t n v tM! J Kk Posamezno Števil- Th Th š"* f.^l T tiVjevaftt^^lS ka 1 Din. mesečno. MT J ^ M* M— VJ M*. M Te,efon St 2050 m ie se sprejema list ____^^^ __^ ^^ ___ >olitična tišino. Nekoliko več zanimanja se je dvignilo le, ko je v nedeljo dopoldne zunanje ministrstvo objavilo tajinstvene tri pogodbe, ki so bile podpisane in o katerih je vsa Evropa že včeraj tako resno ugibala. Vsebin« pogodb ni več nobenega presenetila, ker je bilo že v soboto čisto jasno, da je rimska konferenca uspela le v zelo skromnem obsegu in da se je posebno kar tiče političnega namena, popolnoma izjalovila. Politična pogodba Madjarska ni hotela prevzeti jamstva za neodvisnost Avstrije Politična pogodba se glasi: »Šef italijanske vlade, zvezni kancler Avstrije in predsednik madjarske vlade so se sestali prežeti od iskrene želje da pomagajo vzdrževati mir v Podonavju in ozdraviti tamošnje gospodarske neprilike na temelju spoštovanja državne neodvisnosti vsake države, ter prepričani, da se temu sodelovanju treh držav lahko da širša podlaga s tem, da se sodelovanje razširi tudi za druge države, so sklenili sledeče: »Da se bodo med seboj razgovnrjali o vseh vprašanjih, ki tičejo neposredno njihovih držav, tako da bodo omogočili v duhu dosedanjih italijansko-avstrijskih, italijansko-mndjar-skih in avstro-madjarskih pogodb, stvarno skupno zunanjo politiko, ki naj pomaga k stvarnemu sodelovanju vse Evrope. V tem duhu se bodo vse tri države medsebojno posvetovale vsakokrat, kadar bi vsaj ena izmed njih to zahtevala. V to svrho podpisujejo tudi današnji protokol.« Diplomat - tihotapec V Sofiji je izbruhnil velik škandal, v katerega je zapleten francoski diplomat, ki je tihotapil denar na račun ruskih emigrantov Sofija, 19. marca. z. Iz tihotapske afere tajnika tukajšnjega francoskega poslaništva Gerardyja ie nastal škandat usti o tem le kratko poročajo. Večerni listi, ki so o aferi poročali obširneje, so bili zaplenjeni. Splošno pa se govori, da so grehi tega diplomata, ki so nekateri že stari, izredno težki in se ljudje čudijo, da ga niso že prej prijeli. Bolgarska vlada je že lani večkrat zahtevala od francoske vlade, naj tega diplomata odpokliče, kar se pa ni zgodilo. Gerardvju očitajo, da je pod imenom francoski šampanjec vtihotapljal neko olje (geranium), ki služi za ponarejanje dragega rožnega olja in čigar uvoz je v Bolgarijo strogo prepovedan. Posledica tega je bila, da je šlo v inozemstvo veliko ponarejenega rožnega olja in je na številnih trgih močno trpel sloves bolgarskega ponarejenega rožnega olja. Lansko zimo, ko je v Sofiji divjal legar, je Gerardy po diplomatskem potu spravil v Bolgarijo več kilogramov francoskega seruma, či^ar uvoz v Bolgari'o , zaradi manjvrednosti ni bil dopuščen. Rečeno je j bolgarskim obiasieuu bilo, da je ta serum namenjen za francosko poslaništvo in kolonijo, čeprav bi ta množina po zdravniški ugotovitvi zadostovala za cepljenje celokupnega bolgarskega prebivalstva. V resnici je pa Ge-rardy s tem serumom, ki ga je celo inseriral po bolgarskih časopisih, živahno kupčeval. Dalje očitajo Gerardyju, ki mil je bil podrejen poslaniški oddelek za potne liste, da je zaslužil velike vsote z izdajo tako imenovanih Nansenovih potnih listov, ki jih v Bolgariji izdaja francosko poslaništvo za ruske begunce. Sto in stotisoči, ki so mu jih izročili tukajšnji trgovci, predvsem neki znani francoski bančnik, da bi jih spravil v inozemstvo, so romali v njegov lasten žep. Poleg tega pa uživa ta zgledni diplomat sloves, da je lastnik največje pornografične knjigarne na Balkanu. Nekateri tukajšnii listi ga označujejo kol francoskega Staviskega v Bolgariji. Gerardy se je v času, ko so ga iskali po Bolgariji, nahajal v Nišu, cdk der se je na poziv francoske vlade vrnil v Potijo, da s« slavi na razpolago dandt •fatt, McčUf 2ivce in miicf VABUJE van od UTBUJENOSTI NOVA PALMA gumijasta peta. Neizpolnjene želje Kakor se torej vidi, je ta politična jiogodba zelo daleč od one, ki jo je zamislil Mussolini, ki je želel, da bi se v Rimu podpisala politična pogodba, v kateri bi se vse tri države zavezale, da druga drugi jamčijo neodvisnost in nedotakljivost meja. Prva, ki se jc tej italijanski zahtevi uprla, je bila Madjarska, ki je takoj prvi dan izjavila, da nikakor ne more sprejeti obveznosti, da jamči neodvisnost Avstrije, ker bi takšna obveznost bila naperjena preočitno proti Nemčiji, s katero hočo Madjarska nikakor ne more zabraniti Avstriji, da trebne, dn uresniči svoje revizionistične težnje. Madjarska nikaokr ne more zabraniti Avstriji, da si svoj položaj preuredi, čc bi to zahtevala večina avstrijskega naroda, medtem ko bi obveznost, ki jo je zahteval Mussolini, nalagala Madjarski dolžnost, da z vojaško močjo prepreči tudi spremembe, ki bi jih zahtevalo avstrijsko ljudstvo samo. Mussn-linijev načrt o politični trozvezi je moral s tem pasti v vodo. Italijanski listi priznavajo danes tudi, da je političen pakt bil odstranjen zaradi intervencij tako od strani Francije kakor tudi Nemčije. Medtem, ko je nemški veleposlanik von Hassel javno obiskal Gombosa in se ž njim razgovarjal več ur, je danes znano, da se je sestal z avstrijskim kanclerjem dr. Dollfussom in mu predočil, da bi takšen politični pakt imel usodne posledice za dolgo bodočnost odnošajev med obema nemškima državama. Ideja političnega pakta je padla v vodo. To. kar so [>odpisali v soboto, je le papir, ki je bil jiotreben, da ž njim pokrijejo, ka rje dejansko velik političen neuspeh. Drugi protokol je kratek in ugotavlja samo, dn so se vse tri države obvezale, da se bodo do 15. maja med seboj pogajale kako okrepiti medsebojne trgovsko zveze na podlagi medsebojnih koncesij. oobi v (>oi v««* Crvu»asMn nojsreu kar se tiče carinskih dajatev. Protokol že obljublja prednostne tarife za industrijske izdelke Madjarske. Pogajanja naj bi se začela takoj. Govora je tudi o svobdnih lukah v Trstu in na Reki. Tretji protokol tiče vprašanj trgovinskega značaja, ki tičejo samo Avstrijo in Madjarsko, ki pa se bodo uredila s pomočjo nadaljnjih jiogajanj med obema državama. Avstrijske in madjarske žrtvi V |K>litičnih krogih podčrtavajo, tla je predvsem Avstrija morala pristati na velike žrtve v gospodarskem pogledu. Prvič si bo morala svobodno luko v Trstu urediti s svojimi lastnimi sredstvi. Avstrija je morala nadalje pristati na olajšave za turiste, ki potujejo v Italijo, ki bodo jemali h seboj lahko SIKI šilingov namesto 2011. kol je bilo dozdaj v veljavi. Denarne zadeve je morala prepustiti italijanski Banra Comnterriulc Italiana. Nadalje jo morala Avstrija pristati na lo. da h<> ku povabi več žita na Madjarskem in več zelenjave in južnega sadja po znižanih carinskih tarifah. Tudi Madjarska je utrpela močne žrtve, ker je z rimskimi pogodbami nevarno zadela svojo lastno in dustrijo na korist avstrijske, ki se bo sedaj lahk< z večjo oblastnostjo razši rje vala na Madjarskem Značilno je, du so se na budimpeštunski borzi la koj, ko se je izvedelo za uspehe rimske konference, začelo na debelo prodajati akcije mndjarskih industrijskih podjetij, ki ne računajo, da bodo sedaj mogle konkurirati z avstrijsko industrijo. Mussolinijev spremenjen glas: „Na severu ne iščemo nič, naša bodočnost je vzhod" Rim, 19. marca. TG. V nedeljo je Mussolini govoril v kraljevski operi v Rimu pred zbranimi člani velikega fašističnega sveta. V svojem govoru, ki je bil pričakovan z velikim zanimanjem zaradi rimskega sestanka, ki se je ravno končal, je Musso-lini najprej na običajen način poveličeval fašizem in vse, kar je v teku let ustvaril. Nato je prešel na zunanjo politiko in je glede Jugoslavije izjavil, da so odnošaji z Jugoslavijo normalni in korektni. Italija in Jugoslavija se v gospodarskem pogledu izpopolnjujeta v najširšem obsegu. V prašanje nadnlj-nega urejevanja medsebojnih odnošajev in s tem zvezanega medsebojnega zbližanja bo prišlo tudi na dnevni red, kadar bodo nastopili pogoji za koristne rešitve vseh vprašanj. Glede Francije je izjavil, da se čuli, kako na moralnem polju zbližanje vedno narašča in lahko dovede do prav koristnih dejstev v medsebojnih odnosih. Madjarsko pa hoče Italija podpirati že zaradi »krasnih kvalitet madjarskegu naroda«. Avstrija je lahko prepričana, da bo v boju za svojo neodvisnost v Italiji našla vedno najkrepkejšo pomoč. Glede rimskih razgovorov je Mussolini izrecno povdaril, da tri države niso imele namenu nikogar izključevati, marveč nasprotno žete, da pri-stopijo tudi druge države. Italija zahteva razpust Zveze narodov, ako razorožitvena konferenca ne uspe. — Najbolj značilne pa so bile zadnje Mussolini-jeve besede: »Italija ve, kam hoče, ona ve, ila ima svojo vlogo vršiti le v Sredozemskem morju. Na severu mi ne iščemo ničesar, ravno tako nifesar tudi na zapadu. Italija gleda le na bližnji vzhod, v Azijo in v Afriko. Pri tem jo seveda ne navdaja želja po teritorijalnih osvojitvah, ampak samo želja po gospodarskem razmahu. Bodočnost Italije je na bližnjem vzhodu in tam italijanskega razmaha ue bo mogel nihče zaustaviti.« Ta govor je kakor noč in dan v primeru z Mussolinijevim govorom v Livorni pred dvema letoma, ko je grmel proti Franciji in ko je označil »sunek v PodOnavje in na Balkan« kot poglavitna praven italijanske zunanje polilike. Zadnji njegovi porazi na Balkanu in neuspeh konference v Rimu so Mussoliniju priklicali v usta popolnoma nove besede, ki so polne nekega tihega razočaranja... Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, ■itolic, holendertev, malih dvokoles. tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domač« tovarue „TIMBIINA" K. Baljel, Ljubljana, KarluvSka c. 4 ^aiuiije cuiiel — Cenik franku. d Ložka dolina - eno samo jezero Sturitrg pri Ložu, 18. marea. Malokdaj zaide kaj o naSi dolini v časopise, kadar pa kaj pride, je po navadi nekaj žalostnega. Pred leti smo sicer tirali, da je naša dolina po svoji lepoti tretja v Sloveniji, namreč takoj za blejsko in bohinjsko, vendar pa sinb sami prepričani, da naša dolina po slikovitosti (razvaline Pustega gradu, cerkvice po vseh hribčkih okrog doline, temna, Kacna gora in visoki Snežnik, zanimivosti starih iapodskili in rimljanskih razvalin, itd.) še poseka prvi dve dolini. Edino, s čimer se prvi dve dolini pred našo poslavljata, sta jezeri Jezero smo pa dobili sedaj tudi nu, toda ne lin našo radost, zakaj vsa dolina se je spremenila v jezero in voda jo zalila lepo število naših vasi. (Občina Slnritrg in Lož štejeta 23 vasi.) Našn občina leži na tipičnih kraških tleh. Naši pašniki so ogni jen i z. zidovi iz. belega kraškega kamna, naš kmet pu navadi ne spravlja svojega sena iu žita v kozolce, temveč na ostrnice, to je na ohsckunu smrekova deblu. Te ostrnice so navdušile zu v|iesnitev tudi pesniku Otona Župančiča, ki je sedaj gost nnš« doline, namreč v grujščini Kočuvas. Kmeta v l.ožki dolini preganja kljub njegovi umrljivosti in skromnosti vedno kakšna nesreča. Pogorele so v teh let i I) vasi (iornje jezero, Dane iu Nndlesek, gorelo pa je še drugod. Sedaj pa še l i |iu\odeiij, ki je največja, kar jili je liilti v zadnjih 70 letih, čeprav doživimo vsako leto na po-nihid veliko povodenj. V naši dolini, kjer bi mogle lasti siunkve iu oljke, nko nc bi bilo Snežnika, izvirajo razne ponikovidnice. lnuiino dve sloviti pod-z' * m i s k i jami, Mrzlo in Križno jamo — zadnja še ni raziskana do konca in je baje celo vrsto kilometrov dolga ler polna jezer in potokov, da ne navajamo drugih manjših kraških jam; imamo pa tudi dvn močna potoka, oba istega imena, namreč Obrh. Prvi izvira pri vusi Vrhnika pod liacno goro. (Ne zamenjati s tisto Vrhniko nad Ljubljano, samo dva Kraja sla v Sloveniji s leni imenom, pri obeh vodu jionika. nn dan!) in |>a Obrh, ki izvira pri Kozar-čali nn snežniški struni. Oba Obrha se izlivata jiri se vedno neurejenem požiralniku Golobini v Dannh ler izginjata v neznano smer. Nekateri sicer domnevajo. da je la skupni Obrh začetek Ljubljanice, dokazano pa to še ni, nasprotno, nova preiskova-nja to celo zntiikujejo. Kljub obema obrhoma, kuterih voda ni pitna, ker prihaja iz. podzemskih jam, trpimo jioleti hudo mišo, tako, da moramo (»I blizu in tudi po pet ur daleč po vodo k edinemu močnemu studencu v naši dolini, namreč v Helnialen. (Iz. tega studenca je zasnovan naš bodoči vodovod, le kdaj ga dobimo?) Vsako pomlad in običajno vsako jesen pa trpimo r n jiovodniijo, za katero so povodnji na Ljubljanskem barju malenkosti. Naš obrh navadno ni v zvezi s Cerkniškim jezerom, kakor so dokazali jioskusi, v času, ko pa Cerkniško jezero narasle in se združi s prav tnko narastlim Obrhom, se voda razlije po vsej dolini, I ar se jo zgodilo ludi sedaj in sicer v meri. kakor jo pomnijo le najstarejši pri nas. (Naša dolina je bogata starili in kar čvrstih ljudi.) Zalile so prav vse vasi. ki leže na dnu doline. Te vasi so Kozur-Ve, šniarala, Nadlesk, Podcerkve, Dane, Pudob, Markovec, V i še ve k in del Starega trga. Voda je zalila vse travnike in njive od izvira Obrhov v Ko-zaršfah in na Vrhniki ler leži za dve uri hoda in široko za eno uro v obliki skrivljene črke Y. V — Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josei« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da »Franz-Josei« voda zanesljivo jajoče in vselej milo odvajalno. učinkuje razkra- Tu te brije, češe, striže in trajno omlulira »Naredite mi trojne kodre — rc: dre vri pridem po nje!* »Ali je ulitelj zapazil, da tem li pomakni pri nalogah? - — Meni se zdi. »te — dejal je, da je 'lemogote, da bi sam napravil loliko napah.* »Oprostite, gospodična. zdi se mi. dn sra ne tekol že peljala sini pa j v istem kupe ju.-- — .Že mogote. jaz nimam spomina za vsakdanji- obraze. — »Ga imam pa jaz. gospodična * T ena: Pravkar je bila la uboga žena, ki je prosila za pomitem> obleko za tvojo družino.« — Mož: »Pa si ji kaj dnin?. — Z ena: Seveda — tvojo sivo obleko, ki je že desel lei tiara, tn moj kostum od prejšnjega meseca.«• * Profesor: Po .'>00 km dolgi resli te prijela dva nolociklistu drug proti drugemu. Eden vozi s hi-I rosi jo 100 km na uro. drugi pa .s 120 km. Kje se bosta srečalaP« — Dijak: »V bolnišnici, gospod profesor.* zvezi s Cerkniškim jezerom moramo reči, da ležimo ob majhnem morju. Najhujšo jo v Pudobu, ki je na najgloblji točki v dolini, ljudje so že navajeni, da ob količkaj večji povodnji voda preplavi most in cesto v Pudobu, toda, da bi segala do prvega nadstropja Kržičevega doma, toga še niso doživeli. V farno cerkev v Starem trgu morejo ljudje iz. teli vasi in iz, drugih na nasprotnih hribčkih le s čolni. Naši ljudje so vajeni revščine, sedaj pa jim grozi lakota. Glavna hrana so žganci in močnik. Polje daje le malo. Kadar so dobri dnevi, vlačijo ljudje z. največjimi napori krclje in t ramo iz gozdov, jili na žagah razrežejo in polem vozijo na 22 km oddaljeno postajo Rakek. Sem in tja tolčejo nnš kraški kamen in ga vozijo na cesto. Precej puš-nikov je bilo nn tn način že očiščenih skalovja. Na našo občino meji sicer Italija, toda našega lesa ne Sodbe o Mussolinijevem lovoru kupuje, na cesti ni dela, drugega zaslužka ni. Jesenska povodenj nam je vzela ves pridelek. Dvakrat smo pomladi sadili krompir, pridelali ga nismo niti za seme. Trikrat smo sejali ozimino, vodu jo je trikrat zalila. V jeseni so škodo v naši dolini ocenili na 800.000 Din, kaj pomeni to za našo revščino, kar pomislite! Kar smo v jeseni le rešili pridelka, lo naglo kopni v kaščali in ljudje s strahom gledajo, kuj bo jioniladi in pozneje. Občina se trudi, da bi pomagala in je naročila 3 vagone koruze in 2 vagona semenskega krompirja, vendar kaj je to proli veliki potrebi. Prosimo banovino in državo, nuj pomagata! Nn zapadli naše doline je Križna gora s slovito romarsko cerkvijo. O Veliki noči in Hinkoštih bomo poromali k Materi božji na Križni gori in ji iliteli naše križe in težave ler jo prosili, naj nas v bodoče varuje nesreč, kakor so sedanje jiovodnji. M Cloveh, hi je izgubil živce" (Ecfio de Pariš) Pari* 19. marca. Eclio de Pariš« piše o Mussolinijevem govoru. Mussolini je ponovno pokazal svoje nerazpoloženje nasproti Pragi, Belgradu iu Bukarešti. Vso kaže, ila se nikakor ne more sprijazniti s sklenitvijo balkanskega pakla, ki pomeni oviro za italijansko prodiranje na Balkan. Italijanski diktator je z odkritimi grožnjami nastopil proti nemškemu prodiranju na Donavi, nalo se je pa >mil k svojim starim načrtom o nadoblasli Italije v Srednji Evropi, k načrtom, ki bi jih Mussoliiii hotel izvesti s sodelovanjem madžarskega iredent-slva. Mussolinijev govor bo razočaral vse tisle, ki so verjeli optimističnim besedam de Jouvenela in Chaiihruna. in ki so mislili, da se razmerje med Francijo in Italijo zadnje i-ase popravlja. V glavnem. zaključuje »Echo de Pariš«, se da iz Mussoli-nijevega govora presoditi, ila je predsednik italijansko vlade, ki je bil že vse zadnje leto zelo nesrečen v svojih diplomatskih inicijalivah, zdaj izgubil vso svoj hladnokrvnost in začel resno tekmovati v sva,jili izjavah z Goringoin. Zakaj, ali moremo imenovali prijatelja miru človeka, ki (rili, da mora bili vse življenje narodovo osredotočeno v vu,jaški sili države?« Podobno piše ves franc. tisk. London, 11). marca. I«. Times; pozdravlja uspeh rimskega sestanka in pravi, da jc rimski protokol jasno izrazil Mussolinijevo politiko, ki bo zopet oživila trgovski promet nn Donavi. Hitler ponuja roko Avstriji Velikonočna spomenica o pogojih za sporazum Višek tragike je. te troje izeohenke i>• pridi njenega on-ia. /troti mladenič. za roko pri tem v dtiliko i nogo Berlin. 10. marca. b. Trdi se, da pripravlja Hitler velikonočno poslanico, ki bo nu predlog zunanjega ministra von Neurala po-lana avstrijski vladi. Poslanica ho vsebovala sledeče točke: 1. Iz koncentracijskih taborov naj se tnkoj izpustijo na svnhoilo voditelji avstrijskih narodnih sorijalislov; 2. da >e uredi politično življenje v Avstriji tako. da je možno zopelno delovanje narodno so-eijalistične stranke in 3. dn se v vlado in novi državni svet, ki je predvidevan z novo ustavo, pritegnejo nacionalno orientirane osebnosti, ki ni treba, da so narodni socialisti. 4. Da se Avstrija zaveže, dn bo v Zvezi narodov podpirala vse zahteve Nemčije, posebno v vprašanju enakopravnosti in v vprašanju razorožitve. Trdijo pa. da je proli tej poslanici ostro priileslir.il Ifabicht in avstrijski narodno socialistični emigranti, ki odklanjajo vsak razgovor z Dollfiissom in Fe.vem. / zanimanjem se pričakuje, ali bo zmagalo Neurathovo ali llabichtovo stališče. Kjer se križajo interesi Rusije in Anglije Kungani poklali 2000 KUalcev Upor proli angleškemu načrtu neodvisne turkestanske države Moskva, 10. marca. TG. Tass poroča iz Turkestana. da jc neki močnejši oddelek Tiinganov zavzel trdnjavo Jangišar. ki leži blizu glavnega mesta kašgarja ler osvobodila liingansko posadko, ki jc bila pred predajo. Pri Icj priliki so Tuiigani pobili 2000 prebivalcev mesla kar z nožmi. Mesto Kašgar je gospodarsko popolnoma odrezano od oslale pokrajine. Cele -neodvisne vlade«, ki jih jc podpirala angleška vlada, ki se je zavzela za neodvisno lurkc- slansko državo, so se morale umakniti. Angleški konzulat so Tungnni obstreljevali, nekaj članov konzularnega osebja pobili, druge pa ranili. Mesto Kašgar zasedajo polagoma Tungani, ki jih vodi general Mačung. Ni še znano, kaj bo ukrenila po leni pekolju angleška vlada, ki je mislila, da je ustanovitev nove države z mesti Kašgar, Jarkend in Ho-lan, pod vodstvom mohamedanskega princa iz angleške Indije žc zagotovljena stvar. „Glasbena Matica" v Belgradu Triurni slovenskih pevcev Na obeh koncertih so naši pevci želi navdušeno pohvalo Belgrad, 19. marca. m. Glasbena Matica v Belgradu! To ni vsakdanji dogodek za Belgrad, ker je njen sloves obetal za Belgrad izreden umetniški užitek. Zato se nismo prav nič čudili, da je občinslvo obe' prireditvi Glasbene Matice počastilo z zelo dobrim obiskom. Matica Belgraj-čanov v njihovem pričakovanju ni prevarila, marveč, moramo priznati, naravnost iznenadila. Nudila jim ie več, kakor se je pričakovalo. Doživela je popolen uspeh. Moški zbor je že v nedeljo pri službi božji oh 9 v cerkvi Kristusa Kralia opozoril navzoča, da bodo na obeh koncertih doživeli nekaj izrednega. Zato ni čuda, da se je v cerkvi sv. Antona v Bregalniški ulici, prelepi arhitektonski zgradbi mojstra Plečnika, ki se je izkazala za izredno akustično, nabralo toliko ljudi, da je bila nabito polna. G. Ulaga je imel lep primeren nagovor. Najbolj razveseljivo je to, da je bila ogromna večina poslušalcev iz vrst delovnega ljudstva, kar je omogočila razmeroma nizka vstopnina in vsestranska agitacija Prosvetnega društva. S kakšno pobožnostjo in razumevanjem so ti ljudje poslušali skladbe slovenskega rojaka in glasbenega velikana Gallusa-Petelina! V očeh hišen in dekel, ki jim pravimo danes služkinje, smo videli lesketati solze. Za vse je bil ta uspeli koncert pravo doživetje. Glasbeni Matici smo iz srca hvaležni za ta koncert, ker je z njim izvršila veliko delo kulturnega poslanstva. Občinstvo pa ie dokazalo, da ga res umetniška glasba ne dolgočasi, da jo razume in ljubi, da ga ona vsega prevzame in da so naši najpreprostejši ljudje zelo dovzetni za resnične umetnine. Po drugi strani pač ludi dokaz za visoko kulturno stopnjo našega ljudstva . .. » Vrhunec Matičinega uspeha je pa pomenil drugi koncert v dvorani Kolarčeve ljudske univerze z izvedbo Berliozovega »Faustovega pogubljenja«. Dvorana ie bila skoro do zadnjega razprodana. kar je za belgrajske razmere pravi dogodek. Menda se je zbralo vse, kar ljubi glasbo in ima zanjo razumevanje. Mislimo, da l idi ni bilo nobenemu žal, da je prišel. Matici se je pod veščim vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča po- Samoumori med romunsko akademsko mladino Bukarešta, 10. marca. p. Zadnje čase se izredno množi število suinouinorov med vseučiliščniki in dijaki srednjih šol. Posebno so prizadete univerze v Buk aresti, K Iu ju .in J*issyju. Samomorilci ne zapuščajo nobenih pisem za seboj, tako da ne ne ve nič določnega o vzrokih, ki so jih gnali v smrt. Ro-munski listi razpravljajo o tem ter sklepajo, da gre tu za neko lajno organizacijo, ki jo silila svoje člane k terorističnim aktom. Ko pa ti akti niso usjieli, je prisilila dotičn.ike še k sanionnioru, da se ne bi zvedelo, z.a kaj gre. Listi poživljajo vlado, nai napravi te.uiu koncih srečilo, da ta, za izvajanje težka legenda ni zbudila v poslušalcih glasbene senzacije, marveč da je ustvarila svet romantičnega razpoloženja, ki ga legenda sama in njena glasbena obdelava nudi, to se pravi: Matica je bila svoji težki nalogi popolnoma kos in njeno izvajanje na višini. Morda več nego ta naša nemerodajna sodba pove beseda, ki jo je po koncertu izrekel piscu teh vrstic najstrožji in s pohvalo sicer skopi belgrajski glasbeni kritik dr. Milojevič: »Sjajno!« Zbor niti enkrat v BREZ NASLOVA '/.godilo se je, da je vollc vdrl ponoči v ovijt hlev in uprizoril lam strašno klanje. Kmet, ki je slišal ropot in ve kan je živali, je priliilel, sc boril z divjo zverjo, jo slednjič premagal ler jo z vrvmi povezal. Kaj mislite, da je sedaj napravil ž njo9 Da jo je pekel pri živem telesu? Ua jo je razsckul še živo na drobne koščke» l)ii jo je 'živo drl? M o lite se. Prebrisani kmet je volku obesil na rrn ogromen kravji zvonec ter ga s palico napodil na« zaj v prosti svet. Volk jo je res srečen odkuril, se čudil, da ju lako poceni rešil svoje žvljenje, ter odzvonil nazaj V svoje gozdove. Toda kmalu sc je izkazalo, kako strašno je bilo kmetovo maščevanje. Koder je hodil, je zvon oznanjal njegov prihod in živali ter ži-valice, ki bi mu sicer služile za obed, so se pravočasno poskrile. Kakor da bi z zamenjan stalno klical k obedu, ki pn mu z urnimi koraki sproti uhaja, ne da bi ga kedaj mogel zavžiti. Vrhu vsega pa oznanja svoje bivališče radovednim lovcem, Id bodo hiteli za zvonom in za volkom, ki ga goni. Ali ne mislile, da bi bilo prav, te bi duhovit* zamisel tega kmetu rporubiti ludi za dvonožne volkove, ki se med nami sprehajajo s človeškimi obrazi, ('e bi recimo kakšen zvon oznanjal, da se nahaja v naši bližini lopov, goljuf, korupcionisl, demagog, politični lažnjivec, pijanec, hinavec, ali stični, ki so oropali in oklali že marsikatero revno človeška orlico, kako lahko bi se pravočasno rešili in li volkovi bi našli manj žrtev in redkejše obede. Sicer pa bi polem spoznali resnico izreka, d i je treba pred ljudmi, Iti delajo največ šundra okrog sebe, bežali ali pa vsaj bili proli njim oprezni Toda človeške ovce so bolj neumne, kol pa bele, volnene šlirinožnice. Človeške ovce delajo navadna le nasprotno. Čim bolj li volkovi zvonijo, lem bolj drvijo v njihovo žrelo nore žrtve. Pri belem dnevu kradejo Kamnik, 10. marca. Mlckarica, ki vozi vsak dan mleko iz Suhadol v Kamnik, je postala v nedeljo opoldne žrtev neznanega drznega tatu. Baš sredi Sulne, ob največjem ojioldanskem vrvenju, ji je predrzni uzmovič vzel ves izkupiček tega dne. Mlekarica je bila že na fiotu proti domu in je samo za trenutek ustavila pred Kuinrovo restavracijo na Šutni. Torbico z denarjem je položila v majhen lesen zabojček, v katerem hrani surovo maslo. Ko jc nesla na nasprotno stran cesle zavojček surovega masla, se je približal mlekarskemu vozu mlajši moški, odprl leseni zaboj in pograbi! torbico z denarjem ter izginil v vežo restavracije. Tu je naglo odšel na restavracijski vrt iu skozi odprla viata na cesto proti kolodvoru Kamnik - mesto. Tatvino pri vozu je opravil fak;> hitro, da nihče izmed mimoidočih ni ničesar za-jiazil, le neka gosjia je z okna sosednje hiše videla, da je nekaj izmaknil. Opozorila je na to mlekarico, ki je baš tedaj prišla iz hiše. Ta je s strahom ugotovila, da ji je zmanjkala iz zaboja torbica, v kateri je bilo nad 300 Din. Ko je jiogledala proli restavracijskemu vrtu, je videla baš med vrati manjšega moškega v črnem klobuku, ki je naglo be/al na cesto. Nekdo je hitro stekel za njun, vendar ga ni nikjer več videl. Dr. Lojze Borec, ki je urejeval »Ponedeliskegn Slovenca« s kratkimi presledki od I. januarja 1932, je odložil urejevanje lista. dinamiki in glasbenem povdarku ni prekorači! določene mere. Solisti so zelo ugajali. Gdč. Vera Majdičeva in g. Jože Gostič sta prejela šopke. Od tukajšnjih pevskih društev je prejela Glasbena Matica več vencev. Gosličev tenor je za Fausla kakor ustvarjen, prijeten, sočen in miren. Zdi se nam pa, da ie bil v opisovanju viharja vendarle malo prešibek. G. Primožič je v vlogi Mefisto-fela dokazal veliko rutino v dramatičnem izražanju in ie bil dovršen v Mefistofelovi pesmi: Tani daleč za gorami« in >Sedaj zapojem lepi ptici pesmice«. Tudi g. Petrovčič kot Brander je bi' deležen močnega aplavza. Poleg velikega in pa zasluženega moralnega uspeha je Glasbena Matica menda prva od slovenskih društev, ki je v Belgradu doživ«d> ludi gmoten uspeh. To nas veseli! Obeh koncertov so se udeležili mnogoštevilni odlični zastopniki vseh tukajšnjih civilnih in vojaških oblasti, tako popoldanskega koncerta pa-peški nuncij msgr. Pellegrinetti in belgrajski nadškof dr. Rodič. Večernemu koncertu Glasben« Matice so prisostvovali tudi člani diolomatskeg? kora, tako doyen msgr. Pellegrinetti in francosk* poslanik Naggiar. Ustaška teroristična organizacija Belgrad, 10. marca. m. Danes se je pred izred. sodiščem za zaščilo države. začela razigrava proti Petru Orebu in tovarišem, ki so dne 10. decembra 1933 hoteli izvršiti atentat na kralja Aleksandra. Senatu predseduje dr. Agnjevič, obtožnico zastopa državni pravdnik dr. Ojerman Djadrov. Med sodniki sta tudi dr. Gradnik in dr. Vičar. . Peter Oreb jc imel namen izvršiti, po besedilu obtožnice, atentat na kralja dne 16. decembra, ko je kraljevski' par prispel v Zagreb. Kot pomočnik in izvrševalec tega atentata je bil določen Begovič, in sicer jx> navodilih vslaških organizacij iz inozemstva. Oreb je 16. deccmbra res stal oborožen v šjialirju na Jelačičevem trgu v družbi Begoviča. Oborožen je bil z bombami, samokresi in z bodalom. Poslednji trenutek j>a se je prestrašil strašnega zločina ter je zapustil špalir. Se istega dne je mislil odjjotovati iz Zagreba, a je kljub temu še ostal vsled nagovarjanja Begoviča, ki 11111 je dejal, da bosta naslednji dan izvršila alentat na kraljevsko dvojico, ko se bo pripeljala v zagrebško stolnico k službi božji. Odšla sta proti stanovanju v Slo-sovo ulico, med |x>toiti pa sta srečala tudi Podgo-relca, s katerim se je Begovič že dalje časa družil Vsi Irije so odšli v stanovanje, kjer jc bil Podgo-rclec še eukrat zaprisežen. Drugo jutro sta se Podgorelec in Begovič že navse zgodaj prebudila ter se razgovarjala o nameravanem atentatu. Oreb je med tem še spal Nenadoma pa so se pojavili na vratih hiše policisti, ki so iz Belgrada prejeli poročilo o nameravanem atentatu ter popis Oreba m Begoviča. Ko ic Oreb zaslišal policiste, je začel streljati in pri lem ubil šoler policijskega avtomobila. Orebu pa se jc posrečilo pobegniti iz Zagreba. V vasi Gorica je odložil orožje, vendar pa so ga orožniki zasačili, ca spoznali m ga aretirali. Nadalje navaja obtožnica jio izpovedbah Petra Oreba vse podrobnosti o nezakoniti hrvatski vstaški organizaciji, ki ima svoje glavno taborišče v Bre-sciji v Italiji, V tem taborišču se nahaja 140 hrvatskih vslasev, ki jih slaluo obiskujeta dr. Pavelič in Perčec. V tem taborišču jc Peter Oreb spoznal Pa-velica, ki mu je obljubil 500.000 Din, če ubije kralja Po prečitanju obtožnice se je začelo zaslišt vanje prvega obtoženca Petra Oreba, ki je izpovedal isto, kar je izjavil že preiskovalnemu sodniku Razprava se bo jutri nadaljevala. Kaj naj to pomeni? Pariz. 1!). marca. c. sEchrt de Pariš« objavlja danes senzacionalno vest, katera, ima čisto fantastičen značaj. List pravi, da sc v severni Franciji zbirajo socialisti in da bodo odtain napadli Pariz in gu zavzeli. Baje so socialisti med svojimi člani napravili pravi nabor in že določili one, ki naj se urijo v ročnem orožju, in druge, ki naj sc urijo s strojnicami. Borza Dne 19. marca. 1934. Denar Zagreb Drž. papirji; vojna škoda 400.000 ko-madov, 8% Bler. pos. 2000 dol., 1% Bler. pos. J000 dol — Delnice: Priv. agr. banka 150 komadov po 257, 260, 256, 255, Trboveljska po 108-112. Se-^ai'a,9sie'< '45-155, Impeks 50 den. - Promet: 200 dclnic TPD po 110. Promet na zagrebški borzi je znašal 47.173 Din Dunaj. Dinar liolira (valuta) 8.40. Vrednostni papirji . .. Dunaj Donav. sav. jadran. 65.65, Delnice 12 80, Landerbanka 15.70, Narodna banka 153.25. Steg 17.35, Alpnie 12.55, Rima, 23.85, Trboveljska 12.90 Živina Dunajski goveji sejem 19. marca. Dogon je bil srednji. Cene so bile lele (v šil. za 1 kg žive teže): voli 0.83-1.48, biki 0.95-1.10, krave 0.85- 1 10 in klavna živina 0.68- 0.84. Tendenca je bila mirna in so cene |X)pušeale. Cene prima volov so mpustiie za 3, sekunda in tercia pa za 3—5 grošev. Nadalji '.1°bre, ^rave padle v ceni zi 3 gooše, biki s« beležili slabe cene prejšnjega tedna, klavna živina pa je ostala iiciz|ireinenjena. Dunajska vremenska napoved: Zaenkrat šc pre nadaljujaSU° "' k>pl°' Negolovo vrclne Pa 1x1 ^e Največfi slepar starega veka Aleksander Staviski umri zadet od strela, Aleksander iz Abonotejha pa je končal zadet od strele JVudim svojo pomoč pri velikem pospravilu! Velikih sleparjev je bilo dovolj v vseli dobah človeštva, nekateri iz med njih pu imajo .prvenstvo. Sedaj, ko je vsa Evropa obrnila svoje oči na ogromno sleparije Aleksandra tSaviskega, je zanimiva primerjava tega največjega sleparja 20. stoletja z največjim sleparjem starega veka Aleksandrom iz Abonotejha. O njem je pisal nje-gov sodobnik zgodovinar Lucijan iz drugega stoletja po Kristusu. Aleksander .je delal lako kakor vsi genijalni sleparji, ki se ne pečajo z drobnjarijami. Vedel ji', da ljudje laž v nasedajo velikim kakor pa malim goljufijam. V njegovih časih jo bil svet zelo pra-znoveren, iioselnio pa so je zanimal za bo-dočnosl in je bogato nagrajal vse takoinie-novane preroke. Zalo so preročišča cvetela. Preročišče, kakor ga je ustanovil Aleksander, odkriva velikega mojstra. Najprej si je Aleksander nabavil belo obrobljeni škrlatni plašč, na katerem so visele umetniško izdelane resice. V ta plašč ogrnjen, je hodil po svojem rodnem mestu Abonotejhu, se postavil na trgu in klical: Poglejte božanskega Aleksandra, potomca Perzeja!« Da bi množico prepričal, da jo božanskega rodu, si1 jo delal, kakor bi bil obseden po neki višji sili. Iz ust so se mu takrat cedile umetno nare čne rdeče pene. Ko si je na ta način pridobil nekaj ugleda, se ,i<> pripravljal na sleparstvo_velikega obsega. Zakopaval je železne ploščice na krajih, kjer so jih ljudje lahko hitro našli. Na ploščicah .ie bilo napisano, da se je bog Asklepij odločil, da pride s svojim očetom Anolom v Abonofejli, kjer bo odprl preročišče. Srečni magistrat Abonotejha, ki mu { j.' bilo veliko na tem, du se pomnoži tujski promet, je takoj začel gradili temelje za liram, da bi bogovi imeli dostojno bivališče. Mestna uprava .ie obenem skrbela, da se vest o te mčudti razširi čimdalje naokrog. Aleksander je trdil, ila jo v sanjali v zvezi v. bo/anstvi. Polagoma so mu ljudje začeli verjeti. Da bi storil korak naprej, je spravil malo kačo v lupino gosjega jajca, odprtino pa je zainazal z voskom. Jajce s kačo je skrivaj položil v pritličje hrama. Nato je šol, ogrnjen edino v pozlačen i>'ašč, na ulico in razglašal, da bogovi prihajajo. Ker je govori i sedaj feničanski sedaj hebrejski, ga prebivalci Abonotejha niso umeli. Zato so njegove besede tembolj učinkovale. Množica .io padla pred njim na kolena kakor pred glasnikom bogov, Aleksander pa je med •/vitimi in teatralnimi grožnjami liodil okrog lirama in neprestano nekaj govoril. V tre-i olku, ko je stopil v hram, je razprostrl voke in '/nklinjal po vseh mogočih preil-vNili. Nato j»> padel nn tla in »našel« jajce. Skočil je kvišku iu pokazal množici jajca. Kazbil ga je in izvlekel malo kačo. Množici je razložil, da .in I a kača* prav za prav bog Asklepij, ki se jo spremenil v kačo. Množica jc kar norela od navdušenja. S tem so bili napravljeni temelji za do-bičkanosno preročišče. Noč in dan so delali, da bi bil hram čimprej dovršen. Ko so bila vsa dela končana, .io genijalni slepar ne=el boga Asklepija (kačo) v hrani. Aleksander pa jc imel še eno ukročeno kačo, ki jo_ je i ez nekaj dni pokazal ponoreli množici trdeč, da je to Asklepij, ki je nekoliko zra-stel. Tej kači je naredil umetniško pobarvano zmaju podobno glavo, čije usta so se odpirala s pomočjo konjske žime. Kdor je, plačal večjo vsoto denarja,_ je lahko šel v hram in si ogledal boga (kačo), ki si ga je Aleksander tedaj ovil okrog vratu, skrivaj pa je vlekel za žimo in zdelo se .ie, da .ie umetna glava živa. Kdor je imel kakšno vprašanje ali željo, jo je^ moral napisati na voščeno ploščo in izročiti zapeea: leno. »Kačji bog«t je napisal odgovor zunaj na ovitku. Aleksander je imel namreč skritega zanesljivega pomočnika, ki mu je z vročo iglo pomagal odstraniti pečat in prebrati vsebino. Nato pa .ie pismo previdno zopet zapečatil in lahko napisal odgovor, ki je bi) v zvezi z vsebino napisanega vprašanja. Nanovo je mogel zapečatiti, ker si je pred odstranitvijo pečata dal napraviti odtise k in nato nov pečatnik i/, mavca in kleja. Ce na gotova vprašanja ni vedel kaj odgovoriti, je napisal nedoločen dvoumen odgovor. Aleksandru je kar deževni denar v nenasitne žepe. Taksa za posamezne odgovore je liila zelo visoka, posebno za tiste, ki so prihajali 17, daljnih krajev, kakor n. pr. iz Ga- lacije, Cilieije, Bitinije itd. Na tisoče in tisoče strank jo prihajalo v glnsOviti hram po nasvete in pomoč. Seveda jo imelo tudi mesto Abonotejh od tega veliki- koristi, kor je tujski promet silno narastel in je postal Aleksander zelo ugleden. Pozneje je Aleksander izumil še drugo genijalno sredstvo za sleparjenjo ljudi in za kopičenje denarja. Naredil je iz medvedje masti in medu »čudežno zdravilo«, katero je nnzval »kytiuis . Brez tega »zdravila< se nihče ni vračal domov, kdor je obiskal hram. Zaradi tega je bil hram noč in dan naravnost oblegan od množice ponorelega sveta. Aleksander pn je dobro vedel, da to navdušenje in norost množic ne bo trajala dolgo. Zato je lahkovernim pripravil novo senzacijo. Proti določeni odškodnini je lahko vsak sam govoril z bogom in na lastna ušesa slišal odgovor. V ta namen je v enem kotu lirama dal napraviti cev, skozi katero io skrit govoril svojim žrtvam. Njegov glas je po hramu odmeval zamolklo in skrivnostno. Ker so bila mnoga prerokovanja tega sleparskega preroka netočna, je njegov ugled začel padati. Nekega due je Aleksandra srečal zgodovinar Lucijan. ki uain je vse to popisal, in ga vprašal: »Kdajv bo slepar Aleksander prejel svojo zasluženo kazen?« Aleksander je zmedeno odgovoril, nato pa je začel Lucijami naravnost zasipati z darovi. Lucijan je bil od tolike darežlji-vosti tako omamljen, da se je dal prevaliti. Ko se ;e z ladjo, ki mu jo je dal na razpolago Aleksander, vračal domov, so ga zgrabili mornarji in ga po naročilu Aleksandra hoteli vreči v morje. Tedaj se je zanj zavzel krmar in ga rešil. Vsi nadaljni poizkusi, da bi razkrinkali tegn sleparja, so bili brezuspešni, ker se oblasti niso upa'e ali niso hotelo nastopiti proti njemu. Umrl ie v 60. letu starosti zadet od strele. Njegovi nasledniki niso ničesar podedovali, ker Doslej Vam je bilo sneženje tal muka. To je, kakor bi trenil, vse drugače, če se zate-čete k meni za pomoči Vaša roka drži samo krtačo — delo pa opravim jazi Iz vseh razpok poberem nesnago . . . in vse je za več ur prej opravljeno! Kdor VIM rabi, delo dobro opravi. VI m ČISTILKAVIM ČISTI VSE I je živel silno razkošno. Tako se je vsaki dan kopal v najfinejšem vinu, naročal iz vsega sveta najdražje slaščice, ogromne vsote denarja je zapravil z lepoticami. Veliko je moral plačati tudi svojim tolmačem ln je zaupnikom, ki so širili njegovo lavo. Nedelja kulture in prosvete Po društvenih dvoranah Ljubljana, 19. marca. Med katolišhimi akademskimi starešinami V Akademskem domu na Miklošičevi cesti je imelo danes dopoldne svoj redni občni zbor Slov. kal. akad. starešinstvo. Društvo ima zdaj 450 članov, ki so raztreseni po vsej državi. Starešinstvu predseduje univ. prof. dr. Gosar, ki je vodil tudi današnji občni zbor. Namesto izstopivših treh odbornikov se je odbor izpopolnil z novimi odborniki. Predsednik dr. Gosar je nato predaval o stanovski ideji in ureditvi države, ki danes med mnogimi vprašanji posebno zanima široko javnost. Predavatelj je uvodoma povdarjal, da so sodobna gibanja za preureditev družbe prav za prav le reakcija na naoake običajnih modernih demokracij. Demokracija .je upoštevala le človeka kot državljana, ni se pa ozirala na njegovo stanovsko pripadnost, ne na njegove gospodarske interese. Tem hoče stanovska ideja pripomoči do veljave. Predavatelj je posebno opozoril na nevarnost, da bi enako kakor je demokracija zašla v ekstrem, da je vse gledala zgolj s političnega vidika, seda! zašli v drug nasproten ekstrem in bi vse presojali in urejali samo po stanovskih in gospodarskih vidikih. V resnici stanovska ideja sama tudi ne more služiti kot osnova za ureditev vse družbe. Treba je poiskati tislo osnovno misel, ki je demokraciji in stanovski ideji skupna. To misel je ore-davateli označil z besedami: »Vsak poedinec in vsaka družabna skupina naj o svojih stvareh sama odloča.« Izredno zanimivemu predavanju ie sledil razgovor, v katerega so zlasti posedli gg. dr. Adle-š i č , dr. I, o v r e n č i č , je vršil občni zbor stanovske organizacije trgovskih zastopnikov in potnikov. Zborovanje je bilo skromno in tiho in zato prikupno. Vodil je občni zbor predsednik g. Krek, ki je pozdravil navzoče in opisal truda-polno delo društva ter razgrnil načrte za bodočnost. Društvo potnikov mnogo trpi zarndi konkurence inozemskih potnikov, Ki imajo vse ugodnosti. Društvu je uspelo, da je prisililo inozemske tvrdke, ki imajo pri nas zasto|wlva, da so nastavile lo domač.-' osebje, .v mnogo jih je, ki naše ljudi še vedno briskirajo. Ni pa uspelo, da bi si izvojevalo ugo uiostl po železnicah, kot jih imajo drugod. Organizacija šteje okrog 1(X) članov v Sloveniji. Njihovo število pada, ker pritiska zelo huda gospodarska kriza. Danes potnik živi le od provizije, ki je pa vedno manjša in manjša. Ali t>o ta stan sploh propadel? Pri volitvah so bili izvoljen staTi odborniki. Predsednik ostane g. Krek, novi frislui člani pa so gg. dr. Pless, predsednik Krek in blagajnik Gril. Sprejet je bil Schiffrerjev zaklad za podporo vdovam in sin/tam umrlih članov. Sklad znaša sedaj 50.000 Din. Zbor borcev Danes dopoldne so imeli v salonu -ostavracije Koša k zborovanje moščanski borci. Zborovanja se je udeležilo okoli 300 moških. Shod je otvoril in vodil g. Rozina, ki je posebno toplo pozdravil predsednika »Bojat g. Ku^lra. tajnika Fabiančicn ter odbornika Vidmarja in Marinka. veliko plačilo, ki si ga ie zaslužila s svojim svetim življenjem. Pogreb 1>.» danes ob 2 popoldne. -f" V Ljubljani je v nedeljo umrla gospa Alojzij Korit zky, vdova tiadgcometra. Pogreb t*« danes ob 4 ]x>poklne. -f- Na Grobelncin je po kratki bolezni umrl (». Franc Vuga, trgovec iu gostilničar. Pogreb bo danes ob Iričetrl na |K't na pokopališče k Sv. \ idn. Naj v miru |xxivajo! Žalujočim nase iskrcoo sožalje! PŠENIČNO MOKO najboljših mlinov nudi najceneje veletrgovina žit.v in mlevskih izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Res.jeva cesta 24. Javljamo tužno vest, da nas je naša ljubljenka ASTRID v nedeljo, 18. t. m. nenadoma zapustila. Pogreb nepozabne hčerkice bo v torek, 20. marca 1934 ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta 21, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Lfubljana—Mozirje, 18. marca 1934. Globoko žalujoči rodbini FILIPČIČ, MARČAN. Časnikar med mesarji ,.. in smo delali klobase Že dolgo sem si želel, da bi zna! delati klobase, prave pristne klobase. Vsi moji predniki, kolikor jih morem našteti in bili so vsi pravi Kranjci, so jih znali, le jaz, zadnji in nevredni svojega rodu, jih ne znam, to se pravi, jih nisem znal, zakaj sedaj bi jih nemara že znal. Dobrih petnajst let sem hodil v razne šole, naučil sem se od astronomije pa do analitične matematike vsega mogočega (in tudi že pozabil), le klobas delati me ni učil nihče mojih učiteljev in profesorjev. Ako bi me kdo tega naučil, ne bi tega nikdar pozabil in še hvaležen bi mu bil vse življenje. Kadar bo prihodnjič v Ljubljani zopet kakšna anketa o reformj srednjih šol, se. bom oglasil še jaz in predlagal, naj se v učni načrt vnese predmet o iz.delovanju klobas. Ta predmet naj se strogo klasificira in naj profesorji pridno dele kljuke tistim dijakom, ki bi nemara delali slabe klobase, ali ki bi jih celo zamenjavali z ničvrednimi dcbrecinkami ali frank-furtaricami. Srce mi je vztrepetalo tajinstvenega notranjega veselja, ko me je doletela radostna novica, da se v Ljubljani začne tečaj za izdelovanje klobas. Torej vendar bom mogel zadostiti časti svojega rodu in nadaljevati staro izročilo. Še jaz se bom mogel naučiti delati klobase! Dolgo sem sitnaril okoli tajnika mesarske zadruge, ki je ta tečaj priredila, dokler me ni sprejel. Skušal mi je dopovedati, da izdelovanje klobas ni za časnikarje, zakaj more se zgoditi, da vplete sem in tja kakšno celo v uvodnik, naj to raje prepustim mesarjem. Kakšnemu literalu bi žc dovolil udele.bo, ti znajo bolje klobasariti kakor časnikarji, nekateri cdo bolje od mesarjev samih, toda časnikarju ne in ne. Šele ko sem mu svečano obljubil, da ne bom nikoli niti v uvodnik, niti v najmanjšo notico vple- tel nobene klobase, mi je dovolil udeležbo pri tečaju. Od tedaj klobase v časnike samo zavijam. Ko sem odštel čedno vsotico za pouk — brezplačnega pouka ni danes nikjer več, na mesarskem tečaju pa celo proti ubožnemu snričevalti ne — sem dobil belo čepico in bel predpasnik. Lepo sem se postavil poleg kakšnih 20 krepkih dečkov in izbočil prsi, da bi jim bil vsaj malo podoben, zakaj poleg njih sem izgledal kakor lačna trlica, tri leta bolna za jetiko. »Kaj, tale se bo učil delati klobase? Saj še prašiča ne razloči od teleta!« se je oglasil najkrep-kejši med njimi. (Ocenil sem ga na 110 kg žive teže,) Za odgovor .nisem nikoli v zadregi in sem hitro odvrnil, da vem, kako praoiči izgledajo, prašiče smo jemali v šesti šoli, vem dobro, da imajo štiri noge, sicer pa sem enega videl naslikanega v »Slovencu«, ne vem ob kakšni svečani priliki, menda, ko je praznoval jubilej 450 kg in ga je dal njegov štajerski gospodar naslikati salonskemu fotografu. Nadaljnje debate z mesarji, ki so si že začeli vihati rokave, čeprav se pouk še ni pričel (mislim, da niso delali tega zaradi mojega dolgega jezika) me je rešil tajnik zadruge, ki je povedat, da sem v redu plačal šolnino, tla sem časnikar in torej velesila (»Trlica, ne pa velesila, stavim, da ne dvigne niti zaklanega koštruna'« je odvrnil eden mesarjev), Tajnik je rotil mesarje za božjo voljo, naj me puste na miru, ker jih znam sicer vse skupaj dati v časopise pod polici'sko kroniko in kakšna sramota bo to za mesarski stani Tudi jaz sem obljubil s svoje strani, da jih po končanem tečaju dam naslikali vse lepo po vrsti v »Slovenca . Zato so bili koj že bolj prijazni z menoj in eden od njih mi je v imenu vseh krepko stisnil roko: »Servusl« — »Au!« sem odvrnil jaz in napravil kolikor mogoče prijazen obraz. Prišel je še en mesar. Na glavi jc imel črno čepico in je govoril nemški. Tajnik ga je lepo predstavil in povedal, da ie to tisti gospod, ki ie prišel iz Nemčije in bo naše mesarje učil delati klobase, kar bo v veliko korist našega tujskega prometa. »Pa zna delati kranjske klobase?« sera vprašal jaz. Nisem dobil odgovora. Gospod s črno čepico je imel najprej dolg govor, menda je bil to uvod v filozofijo o klobasah. Potem je razreznl kos špeha v dolge tenke vrvice, nato pa pokazal debelo knjigo ter povedal, kako bo klobasa, ki jo bo napravil i/, tega špeha, pozneje izgledala. V knjigi so bile naslikane neke rožice. No, klobasa, kakor rožica, hm! Že sem hotel blek-niti, pa mi je ljubeznjivi tajnik položil roko na usta. Za svoje življenje mu moram biti res hvaležen! Mesarji so rezali in basali meso in špeh in dišave na čudne viže v čreva. Dejali so, da bo to Morfadela. Pojasnil sem jim, da je ta slavna italijanska pevka že davno umrla. Iz vseb oči je name zazrla Ironta sovražnosti, kakor da bi zagrešil ne vem kaj, najmanj konkurz Vzajemne pomoči. Potem je sledila debata. Mesarji so vpraševali ono in tisto, tajnik je tolmačil, tudi jaz sem zvedel, da se pravi česnju po nemški »Zvviebel« in lako dalje. Eden mesarjev sc je pobahal: »Učeni bomo, kakor časnikarji!« »Potem boste lahko postali še gledališki igralci!« sem bleknil. Mesarji so bili veseli komplimenta in so dejali, da tega nc nameravajo, nočejo igralcem odžirati kruha, samo kaj bolj veselega naj igrajo, re na žalostnih reči. Sicer bodo morali kmalu iskati drugih služb, n. pr. med gasilci, »Potem bodo pa pravi gasilci morali šušma-riti tudi mesarjem, saj že sedaj šušmarijo mizarjem, ključavničarjem, kovačem, kvojačem in drugim poštenim obrtnikom1« sem hitel jaz, zakaj tajnik se mi je že bližal z resnim obrazom. »Res, gospodje mesarji. Zadnjič je neki kroiač videl, kako si je eden gasilcev prišil sam gumb na srajco in takoj na prihodnji občinski seji je bil ogenj v strehi in so zastopniki obrnikov gosp. župana temeljito zdelovali, zakaj dopušča tako šuimaistvo in nelojalno konkui...tu.« Sedaj je bilo vsega dovolj. Eden mesarjev me je lahko dvignil (še sedaj lahko pokažem, kje me je prijel, nekoliko se še pozna), drugi se je požrtvovalno ponudil, da me z nogo ekspedira na sveži zrak. kar se je res zgodilo. In hvaležen sem gosp. tajniku, da me je ujel zunaj v svoje prijazno naročje. Res je škoda, da od klavnice pa do mesta še ni tramvaja, nemara bi bil prej doma, čeprav nimam proste karte, kakor gg. občinski svetniki. To pa seveda le, ako bi bile zveze dobre in ne take, kakor pred magistratom. Ampak klobase sem se le naučil delati, kar sem dokazal žc s tem poročilom. MUKNOJTJEOMjiflOViC IJUBL|4«/1 C D A DI iČ C 4 H*IP90T! MMMt^ Dospela vehka pošiljka za pomlad Ne zamudite ugodne prilike. KlOBUKf ter razne športne čepice nudi po nizkih cenah v najnovejših pomladanskih barvah ln oblikah, Sprejemajo se popravila Solidna postrežba MIRKO BOGATAJ trgovin« klobukov in fepie UUBL3ANA, STARI TBG 14 Bogat šport o praznikih Velik propagandni table-tenis turnir v Ljubljani. — Visoka zmaga Primorja nad Rapidom. — Crosseountry v Ljubljani in Celju. Ljubljana, 19. marca. Včeraj se je začel, danes pa nadaljeval II. veliki propagandni nagradni table-tenis turnir pon pokrovitejstvom bana dravske banovine, g. dr. Drago Marušiča. Turnir je vzorno organiziral in nad vse skrbno pripravil ljubljanski Hermes. Omenjeno prireditev je bila brez dvorna največia tovrstna športna tekma v državi, saj je tudi državno prvenstvo daleč nadkriljevala. Ogromna udeležba je do-kaaala, da vlada za ta lepi šport vedno večje zanimanje med našim narodom in da se s precejšnjo naglico Siri po mestih in drugih krajih naše domovine Sodelovalo je 12 klubov z 80 igralci. Tudi letos so prednjačili Zagrebčani, vendar so tudi naši fantje od Hermesa in od Ilirije pokazali, da bo prihodnje leto zmaga precej necotova. Turnir je otvoril predsednik Hermesa g. dr. Mavri. Prezreti ne smemo dejstva, do je turnir organiziral s svojo spretno roko načelnik Hermesove table-tenis sekcije, g. ravn. Ciglar, ki je duša tega lepega športa v naših krajih in ki imn baš radi tako uspelih turnirjev, ki jih je on organiziral, največ zaslug, da se je ta športna panoga tako lepo razmahnila pri nas. Uspehi turnirja so naslednja: Moštva za pokal g. liana: 1. Makabi (Zagreb) 4 točke; 2. Hermes I. (Ljubljana) 3 toč.; 3. Ilirija I. (Ljubljana) 2 toč.; 4. Ilirija II. (Ljubljana) 1 toč. Juniorji (posamezniki): 1. Ratkovič (Sremac-Zacrrnb): 2. Puterle fReka-Ljubljona); 3. Senekovič (ISSK Maribor). 4. ftkipin (ISSK Maribor). Tu je bilo opaziti velik napredek mariborskih igralcev. Dame (posamezno) za pokal Hermesa: 1. Ger-zinič (Ilirlja-Ljubljana): 2. Dečman (Ilirija); 3. Hočevar (Hermes-Ljubljana). Gospodje (posamezno) za poknl tvrdke Spre-trnin. tvomire ogledal v Ljubljani. 1. Hermes (Makabi), drž. prvak 3 točke: 2 Nemec (Hermes) 2 točki; 3. Weissbaeher (Ilirija) 1 točka. Po končanem tekmovaniu se je vršila v Zvezdi razdelitev daril s pozdravnim nneovorom in tn izredno uspeli turnir je bil zaključen. Primorce:Rapid 8:0 (t:0) Ljubljana, 18. marca. Par sto gledalcev se je nabralo pi i današnji prijateljski tekmi med našint ligašeni in kandidatom za podzveznega prvaka, mariborfkim Rapidom, ki se je odigrala na primorjanskem igrišiu. Namesto liga tekme, ki bi se imela že danes vršiti, je Primorje spopolnilo današnjo nedeljo z omenjeno prijateljsko tekmo, da na eni strani pregleda svoje vrste, na drugi strani se pa mora pripravljati za težke tekme, ki ga čakajo v državnem prvenstvu. No, in končno tudi športno občinslvo želi videti boljše tekme. Gledalci so več ali manj prišli na svoj račun, četudi ni bila igra v stilu prvenstvene tekme. Posebno drugi polčas, ko je Primorje zamenjalo dva igralca, je postala igra zelo živahna. Mariboiski Kapid je doživel velik poraz, zlasti še, če se pomisli, da je kandidat za podzveznega prvaka. Uotovo ni računal, da ga bo Primorje odpravilo s tako visokim rezultatom. V prvem polčasu so se gostje precej dobro držali, celo v lahni premoči so bili, toda ko je začelo Primorje pritiskati, so začeli popuščati in to vedno bolj in bolj, posebno v drugem polčasu. Primorje jo svojega nasprotnika odpravilo z neobičajno visokim rezultatom. Njegova zmaga je povsem zaslužena, vendar moštvo kljub temu ni bilo brez hib in to posebno v prvem polčasu, ko je cela enajstorica trpela radi napada in krilske vrste. V drugem polčasu se je moštvo čisto poživilo, ko sta vstopila Trček in Pupo namesto Ermana in Jožeta. Igro so otvorili gostje v prvem polčasu, dočim so imeli prvi udarec v drugi polovici domači. Gol je zabil v prvem polčasu Bertoncelj v 17. minuti po lepem predložku Ježa. V drugem polčasu so zabili gole: Brtoncelj v 15., 27. in 38. minuti, v 16. in 50. minuti Zemljič, v 23. minuti Trček ter v 35. minuti Jež s krasno bombo. — Tekmo je sodil g. Do-linar dobro. Korotan (Ljulilj.) : Primorje (Rei.) 6:2 (3:2). V predtekmi je ljubljanski Korotan premagal Pri-morjansko rezervo. Tekmo je sodil g. Mrdjen. Crosscounfry deklet in Ianlov Ljubljana, 18. marca. Dane« se je vršil pod Cekinovim gradom gozdni tek deklet in lantov na 2000 m, ki ga je prire- Nov način izdelave ličnega pudra dila z»i dekleta ljubljanska podzveza ženskih športov, za fantje pa SK Ilirija kot propagandni gozdni tek. Oba teka sta lepo uspela in tudi zanimanje je bilo kljub slabemu vremenu, ki je že takorekoč ogrožalo celo prireditev, veliko. — Proga je bila prav posrečeno izbrana in bi priporočali, da se tudi v bodoče vršijo gozdni teki na tem terenu. Za prvenstvo ljubljanske podzveze je tekmovalo 19 deklet (10 od Ilirije ter 9 od Atene). Posameznice so se takole plasirale: 1. Ulaga Ema (Atena) v času 8:17.4; 2. Zajec Slavka (Ilirija) 8:19.3; 3. Jurkovič Vijola (Atena) 8:20; 4. Ulaga Nada (Atena) 8:25; 5. Slapar Marija (Ilirija) 8:43; 6. Vidic Angela (Ilirija) 8:40. Rezultat za družine pa je naslednji: 1. Ilirija z 20 točkami; 2. Atena, ki jih ima 21. e.Md tekom so izstopile tri tekmovalke. Juniorskega teka na 2000 m se je udeležilo 9 tekmovalcev in sicer 8 od Ilirije ter 1 od Primorja. Tekli so j>o isti progi kakor dekleta. Na oilj so prišli vsi. Izven konkurence je tekmoval tudi Glovnik L od Ilirije, ki je zasedel 6. mesto. Na cilj so prihajali po tem-le vrstnem redu: I. Glavnik Marjan (II.) 7:07.6; 2. Tavčar Svetozar (II.) 7:13.4; 3. Zucratto Vinko (II.) 7:15; 4.Svetina Blaž (Pr.) 7:20; 5. Megušar Milan (II.) 7:30; 6. Glavnik L. (II.), izven konkurence. Kot moštvo je dosegi« Ilirija 11 točk. Dvojna zmaga Ilirije v Celju Nogometaši so premagali SK Celje, lahko-afleti so pa zmagali v crossccuntryju Ilirija : SK Celje 8:5 (5:4) V prijateljski tekmi, ki so jo odigrali ljubljan ski bel« -zeleni proti SK Celju, so zmagali, kakor jc bilo pričakovati, gostje. Crnsscountry za prvenstvo Celja 7a crosscountry. ki se je vršil na griču sv. Jožeta, je vladalo jx> vsem mestu veliko zanimanje. Prireditev je organizirala SK Jugoslavija in je v vsakem pogledu izborno izpadla. Doseženi so bili sledeči rezultati- A. Moštva: 1. Ilirija (Ljubljana) 7 točk; 2. Maraton (Maribor) 20 točk; 3. Primorie (Ljubljana) 24 ločk; 4. Jugoslavija (Celje) 27 točk. B. Posamezniki: 1. Starman A. (II.) 28:25; 2. Bručan (II.) 20.03.6; 3. Germovšek (Mart.) 20:27; 4. Starman II. (II.) 30:35; 5. Ostcnnan (II.) 10:3°; 6. Stucl (Mart.) 31 05; 7. Grad (Prim.) 31:26; S. Goršek (Prim.) 31:28; 0. šporn (II.) 31:50; 10. Gre benc (Jugoslavija) 32:12. Prehodni pokal, ki ga je doslej branilo Pri morje, si je o vojila Ilirija; jDosamczni zmagovalci so pa prejeli lične in dragocene plakete. Tekme za zimski pokal Ljubljana, 10. marca. Danes sta se odigrali v Ljubljani na llerme-sovem igrišču dve semifinalni tekmi za zimski pokal, ki sta privabili lepo število gledalcev. Tekme postajajo vedno bolj zanimive, zato je tudi večja udeležba. Hermes : Reka 6:0 (1:0) Kot prvi par sta se srečala omenjena nasprotnika. Zmaga ilermesa. ki je bil stalno v premoči, je popolnoma zaslužena. Sodil je g. Jordan dobro. Primorje : Korotan (Kranj) 4:2 (1 : 0) Tekma ni nudila onega, kar se je pričakovalo. Korotan je bil, četudi je igral čisto raztrgano, za črno-bele, ki so odigrali danes eno svojih najslabših tekem, zelo trd oreh. » Sodil je g. Lukežič dobro. Jugoslovanska zmaga Zmaga naše nogometne A in B reprezentance v Sofiji in Belgradu z 2 : 1 V Sofiji je igrala jugoslovanska A-reprezen-tanca proti prvi garnituri Bolgarske ter jo premagala z 2:1 (2:0) pred 15.000 gledalci. V Belgradu pa sta igrala B-tenisa obeh držav pred 5.000 gledalci. Tudi tu so naši zmagali z rezultatom 2:1 (1:0). ANICA, DANDANES SC RESNIČNO » | ELEGANTNE *ENE NE PUDRAJO STALNO: ONE UPORABLJAJO NOV PUDER S SMETANOVO PENO. POIZKUSI OA! C KAJ? ALI NI ČUDOVITA RAZLIKA? i- DA. IN VES DAN SE DRŽI. TO JE SEDAJ SENZACIJA. m m \ Nenavadni laboratorijski poizkusi, napravljeni z novo lormulo pudra za lice, so de-finitivno dokazali, da more sedaj vsaka žena napraviti svojo polt prekrasno in mladostno ter popolnoma odpraviti blesk na nosu, pege in druge nedostatke svoje polti Sestavina, ki povzroči to ogromno razliko se imenuje smetanova pena. Ona učinkuje tako, da se puder obdrži ves dan in to celo v vetru in deževnem vremenu, kakor tudi vkbub potenja pri plesu ali športu. Vse pravice do tega novega presenetljivega recepta si je pridobila tvrdka Tokalon za ves svet. Seda| je v pudru Tokalon smetanova pena znanstveno na patentiran način tei v strogo odmerjenih porcijab zmešana s finim na zraku posušenim pudrom. Poizkusite še danes škatlico pudra Tokalon, edinega pudra za lice s smetanovo peno. Naglo in očividno zboljšanje Vaše zunanjosti bo zbudilo presenečenje in savist Vaših prijateljic. Od Soče čez Žilo Slovenska Gorica Da Gorica je slovenska, da brez Slovencev Gorice ni — poje slov. bojna pesem. Gorica je slovenska Niča! Na čudovito lepi ravani ob Soči, od obronkov Svete gore in Trnovske planote tja do Krasa se razprostira en sam vrt, lepo obdelana zemlja, ki jo slovenski kmet obdeluje že več do tisoč let. Sredi tega bujnega vrta se dviga lep griček, ki je na njegovih obronkih že pred več ko 700 leti preteklo že tudi več ko tisoč let. odkar so slovenski Kmetje na južnih obronkih goriškega grička usta- Sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je naša predobra mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Alojzija Koritzky vdova nadgeometra t nedeljo, dne 18. t. m. ob 6 zjutraj, po težkem trpljenju, pre-videna s svetimi zakramenti, mirno v Bogu zaspala. Pogreb naše zlate mame bo v torek, dne 20. marca 1934 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva ulica št 7, na pokopališče k Sv. Križa. Ljubljana, dne 18 marca 1934. Žalujoči ostali. Občina Ljubljana — Mestni pogrebni zavod nastala slovenska vasica Gorica. Morda pa je ' lo že tudi več ko tisoč let. odkar so slovenski etie na južnih obronkih goriškega grička us novili svoje naselje in začeli tam obdelovati svojo zemljo. Od nekdanje rimske kulture in gospodarstva ni tu niti sledu. t-epa lega slovenske Gorice je privabljala vedno več prebivalcev, tako da je slovenska vas kmalu postala t r g. Zgodovina prvič omenja. Vrh griča so utrdili, postavili gori grad in leta 1398 je Gorica postala mesto, glavno mesto slovenskega Posočja ter sedež goriških grofov, kateri so v zgodovino slovenske zemlje večkrat odločilno posegali. Goriški grofje niso bili slovenske krvi, tudi laške ne, pač pa nemške. Cerkveno pa je Gorica dolga stoletja spadala v slovensko faro Solkan. Desetletnica okupacije Reke. Na Reki so se 16. marca vršile velike spominske slavnosti ob priliki desetletnice, odkar je Italija anektirala Reko. Prisostvovali so odposlanci dvora, vlade in vsi lašistični veljaki. Vrhunec je bil, ko je prolesor Marpicati proslavljal »deset let trpljenja in strašnih bojev, s katerimi je Reka plačala svojo željo, da pride k materi Italiji.« Aretirani so bili: Na Sveti Gori Anton Velušček, star 21 let, v Mirni Jože! Urbančič, pred goriškim sodiščem pa bodo sojeni Anton Skupek, Janez Bratež in Marija Ferjančič, vsi trije iz Šent Vida na Vipavskem, ki so obtoženi, da so tihotapili čez mejo in prenašali slovenske časopise m knjige. V fašiste moraš. Tržaški listi objavljajo uradno listo z imeni vseh fantov, ki se morajo zglasiti do 31. julija na tajništvu fašistične stranke, da prisežejo svojo zvestobo fašizmu. Fantje so z redkimi izjemami sami Sovenci. V goriški skupini jih je poklicanih na fašistični nabor 61, v solkanski skupini 44, v Šent Petru na Krasu 22, v Ločnici 26, t Ajdovščini 35, v Kanalu 19, v Idriji 9, v Tolminu 23, v Kobaridu 28, po drugih krajih 97. Iz Brestovice na goriškem Krasu poročajo o nesreči, ki je zahtevala smrtno žrtev. Slovenec Jožef Kraželj je namreč našel granato iz časov svetovne vojne. Nič hudega sluteč jo je ogledoval, ko mu je naenkrat v roki eksplodirala. Učinek je bil tako strašen, da je moža kar na mestu ubilo. Dva njegova brata, ki sta bila v Jožefovi družbi, sta odnesla smrtnonevarne poškodbe. Prepeljali so ju v bolnišnico v Gorico. Njuno stanje je skrajno nevarno. Gorico so ustanovili Slovenci, ji dali ime ter jo naseljevali in jo še naseljujejo od začetka do danes. O tem pričajo še živa slovenska imena, ki označujejo posamezne dele goriškega mesta. Glavni trg je bil »Travnik«. In celo italijanska uprava je še pred vojno ta trg imenovala »Piazza Travnik«. S »Travnika« na grič vodi ozka ulica, ki so Italijani pred vojno imenovali jo »Cocevia« — Kočevje. Najbrž so tod na severni strani griča nad Travnikom včasih čejvelc slovenske kmetiške koče, ki so se razločevale od mestnih hiš v mestu okrog stolnice. V goriškem mestu so še stare — nekdaj kmetiške — rodovine, ki imajo tako stara slovenska imena, kakršnih ni nikjer drugje: n. pr. Drozdič. Kljub italijanskim šolam, ki so iz slovenske okolice doseljene Slovence poitalijančevale, je število Slovencev pred vojno v Gorici vedno bolj rastlo. Ko bi tega razvoja svetovna vojna ne bila preprečila, bi italijanski živelj v Gorici danes bil neznatna manjšina, redkih trgovskih družin, ki so se zaradi trgovine preselile semkaj. S sosednjimi Furlani pg so Slovenci vedno dobro shajali. Goiica, kakor zenica v slovenskem očesu si, kakor dijadem v kroni slovenske zemlje! Pozdravljena! Tvojega slovenskega imena m slovenske preteklosti ti nihče ne bo vzel, dokler bo okrog tebe in v tebi pfela slovenska beseda! Deuitschcr Schulverein Sudimark žirvaJim® agiti-ra za svojo 19. blagovno loterijo za »obmejno nemško šoilstvo v Rožu in v Podjuna«! Glavni dobitek 10.000 šilingov| * Ko je bila v Celovcu objavljena irvolrtev novega deželnega gilavanja generala Hulgectha, so s* pojavile prvič poleg državnih zastav na celovikib hišah tadi heiimvvchrovskc (belo-zelene)! • Novi učitelj na »utrak visečimi« šoli v Cafictja je prepovedali slovenskim učencem, i »prav nemščine niso zmožni, da tudi izven šole ne smefo med seboj govoriti slovenski! • V zadmjem času s« opaža pogačama agitacija za odipad od katoliške cerkve, posebno na Gornjem Koroškem, celo med ikimetsicim prebivalsitvoim. Agitatorji so — hitlcrjamci. Posebno aigilrai so v okolici Milstatta. • Na zadnjem zibomovamju slovenskega dela Katoliške akcije krške škofije je novi pomožni šikof dir. R o h r a c h e r , kj je Tirolec po rodu, obžaloval, da ne razume slovenski, in je olbljuibii, da bo iea leto dni pozdravil slovenske udeležence ž« v slovenskem jeziku in da jim bo slovensko govoril. Ta obljuba jc med našimi Ijndimi vzbudila raizuira-Ijivo radost, ker »o prepričani, da bo škof dr. Rohracher vztrajen in da bo re« pribodnije leto svoje slovenske vernike pozdravil in poučil v slovenščini. _i»—