69. številka.
Trst v ponedeljek 26. marca 1900
Tečaj XXV
.,Edlaost" Ehaj* tmkrmt na 4u. razun nedelj in prmuiKov. oh ♦>. uri zvečer.
Naročnina /.n»Sn :
«-elo leto........24 kron
z* pol leta.........12 _
za četrt leta................f> „
ti en meneč................2 kroni
Naročnino je plačevati nanrej. Na na-ročbe brei priložene naroCiun^ t»e uuritva ne ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajejo po--junezne -tevilke po « stotink (o nvč.); izven Trsta pa po 8 *totink <4 nvč.)
Telefon Stv. *7«l.
bdin c s t
Glasilo političnega društva „Edinost46 za Primorsko.
V e41iMtl Je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd. se računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefraukovaui dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino iti oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se ualinjKia v ulici Carintia Št v. 12. Upraviilštvo, in sprejemanje iuseratov ▼ ulici Moliu piccolo štv. 3, n. uailstr.
Izdajatelj in i dgovorni urednik Fran ffT<a d n i k.
*
Laatnik konaorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost** v Tru.
0 zasedanju det zbora štajerSeia.
lI>opis iz Gradca.)
V ponedeljek 2»>. t. m. se torej snidejo naši poslanci zopet enkrat v Gradcu, le bojim se — jaz se svoje strani — da jo kmalu zo-j»et odjadrajo domov. Xaj mi bo dovoljeno, da enkrat naravnost povem svoje menenje. Pov-darjam pa, da je to moje osebno menenje. Naši poslanci bi imeli dela brez konca, ali zdi se mi, da se ga ustrašijo. Izgovarjajo se, da itak ni možno ničesar doseći, ker je večina i nasprotna in skrajno neodjenljiva. Jaz pa vprašujem : ali naši gosj»odje poslanci ne vedo razlikovati materijaInega in moralnega vspeha?! <etudi ne prodrejo s svojimi predlogi, a če dokažejo jasno in neoporečno, da vlada dela krivico, ko se ne briga za blagor našega ljudstva, da je zanemarja, da je zapostavlja da je oni, ki so varvanci in gojenci vlade, zatirajo in uničujejo: ali to ne bo resničen uspeh ?! i Narod bo slišal svoje j>oslanee ter se lw» za-vedal krivice, ki jo trpi, in lx> potem tudi j sam vedel nastopati ter }H>dpirati poslance, i Ali nas narod vseskozi spi. Kdo je temu največ kriv? Ali ne oni, ki bi morali v prvi vrsti učiti narod, a ga ne uče, ali vsaj ne zadostno ? A narod treba učiti, doma in v < iradeti!! Potem se ni čuditi, da pri nas vse nazaduje in da smo v nevarnosti, da izgubimo ^e to troho, ki jo imamo na posesti in pravici, mesto ;!a bi pridobivali popolno jednakopravno«, vsaj v tisti meri, v kateri jo uživajo narodne manjšine na Češkem in Tirolskem.
Naj si pa nihče ne domneva, da nam IkkIo Nemci kedaj tako pravični, da bi nam priznali, kar nam pripada. Ne, oni se še zgražajo na tem, če Slovenci tirjamo pravico, ka- i kor se je videlo nedavno. Kdo je temu kriv? Nikdo drugi, nego mi sami in vsi skupaj, a tudi našim j»oslancem ne moremo prihraniti ! očitanja, da so vsi premehkosrčni in uljudni nasproti takim nasprotnikom, kakoršnji so naši nasprotniki. Proti srditežem kakor-nji so naši (Jermani, treba jeklenih živcev.
Ne, tu morajo naši poslanci napeti drugačne strune. Le ne preveč obzirnosti. V dobi, ko ti nasprotnik proglaša teorije o kladivu in nakovalu, ostaneš za vedno tepeno nakovalo,
! ako si ne prizadevaš, da si tudi sam kladivo. Sapienti sat! Pri Nemcih ne velja pravica nič, ampak le sila. Zato je treba celo drugega nastopanja, odločnega, brezobzirnega, kakor ga narekuje zavest, da se nam je bojevati proti krutim tiranom. Tu velja : kakor ti meni, tako jaz tebi! Slovenci ne damo vladi nič več nobenega vinarja in nobenega črnega nohta in nobenega — glasu, če nam ona ne da, kar nam gre. To je treba vladi okrito zabičati v glavo. Če narod slednjič poseže po samoobrani, bo le vlada sama kriva temu.
Ali mislite res, da bi sedaj vlada paktirala samo s Cehi, ko bi Slovenci bili tako radikalni in brezobzirni in neustrašljivi kakor so Čehi ? ! Mislite-li, da bi nas tako prezirala, kakor nas, ako bi jej tudi mi Slovenci znali tako ušesa nabrati, kakor znajo Cehi ? A sedaj nas vlada prezira, češ : saj si ti slovenski )>ožji voleki niti ziniti ne upajo, kamo-li, da bi hoteli nastopati dejanski, kamo - li, da bi si upali tudi izvrševati eventuelue grožnje svoje ?!
Korist naroda ti rja odločno in brezobzirno postopanje in neustrašeno bičanje vseh krivic, ki nam jih delajo nasprotniki na eni in vlada na drugi strani. Zastopniki naši, vzdraraite se in ujunačite se: postanite možje jekleni, neizprosni kakor jih tirja naš položaj ! Ne strašite se ni germanskih pesti, ni germanskega krika! A ne l>ojte se tudi očitanj od strani vlade, da smo nestrpni, da zahtevamo preveč, da kalimo mir, da smo nelojalni, ker ne jemljemo ozira na zahteve državne ukupnosti, in kar je več takih očitanj. Vse preveč smo se dosedaj bali tacih očitanj, ali kratkeje |>ove-dano: očitanja nelojalnosti do države. S tem očitanjem so nas brzdali najlaglje in so se uam o tem — smejali. Kako bi se ne ! Saj so vedeli, da glede nobenega naroda ni tako neutemeljeno, nego glede našega !! Ali oni nas {»»znajo — nasprotniki in vlada — in vedo, kje smo krvavi za nohtom! Krvavi — brez potrebe. Čudno res, da nam Slovencem teče kri, kjer nimamo rane. Teče nam iz — strahu, iz našega ponižnega duha. Vlada in nasprotniki vidijo ta naš strah in lahko jim je potem dokazovati, da imamo res rano! Temu mora biti kraj ! Odslej moramo biti hladni notri do dna duše nasproti vsem očitanjem in odgovarjati moramo vsakomur : do-
sti je bilo obzirov na vse strani in enkrat moramo začeti misliti tudi na svojo — slovensko skupnost!
Zborovanje poštarskega društva na Dunaju.
(Iz po&tarskih krogov.)
(Zvršetek.)
Manipulantu i diurnist Furchtegott iz Prage je slikal |>oložaj diurni3tov na drastičen način in sicer tako, da ga je policijski komisar večkrat poklical na red. Rekel je, ! da skoraj ni mogoče verjeti, da so ljudje, ki opravljajo v državi prav isto službo kakor ' drugi državni uradniki, tako slabo plačani, | da se izsesavajo njih moči, a ob času starosti j se jih goni — posvetu. Apeliral je na človekoljubje ter prosil državne poslance in odposlance časnikov, naj se |>otegujejo za zboljšanje za-| nemarjenega stanja dijurnistov. Oim je po-| star Grego iz Pirana začel svoj govor — čitati, začuli so se klici : Zadosti, nič več I govorov, konec ! Poštar Hanusch je predlagal z ozirom na to, ker se je dozdaj poštarsko stanje popolnoma v pravi luči razjasnilo, naj se govori zaključijo in naj se prečita resolucija. Zbor je vsprejel ta predlog, da-si je bilo vpisanih se čez 10 govornikov. Predsednik je na to prečital resolucijo, ki se glasi:
Splošno avstrijsko poštarsko društvo stoji na stališču :
1.	da se izvedejo vse po enketah vsakega poštnega ravnateljstva določene svote obeh spolov ;
2.	da se skala, določena na podlagi reorganizacije, ki je na vsaki način previsoko določena, zniža ter da se vsa dela, do zdaj še ne vzeta v delalni izkaz, zanaprej vzamejo v ta izkaz ;
3.	da z regulacijo pošt 3 razreda ni več odlašati, ter da se imajiteljem teh pošt določi kvinkvinalna doklada :.
4.	da povodom reorganizacije ne sme biti prekrajšan niti eden:
5.	da se poštna vožnja oddaja samo le poštarjem;
6.	da se odpravitclji in odpraviteljice na poštah I. in H. razreda plačajo tako kakor
na erarnih poštah in da bodo tako definitivno nastavljeni;
7.	da se službeni doneski od l do 3 kategorije percentualno zvišajo ter da se oni 4. in 5. kategorije popolnoma izbrišejo;
8.	da se poštnim manipulantom pripozna značaj in pravica poštnega uradnika ;
9.	kakor poštni manipulant naj še i sprejme le tisti, ki je bil od poštnega ravna-i teljstva izvežban, a odpustiti se sme le po
dovršeni disciplinarni preiskavi, tako, kakor vsaki uradnik;
10.	odškodnina po dnevnem zaslužku naj se opusti ter naj se nadomesti z letno plačo,
i ki naj bi bila prvo leto 600 gl., po enem do 1 3 let 700 gl., po 3. do 5 leta SOO gl. in po dovršenem 5 letu 900 gl. Ta letna plačila se mu ne smejo skrčiti, ko je bolan, ako je odšel v vojake in ako ima dopusta 14 dnij ;
11.	po dovršenem uradniškem izpitu in po dovršeni vsaj 5-letni službi kakor odpra-vitelj naj se imenuje za azistenta. Taistemu je že po 2-letni službi dovoljen obisk pošt-| nega kurza in polaganje izpita. Tisti, ki so
služili 10 let kakor poštni manipulantje in : niso še uradniškega izpita položili, naj se imenujejo poštnimi azistenti. Njih višje avan-ziranje je odvisno od položenega izpita;
12.	čas, katerega je preživel v vojakih ali pa kakor od pravi telj in manipulant, naj se vracuni za penzijo:
13.	vsaki poštni mauipulant zamore vdo-biti vsako leto 14 dni dopusta ;
14.	Čez določeno uro se ne sme delo razširiti tako, da delavee o tem trpi na zdravju in je vsaka ponočna ura dela plačati po 20 nvč.
Konečno je predlagal poštar Hanusch, da bi se ustanovilo vseavstrijsko poštarsko društvo z sedežem v Beču, katerega predloga pa predsednik ni dal na glasovanje in je zborovanje zaključil s trikratnimi slava-klici na cesarja..	V.
!
Politični pregled.
TRST, 2G. marca ia00. K položaju. Dočim javljajo «Narodni listy», tla bodo toliko češki poslanci kolikor i konservativno plemstvo zahtevali najodločneje,
P O n Ij ISTE K. i5
Moja prijateljica-
Pfce Kopriva.
Nekdaj mi je mati, v jw>sehno milostivi volji kupila par črnih glace-rokavic. Seveda mi je bilo najstrožje zabičano, naj dobro pazim, da jih ne zgubim, zamažem, da se mi jrumb m- odtrga . . .
Ali nesreča je le hotela, da sem rokavico zgubila.
Z bratoma sem šla }>oslušat godbo, bilo je vroče,l—'na, in zgubila sem jo. Iskala sem po vseh ulicah, kjer smo hodili , ali nič in nič! Vsa ]>otna sem prišla domov. Glava mi je že šumela zaušnic in hrbet se je pripravljal na svežo. l»ogato naklado . . .
—	Mogoče, da tako hitro ne opazijo . . . sem upala, a srce mi je vendar prav nemirno poskakovalo.
Sedeli smo že pri obedu in jaz sem že l>olj svobodno lovila zrak, ko me je nakrat vprašala mati:
—	Ti, kje pa imaš prav za prav /tvoje rokavice ? —
Skoro s stola sem pala od groze, kar [Kit me je oblival.
—	Kje jih imaš ?... Pa jih menda vendar nisi... ? —
Uprav krčevito sem iskala po kakem opravičevanju, ali nič, nič — prazno in suho ie bilo v moji srlavi.
—	Torej, ti si jih . .. ? —
—	Da, eoo rokavico je zgubila, — je lopnil moj mlajši brat v vsej nedolžnosti na dan.
V istem trenutku je nekaj svitlega zafr-čalo v zraku.
Bil je nož.
Mati ga je vrgla v < me v svoji divji jezi.
Takoj pod sencami sem začutila skelečo (»olečino in koj na_Jo se mi je nekaj gorkega polilo |h> licu.
Moja bela bluza je pordečila, brata pa sta začela jokati.
Nož je k sreči na kosti odletel in zapustil samo lahko, plitvo rano. Mati je po-bledela, dejala pa ni nič. Prinesla je vodo in mi molče izprala krT^.
Nobene prijazne l>esede, nobenega nežnega dotikljf^ja.
Kakih štirinajst dni sem hodila okrog obvezana s črnima svilenim robcem; v šoli sem dejala, da me zobje bole, pozneje sem česala lase čez.
Tako sem rasla med psovkami in tepe-žem in večnimi kaznit* V šoli sem dobro napredovala in starfši niso govorili brez ponosa o meni. Včasih sem dobila cek> kak skromen dar od njih: nov predpasnik, škatlico za peresa, ali kaj enafeega. A vse to so mi potem pi^a^nSaoivali, v neskončno naštevali dobrote, ki sem jih prejemala, da so mi skalili iti zastrupili prav vse veselje. Bilo je vse tako neprisrčno, prisiljeno in jaz se nikakor nisem
mogla povlpeti do prave, gorke, odkritosrčne hvaležnosti. •
Oče je vedno po navadi pil. Tu je iskal službo in tam, zadovoljen ni bil nikjer in nikjer. Sklenil je naposled, iti z<4>pet na deželo.
Bil je v vseh mogočih pisarnah, agen-turah in uradih. Ali vedno je bilo nekaj : ali on, ni bil všeč drngim^ ali drugi ne njemu, tako, da naposled ni imel ni denarja, ni zaslužka.
*
* *
Šli smo £bpet na deželo.
Oče je najel v neki vasi\ blizu onega kraja, kjer smo bili prej, hišo in je o&erH gostilno in trgovino z mešanim blagom.
— Trgovina je dandanes še največ vredna, človek se ne žene samo za prazen nič. Tigovina in gostilna! Krčma z dobrimi vini in pošteno kuhinjo! Posebno vino, dobro, pristno vino, poštena kapljica! To je še nekaj! —
Pokušal je vina in kmalu je bil on sam najboljši gost svoje gostilne.
Mene je hotel najprvo obdržati doma, a v jeseni me je vendajvle poslal ^pet v mesto. Dal me je k dvema starima šiviljama v stanovanje. Bilo je bolj zdravo in ceneje^jaego v samostanu.
No, meni ni bilo dobro. Bilo mi je štirinajst let, bila sem velika in močna. Ljudje so dejali, da se kar vidi, kako rastem. Imela sem krasen apetit, prav pristno, zdravo lakoto
ali, bogme, porcije pri mojih dveh zaščitni-cah niso bile umerjene po mojem želodcu. Majhne so bile, da bi jih človek odpihnil! I Tako čudno drobni krompirčki, sešteti fižol, o mesu niti ne govorim. Samo polizek! Vsaki ! dan sem bila lačna po štiriindvajset ur. Joj-| mine, zajutrk in večerja, — malce cikorjeve I kave pa zemlja, — toliko, da me je malko po grlu pflžgačkalo ! Mizerija, mizerija!
Oh, svojo zlato teto pozdravljala sem vselej z nebeškim veseljem. Nje^e, fine, gorenjske potice so bile prava delikatesa ! Da, ! ona mi je znala olajšati težkoče življenja, osladiti grenkobo £4sode! Od doma nisem ; dobila nič! Prosim, sitnosti in poštnina, in | zastonj tudi oni niso ničesar dobili!
In to niso bile edine boli moje duše!
I^h, prekratka krila, luknjasti rokavi, preozke jopice. Da, tiste premajhne, tesne, oguljene, prebite kočemajke *), ki so tako rade popuščale na šivih ! In čižmi ! Podplati^ kakor iz papirja, pete kar nakrat prevrnjene, pošvedrane, obrabljene! Za čudo, koliko -se imar v petah eneržije ! In rokavice! Ho, ho! Polovico prstov fuč! kar zginili so, naj jih je človek še tako sešival ! Na vodovodu so se dale še nekaj renovirati, kar se tiče barve in čistoče, ali z iglo jim ni bilo kaj !
In v šoli so nam pravili »gospodične« in celo moji gospodinji ste me vikali! To zasluži b&fein pet klicajev, prosim!
Gospodična!! !	> (Pride še.)
*) Notranjsko: jopica.
da se zasedanje državnega zbora ne odpre zopet, ne da bi se prej uvel češki notranji jezik, pa zatrja »Xeue Freie Presse», da nemški poslanci zahtevajo, naj se hkratu predloži zakonski načrt -<a uvedenje «nem-škega posredovalnega jezika* — kar bi lrilo le utihota pijenje nemškega državnega jezika
—	in menijo, da je izključeno, da bi vlada vprašanje češkega notranjega jezika hotela odločiti ml družili prepirnih vprašanj.
Hlinijo se spravoljubive do skrajnosti, a kjer gre za kako privoljenje Cehom, ki bi v češkem taboru povečalo razpoloženje za spravo, pa stavljajo zahteve, ki se ne morejo izpolniti, katere občutijo Ćehi kakor izzivanje I Tako se |>od krinko sprave dela — proti spravi.
Avstrija je odklonila posredovanje v južno afriški vojni- Kakor je izvedela »Pol. Correspondenz«, je do.-?el južnoafriškima republikama odgovor avstro-ogerske vlade na prošnjo, da bi posredovala v dosego miru. Kakor je prošnja prišla preko berolin-skeera kabineta, tako so odposlali tudi odgovor istim |K>tom. Odgovor od klanj a posredovanje ravno tako tako kakor nemški in švicarski: vsebina je bistveno sledeča : Avstro-ogerska bi srčno želela, da bi se napravil konec prelivanja krvi v južni Afriki ter da se vzpostavi mir; bila bi drage volje pripravljena, da pri|K>more v dosego tega smotra. A posredovanje bi bilo možno le tedaj, ako bi bili pripravljeni obe strani, da pripustita posredovanje. Ker pa ta J»ogoj ni izpolnjen, ne more avstro-ogerska vlada ugoditi prošnji južno-afriških republik.
Nov srbski načelnik urada za tiskovne stvari. Glasom poročila iz Belega-
grada, je srl»ska vlada za vodjo tiskovnega urada izbrala že več let v pregnanstvu živečega korespondenta |lista »Kolnische Zei-tung , Aleksandra Petroviča. S tem misli vlada Kolnische Zeitung« zase pridobiti, ker se nadeja, da I »o Petrovič od sedaj naprej prav tako spretno proslavljal razkralja Milana i u njegovega sina, kakor ju je preje smešil in obdelavah Ob jednem mislijo v Belemgradu na ustanovitev lista, ki bi bil pisan v nemškem in francoskem jeziku ter bi izhajal vsaki dan. Ime tega lista ima biti >Journal serhe-;, a njegov namen, voditi za nos javno menenje v Evropi, t. j. delati tako javno iuenenje, kakoršno bi v Belemgradu ugajalo, ne tla bi bilo treba spremeniti ne-|K>šteu<» politiko v Srbiji. Človek bi kmalo prišel na malce drzno misel, da je oblastneže v Belemgradu začelo vendar nekoliko ženirati, kak<»r pišejo o sedanjih razmerah v Srbiji vsa |K>štena, neodvisna in nekupljena glasila in kakor sodi ves pošteni svet.
Ako si merodajni krogi v prestolnici sil»ski žele ugodneje sodl»e o svojem dejanju in nehanjn, l>i jim mi vedeli svetovati krajši pot za dosego namena, nego je ono preko uredništva : Kolnische Zeitung«. Kar doma naj zastavijo svojo metlo in naj odpravijo razmere, ki se gnusijo vsemu civilizovanemu svetu!! Potem potihnejo tudi stroge sodbe. 5>aj oni, ki izrekajo strogo obsodlto, ne obsojajo srbskega naroda, ampak obsojajo razmere, ki ubijajo ta narod £i>spodarsko, mu jemljejo ugled pred svetom in mu odvračajo najbolje prijatelje — prijatelje, ki so narodu srbskemu prijatelji iz krvi!! S pridobitvijo kakega časopisa, da bo potajeval bolezen, ni nič pridobljenega, ampak bolezen treba zdraviti, in sicer zdraviti na telesu, ki je bolno. A organizem države srbske je bolan, zelo bolan: tu treba odstraniti gnilav »iti očistiti vzduh. In resnični, pravi prijatelji Srbije so oni. ki svetujejo mlademu kralju, naj Ik> on
—	sam kralj!!
Tržaške vesti.
Shodi pO okoliei. Včeraj so se IH) inicijativi |K>1 itičnejja društva « Edinost* vršili trije shodi v naši okolici : v Rocolu (II. okraj), v Skednju {I. okraj) in v Kolonji (III. okraj.)
Shod v Rocolu je bil prav dobro obiskan. Udeležila sta se ga tudi dosedanja poslanca župnik Kosec in Vekoslav Goriup. Predsedoval je profesor Mandič. Pozdravivši zbrane in predstavivši imenovana poslanca je izročil besedo gospodu župniku Koscu. Le-ta je v dolgem poljudnem govoru |>ojasnjeval razmere v mestnem svetu, ki so v vzrok, da zastopniki okolice ne morejo delati za svoje volilee, kakor bi želeli. Tako se tudi on ne more ponašati z faktičnimi vspehi. Ali nekaj so vendar dosegli dosedanji poslanci. Ustvarili so neko v temelj, na katerem bodo mogli nadaljevati njih nasledniki. Se svojim pritiska-
njem so prisilili nasprotnike, da so vsaj začeli misliti o tem in onem, in da so pripoznali za opravičeno to in ono zahtevo. Će tudi je niso izvršili, vendar je s tem našim l>odočira poslancem ustvarjen temelj, da bodo mogli delovati dalje ter prijemati gospodo za besedo.
Večina ni hotela nič dati ni za ceste, ni za šole, ni za cerkve in se je sklicevala vedno na to, da okolica malo plača, a veliko zahteva. Naši poslanci pa so jim dokazali, da okolica veliko več daje, nego do-dobiva. Tako znaša n. pr. *amo užitnina kakih 200.000 gold. Od vina mora okoličan plačevati grozen davek 10 gld. 80 nove. od hektolitra, brez ozira, ali ga je prodal ali sam popil. Ko so jim naši to dokazali, od tedaj so nehala očitanja. — Koga naj si volimo sedaj ? Ker govornik sam iz tehnih razlogov ne more več vsprejeti kandidature, je prosil volilee, naj bodo možje! Zdrava pamet že jim pravi, da le oni, ki mi je prijatelj, mi more biti tudi dober zastopnik. A prijatelj mi je le oni, ki je moje krvi. Slovenec naj torej voli Slovenca, kakor tudi Italijan ; voli — in prav ima — Italijana. Kdor drugače dela, ne ve, kaj dela, ali pa je naravnost izdajica. Nikdo naj ne misli, da bi kaj dobili, ako bi volili Italijana. Saj smo že imeli Mauronerja mnogo let, a ta okraj je bil vendar-le najbolj ^zanemarjen. Oni niso dali nič okolici, ker jej niso hoteli dati ! Sčasoma pridejo bolji možje tudi od italijanske strani, s katerimi bo možno govoriti; dotlej pa ostanimo možje in branimo svoje!
Temu govoru je občinstvo burno pritrjevalo.
Gospod C o t i č je začetkom svojega go-I vora slovesno protestoval proti dvojnemu: proti očitanju, da mi sovražimo Italijane, in proti trditvi, da smo tujci na tej zemlji in da nimamo tu nikakih pravic! Te trditve so ; v nasprotju z resnico in zgodovino. Potem je govornik kakor volilee tega II. okraja okoličan -skega, torej kakor človek, ki s prebivalci tega okraja trpi iste nadloge in ima iste želje, toplo priporočal kandidaturo gospoda dra. R v bara, zatrdi vsi, da ta okraj sme biti ponosen, da i je dobil kandidata, ki bo kakor poslanec v j veliko pridobitev vsej okolici. Cim je govornik izustil ime dr. Rybara, je zagromelo po dvorani živio-klicev. Kandidatura Rvbareva je bila soglasno vsprejeta. G. 0ok iz Lo-njerja je na velehumorističen način pripovedoval, kako nasprotniki obljubljajo in — nie ne dajo. Veselil se je na kandidaturi Rv-barevi. G. K a m u š č i č je v daljšem govoru slikal resnične konečne cilje nasprotnikov in je z drastičnimi izgledi dokazal, da okoličan, ako ljubi sebe m svojo zemljo, ne more drugače postopati, nego mu svetujejo prijatelji lastne krvi.
Slednjič je g. Alojzij G o r i u p povdar-' jal, naj ne mislimo, da so »demokrarje* kaj bolji za nas nego so progressovci. Baš nekateri možje, ki so osnovali »democratico», so najbolj proganjali naše ljudi po tržaških ulicah. Govornik je dokazoval, kako dolgo so naši poslanci trpeli in odlašali, (»redao so {zapustili zl>ornico, in da so storili to še le, ko niso mogli drugače: ko jim je bilo življenje v nevarnosti in ko niso mogli dobiti , nikakega zadoščenja in ni kakega varstva ni od vlade, ni od župana. Prevažen vzrok je bila tudi afera Nabergojeva, afera, ki je tako kričeča, da je možna jedino le v Trstu. Tudi on je uverjen, da pridejo bolje razmere, in takrat bodo naši poslanci bolj srečni,, nego so bili dosedanji. (Burno pritrjevanje.)
Ker se ni ni kdo več oglasil za liesedo, j je predsednik Mandic zaključil zborovauje, zatrdivši, da II. okraj zadobi v dru. Rvbaru izbornegu branitelja, zbok česar se nadeja ! da bodo naši vol i le i kakor en mož glasovali ! za istega.
Po shodu pa se je vnela prav živahna zabava, na kateri so zopet govorili Cotič, j Mandic, Gori up, Kamuščič in Čok. Na jednem kraju dvorane je pevalo lonjersko društvo »Zastava«, na drugem pa močan oddelek mešanega zbora društva »Kolo«. Navdušenje je bilo splošno, ki pa se je |H»vspelo na višek, ko je stopil v dvorano — v spremstvu več rodoljubov — kandidat g. dr. R vbif; do-spevsi s shoda v Skednju. Bil je res lep tre-notek. G. prof. Mandic je pozdravil g. d.ra Rvbara, a le-ta je povdaijal v lepem daljšem govoru, da ni rad vsprejel kandidature, ker ima drugih poslov in dolžnosti, a jo je vsprejel brez prigovora, ker je tako zahtevalo politično društvo »Edinost«, a on je vedno in v vseh slučajih mož — narodne diacipline!
(Viharno pritrjevanje in živio - klici.) Tako naj bi bil vsakdo med nami človek discipline in podrejanja svojil« nazorov zahtevam skupnosti ! (Ponovno pritrjevanje).
Tako se je godilo včeraj v okraju, katerega smo nedavno še smatrali zgubljenim, katerega je tudi res celo vrsto let zastopal Garibaldinec in v katerem so pred nekoliko leti — na nekem volilnem shodu — domači z-ipeljanci našim voditeljem grozili z nabasa-nim revolverjem!
Iz n. okraja nam pišejo: Neki oko-
I ličanski veljak iz našega okraja, in sicer s hriba, je že začel agitacijo proti narodnemu kandidatu. Ni še proglasil nasprotnega kandidata, ali povedal je nekaj zelo neumnega reksi : Mar bi kak kmet ne storil lahko ramo toliko, kolikor en — advokat! Za sedaj vam ne objavimo imena, stori mo pa to |»ozneje, ako se omenjeni posestnik ne spa-j metuje.	, Okoličan.
Italijanska večina v bodočem dežel -j nem zborn. Iz aradniških krogov nam pi-;šejo: Tukajšnja < Assoeiazione Democratica» i priporoča najtopleje volilcem IV. razreda I za jutri pričenjajoče se volitve svojih 12 mož.
Mej temi kandidati — prvoboritelji italijanstva so: en nemški žid, zdravnik za oči dr. Marcus, česar oče se je priselil semkaj kakor privatni učitelj iz Lii-beeka; potem neki Italijan (risum teneatis amici) z lepim hrvatskim imenom Ecigardo Rascovich (reete, Raskovic); tretji ima lepo slovensko ime Bratovš ; četrti takov Italijan ima po vsem svetu znano nemško ime Miiller ! in je ravnatelj na komunalni šoli v Lazza-retto vecchio. Ostali kandidatje so tudi ra-| dikalci, ali imajo to veliko prednost, da so res Italijani!! Ali ta Miiller, ta Miiller, to vam mora biti pravo dete sreče, da sme delati tudi take skoke, dočim so se drugim učiteljem baš te dni doposlali z visokega mesta uprav drakonično strogi ukazi, kako se jim je vesti, da ne zaidejo v vrtinee političnih borb in jih ti ukazi tudi v socijalnem življenju hočejo držati tako na uzdi, da bo učiteljem kmalo osebna svoboda legenda iz starih starih časov. Zlasti velja to za one učitelje po okolici, ki še niso očiti izdajice svojega slovenskega rodu in ki so torej (kakor csumljivi») noč in dan zasledovani od izvestnih podlih duš. ! Dočim se torej drugi učitelji morajo v strahu izogibati vsemu, da le ne bi se jim moglo očitati utikanje v politične borbe, nastopa ta srečni Miiller kakor kandidat strank — z najradikalnejim ciljem. In potem se še čudijo, ako se večina-komunalnih učiteljev ne kažejo posebno avstrijske. Neki drugi ravnatelj neke druge komunalne šole: z imenom Orset-tich (!!!), bo menda kandidiral v III. razredu ; in bo priporočan od progressove stranke. Ne ! pišemo tega, ker bi tema gospodoma ne pri-voščah svobode, ki jo uživata, ali ker bi zahtevali, da se jima ta svoboda v:<krati — saj za nas ni nič bolje in nič slabše, če na mesto Italijanov sede taki Mullerji in taki Or-zetići —, ampak opozoriti smo le hoteli, kako jednim ni dovoljeno skoro nič, drugim pa — vse! ! Ako bi si kakov slovenski učitelj upal kaj tacega v zmislu slovenskega radikalizma, to bi mu zagodli bržkone malce drugačno : pesem !
Taki bodo torej naši novi »zastopniki' ! j Slovenski ni is i j on pri sv. Jakobu v ! Trstu. Pišejo nam : V nedeljo dne 25. t. m. so razglasili med slovenskim bogoslužjem po j vseh tržaških cerkvah, da dne 2i>. t. m. začne 8l0Ven8ki misijon pri sv. Jakobu! 1 Misijon začne ob 5. uri zjutraj in da bo trajal do prihodnje nedelje. Ne da se popisati, . kako veseli so bili po cerkvah Slovenci, ko so čuli to novico. Torej vendar! Razmere so se torej v Trstu znatno spremenile. Slovenci niso več krotke ovčice, ampak se zavedajo svojega števila i i svojih pravic. Nekdaj so tržaški namestniki strašili proti slovenskim . misijonom z batalijoni vojakov. Danes 3 e Slovenci temu smejejo. Oni namestniki so sli, a Slovenci so ostali in postali močnejši. Danes ga ni, da bi si upal motiti slovenski misijon. Slovenci niso več krotke ovčice! Misijonske pridige bodo vsaki dan v tem tednu zjutraj točno ob 5. uri in zvečer točno ob 61/* uri. Komur dopušča čas, porabi naj priliko, da čuje izvrstne slovenske cerkvene govornike.
Nesreča na igranjir 1 (Metni Karol Cigoj je med igro padel s stopnic ter se težko ranil na glavi. Na rešilni postaji so mu podelili prvo pomoč.
Sumljiva vreea. Včeraj ob 5. in pol uri zjutraj so redarji zapazili sumljivega moža, ki je nosil vrečo z obleko. Ko je zagledal
redarje, je spustil vrečo in z h žal. \ v reci je bilo različne obleke, ki je lastniku na policiji na razpolago.
Dražbe premičnin. V torek, dne 27. marca ob 10. uri predpoludne se bodo V3led naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Madonnina i>, priprave za gostilno in hišna priprava: v ulicah Stadion 3, Mirainar 17, Istituto 20, Cologna 0 in Bacehi 5, hišna priprava: v Škorklji 11 in v ulici Carintia 25, vrvi in priprave za prodajalnico in hišne priprave.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 775.6, ob 2. uri popoludne 8.— C. — Tlakomer ol» 7. uri zjutraj 775.*)
—	Danes plima ob 6.12 pred p. in ob 7.2*.» zvečer; oseka ob 0.57 predp. in ob 1.0 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske.
X Umrla je v Zaloščih pri Dorn-bergu gospa Terezija Roje, mati goriških zdravnikov dr. Aleksija Rojca, deželnega poslanca in dra. Ferdinanda Rojea. Častiti rodbini izrekamo svoje sožalje.
X U ž i g a l i c e družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Načelništvo te družbe nam javlja, da se je že pričelo /. raz prodajanjem teh užigalic. Družba bo i mela od skupnine 6°/» dobička. Ako bo narod pridno segal po teli užigalicah, utegne imeti družba na ta način do 6000 kron dohodka. Ali treba med narodom uvesti najživahnejo agitacijo. Narod naj bi povsodi zahteval le užigalicesv. Cirila in Metoda. Sosebno naš lepi spol naj vrši svojo dolžnost sosebno s tem, <1 a t u d i druge stvari kupuje le od ta kili trgovcev, ki prodajajo u ž i g a 1 i c e družbe sv. Cirila in Metoda za Istr o. Tako bi zagotovili tej družbi lep dohodek brez nikakih posebnih žrtev. Skladišče za Reko in okolico je pri Milanu Gremerju na Reki, ulica Adamič; za Banovino v Zagrebu pri tvrdki Hinko Maver in drug., za Istro in Dalmacijo pri tvrdki Lazzar Heclit v Trstu.
X Kraški — Italijani. Pišejo nam : To dni je bilo v Komnu novačenje ali vojaški nabor. Kakor običajno, jc šlo tudi letos nekoliko v Trstu oziroma v Gorici rojenih fantov, — sinov slovenskih ^tarišev, na ta nabor. Vedenje teh ljudi je tako, da mora v srce žaliti vsakega rodoljuba. Laško klepetanje, laško prepevanje in lahonske kletve so pri teh sinovih n e k <1 a n j i h K r a š e v-c e v že navadna stvar! Nas je sram, da imamo po mestih takih ljudi, ki vzgajajo : voje otroke v lahonske m duhu !
Celo »š č a v o v« je bilo v K o m n u in to v javnem lokalu, ne da bi bil kdo temu prigovarjal — tako nam poroča očividec I !
Vrhunec nesramnosti pa je to, da so celo mladiči, rojeni in vzgojeni na Krasu, peli, govorili in — proklinjali v Komnu in po cesti tja in nazaj vedno le v laškem jeziku !!! Sram jih bilo tuke ničvredneže!
K r a š e v e c.
X To so kapacitete! Iz Istre nam piše odličen rodoljub: Ko ste v »Edinosti« navajali vzroke, ki vas silijo, da ne verujete v vspeh spravnih pogajanj v Istri, izustili sto imenitno in resnično besedo, da narodne boje v Istri zastruplja sosebno fakt, da je Često narodna ideja le pretvez«, pravi motiv boje-vitosti na italijanski strani pa interes klike, ljubi kruhek posamičnikov. Vi ste povedal« bolj na sploh, jaz pa hočem podkrepiti vašo trditev bolj konkretno in hočem izustiti besedo — laški odvetniki ! Ti so zastovonoše v vseh borbah proti istrskim Slovanom, ti so propoved ni ki jeklene neodjenljivosti. In zakaj.-'! Boje se — za-se, tresejo se v strahu pred onim trenotkom, ko tudi v Istri zavlada načelo jednakopravno&ti, ko tudi na javnih oblastih te dežele pride naš jezik do svojega prava, do svoje veljave. In zakaj se tresejo ? Mari res le v strahu radi italijanstva, mari res le iz narodnih ozirov ? Pojte no! Boje se in tresejo se, ker so bili prekomodni, da bi se bili tudi v jezikovnem pogledu vsposobili in ker v zavesti svoje nesposobnosti vedo, da v dobi jednakopravnosti našega jezika n e bi mogli opravljati posel javnega funkcijonarja in bi odpadla — klijentela! Hic illae lacrumae. Vidite, gos)k)d urednik, kako včasib najbolj bobneče fraze imajo jako, jako prozajičen izvir. K temu pa prihaja še, da jih je mej temi odvetniki istrskimi, ki so veliki politiki in majhni-
—	juristi !! Politične agitacije jih še obdajajo z nekim nimbom, ali ako bi morali samo
—	delati . . . .! Jaz bi vam lahko poslužil
v. jako kričečim izgledom, kake kapacitete so nekateri odvetniki istrski, ti proslavljeni zastavonoše iialijaiistva v borbi proti slovanstvu. Kakor se v nas dogaja marsikaj čudnega, tako se je dogodilo tudi to, da je neki odvetnik, ki je že kakih 5—H let imel svojo pisarno, zaprosil za mesto sodnega pristava. In dobil je je. A tega uradnika z vso odvetniško prakso in ki je bil že več let samostojen odvetnik so morali — penzijo-nirati, ker ni odgovarjal ni n a j -s k r o m n e j i m zahtevam, ki se stavljajo do sodnega uradnika!!!
Sedaj, gospod urednik, pa veste, kake kapacitete so to!
Vesti iz Kranjske.
* Roparski napad sta izvršila dne 20. t. m. popoludne dva zločinca na posestnika Jurija Hage z Rudečega Kamna, ko se je vračal s sejma v Kočevju. Napadla sta ga na cesti pri Kočah, ga pobila na tla in mu vzela ves denar v znesku 720 kron. Storilca sta v dobi kakik 2o let, govorita v kočevskem narečju in je eden njiju majhne, drugi pa precej velike postave. Oba sta brez brk in gladko obrita.
Vesti iz Štajerske.
—	Občina V u z e n i c a se ne razdeli. Štajerski deželni zbor je sklenil, da naj se občina Vuzenica razdeli v nemško trško in slovensko okoliško občino, a cesar tega sklepa ni potrdil. Nemškutarji, ki so si od te razdelitve nadejali marsikaj, delajo sedaj kislo-presenečene obraze. Pa je tudi res hudo, ko so tako sila redki oni slučaji, ko se Nemcem v Avstriji kaj odreka, kar ni naravnost naperjeno prnti državi, marveč samo proti — Slovencem ?
—	Tiskovno pravdo bo imel pred mariborskim (»orotnim sodiščem nemški učitelj Frisch v Ptuju, kakor urednik lista Petra uer Zeitungc. Toži ga odvetnik dr. Ant. Brumen v Ptuju. Nemški učitelj Frisch je brat onega Friacha, ki ima postati deželno-šelsk< »-nadzorni šk i pomočnik in ki je tudi vse preje nego s}H»sohen za služIm, ki strogo zahteva narodno nepristranost. No, pa to ga menda še na j I »ol j — priporoča. Res, tužna je osoda Slovencev v Avstriji.
bertova |»a je sodelovala na snovanju znamenitega vojnega načrta, ter je bila torej tudi važen člen v generalnem štabu.
Trije bttrski generali — Avstrijci. Glasom »Pest. Llovdac je burski general Maver rodom Madjar iz Debrecina. »Crv. Hrvatska« pa trdi, da je general Botha rodom Hrvat iz Vel. Grgjevca v Belovarski županiji, ter bivši poročnik grofa JelaČica. Glede generala Cronjeja pa si vesti nasprotujejo v v toliko, da nekateri trde, da je Cronje Hrvat iz Dalmacije, kjer je najti okoli Jebeni ka več rodbin z imenom Kroaje, a drugi trde, da je Cronje iz čeških Toplic kamor se je za časa Napoleona priselil njegov prednik, ki je bil Francoz.
Tajna tiskarna v Rusko-Poljski. Iz Varšave poročajo, da se je redarstvu posrečilo priti na sled dolgo iskani tajni tiskarni socialističnega lista »Robotnik« v Lodzu. Sedem oseb — pet delavcev, en dijak in ena ženska - - je bilo aretovanih ter prepeljanih v Varšavo. Kljub zaseženju tajne tiskarne, pa je mej tem izšla nova števika »Robotnika«, ki je prinesla tudi ime onega delavca, ki je izdal skrivališče tiskarne. Dne 23. t. m. pa se je v To\varowi ulici našlo mrtvo truplo izdajalca; bil je zaboden.
Loterijske številke izžrebane dne 24. t. m.:
Trst	62 9 24 10 26.
Line	11» 67 55 «9 1.
Razne vesti.
Zboljšanje položaja poštnih in brzojavnih manipulantinj. Glasom naredbe trgovinskega ministertva se ima zlw>ljšati položaj manipulantinj na jM»šti in brzojavu, kolikor se tiče njihovih plač. Povišanje mesečne plače za 10 kron se bo namreč odslej vršilo vsaka 4 leta, ne pa vsakih a let, kakor doslej. Najvišja plača je določena s l.~»0 kron na mesec dosedaj je znašala le 1<K> kron. Najvažnejše pa je to, da lx> veljala ta naredba, ki stopi v veljavo s 1. julijem t. 1.. tndi za nazaj, t. j. da glede z\*išanja plače za računi jo gospicam dosedanja slnžl>ena leta ]K> štiriletnih dobah. Malo je sicer, a nekaj vendar!
Umor dekleta pred tremi leti. Meseca
junija leta	je v Ce revi ca h izginila služ-
kinja Jucika Tomas. Takoj so slutili, da se je izvršil zločinski umor. In res so truplo dekleta čez par dni našli v Donavi. Tedaj se ni moglo priti na sled storilcem, sedaj pa jih je izsledil neki orožnik. In sicer sta to dva kmeta iz Cerevie, ki sta hotela lejK) dekle predati krmarju Straubingerju, ki je s svojo ladijo čakal na Donavi. Dekle pa se je branilo in da ni upilo, zamašila stil inu usta. Tako sta jo vlekla proti Donavi a prišedša tja, sta zapazila s strahom, da se je dekle zadušilo, na kar sta jo vrgla v vodo. Eden izmej storilcev — neki Prokin — je zločin že pristal a drugi, Grčič, še taji. Vendar pa mu to ne pomore, ker se je našel priča, ki je zločin videl na svoje oči, in ga le iz strahu pred hudobnežema ni hotela izdati.
Transvaalske žene so baje že ves čas važen faktor v Južnoafriški vojni. Možje nekega okraja so tedaj, ko se še vojna ni pričela, poslali Krugerju prošnjo, naj se ne spušča v vojno, a njih žene so poslale Krugerju svojo prošnjo, naj na vsaki način napove vojno, ter so ob jednem zatrdile, da se tudi same postavijo v bojne vrste proti Angležem. Tudi sedaj se žene pred vsemi upirajo miru ter se zbirajo, da pojdejo v boj. V Pretoriji se je že zbralo v to svrho preko 21*10 žensk. V vneli barskih taborih so ženske, ki se vdeležujejo vojne. Žena generala Cronjeja je ves čas spremljala svojega moža. Zena Jou-
Brzojavna poročila.
Starke.
OPAVA 24. (K. B.) V karvinskem okraju je obrat malone normalen. Položaj v ostrovskem okraju še ni docela jasen, vendar je novi štrajkovni odbor sklenil v včerajšnji seji, da bo pri}>oročal delavcem, da začnejo v ponedeljek delati. Skupno število delavcev v stavki znaša v vzhodnem okolišu kakih 2000, v zapadnem 12.000 rudaijev.
OCSTI 24. (K. B.) Vsi rudniki so v obratu.
KARLOVE VARI. (K. B.) Včeraj so prišli razven malega števila vsi rudarji na delo : isto tako danes. Stavko je torej smatrati kakor končano.
PIjZEN 25. (K. B.) Na današnjem shodu rudarjev v Uticah so sklenili, naj se sedaj, ko se je začelo zopet delo, skliče urad za pogajanja ter so zagrozili z novo stavko, če bi se ne ustreglo zahtevam delavcev, zlasti glede občega pardona.
FALKNOV 25. (K. B.) Položaj normalen. Včeraj so prišli na vseh rovih malone vsi delavci na delo. Naložili so 530 vagonov premoga. Vojaki odrinejo jutri.
ROKYĆAN 25. (K. B.) Stavka premoga rje v je v tem okolišu končana.
KLADNO 25. (K. B.) Položaj se je malo izpremenil. Včeraj je prišlo okolo 3/t vseh delavcev na delo. Včeraj so ženske za-sramovale urednika Macha ter mu pretile, ker ga dolže, da je zakrivil brezuspešno stavko
Pl. Szell na Bnn^ja.
DUNAJ 25. (K. B.) Cesar je sprejel predpoludne ministra-predsednika pl. Szella; j>otem se je isti posvetoval z ministrom za vnanje stvari grofom Goluckovvskim. Pojk>-ludne ga je obiskal minister - predsednik pl. Koerl»er.
Vojna ladij« »Albatra«.
DUNAJ 25. (K. B ) Glasom brzojavne vesti, je prispela cesarska ladija »Albatra« iz Krfa v Spljet. Na krovu je vse zdravo. — Pisma za c. in kr. eskadro je naslovljati v Spljet.
Vojna in Portugal.
LIZBONA 24. (K. B.) Gosposka zbornica se je bavila z odpošiljatvijo vojne ekspedicije 750 mož, ki se ima v ponedeljek poslati v Mozanbujue. Vojni minister je izjavil, da so ti vojaki namenjeni, da okrepe garnizijo urojencev ter nadomestijo evropsko garnizijo, katera se ima vrniti v domovino.
Preosnova grške vojske.
ATENE 24. (K. B.) Komora je po dolgi debati sprejela v tretjem čitanju načrt zakona, s katerim se vrhovno poveljstvo grške armade izroča prestolonasledniku.
Spor mtd Franeljo in Marokom.
PARIZ 25. (K. B.) »Matin« piše, da je opravičen izjaviti, da je bil protest sultana Marokanskega proti temu, da so Francozi zasedli oazo Insala, le formalne narave ter da ne bo imel resnejih posledic oziroma kakor-šnih bodi komplikacij med Francijo in Maroko«.
Vojna ▼ juni Afriki
Boerei pod Olivierom.
LONDON 26. (K. B.) Glasom brzojavke v listu »Times« iz Ruxvilla od pred včeraj koraka Olivier z močnim oddelkom Boercev in petnajstimi topi iz Ladebranda proti severu. Iz Baschutolanda so videli mnogo bo-erskih vozov, ki so se pomikali proti Cloco-lanu. Mogoče je, da jih French zajme.
Obleganje Mafekinga.
LONDON 25. (K. B.) *Mornig Post« javlja iz Krokodilspnola z dne 19. t. m. : Dne 13. in 14. t. m. so Boerci živahno ob-streljali Mafeking. Majhen oddelek je na re-kognosciranju ubil več Boercev ter zaplenil njih konje in puške. Angleži so zgubili menda 12 mož.	^
Angleži v Transvaalu.
LONDON 26. (K. B.) >Daily Tele-graph* javlja iz Kimberleva dne 25. t. m.: Ujetniki javljajo, da je oddelek konjenice vdrl v Transvaal ter prispel do 18 angležkih milj severno od Christianie.
Iz Mafekinga.
LONDON 26. (K. B.) Brzojavka lorda Robertsa iz Bloemfonteina od včerajšnjega dne pravi: Glasom vesti polkovnika Baden-Po\vela, došlih preko Buluvai. je bilo. dne 13. t. m. v Mafekingu vse v redu. Obleganje je pojemalo. Ranjeni angležki častniki so v Bloemfonteinu ter razmerno zdravi.
' Anglija ne napade Francije.
LONDON 25. (K. B.) Včeraj je rekel trgovinski minister na neki pojedini, da so vesti v francozkih listih popolnoma krive, kakor da Anglija hoče, ko bo vojna v južni Afriki koečana, napasti Francijo. Vlača, ki bi kaj tacega hotela, bi se ne mogla vzdržati niti en dan. Mir je največa korist An-ghje.
Boerei v Crriquatownn.
BARKLY 25. (K. B.) V četrtek je 400 Boercev zasedlo Griquatown. Včeraj so iz Kimberleva odposlali oddelek vojakov, ki naj prepodi Boeree. Boerci so ujeli vse pristaše Angležev, tudi ženske.
Ranjeni angležki častniki.
LONDON 25. (K. B.) Brzojavka maršala Robertsa dne 24. t. m. javlja iz Bloemfonteina : Boerci so streljali na 2 polkovnika, 1 stotnika in 1 poročnik* garde, ki so bili na izprehodu nekaj milj od tabora pri Mo.d-derriverju. Poročnik je mrtev, ostali častniki so težko ranjeni. Neki častnik je razvil belo sukno; potem so Boerci prihiteli ranjencem na pomoč ter so jih spravili na neko bližnje gospodarstvo.
gld. Glavnemu zboru se predloži rizdelitev dividende po 10 gld. od delnice. V primeru z letom 189S. se je zadnje leto čisti dohodek pomnožil za 699.1 (>S gld. Leta 1898. je znašala dividenda 8 gld.
Avstro-ogersko-perzijska t rgov i iiska družba.
V obrtnem društvu za Nižeavstrijsko so izvolili odsek, ki ima ustanoviti avstrijsko-perzijsko trgovinsko družbo, katere naloga bo pospeševanje našega izvoza v Perzijo in uvoza perzijskega blaga v Avstro-ogersko. Glavni namen družbe pa je izkoriščanje perzijskega tkaninskega monopola.
Zvišanje een premogu.
Kakor poroča >N. \Y. Journal«, zvišajo lastniki rudnikov — dasi so ugodili zahtevam delavcev le deloma, — cene premogu. | Ostrovski premog se podraži za 2 nove. od meterskega stota.
Ogerska banka za trgovino in industrijo
je na občem zboru dne 24. t. m. sprejela predlog uprave, da se ima od čistega dobička leta 1899. v znesku 1.812.71 S kron razdeliti dividendo po 12 kron od delnice. Konverzije španskih dolgov.
Kakor poročajo iz Madrida, je senat odobril načrt zakona o konverziji španskik državnih dolgov.
Za belgijske železnice
so naročili nedavno 4000 vagonov za prevoz blaga in 540 potniških vagonov.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 26. Pšenica za oktober K 7.<i9 do 7.70. Pšenica za april K. 7.47 do 7*48 Rž za oktober K. 6*55 do 6*50. Rž za april K. 6'34 do 6-35 Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. !5-28 do 5*29. Oves za oktober K. —•— do —. Oves za april K. 4 92 do »42.93
Pšenica: ponudbe zadostne povpraševanje slabo, mirno. Prodaja: 14*000 met. stot. nespre-' menjeno Vreme: oblačno
Hamburg 26. Trg za kavo. Santos good average za marc 35.75 za maj 36.25, za sep-j tember 37'— za december 37"50 Denar.
Havre 26. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 43.25, za juli 50 k. J frankov 44.—.
Dunajska borza dne 26. marca..
<lanes.	pnilvćeraj
Državni dolg v papirju	99 30	99 25
j „ .. v srebru	99.15	9910
i Avstrijska renta v zlatu	98.35	98-30
„ kronah 4°/0	99.50	99 50
; Kreditne akcije . . .	234.90	235 40
i London 10 Lsr. . . .	242.25	242-95
20 mark..........23.70	23 70
Napoleoni.....19.2*	1928
100 italijanskih lir . .	90.20	9020
Cekini......11.38	1138
Trgovina in promet.
Brzojavni in telefonski promet meseca febrnvarja 1900. — Na c kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca marca 1900 in sicer.
na Primorskem:
oddanih........... 40474
došlih...................46511
tranzitujočih.......... 117321
vseh brzojavk 204306 od teh jih odpada na Trst sam:
oddanih..........; . 27468
došlih............. 31679
tranzitujočih.......... 108293
vseh brzojavk 167440 ua Kranjskem:
oddanih............. 5932
došlih.....................7303
tranzitujočih ..........11642
vseh brzojavk 24877 Telefonski' promet: : V interurbannem telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi:
v Trstu............. 1767
» Opatiji............ 512
» Pulju >............ 70
» Ljubljani........... 185
V lokalnem prometu govorilo se je:
v Trstu................245000 krat
» Pulju	........ 6300 »
» Gorici............ 4312 »
» Opatiji.................2177 »
> Ljubljani............ 13340 »
Obča avstrijska družba za elektrieito.
Na občem shodu tega društva, ki se je vršil v petek, so odobrili poročilo o prometu v letu 1899. ter enaglasno sprejeli predlog upravnega svčta, da je razdeliti dividendo po 14 gld. od delnice.
Planinska montanska družba je sklenila svoje račune za leto 1899. Čisti dobiček znaša jk> znatnih odpisih 3,700,295
Proti kašlju,
grlotoln. lripayostl, upadanju glasu, Kataru iti
zahtevajte vedno
Prendinijeve pastilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v Jkatljicah v Prendiuijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po oeli Evropi-
X)OOOOOOIOIOIO<OIO>OKXX
V Ajdovščini
se proda hiša št. 115 se zaprtim dvoriščem, kletjo, hlevom ter 160 sežnji travnika. V hiši se nahaja sedaj gostilna. Radi lepe lege je ta hiša pripravna za vsako obrt.
Ponudbe na : H. Stibiel. Trst, ulica. S. Giacomo št. 3, Oorso.
Zalop in tovarna
IV pohištva vsake vrste
Alessandra Levi Hinzi t Trstu
Ptazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Boeat izbor t tapetarijalu zrcalih In slikah. Ilustriran een!k gratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Preiaeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračnnao.
Odhod in prihod parnikov.
V	Ž a v 1 j e preko Sv. Marka, Skednja, Sv. Sobote,
MOj ob 7.15, 11.30 predp. 2.15 pop. Prihod 8—, 10.— preti p. 12.10, 3.25, 4.45 pop.
V	Milje 8 (pošta), 9.30, 12 (pošta) predp. 2.30,
4 15 ipreko Sv. Marka) 6.15 pop. rrinod 7 i preko Sv. Marka), 8, «J.30 (poŠta) predp.; 1.30, 3.30 ipošta), 5.30 pop. Ob ne d. in prazn. 8 (poŠta), 9-30, 12 (pošta) predp.; 3—, 4.30,7.15 pop. Prihod: 6J0 (preko Sv. Marka) 8.— 9.30 (pošta) predp., 2.—, 3.45 (pošta) 6.30 pop.
V	Koper 7.50 predp.. 12.05 (pošta) 3.—, 4.15 (po-
šta) pop. Dohod «45, 9.— (pošta) predp. 1.30, 3.— (pošta). Ob ne d. in prazn. 7.o0 predp., 12.05 (pošta), 5.— pop. Dohod; 6.45, 9.— (pošta) predp., 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12.30, 3— pop. Dohod
preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob n e d. in prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— zjutraj 'pamika ..Istria" in rPortorose~.)
V	Umag vsak »lan razun nedelj ob 4 pop. Dohod
6.— zjutraj.
V	K o v i n j preko Pirana, Cittanove, Poreča vsaki
pond., sredo, petek 7.30 zj. Dohod torek, četrtek, soboto ob 7. uri zjutraj.
V	P u 1 j preko Pirane, Cittanove, Salvore, Poreča,
Vrsara, Rovinja in Fasane ob 6.45 zjutraj vsak
dan. Dohod 2 pop.
V	M i r a m a r 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30 6 pop.
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
7.48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Červinjana v Italijo 10.42 „ in 10.48 zvečer do Červinjana.
Dohod v Tržič: 7.20, 9 45, predp., 5.48, 10.33 pop. iz Italije preko Červinjana. 1.35 pop. iz Červinjana.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno inaercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno inaercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po lO gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
Zaloga likerjev v sod čili in buteljkah.
Perhauc Jakob
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
ulica Acq uedotto 8 Zaloga vsakovrstnih
Krčme.
ulica Media št. 3., toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Pirih Ivan
Lozić Jurij
Androna S. Lorenzo iza magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo.
Potočnik Fran
ima gostilno v ulici Ireneo št. 2., toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obarala.
Rehar Peter
ulica Riborgo št. 25. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladeiearne.
Prihod in odhod vlakov. Jak. Perhauc
Južna, železnica.
Odh od iz Trsta :
6.20 pdp. omn. Npbrežina, Cervinjan, Benetke
8.—	„ brzovl. Dunaj, zveza z Reko 8.25 ., n Nabrežina, Videm. Benetke, Rim
9.—	„ omn. Nabrežina, Videm, Benetke. Verona
9.55	_ pošt. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb 12.45 pop. omn. Kormin. zveza Cervinjan, Benetke
4.35 „	^ Nabrežina. Videm. Benetke, Rim
5.30 „	Benetke (vi a Cervinjan in vi a Videm)
Rim (via Bixij) naravnost.
6.25 .,	pošt. Dunaj, zveza z Reko
8.15 zvč.	brzovl. Kormin
815 „	.. Dunaj, zveza s Peštm, Reko
8.45 n	meš. Nabrežina, Videm, Benetke
9.45 »,	m do Murzuschlaga
6.10 „	(samo ob sredah) ekspres v Ostende
Dohod v T r"s t:
6.56	pdp.	meš. \z Murzuschlaga, Beljaka itd. 7.33 ,,	« iz Italije, Kormina, Nabrežine 8.45 _	brzovl. iz Kormina 9.28 ., ., Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim
10.25 „	pošt. Dunaj, zveza z Reko
10.40	brzovl. iz Italije preko rKormina
11.20	omn. iz Benetk (via 1'ervignjan)
5.35 pop.	pošt. Dunaj, zveza z Gorico
7.45 zvč.	omn. iz Italije preko Kormina
>■$.30	brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— _ Dunaj, zveza z Reko
11.35 „	omn. iz Italije preko Kormina
10.38 pdp.	i samo v sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Odhod od Sv. Andreja
6.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj 4.50 pop. Hrpelje, Divača. Rovinj. Pulj, Dunaj 7.45 „ brzovl. Pulj, Divača. Beljak, Dunaj 2.30 „ Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih).
Dohod k sv. Andreju.
8.05 pdp.	Divača
9.35 „	Pulj, Rovinj
11.15 „	Hrpelje, Ljubljana. Dunaj
6.15 zvč.	Pulj, Rovinj, Dunaj, Ljubljana
9.50 „	brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj
9.25 „	Hrpelje, Divača (samo ob nedeljah ia praznikih.)
Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladeičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Ivan Pahor
ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pečivo za bližajoče se ! praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenj. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
Tržaška posojilnica in hranilnic
letutriftia zadrica z oaeieiin poroštvom, ulica. S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5x/t7o» ua menjico po 6°0 na zastave po 51'2°/o-
Uradne nre so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—i popoludne.
OBUVALA!
Pepi Kraševec
pod
pri cerkvi Sv. Petra (Piazza Rosario ljudsko šolo).
priporoča svojo bogato /aloiro raznovrstnega
obuvala za gospode, gospe iu otroke.
Poštne naroebe se izvrše v tistem dnevu, Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo iti drobno ter ivzršuje iste /. največje natanjSnostjo in točnostjo po konkurenčnih eenah.
Za mnogobrojne naročbe se uljudno priporoča
Josip StantiČ
čevljarski mojster
Postno hranilnični račun 816.004.
c. li pri?. avstr.J£refltnB£a zavofla
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
Kavarne.
Aninn >nrli priporoča 8v°ji kavami
rmilKUII wui II »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov.
Zaloga d os; in sodarski mojster.
A h ram Frzin Ulka s" Francesco 2
■ * €MI Trgovec z dogami in sodarski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
Trgovei.
Trpv.-obrtna registra zaflna
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semenišfca al. št. 1., I. nudstr. -**-
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 47»% In vloge na Conto - corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu |>o dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež |>o 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/o-
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od —12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 'J—12. dopoludne.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21/^°0
30- -	33 ° o
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 20/aa/o 3-mesečni ., 21/40/o
6- - - 2V,a
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. pinija in odnosno. 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°,'n na vsako svoto. V napoleonih brez obvesii. Hakaznioe na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov. Tropa ve. Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablonz. Gradec, Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reiclienberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°'00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejsimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Berolinn ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
I Fran Wilhelmuv ■
libajijiti čaji
I	I
■	Frana Willielm I
■	lekarnarja v Neunkirchen S
I	'Spodnja Avstrija).	■
flj Se dobiva v vseli lekarnah v H H zavitku po 1 gld. av. velj. H
Fran Hitty
Novak Mihalj
Muha Josip
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in ua drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Oglje in drva.
v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
t Varstvena znamia: SIDRO.*
LINEMENT. CAPSICI COMP
iz Riehterjeve lekarne v Pra?i
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 novč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Riehterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
Ricbterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
Eliz&betne ulice 5.
Gostilna
Andemo de Franz
Tla della Ueppa št. 14.
joči izvrstno l>elo vipavsko ter istrsko iu dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna ie odprta vedno do 1. ure popolnoe.. Za obilen obisk se priporoča
Jožef Fnrlan.
Mlin na par.
Valentin Skočir
kjer melje vsakovrstne turščene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
!! Nezaslišano!!
191 predmetov za samo 2. gld. IO kr.
o°o
oo
o°o
l*o<l uee vanje jezikov.
IIIV*P2! Kofinlfsi v alici ^u,d,rivo
JUI	l\aUIIIVd J nadf( podučuje doma
ali znnaj francoski, nemški, slovenski in italijanski jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah.
1
1
1
Civilni in vojaški
C. Ir. privillgiraiii troji
krojač.
koj razumljivi krojiti
PoveraJ v Gorici na Travniku kt. 221, n ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov ia sobnih plašcev za vsako sezono. wse po najnovejši modi.
C. Klemt.
Tovarna za zatvornice (Jalousien)
Priporoča svoja K-kratno odlikovana no. vovrntna lesena zastirala (Kouleaux). in žaluzije. — Ceniki gratis.
Agentje
za privatne o«ljemalce se povsod iščejo.
Za eno veliko fino restavracijo se sprejme kot najemnik kaveije zmožen, boljši poročen
krčmar,
I*o<;oj: krčmarica, mora hiti izvrstna kuharica.
Ponudbe na Klldolf Mosse llllliaj
j>ud „v. p.
VoŠeene sveee.
I KnnOP svečar v Gorici ulica Sv. Antona l«v|lllv	7 izdeluje sveče iz pristnega
čebel nega voska. Za pristnost jamči s 20U0 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim OHkrhništvora ter slavnemu občinstvu.
Voščilo (biks) in usnje.
Glavno zalogo
voščila [biksa] družbe sv. Cirila in Metoda in tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljaije ima Ivan Drifovka v Gorici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršč.
Pohištvo in meblji.
Novoporočenci pozor! zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledal stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecariiami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. AiUa Bremfiak, Gorfea, Gosposke a lire Stv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
krasna pozlačena ura, jamčeua tri leta. pozlačena verižica, krasen etui za smodke.
fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom, notes vezan v angleško platno, oprava zaj»estnih gumbov iz douhle-zlata I. vrste.
oprava naprsnih gumbov iz double-zlata J. v rste.
par uhanov iz double-zlata I. vrste z vdelanimi biseri, zelo koristna pisalua oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja iu 50 koristnih pradmetov za gospodinje. Imenovanih 1krasnih predmetov razpošilja samo za 2 arold. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna tvrdka
H. SCHEUER. Krakovo
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku 8 dnij. Iluatrovami conilrl zastonj in franko.'
.Koosomno MM uri Sv. JaKobn
naznanja slav. občinstvo da je odprlo v Ulici Coneordia (vogel nliee Vespneei) pri SY, Jakobu	•	IM
wm~ svojo novo gostilno
Toči izvrstno Istrsko, dalmatinsko in vipavsko
izvrstna kuhinja vedno pripravljena z gorkim! in mrzlimi jedili.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Odbor.
Najboljše berilo in darilo o°o o°o je vsestransko jako pohvaljena
,Vz£oja in omika ali izvir sreče"'
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati> ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po po^ti 10 kr. več, ali proti po stnemn povzetju pri Jožefa Valenčiču na Dunaju IU., Steingasse K. 9 I. 8t., Th. 10.
Založnik ozir. prodajaleo je voljen vrniti denar» ako bi mu kupec poslal knjigo se nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana* knji? je malo več.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICI
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiii.
--**-
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4l/2°/0, ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po (j % in na vknjižbe po oVi°/o-Urad nje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje nrai. M leta 1899. otroalo K. 1,400.000. Poštiio-lran. račaii str. 831.315.
380 litrov
prve vrste in že zadueanega refoška iz Vižinade v Istri se proda po zelo nizki ceni.
Xaslov in vzorec pri upravi »Edinost« v ulici Molin piccolo o. II,