trfiala ob 4. ajutral. ea' Stane mesečno Dia as —; ea inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo l Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta itev. 16/L — Telefon itev. 71. l*!očna redakcija! od 19. ure naprej v Knaflovi ul, št 5/L — Telefon St Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko Oprava1 Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon St. 36. Inseratni oddelekt Ljubljana, PreSen nova ulica it. 4. — Telefon it. 3S. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. z. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« ljana it. 11.843, • Praha čisto 78.180, Wien Nr. 105.141. Ljubljana, 19. maja. Vlada Zedinjenih držav je na podlagi poročila komisije za fondiranje dolgov pozvaja vlade Francije. Italije. Belgije, Češkoslovaške, Rumunije, Grčije, Jugoslavije, Estonske in Latvije, da naj čim prej začno odplačevati svoj dolg Ameriki Predsednik Coolidge in njegov držav jj tajnik za zunanje zadeve sta izbrala nadvse značilen in resen trenutek za svoj opomin evropskim dolžnikom. Oglasila sta se v hipu. ko se med Lon-onom in Parizom vrše končna posve-ovanja glede nemške garancijske ponudbe in se sklepa o vprašanju izpraznitve Porenja, o nemških prestopkih oroti razorožitvi, u vprašanju priključitve Avstrije Nemčiii itd Ameriška nota deluje kot pritisk na zavezniške rtade in ga ie Bela hiša nedvomno kot iakega tudi zamislila. Ameriški državniki niso nikoli taiili, da nameravajo ob prvi Driliki izrabiti svoje denarne terjatve kot presiio na Evropo. Te terjatve so ogromne in dosegajo ne vštevši Anglijo skupno vsoto 6 in pol milijarde dolarjev ali okroglo 400 milijard dinarjev. Največja dolžnica ie Franciia, ki se je od začetka vojne do danes zadolžila v Zedinjenih državah za 3.7 milijarde dolarjev. Takoj za njo pride Italija z 2 milijardama dolarjev. Belgija je dolžna 400 milijonov, Ceško-slov. 100. Jugoslavija 55, Poljska 135, Rumunija 40 milijonov dolarjev itd. Zediniene države, ki že itak imajo naku-pičen po svojih kleteh večii del zlatih ezerv syeta, imajo v svojih terjatvah .lanram Evropi drugo nadvse solidno orožje, kateremu ni mogoče odreči primernega rešpekta. Zadeva je tem resnejša, ker se namerava v najkrajšem času oglasiti s svojimi zahtevami še Anglija, ki ie tudi msodiia znatne vsote svojim kontinen-!a!nim zaveznicam. Anglija ie s pogod-70 v februarju 1923 priznala svoj dolg £edinjenim (državam in ga zdai tudi :dno vsako leto odnlačuie. S tem se c začela osvobajati finančne diktature tevv Yorka. sankcionirala pa je obrnem ameriško stališče, da se moraio šote, ki so iih Zediniene države veči-icma v blagu posodile evropskim zaveznicam za skirono zmago, na vsak lačin vrniti, dočim milijoni človeških Jivjjen!. ki so iih evropske dolžnice žrtvovale za isto skupno zmago, ne jrihajajo pri tem računu v poštev. Ameriška nota ni prišla nepričakova-io. Novi poslanik Zedinjenih držav v -ondonu Houghton je 5. t m. prečitaJ jvoj znameniti nastopni govor, ki je v 3istvu ostra pretnja na naslov Francije |n njenih zaveznic. Predsednik zunanje :omisije v washingtonskem senatu \Vil-:am Borah. ki že dali časa vodi vztraj-10 kampanjo v korist Nemčije, je na-lavno skušal z moraličnega in gospo-larskega stališča podkrepiti zahtevo Zedinjenih držav po poravnavi vojnih lolgov. Argumentacija gosp. Boraha je zani-niva. On trdi, da so sleherni državni folgovi sveta mednarodna obveznost, i se ne sme nekaznovano kršiti. Kot ,'risilno sredstvo za izterjatev ameri-ph posojil v Evropi pridejo v poštev udi kanoni ln oklopnice. Gosp. Borah riporoča Ameriki, naj si poišče svoj enar zgrda. če ga ne dobi zlepa. Po liegovem mnenju Francija in njene zaveznice ne le morajo, ampak tudi mo-[e.io plačati. Trdi, da se je n. pr. francosko nacijonalno bogastvo po vojni lomnožilo za najmanj 10 %. pri čemer ovoosvobojeni provinci Alzacija in ■orena nista všteti. Sklicuje se na bla-Bstanie francoske industrije, ki ne po-fia brezposelnosti in kaže s prstom na laraščajoči izvoz Francije. Najbolj na-»oti mu je močna francoska armada in ,'osojila, ki iih je Francija dala za po-[zdigo vojaških moči svojih iztočnih ^veznic. Gosp. Borah pravi, da oni, ;i ima denar za kanone. mora imeti de-|ar tudi za plačevanje svojih dolgov, ameriški davkoplačevalec da ne mara svojim denarjem indirektno vzdrževati armade Francije, Poljske. Češko-['ovaške, Rumunije. Jugoslavije itd. Zdi se, da so Borahovi argumenti [reoričali predvsem predsednika Coo-l[l?ea in mu poslužili kot moralno iPravičilo za zadnjo noto o dolgovih. Francoski odgovor na te argumente naslednji: Vojna je prinesla ogrom-'o povečanje ameriškega bogastva, ashington sam uradno razglaša, da v dobi od 1. 1912. do 1. 1922. narodno "emoženle Zedinjenih držav narastlo 'd 186 milijard na 380 milijard dolar-V istem času se je bogastvo Fran-r'.e do poizvedbah ameriškega bankir-pga trusta znižalo za 30 %. Francija izgubila milijarde, naložene v Rusi-100 milijard prihrankov je šlo za ob-■ovo od Nemcev opustoŠenih provinc, [ank pa ie padel na 20 centimov. Zedi-;ene države imajo letos 108 milijonov i''!ar;ev prebitka v proračunu, vsled ftar se bodo davki občutno znižali. 'rancija pa mora za 1. 1925 iztisniti po-[ritje za 4'miliiarde deficita iz žepov 'oiih davkoplačevalcev ... Amerika ne mara zaiamčiti Franciji Gospod Pašič zopet rahlo obolel Včeraj so v Narodni skupščini razpravljale le nekatere sekcije. — Predsedniku Pašiču so zdravniki svetovali, naj ostane nekaj dni doma. — Seja poslanskega kluba SDS. — Izjava avstrijskega poslanika HoHingerja. bata. Klub je ugotovil, da ne obsojajo samo samostojni demokrati, ampak tudi ogromna večina radikalnih poslancev spletke zoper vlado. Jasno je, da gre za prozorno akcijo intri"*mtov, ki nai bi razbila Narodni blok. Za nio stoji iz osebnih razlogov majhna skupina radikalnih poslancev okrog dr. Laze Markovima, broječa 8 do 10 pristašev. Edino živahni so tekom dneva bili diplomatski poseti v zunanjem ministrstvu. kier so se tekom dneva 7*-lasili ameriški, poljski, grški, češkoslovaški in avstrijski poslaniki. Avstrijski poslanik Hoffinger je pomočniku zunanjega ministra Markovičii sporočil ugotovitev avstrijske vlade, da Dunaj ni središče zarote proti Jugoslaviji, da pa hoče dunajska vlada storiti vsa potrebno, da se onemogoči vsaka morebitna akcija proti naši državi Poslanik Hoffinger je nadalje obvestil gosp.. Markoviča, da politični krogi na Dunaju nikakor ne iemlje.io resno propagande za spojitev Avstrije z Nemčijo. Beograd, 19. maia. p. Dan je bil miren, brez važnejših političnih dogodkov. Zborovali so le razni pododbori za razpravo o poedinih zakonskih pred logih. Dopoldne so imeli sejo člani večine pododbora za kmetijske kredite, ki so se je udeležili tudi ministri doktor Žerjav, dr. Stojadinovič in dr. Gri-sogono. Razprava je v glavnem veljala sredstvom, ki nai se dajo na razpolago generalnemu gospodarskemu ravnateljstvu. Finančni minister dr. Stojadinovič je izjavil, da se bo v prva dva nastopna redna proračuna vstavilo za kmetijske kredite po 50 miliionov Din. v prihodnje pa po 100 milijonov. Finančni minister je odklonil zahtevo, da bi se v zakon sprejelo tudi državno imetje Belje kot osnova kreditne klavnice. Popoldne je tako v Narodni skupščini kakor v vladnih krogih vladalo popolno zatišje. Zvečer ie imel sejo klub samostojnih demokratskih poslancev, na kateri je prosvetni minister Pribičevič podal poročilo o političnem položaju, nakar se je razvila, daljša de- Sedaj so tudi že radičevci pod kolesi Zemljoradniške «Novosti» jim očitajo korupcijo. — Pišejo, da so radičevci na Prpičevi večerji zaslužili 8 milijonov dinarjev. — «Politika» poroča, di se radičevci razdvojijo, ako bi vodstvo HSS vstopilo v vlad — Kje je zapisnik o vstopu HRSS v seljaško in- ternaci- Beograd, 19. maia. f. )dhodom Pav la Radiča v Zagreb, 1. Dr je odpotoval s sinočnjim brzovlatu-m. so na mah pojenjale vse intrige, pletene zadnje dni na račun radičevskih prizadevanj za vstop v vlado. V današnjem pisanju opozicijskih novin se opaža popoln preokret. Posebno «Novosti», oficijalno glasilo zemijoradnikov in s tem tudi g. Pucljevih kmetijcev. so prešle danes v direkten izpad proti radičevcem. Objavljajo Članek pod naslovom «Hrvati in korupcija*, v katerem hudo zamer-jajo radičevcem, da se družijo z radikali. ki so znani kot veliki korupcijo-nisti. kakor dr. Laza Markovič in dr. Voja Janjič. List omenja, da so na znanem banketu pri Milanu Prpiču napravili radičevci izborno kupčijo, pri kateri so zaslužili osem miliionov dinarjev. Radičevci so v opoziciji imeli še dokaj čiste roke in s tem pravico, nastopati protj korupciji. Sedaj pa, ko so kandidati za ministrske stolčke, iih nikakor ne ovira, da se bratijo s konip-cijonisti. «Novosti» pravijo, da so s tem izgubili radičevci pravico, boriti se zoper korupcijo, ker se ne nahajajo le v družbi radikalov, ampak so se sami izkazali za korupciioniste. S posebnim interesom se komentira tudi današnje pisanje »Politike«, ki je doslej izkazovala radičevcem največjo naklonjenost in se v ustrezanju njihovim prizadevanjem tudi ni strašila intrig. Danes pa »Politika« v razmotri-vanju situacije opozicijskega bloka navaja, da se radičevci ne morejo zanašati na iskren sporazum z radikali, ker da bodo radikali ob prvi priliki postopali tako, kakor so postopali z Markovim protokolom. Vprašanje verifikacije anketiranih radičevskih mandatov je najboljši dokaz za to, ker se verifikacija odlaga brez vsake potrebe. Značilno je tudi to — pravi »Politika« — da se v enem delu opozicijskega bloka smatra, da gotovo pride med radičevci do razkola v slučaju, ako se vseeno doseže pakt med radikali in radičevci in vstop radičevcev v vlado. Sporazuma po tej verziji ne žele zajedničarjl in del radičevskih poslancev, ki bi ob vstopu vodstva HSS v vlado zapustili klub. Obenem objavlja današnja «Politika» na celj prvi in tudi na drugi strani poročilo anketne komisije o mandatih HRSS. V poročilu je večinoma samo to, kar so vsebovale mnogobrojne dosedanje izjave članov anketne komisije, da komisija ni mogla dobiti originalnega zapisnika seje, na kateri se je HRSS izjavila za pristop v seljaško intenacijonalo. Pred uveljavljenjem nove carinske tarife Beograd, 19. maja. r. Dopoldne je deputacija Zveze industrijcev pod vodstvom gosp. Bajlonija posredovala pri finančnem ministru, naj se čim prej uve ljavi nova carinska tarifa. Dr. Stojadinovič je odgovoril, da ima od skupščine pooblastilo na podlagi proračunskih dvanajstin za uvedbo nove carinske tarife, vendar pa ie potrebno, da se prej sporazume o nekaterih spornih točkah z ministroma za kmetijstvo ter za trgovino in industrijo. Izrazil je upanje, da bo to izvršeno v dveh ali treh dneh, nakar bo vprašanje nove carinske tarife rešeno v najkrajšem času. Predsedniki komisij za zrelostne izpite Beograd, 19. maja p. Minister prosvete Pribičevič je odredil za predsednika izpra-ševalnih komisij v višjih in nižjih tečajih gg: dr. Jeremijo Živanoviča, prof. višje pedagoške šole v Beogradu, za I. gimnazijo in realko v Ljubljani; dr. Marija Kiseljaka, vseučilišč, prof. v Zagrebu, za II. gimnazijo v Ljubljani ta gimnazijo v Kočevju; dr. Avgusta Musiča, vseučiliškega profesorja v Zagrebu, za III. gimnazijo v Ljubljani; dr. Tihomira Gjorgjeviča, vseučiliikega profesorja v Beogradu, za učiteljišče v Ljubljani (za vse tri zavode); Gojrgja Rokmiča, prof. vojaške akademije v Beogradu, za realko v Mariboru; dr. Jovan Hadžija vseučiliškega profesorja v Ljubljani, za gimnazijo v Mariboru in Murski Soboti, Milana Man-droviča, oblastnega šolskega nadzornika v Velikem Bečkereku, za učiteljišča v Mariboru (za vse tri zavode); Josipa VVestra, viš. šolskega nadzornika v Ljubljani, za gimnaziji v Novem mestu in Kranju; dr. Karla Hinterlechnerja, vseuč. prof. v Ljubljani, za gimnaziji v Celju in Ptuju ter dr. Janka Lokarja, giran. ravnatelja v Lj-joljani za gimnazijo v St. Vidu nad Ljubljano. Novi fašistovski zakoni Rim, 19. maja. s. Vladni predlog proti taji nim družbam, ki je naperjen posebno proti prostozidarjem, je bil danes v zbornici so* glasno sprejet s 304 glasovi. Ustavna opozU cija in vojni udeleženci so se glasovanja vzdržali. Rim, 19. maja. s. »Popolo d' Italia® napo« veduje, da bo vlada še v tem zasedanju zbor. niče predložila nov zakonski osnutek za iz« čiščenje državnega uradništva, ki je faši» stom sovražno in protinacionalno. S tem za. konom naj bi se uresničila fašistovska revo« lucija med državnim personalom. Vsi država ni uradniki, ki niso «udani državi in narodu® naj bodo odpuščeni. in njenim zaveznicam sigurnosti pred nemško revanšo. Ko pa ogrožene države same skrbe za svojo varnost, vidijo Zediniene države v organiziranju obrambnih armad nevaren militarizem in nepotrebno razmetavanje denarja. V tem jeziku se ie pač težko sporazumeti. Navzlic pravilnosti francoskega stališča v tej zadevi pa je finančna gospodarska in politična sila Zed'n!"":h držav tako močan faktor, da bo njena zahteva po vrnitvi posojil končno le prodrla. Teoretično so jo že do danes sprejele skoro vse države, ki prihajajo v poštev. s Francijo na čelu. Kako in kdaj bodo dolžnice na evropskem kontinentu plačale ogromne milijarde, v tem ie danes vprašanie. Amerika ima v to svrho že pripravljena plačilne načrte v stilu onetra. ki ga "»neral in bankir Dawes izdelal za Nemčiio. Da-wes je danes podpredsednik Zedinjenih držav in Coolideeova desna roka. Zmagovite države na evropskem kontinentu čakaio torei nova ogromna bremena, ki jih bodo morale; poleg dosedanjih nositi na svojih izmučenih plečih. V Bolgariji še ni dovolj krvi Svojci in pristaši Panice napovedujejo krvno osveto. — Novi boji z vstaši* — Aretacije komunistov in zemijoradnikov. — Vojaški in politični begunci. Sofija. 19. maja. s. Umor Panice v Burgtheatru na Dunaju je dal znamenje za krvave prepire med obema sovražnima taboroma Macedoncev. Panicova rodbina je objavila posmrtnico. v kateri napoveduje nasprotnikom krvavo re-vanžo. V drugi posmrtnici obljubljajo federalisti centralistom krvav obračun za umor svojega voditelja Panice. Centralisti so nato odgovorili v sofijskem listu «Epoka». ki prinaša sliko atentatorice in poveličuje njen čin kot patrijotično delo ter grozi federalistom, da jih bodo skušali popolnoma iztrebiti. Beograd, 19. maja, r. Po zadniih vesteh iz Sofije se vrše po vsej Bolgarski ogorčeni boji med vstaši in vladnimi četami. Došlo je do hudih spopadov pri Tatarpasardžiku. Šipki, Lovču in Šu-menu. Bukarešta, 19. maja. r. O dogodkih v Bolgarski tekom zadnjih 24 ur prihajalo zelo vznemirljive vesti. Vzhodno od Sofije se bojuje 1500 vojakov proti oboroženim vstašem. Došlo je do spopadov pri Tatarpasardžiku, Sanimaku, Šipki, Lovči in Šumenu. Odkrili so zaroto, katere namen je bil zadržati ori-entekspresni vlak z razstrelitvijo mo- sta pri Tatarpasardžiku. Mostove straži sedaj vojaštvo. Sofija, 19. maja. r. Listi objavljajo izjavo vojnega ministra, da nastopajo vladne čete proti vstašem, ki so se nanovo pojavili, z uspehom zlasti v okolici Pasardžika in Panadjurišta. Vsta-ške čete niso mnogobrojne. Koliko časa bo še trajalo obsedno stanje, je še negotovo. Ukinjeno bo, ko se dežela poinoma očisti komunistov. Sofija, 19. maja. r. Preiskava proti komunistični mladinski organizaciji se nadaljuje in so doslej aretirali 22 oseb. Zlasti v Vrači je preiskava proti komunistični mladinski organizaciji imela zelo važne uspehe. Tam so aretirali tudi predsednika komunistične krajevne organizacije. ki se je 1. 1924 udeležil kongresa v Moskvi. Caribrod. 19. maja. r. V zadnjem času se množe pobegi bolgarskih vojakov na našem ozemlje. Pred nekaj dnevi sta se javila našim oblastem dva begunca .včeraj pa zopet pet zemijoradnikov. Vsi begunci izpovedujejo, da je teren v Bolgarski neznosen in da so gozdovi polni beguncev. Zunanjepolitična debata v Reichstagu Republikanske stranke proti desničarskemu radikalizmu. — cijalisti predlagajo vladi nezaupnico. So- Berlin, 19. maja. s. Na današnji seji državnega zbora je kot prvi govoril socialistični poslanec Breitscheid, ki ie izjavil, da ni sicer mnenja, da so vzhodne meje Nemčije pravične in nespremenljive, vendar pa socialisti ne bodo podpirali politike, ki bi hotela nasilno spremeniti te meje. Nato je govoril prof. Westarp (nemški nacionalec), ki je zahteval, da mora v Nemčiji prenehati vojaška kontrola. Dalje je mnenja, da bodo pogodbe s Poljsko le malo koristile: končal je: »Francija hoče. da se najprej rešita vprašanji razorožitve in garancij, nakar bo izpraznila koln-sko cono. Po mojem mnenju pa bo vedel do uspeha samo obratni vrstni red. Nemčija more vstopiti v Zvezo narodov le teda.i, če se de iure izključi čl. 16 statuta. Želimo uradne izjave, ki odklanja čl. 233 versajske pogodbe o krivdi Nemčije!« Poslanec Kaas (centrum) je izjavil, da mora nemška zunanja politika hoditi po poti medsebojnega zbližanja in stremeti za stanjem, ki naj da Nemčiji brez formalne spremembe mirovniS pogodb ono gospodarsko in politično svobodo razmaha, brez katere ne more živeti. Govornik je končno protestiral proti zasedbi Porenja, ki da je protizakonita in v nasprotju z mirovnimi pogodbami. Socijalisti so predložili zboru dnevni red, ki izraža vladi nezaupnico, sledeče vsebine, ki se kratko glasi: Vlada nima zaupanja državnega zbora. Komunisti so se nezaupnici pridružili in joi še utemeljili proti zun. ministru z dodatkom »radi vodstva zun. politike«, proti državnemu kancelarju pa z dodatkom »radi notranje in zunanje politike njegove vlade.« ZUNANJEPOLITIČNI REFERATI HINDENBURGU Berlin, 19. maja (Avala)" Državni predsednik Hindenburg je danes dopoldne sprejel daljše poročilo državnega kancelar ja dr. Luthra in zun. ministra dr. Stresemanna o vprašanjih zunanje politike. Popolde je Hindenburg obiskal apostolskega nuncija msgr. Pacellija. Hude zahteve glede razorožitve Nemčije Odstranijo naj se vse industrijske naprave, ki bi se mogle preurediti v oboroževalno industrijo. Berlin, 19. maja. s. «Lokalanzeiger» doznava o vsebini razorožitvene note, ki jo bo nemška vlada prejela še tekom tega tedna, sledeče podrobnosti: V noti se zahteva, naj velika nemška industrijska podjetja, ki so prej izdelovala orožje, podro razne naprave, ki se dado z lahkoto zopet urediti za izdelovanje orožja. Izpolnitev tega pogoja bi bila za nemško industrijo katastrofalnega učinka. Dalje zahteva nota popolen razpust varnostne policije ter razpust vo- jaškega urada v državnem obrambnem ministrstvu, ki ni nič drugega, kakor prejšnji generalni štab. Od drugih zahtev je omembe vredna tudi ta, da naj bi se podrla trdnjava v Koenigsbergu. Pariz, 19. maja. s. Jutrišnja seja po-slaniške konference, na kateri bi bilo treba sestaviti besedilo note o razorožitvi za Nemčijo, je bila odgodena. ker se London in Pariz še nista popolnoma sporazumela glede poročila, ki naj ga prejme Nemčija. Amerika grozi z zaporo kreditov Državam, ki ne bodo plačevale vojnih dolgov, ameriški trg ne bo smel dati nobenega novega posojila. le državni, ampak tudi privatni. Ameriška zgodovina še ne pozna podobnega sklepa in zato upajo, da Coolidge tudi sedaj ne bo vztrajal na njem. Vlada je določila posebno komisijo, NewyOrk, 19. maja. s. »Evening Post« javlja iz Washingtona: Ce bi odgovori evropskih držav na inicijativo predsednika Coolidgeia. po katerih naj bi se v kratkem pričela pogajanja glede zaključka pogodb o vojnih dolgovih, bili neugodni, bi kongres sprejel sklep, po katerem naj bi se vsem takim državam, ki še niso izpolnile svojih obveznosti. zabranili vsi krediti in to ne ki bo odpotovala v Evropo, da se s posameznimi državami, ki so dolžnice Amerike, dogovori o načinu odplačevanja. -35S- Dr. Beneš predsednik konference dela Ženeva, 19. maja. (Avala) Danes otvorjena zasedanje mednarodne konference dela ie soglasno izvolilo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša za predsednika. Na konferenci je zastopanih 42 držav s 308 delegati in strokovnjaki. Kalfov v Londonu London, 19. maja. s. Bolgarski zunanji minister Kalfov je imel včeraj dopoldne razgovor z zunanjim ministrom Chamberlainom. Jutri namerava Kalfov odpotovati v Rim in nato v Prago in Budimpešto. Minister je označil v razgovoru z zastopnikom Reuterjevega urada za neresnično vest, da bi skušala Bolgarija podaljšati ojačenje svoje žan-darmerije preko 30. maja t. L Manifestacija madžarskih kmetov za Masaryka Praga, 19. maja. s. Včeraj se je vršila t Pragi čudna demonstracija. Okoli 4000 mu džarskih kmetov v narodnih nošah je kora. kalo v Hradžin, kjer so priredili predsedni* ku Masarvku ovacije. Povorko so tvorili vla. d; naklonjeni mali posestniki, ki so demon« strirali za pravično razdelitev zemlje Ogromen gozdni požar v Nemčiji Berlin, 19. maja. s. Kakor poroča »Berliner Tageb!att» je izbruhnil včeraj popoldne ▼ gozdovih ob žcleznici Altdamir.sGoInnov velikanski gozdni požar, ki je uničil ogrom« ne površine gozda. Reševalne akcije so bile vsled močnega vetra zelo otežkočene. Škoda znaša do sedaj 4001000 mark. To je največji gozdni požar, ki je divjal zadnja leta v Nemčiji. Boljševiška brezbožnost (De atheismo bolševismi.) Pod tem naslovom je izdala »Bogoslovna akademija« v Ljubljani izpod peresa dr. Fr. Grivca v ponatisu malo knjižico, ki precej izčrpno obravnava stališče komunizma, odnosno boljševizma napram verskemu vprašanju. Ne da bi se spuščali v kritiko te brošure, se nam zdi že zato potrebno, da seznanimo širšo našo javnost z njeno vsebino, ker pri nas komunizem in klerikali-zem politično pogostokrat v zvezi nastopata ter drug drugega podpirata, dasi sta si programatično dva skrajno nasprotna si ekstrema. Brošura gospoda dr. Grivca je klasičen dokaz nedoslednosti in nemoralnosti voditeljev obeh teh dveh naših političnih strui, ki s svojo politiko le dokazujejo, da jim ni prav nič za principe. Naš komunist je pripravljen v dosego svojih osebnih in trenutnih uspehov vezati se s škofi, naši klerikalci pa ravnoiako, če politika to zahteva, ne glede na cerkev, vero in Boga, objemati se tudi s samim hudičem. Dr. Grivec opisuje uvodoma svoie brošure kako so ruski boljševiki do zadnjih skrajnosti izvedli tudi svoja pro-tiverska načela. Piše. da so že v začetku 20. stoletja odpadli od «vere. narodnosti in države». L. 1905. se ie ruska revolucija izprevrgla v «razbojništvo in nemoralnost®. eLnina označuje kot eks-tremni element, ki je 1. 1905. odločno naglašal «za vse socialiste obvezno protiversko stališče«, češ, da mora biti vsakdo popolnoma svoboden, da izpoveduje poljubno religijo, ali pa ne priznava nobene religije. «vsak sme biti ateist, kakor ie navadno vsak socialist®. Zanj religija nI privatna stvar; kajti že Marx je dejal: «religija je opij za ljud-stvo». Protiverska borba zato ni privatna, marveč splošno strankarska, splošno proletarska stvar®. Lenin je to načelo utemljeval s tem, da je religija eden izmed načinov duhovnega nasilja, ki vedno in povsod tlači ljudske množice. Religija ie neka vrsta duhovnega žganja (jeruša). Moderni zavedni delavec s prezirom odklanja verske predsodke, nebo prepušča duhovnikom in hinavcem, boreč se za boliše življenje tukaj na zemlji. Zato je treba dati množicam gradiva za ateistično propagando, probuditi jih iz religioznega spanja, vzbuditi jih k zavedni kritiki religij- Dr. Grivec piše dalje, da je ruska komunistična stranka 1. 1919. snrejela v svoj program kot bistveno točko proti-verski boj. «Protiverska propaganda in protiverska borba je bistvena naloga in dolžnost boljševiške stranke.® Po mnenju dr. Grivca se ni «še nikoli nobena stranka in nobena vlada tako načelno, tako sistematično borila Droti religiji®. Vodstvo boljševiške stranke je poslalo 31. marca 1921. vsem organizacijam okrožnico, v kateri konstatira, da se stranka v celoti odločno bori proti veri, a poedini člani kršijo strankarsko disciplino in se udeležujejo cerkvenih obredov. Kdor ne soglaša s protiverskim komunističnim stališčem, naj izstopi iz stranke. Za protiverski boj uporabljajo komunisti tudi vsa sredstva državnega aparata velike države. Lenin je zahteval, da se mora državna in šolska protiverska borba podpirati s časopisjem, s knjigami in brošurami, z lepaki in letaki, s predavanji in s skioptičnimi in kinematografskimi slikami, z gledališkimi predstavami itd. Na mnogih javnih zgradbah ie napis: »Religija je opij za ljudstvo®. Izdajajo dva strokovna protiverska tednika z naslovom «Brezbožnik». v katerih so tudi barvaste karikature proti Kristusu in evangeliju. Za vzgojo pro-tiverskih agitatorjev so na univerzah ustanovili protiverske seminarje. Pri vsem protiverskem dokazovanju se na-glaša. da je vera nedokazana, neznan-stvena in neosnovana. Izkustveno naj se dokazuje, kako neosnovana je vera v nadnaravno, vera v božjo pomoč in kako prazno je zaupanje v moč molitve. Otrokom in odraslim s praktičnimi zgledi dokazujejo, da je vse odvisno samo od prirodnih sil, od tehnike, od zdravil, cd človeškega dela in organi-zacije. Dr. Grivec piše, da preganjajo komunisti v protiverskem boju vse religije in vse sekte, a da se bore proti katoliški veri v mnogih ozirih še bolj odločno nego proti pravoslavju. Na ozemlju boliševiške Rusije ni sedaj niti enega katoliškega škofa, niti bogoslovnega semenišča. Na koncu svojega spisa svari kanonik in profesor bogoslovja dr. , rivec pred komunizmom, češ. da je romantična idealizacija boljševizma nevarna igra, tem nevarnejša, ker boljševiki z vsemi sredstvi delajo, da bi vse narode zazibali v sanje o komunističnem raju na zemlji. Prej ali slej bi morali kotoliki drago plačati nerazsodnost, ako bi se družili s komunisti. Dr. Grivec je znan kot odločen anti-komunist. Vsa njegova prizadevanja dokazati voditeljem SLS opasnost komunizma za katoličanstvo so bila dosedaj zelo malo uspešna. Kakor se govori v klerikalnih krogih, je namen dr. Grivčece brošure o boljševiški brez-božnosti zlasti tudi ta, da odvrne tudi ljubljanskega škofa Jegliča od komunistov. saj je znano, da je pri zadnjih občinskih volitvah škof Jeglič ostenta-tivno glasoval za komuniste, njegovi semenišniki so pa šli v voljtve pod geslom-: «Sumus ex grege Christi — pa gremo s komunisti.® Češka kritika knjige dr. Milade Paulove Izredna profesorica na praški univerzi dr. Milada Paulova je spisala knjigo o Jugoslovanskem odboru. Delo je prišlo v roke tudi najboljšemu poznavalcu sodobne svetovne zgodovine v češkoslovaški republiki drju Jos. Susti, ki je napisal o knjigi temeljito recenzijo. Dr. Šesta pravi: Milada Paulova ie opozorila javnost nase že pred dvema letoma s spisom »Diplomatična igra z Jugoslovani med svetovno vojno.® Predno se je lotila dela o Jugosl. odboru, je nameravala napisati študijo o čeških vplivih na narodni pokret v jugoslovanskih zemljah v polovici devetdesetih let prošlega sto-letia. Ko je proučevala vire, pa ji ie prišlo pod roke toliko novega in zanimivega gradiva, da se je odločila najprej obdelati te vire. Susta primerja podatke Milade Paulove in nastaianje jugoslovanske države s češko borbo za svobodo ter povdarja v$e momente, ki so si v tem boju sorodni. Zgodovinar meni da je bilo za Jugoslovane pač najtežje to. ker so imeli sovražnike ne le v Budimpešti in na Du-naiu. temveč tudi v Italiji. Italija je v zavezniškem taboru marljivo zasledovala vsak gibljaj in je že od početka vi njih» »Slovenec« je končno vendarle pomislil na stari pregovor: Ouod licet ovi. liceat bovi — in je informacije »Jutarniega lista® prepustil svojim zaveznikom. + Kaj dela dr. Žerjav? Opozicijo-nalna beograjska «Pravda» je prinesla 17. t. m. vest, da ima minister dr. Žerjav pri pogajanjih med radikali in radičevci predvsem nalogo, obveščati o njih kralja. Ta vest je zelo razburila »Slovenca®, ki pravi, da mu dotična številka Davidovičeve «Pravde» slučajno (!) ni pri rokah ter piše. da je pač verjetno, da se dr. Žerjav zaninja za pogajanja med radikali in radičevci. ";er gre njemu in vsem samostojnim demokratom zelo za kožo in za nadaljnji obstoj v vladi. Zelo bosa pa bo, pravi škofov list. da bi dr. Žerjav bil poklican kralju poročati o pogajanjih, ker njega »sploh zraven ni in ga n:hče nič ne vpraša®, res pa utegne biti. da doktor Žerjav prav pridno pomaga Pribičeviču intrigirati na dvoru (Aha, sedaj je že zraven!) proti sporazumu med radikali in radičevci in proti vstopu radičevcev v vlado, zlasti če (!) ti vztrajajo na zahtevi, da mora Pribičevič z Žerjavom vred ven iz vlade. Gornjo vest je objavila Davidovičeva »Pravda®, radi česar naj se škofov list z njo prereka ali je resnična. Dr. Žerjav že .ve kaj dela in gotovo je, da stori vedno to, kar ni dela v ujedinjevanju jugoslovanskih ple- yšeč našini" klerikalcem. Cim bolj bodo nn^n /inoennct 7a svojo tentori- I • ■___i! ___t:i: i„™ Ka -7emip Nemčija vstaja Pričujoči članek je izšel pred kratkim v «Matinun>; napisal ga je znani novinar Jules Sauervein, ki se je mudil dlje časa v Nemčiji, da prouči tamošnje razmere. Ko sem posetil g. Stresemanna, sem mu dejal: Občudovati moram vašo dr« žavo, ki se, kakor sem videl, v gospo, darskem, moralnem in finančnem pogle« du popravlja od premirja sem ne verjet« no hitro. G. Stresemann mi je seveda ugovar« j al, češ da težka industrija le s težavo premaguje velike ovire, ki se ji stavlja« jo nasproti, da je težava z obilnimi zalogami premoga, da je še neurejeno vprašanje državnih vpokojencev in da propad državnih retnikov močno te« ži državno gospodarstvo. Priznal pa mi je, da se je v deželo povrnil red in da so se državne finance močno po> pravile, odkar je vpeljana nova, zlata valuta. • Kdor ne verjame, da je Nemčija na poti k ozdravljenju, naj si malo ogleda nemške ilustrovane liste. Skoraj na sle. herni strani bo našel dokaze, da si Nemci zopet osvajajo naesta. ki so jih zavzemali pred svetovno vojno. Tako čitamo, da je Nemčija zastopana »a milanski razstavi, da je organizirala pr« vi vzorčni velesejem v Berlinu, da je poslala v Ameriko množico svojih naj. boljših gospodarskih strokovnjakov v svrho študiranj a ameriških razmer. Predvsem pa vidimo pri vsaki priliki, kako zelo podpira država šport, ki se ji zdi nadvse važen faktor za povzdi« go ljudskega zdravja. Pred velikimi ki« nematogra.fi naznanjajo veliki napisi predvajanje novih filmov, med kateri, mi so odlično zastopani baš športni fil« mi. Človek bi mislil da živi v antiki. Če bi ne bilo neizmerne množine ljudstva, vrvečega po berlinskih ulicah, ki nudi povsem drug pogled, kakor življenje v starem Rimu ali'Atenah. Golota je ta« čas v Nemčiji v časteh, a nc samo v music«ha!lah marveč tudi v resr.ih gle« dališčih. kjer dostikrat naletiš na lepa. ke sledeče vsebine: Spričo visokega mo ralnega nivoia naših predstav je vstop dovoljen tudi otrokom in mladim de. klicam. Med športnimi panogami zavzema odlično mesto telovadba, kar je zlasti v Nemčiji popolnoma umljivo, saj vzga ja telovadba telo in duha v smislu vo« jaške discipline. Število športnih orga« nizacij je skoraj neizmrno. Nedavno se je v Berlinu mudil nekj ameriški cowboy. Nemci so mu postavili častno spremstvo, ki ga je spremljalo vsepo« vsod: bili so to nemški skavti. Karkoli je v zvezi s pospeševanjem nejšo podporo in vzpodbudo tako od strani vlade kot od strani privatnikov. • Nemčija si je opomogla tudi v gospo darskem oziru. Odkar je uvedena rent« na marka, je postal Berlin drugi New« york, mesto dolarjev. Nekateri so mi celo zatrjevali, da je življenje v Berli. nu dražje kot v Newyorku. Gospodar, sko ozdravljenje države pa ima seve tudi svojo slabo plat, ki se javlja zlasti v izvozu. Ali zato pa je stabilizirana sleherna eksistenca. Pred par dnevi sem čital, da so bile železniške tarife povi« šane za 10 odstotkov. Ali nihče se ni nad tem razburjal. «Železničarji so zahtevali povišanje plače,» mi je nekdo razlagal, «češ da jih država plača na bazi koeficijenta 1.49 z ozirom na pla« če pred vojno, dočim se je življenje v resnici podražila za 53 odst. Država jim je morala ugoditi, ker so bile z ah« tevke železničarjev povsem utemelje« ne.» Kakor omenjeno, ni nihče kritizi« ral tega poviška, in niti v enem listu nisem čital, da bi bil kdo vlado napa« dal zaradi njega. Davki so v Nemčiji precejšnji in narod jih točno plačuje. Indirektni dav« ki zadevajo zelo ostro luksusne pred« mete: za en funt kavijara je treba dr« žavi odriniti 15 zlatih mark (ca 220 Din), carina na tuja vina je povišana za 55 odst. itd. Industrija in trgovina stoka pod neznosnimi bremeni, toda kancelar je že obljubil, da jim bo v bližnji bodočnosti znižal davke, ker iz« kazuje državni proračun 2 milijardi zla tih mark prebitka. Na mojem potovanju po Nemčiji mc je najbolj čudno presenetilo dej« stvo, da je sovraštvo napram nam Fran cozom docela usahnilo. V istih restav« rantih, kjer so me pred par meseci ljudje gledali od strani kot nepotreb« nega tujca«vsiljivca, me danes javno nagovarjajo v francoščini. V Berlinu igrajo francoske drame in predvajajo francoske filme, in ljudstvo se ne raz« burja. Sam sem bil priča, kako so Ber« linčani plačevali po 20 mark (preko 300 Din) za vstop k reviji, ki jo je priredil znani pariški krojač, in bilo jih je nad 700 posetnikov samo en dan! Vsi listi so se o tej reviji izrazili pohvalno, no. ben dnevnik je ni Šovinistično zamol« čal. Še pred tremi meseci bi bila stvar povsem drugačna! Tako vidimo, da se Nemčija prera« ja v vseK ozirih. Narod se je otresel 5o» vinizma in našel je zopet vero vase, ki mu jo je za leta iztrgala uničujoča po« vojna konjunktura. In prav je tako! Birmanske čevlje men veliko opasnost za svojo teritori-jalno politiko. Pokret za ujedinjenje ie dalje ovirala okol.iost. da so v borbi za svobodo iužnih Slovanov trčile skupaj močne individualnosti, ki niso bile produkt enakega milieia Ocenjujoč posamezne borce za jugoslovansko svobodo se postavlja Milada Paulova odkrito na stran Jugoslovanskega odbora in ne taji dejstva, da je nastaianju Jugoslavije največ škodovalo stališče tistih, ki se niso skladali z delom Jugosl. odbora. Če bi bili zavezniki o pravem času priznali državo SHS kakor se je to zgodilo s Čehoslovaško, bi bila odpravljena Jugoslovanom marsikatera žrtev. V Versaillesu je bila država SHS postavljena pred težko preizkušnjo. Italijani so pritiskali nanjo s svojimi zahtevami, katerih ni bilo mogoče odbiti kar tako Bilo je treba računati z njimi, kaj-li Italija ie imela v zavezniškem taboru večii ugled in zaslombo nego mala Ju-gosiaviia. „ Dr Susta govori dalje o Pašičevem političnem profilu, ki je v delu Paulove obdelan preenostransko in nravi: «Ni dvoma, da bi bil Pašičev politični profil prijetnejši, če bi se bila pisateljica v svojem delu poslužila raznih olajševalnih okolnosti. n. pr. če bi bila uvrstila Pašiča med velike državotvorce novejšega časa. Bilo bi tudi zelo zanimivo vzporediti marsikatero kritično Pasiče-vo odločitev v težkih trenutkih, katere je n. pr. preživel Cavour, ko je moral Napoleonu popustiti v svojih idealih narodnostne države in se začasno zado-voliiti z italijansko federacijo. Ko pa je v naslednjih letih prišel do vrhunca njegov konflikt treznega in umerjenega oporiunizma s smelo ideologijo Mazzi-.ijia in Garibaldiia, je stvar dobila čisto drugačno lice. Mnogo sličnih potez je najti tudi med srbsko politiko in Bis-marekovim ustvarjanjem nemške države V taki retrospektivi dobi Pašičeva poiitična koncepcija povsem drugačen izgled Ne javlja se nam namreč kot rezultat izključno balkanske ori—•♦actie. temveč kot plod šole narodnostno-poli-tičnega značaia. ki gleda na državo kot na silo.* , .. , ... Češki učenjak smatra knjigo dr. Milade Paulove za veliko pridobitev kljub napakam, katere je zagrešila pisa^ica. Bogastvo materijala je posebno znamenito tam. kjer opisuje Paulova opasno-sti. katere so morali oreživati slovanski narodi tekom voine. ko so se borili za priznanie zaveznikov in za osvobojenje izpod avstro-madžarskega jarma Kako tanke so bile čestokrat niti. .na katerih ie viselo vprašanje svobode vse do leta 1918! Knjiga Milade Paulove pa ima svo-I jo vrednost tudi kot delo. ki tolmači rusko slovansko politiko v poedimh taborih med voino. Posebno uspela se vidi I Susti karakterizaciia italiianske zunanje politike in Sonninove osebnosti. Vse v vsem je torei delo češke docentke kniiga, ki je vredna vsega priporočila, spis. ki bi ga moral prebral radi informacije vsakdo, ki se zanima za javna vprašanja v dobi našega narodnega osvobojenja.___ Politične beležke bele platnene in usnjate dobite od Din 80'— ljudskega zdravja, je Nemcem sveto; I samo v Bazarju ftevljav, LJubljana, zato ni čuda. da uživa SRort nftjizdat* f Krekow tr* IO, I. nadstropja. + Menili smo zadnje dni ob čitanju »Slovenčevih® poročil, da bo »Slovenec® slej ali nrej napel najdebelejšo struno in že kar oznanil imena radi-čevskih ministrov. Kazalo bi mu tako, ker se je toliko ogreval za njihov vstop v vlado in začel skupno z zagrebškimi blokaškimi žurnali opravljati vlogo »vunbacitelja® glede samostojnih demokratov. Včeraj ie pa vendarle opešal in kratko povedal, da je politični položaj »neizpremenien® in da ored verifikacijo anketiranih radičevskih mandatov »ne bo prišlo do kakšnih nepričakovanih iznrememb®. No. tako zdai torej tudi «Slovencu» postaja jasno, kar je že davno iasno bilo slehernemu političnemu abecedarju, ki pa Je navzlic svojemu boljšemu prepričanju moral prebavliati »Slovenčeva® dnevna poročila. da so radičevci že kuhani in pečeni v koaliciji RR- Včtraišnjl umik »Slovenca® je tem značilneiši, ker njegov dnevni dobavitelj političnih informacij — »Jutarnji list® — še naaalje debelo razklada, da ie »politična situacija od dne do dne boljša® (za rnd!-čevce, seveda!) in da je »sporazum dosežen že v vseh prvovrstnih vpraša- izzivali in grdili, tem slabejše bo zanje. S svojimi farbarijami škofov list ne bo dolgo tolažil svojih obupanih bralcev. »Slovenec® bi tudi lahko vedel, da so radičevci pripravljeni še kaj več storiti, da pridejo na varno, kakor to. kar so storili dosedaj. Če so res vrgli v ropotarnico svojo mirotvorno republiko, iskreno priznali monarhijo ter državno in mirotvorno edinstvo, bodo najmanj tudi še prenesli Pribičevičeve demokrate. „ + Pašičeva taktika. — Beograjska »Pravda®, ki je v tesnih zvezah z Da-vidovičevo stranko, piše, da hoče kakor vedno Pašič tudi te dni utruditi opozicijo. Njegova taktika je, da čim več izmolze od HSS in da zlasti z dolgotrajnimi razgovori razburi opozicijo-nalni blok, v katerem se že opaža vznemirjenost. To kaže tudi članek muslimana Šalih Baliiča v »Slovencu®, ki sodi, da se bodo Pašičevi in Radidevi razgovori končali tragično. Politiki, ki mo-tre te odnošaje, sodijo, da je Pašideva taktika v tem, da izzove dogodke v opozicijonalnemu bloku samem, kar radu kali tudi najresnejše pričakujejo. — Kakor piše Davidovičeva »Pravda®, gre torej predvsem za to. da se popolnoma razleti opozicijonalni blok, ki se itak že nahaja v razsulu. Menda bo tudi «Slovencu» polagoma postalo jasno, da ima več vzroka skrbeti za usodo opo-zicijonalnega bloka in dr. Koroščevega kluba, kakor pa za Narodni blok in SDS. Ako nam ne verjame. r.aj verjame Davidovičevi »Pravdi®, ki jo je svoječasno že pogosto navajal. + Resen in tehten odgovor je dobilo beograjsko »Vreme® na svoj članek, v katerem se mu je zahotelo z vljudnimi frazami izkomplimentirati samostojne demokrate iz vlade. »Reč® odgovarja, da skuša »Vremenov® člankar neinfor-mirani srbski javnosti stvar predstaviti tako. kakor da so po preokretu radičevcev odpadle vse razlike med njimi in strankama Narodnega bloka in da samo še stara osebna nasprotja onemogočajo radičevcem sodelovanje s samostojnimi demokrati. A ne. radičevci ne tnrzijo Pribičevičeve skupine toliko prošlih borb kakor zato, ker jo identificirajo s Srbijo in Srbijanci. Pribičevi-čeva skupina bi se pri radičevcih prav hitro popularizirala, ako bi začela kričati proti centralističnemu Beogradu, »korupciji® in «nasilju»; zadostovalo bu če bi samo sprejela tezo. da blok bivših avstro-ogrskih Jugoslovenov ima svoje posebne interese, ki niso povsem identični z interesi Srbije, pa da vidite, kako bi radičevci nosili Pribičeviča na rokah. Za enkrat pa stoje v ospredju veliki državni in narodni interesi. Kaj so radičevci hoteli., to sta dobro vedeli obe stranki Narodnega bloka, ki sta skupno proti njima uporabili zakon o zaščiti države. Kaj radičevci danes hočejo, to je jasno vsem resnim in odgovornim političnim faktorjem. Oni bi radi iz vlade eliminirali samostojne demokrate. ne iz mržnje do Pribičeviča. nego zato, da bi razbili Narodni blok. Po silnem porazu bi to zopet bil njihov triumf. Radičevci vedo. kaj hočejo! Radikali imajo zdaj s samostojnimi demokrati sigurno večino, ki iznaša 16 glasov Narodnega bloka nad sporazu-maškim blokom tudi v slučaju, če bodo verificirani vsi anketirani radičevski mandati — (radikali 142 -f sam. demokrati 22 = 164: sporazumaški blok 148, dočim za tri mandate niso bile predložene poverilnice). Ako bi samostojni demokrati izstopili iz vlade, radika i ne bi več imeli večine, temveč bi bili iz-kliučno odvisni od radičevcev kakor lani Davidovičeva vlad?.. Situacija bi tedaj bilo ponolnoma v radičevskih rokah. k1 bi novo vlado zamogli podreti, kadarkoli bi se jih lotila kaprica. To dobro vedo in vidijo vsi odgovorni fak. torjl radikalne stranke, osobito še predsednik vlade, ki ne samo iz ozlrov politične lojalnosti, marveč tudi lz velikih državnih razlogov čuva kombinacijo Narodnega bloka in linijo njegove politike. Zato je Pavle Radič tudi r.a pos^dniem sestanku s predsednikom vlade v nedeljo mogel čuti isti odgovor kakor preie: da sc sporazum nc da sklepati z izključitvijo samostojnih demokratov. ker bi to bila osebna in strankarska, nikakor pa državna politika Istotako pa je tudi glede Svetozarja Pribičeviča. ki ie doslel vzdržal vse borbe v tako usodnih časih kakor so današnji, absolutno izključeno, da bi on pokazal slabost in se umaknil pred nasprotniki. ki hočejo razbiti Narodni blok in njegovo politiko. + Klerikalne interpelacije. Klerikalci so vložili v Narodni skupščini celo vrsto interpelacij radi raznih zadev. Tako je med drugim interpeliral nosi. Ser. nec ministra za javna dela. ali bo postavil v prihodnji redni proračun cestnim odborom po zakonu dolžne pri-spevke za 1. 1922., 1923. in 1924. Ka-kor se vidi. prihajajo klerikalci s svoji, mi interpelacijami zelo pozno na dan. Če bi vprašali dr. Korošca in one klerikalne poslance, ki so bili že ponovno ministri, ob svojem čssu na zaupniških shodih SLS. kaj je s potrebami Sloveniji in kako to. da r.iso sami nič nare-dili, ko so bili na vladi, bi lahko že dav. n> imeli odgovor, -»ale ega /ih.cvaM sedaj od vlade Narodnega bloka, ki mora popravljati klerikalne in radičev. ske grehe. Klerikalci so začeli zelo doz-no kazati skrb za potrebe slovenskega ljudstva in upravičeno dvomimo nad njeno iskrenostjo, ker jo doslej še nikoli niso pokazali. Kar se tiče v ostalem cestnega vprašanja, je posl. Sernec očividno nekaj slišal o pripravah, ki se vršijo za popravo nekaterih važnih cest predvsem na Gorenjskem. In je hitro vloži! interpelacijo, da bi potem mogii klerikalci reči: Mi smo tiči! Vlada se je naše interpelacije tako ustrašila, da je res začelo — popravljanje cest .. Iz demokratske stranke Krajevnim organizacijam, poverjeni štvom ln prijateljem sporočamo, da so uradne ure v našem tajništvu do na daljnjega od 8. zjutraj do 2. popoldne. Tajništvo JDS • Predavanja in sestanki v ljubljanski oblasti Denes, v sredo, se vrši predavanje v Dr& žgoiah ob 8. rvečer v Narodnem domu. Prt, dava g. dr. Joža Bohinjec o socialnem zavt. rovan ju delavstva. V četrtek, dne 21. maja pa se vrle tledeli predavanja: V Stari Loki ob 9. dopoldne na »Stem«r< jih*. Predava g. Milan ( Imerman o osnutka zakona za izenačenje davkov in podeljeva< nju kmetijskih kreditov. V Radovljici ob 11. dop. pri »Lectarju. redava g. dr. Rape o osnutku rakona za ir« enačenje davkov in o podeljevanju kmetij skih kreditov. V StražiSču pet Kranju ob 10. dop. pri Kriz narju. Predava g. Janko Blaganje o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov V Grahovem ob 11. dop. v gostilni Ogrinc Predava g. Fran Pavlovčič o osnutku zakons za podeljevanje kmetijskih kreditov. V Boh. Bistrici ob 3. pop. v gostilni pn Miju Grobotku. Predava g. Milan Čimer, man o osnutku zakona za izenačenje dav kov in podeljevanju kmetijskih kreditov V Srednjt vasi v Bohinju ob 6. zvečeT Grobotku. Predavat« g. dr. Joža Bohinje o socijalnem zavarovanju delavstva in g. Rape o osnutku rakona za podeljevanje kme ti j skih kreditov._ Po svetu — Nova redukcija ministrstev |n držav nega uradnlštva v Avstriji. Avstrijski nan&ti minister dr. Ahrer je Izdelal ob ren načrt za sanacijo avstrijskih financ, predlaza znižanje števila ministrstev tri tn novo redukcijo državnih uradniko približno 20.000. Ministrski svet se je pondeljkovi seji že bavil s tem načm vendar pa še niso bili izvršeni nobeni skle pi. Med drugim se namerava popolnora opustiti tudi zunanje ministrstvo, če ageside bi prevzelo zvemo kancelarstvo Glavna važnost se polaga na radika združitev sekcij in departemanov. Konrpe tence, ki so bfle dosedaj razdeljene r.a raz na ministrstva in se tičejo le enega resora bodo sedai rlgorozno družene v pristojne ministrstvu. Na ta način se upa doseči 25 zmanjšanje števila uradnikov v central uradih. Opuščenih bo dalje cela vrsta davi nih uradov okrainih sodišč. Na podlagi Ahrerjevega načrta, ki je bil izdelan v sm slu intencij komisarja Zveze narodov. Zimmermanna, upa vlada, da se bo števil državnih uradnikov zmanjšalo za nada'. 20.000. „ . — ProM komunistom v Angliji. KaK poročajo organi angleške vladne večine merava vlada komunistični kongres v G gowu. k! se bo vršil koncem tega meseca porabiti kot povod za energičen nasto proti komunistom ln zavzeti stališče pro njihovi pridružitvi revolucionarnemu gibanju tretie mternacijanale. Vlada namerava preprečiti prihod Inozemskih komunistov na kongres m tuje udeležence aretirati. V P senskem zasedaniu parlamenta bo pre. *• žen zakonski r.ačrt, ki bo omogočil notrs_ r.jemu ministru ne samo boj proti der -inozemskih komunistov, ampak tudi p t jltev komunističnega gibanja s pose m notranie-polltlčr.imi odredbami. — Francoski vo.ir.1 dolgovi Atrcnki i Angliji. Pariški »Temps« napovedu:=, dl bo francoska vlada v 14 dneh pred!« Ameriki in Angliji konkretne predloge Z-* de ureditve vprašanja vožr.lh dolgov K» kor poročajo newvoršk1 listi, je v irrre ških finančnih krogih razširjena vest. da Francija takoj po pričetku oficljelnth P; gaiani'glede odplačila dolgov posku^ najeti v Anterlki posojilo v znesku ve. s milijonov dolarjev. . — Izpremembe v poljskem kabinetu. > n-esto odstoplvšega trgovinskega tri^'; KiedTora Je imenovan za trgovskega^ ff-nistra dosedanji državni tajnik v finance, ministrstvu Klarner. na njegovo dose^H mesto pa Je bil Imennvn Karsidcki. Darujmo za sokolski Tabor e Spomenik kralju Petru v Sarajevu Sarajevo, ki velja v nekem oziru za Izhodišče svetovne vojne, do danes še nima spomenika kralja Petra Osvoboditelja, kateremu je bila Bosna že od nekdaj mila, da se je za njeno prostost boril celo z orožjem v roki. Sicer se je misel o spomeniku že davno porodila v srcih hvaležnega bosanskega naroda, ki je zbralo za spomenik potrebno vsoto, nad en milijon dinarjev, vendar se do danes še ni odločilno sklepalo o spomeniku, ki se postavi junaku Kara-giorgieve vladarske hiša. Zdaj je mestna občina sarajevska sklenila, da se kip postavi ua prostoru med novo srbsko pravoslavno cerkvijo, ulico kralja Petra, Preradovičevo ulico ter ulico prestolonaslednika Petra. Srbska pravoslavna občina je v ta namen darovala odboru za postavitev spomenika potrebni prostor, t. j. zemljišče in nekatere zgradbe. Stavbe, ki zapirajo prostor, kateri se pretvori v trg, se porušijo. S tem pridobi Sarajevo krasen prostoren trg. Seveda ne pojde to brez žrtev. Zasebniki, ki imato hiše v bližini bodočega trga. so pozvani, da prostovoljno odstopijo teren in zgradbe, sicer bo občina prisiljena poslužiti se nasilne razlastitve. V bližini Petrovega spomenika je projektiran tudi mestni kolodvor s carinarnico. Odbor za postavitev spomenika Petru Osvoboditelju ima že 1.062.180 Din pripravljenega kapitala. Največ od tega so darovale Uiedinjene Centralne banke, namreč 40.000 Din, ki imajo pripravljenih še 60.000 Din rezerve, kadar bo odbor potreboval denar. Mestna obč'na v Mostaru je prispevala 20.000 Din, ostalo vsoto pa so darovali imoviteiši zasebniki in društva. Gostovanje ljubljanske drame v Beogradu Pozna sezona in vroči dnevi so bržkone bili vznok. da prvi večer gostovanja ljubljanske drame gledališče ni bilo polno. Kljub temu je posetilo predstavo precej odličnega beograjskega občinstva. Uprizoritev »Veronika Deseniške* je imela predvsem z.iačai r?remi- šlienega in svestnega čina in to ji je dalo nimbus umetniškega dogodka, ki ni ostal neopazen. Dasi so za navajeno uho težki verzi Po eni in neznanje jezika po drugi strani večali razdaljo med igralci in publiko, je vendarle večina pozorno sledila dogodkom na odru, ko-Iikortoliko prevzeta že od celotnega, prikazanega obiležja. Ljubljanski igralci so uspeli v fini, mnogokrat sugastiv-nl soigri m tako vzdržali cel večer enot no linijo; uprizoritev je bila polna barve in notranjega duha, bila je zaokrožena in imela svioje živo srce. V tem ležj uspeh celega ansambla in velik del uspeha tragedije same. Utis .ia prisotne je bil močan in izrazit. Po predstavi je občinstvo priklicalo avtorja Zupančiča na oder in mu priredilo prisrčne ovaciie. * Tudi drugi dan — v nedeljo, 17. f. m. — so igrali Ljubljančani v skoro praznem gledališču: popoldne «Vdovo Ro-šlinko», zvečer «Pohuišanje v dolini šentflorjanski*. Kje tiči vzrok, da beograjska publika ni pozdravila ljubljanskih gostov z večjim interesom, ne spa da v okvir tega poročila in bi bilo tudi težko ugotavljati. Velja pa podčrtati: Ljubljanska drama je dala svoje najboljše in so bile vse tri njene predstave strogo zaokrožene celote. Vsled tega je dosegla tudi velik moralni uspeh. Prikazala je svetove treh naših dramskih umetnin s toliko sugestivno-stjo in ljubeznijo, da utis na prisotne ni izostal, kljub Srbom manj razumljive slovenščine. «Vdova Rošlinka» je publiko celo presenetljivo ogrela, da ni štedila z odobravanjem pri odprti sceni. Istotako je bih »Pohujšanje v dolini šentflor.ianski» sprejeto zveliko pozornostjo in simpatijami. Režiji in članom je uspelo, da je zadnji akt postal naray.iost impozantna revija Cankarjevih junakov. Prikazani svet je bil umotvor vseh in vsakega posebej — dostojno lice tega nesmrtnega dala. Po večerni predstavi se je gosp. pomočnik upravnika Narodnega gledališča toplo zahvalil slovenski drami za vse. kar je lepega nudila Beogradu in ji poklonii velik bvorjev venec Drugi venec so dali srbski tovariši. Občinstvo je. dasi maloštevilno, priredilo našim igralkam in igralcem burne ovaci-je in se je le težko poslovilo od njih. _ F. K. Trboveljski gerentski sosvet Trbovlje, 18. maja. Pretekli petek se je vršila II. seja ge-rentskega sosveta z dnevnim redom, ki je obsegal 20 točk. Seja se ie ričeia ob .1 popoldne in se ie kovčala okoii pol 7. zvečer. Po otvoritvi seje po ge-rentu Kokalju je sledilo čitanje zapisnika prve seje, ki se je odobril. Pri poročilu gerenta. da zahteva rudnik okoli 100.000 Din od vsote 250.000 Din, ki mu je bila baje obljubljena za plaz v njegovem področju in od katere je že vplačanih 150.000 Din, ne da bi se vedelo zakaj, se je sklenilo, da se vsote ne plača in da se raje počaka na izid eventualne tožbe. K odloku srezkega poglavarja radi kinonaprave v Narodnem domu v Hrastniku se je pristalo, odbila pa se je kinonaprava g. Alojzija Logarja v Hrastniku, ker ni potrebna. Prav tako se je pristalo h kinonapravi «Sokolskega doma» v Trbovljah. Pri poročilu g. Pusta o občinskih cestah se je sklenilo popraviti jih. Pri prošnji nekaterih prebivalcev za napravo občinske ceste na Posetje se je ugotovilo, da je že urejena, pri prošnji več posestnikov za zgradbo vodovoda na Tereziji pa se je sklenilo, da se cela zadeva pregleda. Prošnja vojnih invalidov za podporo je uslišana, vendar pa se ne bo dala podpora društvu, temveč poedincem, ki so podpore najbolj potrebni. Delavski telovadni in kulturni zvezi «Svoboda». ki je socijalistična, se je podelilo 6000 Din podpore. Prošnja Jožefe Pešlove za sprejem v občinsko zvezo je bila ugodno rešena, prav tako Franca Čuša. prošnja inž. Schneiderja pa odbita. Ugodilo se je prošnji več posestnikov za popravilo občinske ceste proti Tereziji, odbilo prošnio Friderika Drolca za odpustitev najemnine ribolova v Hrastniku, gospodu Francu Potrati pa naklonilo nagrado za nadzorstvo občinskih cest v znesku 2000 Din. Prošnja Helene Zupanove za prestavo njene barake bolj proti šoli je bila ugodno rešena, prošnja g. J. Prežl.ia za mesto paznika pri občinskem vodovodu pa odklonjena. Zadnja prošnja g. Franca Oučka za mesto paznika pri občinskem vodovodu je bila uslišana, nakar se je prešlo k slučajnostim. ELITfll Kino mmicH Telefon 124. Vsled ogromne dolžine filma se vrše predstave: 4., '/27. in 9. uri. Jutri na praznik ob: Vzll., 3., 5, 7., 9. T Peti veliki Gaumont-film v 32 dejanjih i Dve pariški punčki ali Lilija v nevihti v glavnih vlogah prvovrstni igralci francoskih gledališč, nam dobro znani iz filmov G1NETTA in PARISETTA — Višek vsega pa je ljubljenec cele Ljubljane — najboljši francoski komik ===== B I S C O T == Ta velikanski fiim, ki obsega pet epoh, se predvaja neskrajšan v dveh delih. Pri obeh delih trajajo predstave po dve uri. Prvi del se predvaja 20., 21, 22. maja, drugi del 23, 24., 25. maja S tem je omogočen obisk obeh delov tudi nedeljskim obiskovalcem Vpracanje državne elektrarne v Velenju Celje, 18. maja. 2e nekaj časa sem namerava državna uprava zgraditi v Velenju elektrarno, da bi od tam preskrbovala državna premogovnika v Velenju in Zabu-kovci z električno silo. Do graditve pa še ni prišlo, ker so se pojavile različne težkoče in za tako elektrarno ni bilo zadostno odjemalcev za tok. Mestna občina celjska mora sedaj, ker ji je tvrdka Westen. ki je dosedaj dobavljala tok za mesto, odpovedala oddajo toka. iskati priklopitev na drugo elektrarno ter mora to izvesti nadalje do konca 1. 1926., da ne bo nastalo prekinjenje v oskrbi s tokom. Sedaj potrebuje mesto Celje letno 600.000 kilovatnih ur električne sile. Ako prevzame projektirana elektrarna v Velenju nameravani konsum električne sile, so gotovo nameravani elektrarni dani pogoji za zadostno rentabiliteto, posebno ker mesto porablja čim dalje več električne sile in tudi več okoliških občin čaka na možnost, da se priključijo. Švicarska družba Falske elektrarne si prizadeva, da bi dobila nekak monopol v jugoslovenski Štajerski, tako da bi lahko občinam in drugim odjemalcem svoje pogoje diktirala. Državna uprava bi mogla prožiti vsem občinam tega ozemlja ugodnejše pogoje za dobavo toka, ako bi bilo možno razbiti mo-nonol te inozemske družbe. Tok v Velenju bi se proizvajal zelo poceni, kajti v elektrarni bi se lahko kurilo z odpadki od dobave iz premogovnikov, ki se drugače ne morejo prodati. Ker bi vsaka priklopitev na Fal-sko elektrarno povzročila zmanjšanje dobave premoga, torej izgubo za državna premogovnika, bi bilo gotovo v interesu teh obratov, da bi proizvajali tok iz neprodajnega ali manj vrednega premoga ter bi s tem omejeno zgubo izenačili. Mestna občina ie že ukrenila pri vladi radi zgraditve elektrarne v Vele-niu vse potrebne korake. LUŽE Krep........ Din 60-— Coal Batist ... od „ 110"-Etamin ..... », , * 115.— Obleke, etamin, krap od Din 195 P. MAGDiC, Ljubljana. Krasna izbiral Hajduk Bojovič Zločinec, ki je prekosil Čarugo. Pred valjevskim sodiščem je pričela v torek razprava proti Dragoljubu Bo-joviču, enemu najnevarnejših razbojnikov v naši državi. Izvršil je v letih 1923. in 1924. nič manj kakor 96 težkih zločinov, med njimi 80 razbojništev, več umorov in ubojev, nasilstev. tatvin itd. Zloglasni Jovo Caruga je bil napram njemu nedolžno jagnje. Bo.iovič je odšel spomladi leta 1923. med hajduke. Malo poprej je bil radi več razbojništev obsojen na 15 let težke ječe. a se mu je posrečilo pobegniti iz sodnih zaporov. Cez nekaj mesecev je bil vnovič aretiran in zaprt skupno z razbojniki Bajo Omerovičem, Ivanom Maksimovičem in Vlastimirom Luči-čem. Dolgo časa so razmišljali, kako bi pobegnili iz zapora in končno napravili načrt. V noči od 19. na 20. novembra 1923. so inscenirali hud prepir, da bi na ta način privabili jetničarja, žandarmerij-skega narednika Zivojina Rakiča. Ta je v resnici takoj prihitel in odprl vrata celice, hoteč razbojnike razdvojiti in pomiriti. Siromak ni vedel, da so lopovi prepir samo fingirali. Razbojniki so ga takoj zgrabili in potegnili v celico, kjer so ga zadavili, njegovo truplo pa vrgli skozi okno v neko sobo, ki je služila za delavnico. Bojovič, ki ni bil vkovan, je nato vsem svojim tovarišem snel okove z rok in nog. Dva, ki sta naredniku Rakiču že poprej vzela puško in bajonet, sta se postavila nato pred vhodna vrata v poslopje in čakala na Rakičevega namestnika Radivoja Ta-bakoviča, ki je imel pravkar priti iz mesta v službo, čim je Tabakovič prišel sta ga zgrabila, odvlekla na hodnik ter zaklala. Bojovič je nato oblekel Ra-kičevo obleko, Omerovič njegov plašč, nakar sta skočila čez zid na igrišče in prišla na cesto. Da bi odvrnila od sebe pozornost, sta gnala enega izmed tovarišev uklenjenega pred seboj, sama pa sta imela na rami puško z nasajenim bajonetom. Od tega dne so se v valjevskem. rudniškem in užičkem okraju zločini vrstili dan za dnevom. Bojovič je imel s svojimi tovariši pri vsaki akciji uspeh. Bil je pri tem skrajno predrzen, brutalen in neusmiljen človek. Bili so slučaji, ko pri svojih žrtvah ni našel niti dinarja v žepu. Razjarjen, jih je zato najprej do krvavega pretepel, nato pa odvedel s seboj v šume in jih prisilil, da so mu izdali imena bogatejših ljudi.-katere bi se izplačalo oropati. Pred aretacijo je izvršil Bojovič v užičkem srezu. v vasi Bioski, ene svojih največjih zločinov. Pozno zvečer je vrdl. oborožen od nog do glave, s svojimi pajdaši v tamkajšno gostilno, zvezal vse goste in jih potem oropal. Pri komur je našel premalo plena, tega je ubil. Bojovič je za razpravo odklonil zagovornika, češ da ga tako nikdo ne more rešiti kazni, ki ga čaka. zagovarjati pa se zna tako sam. Razprava je določena za več dni in je zanimanje v Valje-vn izredno veliko. Izseljevanje z otoka Korčule Iz dalmatinskih otoških mest Vele-luka in Blato se že delj časa prebivalstvo naravnost trumoma izseljuje. — Sprva se je vršilo izseljevanje v skromnem obsegu, zadnje čase pa število emigrantov narašča in zavzema naravnost ogromne dimenzije. Izseljujejo se celo družine, da celo rodbine, ki obsegajo po več sto oseb. Meseca aprila je odpotovalo v Brazilijo samo enega dne okolu 500 ljudi in prav toliko duš čaka sedaj na prvo ugodno priložnost, da zopet zapusti domovino. Vzroki izseljevanja s Korčule so v prvi vrsti gospodarskega značaja. Vele-luka šteje 5000 prebivalcev. Blato nekaj nad 7000. Gozdov v tej okolici ni, njiv tudi ne, razen Blatskega polja. To pa je mnogo premajhno, da bi moglo prehra-niti domačine. Slabe letine spravljajo ljudi v obup. zato se svet izseljuje. Strokovnjaki pravijo, da preživi Vele-luka lahko kakih 3000 prebivalcev. Blato pa 4—5000. Pri tem številu bi domačini lahko izhajali brez težav. Ves prebitek pa se mora izseliti in poiskati kje drugje sreče in kruha. Ker se otočani selijo v Ameriko in celo v Afriko (Tunis), menijo časopisi, da bi morala beograjska vlada nekaj podvzeti ter poslati otočane kot koloniste v naše rodne, a ne obljudene kraje na jugu. Ne dvomimo, da bi bilo s tem storjeno dvojno dobro. Otočane bi ohranili našemu narodu, slabo naseljene kraje pa bi obogateli z zdravimi in zanesljivimi ljudmi. Vsekakor je zelo žalostno, da se morajo v tako bogati državi kot je Jugoslavija ljudje izseljevati na tuje zavoljo neugodnih življenskih razmer gospodarskega značaja. Ali ie mogoče tolie cene? Vse po Din 65'- 4 metre blaga, perilno, krasno temno barvanega zadostno za celo .Dlrndl* obleko ali narodno nošo z atlas zelenim aH rumenim predpasnikom vse skupaj za.......Din 6S*— Volneni modni pepita štof 130 cm širok 1 meter samo..........Din 65-— Temnomodri 130 cm široki lister fino blago 1 meter samo.......Din G5«— 4 pare belih flor ženskih nogavic samo Din 65*— 1 svilnata bela, kockana (štrikana) šerpa z svilnatimi franžami samo .... Din 65'— Vse to dobite po Din 65'—, ako pridete sami aH pa pošljemo poŠti, če plSete eno dopisnico za cenik na Tekstllbazar, Ljubljana, Krekov trg 10, L nadstropje. 2838-a Danes" zadnjlft »Glas Iz munare'1 Ljubavna drama v 7 dejanjih v glavni vlogi Norma Talmadge. k LJUBLJANSKI DVOR i BI O Telefon 730. KINO TIVOLI Telef.108 Sreda 20., četrtek 21., petek 22. Arena življenja v glavni vlogi Rudolfo Valentino Senzacija I Originalne blkoborbel Predstave ob rinska in vegasta. Uveden je nerazdeljen do pol dan ski in popoldanski pouk, ki ga v je. senskem in zimskem času ovirata megla in mrak. V opoldanskem kratkem odmoru se razredi niti ne morejo pošteno prezračiti. popoldne prihajajoči otroci pa morajo vdiha vati oglikov dvokis in druge pline otrok, ki so sedeli v isti sobi dopoldne. Ni čudno, da postajajo učenci bolehni in da učni uspehi ne morejo biti prav ugodni. Vsled tehtno, tranjih nedostatkov trpi naš mladi naraščaj veliko škodo tako glede zdravja, kakor d?« de duševnega razvoja. Vsaka vaška na šola v neposedni bližini onstran Mure ima mnogo lepše enonadstropno poslopje s potrebnimi učnimi in postranskimi lokali, metropola Prekmurja pa tako zanemarjeno stavbo. . ,, .. ,n Skrajni čas je. da sc merodaim čmiteljl spomnijo svoje dolžnosti ter predočijo dr. žavni upravi nujno potrebo, da se v Murski Soboti v najkrajšem času zgradi za osnov, no šolo novo poslopje, ki bo v čast mestu in državi, mladini pa služilo v polnem obse« gu za vzgojo in pouk. Londonski tramvaj Ravnateljstvo londonskih električnih železnic je opremilo vozove električne železnice z novim aparatom, s pomočjo katerega lahko vidi vsak popotnik, kje se nahaja. Ta izum je posebno dobrodošel za tujce, ki se ne spoznajo v mestu. Aparat predstavlja 2 m dolg steklen zaboj, na katerega vsakem koncu je nameščeno eno vrtence. čez oba vrtenca gre trak, ki se navije, ozir. razvije, ker ponavlja gibanje koles voza, s katerimi ga veže dolg trak iz gumija. Vse ^postaje in zraven ležeče ulice so zabeležene na traku, ki predstavlja pravcati zemljevid okraja, skozi katere vozi tramvaj. Na stekleni plošči sredi zaboja je nameščena rdeča črta, ki kaže položaj voza med potjo, če se voz ustavi, se ustavi tudi trak. Ime postaje stoji potem ravno proti rdeči črti. Na vsaka 2 km poti pride 2 m traka, to se pravi, da se zvije trak v celi dolgosti zaboja. Na ta način lahko vidijo popotniki imena postaj in ulic za 1 km nazaj in obenem za 1 km naprej. Napravljena pot je zabeležena na traku na levo od črte, neprepotovana pa na desno. Aparat deluje popolnoma točno, ker je avtomatično vezan na kretanie voza. — V velikem mestu kot je n. pr. London, je ta naprava izredno koristna, pri nas pa je ne bomo še tako kmalu potrebovali. _ Frimadcna Jeritza Dunaj, 15. maja. S pomladjo se je vrnila na Dunaj ljubljenka dunajske gledališke publike Marija Jeritza, ki je že od predlani stalna članica Metropolitan opere v Ne\v-yorku. Pred nekaj dnevi je nastopila prvič v operi v vlogi Elze v «Lohen-grinu». Vstopnina je bila seveda zvišana. hiša razprodana in navdušenje občinstva velikansko. Njen glas je kakor soinčni žarek; ko ga slišiš, se ti zdi, da ne prihaja iz človeškega grla, ker se je čisto osvobodil in je v svoji idealni liniji mil in mehak, kljub temu pa prežet z dramatično silo. Jeritza je kot pevka in igralka prvovrstna umetnica. Prepričal sem se. da je od lanskega leta neverjetno napredovala. Dne 9. maja se je primadona Jeritza predstavila Dunajčanotn prvič v samostojnem koncertu kot koncertna pevka. Pela je v nemškem, francoskem in angleškem jeziku pesmi Schumanna, Brahmsa, Cornelija, Masseneta, Bacha in Terryja. Velika dvorana koncertne palače je bila že teden dni pred koncertom razprodana in zadnji večer so pretvorili krivonosi prekupčevalci stopnic (to je na Dunaju nov in zelo dobič-kanosen poklic), ki so si pravočasno nabavili vstopnice in jih ponujali za dvakratno ceno, čakalnico v koncertnem poslopju v pravcato borzo. Dne 11. maja je pela Jeritza Sieglin-do v \Vagnerjevi operi «Walkiire». Fricko je pela svetovno znana altistinja 01szewska, ki je lani absolvirala veliko umetniško turnejo po Evropi in Ameriki. 01szewska je že tri leta članica drž. opere in je prišla iz Nemčije. Obe slavni primadoni sta si že dolgo v laseh in ravno ta večer je prišlo do izbruha, o katerem ste gotovo že tudi v cJutru» poročali, saj so prinašali dunajski listi o njem cele strani. V operi so že naslednjega dne po «prekem sodu® odpustili Olszevvsko, ki pa se je že zjutraj odpeljala v London na gostovanje. Pravijo. da ie Jeritza letala od Ponciia do Pilata in da se je šla pritožit k samemu ministru. No, in ne brez uspeha! Večina dunajskih časopisov kakor tudi skoro celo operno osobie je zavzelo Jeritzi sovražno stališče, ker ie znano, da je naša primadona zelo domišljava in naduta ter se imenitno razume na zakulisno spletkarenje. Pri vsakem nastopu Jeritze ima ravnatelj težkoče. ker se mnogo solistov brani z nio sodelovati. Kljub temu pa je Jeritza na Dunaju privlačna sila brez primere in kadar se pojavi njeno ime na letakih, je gledališče gotovo razprodano. Koncem tega meseca bodo igrali v operi Puccinijevo: «La Fancciulla«, v kateri bodo sodelovali Jeritza. Piccaver in Jerger. Prav pridno nastopa zopet na novo angažirana madžarska sopra- nistinja Mariza Nemeth, ki se je pred kratkim vrnila iz svojega študijskega dopusta iz Italije. V minulem tednu se je uprizorila v operi prvič Braunfelsova moderna opera: «Don Gil von den griinen Hosen*. Moderni komponist Walter Braunfels je 43 let star in je komponiral razen mnogih orkestralnih del in pesmi tudi štiri opere: Princezinia Brambila. Ulen-spiegel, Don Gil in Ptice. Zadnjo imenovano opero je letos uprizorila Volks-opera. toda prišla ie samo trikrat na oder. Glavne vloge v «Don Gilu» so poverjene Lotti Lehmann in znamenitemu basistu Rikardu Mayriu. —o—. • Po zadnjih vesteh z Dunaja ie nastal v škandalni aferi Jeritza-01szewska precejšen preobrat. Zdi se. da ie operno vodstvo uvidelo, da je ravnalo prenagljeno, ko je 01szewsko kar meni nič tebi nič odpustilo; morda tudi ni računalo. da bo naletelo v javnosti na tolik odpor. Zato se zdaj umika in neljuba afera bo poravnana najbrž s tem. da bo 01sze\vska podala formalno izjavo, s katero se bo opravičila, nato pa bo zopet angažirana. Bržčas pa dunaiska publika ne bo doživela tako kmalu predstave, pri kateri bi nastopili obe pevki. V soboto se je pripetil na Dunaju samomor nenavadne vrste. 161etni trgovski akademik Karel Zuckermann, stanujoč v tretjem okraju pri svoji materi Valeriji, ki deli svoje stanovanje z zetom inženjerjem Was-strmannom, je hotel za vsako ceno k nekj nogometni tekmi. Ker pa je njegova pridnost pri učenju zadnje čase znatno popustila, ga je mati kaznovala s tem, da mu je zabranila obisk nogometa. Karel se je začel cmeriti kakor otrok. Ker se je materinemu stališču pridruži! še zet Wassermann, katerega je deček prosil za posredovanje, se je Karel užaiien umaknil v svojo sobo in se zaklenil vanjo. Kmalu nato se je podala mati na sprehod. Tudi zet je šel z doma. V stanovanju sta ostala samo služkinja in deček. Ta je nekaj časa jokal in zdiho-val, naposled pa utihnili. Služkinji se je zdelo to sicer čudno, vendar je menila, da se je trmoglavec unesel in si ni delala skrbi. Ko je mati prišla domov zvečer ob poldeveti uri. je takoj začutila, da smrdi v stanovanju po Plinu. Vprašala je služkinjo, kje je Karel in je dobila v odgovor, da še ni odprl vrat. Potrkala je in se prestrašila, ker ni dobila nobene besede. Skušala se je upreti v vrata, da jih vrže s tečajev, toda ni mogla doseči ničesar. Šele, ko so prihiteli na pomoč lmdje i-z sosedstva, so se vrata vdala. Pogled je bil za mater strašen. Na postelje je ležal lfiletni Karel — mrtev Zadušil se je s plinom. Došlj zdravnik ni mogel ugotoviti nič drugega nego dečkovo smrt. mati pa se sedaj grize, da ni sinu popustila ter ga ie pomagala tako lahkomiselno pozabiti. Smrtna obsodba nika Vojaško sodišče v Budimpešti je v pondeliek razglasilo sodbo v zadevi roparskega umora nadporočnika Gustava Ledererja. Upoštevalo je pri tem troje posebno obtežilnih okoliščin: umora, katerega je zagrešil Lederer zato, da je Kodelko lahko oropal 70 milijonov madžarskih kron, katere je izvabila klobasičarju nadporočnikova žena pod pretvezo, da ima bogatega znanca z velikim dolarskim premoženjem, ki je ugodno naprodaj; goljufije in tatvine. Lederer se je namreč polastil po smrti svoje žrtve dveh Kodej-kovih prstanov z bril;anti. zlate verižice za uro. srebrne ure in tabatiiere. kar je predstavljalo skupno vrednost nad 14 miliionov madžarskih kron. Lahko si mislimo, da ie bilo sodišče na dan razsodbe naravnost oblegano od radovednega občinstva, med ka+p-rim je bilo posebno mnogo žensk. Ze ob sedmih zjutraj se ie nabralo pred Roberto Bracco: Telefon Napol j-Rim Po telefonu govorita Renko in Roza — mož in žena — on iz svojega stanovanja v Rimu, kjer se je pravkar utaboril, ko je bil izvoljen za napoljske-sra poslanca, a ona iz spalne sobe njihovega elegantnega zakonskega stanovanja v Napolju. Polnoč je minila. Roza: Klical si me trideset minut pozneje kot navadno. Zakaj? Renko: Angel moj, vzrok je čisto enostaven. Šele sedaj so mi gospodične pri telefonu dovolile govoriti z Na-poljem. Strašno sem bil jezen. Roza: Ali si gotov, da so tega krive telefonistke? Renko: Kdo bi naj bil drugi. Ves večer nisem šel iz hiše. Roza: Zares? Renko: Častna beseda. Roza: To me skrbi, moj Renko! Ti ves večer doma?! Ali nisi zdrav? Renko: Ne. ne, srčece! Popolnoma zdrav sem. Veruj mi. Roza: Ne verujem ti! Bolan si. Jutri zjutraj pridem v Rim s prvim vlakom. Renko: Ne! Ne! Ne! Neee! V tej zimi da hi potovala! Absolutno ti zabra- justično palačo toliko občinstva, da so ga morali razganjati stražniki na konjih. Vsi dohodi v dvorano so bili zaprti in zastraženi. Vstopnice so se pre-prodajale za visoke vsote in kdor je katero dobil, se ie moral legitimirati tri do štirikrat, predno je dospel v dvorano. V sodni dvorani je vladala ves čas napeta tišina. Ob desetih je prišel sodni dvor. Pripeljali so tudi Ledererja v spremstva voj. straže. Obtoženec je bil zelo potlačen. Predsednik vojaškega sodišča se ie dvignil s sedeža ter med splošnim molkom prečital razsodbo, ki se glasi: «V imenu madžarske države jc cb-dolžen nadporoč"ik Gustav Lederer go Ijufije. ker je klobasičarja Kodelko namenoma varal ter mu izvabil denar. Zagrešil je roparski umor ko je v noči od 7. na 8. januarja ustrelil Kodelko s službenim revolverjem. Končno je obtoženec obdolžen tatvine, ker je klobasičarja po smrti okradel. Vojaško sodišče je obsodilo Ledererja v smrt na ve-šalih ter na izgubo vseh oficirskih časti.* Lederer je stal pred svojimi sodniki kakor okamenel. Ko ga je vprašal predsednik sodišča, če ima kaj pripomniti, je dejal. očividno v trenutku duševne zmedenosti: «Visoko vojaško sodišče! To ni res!» Kaj ie mislil s tem. ni mogoče povedati. Zdravniki menijo, da je momentano izgubil oblast nad seboj. Ledererjev branitelj je izjavil, da njegov klijent sprejema smrtno kazen in da se ne bo poslužil pritožbe, ki mu ie na prosto dana. Gustav Lederer je torej obsojen v sramotno smrt na vešalih, vendar ga bo vojaško sodišče z ozirom na usluge, ki jih je storil Horthyjevi Madžarski s tem. da je klal komuniste, predložilo v pomiloščenie, tako da bo justificiran na milejši način ali pa se mu izpremeni kazen v dosmrtno ječo. Prodiranje Fawcettove ekspedicije «Jutro» je že obširno pisalo o ameriškem polkovniku Fawcettu. ki je s pomočjo ameriške in angleške Geografske družbe organiziral ekspedicijo v nedostopne pragozdove Brazilije, da odkrije bajni prastari mesti, kjer naj bi tekla zibelka človeštva. Fawcett je prišel pred dvema mese-ma v Rio de Janeiro, kjer je našel v državnih in mestnih arhivih zanimive podatke, ki potrjuieio domnevo, da se na-haiaio nekje globoko v pragozdovih sredj Brazilije razvaline dveh velikih mest, starih morda do 30.000 let. Polkovnik se je peljal s svojim sinom Jackom in arheologom Raleighom Rim-mlom po železnici in rekah proti zapa-du, nakar je te dni nastopil težavno in silno nevarno pot v notranjost nepreglednih džungel. Iz Cuvabe. Matta Grossa, je poslal Fawcett dne 20. aprila sledečo brzojavko v New York: »Naša ekspediciia zapušča danes Cuvabo, zadnjo predstražo civilizacije, in nastopa pot v osrčje brazilskega pragozda. Leto dni ali šc več bomo brez vsake zveez s civiliziranim svetom. Pri nas ie vse zdravo in v nai-bolišem redu. Komaj čakamo, da do-spemo na svoj cilj.« Ves kulturni svet pričakuje z ne-strpnostio poročil Fawcettove ekspedicije. Tudi ako se ne obistini domneva, da se nahajajo sredi nragozdov, na stotine kilometrov daleč Od vsake civilizacije, razvaline bajnih mest. je vendar računati s tem. da naleti ekspediciia na sledove davno izumrlih narodov, ki so že imeli svojo kulturo, o čemer ie na razpolago dovolj dokazov. Pa tudi ako bi ostala proti pričakovanju ekspedicije v tem pogledu praznih rok. ne gre zaman v džungle, kier še ni bilo belokožca in morda sploh ne človeka. X Oblast morja. «Je sais tout» prinaša in« teresanten članek o učinkih morja na mor« ske obale, iz katerega posnemamo nekatere važnejše podatke. — V Le Havru oddrobi morje vsako leto okoli 20 cm skalnate oba« le. Dolžino vsega morskega obrežja na cc» iem svetu cenijo geografi na 250.000 km. Če upoštevamo višino obal in različno tr« njujem. In končno, čemu? Rimski zrak mi prija izredno. V dveh tednih sem se zredil za 2 kilograma. Roza: Ali se često tehtaš? Renko: Da. v skupščini. Rozn: Prisezi, da nisi bolan! Renko: Prisegam ti! Ali radi tegale mi zadaie tvoje duševno stanje mnogo brirre: če začnež tako fantazirati, angel moj, mi ne boš več dovolila, da vršim svoje dolžnosti kot poslanec. Roza: Čuden človek si! Ali sem jaz želela, da ne ostaneš pri meni? Naravno ie, da trpim sto muk. če le mislim, da te malo boli glava, ker si tako daleč od mene. *- dal ustre'jenca in ga proglasi! mrtvim. Njegov obraz so notem zakriil s kapo, nakar so ga zasuli. Svečenik ie blagoslovil grob in nato odše1. Zadji koraki, da s3 reši. Dočim je bil Rumpel pri obravnavi in tudi kasneje trdovraten in surov, sc je zad nje dni pričel kesati svojega zločina in te je poslužii vseh sredstev, da si reši življenje. Prosil je svoje sorodnike, zaročenko lu ožje znance, naj gredo osebno li kr^ju in presijo za njegovo pomilostitev. Med drusim se je obrnil tudi na generala Malc-ševida, pod katerim je svoječasno s!užll. s prošnjo, nai ga poseti v zaporu. Gcncml je v resrici prišel k njemu, nakar se !e Rumpel JoiaJe zgrudil pred njim in ga obupno prosil, naj gre h kralju in izprosi za njega milost. General je bil močno gi-n-ien ter mu je obljub'1 ,da bo storil vse, kar Jj v njegovi moči. V resnici je skupno z duhovr.ikcm posla! kralju brzojavko s prošnjo za pomilostitev. To se je z;od:!o v soboto in zato je Rumpel do zadniega trenutka upal, da uide smrti. Predno so ga odpeljali iz celice, so opazili, da se 5e tekom noči rani! na sencih. Očividno ie poskušal izvršiti samomor. Kot svoio zadnjo željo je izjavil Rumpel duhovniku, naj sporoči njegovi zaročenki, ki služi v Zagrebu, naj plača za njega mašo, njegov zaročni prstan pa podari kaki cerkvi. Njegovo truplo so zvečer izkopali in prepeljali potem na pokopališče na Mirogoj. va zaupanje volilcev! . . . Renko: To si si ti vtepla v glavo, da postanem poslanec in da grem v skupščino. Roza: In ponosna sem na to! Če ne pridejo v skupščino ljudje kakor ti. ki nimaio sicer nobenega dela, kdo bi naj prišel? Rer.ko: Popolnoma prav. Ali zato se mor3Š privaditi, da ne morem biti vedno poleg tebe. R^za: Poskusila bom. Renko: To ir.i praviš s takim naglasom . . . Roza: Ali tvoje uho skozi brnenje telefona ne razlikuje tona mojega glasu?! Ni mogoče! Renko: Ton tvojega glasu slišim s srcem. (Telefon šumi.) Roza: S čim? Močneje te prosim. S čim? Renko: S srcem! S srcem! Roza: Kako si srčkan! Renko; Ali ti ne čuješ s srcem tona mojega glasu? Roza: Jaz delam s svojim srcem še kai drugega. Jaz te vidim. Renko: NI mogoče!? . . . Roza: Da. da. Renko: O, preveč se zanašaš na oči svojega srca. Ne moreš me videti Roza: Zagotavljam te, da te vidim. Blizu postelje si . . . Renko: Eh, hvala! Saj sem ti pisal, da sem kot v najinem gnezdu v Napolju dal namestiti telefon blizu postelje. Roza: Vidim, da si v pižami in da kadiš cigareto. Renko: Vidiš tudi to? Izvrstno, da, da: jaz sem v pižami in kadim cigareto. Ne vidiš nič drugega? Roza: Pripravil si si blazine po svoji navadi, predno ležeš. Renko: Izredno! Izvrstno vidiš! Roza: Izvrsten vid ali srednja inteligenca. Ne razumem, zakaj t\ ostal doma. Renko: Ha. ha. ha. ha! (Telefon šumi.) Roza: Močneje, močneje. Telefon ponoči strašno šumi. Kaj si rekel? Renko: Nič nisem rekel. Smejal sem se. Roza: Zakaj si se smejal? Vprašala sem te, zakaj si ostal doma. Renko: Imel sem obisk. Roza: Imel si . . . Renko: Obisk! Roza: Ah. dobro, imel si obisk. Ali te ie obiskal Falko Ratti? Renko: Kako se izmisliš ravno Falka Rattija? Roza: Pred nekoliko dnevi mi je rekla njegova žena, da bo šla z njim v Rim. Mislila sta prisostvovati ore-mijeri «Crepuscolo degli Dei» v «Con-stanci» in sta seveda nameravala pro-vesti del prostega Časa v tvoji družbi. Renko: Res sta prišla oba v Rim. ali Falko se ie izgubil. Mislim, da divja za neko plesalko. Roza: Torej je tvoj prijatelj Falko zanikam soprog? Renko: Ni ga slabšega med možmi. Roza: S tako lepo ženo. ki je tako dobra, krepostna in udana! Pazi, Renko. ta človek te lahko pokvari! Nečem, da občuješ z njim! Renko: Nc bo.i se, draga. V bodoče se ga bom skušal izogibati. Gotovo, daleč okoli. Roza: A obisk? Renko: Nisi uganila? Njegova žena. Roza: Njegova žena?! Renko: Ona je zasumila, da se ii mož podi za ono plesalko. In je prišla k meni vsa nesrečna i;i objokana, da zve kai natančnega. Roza: Uboga Antonijeta! Z njo vred sem žalostna. — Ali si bil prijazen z njo? Renko: Zelo prijazen. Toda razumi, prijaznost, ki traja tri ure, je nekaj strašnega. Prava muka. Nisem mogel ejCTROv št, 112 Zagrebški pomladni sejem 1925 Uprava Zagrebškega zbora nam je poslala podatke o zadnjem velikem sej-mu ki se je vršil od 26. aprila do 4. maja t 1 Iz dopisa povzemamo, da je na tem' (IV.) sejmu sodelovalo 722, napram 650 v 1. 1924., 647 v L 1923. in 674 v 1 1922 ' Razmerje razstavljalcev na IV. sejmu no državni pripadnosti je bilo naslednje: Jugoslavija 392. Francija 115. Nemčija 61, Avstrija 42, Češkoslovaška 32, Belgija 26, Amerika 13, Anglija 12, Italija 12, Švica 10, Madžarska 3, Švedska 1, Holandska 1, Rumunija 1, Rusija 1. Razne skupine so bile po številu podjetij zastopane naslednje: usnje in usniati proizvodi 29. pletarstvo vrv^ ščetke 18, les. pohištvo 19, tekstilno blago, obleke 118, okrasni izdelki, dra-guljarstvo 53, higijena 8, steklo, porcelan 13, papir, grafika 80 živilne potrebščine 60, kemijski produkti 52 gradbena obrt 18, stroji in aparati 139 elektrotehnika 29, vozila m orodje 53, raz- n°Četrti sejem je posetilo večje število interesentov nego prejšnje prireditve. Najmočnejši poset izkazujejo poleg Hrvatske in Slavonije Bosna, Srbija^ m Slovenija, dočim so od zunanjih držav bile najštevilnejše zastopane Avstrija, Italija in Madžarska. Poslovanje na sejmu je bilo kljub splošni denarni krizi povoljno Poslovalo se je mnogo tudi na kredit, ki se ie očividno nekoliko poboljšal zadnje mesece pred sejmom. Največ poslov se je zaključilo na kratkoročni kredit, 3 do 6 mesecev po dobavi. Poslovanje je bilo zlasti živahno v tekstilni, usnjarski in kemijski skupini. V skupim okrasnih izdelkov je bilo razstavljeno mnogo novosti in je ta skupina poslovala nad pričakovanje dobro. Mnogo je bilo povpraševanja tudi po steklarskem in porcelanskem blagu. Industrija strojev je imela istotako dosti kupcev. Interesentov ie bilo dalje mnogo za motorna vozila in glasbene instrumente. Kolikor je bilo mogoče, je uprava zbrala tudi številčne podatke o obav-lienih kupčijskih zaključkih Cenije, da je skupna vsota obavljenih kupcu prekoračila 150.000 milijonov Din. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Pšenica: baška, 1 vagon 475; banatska, pariteta Zenta 2.5 vagona 480. Turščica: oa-ška, 5 vagonov 195; baška, Donava, 15 vagonov, 205; baška, Novi Sad, 5.5 vagona 205; baška, bela, 5 vagonov 210; srernska, 5 vagonov 200. Tendenca nestanovitna. Dunajski goveji sejem (18. t. m.) Dcgon 3306 komadov. Iz Jugoslavije jih jeta.o 179 Zaradi večjega dogona je tendiralo tržišče mlačno. Cene so nazadovale vo^om, bikom, kravam in slabi živini za 10 do 15 grošev pri kg. Za kg žive teže so notira i: voli I 150 — 1-65 (izjemno 1.7o — 2.iu>. II 1.25 - 1.45, III. 1.05 - 1.20 biki l.la -1.50 (1-65) .krave 1 - 1.25 (1.45), slaba živina 0.55 — 0.85. Dunajska borza za kmetijske produkte (18 t m) Čvrsta poročila s sobotnih borz v Ameriki so bUa na tendenco dunajskega tržišča skoro popolnoma brez upliva Kupci so se le težko odločili za nakup. Notira-io vključno blagovno-prometni davek brez carine: pšenica: domača 53-54. madžarska s Potisja 56 - 57; rž: domača 50o0 — 52- ječmen: češko-moravski 50 — 53. turščica: 29.25 — 30.25; oves: 43.50 - 44.50 šilinga. . Žitna borza v Chicagu (18. t. m.) Pšenica: maj 169.50, julij 152, september 1425_0 december 144.50; tendenca oslabljena. Rz: maj 122, jUlii 112.50, september 104.75; tendenca oslabljena. Turščica: maj 112, julaj 115, september 113 in tri osminke, december 89.75; tendenca oslabljena. = Oster nastop producentov sladkorne pese proti sladkornim tvornlcam. V Beogradu se je vrši! kongres producentov sladkorne pese, ki je sklenil naslednje: 1.) Od vlade se zahteva izstop državnih tvoj-nlc iz sladkornega kartela, da bo mogoča obramba proti tendenci kartela. 2.) Pristopi naj se k ustanavljanju manjših sladkornih več izdržati! - Verjemi, da grem srečen spat. , , Roza: Kako si poreden! Renko: Zakaj?! Ta sreča je čisto nekaj drugega kakor ona, ki jo ti poznaš. Razen, če bi šla oba naenkrat v posteljo V tem slučaju, ako nič drugega, morem samo sanjati izmenoma eden o drugem. .... Roza: Gotovo, ker se tudi jaz baš PSo5: Tako S^ale čas kakor jaz zelo malo oblečena Roza: Malo, malo! Renko: Na korist telefonskega apa- faRoza: Na tvojo korist. On ni nič dru-leKtotposredovalec. HoSeva poskusiti? Na! ... lep poljub! — Ah a ga prejel? Renko: Da, v uho. Roza: A ti meni? Renko: Gotovo! ... (Telefon brni.) . „. Roza: Ne slišim te. Jačje, jačje, ]acje'. Renko: Evo! ... Roza: Kako znaš ljubiti tudi po tele- Renko: Lahko noč, sreča moje duše! (jrr _ trr--zveza je prekinjena.) Antonijeta (Renku): Vse te tvoje nepristojne šale s tvoio ženo, vse to ti tvornic na zadružni podlagi. 3.) Poslanci in Narodna skupščina se zadnjič opominjajo, naj se zavzamejo za bedne producente. ki morajo za 25 Din pridelavati 1 cent pese, ne da bi iih dTŽava ščitila. 4.) Vsi člani, ki letos niso obdelali zemlje s peso, naj se priključilo zadrugam za pridelovanje pšenice. 5.) Celokupnemu časopisju se za njegovo pomoč izreka zahvala. — Pri sledeči konferenci producentov pese s konzu-rr.enti sladkorja se je sklenilo nasledije: 1.) Karteliranje sladkornih tvornic se obsoja, ker se je izvedlo samo v svrho pritiska na cene pese in podraženja sladkorja. Brez ozira na konzumente in Jržavo je kartel znižal sladkorno produkcijo za 1. 1925,—26. da bi dražje prodal zaloge, ostale iz prošle kampanje. 2.) Država naj odredi Izstop državnih tvornic iz kartela, da se tako ustvari konkurenca. 3.) Posebna depu-tacija bo predložila te sklepe finančnemu ministri: in predsedniku Narodne skupščine. = Nova carinska tarifa bo stopila v najkrajšem času v veljavo. Iz Beograda poročajo: Deputacija industrijcev pod vod-vcdstvom Bajlonija je posetila finančnega ministra dr. Stojadinoviča ter mu predložila spomenico, v kateri se zahteva čimprejšnja uvedbi nove carinske tarife. V iepu-taciji je bila zastopana tudi slovenska industrija. Minister je izjavil jeputaciji, da bo stopila tarifa v kratkem v veljavo. Obstoje še nekatere sporne točke, si jih bo finančni minister rešil sporazumno z ministrom za kmetijstvo in vode ter ministrom za trgovino in industrijo. = Potrdila davčnih uradov o plačilu dav kov za carinske svrhe. Nekatere carinarnice smatrajo omenjena potrdila za nepopolna in jih odklanjajo, ako ni na njih izrecno označena obrt ali opravilo, ki zadeva uvoženo ali izvoženo blago in od katerega se je plačal davek. Da ne bodo imeli uvozniki in izvozniki pri carinarnicah neprilik, je finančna delegac:ja v Ljubljani na inicijativo Trgovske in obrtniške zbornice naročila davčnim uradom, da mora vsako potrdilo vsebovati naslednji stavek: «Med plačanimi davki je tudi pridobnina za prijavljeno obrt (ali opravilo)..., ki zadeva uvoženo (izvoženo) blago®. = Poti zabranl uvoza naših čebe! v Nemčijo. Nemčija je, trdeč, da je v sosednih državah mnogo primerov čchelne bolezni Acarapis Woodi, zabranila uvoz čebel iz Jugoslavije in vrh tega tudi tranzit naših čebel, ki jih v precejšnji množini izvažimo v skandinavske države. Ker je ta odredba nemške vlade popolnoma neutemeljena, zlasti pa, ker te bolezni pri nas ta čas ni in se vsi panji ob priliki izvoza strokovnja-ški in po predpisih pregledavajo, so interesenti naprosili ministra za šume in rudnike g. dr. Žerjava za pomoč. Ministrstvo zunanjih del je našemu poslaniku v Berlinu naročilo, da pri nemški vladi odločno protestira proti zabrani, ki je tudi po mnenju nemških strokovnjakov popolnoma nepotrebna in ki se jasno pokazuje kot šikana, ker je zabranjen tudi tranzit skozi Nemčijo dasi v nobenem primeru od tranzita ne bi mogla nastati kakšna škoda za nemško čebelarstvo. = Rumunija ratificira tranzitno konvencijo. sklenjeno z našo državo. Iz Beograda poročajo, da je rumjnski parlament ratificiral konvencijo z našo državo, ki se ra-naša na uporabo vodnih poti in na prevoz. = Saniranje Srpske zadružne banke v Novem Sadu. Omenjena banka je nedavno zaprosila za prisilno poravnavo in ie bih že na tem, da se razglasi nad njo konkurz. Glavni upniki zavoda so sedaj osnovali sindikat, ki hoče sanirati zavod. = Grški Industrije! In trgovci v Beogradu. Iz Beograda poročajo: Beograjska Trgovska in industrijska zbornica priprav = Prodala stare vojaške opreme in raznih odpadkov se bo vršila 15. junija pri upravi oddelka II. zavoda za izradu vojne edeče v Slavonskem Brodu. Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Oddalo se bo v zakup zemljišče za zgradbo restavracije v Višegradu 10. junija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Predmetni oglas je v Trgovski m obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Sanacija dunajske Depozitne banke se |e Izjalovila. Z Dunaja poročajo: Švicarska bančna tvrdka Guhl & Co., s katero so se vršila pogajanja glede prevzema Depozitne banke, so končno ostala brezuspešna. = Ukinitev dunajskega deviznega kllrin-ga ob sobotah. Z Dunaja poročajo: Radi sklepa borze, da ob sobotah ni borznega prometa, odpade od včeraj dalje na ta dan tudi devizni kliring. = Aktivnost francoske zunanje trgovine Sokol Mladinska akademija Sokola I. v Ljubljani V nedeljo popoldne ob 3. je priredilo Sokolsko društvo L v Unionski dvorani s svojo mladino telovadno akademijo v zvezi z deklamacijami in godbo. To je že nekaj let sem običajni mladinski javni nastop, ki ga prireja društvo, da pomladi pokaže, kako in kaj se je delalo v zimski sezoni. Je torej takorekoč nekak obračun zimskega telovadnega in prosvetnega dela z mladino, ki poseča društveno telovadbo, ker se v poletnem času prenese glavno delo izven zaprtih prostorov v prosto prirodo. Vajeni smo, da so te prired:tve navadno slabo posečane, ker pač nedeljsko lepo popoldne vsakdo porabi, da pohiti iz mesta. Tako je bilo tudi v nedeljo. Vzlic temu pa smo bih z nastopom zadovoljni, zakaj skromna prireditev je vnovič pokazala, da Sokol I. pravilno pojmuje svojo vzgojno nalogo in da se trudi dati mladini ne le telesnega razvedrila in gibanja, ampak da goji pravo na- v f 1924. znaša 1.32 milijarde frfr. Vrednost vedrila in gibanja, amPa ^ - za * 41"45 miUiarde I SS? časih^zT^zgo^o naše mladine I tem pravcu važno in potrebno. Gorečnost rodno zavedno občinstvo, da se udeleži p • izleta, ki naj se razvije v manifestacijo ; -kolske misli. Hrano priporočamo vzeti t -boj; v Litiji pa bodo narazpolago go: x jedila. Zdravo! Načelnik._ Šport uvoza pa 40.13 milijarde frir. = Uvedba zlate valute v Finski. Po vesteh iz Helsingsforsa se namerava tudi Finska vrniti k zlati valuti. Kot valutna enota bi bila finska zlata marka. Borze LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote: 7% posojilo 62—66 Vojna škoda 185-0, Celjska po-soiilnica (200), Ljubljanska kreditna 22o— 260, Merkantilna 110—122, Praštediona 806 818, Slavenska 68-70, Kreditni zavod 190 _?D0, Strojne 0—132, Trbovlje 384—390. Vevče 110-118, Stavbna 265-280, 4.57° zrstavni listi Kranjske dež. banke 20—0, 4.5% kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 20—0. — Blago: les: bukove parjene deske 27—100 mm, 2—4 m dolžine, 15 cm širine, I. in II., fco Podbrdo, 2 vagona (1130); madriers (smezzole), 4.50, 5, o.sO in 6 m, pol. 8/16, pol. 9/18, fco Podbrdo, 2 vagona (600); remeljni in polretreljm 30/60 35/70, 50/50, 60/60, 80/80, I. in II., fco meja, 5 vagonov (6.50); čreslo suho, fco nakL post., za 100 kg, 0—56; poljski pridelki: pšenica: Rosafd, 80 kg, rinfusa, promptna. pariteta Ljubljana 450—490, avstralska, rini, prompt., par. Ljubljana 0— ag5 Hard Winter 2, rini., promptna par. Ljubljana 465—500; otrobi pšenični, drobni, par. Ljubljana, 0-190; turščica, mai-jimij, par. Postojna, neocarinjena 0—260; rž Ca-nada Western 2, junij, fco Ljubljana O-^KH) ječmen: 57/59 kg, fco makedonska postaja 0—300, pivovaTski, fco vagon Ljubljana 0— 390; krompir beli, fco dolenjska postaja 0— 125 rumeni, fco štaj. postaja 0—1 la, rdečkasti, fco štaj. postaja 0-135; bučne peške zdrave suhe, rešetane, v jutmh vrečah Cg. 50 kg, fco Postojna tranz. n—Sls. ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. Promet je bil minimalen. Večje zanimanje je bilo samo za Vojno škodo, katere tečaj je poskočil na 200. - D e vi z-no tržišče se je otvorilo s popolioma mlačno tendenco zaradi nadaljnje okrepitve dinarja v Curihu. Blaga je bilo v izobilju in se je ponujalo tekom sestanka po vedno nižjih tečajih, tako da zaključki vseh deviz izkazujejo napram včeraj padec za 1 -točki. Intervencije ni bilo. Povprasevnje je bilo precej majhno in zato tudi premet slab. Notirale so devize: Dunaj 863-875 Berlin 1460-1475, Budimpešta 0.08/3 0.0877, Italija izplačilo 248.8-25U, cek 248.75-251.75, London izplačilo 29 300.625. Newyork ček 6U1-6L91, Pariz C—321, Praga 181.675-184.075, ček 1815o U-L. A 1 «■£»«* --- - - , -183.95, Švica 1189-1199; valute: do lar 60.35-61.15, šilingi 864-876, KČ^179.3-govsKa in in vaka Zagreba Gradjanski SK in prvaka Za* greba v ženski hazeni Hašk. Tekma hazen* skih timov se bo odigrala popoldne kot predigra nogometni tekmi; obe bosta goto. vo vzbudili veliko zanimanje 'er sta v stanu privabiti na športni prostor Ilirije rekordno število publike. Gradjanski je pogodbeno zavezan nastopiti s svojim najmočnejšim moštvom. . . _ O binkoštih ima Ilirija za protivmka AS. »Venezia« iz Benetk. Godba Sokola !. Danes 20. t. m. se vrši vaja pihal ob 8. zvečer. Udeležba za vse obvezna. Jutri ob 7. pešizlet godbe Zbirališče ob pol 7. na Taboru. Orkestralna vaja se vrši v petek 22. t m. ob 8. zvečer. Odbor. . . „„ Sokol VIČ. Vaja pevskega od=eka se vr-ši danes ob 8. zvečer v novi SolL Prosim, da se ie vsi udeleže. Predsednik. Mainlškl izlet sOkolskih društev okrožja II Ljubljanske župe črez Janče v Uftose vrSi nepreklicno v nedeljo 24. t. m Odhod društev Ljubljana !, Stepama vas m Moste točno ob 6. zjutraj izpred telovadnice na Selu. Sokol Polje :ma zbrališče pri Ku- Buka-rešta l^---3.37, London 34.46 | čZ' 34.56. Milan 28.75 - 28.87. Newyork 709.3= ljubljanskih društev o Če tarejo skrbi te, stiske in obupi, Bonattijeve čo kolade brž si kapi. J 34.56, Milan 28.75 — „ ,. _ 711.85, Pariz 36.68 - iKM. Praga ^02 če.Mer^nas _ 21.10, Varšava 136.10 - 136.60 Sohja 5.125 - 5.165, Curih 137.27 - 137.77 di-narji 11.49 - 11.55, dolarji 705.90 - TOMO. PRAGA : Beograd 54 85, Dunaj 476.37o, Rim 137.25, Newyork 33.75, Curih 654. BERLIN: Beograd 6.81, Dunaj 59.055, Milan 17.005. Praga 12.432, Newyork 4.19o, Curih 81.165. pričakuje Sokol Litija. Po odmoru odhod v Litijo Povratek iz Litije z večernim vlakom. Člani v kroj'h. Člani v S in članice z znaki. Bratje m sestre Ude'ežimo se pešizleta polnoš evilno, da s obudimo spomin na preteklost, ko je M pred petdesetim' leti napaden P" svojem izletu na aJnče Južni Sokol v Ljubljani od nemškega >Turavereina<. Vabimo vse na- Ko* :csrslc3 dir L 3 v Ljubljani Otvoritvene dirke Kolesarskega Podsave* za Slovenije so se vršile prošlo nedeljo na Dolenjski cesti. Startali so člani kolesarske Ilirije, Primorja in domžalskega Diska, ker je bila proga precej slaba, so doseženi rezultati razmeroma prav lepi. Najzanimivejša točka je bila vsekakor glavna dirka na 10 km na kateri so startali stari rivali Kosma, tin, Šolar, Glavič, Hvala, Flerrn in Dolenc. Z'asti Glavič je bU *rd oreh rutiniranemu Kosmatimi. Kljub temu, da dirkači niso ime. Ii zadostne prilike za trening, je bil boj pn posameznih točkah oster in zanimiv. V nastopnem izidi: . I Novinci na 5 km: 1. Dolenc (Prim.) 9:44, 2. Goltes (IL) 10:1, 3. šenica (Prim.) 10II.' Juntorji na 5 km: 1. Goltes (n.) 10:41, 2. Peršin (II.) 10:43, 3. Jeme (Prim.) 10:45. III Glavna dirka na 10 km: 1. Kosmatm (Prim.) 17:53.Z N. Glavič (Prim.) 17:53.4, 3. Flerin (Disk) 18:3. . IV Seniorji na 5 km: 1. Vospernik (Prtm.) 10:37, 2. Kastelic (IL) 11:58, 3. Goltes m.) 12:21. "v Handicap 5 km: 1. Dolenc (Prim.) 8:2, (50 sekund handicapa), 2. Kosmatin (Prim.) 8:6, 3. Glavič (Prim.) 8:7. vi Tolažilna dirka na 5 km: 1. Zanoškar (H.) 9:47, 2 Pele (IL) 10:7, 3. Jontes (IL) 10:8. ___ LNP (Službeno.) Danes, v sredo, se vršw jo nastopne seje: Seja kazenskega odbora ob 19 45, seja poslovnega odbora ob 20.15 in seja upravnega odbora 20.45. K seji kazen, skega odhora se poživlja g. Klančnik (Her> mes). Tajnik. Iz sekcije Zbora nog. sodnikov. (Službe, no) V četrtek se delegirajo za pokalne tek. mc sledeči sodniki: Ilirija : Jadran g. Pla. ninšek, Primorje : Slovan g. Strnad, Lask : Slavija g. Fink. Načelnik. Pokalne tekme, razpisane po LNP. prične, jo jutri, v četrtek na praznile, in se odigrajo v sledečem redu: ob 14.30: Lask : Slavija. ob 16. Ilirija : Jadran in ob 17.30 Primorje: Slovan. Vse tekme se vršijo na igrišču Iliru * Ljubljanski plavalni podsa\>ez. Izredna giavna skupščina se vrši dne 30. maja t -v kavarni Emona, damska soba. ob 8. zvečer. Službene objave Kolesarskega podsaveza Slovenije. Na izredni seji upravnega odbora KPS, ki se je vršila 17. t. m., se je vzela na znanje prijava kolesarske sekcije S. K. Krško, sekcija je bila soglasno sprejeta v KPS. Prečitajo in odobrijo se rezultati needljske medklubske otvoritvene dirke. — Ker se vrši na binkoštno nedeljo 31. t. m razvitje zastave kluba kolesarjev m motocikHstov «Perun» v Mariboru, združeno z dirkami, poživlja KPS. tem potom vse podsavezne klube, da najkasneje do srede dne 27. t m. prijavijo p^aveznemu b a-gajmku g .Fr. Ogrinu. Ljubljana, Gosposvet ska cesta 14, število dirkačev in izletnikov. — Upravni odbor. . Nekaj statistike angleškega nogometa, v Angliji je skupno 2104 profesionalnih no* gometašev, in sicer v prvi diviziji 691, v drugi 582. v tretji južni diviziji 448, v tretji severni diviziji 3*3 Tudi o diktiranih enajst, metrovkah v Angliji vodili natančno sta. tistiko. V zadnji sezoni je prva liga od 6& cnais^etrovk zastrelila 23, dn.ga l.ga pa 29 od «"» Najboljši strelec enajstmetrovk je Josip Smith od Bolton \Vandcrers, ki je bH uspešen pri vseh šestih enajstmetrovkah, ki jih jfe streljal._____ Izdajatelj in lastnik: -Konzorcij -Jutra*. Odgovorni urednik: Andrej Režem Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani Hamlet v Maribora 20letnica g. Vala Bratina. Maribor, 17. maja. Včeraj je slavil v ulogi Hamleta 201etnico svojega umetniškega delovanja ravnatelj mariborske drame gosp. Valo Bratina. Od časa, ko sem 1. 1916/17 v Sv. Ivanu Meduan» skem dajal dnevno «Slovenski Narod® kaprolu, ki je imel po vsej sobi obešene svoje slike in venomer slikal, preko dobe, ko je nastopal kot režiser in igralec v Ma< riboru, kot ravnatelj gledališča v Celju, do danes, ko deluje kot ravnatelj mariborske drame, inscenator, režiser in igralec, ga spo» rfl vsaj tono. Kdo ga je ▼ Mariboru pred njim? Kje mu je naslednik? Polonius g. Kovica je bila dobro igrana figura comica. A Polonius to ni. On je si* cer original, a izkušen filozof po svoje, zvit, pretkan dvorjan. Kovič je to popolnoma zgrešil. Razen tega je govoril prenaglo, ne» razumljivo požiral besede. Kralj Klavdij g. Škerla je patetična de* klamacija potujočega komedijanta s slabo rutino. Kje je v njegovi kreaciji videti zlo* činca, v molitvi za odpuščanje in v kesu snujočega nove zločine? Bombastično pre* tiravanje besed in gest, sličnih židovskemu trgovcu, odbija in uničuje skladnost. Kralj je najšibkejše zasedena vloga. Zanj velja znavam in vem, da je sam sebi zvest, vztra* I vse to, kar Hamlet graja na igralcu. _ • _ 1___• ___2______PAtn O T A . A . 1 -1 - ____1*i..l. jen v iskanju, močan v hotenju, strog sam s seboj in v svojem bistvu umetniška narava. Saj so se včasih res ostro križala naziranja, zlasti glede repertoarja, zasedbe, izbere svck je vloge — ali nikoli ni bilo spora o dovr* šenosti onih kreacij, ki so odgovarjale umet niški individualnosti Vala Bratine, o spret* nosti njegove režije, o inscenaciji. V igral* ski naturi se druži slikarski talent z jakim «mislom za harmonično organizacijo. Rojen je bil Bratina 1. 1887. v Idriji, 1904. gre iz dramatične šole v Ljubljani na oder, 1906. po svetu preko neštevilnih manjših odrov v velika mesta Nemčije, se uči pri dr. Hausenu, vstopi 1908. v slov. gledališču v Trstu, nastopa I. 1912. v Ljubljani in od leta 1920. v Mariboru (z malim presledkom v Celju); po odhodu g. Nučiča je ravnatelj drame. • Z zadoščenjem primerja oni, ki je videl »Hamleta« pred 15 leti v nemškem maribor. skem gledališču, ono patetično, srednješolk sko deklamiranje, nerazumevano in neob. čutno igranje, s čisto drugače izdelano in poglobljeno izdelavo predstave dne 16. t. m. Režiser g. V. Bratina je intelektualno točno razluščil vprašanje tragedije; da so moči igralcem zadostne, vstvaril bi bil precej do« vršeno delo, tako je ostala stvar le torzo. Scenično je dosegel lepe, vsebinsko sklad« ne impresije z varijacijami zastorov in hi* trim menjavanjem prizorov. Le pretemno je pri tem pozorišče. Igralcu ni videti izraza v cbrazu. Nekateri zastori so prozorni, vidi se za njimi stati osebe; dali bi se podložiti, četudi s še slabšim blagom. Duh je narav* nost škandalozen v svojem brezbarvnem patosu, vrhu tega predaleč za kulisami, da ga ni mogoče razumeti. Hamleta g. V. Bratina ni dodelal. Do gle* dališke scene (3. dejanje, 2. prizor) se je dvigal, mestoma našel močan stik, z močjo zatiral plebejca iz kralj evičeve postave. Na* to pa je vidno popustil, kakor da je utrujen. Mnogo hotenja, študija, znanja, iskanja, vo« Ije, sposobnosti, delno zadete črte, to vse ne vstvari Hamletove slike. Kdor ne nosi v sebi kali Shakespearejevega ženija, sveta širokega, morja globokega, pogleda skozi vse teme, kdor ni prebolel očiščujočega dvi* ga nad človeka, ne najde Hamleta, ostane torzo. Hvaležni smo V. Bratinu, da je vstva« Laertes g. Železnika je preplitek. Bol je narejena, ne seže v poslušalca. Rutina re» šuje, kar manjka vsebine. Ofelija gdč. Kraljeve in naslednja vlo* ga sta še najbolj posrečeni tvorbi. V sceni blaznosti je gdč. Kraljeva premalo plastična, ni še menda videla blazne ženske. V tem delu je zato sicer dosledno izdelana igra premedla. Kraljica Gertruda ge. Bukšekove je do« stojna kreacija. Še bolj bi se dala izraziti diferencijacija v ljubezni do sina, v odvi« snosti moža, med kojima zeva prepad zlo« čina. Manjše vloge ne segajo čez povprečnost. Od vsega je bilo najboljše scena z igro in z grobarji. V ostalem pa je na celoto lah* ko sklepati iz posameznih vlog. Da se odlikuje vprizoritev Hamleta od nekdanjih nemških predstav, je pač merilo za napredek, ki ga je Maribor dosegel v dramskem (kakor tudi v vsakem drugem prosvetnem) oziru, ni pa merodajen za pre* sojo absolutno umetniške vrednosti. Hamlet je dogodek za naše gledališče, mejnik mor« da za bolj poglobljeno delo, sijajno izpri« čevalo, kam gre smer in kam vse že sega naše hotenje, naša volja — in zato je uspeh! Dr. Šnuderl. i M • 1111111111......................................... CVETKO GOLAR: VDOVA R0ŠLINKA komedija v treh dejanjih je pravkar izšla. Cena za broš. izvod Din 25—, za vezan izvod Din 35'—, brez poštnine. Naroča se v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE, Prešernova ulica štev. 54, nasproti glavne pošte. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii': fM!»BUaHBS9BRBW Dopisi TRŽIČ. Z ozirom na nepričakovano velik uspeh, ki ga je dosegla pravljična igra »Kraljičina z mrtvim srcem«, spisal g. Rudolf Pečjak, naznanja podpisano ravnateljstvo, da se ponavlja igra na izrečno željo posetnikov poleg na lepalrih naznanjenega ponavljanja v četrtek dne 21. maja ob 3. popoldne, Še v soboto ob 5. popoldne za mladino okoliških osnovnih šol in v nedeljo zvečer točno ob pol 8. za odrasle. Opozarjamo vse, ki se zanimajo za mladinske pravljične igre, naj si ogledajo predstavo. Delo je globoko, zajemljivo in jako posrečeno, vjn-izorijivo je na vsakem odru, spisano za odrasle osebe. Pravlična komedija izide v založbi mladinskega odra »Vesna« v Tržiču. — Ravnateljstvo meščanske šole. DOVJE-MOJSTRANA. V nedeljo 24. t. m. ob 14. bo slovesno odkrit spomenik v svetovni vojni padlim in umrlim vojakom iz naše občine. Blagoslovil ga bo duhovni svetmk Aljaž ob asistenci druge duhovščine. Govoril bo gospod vikar Bonač. Spomenik ie visok nad 3 m. Izdelal ga je gosp. Cengele Iz Radovljice in stane nad 25.000 dinarjev. BEGUNJE NAD CERKNICO. Dne 17. t m. je sklicala kr. org. JDS za Begunje poučno predavanje, na katerem nam je g. Egidij Peric iz Planine pojasnil »zakon o kmetskih kreditih«. Poleg tega smo se pomenili prav prijateljsko in neprisiljeno še o drugih perečih dnevnih vprašanjih ter dobili na vsa vprašanja tudi zadovoljiv odgovor. Na predavanju samem, ki je bilo za naše razmere dobro obiskano, smo opazili tudi naše politične nasprotnike, ki so pazno sledili razmotrivanjem. Veseli nas, da se je pričelo tudi na deželi s koristnim delom, zlasti pa, da se tudi naš gorski kot ni pozabil. Takih sestankov si želimo še mnogo ter upamo, da se bo tej naši skromni želji na merodajnem mestu tudi ugodilo. Duševni delavci, prihajajte k nam na deželo med nas, da ne bomo vedno mislili »poznajo nas le pri volitvah«. Ne, skupno ustvarjamo novo politično ozračje in znosljive razmere v državi. CERKNICA. V četrtek, na vnebohod, ob 8. zvečer priredi tukajšnji »Sokol« telovadno akademijo z jako lepim in pestrim programom. Iz prijaznosti sodelujejo člani ljubljanske opere gdč. Sfiligojeva, gg. Pu-gelj in Nefat, kar je za naše podeželske kraje redkost in bo prav zato, upajmo, velika privlačnost. Nudil se bo užitek tako ljubiteljem sokolske telovadbe, kakor tudi ljubiteljem lepega petja. Pričakujemo tedaj, da se bo ljudstvo iz bližnjih in okoliških krajev udeležilo večera v obilem številu. Ker se nahaja v Cerknici ravno sedaj v Zumrovem salonu vzorno urejena zdravstvena (higijenska) razstava, za deželo nekaj novega, ima ljudstvo lepo priliko, da si popoldne ogleda razstavo, na kateri bo črpalo dosti zanimivega in poučnega, zvečer pa se udeleži sokolske akademije. Ne bo spet kmalu take prilike, da bi se na en 'dan nudilo toliko poučnega, lepega in zanimivega. LITIJA. V četrtek dae 21. maia se vrši mladinski izlet v Javorje. Zbirališče v Sok. doimu v Litiji. Ob 1. uri pop. odhod iz Litije v Šmartno, kjer se nam pridružijo Smartinčanje, da napravimo skupen pohod v Javorje. Mladinski izlet priredi »Edinost«, organizacija napredne mladine. Vabljeni vsi prijatelji napredne mladine. Pevci in pevke dobrodošli! — Zvečer družabni večer v sok. telovadnici v Šmartnem. Izleta se udeleži tudi ltraj. SDS v Šmartnem. V četrtek vsi v Javorje. V slučaju slabega vremena izlet izostane. HRASTNIK. V hrastjiiškem rudniku in gotovo tudi drugod so odirgali od zaslužka v soboto znaten 4% davek, kar je vzbudilo med delavstvom opravičeno razburjenje in pa neopravičeno zabavljanje na demokratsko stranko in na one, ki delujejo v njenem krajevnem odboru. O povzročiteljih tega davka se je sicer že opetovano govorilo, a ker so mnosi že pozabili, in pa, da ne bodo kakšni klerikalci ali Malovrhovci kovali Iz zadeve koristi v svoie osebne namene, ponavljamo zopet, da je b:l ta davek sklenjen že leta 1923, ko niso biil na vladi naši, ampak oni, ki bodo sedaj najbolj izkoriščali to zadevo proti nam. ki smo ji bili vselej nasprotni. Takrat je bil pooblaščen finančni minister, da sme pobirati davek kadar pač hoče. Naša organizacija se je obrnila takoj, ko se je dognalo, da se namerava davek pobirati, z ostro resolucijo na glavno tajništvo v Ljubljani, ki je storilo potrebne korake v Beogradu, da se delavstvu pomaga. G. minister dr. Žerjav je žc interveniral pri fin. ministru g:ede tega davka, in fin. minister je obljubil izdad pravilnik, po katerem bodo. če ne vsi, pa vsaj manjši zaslužki, neobdačeni. Vsepovsod se pa čuje le o 2% davku na ročne delavce, zato nam je neumevno, da se po Hrastniku z vso gotovostjo trdi, da se je pobiral 4% davek, kar bo bržčas resnično, ker so mnogi delavci plačali izredno visoke svote. Zadevo je treba tudi v tem smislu točno pojasniti. KRŠKO. Podmladek društva Rdečega križa na meščanski Soli je praznoval dne 16. in 17. majnika vrhunec svojega delovanja z izborno uspelo akademijo. Spored je bil tako mnogovrsten, kot je mnogovrstno udejstvovanje njegovih članov. Nekai izrednega, kar je vse iznenadilo, je bil vsekakor hrvaški mlad. glasb, igrokaz »Širm-ska kraljica«, ki bj naj pa bil praviloma označen za mladinsko opero, saj je skozi vse dejanje le petje in spremljevanje godbe. Pravljična vsebina opere je tudi v kompozicijskem oziru zelo posrečeno izražena. Solisti (Ružica, Stari patuljak Kraljica vil, Dinko) imajo prikupljive, meledijozne, samospeve in duete, ki prehajajo mestoma v težke modulacije, tako da smo se čudili, kaj vse zmoTe mladina. Tudi posamezni vstopi zbora zahtevajo izrazite priprave; zbor jim je bil popolnoma dorastel! Vse Iz- vajanje točno in uglasno. Skratka, sijajno naštudirano! (Slovenski komponisti niso doslej še dali odrom srednješolske mladine kaj primernega!) Recitacija Gradnikovega »Tolminskega punta« je bila smiselno izražena dovršeno. Telovadni nastop so posebno dečki izvajali tako ognjevito, da so po pravici zaslužili gromoviti aplavz. Dekliško zborovsko petje s spremljevanjem orkestra je završilo z razmeroma težko pesmijo »Na tujih tleh«. Mešani zbor IV. razreda je dokazal z »Zaostalim ptičem* svojo popolno sigurnost. Da so imeli končno tudi podmladkarji, ki so sodelovali, sami nekaj užitka, je zapel moški zbor tri pesmi, ki so bile prvič na krškem odru (Na dan. Kmečko pesem, Sijaj, solnčcce). Posebej naj še omenimo meščanskošolski orkester, ki je pa že tako rekoč tradicija šole, sai smo ga vajeni že iz treh let nazaj. Izpolnjeval je odmore in pevske točke. — S tem uspehom pa se danes druži tudi gmotni uspeh, saj krška sokolska dvorana ni bila pri mladinskih predstavah še nikoli tako nabita. Zdaj zrejo podmladkarji z veseljem in zadoščenjem na svoj trud in na svojo zmožnost ter tudi na polno blagajno. CERKLJE NA DOLENJSKEM. Preteklo soboto se je uresničila naša dolgoletna želja. Dobili smo slednjič prepotrebni poštni urad, za katerega smo prosili 18 let. Ob tej priliki se s hvaležnostjo spominjamo vseh orih, ki so nam pomagali do tega in v prvi vrsti se moramo zahvaliti gospodu ministru dr. Žerjavu, ki je ne oziraje se na to, da je kraj jako klerikalen, ampak upoštevajoč gospodarske razmere podpiral našo prošnjo. Upamo, da se bodo sedaj malo oči odprle tudi našim političnim nasprotnikom ter bodo videli, da jim daje država to, kar bi jim lastni sosedje najraje preprečili. Dalje se moramo zahvaliti gospodu poštnemu ravnatelju Gregoriču in pa gospodu Mohoriču od Trgovske zbornice, ki so nas krepko podpirali, da smo prišli do težko pričakovane pošte. Upamo, da bo poštna uprava kmalu opazila pri prometu, da je bila naša prošnja upravičena in da se bo pošta dvignila na drugo stopnjo, kakor v prejšnjem kraju. Naše bodoče delo bo pa sedaj, da popravimo še cesto do Stojdra-ge, oziroma na Poklek, da zvežemo Žumbe-rak z ravnino, kar bo zelo velike važnosti zlasti za vinogradnike iz Gadove Peči in okolice. Vsi, ki so nam pomagali, naj sprejmejo našo iskreno zahvalo. Hvaležni Cerk-Ijancl in Gorjam. PETROVČE. Hudourje prejšnjega tedna je tudi v Libojskem grabnu napravilo mnogo škode. Inače neznatni potok Stiska je narasel v ogromen hudournik, ki je združen z Bistrico grdo gospodaril. Vzdolž Bistrice je odneslo dva ieza, posestnikoma Resniku in Ratajcu v Kasazah' pa vso zemljo velikih" njiv, na katerih' je bil že vsajen krompir; zlasti poslednji ima ogromno škodo. V neprijetnem položaju so bili tudi prebivalci znane Škabernetove- gostilne v II-bojah. cruco j xnmnDro-m Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din 10*—k Damske slamnike kakor tudi preoblikovanje starih po zadnji novosti — Alojziju lomžale. ' £ k r a b a r, 203 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Bogon HI6SER, Ljubljana, Valvazorjev trg. 168 Nemško-slovensko ge poučuje. Naslov pove oprava «Jutra> 11436 (dolsej Odvetn. koncipient e substitucijsko pravico, se (»prejme v večjo odvetniško nihamo v Ljubljani z? takojšen nastop. Tozadevne oferte naj se pošlje na upr. »Jutra. pod »Substitut*. 11230 Službo vsake stroke v Sloveniji in Hrvatski ali drugje lahko dobite v najkrajšem Času, Se se takoj pismeno obrnete na Oglasno Namjestbeni Od=jek, Delta-Stan, Zagreb, Ilica br. 11. 10848 Sobarica pridna in poštena, dobi dobro s t u 4 b o pri mali rodbini v Ljubljani. Starejše. ki znajo tudi nekaj šivati in so veš{r ročnih del imajo prednost. Plača 500 Din' mesečno. Oskrba dobra Osebno se je predstaviti v Aškerčevi ulici 15. u- Služklnjo pridne in pošteno, ki zna dobro kuhati, išče rodbina 3 odraslih oseb. Hača in oskrba dobra. Pismene ponudbe na upravo »Jutra, pod .Služkinja B». ur— Služkinja iatera -na kuhati in opravljati drutra hišna dela, se sprejme. Plača po dogovoru Ponudbe na naslov: Josip Skerl, trgovec, Sevnica ob Savi. 11345 Pleskarja t; M opravljal tudi dra Ta dela, sprejme S K. Ilirija, fe« te poizTe na igrišču. 11898 250—500 Din zaslužka na dan! — Zglase naj se zgovorni prodajalci ali prodajalke, ki bi ob tržnih dneh in sejmih na prostem prodajali novo izumljene praktične novosti. Ponudbe na poštni predat št. 157 v Ljubi !ani. 11410 Služkinjo k otrokom ki bi tudi pomagala pri vseh hišnih poslih, se takoj spreime pri fitografn Hugonu Hibšerju, Ljubljana, Valvazorjev trg. 11382 Učenca zdravega, dobrih staršev, sprejme za pekovsko obrt z vso oskrbo v hiši Her-mina Kvas, parna pekarna, Vojnik pri Celju. 114T8 Zidarji! Več dobrih zidarjev za dela pod streho, sprejme Ljubljanska rrradbena družba z o. z., Rimska cesta 13 11462 Spretna šivilja se takoj spreme v modno trgovino. Predstaviti se je v petek od 11,—12. ure pri tvrdki P. Magdič, Ljubljana 11464 Več krošnjarjev prodajalcev — za prodajo svetovnoznanih kos. išče večja tovarna. — Ponudbe pod »Kosa. na upr. »Jutra* 11455 Mlinar, vaienca išče Aloizij Keršič, mlinar. Mošnje-Radovljica. 11414 Vajenca sprejme Anton Benegalija, krojaški mojster, Poljanski nasip št. 40. 11402 OSčego) Rudarski paznik energičen, zanesljiv, absolvent rudarske šole in z dolgoletno prakso — želi stalne službo. Ponudbe na upravo o mora©«* i s vperabo kuhinj* in kopalnice — v kaki vili predmestja ali okolici. iSče majhna druiina. — Ponudbe pod »Stanovanje 5507» na upravo «Jutra». 11439 Znanja značajne dame. t »rrbo du.ševnega razvedrila, zeli boljši eamski gospod. Dopise ra up/avo «.Tutra» pod značko »Poslednji akordi«. 11441 Višji železn. uradnik iz boljše rodbine, premožen, simpatičen in mirnega značaja, bo žoli poročiti z enako gospodično. — Prednost imajo gospodične, ki imajo posestvo v Mariboru, ali pa v Ljubljani. — Ponudbe je poslati pod značko »Sijajna preča* na upravo sip Culig, Zagreb, Jelačičev trg 6./III. Pro-" račun znaša 2.000.000 Din. Zadnji rok za ponudbe 21. maia. DR. FRANCE VEBER, VSEUČIL.ŠČNI PROFESOR E1U1SI ST1E miiARH 65'— ESfZ PDSThlHE NAROČA SE V KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI, PREŠERNOVA UL. NASPROTI GLAVNE POŠTE ZAVODOV ¥ Plini Zastopstvo z® 3ugostaviJo: Lhibfiana, Sslanburgo^a ui. št 7, Saisa Jadranske ©anke. Dobavljalo: resjscBdnelše Hi najcenejše elektro-motorje, turboseneratorle to vse ostale električne stroje. 6 r a d e: električne centraie, elektrone žalsznka, cukrame, pivovarne. rudnSške naprave std. OtoraSalte se v »šefe primerih na pisarno v IfrbllanJ. Paset int«n!r!e le brezplaž.io na razpolago. .n -i n A r T. * * ^ botre in birmance! Najcenejša obla {i I a more Vam nnditi edinole na5a detajlna trpovina na Erjav-Sevi cesti Stev 2 (nasproti dramskega pledaliSJa). — NajveSja Izbira vseh vrst oblet, krasni vzorci praJ-nih oblek, solidna postrežba in najnižje cene. — Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie. 27S4-a . m n i m M II II II U-JnC 000000000 111UU UClUIUUUš za popravo pisalnih in računskih strojev L. BARAGA, Šelenbursova ui ca Jt 6 I. Telefon St. 380 Telefon It !«0 Vse botrice in botre, kakor tudi cenjeno občinstvo prijazno opozarjamo na otvorjen krasen, soncnat, miren in brezprašen tc vrt z obširnim salonom ® in na splošnoznano resfavracll® hotel Liosjd N UVBMAm, Sv. Petra cesta 7 Q Za okusno kuhinjo, pristna domača ln druga vina kakor tudi za vedno sveže p.vo w sod-čkih, za solidno postrežbo in zmerne cene se jamči. Priporočam se za prijazen obisk Taazes. 2So0-a Priporočamo knjigo: StoianoViC A.. BTDaaovsIra Mi. Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino vred Din 31"— ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Linbllaii. V Celin ie na prodal dvonsdstropna hlia z Hgodno lego v sredini mesta na o-lti prometnih ulic, s trgovskimi lokali, stanovanji in pisarnami pod ugodnimi pogoji. — Interesenti naj se obineio za poiasnila na odvetniško pisarno dr. Ernesta Kalina v Celiu. 2846-3 »rodaja BLUZE: športne bele, ceru, modeme . iz opal batista Iz pralne svile..... iz sirove sviie..... iz cr&i de China .... JliraPER r volnen z doMmi rokavi . sviien z kratkimi rokavi . s\llf" z dolgimi rokavi . . APASKE RUTE......• - ROKAVICE od Din 19"—. modne z stulpo Din 98-.... Din 165"— Din 320'—, Din 390"-Din 225"-Din 390-— Din 48 — Din 118-—, Din 158 — od Din 179-— napre od Din 162'— naore; od Din 34'— naprei VELIKA IZBIRA OTROŠKIH B3AJ3 In K33AVIC po zn! žanih cerah A. Šinkovec nari- IC. Som, Ljubliana testni trg 19. cnamnnodDnaaaoDCDGnooDoaDnorj ■ " prikladna i za obradj;-vanje, kao i radi ve" like nes!aš!ce stanova vrlo prikladna za gradnju vila, 9000 m' površine, 15 minuta od sredine grada Maribora udaljena na prekrasnom položaju, okružena vilama prodaja se. Upitati vlasnika: Rihard Ogriseg. Vlastellnstvo Sturmberg, p. Pesnica kod Maribora. Srbska Sremska banka ms •^birmanska darila-"" le pri tvrdki 2570-a ivan Fakiž Ljubljana, Stari trg 20. Velika izbira nr. verižic, uhsno». obeskov it I zlatarno, srcbrniao in are no najnižjih cenah pri staroznani tvrdki l^ars Somn5ts Ljubljana, S«. Petra eesta 16. W 2S34a □ ooiraimnranmniiniD L. Mskuš > LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovateli dsžclteo? Na drobno! Na debelo I > Zaloga sprehajalnih palic Stari dežniki se nanovo oreohiece o. d. d. v Rami potrebuje samostojnega kojlgo-vcdjo-bHancista, ki ie vešč vseh bančnih p >slih ter z znaniem srbskega in nemškega jezika. Nastop službe po možnosti takoi, a najkasneje do 1. aveusta 1925. Spričevala, kakor tudi ostale dokumente z navedbo plače je poslati upravi zavoda do konca maja t. 1. V Rumi. 5, maja 1925. I Zadruga hotelirje*, gostilničarje* ln ka- *arnarjev m LjubSjanii naznanja tužno vest, da je njena marljiva in zvesta uradnica, gospodična v cvetu dekliških let, po težki bolezni v Hrastniku preminula. Lahka ji žemljica! Ljubljana, dne 19. maia 1925. Neizprosna usoda nam je danes dopoldne po dolgi mučni bolezni vzela našega ljubljenega, dobrega očeta, oziroma tasta itd, gospoda Potrti piobnke 2a'osti sporočamo vsem sorodnikom, priiateliem in znancem retužno ve?t, da je naš dobri, nepozabni mož, oče, ded, stric itd., eospod 2597-a Uprava. Kuče, vile. Dve liiepe najamne trokatmce u naiboliera stanju u ledno) od nallepših ulica blizu centroma "rada Maribora, sa lijepfm orihodom. kao i dvije dobro uzdržane vrlo lijepe "le svaka oo dva liiepa stana, na nrekrasnom poloiaiu, udallere If> minuta od centroma Maribora okroiene vilama, prodau sp ili se zamfenjuju za modemu, manje vrijednu kuču ^ • sa raapoloiiVm stanom - Ponude na gd)u OIru Og' .g Vlastelinstvo Sturmberg, poita Pesnica kod Manbn- .. T^jood Vfetontin &*man I MalSIlSC $6 SPf 2f llie ___*_s u n KM w • « t ______ obratovodja tovarniške delavnice Poereb nepozabnega pokolnika bo v sredo 20 t nr ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Litijo Gradec pri Litiji, 18 maia 1925. HiMo mm r*i: Kancler io Mr. J S® S "J? VI5* 3» dsvSni nadkontroior w p. v torek, 19. t. m. po dolgi, mučni bolezni, v 78. letu, previden z zakramenti za um'ra;oče, za vedno zatisnll svoje trvdne oči. Pogreb blagor-okojnika bo v četrtek, 21. t.m. ob pol treh pop. iz bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne 19. maja 1925. Žalujoči ostali- v veletrgovini z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na upravo .Jutra" pod .Vajenec-2854", QrxnarotxoanmDcmnatrn[xiaana 2803-» iščem stanovanje 1 ali dveh sob s pritiklinami v sredini mesta. Plačam Din 1250. Ponudbe pod „Stanovanje-453" na upravo »Jutra*.