribili na križ in so Ga še v smrtni borbi sramotili in pljuvali v Njega ter Ga pozivali: "če si Sin božji, stopi s križa!"
Pa je bil Sin božji, četudi so Ga njih očetje, tako izzivalno pozivali, da stopi s križa, češ, da potem bodo verovali. Stotnik, trd Rimljan ter vojaški predstavnik cesarskega Rima, je bil pa čisto drugačnih nazorov; ko je videl kako vdano trpi in kaj se godi v naravi, pa je na glas priznal: "Resnično, ta je bil Sin božji.!" Poganski Rimljan je priznal, kar so Judje zavrgli in Rim je potem dobil to kar so Judje zaigrali; tja je prišel slavni predstavnik Kri-žanega in tam je zdaj njegov sedež in Rim je potem bil tista sila pa tista šiba, ki je kaznovala Jude. Zdaj so brez domovine, osovraženi od narodov in povsod se jih smatra za tujce. Ta košček, to steno, ki je podzid gore Morije ter je še iz Salomonovih časov; k tej steni, ki je videla judovsko slavo in in tu izpričujejo resničnost sv.
nju, zaničevanju, pa tudi pomilovanju, ko od vseh delov sveta in vseh narodov prihajajo ter jih gledaj o. Jud, ki je med narodi takorekoč bankir in lastnik velikih industrij in trgovine je tukaj en velik revež.
Bil sem priča dogodka in sem videl, kako je ta narod tu zasmehovan in kako še Jude tu izziva. V prostor sta prišla dva po kakih 18 let stara Arabca ter z sovražnim očesom motrila jokajoče Jude ob steni, potem pa sta pričela pobirati po tleh zamazane koščke papirja, nato pa tako izzivalno stopila poleg Judov ter pričela metati v odprtine tiste umazane kose papirja in tako oponašati Jude, ko so tja s takim spoštovanjem dajali tiste bele listke. Judje so se kar zdrznili ter z strupenimi pogledi ošinili Arabca, ki se tako izzivalno norčujeta iz njih. Stvar je izgledala zelo napeto in jaz sem že mi-siil, da se bodo udarili in prav mogoče, da bi do tega prišlo ter se razvil krvav boj, da ni tega preprečil vojak, ki je bi tamkaj na straži ter z nabito puško1 stopil pred Arabca in ukazal, da se takoj pobereta; kar sta tudi takoj storila in se umaknila. Zdaj mi je bilo tudi jasno, odkod toliko bojev, med Judi in Arabci, in da nimajo Angleži nič kaj prijetnega posla tu delati red, k ije pa neobhodno potreben, a ne gre drugače kot z vso strogostjo orožja,
Tako se godi nekdaj od Boga izvoljenemu narodu, na njemu nekdaj lastni zemlji, ki ni več njegova. Tu izpričujejo o nekdanji slavi po kateri žalujejo
njih žalostni kttnee, hodijo plakat. Toda tudi tu pred to okrog 40 metrov dolgo in do 19 metrov visoko steno so le tujci.
pisma, pa potrjujejo to kar pripoveduje Evangelij, če bi drugih prič ne bilo, Judje so, ki to z svojim vedenjem na gas iz-
pričujejo ter tako priznavajo ostro šibo božjo, ki jih je vda-rila.
Pomilovanja vredni so in kristjani naj jih zato ne sovražijo, zlasti pa ne preganjajo kakor se to dela v Nemčiji. To je višek brutalnosti in ne kul-turnosti. Bog jim je naklonil prvenstvo ter so bili Njegov narod in On jih je tudi kaznoval; ne pa popolnoma zavrgel. Sv. Pavel pravi, da pred koncem sveta se bodo izpreobrnili tudi Judje. Takole piše v pismu do Rimljanov: "Slepota je prišla na en del Izraelov, dokler ne vstopi polno število poganov . . . Kakor namreč svoj čas vi niste verovali v Boga, sedaj ste pa usmiljenje dosegli radi njih nevere, tako so tudi sedaj neverni vam za usmiljenje, da bi tudi oni usmiljenja dosegli." Tako jim bo še dana prilika in takrat se jo bodo gotovo poslu-žili ter priznali Njega, katerega so zavrgli in stopili v Njegovo Cerkev.
Njih kazen naj pa opominja kristjane kako Bog tepe one, ki se Mu izneverijo ter Ga zavržejo. Saj mnogi kristjani dandanes niso nič boljši od Judov in v nekaterih ozirih morda še slabši, pa se utegne tudi nad njimi maščevati. Eden je, ki sodi.
Globoko presunjen sem gledal kraj žalovanja ter ga po preteku kake tri četrt ure zapustil ; poslovil sem se še od obeh duhovnikov in slovaški duhovnik me je povabil, da grem z njim v Damask/kamor je bil namenjen drugi dan, pa sem hvaležno odklonil, ker moj načrt je bil drugačen in v tem načrtu jaz nisem imel Damaska, kjer se je spreobrnil Savel, poznejši veliki apostol sv. Pavel. "Kaj vas ne zanima sv. Pavel?" me vpraša potem ko sem povedal, da tja ne gi*em. "Že, ampak sv. Pavla sem obiskal v Rimu," sem dejal na to. "Ste bili v Rimu? No, potem vam pa res ni treba hoditi v Damask," mi odvrne, nakar
poslovili. Ona dva sta 1 stf®žbo- Predfdnik upravnega
odbora je dunajski nadškof

,, ook e tovarne za Anglijo.
smo se
šla svojo pot, jaz pa nazaj v gostišče.
Pol tema je že bila, ko sem se vračal proti gostišču in nič prijetna ni bila tista pot po ozkih zamazanih ulicah, kjer so po večini mohamedanski Arabci. Toda nekaj časa je šlo še kar dobro, kar naenkrat se pa znajdem na tako čudno zveri-ženih ulicah, da sem bil že v resnih skrbeh ,kako priti na pravo pot. že itak je bilo precej temno, ozke ulice skoro brez vsake razsvetljave so pa temo še povečale. Ko hodim nekaj časa sem in tja, zagledam več korakov pred seboj dve črno oblečeni ženski.- To sti pa gotovo dve redovnici, si mislim in najbolje bo, da jima sledim, ker gresta gotovo v kak samostan; na ta način bom prišel iz te neprijetnosti. Pospešim korake, pa vidim, da sti dve črno zagrnjeni mohame-danki.
Hop, to le pa ni zdravo, da grem za njima in utegne biti lahko še celo prav usodno. Iti za takimi in v takem kraju pa ob takem času je nevarno. Takoj, ko sem spoznal kaj da je, se obrnem nazaj, pa brodim in hodim ter končno le pridem na bolj široko cesto, ki je vodila naravnost navzgor. Ne da bi koga izpraševal, kajti v takem kraju čim bolj se kažeš nevednega tem slabše je; zato sem kar molčal pa šel, ter kmalu nato prišel blizu cerkve Božjega groba. Hvala Bogu, zdaj sem pa na trdem!, sem dejal, ter se precej globoko oddahnil, potem pa jo ubral po Via Dolorosa, po kateri sem največkrat šel in šel tudi zadnji večer mojega bivanja v Jeruzalemu", ter se srečno vrnil v gostišče.
Po večerji sem poravnal račun mojega hiševanja, se zahvalil dr. Hajderju, rektorju gostišča za vso postrežbo, ki sem jo bil deležen ves čas mojega bivanja v Jeruzalemu. Tu sem bil kakor doma; postrežba je bila v vseh ozirih prvovrstna, hrana vedno sveža in izborila soba, da bi jo v velikem hotelu ne dobil boljše.' Račun za vse to pa je znašal nekaj čez dva dolarja na dan. Kaj takega se še komaj v Ljubljani dobi, ne pa v takem mestu kot je Jeruzalem, kamor pridejo ljudje iz vseh strani in je temu primerno dražje. Prav hvaležen sem bil dr. Aleksiču, ki me je tako blagohotno opozoril na to gostišče.
Gostišče sv. Družine, nekdanje avstrijsko gostišče ali hos-pic, je pa lepa pa obsežna dvonadstropna stavba, na severovzhodni strani starega mesta v neposredni bližini tretje in četrte postaje Križevega pota; pozidano pred nekako 80 leti. Zasluge za to ima v prvi vrsti dunajski nadškof in kardinal Raucher, ki je z izdatno pomočjo avstrijske cesarske hiše Habsburžanov le uspel v svojem prizadevanju, da se je kupilo zemljišče ter se postavilo to lepo hišo, ki naj bo začasni dom vsem podanikom monarhije, ki pridejo v Jeruzalem. Tako je zelo koristil tudi Slovencem, ki so bili del monarhije, ter so tu svobodno uživali te pravice.
Gostišče so po razsulu Av-stro-ogrske spremenili na ime sv. Družine, toda pravico do njega imajo oni narodi, ki so nekdaj-spadali pod monarhijo, med temi Slovenci, ki imajo do njega vso pravico, bodisi pri vodstvu ali pa kot romarji. Gostišče je gospodarsko pod vodstvom rektorja in vice rektor-
kardinal dr. Innitzer.
Služba vice rektorja ae večkrat menja, da se tako da priliko več duhovnikom, ki želijo študirati sv. pismo, ter potem od svojega škofa določeni prevzamejo to res častno službo in se posvetijo študijam, kar je velike koristi za škofijo. Slovenci so, kakor razvidno, pri dunajskem nadškofu dobro zapisani. Pred svetovno vojno je bil dalj časa tu kot rektor Slovenec, prelat dr. Martin Ehr-lich, pred Aleksičem pa je bil kot vice rektor dr. Andrej Snoj, profesor bogoslovja v Ljubljani. To svojo službo vršijo naši rojaki tukaj prav častno in vzorno ter so v ponos narodu in pa jugoslovanski državi, pa v veliko korist našim ljudem, ki pridejo v Jeruzalem. Tu jim potem prav po bratov-sko pomagajo v vseh ozirih. Žal, da so taki obiski od strani naših ljudi, ki gredo v Jeruzalem, zelo redki če pa kdo pride tja, pa stori najbolj pametno ter sebi v korist, ako gre v gostišče sv. Družine, poleg tega pa pomaga podpirati to tako koristno ustanovo, katere solastniki smo tudi Slovenci.
Tukaj so stanovali mnogi prav odlični romarji, kar prav nazorno kažejo razni grbi, spominske plošče in table, ki vise na stenah po hodnikti. Med mnogimi odličnimi romarji, ki so bili tukaj je bil pokojni avstrijski cesar Franc Jožef I., ki je obiskal Jeruzalem ter stanoval v tem gostišču. Od naših Slovencev je zlasti omeniti pokojnega nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki je meseca septembra, 1910, pripeljal v Jeruzalem okrog 530 slovenskih romarjev ter je z njimi stanoval tukaj. Na steni hodnika visi velika lepa tabla, kjer je z blestečimi črkami zapisano ime pokojnega vladike Slovencev.
Tu so stanovali še nekateri drugi odlični Slovenci, ki so bili v Jeruzalemu: dr. Frančišek L a m p e, ustanovitelj in prvi urednik leposlovnega mesečnika "Dom in svet" ter pisatelj knjige "Jeruzalemski romar"; on je začel Slovencem razlagati in pisati monumentalno delo "Zgodbe sv. pisma," katero je izdajala družba sv. Mohorja. Tu je bil tudi župnik g. Jurij | M. Trunk, pisatelj knjig: "Bodi svoje sreče kovač," "Amerika in Amerikanci" in "Na Jutro-vem." Sedaj je kot župnik v Leadville, Colo., kjer piše za "Amerikanskega Slovenca" in "Novi Svet." Potem je bil tu dr. Anton Jehart, profesor bogoslovja ter pisatelj knjige '"Iz Kaire v Bagdad." Dalje g. John Potokar, lastnik tvornice mehkih pijač v Clevelandu, O., ki je opisal svoje potovanje po Sveti deželi v "Ameriški Domovini." Poleg teh so bili še nekateri drugi.
Med grbi in spominskimi ploščami me je zlasti zanimala slika slovenskih romarjev, ki so leta 1910 priromali v Sveto deželo ter dne 7. septembra z glasno molitvijo ter svete pesmi prepevajoč korakali v Jeruzalem, da so z lepo slovensko pesmijo zadivili ves Jeruzalem.
(Dalje prihodnjič.) -o-.—
—Kanal. Karabinerji so a-retirali 20 letnega Franca Pav-šiča iz Zavrha, ker bo moral odgovarjati za celo vrsto tatvin. Prepeljali so ga v sodnij-ske zapore. Med drugim je u-kradel nekemu delavcu iz Bače zlato uro, ki jo je prodal Ru-
dolfu Luzniku, katerega so tu-ja", "za ka ter o'mesto' sta določb- ?! prijel[- Mnogim delavcem.
Angleška, ladja je rešila ljudi -iz potopljene francoske ladje Btctagnc. Nemška podmornica: je streljala na ladjo brez svarila.
j , ,	. v. - « ki so shranjevali kolesa pri
na dva duhovnika iz bivše Av-i .	.	, ■ *
njemu, jih je ta prodal za nekaj lir.
strije. Tedaj sta bila na tem
odličnem mestu Dunajčan dr. Haider kot rektor ter naš slovenski rojak dr. Jakob Aleksič, profesor bogoslovja iz Maribora, ki je bil tam kot vice rektor. Gospodinjstvo je v oskrbi šolskih sester, ki skrbijo za po-
MALI OGLASI
Odda se
stanovanje 5 sob, zgorej; $30 na mesec z garažo. $28 brez garaže. 1293 E. 168th St.	(262)
kateremu je znižana cena in stane samo:
(ROMAN)


s




na zavoj z zdravili, ki se je nahajal na mizi.
Hiti tja, vzame brez odlašanja eno izmed steklenic iz zavoja, jo odpre, obrne in skuša stresti vsebino na dlan roke — bila je prazna.
"Nisem se zmotil !" vzklikne.
Toda mož ni imel časa za mišljevanja.
Naj prvo mora pregovoriti barona, da se vrne k očetu Poigno-tu, ne da bi mu povedal strašno novico.
Izgovor je lahko dobil.
župnik hiti navzdol k vozu in s primerno hladnokrvnostjo pove baronu, da zaenkrat ne bo mogoče ostati v Borderie, ker je o pazil v okolici več sumljivih oseb, ki so prežale na hišo, da morajo biti bolj previdni kot prej.
Končno se je baron podal, se veda skrajno nevoljen in žalosten.
"Vi tako zahtevate, gospod župnik," reče, "in ubogati moram. Poj diva Poignot, pelji me zopet k očetu."
Gospa Escroval prisede v voz
n v*v	i i*v
Bozic se bliža
Vsi, ki imate v stari domovini še starše, sorodnike, prijatelje in znance, se istih radi spomnite, posebna ob praznikih kot je bc/ie in Novo leto. A ne samo, da fits jili spomnite, tudi razveseliti jih želite s kakim primernim darilom. Najbolj primeren dar 11a je denar.. Da pa bodo vaši dragi tečno in v redu sprejeli te, kar jim pošljete, se vam svetuje, da se obrnete glede pošiljanja denarja na:
August Hollander
Slov. Narodni Dom. 6119 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
HOLLANDER pošilja denar v Jugoslavijo, Italije in druge evropske države. Vsaka pošiljatev je garantirana in je običajno izplačana v treh tednih. Cene dinarjem in liram so zelo ugodne .. . Pri Kollanderju dobite tudi jugoslovanske in italijanske znamke.
župnik se dvigne in pogleda j k svojemu možu. župnik jih opa-okoli po sobi. Pogled mu pade zuje, dokler ne zginejo z vozom,
nakar se je zopet drznil v nesrečno hišo.
Korakal je po stopnicah navzgor, ko se mu zazdi, da sliši vdihovanje, ki prihaja iz mrtvaške sobe. župnik se prestraši. Kot blisk švigne navzgor.
V sobi zagleda moža, ki kleči poleg Marie-Anne in grenko plača. Izraz na njegovem obrazu, egovo tarnanje, vse je kazalo, je mladi mož v divjem obupu. Bil je tako zatoplen v svojo ža-ost, da ni opazil, ko je vstopil župnik.
Kdo je bil ta nesrečni človek, ti je našel pot v hišo smrti?
"Jean!" vzklikne župnik. "Jean Lacheneur!"
Z enim samim skokom plane Jean od svoje sestre bil je bled in grozeč; jeza je sproti sušila njegove solza.
"Kdo ste vi?" zahteva s strašnim glasom. "Kaj delate tu? Kaj želite od mene?"
Radi svoje kmečke obleke, radi dolge brade Jean seveda ni mogel spoznati svojega bivšega župnika v Sairmeuse.
Toda kakor hitro imenuje svoje ime, Jean od veselja vzklikne.
"Sam Bog vas je prinesel sem !" reče. "Marie-Anne ne mo-
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Unetič
ki je zatisnil svoje blage oči 7. novembra, 1938.
Sedmi november! Spomin me iano-va rani! Oče-sopros ti blagi, ni te več med nami. Nebeški Oče naj ti bo plačnik, v rajskih višavah usmiljen Sodnik. Za trud in trpljenje te solzne doline, na.1 sprejme te v svoje nebeške višine.
Leto poteklo je naglo, kar si zatisnil oči; vsak dan te kličejo solze, nazaj te priklicat' moč ni.
Žalujoča:
Mary Unetič, soproga. Joseph, sin.
re biti mrtva. Vi, ki ste rešili toliko drugih, boste rešili tudi njo!"
Toda ko duhovnik žalostno pokaže s prstom proti nebu, Jean umolkne. Obraz mu je bil skoro pošasten. Razumel je, da ni nobenega upanja več.
"Ah!" šepeta, "usoda ne pozna nobenega usmiljenja z nami. Iz daljave sem pazil na Marie-Anne, in ravno nocoj sem nameraval priti k njej in ji povedati: "Čuvaj se, sestri1 ca, bodi previdna!"
"Kaj, ti si vedel —."
"Vedel sem, da se je nahajala v veliki nevarnosti, da, res je, gospod. Pred eno uro, ko sem večerjal v neki restavraciji v Sairmeuse, je priše noter Grolletov sin. "Kaj si ti?" me je vprašal. "Pravkar sem videl Chupina, ki se plazi okoli hiše tvoje sestre. Ko me je zagledal, se je skril. In bežal sem kot blazen sem. Toda kadar usoda nasprotuje, kaj moremo! Prišel sem prepozno !"
Župnik premišlju je n e k a j minut.
"Torej misliš, da je Chupin povzročil zločin?"
"Ne samo mislim, pač pa pripravljen isem priseči, da je on morilec — proklet izdajalec!"
"Toda kakšen vzrok bi imel za umor?"
Jean se skoro blazno zasmeje.
"Bodite prepričani, da mu bo kri hčere prinesla še višjo nagrado kot jo je dobil za njenega očeta. Chupin je le orodje v rokah drugih, toda on ni naredil načrta za umor. Pogledati boste morali bolj visoko, precej visoko, da najdete zločinca, pogledati boste morali v najlepši grad te dežele, da, za zidovje gradu Sairmeuse."
"Nesrečnik, je, mislite s tem!"	s
"Kar sem rekel!"
In z mrzlim glasom še dode-ne:
"Martial de Sairmeuse je morilec."
Duhovnik odskoči.
"Ti si blazen!" reče.
Toda Jean, resno zmaje z glavo.
"Ako se vam zdim blazen, gospod," odvrne, "prihaja to
jih strasti, ki jih je imel Martial za Marie-Anne. Želel jo je dobiti za svojo priležnico. Marie-Anne je bila drzna dovolj, d;i ga je odklonila, in to je bil zločin, za katerega je l>i-a kaznovana s smrtjo. Ko se je vMartial prepričal, da Marie-Anne ne bo nikdar njegova, jo je zastrupil, da je nihče drugi ne bi dobil."
Vsak poskus prepričati Jea-na o blaznosti njegove ideje je bil zaman ta trenotek. Noben dokaz ga ne bi prepričal. Zatisnil bi oči pred vsemi dokazi.
"Jutri, ko se strežne, bom govoril z njim," misli duhovnik. Potem pa reče obrnjen proti Jeanu:
"Truplo sirote moramo odstraniti. Tu na tleh ne more ležati. Pomagaj mi, da položiva truplo na postelj."
Jean se strese od nog do glave. Očividno se je obotavljal.
"Naj bo!" reče po težkem notranjem boju.
Nihče še nikdar ni spal na oni postelji, katero je ubogi Chanlouineau namenil za Marie-Anne.
"Za njo bo," šepeta Jean, 'ali pa nikogar druzega."
In res, je bila Marie-Anne prva, ki je počivala v postelji — mrtva.
Ko je bilo to žalostno delo gotovo, se Jean vsede v naslonjač, kjer je Marie-Anne izdihnila svojo dušo. Z rokami si pokrije obraz in sedel je tam molčeč in nepremično kot kip, ki predstavlja žalost.
Župnik je pa pokleknil poleg postelje in začel moliti za mrtvo, proseč Boga, da ji podeli mir in srečo v nebesih, njej, ki je toliko trpela na tem svetu.
Toda molil je le z ustnicami. Dasi je skušal biti zbran, pa so misli tavale daleč naokoli.
Skušal je razvozi jati-tajnost, ki je bila v zvezi s smrtjo Marie-Anne. Ali je bila res u-moriena? Ali ip bilo mogoče, d
ostalo nekaj kapljic na krožniku na mizi.
"Ko se zdani," premišljuje župnik, "bom pogledal tudi o-koli hiše.
Zjutraj se poda v vrt 'ter skrbno' preišče vso okolico.
Sprva ne more najti ničesar, kar bi ga pripeljalo na kako sled in je že hotel opustiti hadaljno iskanje, toda ko stopi v sadovnjak opazi v bližini velik teman madež v travi.
Ko se približa opazi, da je kri.
Močno vznemirjen pokliče Jeana, kateremu razodene svoje odkritje.
"Nekoga so tu umorili," reče I^acheneur, "in zgoditi se je moralo ponoči, ker se kri še ni posušila."
"Žrtev .je izgubila precej krvi," pripomni duhovnik. "Ako sledimo tem madežem lahko doženemo, kdo je umorjenec."
"Dajte, da jaz iščem," reče Jean. "Vi pa pojdite v hišo,
Avstrijski n a dvoj voda Oto, ki bi rad dobil dovoljenje od Anglije in Francije, da bi organiziral legijo Avstrijcev in jo peljal proti Nemcem.
Vojvoda Witukor in njegova žena. Vojvoda je\ pride-Ijen angleškemu letalskemu eskadrw v Franciji, pa je začasno na "urlaubu" doma.
Iff
Ernest Hemingivay, eden tmjboljstn t— 'listov, včasih zamenja pero za puško in se poda na lov.
gospod; kmalu se vrnem."
Otrok bi lahko sledil tem madežem, ki so bili tako pogosti in tako razločni.
Krvava sled končno preneha pri hiši Chupina. Vrata so bila zaprta. Jean potrka brez v sakega obotav 1 j a n j a.
Najstarejši sin starega tihotapca odpre vrata in Jean zagleda čuden prizor pred' seboj .
V kotu sobe leži truplo izdajalca; postelja je bila, pre-vfnjena in zlomljena, vsa sla ma razmetana "iz slamnice. Žena in sin mrtvega moža, oborožena s krampi in lopatami sta na vso moč razbijala po ilovnatih tleh beznice. Iskali skrito premoženje Chupi-
"Kaj hočeš?" zahteva vdova s surovim glasom. "Očeta Chupina."
"Saj la"hko jasno vidiš, da je bil umorjen," reče eden izmed Sinov.
In ko zavihti v bližini Jea* na kramp, še vzklikne:
"Najbrž si ti njegov morilce. Toda o tem bo sodnija govorila. Poberi se, in če ne —•"
Jean odide, ne da bi rekel besedo. Mudilo se mu je nazaj v Borderie.
Smrt Chupina je prekrižala vse njegove načrte in ga je močno vznemirjala.
(Dalje prihodnjič)
DRUŠTVO KATOLIŠKIH BORŠT-NARJKV DVOR MARIJE POMAGAJ
ST. 1C1C, COLL1NWOOD, OHIO.
Zavaruje člane od 1. do 60 leta za $1,000 do $10,000. Zboruje drusi četrtek v mesecu v cerkveni dvorani. V slučaju bolezni se morajo člani javiti pri zapisnikarju.
Predsednik: Prank Mauich, 707 K-162nd St.; tajnik Prank Trepal, jr., 1540G Holmes Ave.; zapisnikar: Anton Grcšel. 15615 School Ave.; blagajnik Albert Germek. 1188 E. 176th St.
LOVCI, KUPITE SVOJE POTREBŠČINE PRI NAS, KJER LAHKO IZBIRATE IZ VELIKE, FINE ZALOGE
NABOJI so po—89c, $1.00 in $1.25 zavoj
LOVSKE KAPE______________50c in 79c
LOVSKI TELOVNIKI, po_________$1.00
LOVSKI SUKNJIČI, po
, $2.5Q, $3.50, $4.50, $5.50
lovske: hlače, po $2.95 in $3.95
PUŠKE
Enocevska lovska puška-----------$6.95
Dvocevka, finega izdelka ----------$19.75
Se toplo priporočamo
GRBINA HARBWARE
_6127 St. Clair Ave.__
III 111[|If 11MIIIIlllltlII11M It IIII11■11MllltllllIti i:II till II>ictltlMl......111111M111111111111II1ISl^
g
Popolnoma novi	s
ELEKTRIČNI ČISTILCI f
najnovejši model, z gumasto	|
protekcijo, da ne odrgne po-	|
hištva pri čiščenju. Regular-	| na cena $39.95, sedaj samo
$24.95 I
Norwood Appliance & Furniture
6104 St. Clair Ave. 1 819 E. 185th St. |
^.iiiiiiiiininiiiiiiimiiii..............................................................
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
•ENGLISH-SLOVENE READER"
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDiNA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Fred B.'Suite Jr., ki živi že več. let v železnih pljučih, se odpravlja čez zimo-v Elprido. Poleg njega, je njegov oče
in njegova žena.
Ohranite ta kupon, je »reden 25^
' Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Obranite ta kupon, Je vrede* 25^