g e o g r a f s k i o b z o r n i k onvencija o varstvu Alp (Alpska konvencija) je mednarodna pogodba med Avstrijo, Francijo, Italijo, Monakom, Nemčijo, Lihtenštajnom, Slovenijo, Švico in Evropsko zvezo. Njen glavni namen (7) je zagotoviti varstvo in trajnostno-sonaravni razvoj alpskega prostora, obenem pa zaščititi gospodarske in kulturne interese prebivalcev, ki živijo na tem območju. Slovenija jo je podpisala leta 1993, ratifici- rala pa leta 1995, ko je tudi stopila v veljavo. IZVLEČEK Alpska konvencija je nastala na osnovi spoznanja alpskih držav, da je potrebno zaščititi naravne in kul- turne vrednote ter hkrati podpreti trajnostno- sonaravni razvoj alpskega območja. Slovenija je ena izmed podpisnic te pomembne mednarodne po- godbe, ki povezuje 8 držav, 5971 občin in več kot 13 milijonov prebivalcev. Predstavljeni so nekateri osnovni informativni kazalci (demografski, prostor- ski) za slovensko območje Alpske konvencije in primerjani s celotno državo. Ključne besede: Alpska konvencija, prebivalstvo, raba tal, Slovenija. ABSTRACT Alpine Convention in Slovenia The Alpine Convention emerged from the recogni- tion of the alpine countries that it is necessary to protect the natural and cultural values and to sup- port the sustainable development of the alpine area. Slovenia is one of the signers of this important international contract, which links together 8 count- ries, 5971 communities and more than 13 millions inhabitants. Some basic informative indicators (demographic, spatial) for the slovenian area of Alpine Convention are presented and compared to the whole country. Key words: Alpine Convention, population, land use, Slovenia. Avtorica besedila in fotografij: ANDREJA FERREIRA, mag. geog., Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-pošta: andreja.ferreira@gozdis.si Alpska konvencija v Sloveniji K osebna izkaznica Slika 1: Območje Alpske konvencije v Evropi. 13 alpska konvencija Konec leta 2003 je ratifi- cirala še vse do sedaj pod- pisane protokole, ki iz nje izhajajo in natančneje do- ločajo njeno izvajanje na različnih področjih. Ker gre za mednarodno po- godbo, ki so jo vse države podpisnice dolžne uresniče- vati, nas čudi dejstvo, da Slovenija (razen z nekaterimi osnovnimi podatki, kot so: velikost območja, seznam nekdanjih krajevnih skupnosti in občin na območju Alpske konvencije) ne razpolaga niti z osnovnimi infor- mativno-primerjalnimi kazalci za območje Alpske kon- vencije v naši državi. Eden od razlogov je zagotovo pre- malo domišljena določitev meje Alpske konvencije v Sloveniji, saj ta poteka po mejah krajevnih skupnosti, ki so bile uradno ukinjene konec leta 1994, zato Statis- tični urad Republike Slovenije na tem prostorskem nivoju ne zbira statističnih podatkov. Celotna meja Alpske konvencije v Sloveniji ne sovpada niti z mejami katastrskih občin in še manj z občinskimi mejami (sov- padala ni niti z mejami bivših občin). Tudi sicer, pred- vsem z naravnogeografskega vidika, je primernost poteka meje Alpske konvencije v Sloveniji vprašljiva. Območje Alpske konvencije v Sloveniji Območje Alpske konvencije v Sloveniji obsega 6766,6 km2, to je tretjina (33,4 %) države. Vanjo je vključenih 60 občin, od teh 43 v celoti in 17 delno. Z združitvijo digitalne karte območja Alpske kon- vencije v Sloveniji in digitalne karte naselij v Sloveniji smo ugotovili, da se na tem območju naha- ja 1193 naselij, kar predstavlja slabo petino vseh naselij v Sloveniji. Po podatkih Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj (6) je leta 2002 na območju Alpske konvencije živelo 365.614 prebival- cev oziroma 18,6 % vsega prebivalstva Slovenije. V preteklosti so se v literaturi (1, 2, 3, 4) pojavljali različni podatki o številu prebivalcev na območju Alpske konvencije v Sloveniji; najbolj natančen podatek v priročniku Alpska konvencija (1) navaja, da na tem območju živi 375.773 prebivalcev. Po podatkih nekaterih avtorjev pa tu živi okrog 650.000 ljudi; do takšnih rezultatov so prišli zaradi zajetja celotnih občin, ki vsaj delno s svojim ozemljem sega- jo na območje Alpske konvencije. Slika 2: g e o g r a f s k i o b z o r n i k14 K močno precenjenemu številu prebivalstva so največ prispevala mesta (med njimi Maribor, Kranj, Nova Gorica), ki pa dejansko ležijo zunaj območja Alpske konvencije. Naselja znotraj Alpske konvencije imajo v povprečju 306,5 prebivalcev, po čemer se bistveno ne razlikujejo od slovenskega povprečja, ki znaša 327,5 prebivalcev na naselje. Leta 2002 je bilo znotraj Alpske konvencije registriranih 102.494 družin (18,4 % vseh družin v Sloveniji). Povprečna velikost gospodinjstva je bila s 3,1 osebe na gospo- dinjstvo nekoliko večja od slovenskega povprečja (2,8 osebe na gospodinjstvo). Skoraj polovica površja nad 800 metri Prevlada večjih nadmorskih višin na območju Alpske konvencije se odraža tudi v razporeditvi naselij. Kar 36 % vseh naselij se nahaja v višinskem pasu od 400 do 599 metrov, na drugem mestu je s četrtino naselij zastopan višinski pas med 600 in 799 metrov, tretja močnejša koncentracija pa je na nadmorskih višinah od 200 do 399 metrov, kjer najdemo petino naselij. Še v pasu od 800 do 999 metrov je več kot desetina vseh naselij, medtem ko je v višjih pasovih delež naselij zanemarljiv. Od 14 slovenskih naselij, katerih nad- morska višina presega 1000 metrov, se jih kar 13 nahaja na območju Alpske konvencije. Nad nadmorsko višino 1200 metrov so registrirana tri naselja: Rogla, Goreljek in Velika Planina, pri katerih pa ne gre za stalno poselitev, ampak za planšarske domove in turistične objekte. V Sloveniji kot celoti je skoraj polovica naselij v nadmorski višini od 200 do 399 metrov. Sledi višin- ski pas od 400 do 599 metrov, kjer najdemo četrtino naselij, z dobro desetino pa sta močneje zastopana še pasova od 0 do 199 ter od 600 do 799 metrov. alpska konvencija Preglednica 1: Osnovni prostorski in demografski kazalci za območje Alpske konvencije v Sloveniji (5, 6). kazalec Slovenija Alpska konvencija delež (%) površina (km2) 20.272,9 6.766,6 33,4 število občin 193 60 (43 v celoti in 17 delno) 31,1 število naselij 5997 1193 19,9 število prebivalcev 1.964.036 365.614 18,6 število družin 555.945 102.494 18,4 0 10 20 30 40 0-199 200-399 400-599 600-799 800-999 1000-1199 1200-1499 1500-1999 2000 in več površina (%) območje Alpske konvencije Slovenija vi ši ns ki p as ( m ) Slika 3: Razporeditev površja po višinskih pasovih (8). Območje Alpske konvencije se po nadmorskih višinah površja zelo razlikuje od Slovenije kot celote. V Sloveniji se tretjina površja uvršča v višinski pas od 200 do 399 metrov, v pasu od 200 do 599 metrov pa je kar 56,4 %. Na območju Alpske konvencije ima le desetina ozemlja nadmorsko višino pod 400 metrov, naslednji dve petini zajemata višinska paso- va od 400 do 599 oziroma od 600 do 799 metrov, skoraj 46 % vsega površja pa se nahaja nad 800 metri (v Sloveniji manj kot petina ozemlja). 15 alpska konvencija Slika 4: Obseg Alpske konvencije v Sloveniji in nadmorske višine površja (8). Preglednica 2: Razporeditev naselij po višinskih pasovih - primerjava med območjem Alpske konvencije in Slovenijo (5, 8). število naselij delež naselij (%) višinski pas (m) Slovenija območje Alpske Slovenija območje Alpske konvencije konvencije 0-199 675 69 11,2 5,8 200-399 2900 248 48,4 20,8 400-599 1528 432 25,5 36,2 600-799 695 300 11,6 25,1 800-999 184 131 3,1 11,0 1000-1199 12 10 0,2 0,8 1200-1599 2 2 0,0 0,0 1600-1999 1 1 0,0 0,0 2000 in več 0 0 0,0 0,0 skupaj 5997 1193 100 100 (za pozidane površine in vode) ter 5000 m2 (za večji del kmetijskih površin, gozdov in ostalih naravnih površin: zamočvirjena zemljišča, gorski travniki, ruševje, gola skala, melišča). Na območju Alpske kon- vencije prevladuje gozd (in ostale poraščene povr- šine) s skoraj 72 %, ki ga je v primerjavi s celotno državo za 12,5 % več, čeprav je že na nivoju Slovenije delež gozda visok (59,3 %) in še narašča. Na drugem mestu so travniki s 15 % (v Sloveniji 17,2 %), od tega je nekaj več kot polovica ekstenzivnih travnikov. g e o g r a f s k i o b z o r n i k16 alpska konvencija Raba tal Rabo tal smo analizirali na osnovi Karte rabe tal (9), ki so jo izdelali na Ministrstvu za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano leta 2002, saj predstavlja najbolj ažuren in natančen posnetek stanja v Sloveniji. Karta obsega 21 kategorij rabe tal, izdelana (10) pa je bila na osnovi fotointerpretacije letalskih posnetkov, ki so večinoma iz obdobja med letoma 1997 in 2000. Najmanjša kartirana površina se je gibala med 10 m2 Slika 7: Raba tal v Sloveniji (9). njive in vrtovi travniki ostale kmetijske površine gozd in ostale poraščene površine pozidana in sorodna zemljišča voda ostalo Slika 6: Raba tal na območju Alpske konvencije (9). Slika 5: 17 alpska konvencija Na tretje mesto se s 4 % uvrščajo odprta zemljišča brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom (zemljišča, prekrita z golimi skalami, melišča in ostale gole površine), v Sloveniji je takšnih površin le 1,4 %. Pozidanih in sorodnih površin je skoraj 3 %, v Sloveniji pa več kot 5 %. Sledijo njive in vrtovi, ki se raztezajo na dobrih 2 % površin (Slovenija v celoti: skoraj 11 %). V zaraščanju je 1 % površin na območju Alpske konvencije, kar je presenetljivo celo nekaj manj kot v celotni Sloveniji, kjer se zarašča 1,2 % ozemlja. Vse ostale kategorije rabe tal so zastopane z manj kot 1 % površja. Alpska konvencija: med pričakovanji in realnostjo Slovenski alpski prostor se podobno kot sosednja alp- ska območja sooča z odseljevanjem prebivalstva, opuščanjem kmetijstva, intenzivnim zaraščanjem, izgubo avtohtone podobe naselij in razpadanjem kul- turne pokrajine. Alpski prostor je izpostavljen tudi vedno množičnejšemu turizmu ter prometnim tokovom, ki marsikje že ogrožajo občutljive gorske ekosisteme. Ohranjanje poselitve in kulturne pokra- jine (ob sočasnem upoštevanju ekoloških razmer) je v takšnih razmerah za državo velik izziv. Alpska kon- vencija in njeni protokoli so dobra podlaga trajnostno- sonaravnemu razvoju tega prostora/območja, s strani države in lokalnih skupnosti pa bo potrebnega veliko napora, da se bodo zapisani cilji začeli uresničevati tudi v praksi. Kljub temu ne gre izgubljati optimizma, saj so predvsem v tujini že uspešno izpeljali nekatere vzorčne projekte (uvajanje ekološko konkurenčnega kmetijstva, finančna nadomestila za učinkovitejše zagotavljanje funkcij gozda ter za ohranjanje pitnih in hidroenergetskih virov, pospeševanje okolju pri- jaznega turizma, vključevanje domačih proizvodov v turistično ponudbo, omejevanje individualnega in pospeševanje javnega prometa ipd.). Ena izmed prvih nalog alpskih držav, tudi Slovenije, pa je prido- bitev kakovostnih podatkov za območje Alpske kon- vencije, k čemur smo poskušali vsaj minimalno prispevati tudi s pričujočim člankom. Literatura 1. Alpska konvencija, 2003. Priročnik. Alpski signali 1. Innsbruck. 2. Bätzing, W., Perlik, M., Dekleva, M. 1996: Urbanization and depopulation in the Alps. Mountain research and Development 15/4. Boulder, Colorado. 3. Bätzing, W. 2003: Die Alpen: Geschichte und Zukunft einer europäischen Kulturlandschaft. München. 4. Kladnik, D. 2003: Demografske značilnosti slovenskega alpskega prebivalstva. Slovenski alpski svet in Alpska konvencija. Ljubljana. 5. Podatki registra prostorskih enot, 2003. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. 6. Popis prebivalstva, gospodinjstvev in stanovanj 2002. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. 7. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije). Ur. l. RS, št. 19-24/95. Ljubljana. 8. Digitalni model reliefa Insar DMV 100, Geodetska uprava Republike Slovenije (stanje 2001). Ljubljana. 9. Karta rabe tal, 2002. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. 10. Interpretacijski ključ, 2002. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. Slika 8: