gospodarske, obertnijske in národsk Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr. V à jubijani v sredo 2. januarija 1856. Pripomocki zoper dragino. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih kih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana in gospodarskih časni smešna odertija žitarj vec ? lét, bolezen krompirj ampak slabe letine zaporedoma , kuha žganja iz žita, obilniša potreba zivezev, vojska in pa manjsa cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih y bemo poslovenili svojim bi tudi ta sostavek ? ker obsega veliko veliko zlatih résilie. K bomo se pa pravi pohvalj list na dalj y po sputali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dri ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnj magale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozve- diti kterih naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli, da se po naravni i n kar je moč. got pot ti nadlogi v okom pride darj Začeli bomo pervic od tega: kaj naj storijo gosp (kmetovavc A da odvernejo, kar je ? nadloge y ki izvirajo iz dragine Dva pripomočka sta gotova odvraćati pomanjkanje : var t (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelk Slišimo že nektere hrup zagnati : „šparaj, šparaj s čem !u Nik arte 7 i) i ni a s y prijatli ! tako hudo ; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote, da se pri poljskem in domaćem gospodarstvu se vse pre malo varčno ravna, in da veliko veliko v zgubo gré bi se lahko prihranilo. y kar Poslusajte me i N Sejete še zmiraj z rok • i • • m 11 ij v • t S P in seme z brano podvlačvate. tem v zgubo, in prav po pravi besedi mećete žito prec in ga tako zamećete sila veliko seme ne pride lepo globoko pod zemljo ; veliko ga ostane n y verhi, da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame , ker pozebe Bomo prevdarili te napake bolj na drobno. Nase cesarstvo ima 36 milij oralov (johov) polja 9 postavimo, da le polovica tega zemljiša ali 18 milj. oralov *) Memo gredé rečemo, da radi rabimo besede „gospodar u y _ . »go- spodarski-a-o", „gospodarstvo" za to, da s tem naznanjamo,da naše sostavki pervih strani našega lista niso pisani samo za bravce kmečkega ali kmetiškega stanu, temuc za vsacega posestnika zemljiš, naj je na kmetih ali v mestu. „Kmetu kmetija", „kmetovati" ima navadno pri nas ožji pomen, ka 9 V kor je po zapopadku naših gospodarskih sostavkov. ki se i ▼ •• 1 i 1 •« i « • ■ « ^ i « « M m . á m « ofeseva s pšenico, režjó, ječmenom inovsom, se za seme vsako leto naj manj potřebuje 54 milijonov vagánov (mec-nov) žita. Ce pa se seje s s ej avilie o (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se ga prihrani le en vagán, tedaj znaša to za vse ce- y v ■ sarstvo 18 milijonov vaganov zita ali 72 milijonov forintov ( goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Ocenašu, in kdor ■■ «v ■■ ne verjame, naj gre, da se z lastnimi oemí prepriča, g 1 e-dat take njive, ktere so bile s sejavnico obsejane, pa ne lepše in čversteje ra- z roko; žito se vse bolje ste in večji pridelk donaša. ukorenini, v ze Saj to sama pamet dá y da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije ? bolj mocno raste in več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za vsako žerno enako in prav, kakor gré. Naj naredi, če kdo more, s prosto roko verste enako ravne In enako globoke kakor z mašino! Réči skor smemo sejavnice žito sadé, in kar se sadí, je vselej bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako ocitne , da jih vsak lahko z roko potipa; zato ni zap op as ti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da ob čine (soseske) ni maj o bi si * v . y da v z e povsod sejavnic, da njimi pomnožili pridelke in ,bi se po vsem cesarstvu prihranilo na milij one vagánov v z v • zita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zem ljiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al to ni res; s ku s nje kažejo vse drugac. Sejavnica veljá pri Vonihr-u v Gradcu (Murvorstadt ? Josefigasse) 66 40 kr. in pri J. Rošger-u pri s v. Mar jeti (St. Margarethen an der Raab) 65 Kdor ima v . y na priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splaca y ako se cena žita imenovanega čveterega, eno k drugemu, le po 4 vagán rajta. Res je, da stara navada je zelezna srajca; al pame-ten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki g a prevec gara, in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledi.) Nove skušnje z lanénimi in ogeršićnimi préšami Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso v • V pčrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanene in ogersicne locijo od sostavkov druzih „landwirthschaftlicher Zeitungen", le naj bolje, ker se živina po njih ne le dobro sp ita (odebeli) v tem, da so v domaćem jeziku pisane, za grajšake ravno tako temuč tudi dobro mol kakor za kmeta. Tudi c. k. gospodarska družba česka imenuje ? Vendar ni vse eno: kolik naj se jih dajè živini, in na to mora gospodar paziti. Og svoj v ceskem jeziku izdajani list „hospodářské noviny" in družtvo gospodarsko za Horvatsko in Slavonijo svoj list „gospodarski listu. Ravno tako smo tudi nadpis „ro kod el s ktt že davnej premenili v besedo obširnešega pomena „obertnijsk", ker „rokodelstvo" po duhu spozna. Ta ojstra stvar se nedá prekuhati v že (Handwerk) se loci od „obertnijstva", „obertnije" (Gewerbe): lodcu in ffré z blatom vred od živine m • i // • i m m m ¥ « « m m « _ _ O šicno seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojst stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi in se „obertnik" je vsak, ki obraća kako sirovino v izdelano blago in to v kupčijo; tedaj je tudi fabrikant obertnik, rokodelec pa se ne more imenovati, ceravno je rokodelec tudi obertnik. Toliko v razjašnjenje prijatlom, ki so nas zavolj teh besed že interpelirali; v vsem je prav, da se porazùmimo. Vred» y tako da začnó ži vino nogé boleti y ako ji preo bil pokladajo pi m ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo stoji Če pa jih ne poklada (futra) prevec, je ocitno, da ki več molzejo po njih, in da ima mleko vec smetane 9 ker tista ojstra stvar v pravi meri podráží mlečne žlezice da omika, vendar nam bolj pridno delajo mleko, in je mleko tudi mastneje. Ce se nekak zopern in ljudi ? ki zastavlj poklada, dobi mleko jih pa živini pre vec grenkljat okus in je tudi bolj vodeno. Po skušnjah na graj šini Augustenburg na Badenskem so se prepričali, da, ce se govedu v vsem skupaj na dan tistih rev, ki jim še ne sveti luč Afriki celó se trudij V • dajè upanje prizadevanje usmiljenih svojo srečo, svoje življenje za blagor pravega duhá. V notranji sinovi za blagor divnih ljudi opejski ki tam živé; enako se godi v Ameriki in Austrálii 7 Al kdo bo popisoval, v kakem poklada 32 funtov sená ali kakošne druge piče, ki to- živinske ljudstva živé, —raj poglejmo na tište kraj liko zaleze kakor 32 funtov merve, sta 2 lun ta oger- dolgo prebivajo omíkane ljudstva. ečnem stanu še ? ze v • 7A šičnih pres na dan prava mera. Po ti primeri druge vinske piče naj se ravna raz mera ogeršičnih preš, da jo bo gospodar dobro opravil; kar se jih pa dá odveč, je na- Po vsih deželah odov Gerkov in kamor je segla omika nekdanjih na si je ljudstvo prizade Rimljanov, in kj e» pacno m celó zguba. valo iz svojih močí pridevati, kar ni doseglo od starejih prednikov povsod kj je duh oprostil škodljivih kvant Ce se v olarijah, žganjarijah živina lutra z navadno in vraž, se je v zadnjih treh sto letih ljudstvo močno ni boljega kakor če se dodajajo te preše, ker one izobražilo. Akoravno so zaderževale silne vojske, ki so - - . • v « • 1 1*1 • • 1 1« • ____. J 7 obloj o, jemljejo kislino iz une piče in overajo navadno drisko. Za pitavno živino se smé pocez 8 funtov, za de- oblastnikov, — aivuiavnu »e je v nojin veiiKo poierio, ve-lavno pa po 5 funtov ogeršičnih preš za pravo mero raj- liko delavnih rok ljudstvu bilo vzelo , se je vendar omika izvirale ali iz nasprotnih misel o veri, ali pa iz prederznosti akoi se je v bojih veliko poterlo ve tati. Tudi ove a m se prilezejo, so jim zdrave in tečne; na v bolj in bolj razširjala. Znajdbe so podpirale napredovanje ovco (mater) se šteje osmi del funta, na koštruna še- bistroumnega duhá. Umetnosti so se osnovale; od njih se edila obertnija. Tako je z žlahnejim duhom tudi telesno se boljšalo. Kar so važnega znajdli, kar je bi- fcti del. v • Lanene preše so posebno za moizno živino; ce pa prihaja loj mečji in ru- Za bolno živino je V » v • j t zivlj ? se živina pita z lanénimi presami menkljat; za tega pa nemarajo mesarji so kaj dobre. __* stri duh v natori spazil je vedil oberniti na dobro ce mu ni bilo ravno v telesni prid, kakor, postavimo, znajdbe pa pridobil za rokodelce, poljodelstvo Natoroznanstvo in ljudska omika. V V Spisal Si m en Subie na Dunaji. 1. pismo. Namenil sem se, dragi prijatel, Ti nektere pismica iz Dunaja poslati, ki naj bi razjasnile zapopadek liatoroznan-skih vednost, da boš njih pravi cilj in konec prav spoznal. Skusil sem po domaće govoriti, kakor me je mati učila; pripomocke, da in za obertnijo , si je se more bolj in bolj brihtati, da vé svoje i po stvarnika početja ravnati po postavah, po kterih spoznava natoro natori pa Boga, nje vsegamogočnega, modrega in dobrot ljivega pervi na duši po spozna- i je pa bil v tem Tako anj i da bil dobicek dvoj skrivnost v zbrihtani člověk tudi telesno življenje zboljšal stvarjenji; drug 7 V današnjih dnéh si je že duh mnogo potov pridobil k pravému spoznanju natornih prikazkov in dogodb na zemlj in na nebu. — men im tedaj , da me boš lahko razumel. Ko grozno povodnje čez raván udari in vse pod sil- in na nebu, — že se z napredovanjem natoroznanstva nimi valovi pogrebe; ko hiše razruši in zemljiša spodjeda, množi blagor narodov tako, da se čedalje bolj poterjuje MËM . da ko zasipuje mlade setve z grobljami in ko razširja nesrećo si svoje do visokih hribov, se umakne nesreći kar se ji more; vsak resiti želí, vsak pobere naj dražje reci in teče dokler je še čas. Če ga pa je že voda zajela, se prime resnica tega , vsakemu narodu kar spostovani mož M. Humbold pravi ? ki noce dandanašnji zaostati z druzimi ? odi, da mu je treba pridno obdelovati natoroznanstv ín z njim zdruzene uke ? ce ne ga bodo prekosili drug v smertni nevarnosti česar se more; kdor nima ladje ne da odi in proc je njegov blagostan korita, seže po dili, se vsede na tram in ga objame bi ga za svoje življenje ne spustil. V taki nevarnosti je h ud boj za življenje ali smert, — vse pa le živeti hrepeni. Ako ravno vse pod podertim pohištvom konec vzame v • hvali vendar le Boga iz celega serca, da mu je življenje y V obránil. Člověk živí, polje bo spet zelenelo , hise se bodo nove postavile, in rodovitna zemlja bo povernila delavnemu člověku, kar mu je huda ura Starozgodovinski pomenki. O indoslovanski božici ..Kalanda-% ..Koleda" Spisal Davorin Terstenjak. Kadar v natori luč čez tamo kraljevati začenja — v obiskala nesreća, pribezé k dobrotnim ljudem po bližnjih zimskih soncostajah, ko sonce stopivši v znamenje vzela. Reveži pa, ki jih je divjega kozla se spet čez obračno piko (Wendepunktj za- mahevati začenja, in kakor je prej na svoji poti od j e- vasćh; tam tozijo svoje tuge, in si sprosijo, kar jim je k življenju neobhodno potrebnega. Nikjer se ne manjka do-brotnikov; nesreća, ki utegne zadeti tega kot unega t s eni k zimi doli stopalo, sedaj pa spet proti severju gori stopa : tadaj člověk izperva svojim očém verovati noče, češ. ? se da to bi utegnilo biti kaka obséna, to je ■9 v r 1 prevera oci. smili vsakemu v serce in rad pomaga, kdor le more. Zato so si stari dvanajst dní zaznamovali od te , ko je sonce svoj tek spet začenjalo, ali pa po do-sreče ljudi, in jim devajo premoženje v nič. Kdor sam ločbi rimskih fastov od 25. decembra do 6. januarja. Zalostno je naše serce, ako slišimo, da obiskujejo ne dobe sebe vprasa: kaj nek v naših persih odgovoril, da nič druzega kot keršanska ljubezen zbuja usmiljenje, sibo dobrot- 1 j ivo m občutljivo serce , ki mu pravi 5 da naj pomaga Iju Ta doba je bila v starih časih sveta doba, znana pod imenom: dvanajst eri h svetih nocí. Ko so ti dnevi mije nastopila epifanija ali dan Prikazanja, ker sonce nuli i dem, da bodo tudi oni njemu pomagali. Vec ko je sam je čez obračno piko stopilo, in soneni bog je spet najden skusil, težej mu je, če pomagati ne more. bil, kterega so mislili dosihmal zgubljenega. Ako so pa že telesne reve in nadloge usmiljenja vredne, koliko veče mora biti naše usmiljenje do tistih, ki jih ne Dolga žalost je sedaj prešla, obce veselje pa je na stopilo, in kakor so Rimljani 24. decembra V Natales in tepó le reve na životu, ampak tudi na duši. Saj je ven- victi Soliš" praznik novorojenega, spet zmagonosnega sonca dar truplo le pozemeljska stvar, ki nas derži z živalimi v obhajali z javnimi igrami, tako so nasprot Egipćani 6. j a-zvezi, duh je pa tisti žlahni dar Božji, ki nam dajè nu ar ja, kadar povodinj reke Nila jenja in se natora spet lastnosti člověka; brez njega bi mi ne bili druzega kot omlajuje, z velikimi veselicami zaceli novo leto svoje 24 brez tište ki zver, ki nosi glavo pokonci. Zveri je pa ki ima po štiri noge, tedaj se lahko opravi dvéh nogaii hodila. Nismo še dan današnji tako srečni, da bi mogli reci, da bi bili vsi ljudjé že zverinstvu otéti: le preveč jih živí v ptujih deželah, kamor ne sega dosti na zemlji, decembra pa so obhajali praznik novorojenega soncnega bi po bozica, kterega je Isis pod imenom Harpokrates rodila, pri kterem prazniku so tamošnji duhovniki v eno mer ? kričali : „eurekamen, sughairomen !" našli smo ga!" ? to je ? „Veselite se> » Tudi v staroperziškem Mithrovem častji vidimo, da se je sončno dete 24. decembra rodilo, in viditi je na staro-perziških slikah (podobah), kako sončni božič v špelji (Grotte} lezi. obdan z žarmi in živalimi Ormuzdu posveče-nimi, pred njim pa klecijo magi, božica daruvajoči 1). Egipćani so tudi v le tni h soncostajah častili novo-r oj eno letno sonce pod imenom H or us, in na staroegip- tiških slikah je viditi, kako mu Isis sesca daja 2). Ravno tako indiški Kršna, rojen od Devagi-je (kar pomeni „světla devica"), sčsá na persih svoje matere, kakor kažejo podobě v indiških pagodah ; okoli njega pa so namatane živali: slon, lev, meresec, konj osedlán, ovca, krava, bik itd., in pred njim pa različno sadje: grozdje, dinje, jabelka itd., tudi lotino in drugo cvetje 3). Kršna je ali edini z indiškim Horom, ali je novo- rojeno letno sonce. Tudi ostanki iz indiškega bogočastja pričujejo, da so stari Indi tudi rojstvo mlađega sonca po zimskih soncostajah častili. Pripovedujejo namreč, da je Kršna se zaročil s Kalendo, hčerjo sonca, s ktero se je soznanil pri reki Jamu na. Kaj lioče ta basenreči? Visokoučeni jezikoslovec B opp misli, da Kalanda pomeni „tempus dans", in Kalandha „tempus ponens". Na Štirskem v okolici frajhamski pomenja ,,calaa odločne dnevne čase:jutro , poldne, večer, čas južine, na primer: „ob cali jesti, ob cali moliti", to je, o pravi dôbi. Utegnilo bi cala sorodno biti s sanskrit-skim kala, tempus. Najberže je nemško Zahl sem postaviti, ker kala ima za koreniko kal, numerare, ravno tako tudi latinsko Cal end a, dalje: calcul o, v kteri besedi je forma reduplicativa. Tako imenovana nemška „Lautverschiebung" ne stoji na tako terdnih nogah, kakor Nemci terdijo, da bi nemški Z se vselej vjemalo s pervotnem T. To pricuje sledeča nabirčica: slov. cesra = Zaser, čeber = litv. kibbiras, Zuber, soha = Zocli, Zinke. Zacke, sansk. Shanka, cesati zz: zausen, cara = Zeile. zâhlen = sansk. kâl, numerare, Geis, Ziege, Zagel, Zacke = koza, coga, cogel, sansk, čhaga, čhágala, cepetati = zappeln, ham = litv. kamanas. gerški kemos, Zaum, latinski camus, čen = Zille, Kiel, latinski carina, komora = camera, Zimmer, Kammer, cizra — Ziser, Kicher, lat. cicer, cebul = čepula, Zwiebel itd. itd. Ime Kalanda — Koleda zahčer Surja — sonca — je celó prikladno, ker po zimskih soncostajah pride nov čas v življenje nar ave". Ja m una je po indiškem basnoslovji reka po džeme ljskega sveta, indiški Styks. Podzemeljski svet pa je svet teme. Kršna se je s hčerjo sonca, Kalendo, zaročil kraj reke Jam u na, — toraj toliko pomeni, kakor letno sonce in zimsko sonce je zmiraj eno, samo da zimsko sonce hoče na videz tama nadvladati. Sončno dete v zimskih soncostajah je toraj pri starih Indih bilo ženske ga spola, in celó naravno je to, ker ta spol je slaběji, in lepo zaznamva slabost zimskega sonca. (Konec sledh) v/avl vsakeg;a kaj. (V7 é 1 i k i komêt tega leta). V tem letu se priča-kuje imenitna prikazen na nebu. Zvezdogledi pravijo, da tista velika repata zvezda (ali komêt), ki je leta 1556 tolikšen hrup delala po svetu in vražné ljudji pretresovala s tolikim strahom, bi utegnila letos se sopet prikazati, ker je dosihmal navado imela, da je prišlo vsacih 300 let. Ali ') Nikdar skoz leto, razon na rojstni dan Mitrasa, se ni smel šah (kralj) pri starih Perzijanib vina opřjaniti; tako veselo je bil ta praznik obhajan. Glej Athenaeus Deipnos. X., 11. po Ctesii, conf. c. 45. 0 Glej Bohlen „Das alte Indien und Aegypten". I. 141. 234. 258, 11. 167. ) Glej podobo v Moore „the Hindoos Pantheon". London 1810. Tab. 59. je zvezda ta svojo pot po neznanem nebesu že tako dokončala, da nam pride letos sopet predoči, kakor je prišla našim prednikom leta 1556, si zvezdogledi sicer ne upajo za gotovo terditi, mislijo pa, da pride to leto, ako se ravná po svoji stari šegi. (Je klene per es a ali gósje v šol ah?) Znano je, dajekléne peresa (Stahlfedern) so dobre peresa za pisanje; enkrat urezane so za vselej urezane, in tudi dober kup so. V Erfurtu na Pruskem je vlada vsem učiteljem svoje okrajne vprašanje postavila: ali so jekléne peresa za sole bolje ali gosje? Večidel vsi učitelji so odgovorili, da so jekléne za šolsko rabo dobre. Vlada pa ne more tega prav verjeti, tedaj je določila, naj se še dalje skušnje o tem po-zvedajo , in je učiteljem naročila, naj se do dobrega prepri-čajo, ali niso jeklene peresa — kakor nekteri terdijo — zdravju otrók škodljive? — (Kako bi mogle jeklene peresa zdravju škodljive biti, je pač težko zapopasti. Ce bi njih ojstrina na koncu včasih ne garala preveč papirja, bi ne bilo boljih perés od jeklénih. Vred.) (Procesije za dež) so že sila stara navada. V starodavnih knjigah se bere, da so že Rimci Jupiterja dežja prosili. Pri starih Gerkih niso bile sicer procesije navadne, znana pa je prosta molitvica Atenčanov za dež. Gerki novega časa imajo navado, da ob hudi suši otroka, v perje in evetlice zavitega, dajo po druzih otrocih od hiše do hiše po vasi peljati ; vsaka gospodinja ima pa vedro vode pripravljene, dajo polije po glavi onega otroka, rekoč. „kakor iz tega vedra teče voda na-te, naj z nebes lije dež na zemljo". Tudi pri Serbih je taka navada. Novicar iz austrijanskih krajev. Od savinske doline. Padlo je poslednje dní minu- lega leta veliko snega, in huje ko prej gospođini nemila zima — zdaj kraljica y snežnobelem ogrinjalu in ledeni kroni. Bistra Savina je tu in tam popolnoma zamerznila, in težki vozovi so se premenili v lahke smuke, da tekó la-gleje naprej. Zavolj vedno večje dragine letošnji pust, ako-ravno kratek, ne obeta mnogo navadnih veselic tukaj, kar pa ravno ni velika nesreća; naj hranijo ljudjé dragi dnar* pa naj ga obračajo na bolj potrebne stvari. — V Mozirji, navadno mirnem tergu, se je pripetil nedavno strašen uboj. V sredo namreč, 26. grudna minulega leta so neki fantje bližnjih okolic popoldne pijančevali v Mozirji. Izmed teh sta se dva hudo sperla zavolj neke dekline ; gredé iz kerčme domů je začél eden, poznan malopridnež, drugemu, pomagaču čevljarskemu, sila zabavljati ter ga suvati. Prihitel je na to V, G., cevlj ar, da bi pomagal napadenemu, kar zagrabi pervi nemirnež blizo nekega hleva ležečo težko hrastovo dogo, pa mahne ž njo po glavi čevljarja ; zadeti se je zgrudil, nesli so ga v bližno hišo, kjer je po malo urah umerl. Sodniško-zdravniško pregledovanje ubitega je dokazalo , da nesrečnemu V. G. je bila kri čez možgane se razlila, da možgani so mu bili sila přetřeseni, in da hubanja je bila tako razpočena, da je na osem koscov razpadla. Nesrečno pijančevanje in kobna ljubomornost ! J. S. Iz Sorice 20. dec. 1855. 11. dan tega mesca sem moral iti po opravkih v To min. Skerbelo me je v tako hudem mrazu po tein kraji hoditi. Vendar sem si mislil : se bo že šlo, ker sem slišal, da so lánsko leto po tomin-ski grapi od Podberda do Tomina novo cesto naredili. Pod-berdo pridši, vprašam nekega moža: kod bi bilo ložej hoditi, ali po novi cesti, ali pa po stari stezi po grapi? Odgovori mi, da je ložej po cesti. Mahnem jo torej po na-svetovani cesti, pa Bog pomagaj, kakošna cesta je to! De-reze sem imel na čevljih, vendar sem bil zmiraj v nevař-nosti za življenje. To pač ni cesta za ljudi, komaj slaba pot je pse po nj ej poditi. Naprej praskaje pridem do neke bervi. Se čevelj ni bila široka, brez deržajev, in pa memo tega še vsa z ledom polišpana. Kaj sem hotel druzega, kakor v tako hudem mrazu, da se je vse kadilo — voda prebrêsti. Slišal sem memo mnogih druzih nevarnost tudi od nekega moža, ki je ravno tište dní, gredé po tej cesti, bos hodil, s cevlji v rokah, po moral se izuti in je rajse mrazu in ledu, kakor pa da bi se bil v nevarnost podajal v • s ceste stermofflaviti ter ob zdrave ude ali se celó ob ziv y ki ljenje priti. Pac malo časti je to županu tega okraj a tako slabo skerbi dobre poti imeti in ohraniti v svoji ob-čini! Opominjam torej vse, ki bi imeli hoditi po tej cesti kakor pa, da bi v nevarnost živ- leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spol-nitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajské živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar y je treba zoper kužno bolezen. naj se je rajsi ognejo, nove znajdbe presno (frišno) zelenjad Veliko se govori zdaj od v • in s o c i vj e ljenje postavljali. Čuditi se je pa tudi, da v vsem kraji tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho ni ne enega člověka, ki bi take nevarnosti v prid celega kraja in pa popotnih ljudi okrajni gosposki v Tomin ozna-nil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za . blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za poti in ceste sker-ben gospod, ki bi gotovo takim nevarnostim v okom přišel, ali bi spodobna cesta po tej ako bi vedil za nje In pa y dolini, ki bi jo vezala na enem koncu s « v, . 1*1 • • enem pa z Goriškim , ne bila Kranjskim, na ravno njenim številnim, po več dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel Tatio in Verdeil sta pred 5 leti to znajdla na Francozkem in Angležkem, in v veliki razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo přejela veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo to jedilo ljudém tako, da v gostivnicah celó poleti je bila ta prešana zelenjad (compri mirtes Gemiise) pogostorna na mizah, in v poslednjih dveh letih je je armada v Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, daje tudi do farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da mol- čim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega ber kup'; vrednik „Novic" je te dni kupil za poskušnjo en pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim zavïtek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je závitek 30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga je bilo dosti; ni tedaj ravno dober kup, pa res je, da je prekuha ta prav tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih reci, ki so jih te leta iz naše kranjske straní z velikim trudom in terplje- njem tje stovorili, ali pa na herbtu znosili. Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro bi ljudje potem pozabili trud, ki hi ga jim nare-janje pripravne ceste prizadevalo ! Naj bi pač skorej tudi naše v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cesta ! Slišati je, da se več veljav-nih mož za to, kar zlo poganja, ali kaj, ker ni pšenice dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati t bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. Austrijanski po brez ljulike. Jez pa druzega ne pravim, kakor sosedje, dodelajte, kar ste začeli, ne bojte se truda, ne znoja y po sebno pa pustite, naj žabe v miru svojo pesem ragljajo! Od Verhiiik© 27. dec. 1855. c M. Drol. Tukaj je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz širok na eni strani precej y sicer usta, nos, dvoje očí in Krim a domů slanec grof Esterhazy je 26. dec. přišel v Petrograd; koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko, ker oni še niso veliko terpeli zavolj nje; marveč se jim je kupčija po jutrovih deželah še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon je te dní spis na svetio dal se vé pa da ne očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vi a d ar j i Eu rope nap ravi jo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla iz ušes po redu ; na drugi strani sta se zadnja delà glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je pri dve na :vsaki y obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo sredi vidilo ; stiri roke so bile po dve in strani, in spodnja konca života s šťirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil pri porodu še toliko živ, da so ga zamogli za silo obliti. Novičar iz raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki ima priti za obertnike je sprejel z nagovorom, v kterem pravi, da je polke, ki so naj več terpeli v vojski, nazaj poklical, da pa bojo priprav ljeni kamor koli iti, ako bo spet treba. — Od strašne stiske^ ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so, ko so jim že konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnjetako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 šega dnarja dal. na Divjaki na Hebr i dah so pomorili vec in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj visja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodné in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore z besedo ali pismeno na zapisnik (protokol) povedali. — Za gotovo se zdaj sliši, da presvitli cesar so po nasvetu gosp. mini- • v protestantskih misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. Od vsih strani Europe se sliši od hude zime. stra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor na leto, od novega leta naprej dovolili po bolj šek da vradniki do 400 fl. 800 zavolj velike bojo dobili 15 do 800 dragine, in sicer tako y namečka za vsacih sto, vradniki od 400 pa 10 od vsacih sto. Po visji sodniški raz ? sodbi velja res, ce kdo kterega v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne reci obdolžuje tako obdolževanje za javno (očitno) obdol'ževanje. — Ce sarskim gosposkam je došel ukaz Novoletnica. Vsak kaj druzega si vosi, Vsak kaj druzega želi: Ta na suhem, un na morji Sreće najti hrepení. Toraj vstreći je težavno, . Vsem vošilo prav ne bo, Temu cast le , cast dopada, Drug le pazi na mošno. Tu bi dobro bilo sonce Tam bolj dež prilega > se; Pac je križev polna zemlja, Kdo sošteti more vse ? y da takim fantom, ki se niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo po tni listi (Pass) k većemu do konca februarja i svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto starosti, ki je za vojaščino določena, — tištim pa, ki so v pervih 4 verstah te starosti, ne pred končanjem rekrutiranja in ne za delj časa, kakor k većemu do konca februarja piihodnjega Vse to dobro poravnati More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in ćes. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude Rane. ki nas zdaj skele! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiakar in založnik: Jožef Blaznik.