Celjski tednik CELJE, 8. JANUARJA 1960 LETO Х1Д| ŠTEV. 1 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVE2E DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE .CELJSKI TISKc DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Uredništvo: Celje, TitoT trg 3 — poSUt predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 — telefon 23-75 in 20-89 — tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletne 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo. POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI SKRB ZA LJUDl JE V SOCIALIZMU NAJNUJNEJŠA STVAR NOVOLETNA ILANICA PREDSEDNIKA TITA Predsednik republike Josip Broz Tito je ob Novem letu naslovil na jugoslovanske narode tole posla- bIco: »Državljani in državljanke Jugo-j slavije! Petnajsto Novo leto pro- | slavljamo v svobodni Jugoslaviji, zdaj povsem preobraženi z ustvar- . jainimi napori resnično združenih narodov naše socialistične skup- nosti. Kratko je to obdobje v zgodovini dežele, toda redki so narodi, ki so prehodili tako trnovo pot, kakor je pot, ki so jo prehodili naši narodi v tem obdobju. Mi smo res lahko ponosni na uspehe, ki smo jih do- slej poželi vzlic ogromnim težavam, na katere smo nenehoma zadevali na tej poti. V novo, 1960. leto, stopajo naši narodi z ogromnimi pridobljenimi Izkušnjami na vseh področjih naše družbene in gospodarske dejavnosti. S posebno velikimi uspehi se po- slavljamo od leta 1959, v katerem so bili s polnim uspehom kronani napori in ustvarjalno delo naših delovnih ljudi v industriji in kme- tijstvu. Ne bi hotel utrujati poslušalcev s tem, kaj vse smo dosegli v m'nu- lem letu, ker je to bolj ali manj že znano, pač pa želim poudariti, da so nam lahko dosežene izkušnje in lanski uspehi najboljši dokaz in jamstvo, da smo na pravi poti in da bomo v nadaljevanju te poti v pri- hodnjem letu dosegli še večje uspe- he ter s tem omogočili hitrejše zboljševi življenjskega standar- da našifelovnih ljudi in naših državljainasploh. V proč družbene in gospodar- ske dejati je bilo lani nekaj po- manjkljiv in napak, ki jih bomo morali vrem letu dosledno od- stranjevđa bomo lahko še hitre- je napredi v celotnem razvoju našega óenega življenja. Skr- beti le trzlast' za liudi, za člo- veka, v cnižjih organov, v raz- nih odbon komunah pa te skrbi še zmeroi dovolj. Tu ne gre to- liko za tne težave, marveč v glavnem nerazumevanje in ne- zadostno) za ljudi. Skrb za Iju- d' ra je ocializmu najvažnejša stvar. Naše dne kolektive čakajo v novem leelo važne naloge: še, bolj mcD izpopolniti sistem upravljani nagrajevanja ter po- večati deo stor Inost, od česar naj imajorist predvsem sami proizvaja/ tem oziru smo že do- segli v rib podjetjih zelo lepe uspehe. ' to mora zajeti vsa podjetja le kolektive. Seveda se morajo kivi ob pomoči sindi- katov skrpr'prav'ti na uresniče- vanje no%sistema nagrajevanja, pri čemeiko porabijo izkušnje kolektivotih podjetij, ki so v kratkem dosegla zelo lepe uspehe. Isto veldi za kmetijstvo. Lani smo dosüiiar Ugodne pcr9el(tive v našem kmetijstvu TOV. FRAuBEJ PREDSECoZZ CELJE Za naw'ì je uspehov polno leto 1959. Običajno v začetku vsakega leta pregledamo uspehe za nazaj ter delamo načrte, kaj je treba storiti v tekočem letu. Menim, da lahko brez vsakega pretiravanja ugotovi- mo, da je bilo le!o 1959 za kmetij- stvo izredno plodno. Hiter razvoj kmetijske pro zvodnje in v tem do- seženi uspehi v lanskem letu so edinstveni v naši zgodovini. Praktično smo petletni plan v kmetijstvu za obdob|e 1956 do 1961 po obsegu izvršili že lani. Res je, da 50 k dosežen m uspehom veiiko prispevali razmeroma ugodni vre- menski pogoji, vsaj v merilu Jugo- slavije, v kolikor ne na našem ožjem področju. Samo to pa ne pon^eni, da k takim uspehom v proizvodnji ni- so prispevali n odigrali svoje vloge tudi drugi činitelji. Lani je bilo v kmetijstvo vloženih 89 milijard di- narjev. To je omogočilo velik po- rast proizvajalnih sredstev kmetij- skih organizacij. Dobili smo številne nove stroje, predeiovalne obrate, plemensko živino, skladišča za kme- tijske prideike in podobno Ne gre pozab,ti dejstva, da so lani prišli v prsksi izredno močno do izraza izsledk, kmetijske znanosti. Dosegli smo ogromne rezultate v proizvod- nji poljed« kultur, pšenice, ko- ruze itd. Q-ajnih 10—12 stolov povprečno a v prejšnjih letih, smo lani bli povprečno na ha v državi lotov pšenice. Med- tem so bileieženi tudi rekordi 60, 80 in CÇ stolov na ha. Slič- ni rezultatloseženi tudi v pro- izvodnji k sladkorne pese in še nekaterijedelsk h kulturah. Ustvarili Jorej veliko rastlin- sko proizv, zlasti v poljedel- stvu in taočasno položili te- melje za h razvoj ž.vinoreje. Leto 195ni|čiIno tudi po ob- širni gospcb jpolitični aktivno- sti vsehpchfin družbenih or- ganizacij, enum S7DL Jugo- slavije je dra napotila za delo v kmetijst>j|epi lega plenuma temeljijo n^ j najbolj dosledno izvršenih i I v kme'ijstvu in zadružništ\ ;mi je dana jasna perspektiva!krreüjskim proiz- vajalcem. R.ko posve ovanje o naši politikasi v Sloveniji je dalo prav ■čredno važne na- potke za bcelo. V preteklem letu je bil sprejet tu- di zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, ki v celoti spoštuje in pri- (Dalje na 5. strani) ADOLF TAVČAR — PREDSEDNIK KONJIŠKE OBČINE Oba zbora občinskega ljudskega odbora v Slovenskih Konjicah sta na zadnji skupni seji izvolila za svojega predsedr.ka Adolfa Tav- čarja, dosedanjega upravnika kme- tijske pro.zvajalne poslovne zveze, ki se je priključila celjski poslovni zvezi. Istočasno so dosedanjega predsednika ljudskega odbora ime- novali za podpredsednika. VREME V NASLEDNJIH DNEH od 7. do 17, januarja Zopet nestalno vreme s pogostimi padavinami. Ne glede na kratko- trajne ohladitve bo v splošnem pre- vladovalo še milo vreme. ¿a raim sil iiuvu.^ n piu ¡1 i, za iiaiii......... ...... ... ., n prihodi Dedka Mraza. Vendar so os'al spomini, lepi .n topli, prisrčni in nepozabni. Tudi tokrat je prišel Dedek Mraz s polno košaro do'irot Obdaril je vse naše cicibane in pionirje, pa *udi na starejše ni pozabi Obiskal je vsak kot'čk naše zemlje in po rkal na sleherno okno. Oh ka'o je dober Iju'ii Ded k Mraz... Naši si ki prikazujeta pohod Dedka Mraza po celjskih ulicah, kakršnega je pripravilo trgovsko podjetje Avto-moior in pa srečanje Dedka z malo punčko... Sprejem športnikov in športnih delavcev Predzadnji dan lanskega leta je sprejel predsednik obč nskega ljud- skega odbora v Celju Franc Rupret večjo skupino športnikov in zasluž- nih športnih delavcev. Razen teh sta se sprejema udeležila še- sekre- tar občinskega komiteja Zveze ko- rnunisiov Cveto Pelko m tajnik ljud- skega odbora celjske občine Vlado Bogataj. Na sprejemu sta se predsednik občine Franc Rupret in sekretar Cveto Pelko zahvalila športnikom n športnim delavcem za uspehe, ki o jih dosegli na tekmovanjih in za rud. ki so ga vložili pri delu v irganizacijah. V čestitkah za novo 'to. ki sta jih po udeležencih )гејета tZ'-ekla vsem športnikom in nortnim delavcem celjske občine, M še posebej poudarila željo za do- >ego enakih in še večjih uspehov, za afirmac.jo Celja kot nwstn športni- j kov in za nadaljnje delo na področ-^ ju množičnega udejstvovanja. V" j imenu povabljencev sta se n;ito za sprejem in veliku pozornost, k jo špor'iU posvečajo l.'iko ljunski odbor kot poii ične urgaii.üiioije zahvalila tov. Rado Ložar in Karel Jug. CEUSKI TEDNIK - Stev. I - 8. januarja 1960 Z ZAS E D A N J A O I. O C E 1. j E POMEMBNI SKLEPI O NOTRANJI REORGANIZACIJI UPRAVNIH SLUŽB TIK PRED NOVIM LETOM STA OBA ZBORA OKRAJNE- GA LJUDSKEGA ODBORA CELJE ŠE ZADNJIC V PRETEK- LEM LETU ZASEDALA. NAJPREJ SO RAZPRAVLJALI O NO- VEM ODLOKU O REORGANIZACIJI UPRAVNIH ORGANOV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE. POTEM O OS- NUTKU PLANA DRUŽBENEGA STANDARDA ZA LETOS IN HKRATI O SPREMEMBI STATUTA V ZVEZI Z REORGANI- ZACIJO SLUŽB OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA. Skozi zadnje obdobje je pri okraj- nem ljudskem odboru delala poseb- na komisija za organizacijo in ure- ditev organov okrajnega ljudskega odbora. O delu komisije in o pred- logu je poročal tajnik okrajnega ljudskega odbora tovariš Šelih. De- jal je, da je dosedanja organizacija okraja in sistemizacija delovnih mest v oblastnih organih bila pre- cej šablonska, saj so navadno nižji oblastveni organi prevzemali orga- nizacijske sheme višjih organov. Pri tem ni bilo analitičnih priprav, oce- njevanja in niti razprav z usluž- benci Pr; sedanjen. postopku ¡¡í octnjevdnji; ow voč lw iípoite\úíi. V celjskem okraju so predvsem upo- števali načelo združevanja posa- meznih služb, tako da se je število temeljnih organov Okrajnega ljud- skega odbora v Celju znižalo od 22 na 18. Še pomembnejša pa je kon- centracija opravil znotraj posamez- nih organov (tako na primer združi tev pisarniške in strojepisne službe) Kot drugo je komisija zasledova- la načelo polne zaposlenosti usluž- bencev. Ukinili so delovna mesta, kjer uslužbenci niso bili polno za- posleni, prenesli so nekatere kom- petence in opravila na druga delov- na mesta in podobno. Ko je tovariš šelih analiziral to delo, je poudaril osnovno težnjo, da bi dosegli ena- komerno obremenitev vseh usluž- bencev. Hkrati s tem pa se je števi- lo sistemiziranih mest pri Okraj- nem ljudskem odboru Celje zmanj- šalo od 292 na 224. Odborniki so istočasno sprejeli tudi sklep, da se spremeni naziv do- sedanjih temeljnih organov, ki se ne bodo več imenovali tajništva, tem- več oddelki. Doslej je biio osem taj- ništev, odslej pa bo šest oddelkov. In sicer tako, da sta se združili taj- ništvo za delo in tajništvo za gospo- SODELOVANJE SINDIKATOV PRI OBRAVNAVANJU VSEH VPRAŠANJ Zadnje posvetovanje predsednikov ohr-mclrih sin rlilíQ Inih c\rptr\\r т nh- iiiücja celjskega okraja je bilo po svečeno obravnavi najvažnejših po- litičnih in gospodarskih nalog, ki terjajo aktivno sodelovanje sindika- tov. Nič manjša naloga se ne odpira na področju izobraževanja in uspo- sabljanja delavcev, zlasti pa sindi- kalnih odbornikov. Zato bo okrajna delavska univerza pripravila tri de- vetdnevne seminarje. Le-te bo obi- skovalo okoli 75 sedanjih in bodočih odbornikov sindikalnih podružnic. Razen splošnih osnov našega go- spodarstva, je v programu teh semi- narjev še delo sindikatov v delav- skem in družbenem upravljanju itd. Medtem., ko bodo ti seminarji na Te- harjih namenjeni le sindikalnim de- lavcem iz večjih podjetij, bodo za funkcionarje manjših sindikalnih podružnic podobni tečaji pri sedežih vseh občin. V.L. darstvo v en oddelek in tajništvo, za zdravstvo ter tajništvo za šol- stvo v oddelek za družbene službe. Zlasti zanimive pa so nekatere nove službe, ki jih je predlagala ko- misija in ki so jih odborniki po kraj- ši razpravi sprejeli. Pri uradu taj- nika so ustanovili službo za prošnje in pritožbe. Ustanovili so tudi spre- jemno pisarno in ukinili finančni inšpektorat. Za gospodarstvenike bo zlasti zanimiva ustanovitev odseka ; za ekonomske analize, ki bo delal v okviru Zavoda za plan. S temi in še nekaterimi spremeni- ; bami se je število delovnih mest pri Okrajnem ljudskem odboru Celje zmanjšalo za 23 odstotkov, kar po- meni prihranek za okoli 9 milijonov ■ dinarjev letno. Hkrati s prizadevanji okrajnega ljudskega odbora, da bi svoje ope- rativne organe čimbolj smotrno uredil, so podobno prizadevanje po- kz7"if ^ud: občine Take pc -redanjih podjik.h k^ie, dj bc п;з1пс kljub nenehnemu povečanju vloge in pri- stojnosti občin zmanjšati število uslužbencev pri osmih občinah v celjskem okraju od 571 na 546. Le žalska občina predvideva dva usluž- benca več. S sprejetjem lega odloka je okraj- ni ljudski odbor naredil še en korak v zmanjševanju administracije, kar bo imelo predvsem dva osnovna re- zultata. Z zmanjševanjem števila zaposlenih se zmanjšajo tudi osebni izdatki in nekateri drugi izdatki pro- računa. To pomeni razbremenitev proračunskih sredstev, ki so zlasti v celjskem okraju zelo labilni. Dru- ga pridobitev, ki izhaja iz tega in ki je še bolj pomembna, je prenos pristojnosti na nižje organe se pravi še večja decentralizacija oblastnih organov. To pa hkrati pomeni še en korak naprej k utrjevanju komune kot osnovne enote našega družbe- nega življenja. .V zadnjem tednu po domovini Od 1. do 3. januarja Novoletni prazniki. Ponedeljek, 4. januarja Industri.ia motorjev v Rakovici je skle- nila pogodbo o izvozu novih 750 traktor- jev tipa »Zadriigart. Od toga bodo pro- dali 600 traktorjev v Brazilijo, l^O pa v Španijo. Vrednost teh pogodb znaša okoli 2.> milijona dolarjev. , V Kosmetu in Vojvodini so začeli de- lati ljudski odbori novih komun. Torek, 5. januarja Spričo deževja v severozaliodnili po- krajinah dežele je Sava tako narasla, da jc na področju Bosanske Posavine ogrozila več vasi. Sava je bila za 780 cni nad nórmalo, kar je samo za 23 cm manj od najvišjega stanja te reke. Poplavila je več vasi. Promet je možen samo s čolni. Več ljudi so izselili. Sava je pre- stopila bregove tudi pri Srbcu, kjer je prav tako zalila več sto hiš. Sreda, 6. januarja PodpredsedTiik Zveznega izvršnega sve- ta Edvard Kardelj in predsednik zu- nanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine dr Aleš Bebler sta na Goln'.kw obiskala podpredsednika Zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška-Luko in se z njim tri ure prisrčno razgovarjala ter mu zaželela skorajšnjega ozdravljenja. Točkovanje stanovanj Ocenjevanje stanovanj v celjskem okraju se bliža koncu. Po podatkih, ki smo jih zbrali v sredo opoldne, je bilo na območju celotnega okraja točkovanih 957o vseh stanovanj. V celoti bo treba oceniti v okraju 15.367 stanovanj. To delo so po- vsem končali na občinskih območjih Mozirja, Konjic, Šentjurja in Šošta- nja. V šmarski občini so bili ta dan tik pred zaključkom. Najslabše pa to delo poteka v celjski in laški ob- čini, kjer so dosegli komaj 85% po- pisanih stanovanj. V Celju gre ta izpad predvsem na račun neresnosti popisovalcev iz Cinkarne in Kovino- tehne. Pri gradnji obsotelske tlezniške proge je bila konec preteklega leta premagana bržkone najžja ovira — to je prodor Halerjevega klanca paleč od Šmarja pri Jelšah. ^ DEDEK MlAZ nas je obiskal TELEVIZIJSKI SPREJÍNIK - ZA DEDKA MR^ Učenci in učenke osn. ile »Pra- nja Vrunča« na Hudinjip Dedka Mraza slavili nadvse j^rčno in svečano. Vsi so bili pogojni in ob- darjeni, zraven tega раз prejeli drpgooçn'^ i^r>ipu+;\.-nr nri|ri — televizijiki sprejemi ik 'Л ni Čud' no, če so se učenci te šofoplo za- hvalili vsem, ki so pomaji pri na- kupu darila ali kakorkoli)delovali pri lepi svečanosti. Te zfalne be- sede so bile predvsem imenjene kolektivu lesne indusje »Sa- vinja«, Tovarni emajlira posode. Opekarni Celje, nadaljel^rajnemu odboru društev prijatelji mladine in kolektivu prosvetnih фvcev na šoli. I I DEDEK MRAZ NA itZELI Tudi na Polzeli so ciciii in pio- nirji slavnostno prazncjli novo- letno jelko in prihod Dep Mraza. Društvo prijateljev ml^ie je v tesni zvezi z učiteljstvoijripravilo novoletni program, gosnarske ter nekatere družbene orgiacije pa so prispevale okoli 120.1 dinarjev za obdaritev otrok. { V pravljično okrašen domu Svobode so 29. decembjlani cici- bani pričakovali DedkMrazá in njegovo spremstvo. Ni^bili razo- čarani, kajti bil je radofen, lep in nepozaben. ' Naslednjega dne pai proslav- ljali novoletno jelko |)loobvezni otroci. Najprej so v dci Svobode prisostvovali novoletnd progra- mu. Tu je Dedek MrazOdaril pio- nirskem.u odredu denari klavirsko harmoniko, nato pa s svojim spremstvom obiskal i razrede, razdelil darila in se v^il s svojo mladino. Čajanki je iiilo pravo otroško rajanje, ki језтгЈо šele pozno popoldne. Novoletno praznovarna Polzeli je ostalo nepozabno še to, ker so pionirji čisto nepričakmo dobili bogato darilo od kluba jdske teh- nike v tovarni nogav Dobili so majhen vrtalni stroj ielektrično cTkularko. T. K. IZ ŠMARTNEGA VOZNI DOLINI V tej vasi blizu Celso včasih precej igrali. Hvalevre( je, da so za novoletno jelko mini in sta- rejšim pripravili prijetn^jrico »Pa- stirček Peter in kralj Д ban«. Vse vloge odraslih so igrali itelji tam- kajšnje šole. Vsem vaš(om so pri- pravili prijetno razvecD. Ob no- voletnih praznikih pa ;nla dvora- na dvakrat polna. Tovariš Krizman se predstavil kot odličen karakterni alec, ko je v vlogi hlapca Matevžiegavo po- vezoval prizore in vzl il pri gle- dalcih obilo smeha. Tirišica To- čarjeva je bila kot Hi mora zelo prepričevalna. Se pose je »vžga- la« njena živahnost na odru in njen nasmeh zlobne, ukrivljene starke Dobrodušna Lenča (Catrova), skrb-, ni in strogi očka (Lorger), pa šega-' vi palček, pastirček Peter, Lizika in Maliban, odlična scenarija, maske in kostumi so pripomogli, da smo za- puščali dvorano zadovoljni. Zato si '^r4:ir\-:i-v':: '-xy.'.í: ;-'4.-;í':'-v sr" limo. -dj TUDI v LAŠKEM - SO LEPO PROSLAVILI DEDKA MRAZA Novoletno jelko in prihod Dedka Mra- za so po vseh šolah laške občine prosla- vili zelo prisrčno. Ob tej priložnosti so imeli primerne proslave in prireditve, otroci pa so dobili darila. Učencem osem- letke iz Laškega se je nudilo še posebno presenečenje, soj se jih je nad osem sto odpeljalo v Celje, kjer so si v Slo- venskem ljudskem gledališču ogledali »Sneguljčico«. Akcija za nabiranje prispevkov za ob- daritev otrok ni žela pričakovanega uspe- ha. Vseh sredstev je bilo zbranih okoli 400.000. Po mnenju društva prijateljev mladine obseg obdarovanja ni bil takšen, kot bi bil lahko, če bi vsa laška podjetja in ustanove pe svojih močeh prispevala fi- nanche sredstva. Ne glede na to pa se društvo prijateljev mladine zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k pra- znovanju UiOvoletne jelke. NOVOLETNA JELKA V KONJIŠKI OBČINI Podjetja, politične organizacije in občinski ljudski odbor so za pripra vo novoletne jelke v krajih konjiške občine prispevali precej sredstev. Za obdaritve pa so poskrbeli tudi sami otroci, pripravili so tudi več otro- ških prireditev. DEDEK MRAZ V LJUDSKEM MAGAZINU Ko je Dedek Mraz obiskal šole, nsta- nove in podjetja ni pozabil otrok zapos- lenih staršev pri Ljudskem magazinu v Celju. Tu je kolektiv pripravil svojiw malčkom prisrčno zabavo in tudi bogata darila. Zato otroci ne bodo pozabili pri- jetnih uric in lepega prihwla Dedka Mraza. Z bogatimi darili obloženi, rdečih in nasmejanih ličk so cicibani in pionirji odhajali domov s svojimi mamicami, ki so bile hvaležne vsem tistim skromnim ljudem v kolektivu, ki so pripravili to veselje in dali čutiti, da so otroci tisti, ki nam bogatijo življenje in da se т «ji- hovem veselju in zadovoljstvu zrcali tedi naša sreča. ČOKOLADA IN CRVI - ZA NOVOLETNO DARILO Vsakdo se veseli daror ob novo- i letni jelki in čokolada je zato naj- ! primernejša, si misli darovalec in .j že zavije v trgovino »Rio« т Pre- šernovi ulici T Celju. — Dvajset lešnikovih čokolad, ^ prosim! i Prodajalka mu jih s primerno vljudnostjo zavije, kupec pa plača in že je na cesti. Kam sedaj? K obdarovancem, se- veda! Obdaritev je potekal« v prijet- nem vzdušju in nekateri so se čo- kolade takoj lotili. Toda, glej šmenta! V laboratoriju, kjer je de- lala dobra tretjina obdarovalcer je bilo pretemno za ogledovanje da- rila, vendar sta jih čuden okus in sumljiva vsebina privedla na svet- lobo. Zdaj pa, o čudo! Iz preostale so se počasi in previdno plazili sramežljivi črvički in z zanima- njem ogledovali presenečene Mad- legovalce. Dogodek ne potrebuje koMeetar- ja. Dodali bi le to, da je za trgo- vino »Rio« slaba reklama. i POGLED PÒ SVETU v zadnjih 14 dneh, na prehodu iz starega v novo leto, je preteklo mnogo novega vina v stare mehove, usedline starega pa se čutijo prav povsod. Navedimo nekatere po- membnejše dogodke, ki mečejo svojo luč in svojo senco na pot v pri- hodnost. V Parizu, ki zaradi de Gaullove samozavestne, dinamične zunanje politike postaja vsaj na videz vedno bolj spet eno od glavnih mest ze- meljske oble — nekoč je bil Pariz nesporno glavno mesto sveta — so se sestali zunanji ministri Zahoda in se sporazumeli za vrhunski rendez- vous med Zahodom in Vzhodom. Predlagali so datum konec aprila 1960. Poleg tega so obravnavali notranje zadeve atlantskega tabora in prišle so na dan vse njegove te- žave, ki so vsemu spetu dobro zna- ne. S Z je že odgovorila, da ji da- tum ne prija, ker je preblizu prvo- majskim dnem. Zdaj kaže, da bo do sestanka prišlo sredi maja. Nedvom- no je ta odločitev velik napredek v pomirjevanju sveta. Tisti, ki jim ta sestanek ne prija — med njimi sta na prvem mestu Adenauer in Brentano, na drugem pa zarjaveli reakcionarni krogi ZDA, Vel. Brita- nije, Francije in drugih atlantskih držav — niso zmagali, kurz sve- tovne politike se obrača na kom- promis. Da je to velikanska sprememba, se vidi tudi iz tega, da se je Eisen- howerju, predstavniku »vsemogoč- ne*: Amerike — vsaj tako politiko je vodil njegov dolgoletni zunanji mi- nister Dulles — zdelo vredno pri slabem zdravju in razmeroma viso- kih letih prepotovati 22.000 km in obiskati U problematičnih in nepro- blematičnih držav. Moral je prepri- čevati zaveznike, da zaradi kurza na kompromis ne bodo oni žrtvovani, nevtralcem prikazati, da jim bo ta kurz v korist, vsemu svetu pa, da se ZDA s tem ne odrekajo svojemu bloku. To je pokazal, če z ničemer drugim ne, Eisenhower z jako klavr- nim obiskom v Madridu. Segel je pod pazduho sramoti 20. stoletja in najbolj klavrnemu državniku da- našnjega časa Francu. Ni čuda, če je ta tako podpri izgnal angleškega poslanca laburista Edwardsa, viso- kega sindikalnega funkcionarja an- gleških kemijskih kolektivov. No, v Madridu je — gliha res vkup štriha — nedavno umrl eden najbolj krva- vih zločincev, Ante Pavelić, nekaz- novan po zaslugi takih, kakor je Franco, in take politike, ki Francu sega pod roke. Zato ni čudno, če so Kitajci Eisenhower ¡evo potovanje ocenili negativno — češ da kljub govorjenju o miru utrjuje vojaška oporišča na Koreji, Japonskem, Tajvanu, Južnem Vietnamu. K temu negativnemu komentarju lahko pridenemo integracijska pri- zadevanja v SEV, v vzhodnem blo- ku. Zadnji govori in izjave Hrušče- va so demonstracija na mirovno tekmovanje z Zahodom. Izjavil je, da so v SZ deloma že prehiteli ZDA v agrarni produkciji, vsaj pri mleku in maslu, dalje, da je treba za po- potno razorožitev delati na vseh po- priščih, da morajo posebno znan- stveniki pri tem opraviti pomembno vlogo. Vrhovni sovjet ZSSR je ne- dvomno na njegov predlog raz- poslal parlamentom poziv na sploš- no in popolno razorožitev. Ce bi sa- mo 10 % sedanjih oboroževalnih stroškov namenili za gospodarsko pomoč nerazvitim državam, bi do- bili milijardna sredstva v dolarjih, medtem ko so danes na razpolago samo milijonska. Ali je to utopija? To ne sme biti, saj gre za življenje človeštva. Vsekakor imajo prav tisti, ki se boje nemJke atomske oborožitve. Nemški čudež se že spreminja v ti- sto, kar so pričakovali vsi, ki so med zadnjo vojno največ trpeli kot žrtve furoris teutonici, germanskega besa, ki bi rad spravil podse Evropo in ves svet. V zadnjem času je svet zabeležil dva huda antijudovska in- cidenta v Kolnu in Rheydtu. Ali gre za slabo režijo ali pa za režijo zla> ki še ni dotolčena. Pokazalo se je, da se v Nemčiji, v kateri vlada krščansko demokratski klerikalni Adenauerjev režim, mladina še vzgaja v nacističnem duhu. Da so pogoji za to ugodni, je pokazal tudi nestrpni Brentanov nastop v Parizu in Adenauerjev ukrep, da je zletel iz vlade Duckwitz, češ da je preveč prožen, preveč naklonjen Poljski in sporazumu z Vzhodom. Velike oči, ki jih na Zapadu nekateri delajo za- radi antijudovskih izpadov, so res nepotrebne. Kdor česa takega ni pri- čakoval, za veliko šolo zgodovine res ni primeren. Nestrpni nemški duh — morebiti ima res Nietsche prav, če pravi, da vso nemško pamet obvladajo omejeni podnačelniki in podobni birokrati, ti pa so nespre- menljivi in nepremakljivi — se je pokazal tudi ob vprašanju, ki ga razpihuje Avstrija zaradi Južne Ti- rolske. To je duh, ki je trikrat po- gnal svet v pošastno grozo vojne. Zato je vprašanje nemške združitve in Berlina tečajno vprašanje pri kurzu na svetovni kompromis, če- prav se drugih težkih vprašanj na drugih koncih sveta tudi ne manjka. Memento, ki ga je londonski »Daily Express« zapisal ob tem, da se Za- hodna Nemčija pripravlja na nakup angleške atomske rakete, je opozo- rilo vsemu svetu, predvsem pa vsem miroljubnim silam na svetu. Glasi se: »Nemci so vojaški narod. V spo- ru so s S Z okrog ozemelj, ki so jih izgubili med drugo svetovno vojno. Zmilitariziranemu narodu, kot so Nemci, ki goje v srcu maščevalnost, je treba samo moči. aa začno vojno. Kako blazno je torej dajati Nemcem nuklearno orožje!^ T. O. Koko bomo plačeiili nove najemnine Glede na to, da smo zadnje dni dobili več vprašanj, kako bo- mo v januarju in naslednje prve mesece letošnjega leta plače- vali novo stanarino, smo se z istim vprašanjem obrnili do pred- sednika ljudskega odbora celjske občine tov. Franca Rupreta, ki nam je povedal naslednje: V občini Celje se bo začela pobirati zvišana stanarina s 1. fe- bruarjem 1960. leta kot akontacija. Le-ta bo znašala 2,5-kratno dosedanjo stanarino (150% pribitek na staro). V mesecu febru- arju bo stanovanjski organ ObLO izdal vse odločbe o novih sta- narinah. Razliko med akontacijo in končno novo stanarino ter doplačilo za januar bodo nosilci stanovanjske pravice plačali v štirih enakih obrokih, to je 5. februarja, 5. marca, 5. aprila in 5. maja. Pri naplačilu 5. februarja se plača ena četrtina zaostan- ka za mesec januar, pri ostalih treh naplačilih pa se upošteva korekcija po dokončno odmerjeni novi stanarini. V praksi bo to izgledalo takole: Vzemimo primer, da znaša stara najemnina 1000 dinarjev. Ta znesek plača uživalec stano- vanjske pravice v januarju. V februarju bo plačal na to osnovo 150% pribitek kot akontacijo, to je 2500 dinarjev. Zraven tega pa še 375 dinarjev, kot četrtino razlike med stanarino v januarju (1000 din) in akontacijo v znesku 2500 dinarjev. Torej vsega skupaj 2875 dinarjev. V mesecu februarju bodo izdane odločbe za nove stanarine. Po tej odločbi pa bo n. pr. znašala nova sta- narina v primeru, ki ga obravnavamo 2600 dinarjev. Tako bo moral uživalec stanovanja plačati od marca do vključno maja še tako nastalo razliko, ki znaša za en mesec 100 dinarjev. Ker pa veljajo nove stanarine od januarja dalje, bo moral to razliko povrniti tako, da bo plačal v marcu znesek nove stanarine, to je 26C0 dinarjev, nadalje razliko 375 dinarjev, ki je nastala med akontacijo in staro najemnino ter 100 dinarjev, kot razliko med akontacijo in novo najemnino, torej vsega skupaj 3075 dinarjev. V aprilu in rnaju pa se bo plačilo zmanjšalo za 100 dinarjev in bo znašalo 2975 din. Od junija dalje pa se plačuje po odločbi od- merjena stanarina v višini 2600 din. 17-lelnica junaške smrti borcev Pohrskega bataljona Samo za trenutek se ustavi, po- potniki Sredi košatih gozdov Pohor- ja, pod izrešetanimi drevesi, zraven ostankov porušenih zaklonišč, pri spomeniku. Nisi vedel za tragedijo, ki se je odigrala zgodnjega zimskega jutra 8. januarja 1943. leta? V dneh, ko se je slovensko ljud- stvo skupaj z vsemi jugoslovanski- mi narodi z orožjem v rokah uprlo okupatorju, je nastal tudi Pohorski bataljon. Borci so v Dravski dolini pokazali, kako se je treba boriti proti okupatorju. Po nemških poro- čilih (Rössener) so. od septembra 1942 do 8. januarja 1943. leta opra- vili 105 najrazličnejših akcij. Odli- kovali so se s sabotažami na želez- niških progah in pri rušenju ostalih industrijskih objektov. Ti podatki govorijo, da je bil bataljon v ponos Poliorčanov, a strah in trepet Nem- cev. Bataljonu je poveljeval koman- dant Rudolf Mede-Groga, rudarski delavec iz Strahinja pri Kranju, ko- misar pa je bil Jože Menih-Rajko, mlad dijak iz Hrastnika. Poleg njiju je bilo v bataljonu še 80 borcev, od tega 25 članov Partije, sedem kan- didatov in 16 članov SKOJ. Tako je nekaj dni prej napisal Raj ko v svo- jem poročilu komisarju odreda. Poz'.mi 1942. leta je bataljon za- radi akcij večkrat menjal položaje. Neprehodno Pohorje z visokim sne- gom je oviralo njegov stalni pre- mik. Zato je komandir druge čete Avgust Vresk-Gustl našel primerno mesto, kjer bi lahko prezimili in to sredi Pohorja na Osankarici. Samo nekoliko dni so porabili za ureditev taborišča, pripravljenega za obrambo. Zgradili so 26 bunkerjev, jih pokrili, vse pa med seboj po- vezali z rovi. Tu so bili v premoru med akcijami, na ister.^estu so se pripravljali za našle e napade, analizirali uspehe in zvečali ve- liko pozornost ideólos vzgoji. Sredi velikih uspeh in še več- jih načrtov so bili uuiega janu- arskega jutra, po za.yi domačih izdajalcev, obkoljeni i'irimi obroi či in napadeni od nek "okrat moč- nejše okupatorjeve jske. Brei oklevanja so zavzeli svoja mesta in sprejeli neenakomerno borbo. Pri- povedujejo, da so borci v poslednjih trenutkih peli borbene pesmi in z bombami odgovorili Steindlu, ko jih je pozval na predajo. Padali so ju- nak za junakom, branili eden dru- gega. Padel je komandant Groga, komisar Rajko, padel je ženski vod med njimi komaj petnajstletna Sil- va, z njo vred Katarina — koman- dir ženskega voda. Vejica, Mica Volga, Nežka, Zmija, Tončka in še in še.. Padel je stari Sarh, zaradi odločnosti, borbenosti in svobedo- Ijubnosti imenovan »Pohorski kralj*. Padli so njegovi sinovi Lojzek, Ven- ček in Pepček. Ugasnila so toliko obetajoča mlada srca. Na mestu, kjer je padel bataljon so ostale ruševine, ostalo je 36 ro- čajev ročnih granat, ostala so trupla 65 borcev za boljšo bodočnost. Po- kopani so v Gradcu v skupnem grobu. Padel je cel bataljon, toda ostala je revolucija. Nastala je Pohorska brigada in še pozneje Stirinñjsta udarna divizija. Uspehi narodno- osvobodilne borbe so bili* večii trn večji... Domačini pa so govorili, da se je vrnil »Pohorski kralja, kajti on ne more umreti. I-ca Jože Urisek, intendant bataljona, doma iz Pesjega utepca Urisek- Zmija doma iz Migojnic pri Grižah — padla borca l§rskega bata- ljona CELJSKI TEDNIK - Stev. 1 — 8. januarja 1960 Zboii volivcev bodo odločili PRED ČASOM SO USTREZNI ORGAN! SPROŽILI V CELJU VPRA- ŠANJE KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA. TEGA SO PREBIVALCI CELJA NA ZBORIH VOLIVCEV ZAVRNILI. S ТЕЛ\ SE JE CELJSKA OBČINA, PODOBNO KOT NEKATERE DRUGE, ZNAŠLA V TEŽAV- NI PRORAČUNSKI SITUACIJI, OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V CELJU JE ZARADI TEGA O ТЕЛ1 VPRAŠANJU RAZPRAVLJAL ŠE PRED NOVIM LETOM. ZAKAJ JE BILO TO NUJNO? KO SO ZBRA- LI POTREBE KOAIUNALE, ŠOLSTVA IN PODOBNO — TOREJ VSEH SLUŽB OBČINE — SO UGOTOVILI, DA OBČINSKI PRORA- ČUN TEH POTREB NE BO ZMOGEL. Zaradi tega je predsednik občine Franc Rupret znova sprožil pred- log, da se prometni davek, na indu- strijsko blago zviša na štiri odstot- ke. Od tega bo 3-odsioten prometni davek uveljavljen po vsej Sloveniji, en odstotek pa bi se naj stekal v poseben .sklad, ki bi ga uporabljali za razvoj trgovine in strokovnega šolstva. Okoli povečanja prometnega dav- ka je bilo na seji občinskega ljud- skega odbora precej razprav. Pri- pomniti pa je treba, da je Zvezna skupščina na zadnjem zasedanju omilila družbene dajatve trgovini in omogočila, da se bodo cene obdržale na istem nivoju, čeprav se bo pro- metni davek dvignil. Gre namreč zgolj za zbiranje sredstev trgovine v skupni sklad, ki bi se koristil na- mensko za razvoj trgovine, in sicer tako, da bo mesto v tem pogledu kar najbolj urejeno. V celjski obči- ni bi se v enem letu zbralo okoli 70 milijonov dinarjev teh sredstev. To pomeni, da bi lahko za toliko zmanjšali sredstva, ki bi jih sicer občina morala zasigurati trgovini v tem letu. Ko so o tem govorili, so bili člani občinskega ljudskega od- bora mnenja, da bodo dokončno be- sedo o tem izrekli zbori volivcev. Taka odločitev občinskega ljudske- ga odbora je zelo vzpodbudna, saj pomeni, da prepuščajo odločitev za pomemben ukrep vsem prebivalcem. Vendar je treba povedati še ne- kaj. Občinski proračun vzdržujejo tako ali tako prebivalci. Ce je pro- račun nezadosten, če so potrebe v mestu večje, potem je edina rešitev, da prebivalci več prispevajo. V tem primeru bi se morda lahko odločili za drugo inačico, in sicer, da bi del- no povečali proračunski prißpevek na osebne dohodke. S tem bi pa za- deli samo zaposlene ljudi, ne pa vseh prebivalcev. Praktično pa je neizvedljivo, da bi vsak dohodek dodatno obdavčili. Zato vsekakor ni neumestna trditev, da je poveča- tije prometnega davka bolj pravič- no. Posebej, če upoštevamo, da ni 30gojev za zviševanje cen. Občinski judski odbor je namreč pri tem za- vzel odločno stališče, da je možno povišati prometni davek le na indu- strijsko blago in ne za živilske iz- delke. Hkrati so razpravljali tudi o no- vih stanovanjskih najemninah in pri tem zavzeli stališče, da na območju celjske ohčme ne kaže ustvarjati stanovanjskih predelov. Polzelski primer Kolektiv tovarne nogavic se je tesno povezal tudi s prosvet- nim društvom »Svoboda« v Polzeli. To je deloma razumljivo, saj je pre- težni del članov Svobode iz tega ko- lektiva. Vendar je hvalevredna po- buda za tesno sodelovanje kolekti- va, ker vemo, da je še mnogo kra- jev, kjer obstajajo isti pogoji, pa tega sodelovanja ni. Kolektiv poma- ga enako tudi drugim organizacijam in sodeluje pri reševanju krajevnih problemov. Te majhne podrobnosti še zdaleka ne morejo prikazati po- mena sodelovanja, pa vendar pri- čajo o velikem družbenem in poli- tičnem pomenu povezave gospodar- ske organizacije s krajevnimi čini- telji. Pogled na Slovenske Konjice »Samopostrežba^ io ljudje NA VEČER PRED PRAZNIKOM, KO JE BILA TRGOVINA NA- TRPANA S POTROŠNIKI VSEH VRST, STA V SVETLOBI ENEGA IZMED IZLOŽBENIH OKEN STALI DVE STAREJŠI DAMI TER SE POMENLJIVO POGOVARJALI O VELIKANSKIH MOŽNOSTIH, KI DA JIH SAAIOPOSTREŽBA NUDI TISTIM »Z DALJŠIMI PRSTU. PA JE REKLA PRVA: »GLEJ, KAKO KRADEJO. KAKOR SRAKE. SAJ JIH NIHČE NE VIDI.« »JEL,« JE PRIKIMALA DRUGA, »SAJ NI NOBENE KONTROLE. ŽEPE SI NAPOLNIŠ Z DROBNARIJAMI, V CEKER PA NEKAJ ZA KAMUFLAŽO.« POTEM STA Z DETEK- TIVSKO SPRETNOSTJO SLEDILI GIBANJU MNOŽICE IN POTEM SKORODA V EN GLAS ZDIHNILI: »NAJU ZANIMA, KAKO DOL- GO BO ŠLO TO TAKOLE.« Nas tudi, zato smo se naslednji dan podali med potrošnike. Trgovi- na je bila zopet polna in blagajni- čarke so imele polne roke dela. (Ka- že, kakor da si sploh ne bodo od- dahnile.) Sef poslovalnice nam je na vprašanje, ali so govorice o mož- nostih kraje utemeljene, odgovoril, da se tu in tam morda najde kak sladokusec v podobi kakega otroka, da pa na sploh ni nobenih razlogov, ki bi govorili v njihov prid — saj smo Slovenci oziroma Celjani na- vsezadnje pošteni ljudje. In • to je res. Priznati moramo namreč, da je potrošnikom sila ne- prijetno držati roke v žepih in da marsikdo ne ve, kam bi z njimi — ne toliko zaradi morebitne nevidne kontrole, ki bi dopustila kak sum, kolikor — zaradi neke splošne kon- trole. Drug drugega namreč vidijo in v tem je konec koncev nekaj po- zitivne psihologije samopostrežbe. Videli smo na primer nekega člove- ka, ki mu je bilo tako neprijetno in nerodno, da je držal košaro kar z obema rokama in nazadnje ni nič kupil; ali pa mamico s sinkom, ki je svoje roke zaposlil z njenim pla- ščem in je niti za trenutek ni izpu- stil. Takih primerov bi lahko našteli še več, vendar pa menimo, da smi- sel samopostrežbe ni v strahu in bo- jazni tistih, ki si strežejo sami, da bi jih kdo česa osumil. Ta smisel je globlji, je enostavno v tem, da si sam vzameš to, zaradi česar si pri-, šel in plačaš. Da je v tem vse polno ; prednosti, ne bi bilo treba poudar-i jati. Edina slaba stran te trgo- vine je oddelek s kruhom. Ta je si- cer samo do polovice v vrečkah in je tako druga polovica prepuščena otipavanju. In tu in tam ga seveda kdo otipava. Ne bomo govorili o tem, da to sicer ni higiensko, raje zapišemo, da bi ga morda vendarle vsega oblekli v celofanske vreče ali v kako drugačno prozorno maso. Ste ' ua lA. 1^'.i''<>k db li^jr TODA POMEMBNA PRIDOBITEV V ŽALCU Trgovsko podjetje »AGROPRO- MET« iz Celja je odprlo pred kratkim v Žalcu prodajalno sadja in zelenjave. Doslej je bila preskrba s tem blagom zelo pomanjkljiva. Ob- stajala je sicer prodajalna s pav- šalnim obračunom, toda njeno poslovanje je bilo vseskozi pred- met kritike. Potrošniki niso bili zadovoljni niti z izbiro blaga, niti s cenami. Ko je privatni pavšalist nepri- čakovano odpovedal, je postalo vprašanje preskrbe s sadjem in zelenjavo še bolj pereče. Občinski odbor je imel sedaj le dve mož- nosti: ali da ustanovi samostojno podjetje, ali pa, da poveri pre- skrbo preskrbovalnemu podjetju »AGROPROMET« iz Celja. Od- ločil se je za drugo. »AGROPRO- MET« sprva ni kazal velikega za- nimanja za ta predlog, ker se je bal rizika, predvsem pa stroškov za nabavo opreme. Kazalo je, da bo — kot v Laškem — treba za- preti trgovino s sadjem, toda celjsko preskrbo valno podjetje je končno uvidelo potrebo in se od- ločilo, da prevzame poslovanje in je temeljito založilo sicer skro- men lokal sredi trga. Seveda pa se je občinski odbor vezal, da bo dal »AGROPROMETU« na raz- polago ustrezni lokal, ki ga bodo v kratkem zgradili. Dosedanje izkušnje kažejo, da se je preskrba s sadjem in zele- njavo v Žalcu izboljšala. Založe- nost trgovine in izbira blaga je zadovoljiva, cene pa so enake onim v Celju, čeprav so dostavni stroški višji. Preboldčani upajo, da se bo ko- lektiv »AGROPROMETA« kmalu odločil tudi za enako prodajalno v Preboldu, posebno če bo rešeno vprašanje opreme za posloval- nico. POMEMBNA PUBLIKACIJA ZA GOSPODARSTVENIKE Gospodarski koledar 1960 pomeni lepo, zanim.ivo in koristno publika- cijo, ki jo bodo s pridom koristili ekonomisti, politični in javni delav- ci. V koledarju je 29 sestavkov iz različnih področij gospodarske de- javnosti, vzgoje, pomembnosti go- spodarstva na sploh pa tudi o raz- voju našega gospodarstva. Med av- torji različnih prispevkov je tudi podpredsednik zvezne ljudske skup- ščine tov. Franc Leskošek-Luka, ki je napisal sestavek o pomenu znan- stvenega, tehničnega in strokovne- ga tiska. ŽE OB POLLETJU Celjsko gradbeno podjetje je do- končalo gradbena dela'novega ob- jekta tovarne KONUS. Urediti bo še potrebno instalacije, vmesne stene in opraviti obrtniška dela. Vendar je spričo trenutnega pomanjkanja ce-j menta glavna ovira premagana. Ka- že, da bodo nove objekte lahko ko- ristili že ob polletju. Razpravljali so O razširitvi tovarne DELAVCI RAZPRAVLJAJO O BODOČNOSTI SVOJEGA PODJETJA - TEŽAVE, KI JIH BO TREBA PREMAGATI - TRG ZAHTEVA VEDNO VEC IN BOLJŠE BLAGO Usnjarski kombinat »KONUS« v Slov. Konjicah se iz leta v leto bolj razvija, izpopolnjuje; iz stare tovar- ne postaja sodobno urejeno podjet- je. To je ob sedanjem tempu raz- voja gospodarstva normalen pojav, vendar terja od članov kolektiva precejšnje napore, uvidevnost, na- črtnost in postopnost. Prvi večji ko- rak v tej smeri so naredili letos, ko so začeli graditi novo tovarniško poslopje, ki bo stalo na m.estu se- danjega in ga bodo uporabili za namestitev sodobne sušilnice za ko- že. POVEČANJE PROIZVODNJE — POGOJ ZA RAZVOJ PODJETJA Brez dvoma je prav v tem kolek- tivu obveljalo osnovno ekonomsko načelo, da je razširjanje podjetja tesno povezano s povečano proiz- vodnjo. Pa tudi družbeni plani pred- videvajo povečanje proizvodnje su- rovih kož — v tem podjetju do 25 ton na dan, kar je neprimerno več kot. zmore tovarna sedaj. Toliko povečanje proizvodnje usnja nare- kujejo predvsem zahteve splošnih prizadevanj za povečanje standarda — potrebno je več obutve in dru- gih izdelkov iz kože. Istočasno pa tržišče vedno bolj zahteva vse bolj različne vrste usnja. Razširitev usnjarne, ki jo je za- govarjal delavski svet pa gre vzpo- redno z načrtom za povečanje pro- izvodnje umetnega usnja, in sicer do te mere, da bi lahko zadostili potrebam domačega trga. Zato so- dijo v »KONUSU«, da so težnje za povečanje proizvodnih kapacitet v tem oddelku tudi družbeno bolj upravičene in da bodo kmalu lahko začeli uresničevati načrt. Razen gradnje novih primernih prostorov pa bo seveda za obrat potrebno na- baviti še vrsto novih strojev in оргет.е. TUDI POMOŽNI OBRATI SO POMEMBNI Ko so člani kolektiva »KONUSA« razpravljali o problemih rekonstruk- cije in razširitve tovarne, so ana- lizirali še dejavnost pomožnih obra- tov, ki pa so pri njih zelo pomemb- ni. Tako so sklenili, da bo treba urediti skladišče za kemikalije in surove kože, saj sta obe neprimer- ni. Poudarili so tudi potrebo, da uredijo slačilnico, sanitarne prosto- re in podobno. Istočasno pa so spro- žili še problem prehrane delavcev. Sodijo, da bo potrebno zgraditi je- dilnico, kjer bi delavci med odmo- rom lahko dobili tople obroke. Go- vorili so tudi o težavah, ki jih ima- jo z neprimernim upravnim poslop- jem in pa zaradi utesnjenih delav- nic in pomožnih prostorov. Te se namreč sedaj stiskajo v neprimer- nih prostorih vzdolž Dravinje. Zgra- dili so jih že pred desetletji brez povezave, kar potrjuje, da je njiho- va funkcionalnost, v kolikor je pri- merna, samo slučajna. Rešitev te- ga problema v Konjicah vidijo v prestavitvi struge Dravinje. Tedaj bodo lahko na pridobljenem pro- storu postavili nova poslopja. Pa tudi sicer bo ves tovarniški pro- stor po uresničitvi tega načrta pri- merneje urejen. Uresničitev tega obsežnega na- črta, ki si ga postavlja kolektiv »KONUSA« bo vsekakor terjal dalj- še obdobje, deloma zaradi obilice postavljenih nalog, deloma pa za- radi finančnih težav, saj bo uresni- čitev rekonstrukcije tovarne velja- la preko milijardo dinarjev. V pod- jetju se namreč dobro zavedajo, da so razen primernih prostorov po- trebni tudi novi stroji, nova kotlar- na in nasploh sodobnejša oprema. Letos šest sejmov Gospodarsko razstavišče v Ljub- ljani bo letos priredilo šest po- membnejših sejmov. Prvi »Sejem mode« bo že od 16. januarja naprej. V maju bodo priredili III. medna- rodni lesni sejem. V juniju razstavo motorjev in motornih vozil, v za- četku septembra pa tradicionalni »Mednarodni vinski sejem«. Hkrati s tem bo na razstavišču tudi med- narodni sejem »Embalaža 1960«, ki bo brez dvoma pomenil še en korak naprej pri uvajanju novih načinov trgovanja. Kot zadnji bo v oktobru sejem »Sodobna elektronika«. BESEDA O... v celjskem okraju smo že glede nagrajevanja po učinku dosegli razmeroma lepe uspehe. To velja enako s političnega kot tudi z ekonomskega stališča. Prvič smo v proizvodnji kot političen moment uveljavili vrednotenje dela in ne delov- nega časa, drugič, pa so se kot posledica novega sistema na- grajevanja v zadnjem obdobju lani proizvodni uspehi zelo povečali Ko govorimo o teh uspehih — političnih in ekonomskih — moramo vedeti, da so to povprečja. To pomeni, da so nekje z vzpodbudnejšim načinom nagrajevanja dosegli veliko, drugje pa malo ali nič. To hkrati tudi pomeni, da v pod- jetjih, kjer še niso znali ali pa niso našli načina, da bi utr- dili sistem nagrajevanja beležijo podpovprečne rezultate. S stališča komunalnih gospodarskih načrtov pa okrajnega so ti pojavi zelo škodljivi. Ko v celjskem okraju analizirajo razvoj sistema nagra- jevanja po posameznih podjetjih, ugotavljamo, da zlasti velika in dobro organizirana podjetja temu problemu posve- čajo veliko pozornosti. V dobro organiziranih podjetjih vsak ukrep prej dobro premislijo, zato je tudi prav v teh velikih podjetjih sistem nagrajevanja najbolj prodrl, saj od njega pričakujejo in že imajo velike koristi. Nasprotno pa je v manjših podjetjih, predvsem v podjetjih obrtnega značaja. V teh smo v celjskem okraju glede nagra- jevanja po učinku naredili najmanj. Največkrat so o uva- janju nagrajevanja po uspehu dela razpravljali le bežno in površno, navadno so ga že pred razpravo odklanjali, češ, da je zanje to nekoristno in neizvedljivo. Pa tudi politične orga- nizacije v teh podjetjih niso doumele osnovnega bistva in so se največkrat omejile na sodbo tehničnega in vodilnega kadra, katerim se odgovornejše delo rado upira. Zato bo brez dvoma ena najpomembnejših nalog na tem področju v tem letu, da tako tudi v manjših gospodarskih organizacijah kjer se spričo težavnih kadrovskih vprašanj srečujejo tudi z velikimi težavami, z vso energijo in možnostmi poizkušamo najti najboljšo rešitev. Brez dvoma pa. je gotovo, da bodo najboljšo rešitev našli kolektivi sami. S tem bi odpravili precejšnjo vrzel v našem gospodarstvu. Morda bi se nam še višje obrestovalo, kot dosedanji uspehi. Torišče akcije za uvajanje vzpodbudnejšega načina na- grajevanja, za vrednotenje delavčevega dela, njegove spo- sobnosti in storilnosti je res prešlo s političnega področja na uresničevanje. Pomeni, da smo prešli k uresničevanju poli- tične smeri. Vendar pa to ne pomeni in ne sme pomeniti, da je s tem konec političnega dela na tem področju. Saj je gotovo, da prav od pravilnih jasnih in politično trdnih sta- lišč mnogokrat zavisi tudi uspeh kake akcije na sploh, v podjetju — v kolektivu pa še posebej. Zatb je vloga poli- tičnih organizacij in njena iniciativa v tej smeri v nadalje toliko bolj pomembna. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI PODJETJU AVTOOBNOVA V CELJU razpisuje naslednja delovna mesta: referenta za nabavno službo, skladiščnika. Pogoj: trgovska izobrazba kovinske stroke in delno verziran v avtomehanični stroki. Nastop službe takoj. Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljud- skem odboru Laško razpisuje glasom 21. člena Zakona o pri- stojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesto UPRAVNIKA Gostinsko-turističnega podjetja Rimske Toplice. Pogoji: Visokokvalificiran gostinski delavec s 5 letno prakso na vodilnem položaju. Nastop službe je mogoč s 1. 3. 1960. Pismene, kolkovane prošnje je dostaviti Občinskemu LO Laško najkasneje do 10. II. 1960. Prašičerejci, pozor! Koteksove odkupne postaje in zbiralnice kmetijskih zadrug prevzemajo svinjske kože. Ob zakolu prašiča oderite, kožo vam plača Koteksova zbi- ralnica po 200 din za kilogram. Po sledovih iS^^ÄSs*'* Prijazno in hudomušno se svetijo oči tržnemu inšpektorju Francu Kri- žancu, ki bdi nad koristmi šmarskih potrošnikov. Smeji se vselej, pa če- prav nima lahkega dela. Pravi, da si v službi ne pridobi ravno dosti prijateljev, čeprav jim ne dela hu- dega: Dosti pa ima opraviti, če hoče pregledati življenje v 351 podjetjih: ki so v občini. Mnogo več razume- vanja najde v 138 družbenih pod- jetjih kot pri 213 privatnih, ki teže razumejo, če jih opozori na pomanj- kljivosti v poslovanju. Vsekakor bo letos moral dobiti sodelavca, sicer ne bo kos delu. Kljub temu pa je njegovo prizadevanje bilo upešno; če primerjamo, da je predlanskim bilo 30 prekrškov, lani pa samo 9. To pomeni, da podjetja upoštevajo predpise in se vzgajajo v odnosu do potrošnikov. Mnogo premalo pa pomagajo trž- ni inšpekciji sveti potrošnikov, ki so sicer bili ustanovljeni, vendar še niso dovolj zaživeli. Morali bi se se- stajati s poslovodji in odpravljati napake. Jeseni je bilo nespametno, da so nekatere sindikalne organizacije od- kupovale vsevprek sadje od privat- nikov, ponekod celo po višji ceni, čeprav bi lahko pri zadrugah dobile celo sortirano in boljše sadje. V go- stinskih podjetjih so ponekod našli na mizah »rizlinga, »silvanec«, ki sploh sortno vino ni bilo, temveč celo neužitno. Seveda, so to le red- ki primeri. Zanimivo je bilo, kako je inšpek- tor pri neki zadrugi odkril goljufijo pri odkupu živine. Odkupna cena pi- tancev nad 55% klavnosti je prosta, a prodajna cena prvovrstnega mesa je bila določena na 340 din. Zadru- ga je pri odkupu znižala živo težo samo zato, da je dosegla določeno klavnost in je potem plačala živo težo po 180 din. Nazadnje pa je prodala govedo mesarju. Rezultat je bil, da so potrošniki jedli tretjeraz- redno meso za prvorazredno in ga temu primerno tudi plačevali. Seve- da, se je po tem odkritju zadruga olajšala zaradi razlike v ceni kar za 250.000 din, medtem ko bo sodišče dalo še zadnjo besedo. Nekaj nerodnosti je tudi pri za- družnih dogonih, kjer zaradi po- manjkanja živine nekateri mesarji odkupujejo živino po vsaki ceni. Zadruge bi morale živino odkupiti prejšnji dan in jo drugi dan same odprodati mesa/jem, tako bi bilo delo bolj enotno in v redu. Prav prijetno pa se je tržni in- špektor smejal, ko je pripovedoval o svojevrstni kooperaciji, ki je bila odkrita nekje pri Sodni vasi. Kmet je imel pri ljudeh okrog 20 glav živine v nekakšni reji in je kasiral od prirastka 50 odstotkov. Če je krava dala tele, je kasiral polovico; če pa je dal v rejo mlado živino vredno 20.000 din, a je pri rejniku zrasla na vrednost 60.000 din, je po- basal 40.000 din. Ni delal in je ven- dar kasiral. To je pa zanj mnogo ugodnejša kooperacija, kot pa za zadrugo, ki jo ima s kmeti. Čudno, kaj? Zanimivo je slediti tržni inšpek- ciji. Od gostišča do gostišča, od podjetnih šušmarjev do črnih me- sarjev. Tržna inšpekcija ščiti koristi potrošnika, ki bi pa preko svojih po- trošniških svetov lahko mnogo olaj- šali inšpekcijsko delo in morda kma- lu dosegli, da bi inšpekcija bila od- več, ker bi podjetniki in obrtniki zavedno delali samo prav. Podjetja, gostišča, trgovine: vse obstaja zaradi potrošnikov, zato bi morali potrošniki sami sodelovati upravljanju in tako ščititi sebe t«j družbene interese. Več doslednosti,] več reda in več zavednosti in še i lepše bo na Smarskem. -kL] Za ohranitev kulturne dediščine S SEJE SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO OLO CELJE Prvič: o varstvu kulturnih spome- nikov na področju okraja Celje za leto 1959/60 je poročal konservator Jože Curk in drugič: o Celjskem zborniku Gustav Grobelnik. PRVIČ: Kakor je marsikomu ver- jetno že znano, je bil aprila lani v Mariboru ustanovljen Zavod za za- ščito kulturnih spomenikov, hkrati s tem pa ukinjen referat v Celju. Red- no delo Zavoda se je pričelo šele 1. junija, in sicer z nadaljevanjem topografske obdelave Šoštanja, Ko- njic, Vojnika in Šentjurja. Letos bo- do dela v celjskem okraju zaključe- na, zlasti okrog sakralnih spome- nikov (ker so ti pač starejšega iz- vora), s čimer bo celjski okraj prvi v Sloveniji topografsko urejen. Na podlagi tega bodo lahko potem se- stavili različne vodiče; predvsem pa bo sistematična kategorizacija po- sameznih spomenikov dobila z izda- jo odločb v letu 1961 temeljno osno- vo. Lansko leto je Zavod posvetil naj- več pozornosti restavraciji spome- nikov v Šempetru, to leto pa bodo na vrsti 2iče pri Konjicah, kjer gre za najpomembnejši spomenik celot- nega področja. Nadalje se bo Zavod zavzel za popravilo napak, ki jih je na Starem gradu zagrešila preve- . lika turistična vnema, ter jih popra- vil s stališča konservacijskih prin- cipov, in naposled za restavracijo • opatijske cerkve v Celju. Ta cerkev je namreč dragocen spomenik, saj sega v konec XII. stoletja in vklju- čuje v sebi vse stilne posebnosti do neogotike. Ker je dejansko sestav- ljena iz dveh delov, od katerih je bil eden dozidan nekaj stoletij ka- sneje, obstoji nevarnost, da se sta- rejši del vsak trenutek zruši. Spo- menik je torej resno ogrožen in znaša proračun samo za statične ureditve okrog 4 milijone dinarjev, k čemer bo treba seveda še precej prispevati; dela pa bodo trajala ne- kaj let. Na seji so razpravljali tudi o za- ščiti mestnega jedra v Laškem, o potrebi po zaščiti Zofijinega dvorca v Rimskih Toplicah in parka krog njega, ki zdaj propada in bi lahko služil za nazoren pouk botanike (ra- zen tega menda nihče ne ve, koliko zaščitnih kultur je v njem); nadalje o vprašanju aktivizacije za zaščito prirode, pri čemer bi bilo potrebno ozko sodelovanje s krajevnimi turi- aiičnimi zvezami. Konservacija sakralnih spomeni- kov bo šla vzporedno s konserva- cijo spomenikov NOB in tako se bo leta 1961 pri Svetu formirala poseb- na komisija, ki bo spomenike pre- gledala in jih klasificirala. Hkrati bo treba poskrbeti tudi za objavo topo- grafskega gradiva. Spričo sistematičnih ukrepov za varstvo spomenikov bo Zavod v Mariboru že letos lahko pričel uve- ljavljati zvezno zakonodajo s tega področja, po kateri mora vsak last- nik kulturnega spomenika prevzeti tudi vzdrževanje. Zavod bo pri tem sodeloval kot nadzorni organ. Tako .cmo nazadnje prišli do sta- re, častitljive celjske mestne grofije in s tem do naiboij delikatnega problema, ki ga rešujemo že trinajst let, a je vse do danes ostal še ne- rešljiv. Gre kaipak za vprašanje de- narja, za slabo organizacijo dela, da, celo za nezainteresiranost s stra- ni izvrševalcev del (gradbenega od- bora dejansko sploh ni) — nikakor pa ne, kakor bi morda kdo mislil, za nek paraden spomenik ali celo za privatne zadeve tistih, ki so v njem zaposleni. V zgradbi, o kateri go- vorimo in ki je brez dvoma veduta mesta Celja, sta hkrati dve kulturni ustanovi — Muzej in Studijska knjižnica, z reš'tvijo pa bi bilo re- šeno še vprašanje tretje ustanove — mestnega arhiva. Torej dve usta- novi, ki se dušita — v ustanovi, ki vegetira. Lanska finančna sredstva zopet niso mogla pospešiti tempa del, še zlasti ne, ker je bilo iz njih treba poravnati stare račune. Ker pa je ustanova prav toliko občin- skega kolikor okrajnega značaja, bi morala hitrejšo obnovo zagotoviti oba foruma. Idejni načrt restavra- cije sicer eksistira, toda pojavile so se diletantske ideje, po katerih bi bilo treba zrušiti novi trakt — in seveda docela popačiti skladnost pozne renesančne oziroma zgodnje baročne podobe mesta. Taka hipote- za je z vseh vidikov absolutno ne- vzdržna! Sedanje stanje pa je tudi nevzdržno. Po lapidarijih na pri- mer, ki so tu še izza stare Jugosla- vije, rase mah in jih uničujejo po- balini in kolesarji, medtem ko so na mestu, kjer bi ti morali biti — vin- ski sodi! Vinska klet nikakor ne spada pod muzejsko zaščito in bi ji bilo treba že enkrat za vselej najti primernejše mesto! Vsekakor je pri- mer celjske grofije opozorilo, da bi bilo treba rešiti pred propadanjem najprej in predvsem prominentne spomenike. Ce dodamo k vsemu temu še to. da so recimo ploščo o zgraditvi Na- rodnega doma poškodovano deponi- rali v Muzej, namesto da bi jo pu- stili na zgradbi, kamor sodi, hkrati pa obdržali tu neke stare rimske spomenike, ki pa bi dejansko sodili v Muzej, smo prvo temo v glavnem izčrpali. DRUGIČ: poročilo o Celjskem zborniku. Razprava po njem se je sukala okrog tehničnih in deloma okrog vsebinskih vprašanj. Od šest- deset prvotno predvidenih avtorjev jih je tokrat samo devetnajst. Celj- si zbornik je kot osrednja celjska publikacija izšel na finem brezles- nem papirju z dvema barvnima re- produkcijama, v 750 izvodih in po simbolični ceni 600 dinarjev za iz- vod. Na seji je še prof. Vlado Novak podal pregled rojstnih hiš pomemb- nih mož celjskega okraja. Na teh hišah, ki jih je v našem okraju pre- cej, a ki bi jih bilo treba najnrej kategorizirati — toda ne po zgledu kakih domač'jskih skupnosti — bi bilo treba odkriti vsaj spominske plošče. PorodHa se je tudi misel, naj bi Celje dobilo svoj lokalni panteon, kakor ima na primer Ljubljana svo- je Navje, saj bi strnitev treh, štirih sporren'kov na enem samem kraju nudila estetsko, urbanistično rešitev, hkrati pa razbremenila finance. V ta okvir sodi ne nova misel o spome- niku Splavarja, ki naj bi našel svoj prostor morda v celjskem parku — torej tam, kjer so nekoč vozili mi- mo naši splavarji. Toda, ker je do realizacije postavitve spomenika še daleč, so se na seji sporazumeli, da bi do prvega maja letos postavili in odkrili vsaj spomenik Karlu Destov- niku-Kajuhu. dhr. Mài reforma del dražliene stvarnosti RUDI LEŠNIK, UČITELJ V PODČETRTKU Po vprašanju šolske reforme je skoraj težko kaj dosti povedati. Re- či pa moram, da je reformirana šo- la končno nujnost, ki jo zahteva razvoj gospodarstva, tehnike in družbe kot take. Osnovna naloga nove šole, če tako odgovorim na va- še vprašanje, menim, da je pred- vsem v tesni povezavi proizvodnje, družbenega upravljanja, skratka, prelivanje življenjskega poteka od- raslih v vzgojo in pouk. Reformira- na šola naj bo tista, ki ne bo otro- ke vzgajala zgolj v splošnih druž- benih načelih in jih seznanjala sa- mo z zakonitostmi prirodnih ved, zapopadenih v klasičnih učbenikih, temveč bo učence vodila že v osnov- ni šoli skozi eksperimentalno in praktično življenjsko delo v dolo- čeno usmeritev za poklic. Določbe, ki v novem zakonu sproščajo napre- dovanje v razredih osnovne šole, so velikega pomena za izobrazbo ljud- stva in bodo povzročile globoke spremembe, pravi napredek, pri usposabljanju mladine za poklice, ker bodo omogočile večjemu številu učencev vključevanje v uk. Nelo- gično sorazmerje med številom učencev v nižjih razredih in sed- mem ter osmem razredu se bo urav- novesilo. Doslej pa se je dogajalo, da se je v I. razred vpisalo n. pr. 30 učencev, a v VIII. jih nazadnje za- ključilo šolsko obveznost v rednem obdobju samo 10. To je opaziti predvsem na podeželskih šolah. Ra- zumljivo pa je, da leži na učiteljih in starših še večja odgovornost, ker so skupno odgovorni za ureditev šolskega življenja, ki naj v učilnice prelije življenje celotne družbe, ka- kršno je v okolju. Od šolske reforme si mnogo obe- tam, čeprav uresničenje še ni mo- goče preko noči. Življenjska vred- nost nove šole se bo pokazala že v prihodnjih letih, vendar bo odlo- čilno vplivala na ustroj in razvoj družbenega mehanizma, če tako re- čem, šele v teku generac'je. Zaen- krat je reformatorskemu duhu po- trebno prilagoditi oziroma privzgo- jiti zavest celotnega učnega kadra, ki se tudi ne more kar čez noč pre- kvasiti, da bi lahko pre'evil več ali manj ustaljene metode dela in širo- ko organiziral poučevanje. In za- vest širokih množic! Najprej je po- trebno preobraziti tudi materialno stanje šol, dati trden gospodarski podstat, ki se bo pa seveda krepil tudi postopoma. Ne, nisem pesimist, vendar vem, da bo treba še obilo skupnih naporov. Neogiben je torej bolj krepek sporazum med rentabil- nimi gospodarskimi ustanovami in prosveto, ki bi lahko pripomogel k sodobni materialni ureditvi šol. Šol- ske kmetijske zadruge, šolske hra- nilnice, tehnične delavnice in s tem v zvezi različne oblike družbenega upravljanja in gospodarjenja so trenutno najosnovnejši zametki v oblikah novega dela, ki so zelo uspešne; toda brez sodobnih in praktičnih učnih pripomočkov ni pravega pouka. Drugače je pa vsem sposobnim in bistrim odprta pot, kar je tudi bistveno. Gospodinjstvo v reformirani šoli (ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA V CELJU) Reformirana šola usposablja mla- dino, da z delom, temelječem na so- dobnih pridobitvah znanosti in teh- nike prispeva k stalnemu razvoju družbenih proizvajalnih sil, krepit- vi socialističnih družbenih odnosov, dvigu materialne blaginje in kul- turnemu razcvetu družbene skup- nosti kot celote ter osebni blaginji in napredku delovnih ljudi. Zelo težko se je prav v prehrani boriti s starimi navadami, pobijati predsodke in ukoreninjene zmote. Mogočna podpora pri pouku nam bo znanost o prehrani, ki se je zla- sti med vojno in po vojni z veliko naglico razvijala in do neke mere razvila tudi pri nas. V osnovni šoli bo treba pouk o prehrani neposred- no navezovati na pouk biologije, ke- mije in spoznavanje prirode in druž- Posebno pozornost posveča šola razvoju higienskih navad in trajne potrebe po kulturi; s svojim delom za zdravstveno vzgojo učencev mo- ra prispevati tudi k uresničenju splošnih družbenih nalog na pod- ročju zdravstvene vzgoje in zdrav- stvene zaščite državljanov. K tej zdravstveni vzgoji državljnnov pri- števamo tudi vzgojo ljudi na zdravo prehrano. Pomanjkanje vitaminov, pomanjkanje lugoivornih snovi v telesu, preobilje kislin, to so glavni vzroki najbolj razširjenih bolezni, ki tako neusmiljeno tarejo človeštvo. 2al, da ljudje o tem premalo vedo. Ljudje jedo tjavdan, kar prija nji- hovemu okusu, ki je često pokvar- jen, jedo, kar so iz mladega vajeni, ne meneč se za to, kako hrana uga- ja prebavilom in organizmu sploh. Nam pa je mar zdravje m blaginja delovnega človeka in danes še prav posebno, Ker je tudi od zdravja od- visna delovna storilnost in od tega odvisen naš življenjski standard. Živilska industrija je pri nas že precej napredovala. Trgovine so polne različn.h konserviranih in ne- korserviranih živil. V samopostrež- nih restavracijah si bodo gostje lah- ko izbrali različne jedi. Kako nepra- vilno bi bilo. če ne bi ljudi naučili, da si bodo zbrali jedi in živila iz vidika nijhovih bioloških potreb po zdravi prehrani. To bo možno pa sa- mo takrat, ko bodo ljudje seznanje- ni s sestavo človeškega organizma in s sestavo živil ter tako uteme- ljevali biološko potrebo po hrani. S praktičnimi vajami bomo v šoli spo- znavali vpliv raznih načinov pri- pravljanja in konserviranja živil na njihove biološko spremembo. Zmotno je mnenje, da morajo biti za tak pouk kuhinje v klasičnem smislu. Urejevali bomo morali na šolah učilnice za gospodinjski po- uk. Sodobno pa bomo opremljali mlečne in šolske kuhinje, ki nam bo- do tudi služile za objekt gospodinj- skega pouka na šolah H gospodinjskemu pouku spada še vzgoja ljudi za kulturno in sodobno oblačenje, spoznavanje tkanin in su- rovin za tekstil in obutev. Pouk o sodobnih čistilnih in pralnih sred- stvih in v čem je prav ta sodobnost. Vsi vemo, da gradijo sodobna sta- novanja precej različno, zato ni vse- eno, kako bomo ta stanovanja opre- mili, da bodo kljub temu, da so ¡ majhna, udobna, praktična in bigi- ] enska. i Ker se v gospodinjstvih trosijo ' dobrine, ki jih proizvaja gospodar- : stvo, je gospodinjstvo važen faktor ; v našem gospodarstvu, zato ne ka- ' že zapostavljati tudi pouka gospo- dinjske ekonomike. Praviino-plan- sko trošenje dobrin je prav tako važno kot proizvajanje. Kaj nam po- maga, če bomo v našem gospodar- stvu dobrine plansko proizvajali, če jih bomo pa nekje brez nekega re- da trošili. Iz teh in mnogih drugih vidikov je smatrati go'^nod n!çlo- uk in ga uvrstiti v važen del pouka v reformirani šoli. Zavod za napredek gospodinjstva v Celju je že organiziral seminarje za učiteljice, ki poučujejo gospo- dinjstvo na šolah. Takih seminarjev bo treba še več. V šolskih proraču- nih naj najde gospodinjstvo med postavkami tudi svoje mesto, kajti nemogoče bo govnnli o sodobnih tehn čnih pripomočkih tudi v gospo- dinjstvu, če teh pripomočkov ne bo na šoli. Zato spada lonec Econom, sokovnik in podobH' pripomočki v kabinet za učila 11 enakovredno mesto kot zemljevid ali globus. Jože Horvet-Jaki: Kozolec v zimi V Velenju baletna šola? Začelo se je pred osmimi leti. Takrat so se v Velenju priprav- ljali na proslavo Dneva republike in nekdo si je izmislil, da bi bilo prav, če bi program iz,popolnile tudi baletne točke. Obrnili so se na tovarišico Ano Dominikovo in jo naprosili, da je prevzela od- govornost. Iz te pobude in prvega nastopa je nastala baletna skupi- na velenjske Svobode, ki ima da- nes že nad 50 vnetih in mladih plesalk. Začetki rednega in siste- matičnega dela so bili težki, toda pozneje se je večalo zanimanje, pa tudi materialna osnova. Danes imajo že svojo garderobo, sicer skromno, pa vendarle koristno. Medtem ko so se doslej omeje- vali pri učenju in delu bolj na ritmične plese, se zdaj priprav- ljajo na izvedbo pravljične igre »Pravljica o cvetki«, v kateri gre predvsem za mimiko. Kot pred osmimi leti, tako jih tudi zdaj vodi in uči tovarišica Dominikova Baletna skupina velenjske Svo- bode je pod njenim vodstvom do- segla že tak razmah, da zdaj upra_ vičeno mislijo na ustanovitev ba- letne šole. Ce bo zadosti dobre volje, pripravljenosti in kadrov, potem bi takšna šola ahko dobila svoje prostore v novem prosvet- nem domu. PRISPEVEK H KRONIKI CELJSKE KINEMATOGRA- FIJE Novo leto celjske kinemato- grafije se je pričelo s staro- letnim navalom, torej nekako takole: V Unlonu: Vabilo na ples — za koga? — Za Celjane! V Metropolu: Komu zvoni — komu? — Celjanom dhr Ob gostovanju mariborskega baleta v soboto bo v počastiev 100- letnice rojstva skladatelja Rista Savina gostovalo v celjskem gle- dališču Slovensko narodno gleda- lišče iz Maribora z baletom »Čaj- na punčka«, mimično igro, ki jo je pred skoro štiridesetimi leti zasnoval Risto Savin, Risto Savin (s pravim imenom Friderik Sirca), ki se je rodil 11. julija 1859 v Žalcu, sodi med naj- izrazitejše predstavnike v sloven- ski glasbeni kulturi do konca 19. stoletja do kraja prvih desetletij 20. stoletja. Njegov ustvarjalni raz- voj kaže jasno in zanimivo sliko. Preko klasike in romantike se je skladatelj povspel do novoroman- tike in tak ostal do konca svojega ustvarjanja, četudi si je že pri- svoj il dosežke impresionistične miselnosti. Zlasti v zadnjem ob- dobju se je začel vljučevati v tisti skladateljski krog, ki je v slo- venski glasbi zastopal nova stilna hotenja. V prostranem glasbenem svetu skoraj ni področja, ki bi se ga Savin ne dotaknil s svojim skladateljskim peresom, saj so v njegovem delu zastopana odrska dela, orkestralne, klavirske, ko- morne in zborovske skladbe, pa vrsta samospevov. Savin je po- segel v slovensko glasbo vsestran- sko in si je z napredno stilnostjo in z veliko izrazbo svojih stvari- tev pridobU v njej tudi sodobno vTednost. Balet »Čajna punčka« je Savin komponiral leta 1922. O nastanku tega dela je sam pripovedoval tole: »Čajna punčka je vezana na intimen osebni spomin. Dobil sem namreč od meni prijateljske stra- ni (to je bila njegova kasnejša žena) v darilo čajno punčko. In ko sem gledal to punčko, se mi je porodil nekak sen. Spisal sem novélelo in po tej sem priredil balet, ki je dobu francoski naziv Une poupée à thé — Čajna punčka.« Glasbeno tkivo »Čajne punčke« je oblikovano z veliko mero - in- vencije, je prisrčno, obenem pa mu tudi ne manjka dramatične napetosti. Stilna podoba dela je kaj raznovrstna; nekatere slike zvenijo čisto mozartovsko, druge krijejo v sebi spet romantične in impresionistične poteze, kakor pač zahtevata vsebina in .potek do- gajanja. Koreografsku in režijsko je delo pripravil dr. Henrik Neubauer, dirigent je Marko Zigon, plešejo pa: Pirre — Viktor Verdnik, Paulette — Anka Lavračeva, Mig- non — Mimica Likavčva, Koko — Gabrijela Dvoršakova. Opozarjamo na izreden čas pričetka predstave. Ob 12 je pred- stava za mladino, ob 18.30 pa iz- ven. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča. BeS V Savinjski dolini je malo takih v;isi v SeSCAH ÔBCNI zbor SyOBODE Pred dnevi je bil občni zbor Svobode v Seščah. Udeležba je bila kljub raznim neprilikam za- dovoljiva. Dnevni red je bil pe- ster. To so pokazala p>oročila in raziprava. Največji poudarek je bil na izobraževanju pošolske mladine in odraslih, iknjižnica bo letos naročila vse izdane knjige. Predavanj je bilo šest in vsa so bila dobro obiskana. Sklepov pa ni izvršila igralska družina. V bo- doče bodo tudi na tem p>olju ubra- li nove korake, vključili pa bodo tudi šolsko mladino, ki naj bi skrbela za razvedrilo predšolskih otrok. God beni sekciji bodo na- bavili nova tolkala. Preuredili bo- do oder in ga obogatili s kulisami in reflektorji. Zbora se je udeležil tudi pred- sednik občinske zveze Svobod Ža- lec Stane Marcijan. Pohvalil je delo šeške Svobode. Dejal je, da je v Savinjski dolini malo takih vasi, kjer bi bilo družbeno življe- nje tako izrazito in živo. Poudaril je, da je to eno izmed tistih dru- štev, ki se nekako samo prebija skozi finančne težave. Taka dru- štva je treba samo še podpretL Poudaril je tudi, naj bi bila med Svobodo Prebold in Svobodo Se- šče še tesnejša povezava. Saj ni treba, da ima eno društvo vse, kar spada h kulturnemu izživljanju današnjega človeka. Treba je te- snejšega sodelovanja, pa bo manj finančnih izdatkov in nrnogo vcč uspeha. Robida KMEČKO IZOBRAŽEVANJE V KONJIŠKI ZADRUGI Pred kratkim so na pobudo sindikalne organizacije začeli т konjiški zadrugi strokovno in politično izobraževanje. Preda- Tanja s področja kmetijstva in kmetijskega zadružništva so se že začela. To izobraževanje, ki bo trikrat mesečno v zimskem času, bodo vodili poleg kmetij- skih strokovnjakov še nekateri politični delavci. CELJSKI TEDNIK - Stev. 1 - 8. januarja 1960 Doseženi uspehi - osnova za nove pobude (Nadaljevanje s 1. strani) znava pravico privatne lastnine'uad remljiščem. Zakon izhaja iz dejstva, - sestvo v vzgledno učilnico kmeto- vanja na Smarskem. Manjše kmetijsko gospodarstvo Kozje pa bo vključilo svoja obrata h kmetijskima zadrugama v Koz- jem in Bistrici ob Sotli, ki že imata svoji ekonomiji. Z najem- ninsko zemljo bodo površine še večje in kompleksno obdelovanje ugodnejše. Šmarsko je lanetijska pokrajina in zato mora biti korak naprednejšega kmetovanja neza- držen od vinske Sladke gore do zelenega Obsotelja. BELA OPOJNOST Zimske počitnice preživi marsika- tera družina v hribih. Jim pač bolj ugaja smučanje in višinsko sonce, kakor dopust poleti na morju. V teh dneh marsikje že kujete načrte, žene in mamice pa sestavljajo seznam stvari, ki jih bo treba pripraviti in vzeti s seboj. Kako pametno je tak načrt setaviti, smo že govorile te- daj, ko smo se menile o poletnem dopustu. Seveda pa se oba sezna- ma bistveno razlikujeta zaradi dru- gačnega letnega časa, okolja, ka- mor gremo itd. Predvsem velja, da jemljimo v hribe čim manj in po možnosti takšna oblačila, ki se nam ne bodo mečkala. Seznam naj vsebuje toaletne pri- iiomočke, copate, pižamo in trener- ko, dva topla puloverja in bundo ali marsovski plašč. To velja za smučarje vseh starosti in obeh spo- lov. 2ene, še bolj pa že poldorasle hčerke, si bodo želele poleg smučar- skih hlač še krilo. Vzemite ozko de- belo krilo in volneno jopico. Tako oblečene boste bolj pristojale okolju, pa čeprav boste v elegantnem hote- lu v hribih. Poleg tega pa boste jo- pico mogle obleči tudi za smuko. Otroci rabijo bolj obsežno gardero- bo, predvsem pa morajo biti toplo obuti in zato vzemite s seboj več parov toplih volnenih kratkih noga- vic. Za moža velja podobno kakor za vas — trenerka in pižama, smu- čarske hlače, puloverja, dolge hlače za k obedu in večerji in dve srajci. Predvsem naj vam bo vodilo, da ve- černe obleke ne spadajo v to okolje. Obenem je vsako oblačilo, ki ima zahtevnejši kroj, nepraktično, ker ga m.oramo likati in ga težko zložimo v nahrbtnik. — Se besedo o trener- kah. To oblačilo je v zadnjih letih izgubilo pečat športnega oblačila, saj ga nosijo gospodinje pri delu doma in otroci pri učenju in igri. Zlasti primerne pa so trenerke v hri- bih, kjer jih lahko oblečemo, ko se vrnemo s smučanja ali izleta. Ne vem kam greste na smuko in vam verjetno nisem svetovala naj- primerneje. V malo pastirsko kočo ne boste vzele krila, v hotel na Po- kljuki pa boste nesle dve obleki, zla- sti, če vas bo prav pred hotel pri- peljal avtobus. Ob koncu samo še to: rabite še vosek za smuči in re- zervno jermenje! Tega se bo name- sto vas verjetno domislil vaš otrok. Odložite v hribih vsakdanje križe in nadloge in pustite tudi vašim ma- lim, da si temeljito odpočijejo. Tudi če vas je ncKol.ko strah, pustite otroku, da vozi kjer si želi. Po ne- kaj padcih bo sam presodil, če je te- ren zanj in ... naučil se bo smuča- nja. V ZADNJIH DNEH LANSKEGA LETA GOSPODINJSKI KOLEDAR Gospodinjski koledar, ki je izšel v zadnjih dneh lanskega leta, prinaša na- gradno anketo, vrsto preprost h in skrb- no izbranih jedilnikov in receptov, torej celo kuharsko knjigo v malem. V kole- darju so tudi navodila in vzorci za ple- tenje, članki o domu, higienski in odnosi v družini, o b(Jeznih otrok in o deter- gcntih. Za prijetno branje pa najdem<> obilo leposlovja in šal. Knjig« je tudi grafično lepo opremljena. OTROK IN DRU2INA Ta revija obravnava vzgojne probleme Bajrazličncjših izvorov, seznanja nas г uovim šolskim zakonom in vprašuje, če pomagamo otrokom pri učenju. Slede rubrike Midva, Pomenek s starši in se- stavki, ki rešujejo vprašanja sporov med zakonci. Revija nam tudi svetuje o da- vici, o prehrani okrevajočih otrok in sploh o prehrani. Ob koncu pa nam pri- naša še nekaj napotkov za zimske otro- ške obleke. MANEKEN Ta revija je izšla v znamenja popol- danskih oblek. Na začetku praktična črna večerna obleka, ki jo lahko nosite ra več načinov, pa bo vsakokrat moder- na in elegantna. Nato nekaj lepih ve- černih oblek, žal je novoletno prazno- vanje že mimo in jih bomo oblekle za drugo svečano priložnost. Nekaj ekstra- vagantnih inozemskih modelov in doma čih oblek za gledališče, nato obleke v utripu zadnje mode in nekaj besed o <>kra'4ih predmetih. O vsem tem in o dragih modnih Kanimivostih berete v zad- ujem Manekenu lanskega leta. Laščani se lotevajo gospodarskih problemov Na zadnji seji občinsi Egipt, m.edtem ko sta oče in mati prišla s transportom v Beograd. Po osvoboditvi so ga hoteli tu namestiti na gimna- zijo, vendar mu je Celje toli- kanj priraslo k srcu, da se je raje vrnil. V njem živi zdaj že enainštirideset let. Tako je od tistega dneva v Kopru preteklo pol stoletja; petdeset dolgih let. Mnogo je bilo tudi grenkih dni in tegob mnogo pelina. Dve vojni sta šli mimo — toda njim svet je ostal. Ostal je tak, kakršen je bil nekoč, le bogatejši in tišji. Mimo mnogih čeri sta naposled tiho in spokojno prispela v pri- stan zlate poroke — v objem svojih otrok. Iskreno čestitamo! KRATKE VESTI TUDI ZADNJI ZASELKI BODO ELEKTRIFICIRANI V žalski občini so trenutno še štiri območja, kjer elektrificirajo na- selja. Pravzaprav moramo reči, da so v Podgozdniku in v Matkah do- slej to veliko delo že končali. V Libojah in v Taboru — v onih na- seljih, kjer še svetijo s petrolejka- mi, pa bodo nadaljevali z elektri- fikacijo naslednje leto. Za to bo ob- čina rabila še okoli 3 milijone di- narjev. Ostane le še vprašanje elek- trifikacije Dobrovelj, kar pa bi bila- precejšnja investicija z ozirom na to, da so tam domačije zelo raztre- sene in bi tokovodnk do vsake hiše j bilo treba daleč napeljevati. i< ŠE EN USPEH V VELENJU j Velenjčani so v lanskem letu : uresničili svojo zamisel, da ogreva-' jo stanovanjske in poslovne prosto- re s paro in toplo vodo elektrarne. Toplovodno napeljavo so napeljali do središča Novega Velenja, kamor so se vselili že tudi prvi stanovalci. V teh dneh pa se bodo tja selile še druge družine, ki čakajo na stano- vanje. Velenjčani so tako prvi v na- ši domovini izrabili toplotno ener- gijo elektrarne za ogrevanje pro- storov. PREMAJHNA IZBIRA CVETLIC V CELJU V Celju sta dve cvetličarni, ena zasebna, druga pa je obrat Vrtnar- stva. Vendar s kvaliteto in izbiro cvetlic v Celju ne moremo biti za- dovoljni v primerjavi z ostalimi me- sti. Celje se z Ljubljano v tem po- gledu sploh ne da primerjati. Ker je izbira cvetic zelo majhna, je svet za blagovni promet pri celjski ob- čini na zadnji seji, ko je o tem . razpravljal, sklenil opozoriti Vrt- narstvo o tej pomarrjkljivosti. STANOVANJA ZA DELAVCE V Preboldu gradijo dva bloka. Stanovanja v prvem bloku bo po- sebna komisija razdelila delavcem, ki stanovanje najbolj potrebujejo. Stanovanje drugega bloka pa bodo prodali delavcem in uslužbencem podjetja, ki imajo prihranjenih ne- kaj sredstev, in sicer tako kot pred- videvajo sedanji predpisi. VRTEC V PREBOLDU V Preboldu so ustanovili vrtec. Pri ustanovitvi je pomagala tovar- na pa tudi družbene organizacije, saj je bilo potrebno urediti prostore, nabaviti opremo in preskrbeti pri- merne igrače. Vrtec v Preboldu bo vodila Marija Jančigaj. Tako so tu- di preboldski otroci dobili svojo ustanovo. CELJE Zavod za pedagoško službo pri I Okrajnem ljudskem odboru Vj Celju je pred kratkim priredil se- i minar za učitelje tehnične vzgoje. Na seminarju je sodelovalo okoli 30 učiteljev iz vseh večjih šol v ¡ celjskem okraju. Seznanili so se s tehniko vezave knjig in priroč- nimi kartonažnimi deli. Ogledali so si tudi celjsko tiskarno in knjigo- veznico. Zavod bo priredil tudi tečaj za učitelje, ki bodo na šaloh vodili fotokrožke. VOJNIK Pred kratkim so tudi prebi- valci male vasice Jankovo pri Vojniku dobili električno razsvet- ljavo. Električni tok si je na- peljalo 27 kmečkih gospodarstev. Pri gradnji tokovodnika je poma- gala vaščanom celjska občina. Otvoritve in majhne slavnosti, ki so jo ta dan priredili, se je ude- ležil sekretar okrajnega odbora SZDL tovariš StaBe Sotlar. SLOVO OD ZASLUŽNEGA DELAVCA Pred dnevi je kolektiv trgov- skega podjetja »Tobak« Celje ob- hajal odhod dolgoletnega malo- prodaj alca tobaka ŠOSTARCA Stefana v pokoj. Ob tej priložnosti so se zbrali vsi člani kolektiva in mu zaželeli še dolgo srečno in uspeha polno življenje. Tov. Šoštarec je dopolnil 45 služ- benih let in 65 let starosti. Bil je vedno delaven, vztrajen in agilen član delavskega samoupravljanja, ki ni klonil pred nobenim pro- blemom. Zadnji posiietel( Naša slika prikazuje hišo, ki se je morala umakniti bodočemu sodnemu poslopju. Danes tak posnetek ne bi več uspel! Kri na pločniku Prva smrtna žrtev prometa letos v nedeljo zvečer se je na kri- žišču Mariborske in Aškerčeve ulice v Celju pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje Jože Mlakar, vratar Cinkarne v Celju. Do nesreče je prišlo, ker je vinjeni voznik tovornjaka Fri- derik Venko, doma iz Sloven- skih Konjic, pripeljal s precejš- njo hitrostjo po Mariborski ce- sti in zavijal v Aškerčevo ulico proti železniški postaji. Zaradi prevelike hitrosti je vozilo za- neslo na desno stran ceste in pozneje še na pločnik. Po ploč- niku je tovornjak vozil okoli 30 metrov in z vso silo treščil v Jožeta Mlakarja in Ano Tu- maž, delavko iz Celja. Mlakarja je tovornjak vlekel s seboj proti spomeniku. Z le- vim blatnikom pa je sunil Ano Tumaževo okoli 9 metrov proti parku. Pokojni Mlakar je umrl takoj, Tumaževo pa so s hudi- mi telesnimi poškodbami pre- peljali v celjsko bolnišnico. Tragična nesreča nas še en- krat opozarja, kakšno zlo so vinjeni vozniki na cestah. Ko- mentar in razglabljanje je tu- kaj odveč. Ni pa odveč pouk, da bo kontrolo na cestah treba še bolj okrepiti. Dražbeni oklic Po sklepu Občinskega ljudskega odbora Celje z dne 19. 12 1959 se bo V ponedeljek dne 18.1.1960 ob 8. uri na Občinskem ljudskem odboru Celje, soba štev. 22/1. vršila dražba nepremičnin Splošnega ljudskega premoženja vi. štev. 248 k. o. Šmiklavž, s hišo Smiklavž štev. 23. Hiša je vseljiva. Centina vrednost znaša 360.864 din. Izklicna cena je 240.576 din. Jamčevina 36.000 din. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE CELJSKI TEDNIK — Štev. 1 — 8. januarja 1960 Tudi v plavanju KORAK JAPREJ Zadnje dni preteklega leta je bili redni letni občni zbor plavalnega! kluba Neptun. Ko povzemamo poro-i čila in razpravo, moramo ugotoviti,] da je kolektiv celjskih plavalcev vj zadnjih dveh letih, odkar je dobil olimpijski bazen, napravil velik ko- rak naprej, ki se je pokazal pred- vsem v vsestranosti pri delu. Ce so prejšnja leta dajali prednost vater- polu, so zlasti lani enako skrb po- svetili tudi plavanju. Na osnovi ta- kega dela so bili doseženi tudi prvi kvalitetni uspehi v plavanju. Navzlic temu pa je stremljenje po kvaliteti največja želja tudi v prihodnji se- zoni. Največji kolektivni športni uspeh so dosegli mladi vaterpolisti, ki so že drugič zapovrstjo osvojili naslov republiškega prvaka. Člani se v tej panogi niso kdo ve kaj uve- ljavili. Nekaj več so pokazali šele ..„ t'jrniîi.i г..,gìCeli.'., aia v Švico; pozneje pa se bo še v Za- iiodni Nemčiji udeležila tekmovanja za pokal Kurrikala. Premalo telovadnic Srečanje s predstavnikom sveta za telesno vzgojo pri občinskem ljudskem odboru v Žalcu tov. Mila- noüi Uerželjem je bilo bežno; zulo tudi razgovor opravljen na hitro roko. Pa vendar. . . — 1 elesnovzgojna dejavnost y naši občini je na najboljši poti, je začel pripovedovati tov. Ger- želj. — V glav^lem se odvija ▼ društvih Partizan, ki jih je v ob- čini enajst. Precej ljubiteljev ima strelstvo, šah itd. Naš največji problem je pomanj- kanje pokritih prostorov, lo obču- timo tako v Znleu. kot v Petrovčuh, iJrižah, na Vranskem itd. Gradnja teloiuilnic je su-cr v nacrtu, 'l'oda realizacije bo prišlo takrat, ko "omo imeli tudi sredstva. Kdaj bo to, lie veía. Luni smo dosegli izreden uspeh pri gradiiji primitivnih igrišč pri Jolah. Zdaj imajo taka igrišča vse sole razen treh in to v Galiciji, Ltkuh in .Marija Keki. Kakor občinska zveza za telesno J-igojo tako se je močino uveljavil »udi svet, pa čeprav razpolaga z iniiiimalnimi sredstvi. Vendar je trelja pribiti, da kaze Ijuil.ski od- bor veliko razumevanja zu naše prol)lcme. S pomočjo občinskih "•■i^'j^lev smo v prejšnji sezoni ob- iioviii tri telovadnice, luni pa spet tri. Tako postopoma rešujemo naj- bolj pereie probleme, v natna, oziron;a v teku pa je že gradnja stadiona na Polzeli, nadalje ena- ^^^gл objekta v Žalcu, Petrovčah pa tudi na Vranskem kujejo načrte tukšn'a dela ... ~~ In ielje v novem letu? Da bi dosegli še večje uspehe, y se naši ljudje še bolj zagrizli tel in končno, da bi imeli v in '*i^"'^"'<"ah še več mladih ljudi mesi* ^*' telesna vzgoja dobila '•^) ki ji pripada . . . -mb Silvestrov tek v Žalcu Namesto, da bi startal v Sao Paolo je Simo Važič nastopil zadnji dan pretek- lega leta na šestem tradicionalnem sil- vestrovem teku v Žalcu in zmagal v kon- kurenci članov na najdalši progi. Pri starejših mladincih se je na prvo mesto uveljavil njegov klubski tovariš Franc Naraks, pri mlajših mladincih pa Fošnn- rič, član mariborskega Branika. Zmaga in poraz Minuli teden so dijaki trboveljske gim- a(izije vrnili obisk celjskim tovarišem in se z njimi pümerili v tovariškem dvo- boju v šahu. Dvoboj moških ekip se je končal s tesno in zasluženo zmago do- mačinov. Rezultat: 8.5 : 5,5 točk. Drugič sta se pomerili med seboj tudi ženski ekipi na treh deskah dvokrožno. Mlade, Celjanke so se vsaj deloma maščevale-« za visok poraz, ki so ga doživele pred tem v Trbovljah. Rezultat: 4:2. V do- mači ekipi šahistov so bili najboljši Ku- nej, .Štrukelj in Grašerjeva. MIZARSTVO VRANSKO razpisuje mesto knjigovoäje(-kmje) Stctaovaxija m na razpolago, — Иаса po lanmein praviliiiKU, Pismene prijave sprejemamo do vključno 20, tega meseca. Nastop službe 1, II. 1960. KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELOVNE SILE PRI TRGOVSKEM PODJETJU »TOBAK« CELJE razpisuje mesto računovodje Pogoj: najmanj 5 letna praksa v računovodskih poslih. Na- stop službe možen takoj ali po dogovoru. — Plača po tarif- nem pravilniku. — Pismene ponudbe je treba poslati do 23, januarja 1960. „ÄVTOMEHANIKA" Celje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. MOJSTRA ÄVTOMEHANIKA 2. SKLADIŠČNIKA Pogoji: 1, visokokvalificiran avtomehanik, zaželena večletna praksa; pod 2. priučen avtomehanik ali ključavničar. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe 1. 1, 1960, Oveščamo stranke, ki imajo v popravilu klobuke, naj jih dvignejo najkasneje do 15. februarja 1960 Po navedenem datumu zapadejo vsa potrdila, izdana vključ- no 31, 12. 1959, katera se nanašajo na popravilo klobukov. Tovarna klobukov »UNIVERSALE« Domžale — Prodajalna Celje Častno sodišče pri Gostinski zbornici za okraj Celje je na javni ustni razpravi dne 2. oktobra 1959 izreklo proti članu Gostinske zbornice, ŠUMER PEIPCI, gostilničarki iz Lju- bečne pri Celju JAVNI OPOMIN z objavo v tisku Gostilničarka Sumer Pepea je v svojem gostinskem ob- ratu odklanjala gostom izdajo tople hrane. Sodišče je opo- zorilo obdolženko, da bo ob ponovnem takem primeru pred- lagalo odvzem obrtnega dovoljenja. Obdolženki je bilo tudi naloženo povračilo stroškov po- stopka. Častno sodišče pri Gostinski zbornici za okraj Celje je na javni ustni razpravi dne 2. oktobra 1959. izreklo proti članu Gostinske zbornice, Gostinskemu podjetju »OLSEVA« v Solčavi JAVNI OPOMIN z objavo v tisku Gostinsko podjetje »Olševa« je v svojem gostinskim ob- ratu »Rogovilec« v Solčavi odklanjalo izdajo tople hrane tu- ristom ter oddajalo tujske sobe z umazanim perilom. Obdolžencu je bilo tudi naloženo povračilo stroškov f>o- stopka. Ingrad - prvi Zadnje dni preteklega leta je bilo kon- čala moštveno prvenstvo celjskega cen- tru v kegljanju 8X200 lučajev v dveh nastopih. V končni oceni je zmagal In- grad z 13.110 keglji in povprečkom 819. Naslednja mesta so zasedli: 2. Elektro 12.834 (802), 3. »13. maj« 12.498 (781). 4. Olimp 12.410 (770), 5. Invalid 12.081 (755), 6. Kovinotehna 11.879 (742) itd. Izid žrebanja nagradne križanke Ljudskega magazina 1. Pečnik Anica, Celje, Ulica 29. novembra (žensko buivdo); 2. Medic Ema, Sevnica, Cesta na Podbrdo (usnjen kovček); 3. Lovrenčič Stane, Celje, Trubarje vu, novi blok (garnitura ženskega periU); 4. Rupie Anton, Celje, Teharska 24, (4 m flanele za pižamo); 5. Petrovič Tomo, Celje, Trubarjeva 5 (2 kg tekstilnih ostankov); 6. Poženel Branko, Celje, Lisce 5 (1 par ženskih nylon nogavic); 7. Koštomaj Alojz, Celje, Spodnja hudinjj i 107 (1 par /"enskih nylcn nogaTic). 8. Koritnik Greta, Celje, Aškerčeva 16 (1 par ženskih nylon nogavic); 9. Beleer Borivoj, Celje, Muzejski trg 2 (1 par moških raztegljivih nogavic); 10. Robič Marjan, Celje, Na Rebru 11 (1 par moških razstegljivih nogavic); Zrebno komisijo so sestavljali: Mikuš Mara, Celje, Tomšičev trg 9. Maruša Jože, Celje, Ljudski magazin. Šepec Ivan, Celje, Ljudski magazin. Stropnik Jože, Celje, Celjski tisk. Nagrade lahko dvignete od ponedeljka. 11, januarja 1960 dalje v poslovodski pisarni Ljudskega magazina Celje. , Obšni zbor Planinskega društva Celje v četrtek, 14. januarja bo v vrtni dvorani hotela Evrope občni zbor Planinskega društva v Celju. Pla- niriska organizacija stoji danes pred pomembnimi družbenimi nalogami, v prvi vrsti pred to, kako bo v svoje vrste dobila delavsko mladino in po- sredovala dobrine planinstva delav- skemu razredu, V vrstah celjskega planinskega društva je sicer precej mladine in precejšen odstotek de- lavcev, vendar ima društvo z niimi Poleg tega stoje pred društvom tudi velike naloge, ki so v najožji zvezi s turistično izgradnjo Zg. Sa- vinjske doline in posebej Logarske z Okrešljem, Lani so začeli z ob- novo Korošice in Okrešlja, letos pa bo treba marsikaj storiti v Logarski dolini in nadaljevati z obnovo sta- rodavnega Frischaufovega doma. Pri teh in drugih nalogah priča- kuje društvo podporo javnosti in so- delovanje tistih članov društva, ki so vneti za napredek planinstva Sa- vinjske doline. UPRAVNI ODBOR RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA LAŠKO razpisuje delovno mesto referenta personalne službe Pogoj: popolna srednja šola s prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Prošnje z življenjepisom je vložiti pri tajništvu rudnika. CELJSKI TEDNIK V VSAKO HISOI OBVESTILA Novi tečaj šole za odrasle za višje razrede osnovne šole se prične 5. febru- arja 1960. Prijave sprejema tajništvo III. osnovne šole od 7. januarja dalje do pričetka pouka. Pouk se bo vršil po novem načrtu, ki ga je izdal Zavod zn proučevanje odraslih. ODBOR RK POLULE VABI NA VRSTO ZDRAVSTVENIH PREDAVANJ Važna naloga Rdečega križa je, da prosvetljuje in pončuje ljudi, kako osta- nejo zdravi. Poznati moramo sestav na- šega'telesa in naloge posameznih orga- nov, dcbre in slabe vplive okolja na naše zdravje in kako sami uravnavamo naš telesni in duševni razvoj. Odbor RK Polnle je skupno z Okraj- rim higienskim zavodom v Celju pri- pravil vrsto zdravstvenih predavanj. V zimskih mesecih, ko ljudje niso tako intenzivno zaposleni, bodo v januarju in lebruarju zdravniki predavali vsako sre- do zvečer. Osnovna šola na Polulah je z velikim razumevanjem odstopila pro- stor, kjer bodo predavanja. Predavali bodo zdravniki iz Okrajnega liigienskega zavoda in Splošne bolnišnice Celje ter Okrajnega sanitarnega inspektorata. Izbrane teme za ta predavanja so n.i- slednje: 6. jan. 1960. Dr. Franc FLUDERNIK: KAJ SE DOGAJA V NAŠEM TELESU MED DELOM (sestav telesa, funkcije organov). 13. jan. 1960. Dr. Anton FAZARINC: PRAVILNA POMOČ PRI MANJŠIH NE- ZGODAH (vbodi, udari, vrezi, opekline). 20. jan. 1960. Dr. Stana STRAUS: ALI MI GROZI KAP? KAKO SI POMAGAM PROTI POVIŠANEMU KRVNEMU PRI- TISKU? (Delo srca in ožilja). 27. jan. 1960. Dr. Marta KROFELJ: KAJ MORA ŽENA VEDETI O SEBI (nega žene). 3. febr. 1960. Dr. Franja ZAVRŠNIK: KAKO OHRANIM OZIROMA PRIDOBIM LEPO KOŽO OBRAZA. 10. febr. 1960. Strok, učitelj Jožica DI- MEC: VPLIV HRANE NA NAŠE ZDRAV- JE. 17. febr. 1960. Dr. Anton FAZARINC: ZAKAJ ME DELO PREKOMERNO UTRUJA. 24. febr. 1960. Dr. Jurij ZALOKAR: KAKO SI OHRANIM ZDRAVJE IN MOČ- NE ŽIVCE - KAKO OSTANEM DOLGO MLADOSTEN. 2. marca. 1960. Dipl. jur. Aleksander HRASOVEC: ZDRAVSTVENA SLUŽBA IN SOCIALNO ZAVAROVANJE. K predavanjem vabimo tudi prebivalce iz terenov osnovne organizacije RK Breg, Košnica in Tremar je. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor RK Polule POZIV Občinski ljudski odbor Celje, Odde- lek za narodno obrambo poziva mladince, rojene v letu 1942, da se priglasijo za vpis v seznam obveznikov nabornikov. Vpisovanje bo od 15. januarja do 25. ja- nuarja 1960 od 7 do 12 ure pri Oddelku zu naredno obrambo ObLO Celje in na krajevnih uradih: Štore, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini. Vojnik. Franko- lovo. Strmec in Dobrna, "RA Ž hi O UPOKOJENKA z nekaj gotovine, želi v skupno gospodinjstvo k прокојет1Ј?и. ki ima primerno stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Opis živ- ljenja«. GARAŽO oddam na Otoku. Nslov v upravi lista. OBVESTILO Naslovov za oglase, ki so pod iifro, ne izdajamo, oziroma ne pošiljamo. Za takšne ogla.se vlo- žite pismene ponudbe. Za ostale oglase, za katere t« aasloTi in informacije dajejo т apravi lista, bomo pismeno od- govarjali le, (e bodo prosilci ▼ svojih pismih priložili znamko sa 50 din. Sprejemanje oelasor in objav saUjnèujemo твако sredo ob 12. Uprava Celjskega tednika SLUŽBE RAZPIS No podlagi 21. člena zakona o pristoj- nosti občir.skih in okrajnih ljudskih od- borov in njihovih organov razpisuje ko- misija Za razpis mest direktorjev pri ObLO Žalec mesto POSLOVODJE Gostišča »Pri kolodvoru« Žalec Pogoji: Visokokvalificiran gostinski de- lavec z 3 do 5 letno prakso na vodilnem mestu. Prošnje kolkovane z 250 din državne takse ter spričevalo in življenjepis je vložiti najpozneje do 15. januarja 1960 pri ObLO Žalec. SPREJMEM starejšo gospodinjsko pomoč- nico. Plača po dogovori. Informacije v Trgovinski zbornici. Kocbekova 3, sobe štev. 2. PRODAM TRGOVINSKA zbornica za okraj Celje prodaja 9 navadnih stolov. PRODAMO ali brezplačno prenesemo osnovno sredstvo tri tonski kamion znamke »Pionir« v uporabnem stanjn. Lesna industrija Nazarje. GOSTILNO na zelo prometnem krajn (avtobusna postaja), ob križišču ceste Celje—Maribor, prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO V CELJU, tudi polovico vseljivo, prodam. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Lepa lega«. MALO POSESTVO 2 ha. 20 minut od mesta, prodam. Cepuš Hedvika, Rečica (Konzum) Laško. TELICO, težko 400 kg, prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO z gospodarskim poslopjem. 1.5 ha zemlje, 15 .minut od postaje Šentjur, prodam. KRAJNC, Brezovje 57. Šent- jur pri Celju. SLADKO SENO, 300 kg. prodam. Radi- atr^r na butan plin, kupim. STVARNIK ALOJZ, Celje. Ostrožno 42 (pri Hanki). NOVO, NEDOGRAIENO, enonadstropno hišo z garažo (lahko se preuredi v dvostanovanjsko) na križišču ob glav- ni cesti v Petrovčah, prodam. Naslov v upravi lista. POHIŠTVO, hrastovo (samsko), prodam. Celje, Spodnja Hudinja 88, Cesta proti »Odpadu«. STROJ za obrezovanje lesa (hobelmašina) in 500 kom. lignstra prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. OSEBNI AVTO »FIAT TOPOLINO 500«, prrdam. Informacije pri Drole. Radio- val. Celje. PSICO, 10 mesecev starno »Boks« pasme (angle/) rjavo progasto, (dober čuvaj) prodiim. KUPI ENODRUŽINSKO HIŠO vseljivo v dveh letih, ali tudi nedograjeno v Celju ali okolici, kujiira. Naslov v upravi lista. TAKOJ VSELJIVO. manjšo hišo. z elek- trični;n vodom, vodo in vrtom, kupim- Ponudbe na upravo lista pod šifro »800.C0ü<, STANOVANJA TRO IN POL sobno stanovanje (po želji dvo in pol sobno) v periferiji Celja, z lepim vrtom in sadnim drevjem, za- menjam za štirisobnega v neposredni bližini, ali v centru mesta. Naslov v upravi lista. ISCEMO opremljeno sobo za dobo treh mesecev od 1. februarja 1950 dalje. Plačilo po dogovoru. Naslov: Zadruž- na hranilnica in posojilnica Celje. IŠČEM prazno ali opremljeno sobo. Na- slov v upravi lista. IŠČEM prazno ali opremljeno sobo. Na- slov v upravi lista. SPREJMEM moško osebo na stanovanje in Urano. Celje, Mariborska cesta 3i — dvorišče. SPREJMEM na stanovanje pošteno upo- kojenko, ki bi pazila na šesletnega fantka. Grabar Marija, Cesta na lla- dinjo 3, Celje. IŠCEM prazno ali opremljeno sobo. Pla- čam dcbro. Ponudbe пд upravo lista ped šifro »NUJNO«. MIRNA nameščenka išče sobo. Plača dobro. Naslov v upravi-lista. KONCERT DVA JAVNA NASTOPA gojencev glasbene šole bosta v poae- deljek, 11. t. m. in v sredo, 1". t. m. v Narodnem domu. Začetek bo vsakokrat točno ob pol 7. uri zvečer. Vstopniaa znaša 50 din za odrasle in 20 din za mladino. Spored velja kot vstopnica. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO DLEDAUŠCE CELJE Sobota, 9. jan. ob 12. uri — Risto Savia: ČAJNA PUNČKA - Izven za šolsko mladino. Gostovanje baleta Sloven- skega narodnega gledališča Maribor, ob 18.30 — Risto Savin: ČAJNA PUNČ- KA — Izven. Gostovanje baleta Slov. nar. gledališča Maribor. Opozarjamo občinstvo na to izredno go- stovanje in vabimo, da si nabavi čimprej vstopnice pri gledališki blagajni. Nedelja, 10. jan. ob 10. uri — C. Gol- doni: Prebrisana vdova — nedeljski dopoldanski abonma, ob 15.30 — B. Kreft: Krajnskd komedi- * jnnti — Izven po znižanih cenah. Torek, 12. jan. ob 20. uri — Levstik- Griin: Kastelka — Gostovanje v Štorak. Sreda, 13. jan. ob 20. uri — Levstik- Griin: Kastelka — Gostovanje v Mo- zirju. Četrtek, 14. jan. ob 20. nri - C. Gol- doni: Prebrisana vdova — Gostovanje v Šentjurju. Petek, 15. jan. ob 19.30 - Erwin Syl- vanus: Korczak ia otrocd — Gostovanje v Maribora. KINO UNION Od 7. do 10. 1. 1960, »Križem - kražeHc, po romanu Zolaja, francoski film Od 11. do 14. 1. 1960, »Ljubezen popol- dne«, ameriški film KINO METROPOL Od 7. do 10. 1. 19!)0, »Lov na pume«, ame- riški barvni film Od U. do 15. 1. 19M, зТо«са« opera Ter- dija, italijanski barvni cinemascope MATINEJA Dne 10. 1. i960, »Fant za vse«, italija«- ski film CELJSKO PODROČJE V DAVNINI šivanka na svetu EDINSTVEN PREDMET IZ ZBIRKE PALEOLITSKEGA GRADIVA V CELJSKEM MUZEJU Gotovo se je marsikomu že neštetokrat porodila misel o prete- klosti naše ožje domovine. Kako so naši kraji v davninah izgle- dali, kakšni ljudje, kakšna ljudstva so tu živela, kakšne so bile njihove navade in podobno. Kogar zanese pot v celjski muzej, se sooči z nemimi pričami davne zgodovine, ki sega desettisočletja nazaj in ob katerih se nam zameglijo vse predstave. Pračlovek, Kelti, Iliri, Grki, Rimljani, Huni, stari Slovani, germanska pleme- na, Obri, Turki... Kaj vse je šlo čez naša tla? O vsem tem vam bomo v ciklusu odlomkov skušali pripovedovati na čim bolj pre- prost in zanimiv način. Najdlje nazaj nas najprej popelje profesor LOJZE BOLTA: Skalnata jama na Olševi .ie eno najznamenitejših najdbišč sledov pračloveka v celjski pokrajini (zgoraj). Koščena igla z ušesom, ka- kršno hrani celjski muzej, je po mnenju tudi prva igla take sta- rosti v svetu (spodaj). UVOD K ZGODOVINI Mednarodni pomen jugoslovan- skega paleolitika je zabeležila že p'-va paleolitska postaja na Slo- venskem, POTOČKA ZIJALKA pod Olševo. Pozornost poznaval- cev paleolitika je vzbudila zara- di svoje lege in številnih izredno zanimivih najdb. Potočka zijalka je s 1700 m nad- morske višine oruga najvišja paleo- litska postaja nas vetu (najvišja jo prekaša samo za nekaj desetin me- trov). Prislonjena je na jugoslovan- ski strani Olševe, že skoraj pod sa- mim vrhom. Oddaljena je okoli 4 ure od Solčave in prav toliko od Že- lezne Kaple na koroški strani. Univ. prof. dr. Srečko Brodar, nestor slovenskega paleolita, je kot profesor na celjski gimnaziji pred približno tridesetirr\i leti odkril to paleolitsko postojanko. V večletnih izkopavanjih nam je razkril številne ostanke jamskega medveda. Nič manj številni, po pomenu pa še mnogo bolj dragoceni pa so bili mnogoštevilni kosi koščenega in kamenitega orodja, s katerimi si je jamski človek pomagal v svojem težkem boju z naravo za svoj ob- stanek. Med temi kosi najdemo šte- vilna kamenita praskala, bodala, no- že in podobna orodja, ki so mu slu- žila pri vsakodnevnem lovu na jam- skega medveda in druge takrat ži- veče živali. S tem orodjem je me- dveda ubil, ga odri in raztelesil. Razna koščena šila pa so mu slu- žila pri obdelovanju kože, kakor tu- di pri šivanju razn.h ogrinjal iz ži- valskih kož. Med temi vzbuja po- sebno pozornost igla, ki jo po sploš- nem mnenju strokovnjakov lahko smatramo kot prototip šivanke. To je v bistvu votla kost na enem kon- cu zašiljena. Primerna zareza pa omogoča, da nit ni ovirala ostrine šivanke pri vbodu S tem orodjem so si v tistem času (ne smemo po- zabiti, da je bilo to pred približno 30 do 50.C00 leti) šivanje že res do- kaj olajšali. Ne počutim se ugodno, če- prav sedim v udobnem nasla- njaču, z nogami v mehkih co- patah in s še bolj mehko mačko v krilu. Moja roka gladi njen tigrasti kožušček in vršički prstov razločno čutijo, kako podrhtava, medtem ko prede, zvita v klopčič. Onstran čajne mizice leži na kavču zleknjena moja tajnica. Dolgi plavi lasje so ji zakrili spodnji del obraza, pa vseeno vem, da je ustnice nabrala v šobo in da ta trenutek nekaj premišljuje. Na mizici je škat- lica z ogrlico, ki sem jo tjakaj položil, ko sem prišel. Ta večer, od katerega sem si toliko obetal, se je od minute v minuto spreminjal v vedno mučnejšo gmoto časa. Med na- ma je najbrž še kaj drugega kakor mala čajna mizica, nekaj za kar je ogrlica prešibak most. Mačka se je zaspano pre- tegnila in razkrečila šapice. Noge so mi zatrepetale od ne- ugodnega občutka, da mi uteg- ne svoje ostre kremplje zasa- diti skozi blago v stegna... Vendar jih ni. Spet se je zvila in začela presti... Nepremično zrem čez čajno mizico in ugibam, kaj se plete pod zastorom svetlih las ... Potem je, kakor bi jo nekaj pičilo, vstala in zavrtela šte- vilčnico telefona. Se preden sem se ovedel, je govorila z mojo ženo: — Gospa. Vaš soprog je pravkar na poti domov. Nena- doma se je vrnil s službenega potovanja. Veselo praznovanje vam želim, gospa! — Menda sem pretrdo pobožal mačko, ker je zasadila svoje kremplje globoko v kožo. — Mislim, da boš moral iti. Ne pozabi na zavitek pri hotel- skem vratarju. Saj si za ženo kupil krznen plašč, čeprav sem mislila, da bo zame. Te moram spremiti do vrat, dragi... — Saj sem vedel, da bo mačkam pokazala kremplje. Le kdo jo je'. potegnil za rep? Tako fe, če imajo tajnice na domu n^gekol^ HIMAEAJSKI ,,ORAGULJ'' NEPREMAGAN V himalajskem pogorju je veli- kanka, ki nosi ime Chorno Yu in se- ga 8189 metrov v višave. Gora ima ime po t betanski boginji. Ker pa imajo boginje nakit in Chorno Yu ob večerih blešči v plavi luči kakor tibetanski poldrag kamen, je razum- ljivo, da ima velikanka žensko ime. Zato je tudi razumljivo da so se lani z goro spoprijele alpinistinje. Ekipo so sestavljale tri Francozinje Jeanne Franco, Colette le Bret in Micheline Rambaut, dalje dve An- gležinji grofica Dorothea Gravina in Eilen Healey, Skotinja Margaret Darvall, Švicarka Loulou Boulaz in Belgijka Claudine van Stratten in tri Nepalke Pem Pem, Numa Nor- gay ter Duma. Evropejke so vse po vrsti znane alpinistinje, ki so imele »za klobu- kom« marsikaterega orjaka, ki je moškim navezam delal hude pregla- vice. Nepalke pa, ki so bile vodiči in pomočnice, so hčerke svetovno- znanega šerpa Tensinga, ki je pred leti s Hillaryjem zasadil zastavo na vrh Mount Everesta. Korajžne žene so bile odlično opremljene. Med nji- mi je bila zdravnica, fotografinja, smučarska prvakinja, skratka pred- stavnice močnejše vrste med nežnim spolom. Tri Nepalke, hčere tako slavnega alpinista in vodiča, so tu- di obetale, da ne bodo osramotile svojega imena. Pa vendar... Himalajski dragulj se je uprl. Doslej je Chomo Yu spustila predrzne ljudi le do višine 7700 metrov. Tako je bilo tudi to- krat. Junaške žene so se borile za vsako stopinjo, toda jesenski mon- sum jih je pregnal tik pod vrhom spet nazaj. Toda poraz na strehi sveta ni poraz. Ženska ekspedicija se baje ni vdala. Vse po vrsti, pra- vijo tako, da bodo znova poizkusile. Trdožive ženske, ni kaj reči... TO KRAVO BI KUPIL Turist se je izgubil v širnem goz- du. Taval je sem in tja, dokler se in od izčrpanosti onesvestil. Goz- darji, ki so ga našli, so ga zanesli do najbližje kmetije, kjer so mu vlivali v usta mleko, pomešano z dvojnim konjakom. Komaj so zdrs- nile prve kapljice po griu, se je pre- dramil in s težavo vprašal: — Povejte no, je ta krava napro- daj? Kupil bi jo! I KAKŠNA SRECA.. Nek slikar kubistične smeri je vo- dil skupino obiskovalcev po svojem ateljeju. Ko so obstali pred sliko, ki bi ji lahko dejali, da je bila na moč zapleiena in povsem nerazum- ljiva, je slikar razložil začudenim obiskovalcem: — To je akt moje žene! Stari možakar za njim pa je zma- jal z glavo in čisto na tiho dejal: — Upam, da ta dva nimata otrok... Pogumne Evropejke so si za pomoč pri naskoku na himalajskega tisočaka izbrale tri hčere slavnega šerpasa Tensinga. Kot oče, se tudi mlada nepalska dekleta niso ustrašila višav. No, kos svojemu očetu še niso... Natečaj Okrajni odbor Zveze borcev NOV Celje — Komisija za zbiranje zgodovinskega gradiva, razpisuje natečaj za naj- boljše krajevne kronike iz območja okraja Celje. Krajevne kronike morajo zajeti predvojno delavsko gibanje, ilegalno partijsko delo in opis narodno osvobodilne borbe. Nagrade za najboljše kronike bodo prejele organizacije Zveze borcev NOV ali posamezniki, ki kronike sestavijo. Nagrade : 1. nagrada 50.000 2. nagrada 40.000 3. nagrada 30.000 4. nagrada 20.000 Navodila za pisanje kronik dobi vsak udeleženec nate- čaja pri okrajni komisiji. Rok predložitve kronik 1. sept. 1960. Komisije: si pridržuje pravico nenagrajene kronike odkupiti na osnovi obsega in vrednosti zbranega gradiva. Okrajni odbor Zveze borcev NOV Komisija za zbiranje zgodovinskega gradiva Celje CENTRALA NA STREHI Kmet Ivan 2nidar iz Dolge Gore pri Lipoglavu v marsičem pred- njači pred večino svojih sovašča- nov. Je na daleč znan dober go- spodar, predvsem živinorejec. Pri 10 hektarjih obdelovalne zemlje ima v hlevu vedno po 15 glav ple- menske živin in le ino proda po deset glav pitane živine najboljše vrste. Toda to ni edina zanimivost na njegovi domačijL Ker elektrike vse do danes na Dolgi gori še ni, si je omislil električno centralo na veter. Velika veternica na go- spodarskem poslopju mu polni akumulator za luč. Akciia ^ILEGALEC* (VELIKA AKCIJA TABORNIKOV ZA DAN JLA) Dež je rahlo pršil. Zamadniki so hi- teli proti gledališču. Nenadoma se je na ploščadi pri spomeniku nekaj zasvetilo, nato pa je odjeknila eksplozija. Koščki кфепке so frčali po zraku, ljudje so se zdrznili. Nekako podzavestno so se spom- nili vojnega časa . . . Izza vogala je stopil mlnd fant in de- jal stražarju, ki se je b!l skril za gr- mom: »To je že druga. Zopet nam je ušelli Nato je kratko zažvižgal in že so prihajali z vseh strani fantje. Kot pri- kazni so vstajali iz grmov, vsi s tabor- niškimi znaki na levem rokavu. Medtem pa je fant, ki je vrgel >bombo<, že varno čepel za plotom j-ri restavra- ciji Ojstrica. Dvakrat jih je že potegnil ali jih bo tudi tretjič? Prva je pcčla pri železniški postaji, komaj jim je tedaj ušel; drugo je zažgal tudi pri spomeniku, tudi tu b: ga kmalu debili. Ali je Janez zažgal tretjo pri novi tržnici? Najbrže ne, saj ni nič slišal. Kaj pa če so ga ujeli? Nemogoče, Janez je prezvit, da bi ga ujeli. Spomnil se je, da ga še čaka najtežja naloga: prebiti se skozi zastraženo mesto do novega mostu in tam izstreliti raketo, med potjo pa more streljati s pištolo. Ali mu bo tudi to uspele? Poskusimo, si je dejal in se že začel previdno premikati dalje po ulici. Toda tudi sovražnik v mestu ni spal. Stražarji na vogalih so postali še bnlj budni. Štab obrambe mesta je pošiljal na vse strani kurirje, ro ul'cah pa so signalisti žvižgali s piščalkami. Koman- dfinf obrambe je živčno, kar na moDedu, razporejttl straže. Vse mesto je bilo v nekaki ž:včr(' napetosti. Toda skoraj ne- cpazeno se je skozi vse te »bojne« vrste . prebijal ilegalec. Obramba je poznala samo njegov opis: rujava bunda, sive hlnče. visck ISO cm, na levi struni bunde nosi kovinasto taborniško značko. Treba je bilo opazovati, kajti ljudi z rjavimi bur.damii je dosti, a na levi strani je imel taborniško značko samo ilegalec številka ena. Pomešal se je med gručo šolarjev in varno prišel do »Volne«. Tam so se šolarji razkropili, on pa je htro stopil v vežo pri »Konpasn«. Oddahnil se je: nihče ea ni opazil. IVeknikrat i" "«trí^Tl s pištolo n 'C popnal di lie po Pr š rnovi ulici. Toda patrola ga je spi znala, ta- ^ čela se je borba: kdo bo hitrejši? Ne- \ nadoma se je zopet razlegel oglušujoč ^ pok po ulicah. Patrola se je ustavila. »Pri stnrem piskru je počilo«, je dejal \ vodja patrole. Hitro so se razdelili: tr je , za ilegalcem štev Ika ena, dva pa k Sta- remn piskrii. Nažalost so se predolgo po- svetovali. Ilegalec, ki so ga lovili, jim je ušel. Sliinli so samo pokanje pištole. Vse tri bombe so počile. Ampak igre še ni konec, še pol ure do devetih. Lahko še ujamemo ilegalca. Drugi ilegalec se je prebijal proti glav- nemu štabu, tik pred stavbo pa ga je zagledal stražar. Pognala sta se preko plota, ilegalec se je skril v temni kot, a stražar je dirjal dalje. Zopet jih je prevaril. Precej izmučen se je jav!l v štabu in dejal: nalogo opravil. Obramba se je trudila, da bi ujela prvega ilegalca. Ta je se že prebil do novega mosta in se pripravlja, da bi iz- . strelil raketo in opravil svojo zadnijo na- if go. Toda pištola je odpovedala. Pre- dolgo se je mudil, obramba je bila hi- trejša, stražarjev je bilo preveč: pri postaji jim ni mogel uiti. Zajeli so ga . . . Igra je uspela. Zmagala sta ilegalca, ki sta spretno prevarila obrambo. Dva proti stcpetdesetim. Kot mnogokrat med vojno. . . B. Š. MODA IN M02 Letošnja moda spet diktira nove izdatke za precej dvomljiv okus. Ženske plesne toalete so do neke meje podrejene obilnemu nakitu v stilu kraljevske ovratnice, kakršno je v začetku stoletja nosila angle- ška kralj'ca Mary. Diktat Diorjeve modne hiše je na- šel med najvernejšmi podložnicami tudi filmsko igralko Elizabeth Теу- lor, ki se je za novo leto na plesu pokazala v najnovejši modni opravi — in z najnovejšim možem Edie F sherjem, ki pa, kakor izgleda, le ni preveč navdušen... Križanka VODORAVNO: 1. slovenski pisatelj in literarni teoretik (»Martin Krpan«); 8. zbirka predpisov o upravljanju dr- žave; 14. vrsta smreke, ki raste samo pri nas v Bosni in Srbiji; 15. načelnik, dragi ceni okrasek za ftlavo; li. hazardna igra s kartami; 17. začetnici slovenske gledališke in filmske igralke, ki že več let nastopa v beograjski Drami; 19. tat- vina; 20. pokrajina v Indij': 21. žensko ime; 23. sultanat v Arabiji; 24. oranje, izorana zemlja; 25. vročekrvnež; 27. etien najstarejših in najboljših nogometnih klubov v Angliji; 28. del telesa; )1. čas veselja in norčavn.h burk; 34. tragično preminuli ameriški filmski režiser (Mi- ke); >5. najpopularnej'i športni rekvi- zit; 36. rdeče dalmatinsko vino; 38. raz- lična soglasnika; 39. vesina, strmin«; 40. boginja smrti pri starih Slovanih; 42. naročnik, predplačnik; 44. predsednik indijske republike; 45. del gUve. NAVPIČNO: 1. reket; 2. ime za Ljub- ljano pod Rimljani; 3. samoglasnik; 4. pokrajina v Srbiji; 5. tračnica; b. pri- tok Kanie v Rusiji; 7. afriški kuščar, ki lahko spreminja svojo barvo in se s tem prilagaja okolici; 8. član; 9. kačji glas; li>. igra s khrlara:; 11. ime poljskega pesnika MickicMrirza: 12. izrastek na dre- vesu; 15. glavno mesto Jordanije; 18. od- ličen francoski romanopisec s pravim imenom Henri Beyle (»Rdeče in črno«); 21. objekt, ki omogoča prehod preko reke; 22. veliko mesto v zahodni Romu- niji; 25. kratica za krajevni; 26. itali- janski spoliiik; 27. knj'ga zemljevidov; 28. glasbilo; 29. kres; 30. vstopnica; 51. hrupnost, veličastnost, sijaj; 32. obo- rožena vstaja; 33. pritok Save na Gorenj- skem; 35. soproga; 37. osebni zaimek; 39. suženj, tlačan; 41. latinski predlog; 43. oblika pomožnega glagola »bitli.