T.TTTRT TAMA COROT A. 6. FEBRUAR TA' too
Prva Izdala
jena io ffia
LETO XV, ŠTEV. 30
SLOVENSKI
Izdaja (aMpuoo-Mluzoteku podjetje ilüi *iNa* u>k* . «-»»rektor» Rodi Janbnba » Odgovorni urednik:	Serget Vodnjak i Tiaka
tiskarna »«lov. porode» lea« Uredništvo: Ljubljana. lomšićeva ■lica 5, telefon 23-322 do 23-526 / Uprava« Ljubljana, Tomšičeva J/n, telefon 23-522 do 23-526	» Oglasni oddelek» Ljubljana.
Kardeljeva ulica 4. telefon 21-89*. za ljubljanske naročnike 20-143. sa zunanje 21-832 / Poštni preda) 20 i Tekofi r«fnn Narodna banke 481*»T«-163 * M»s»/na naročnina ?IH» *li»»
BERLINSKA KONFERENCA
Trije enotno odklanjajo predlog Molotova
Po splošnem mnenju so berlinski razgovori o nemškem vprašanja dosegli^ svojo kulminacijo — Dulles je kategorično zavrnil sovjetski načrt za rešitev nemškega problema — Ameriška delegacija hoče izsiliti hitrejši potek razprave — Tudi Eden in Bidault poudarila nesprejemljivost sovjetskega predloga
Berlin, 5. febr. Posebni sti, predzadnji sestanek mi cije, Sovjetske zveze in V linu, se je začel danes nek sovjetski minister za zuna Po splošnem prepričanju danes kulminacijo razgovo nes bi se moralo pokazati, razprava o drugi točkj dne ce — nemškem vprašanju rebiti nadaljevali v zaprtem s prvo točko dnevnega re
dopisnik Tanjuga poroča: Bnaj-nistrov za zunanje zadeve Fran-el. Britanije v vzhodnem Ber-aj po 15. uri. Predsedovat je nje zadeve Vjaeeslav Molotov, je berlinska konferenca dosegla rov o remškem vprašanju. Da-aii je mogoča nadaljnja javna vnega reda berlinske konteren-— ati pa bođb z razgovori mokroga, kakor je bil to primer da.
Ameriški minister za zunanje zadeve Dulles je kot prvi govornik na današnjem sestanku štirih ministrov kategorično zavrnil načrt- Molotova za rešitev nemškega vprašanja. Obtožil je Molotova, da je podrl ta predlog ne zato, da bi prispeval k sporazumu med velesilami o nemškem problemu, pač pa da bi rešil režim v Vzhodni Nemčiji. Na koncu svojega govora je DuMes dejal: »Dejal bi e. Molotovu, da je pozno, vendar pa še ne prepozno, da bd se upanje v. berlinsko konferenco lahko popravilo«.
Ameriški minister za zunanje zadeve Dulles je oprl težišče svojega govora na trditev, da bi hotel Molotov, ko rešuje Vzhodnonemški režim, sovjetizi-rati vso Nemčijo. Hikrati želi zavleči razpravo o nemškem vprašanju in ne kaže pripravljenosti, da bi poiskal pot za rešitev nemškega problema v svobodnih volitvah. Molotov noče privoliti na svobodne volitve, ker se zaveda, da bi se 18 milijonov Nemcev v Vzhodni Nemčiji izjavilo oroti današnjemu režimu, za katerega se sam zavzema.
Opazovalci razlagajo Dulleso-vo izjavo kot znamenje, da hote ameriška delegacija izsiliti hitrejši potek diskusije o nemškem vprašanju in spraviti sovjetsko delegacijo v položaj, da se bo morala izjaviti, če je pripravljena popustiti. Po vesteh lz ameriških virov ameriška delegacija ne M hotela nada-
Sve italijanski ribiški ladji zaplenjeni
Reka, 5. febr. Dopisnik Jugo-presa poroča- da so jugoslovanski patrolni organi ujeli te dni pri nedovoljenem ribarjenju v jugo-slovanksih vodah italijanski ribiški ladji »Elisabeth« in »Pierearmida« iz Ancone. Poveljnika obeh ladij sta takoj podpisala zapisnik, v ka-terem potrjujeta, da sta brezpravno ribarila v jugoslovanskih vodah. Ujeti ladji sta bili izročeni carinskim oblastem v Šibeniku, ki so v smislu zakonskih predpisov obe ladji zaplenile, komandanta pa sta bila obsojena na globo 150.000 in 2Q2.000 din.^ Posadki obeh ladij sta bili izpuščeni in sta odpotovali z italijansko ribiško ladjo »Benedeto«, ki se je zatekla v Rogoznico pri Šibeniku, baje zaradi neurja. Sumijo pa. da se je hotela ta ladja približati jugoslovanski obali, da bi po radiju opozorila ostale italijanske ribiške ladje o gibanju jugoslovanskih patrolnih ladij.
Beograd, 5. fehr. Za dela v rvezi z odpiranij-em rudnika Majidaispek. bo dača zveza letos iz svojih sredstev 4 milijarde 50 milijonov đon. Načrt del obsega otvoritev in zgraditev rudnika ter flotacije za predelovanje 3,6 milijonov ton rude na leto, zgraditev nove topilnice bakra in tovarne žveplene kisline v Boru, tovarne super-fosfata v Prahovem z letno proizvodnjo 575,000 ton in zgraditev železniške proge Brodice Majđaffijpetk.
Z uresničevanjem teh načrtov se lotevamo enega izmed največjih investicijskih načrtov v prihodnjih letih. Proizvodnja
ljevati razprave o nemškem vprašanju, če se neposredno re bi pokazala možnost za spora-
^eograd, 5. febr. (Tanjug) Na današnji tiskovni konferenci je zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve, odgovarjajoč na vprašanja tujih in domačih novinarjev, izjavil, da se Jugoslavija zelo zanima za zamenjavo raznih oseb z državami Vzhodne Evrope. Pojasnil je, za kakšne osebe gre. To so jugoslovanski državljani, ki so jih iz raznih vzrokov zadržali v državah Vzhodne Evrope in se ne morejo vrniti v Jugoslavijo, kot n. pr. bivši gospodarski izseljenci, študenti, otroci, osebe, ki so jih satelitske armade Nemčije mobilizirale in so po vojni morale ostati v vzhodnoevropskih državah itd. Zastopnik državnega sekretairata je poudaril, da je v češkoslovaških zaporih 7 jugoslovanskih državljanov, bivših uslužbencev jugoslovanskih predstavništev v Češkoslovaški. Niti eden izmed njih ni bil javno obsojen. Jugoslovanska vlada je že večkrat zahtevala, da bi jugoslovanskim diplomatskim predstavnikom dovolili, da bi te osebe obiskali, jim pomagali s paketi, toda brez uspeha. Jugoslavija bi rada zamenjala te osebe za določeno število češkoslovaških državljanov, ki so bili obsojeni v Jugoslaviji.
Podobne težave ima Jugoslavija tudi z drugimi sosednimi vzhodnoevropskimi državami. Zastopnik državnega sekretarja je dejal, da se o teh vprašanjih razgovarja po redni diplomatski poti s tistimi državami vzhodne Evrope.
bakra se bo povečala na 55.000 ton letno, iz plinov v barski in majdanpešiki topilnici pa bomo pridobivali 230.000 ton žveplene kisline. Te v Boru doslej sploh miso pridobivali. Postopek bo izredno ekonomičen, s čimer bo mogoče daiti našemu kmetijstvu velike količine cenenega umetnega gnojila. Po današnjih svetovnih cenah se bo skupna vrednost nove proizvodnje bakra in superfosfarta povečala za 10,3 milijarde din.
Nove proizvodne zmogljivosti barvaste metalurgije v timo-Skem bazenu bodo zagotovile surovine Ja valjamo bakra In
zum, in se bo potrudila, da bodo ministri za zunanje zadeve prešli na razpravo o tretji točki dnevnega reda — o avstrijskem vprašanju.
Berlin, 5. febr. (r). Za ameriškim zunanjim ministrom sta na današnji seji govorila še britanski zunanji minister Eiden in francoski zunanji minister Bidault, ki sta prav tako oba odločno zavrnila sovjetski manever z najnovejšim predlogom Molotova. Britanski zunanji minister je '’rečno poudaril, da
s katerimi je do sedaj uredila normalne diplomatske stike.
Na vprašanje v zvezi z bližnjimi vojaškimi razgovori med državami ankarskega sporazuma je zastopnik državnega sekretariata odgovo-
Sporazum,
Britanin
London, 5. febr. (Tanjug). Britanski minister za surovine lord Woalto® je izjavil danes v Manchestru, da bo pred kratkim sklenjeni trgovinski spora-rum Velike Britanije z Japon-
Poslanik Repič izročil poverilnice
Bern, 5. febr. (Tanjug). Novo imenovani jugoslovanski poslanik v Švici, Viktor Repič je izročil danes dopoldne poverilna pisma predsedniku konfederacije g. Rodolfu Ribatellu. Pri izročitvi so bili navzoči vodja političnega oddelka Max Petitpierre, šef protokola Robert Mauri-re in kancler Charles Oser. V spremstvu ministra Rupiča sta bila svetnika poslaništva Dušan Jovanovič in Vojin Krtolica.
Beograd, 5. feb. Danes je bilo uradno sporočeno, da bosta odbor za gospodarstvo in odbor za proračun zveznega zbora ljudske skupščine začeli 10. februarja pretresati zve-
bakremih zlitin v Sevojnem in za tovarno kablov v Svetoza-revem. Ko bodo začeli obratovati novj obrati, bomo lahko ze lo povečali izvoz bakra, kablov in bakrenih valjanih izdelkov. Po približnih računih bi polno izkoriščanje novih obratov omogočilo izvoz 12.000 ton bakra in valjanih proizvodov v vrednosti 10,5 milijard dinarjev, kar da skupaj z bakrom 12,7 milijard vrednosti izvoza. Končni učinek Majdanpeka na našo plačilno bilanco pa bo gotovo še večji, kajti z uporabo supe rtfosfata bo mogoče povečati hektarske donose v kmetijstvu, kar bo zopet omogočilo povečanje izvoza živil.
Glede na sklenjene pogodbe bo Majdamipek začel s proizvodnjo leta 1957, v celoti pa bo doseženo izkoriščanje njegovih zmogljivosti šele leta 1960. Za dograditev vseh predvidenih objektov bo poleg letošnjih štirih milijard dSnarjev potrebnih še M milijard dinarjev.
je predlog Molotova popolnoma nesprejemljiv.
Berlin, 5. febr. (AFP). Zadnji na današnji seji je govoril sovjetski minister Molotov. Dejal, je da njegova vlada želi združitev Nemčije, do katere bi po njegovem mnenju moglo priti le s svobodnimi volitvami brez nadzorstva okupatorjev ali nevtralnih predstavnikov. Molotov je trdil, da je mogoča sestava vsenemške vlade iz predstavnikov vzhodnega in zahodnega področja. Kot dokaz temu je Molotov navedel sodelovanje komunletav v povojnih vladah evropskih držav. Te koalicijske vlade, jo dejal Molotov, so evoluirale v dveh 9mereh. Nekatere države so postale ljudske demokracije, v drugih pa jeSel razvoj v »nasprotni smeri« i® »komunisti so zapustili vlade«. Molotov je nato vprašal zakaj ne bi zahodni ministri sprejeli to
ril, da se bodo ti razgovori v kratkem začeli, in sicer verjetno v Ankari, da pa dan še ni določen. O balkanskem paktu je izjavil, da je trajen in je posledica globoke povezanosti interesov Jugoslavije, Grčije in Turčije ter da je važen prispevek k politiki miru in mednarodnega sodelovanja. Dodal je, da jugoslovansko stališče do atlantskega pakta ne more imeti nobenega vpliva na jugoslovansko stališče do balkanskega sodelovanja in balkanskega pakta.
bo koristil
sko koristil Veliki Britaniji. Ce britanski poslovni ljudje grauajo sporazum, morajo gledati nanj z državnega stališča, je dejal. Moramo trgovati z Japonsko. Sklenili smo sporazum, v čigar okviru bomo prodajali Japonski več kot bomo kupovali. Japonska nima rezervnih funtov šterlingov in lahko plača svoj uvoz samo z ustreznim izvozom.
Lord Wooilton je dejal, da bi Velika Britanija izgubila nova in važna tržišča, če ne bi bila sklenila tega sporazuma. Se več, Japonska bi bila v tem primeru prisiljena zmanjšati svoje nakupe v Britaniji in ostalih državah britanske skupnosti narodov, kar bi bilo po njegovem mnenju v veliko škodo za Veliko Britanijo.
zni družbeni plan in zvezni proračun za 1954.
Beograd, 5. feb. Odbor za narodno gospodarstvo zbora proizvajalcev zvezne Ljudske skupščine je sklical sejo za 10. februarja. Zelo verjetno je da bo to pravzaprav skupna seja odbora za gospodarstvo zveznega zbora in odbora za gospodarstvo zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine, na kateri bosta oba najprej poslušala poročilo zastopnika zveznega izvršnega sveta o družbenem planu za 1954. Pozneje bosta oba zbora verjetno delala ločeno in hkrati pretresala družbeni plan, dajala svoje pripombe in sprejemala sklepe, ki jih bosta nato v bistvenih vprašanjih spravila v sklad in ločeno poslala zvezni skupščini v končno odobritev.
V skupščinskih krogih so prepričani, da bo na dnevnem redu marčevega zasedanja skupščine pretres družbenega plana.
Odbor za narodno gospodarstvo zbora proizvajalcev zvezne skupščine bo poleg tega do konca meseca po svojih zastopnikih sodeloval pri razpravi o predlogu zakonov s področja kmetijstva, katere začetek je napovedan za 8. februar. Razprava bo v pododboru odbora za gospodarstvo zveznega zbora.
Letos nad 4 mtlifarde din
za Mafdanpek
Po današnjih svetovnih cenah se bo skupna vrednost nove proizvodnje bakra in super-fosiata povečala za 10.3 milijarde din —
Za dokončno zgraditev bo treba investirati še okrog 24 milijard din
izkušnjo tudi v Nemčiji.
TISKOVNA KONFERENC A V DRŽAVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE
Balkanski pakt fe važen prispevek mednarodnem« sodelovanju
Jugoslavija se zelo zanima za zamenjavo raznih oseb z državami vzhodne Evrope —
Vojaški razgovori med državami ankarskega sporazuma bodo v kratkem v Ankari
Sporočilo zvezne Ljudske skupščine
Minister Eden na poti v kon ferenčno poslopje
Namesto obreda - množično sežšganie mrtvih
Sožolna brzojavka jugoslovanskega veleposlanika v Indiji ob veliki nesreči v Alababadanu
New Delhi, 5. feb. (Tanjug). Ob nesreči na verski proslavi, ki je terjala življenja več sto ljudi, je poslal jugoslovanski veleposlanik v Indiji dr. Ni-koliš predsedniku republike Indije Rajendri Prasadu na-sledbjo brzojavko:
»Globoko so me pretresla poročila o tragediji v Alaha- . badanu. Vaši Ekscelenci in indijskemu narodu izrekam iskreno sožalje jugoslovanskih narodov, jugoslovanske vlade in moje osebne sožalje.«
New Delhi, 5. feb. (Tanjug). Ker ni uradnih podatkov o številu smrtnih žrtev pri Ala-habadanu, navajajo davišnji indijski časopisi o tem različne podatke. Indijska vlada je naročila posebni komisiji, naj preišče vzroke in ugotovi krivce. Romarji so včeraj ves
dan prestrašeni odhajali iz svetišča. Oberd kopanja v reki Ganges se je spremenil v množično sežiganje mrtvecev. Obala Gangesa pri Alahaba-danu, na kateri se je bilo pred nesrečo zbralo okrog 5 mLGjo-r.ov ljudi, so sedaj popolnoma izumrle.
Pogodba med Jugoslavijo in Turčijo
Ankara, 5. feb. (Tanjug). V Ankari je bila podpisana pogodba, po kateri bo Jugoslavija dobavila Turčiji 205 vagonov cistern za prevoz tekočega goriva. Naročilo je prevzela jugoslovanska tovarna Dragoslav Jovanovič — Goša iz Smederevske Palanke, ki bo dobavila vagone po jugoslovanskem izvoznem podjetju »Invest-Import«.
KUUB POMANJKANJU ELEKTRIKE
Predsednik republike sprejel generalnega polkovnika Peka Dapčeviča
Beograd, 5. febr. Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes dopoldne v Belem dvorcu generalnega polkovnika Pepa Dapčeviča pred njegovim potovanjem v Etiopijo, kjer bo kot posebni odposlanec predsednika republike izročil odlikovanje etiopskemu cesarju Haile Selasiju in drugim etiopskim visokim funkcionarjem.
Predsednik zvezne Ljudske skupščine Moša Pijade na seji ljudskega odbora
Beograd, 5. febr. Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade in ljudski poslanci z /ez-ne skupščine Vladimir Simič in Veljko Vlahovič so danes sodelovali pri delu sedme skupne seje obeh zborov ljudskega odbora mesta Beograda.
Predno so pričeli z dnevnun redom je predsednik mestnega ljudskega odbora Djurica Jojklč obvestil odbornike o ukrepih, ki so bili podvzeti za odpravo posledic vremenskih neprilik. Ze tekom jutrišnjega dne ne bo nobenih omejitev pri preskrbi mesta z električno energijo, razen za nekatera industrijska podjetja. Prav tako pričakujejo, da se bo v nekaj dneh izboljšala tudi preskrba s kurivom.
Japonska gospodarska delegacija pride v Beograd
Beograd, 5. febr. Jugopres je izvedel, da pričakujejo prihodnje dni prihod japonske uradne gospodarske delegacije, ki jo vodi Itaro Mizuno, bivši pooblaščeni minister in direktor oddelka za zunanjo trgovino v japonskem zunanjem ministrstvu. Japonska delegacija se bo med svojim bivanjem seznanila z gospodarstvom in potrebami Jugoslavije ter bo poskušala navezati tesnejše gospodarske sake z jugoslovanskimi gospodarskimi krogi in podjetji. To je prva uradna japonska delegacija, ki bo prišla po končani vojni v Jugoslavijo.
Seja izvršnega sveta Hrvatske
Zagreb, 5. febr. Na seji, ki je bila^ pod predsedstvom Jakova Blaže» vica, je republiški svet razpravljal o rokih za volitve delavskih svetov .na Hrvatskem. Proučili so tudi polo« žaj delavcev v tovarnah, ki so morale zaradi pomanjkanja električne energije omejiti proizvodnjo, ter nekatera druga tekoča vprašatija.
V Hiša bodo proizvajali miniaturne radijske cevi
Niš, 5. feb. RR zavodi v Nišu bodo proizvajali miniaturne radijske cevi za industrijsko-elektronska podjetja in radijske postaje. Prihodnje leto bodo montirali stroje in inštalacije, 1956 pa bo začela proizvodnja. Po perspektivnem planu naj bi 1960. leta proizvajali radio-rentgenski zavodi okoli milijon komadov teh cevi.
termocentrale še vedno ne delajo s polno zmogljivostjo
V januarju so naše termocentrale Brestanica, Trbovlje, Velenje in Ljubljana proizvedle okroglo 23 milijonov kWh električne energije; če bi delale s polno zmogljivostjo, bi proizvodnja znašala 29 milijonov kWh, to se pravi, da je znašala 6 milijonov kWh ali 21% manj. Nerazumljivo je, kako da se to dogaja ob današnjem velikem pomanjkanju elektrike, ko nam na drugi strani v zadnjem času celo Avstrija dobavlja po 120.000 kWh električne energije dnevno in nam na ta način pomaga v stiski. Termocentrale navajajo kot vzrok za manjšo proizvodnjo pomanjkanje premoga in dobave nekvalitetnega premoga od nekaterih premogovnikov.
Če bi naše termocentrale delale s polno zmogljivostjo, bi bile v industriji potrebne za približno 10.000 kWh manjše redukcije elektrike na delovni dan ali v kWh 240.000. Po našem družbenem planu pomeni za našo industrijo — brez večjih odjemalcev kot na primer elektrokemija in črna metalurgija — 1 kWh narodni dohodek (plača plus akumulacija) v vrednosti 230 din. Na osnovi tega lahko izračunamo, da so samo v januarju naše termocentrale ustvarile skoraj milijardo 500 milijonov dinarjev narodnega dohodka manj.
Kaj storiti? Edina rešitev, ki je zel* jasna in preprosta, je v tem, da premogovniki povečajo svoje dobave termocen-tralam. Oni se sicer izgovarjajo, da so pri sklepanju pogodb prosü la da velikega pomanj-
kanja ne morejo odpraviti. Vse to je res, toda kaj pa splošni družbeni interes? Premogovniki bi se morali zavedati, da je elektroenergija kri našega gospodarstva, brez katere v proizvodnji ni življenja. V naših rudarskih kolektivih, zlasti pa v organih njihovega delavskega upravljanja pa tudi v njihovih pristojnih okrajnih ljudskih odborih bi morala vladati tako visoka socialistična zavest, da bi v današnjem težkem položaju storili vse, da preprečijo nadaljnje mrtvičenje celotne naše
Letošnje zvezne investicije za mesto Beograd
Načrt zveznega družbenega plana vsebuje med drugim tudi predlog za dotacije našemu glavnemu mestu Beogradu. Po predlogu zveznega družbenega plana naj bi dobil Beograd zvezne investicije v znesku dve milijardi 605 milijonov dinarjev, in sicer za nadaljevanje gradnje novega Beograda, za projektiranje novega letališča, za gradnjo mostu čez Savo in za gradnjo stanovanj.
Iz zveznih investicij naj bi dobil BeogTad za gradnjo mostu čez Savo 840 milijonov dinarjev, za dograditev tega mostu pa bo potrebnih še 760 milijonov dinarjev. Za dograditev novega Beograda naj bi znašale po predlogu zveznega družbenega plana zvezne investicije 960 milijonov dinarjev, za gradnjo stanovanj v našem glavnem mestu pa 500 milijonov dinar-
proizvodnje zaradi pomanjkanja elektrike; posebno še, ker so tudi sami močni potrošniki elektrike, so pa edini v industriji, ki po današnjih omejitvah uporabe elektrike niso prizadeti.
Menimo, da bi bilo trenutno odveč razpravljati tudi o krivdi samih termocentral, ker si niso pravočasno priskrbele zadostnih zalog premoga. Letošnje težke izkušnje jim bodo za bodoče — kakor sploh vsej naši proizvodnji — dobra šola. Sedaj je najvažnejše, da se za vsako ceno izvlečemo in nepotrebne zagate in termocentra-lam omogočimo polno proizvodnjo.
Jugoslovonsko-ovstrijsha konferenca o režimu na Dravi
Beograd, 5. febr, — Jugopres poroča, da bo še ta mesec sestanek jugoslovansko - avstrijske komisije, ki naj reši še zadnja odprta vprašanja glede režima na Dravi, ki izvirajo iz izkoriščanja te reke v elektro-ener-getske svrhe. Točen datum in kraj sestanka še ni določen. Vsekakor pa bo ta sestanek v Avstriji. To bo že četrti avstrijsko-jugoslovanski sestanek o režimu na Dravi. Prvi sestanek je bil na Bledu, drugi v Vrhi na Koroškem, tretji pa v Opatiji. Ko bodo končana ta pogajanja, bo sestavljena jugoslo-vansko-avstrijska dravska komisija, katere statut je bil že sprejet.
8- str. 7 Slovensfä poročevalec 7 ST- 80 ~ tokruaiua ibm
Velike izgube zaradi pomanjkanja električne energije
Pred ustanovno sknpi&ino Združenja gradbenih podjetij FLBJ
Beograd, 5. fehr. £ne 38. februarja bo v Opatiji ustanovna skupščina Združenja
Se o komunalnih zavodih
Delavski svet jeseniške železarne je razpravljal o januarski proizvodnji
PO
talo
, . . . . , .__I«. gradbenih podjetij FLRJ.
Udeležilo se je nad 500 za-
Avtom ob ilriki promet t Srbiji J. ?topoikorv gradbenih, pod j eti j vzpostavljen tudi
Jesenice, 5. febr. Ker so vode
naših rek močno upadle, je dobila jeseniška železarna okoli 52.000 kilovatov premalo električne energije in so morali zaradi tega v preteklem mesecu obratovati le z delno zmogljivostjo. To se je močno poznalo pri proizvodnji. Plavž je dosegel 65 odstotkov mesečne proizvodnje, električna peč 7.8 odstotkov, težka proga 63, valjarna »2400« — 80.6 odstotkov, skupno je tovarna dosegla 78.4 odstotka mesečnega plana. Zaradi tega je bilo v tovarni izdelano 14.979 ton manj železa ln jekla ter od tega odpade na blagovno proizvodnjo 2.903 tone. Zelezarji so bili prisiljeni v preteklem mesecu Izkoristiti dopuste in je bilo v tem času Izkoriščenih 4.500 dni.
Tudi sicer podvzemajo kovinarji vse ukrepe in kljub temu, da znaša izguba (skupna in blagovna proizvodnja) 543,745.000 upajo, da bodo to veliko izgu-
Skupščinski odbori LB Srbije bodo pretresali družbeni plan in proračun za 1954
Beograd, 5. febr. V odborih Ljudske skupščine Srbije se bo začela 15. februarja razprava o predlogu družbenega plana in proračuna. Ta dan se bosta zbrala odbora za gospodarstvo in proračun obeh svetov in najprej sprejela svoje poslovnike, nato pa bodo člani odborov na skupni seja poslušali poročilo o družbenem
bo morda do konca leta povsem nadoknadili. To je nedvomno dokaz požrtvovalnosti ,bani“ ‘*d. kovinarjev, ker upoštevajo atmosfersko nezgodo, ki je prizadejala vso Jugoslavijo ter skušajo tako s svojimi močmi nadoknaditi škodo.	M.	8.
_________ „ cestah Beo- i* ▼seh republik. V inici&tiv-
grad—Zagreb. Beograd—Stara Paro- nem odboru, ki deluje Že od va,	Beograd—Obrenovae—Valjevo, Janškega novembra, poudar-
Valievo—Sabac,	Bor—Breitovačka . . P .	.	-P ____
J •	jajo, da bo glavna naloga no-
vega združenja doseči sodelo-
Za delo na cesti ni »dober« kdor koli — So stvari, ki jih ni mogoče reševati enotno — Nova uredba o finančno samostojnih zavodih je prezrla dosedanji gospodarski razvoj — Uspehi samoupravljanja — Dva konkretna predloga
V vseh krajib države se promet normalizira
Beograd, 5. febr. Po obvestilih, ki jih je dala »lavna direkcija jugoslovanskih železnic, bo danes verjetno vzpostavljen promet na progah Zagreb—Split, Vršac—Zrenjanin ' Crkva-V:
vam je gradbenih podjetij pri reševanju skupnih vprašanj, skrb za napredek in proučevanje znanstvene organizacije dela na tem področju ter skrb za naraščaj v gradbeništvu. Na ustanovni skupščini v Z. Dte£*S?fa fdnl Opatiji bodo med drugim raz-
1	,	■. 1 i	' nvfiTT' T n 11 n «Mvunf n-n T.i rt	TTf
V Makedoniji je spet začelo snežiti
Skoplje, 5. febr. Danes je v vsej Makedoniji spet začelo snežiti. Najbolj zasneženo je v ohridskem okra-ju.kjer so včeraj x velikim trudom, ob pomoči članov Socialistične zveze, nuldožerjev zasnežene ceste.
Bela
jnjai
ršac, Pančevo—V ršac Tomič—Kovin, železniški
Jaša
»ji ...
govini ter Makedoniji ie normalen.
promet v Sloveniji, Bosni in Herce-
..-1 ic
V južni Srbiji vozijo vlaki na vseh
glavnih progah, razen na delu proge NiŠ—Prahovo in ^ na ozkotirnih progah Stalac Paračin—Zaječar ter nekaterih drugih.
Letala jugoslovanskega aerotransporta vozijo normalno na vseh mednarodnih progah iz Zagreba, jutri pa bodo verjetno začela voziti tudi iz Beograda. Z zemunskega letališča bo
previjali o vprašanjih jugoslovanskega gradbeništva v svetu, o novih gospodarskih ukrepih ter o kritičnem materialu, strokovnih kadrih, naraščaju in mehanizaciji.
Novo združenje bo delovalo _	.......... ... v okviru Industrijske zbomi-
Po štirih dneh prvi vlak ce FLRJ. v Splita
popolnoma odrezano od ostalih krajev v republiki.
Ko so vzpostavili normalni železniški promet čez Bankovičevo in Ri-stovac, so včeraj in danes prispeli v Skoplje in ostala mesta Makedonije prvi transporti s hrano in kurivom.
V članku >Pohitimo, da na bo zmeda* je Slavko Lamberger dne 23. januarja poročal o sestanku zastopnikov komunalnih zavodov na tajništvu za komunalne zadeve MLO. Obravnaval je novi položaj, ki naj bi ga imeli ti -zavodi po novi uredbi, vendar se po mojem mnenju ni dotaknil glavnega problema. Komunalni zax>odi imajo tako raznoliko dejavnost, da bi delavce enega in istega zavoda lahko uvrstili v več plačilnih skupin, kakor so kovinska, mizarska, mehanična, gradbena itd., čeprav je res, da je med njimi največ nekvalificiranih delavcev, ki opravljajo najvažnejša, pa tudi naj-
neprijetnejša dela. Ti ostanejo po novih uredbah v najnižji skupini in tega problema tov. Lomberger ni nakazal. V čem je torej bistvo tega, kar prizadeva odgovornim ljudem o zavodih prav resne skrbi?!
Danes govorimo pogosto o brezpo-selr\osti, dejstvo pa je, da ljubljanska Uprava cest in Snaga ne moreta dobiti delavcev za svojo vzdrževalno službo. Obema manjka vsaj 70 ljudi, ki bi bili potrebni, da se kolikor toliko izpolnijo delovna mesta. Delavci sicer prihajajo na zavod In sprašujejo za delo, ko jim pa povemo, za kakšno delo gre, odidejo. Za 30.— din na uro so pripravljeni
Mladinske delovne akcije za zgraditev šol v Bosni in Hercegovini
SPLIT, 5. febr. Danes okoli 13. ure je pripeljal v Split po štirih dneh zastoja prvi vlak iz Zagreba. Vlak, ki je pripeljal v Split s peturno zamudo, se je prebil po unski progi preko Bosne, ker je promet po laški progi še vedno prekinjen.
Petina republiškega proračuna za zaostale kraje
Po predlogu republiškega proračuna LR Srbije, ki ga je poslal te dni izvršna svet Srbije skupščini, da o njem razpravlja na svojem naslednjem zasedanju v začetku msirca, bodo dobili zaostali kraui in okraji, ki so gospodarsko razmeroma nerazviti, iz republiškega proračuna posebno dotacijo za kriitje Beograd, 5. febr. Skupina stro- sedanjih določil na čim bolj kan- izdatkov. Vse te dotacije zna-kovnjakov komisije za zaščito ma- kremi k proučenih gradivih, šaijo 20% od skupnih proračun-tere in otroka zveznega zavoda za namerava komisija za zaščito ma- skill izdatkov LR Srbije, narodno zdravje pripravlja pred- tere in otroka izdelati vsestranske loge za dopolnitev in spremembo analize o stanju zdravstvene za-obstoječih in za sprejemanje novih ščite v celi državi, posebej pa še zakonskih predpisov, ki urejajo v večjih mestih, industrijskih cen-
Nove predpise za zaščito matere in otroka pripravljajo
Sarajevo, 5. febr. Današnji plenum CK Ljudske mladine BiH je bil posvečen pripravam za bližnji kongres ljudske mladine te republike. Po anketi, ki jo je izvedel CK preko okrajnih komitejev, je ugotovljeno, da zahtevajo mladinske organizacije, naj kongres prouči delo vaške ženske mladine, kmetijsko iz-
obraževanje mladine ter problem učencev v gospodarstvu. Razpravljali so tudi o reorganizaciji mladinskih organizacij. Na plenumu je bila iznesena tudi pobuda, naj bi se organizirale množične mladinske delovne akcije za zgraditev šol. ker je v tej republiki še okrog 450 šolskih okolišev brez šolskih poslopij.
Novi izdelki srbske industrije
zaščito	matere	in otroka. Obsež-	trih in	na vasi. Prav tako bo ko-
no delo, ki bo,	kot izgleda, trajalo	misija	proučila organizacijsko
celo leto, ima za cilj izboljšati strukturo institucij, ki nudijo za-planu	in proračunu	Srbije,	ki	ga	zaščito	matere	in otroka in omo-	ščito materam in otrokom, sedanjo
bo	podal zastopnik	republiškega	gočiti,	da se	ta zaščita razvija	mrežo	institucij in perspektivo
vzporedno z našim splošnim druž- razvoja z ozirom na pogoje in benim razvojem.
Da bi slonelo delo pri reviziji
izvršnega sveta. Odbori bodo na prihodnjih sejah pretresali predlog piana in proračuna.
Trboveljski okraj bo porok za več kot dve in pol milijarde dinarjev
Na seji Okrajnega zbora in dustrijskih podjetij v našem Za-Zbora proizvajalcev v okraju savju.
potrebe posameznih krajev. Končno bodo proučili sistem vzgoje kadrov v teh ustanovah in pri-
Proslava 150-letnice pivo srbske vstaje v Valjevu
Valjevo, 5. fetor. Proslava 150-letnice prve srbske vstaje v Valjevu se je pričela sinoči s slavnostno akademijo v narodnem gledališču, ki je posvečeno spornimi usmrtitve vailijevskih knezov Alekse Nenadoviča in Rije Birčamma. Dopoldne je bil pri spomeniku, na kragiu, kjer je Daihija Fo&č Me-btned Aga
pravih večletni orientacij pro- usmrtil 5. februar j k 1804. leta gram za dotok tega kadra m nje- val.jevske kneze, slavnostni govo strokovno izpopolnjevanje. nliting> kateremu je prisostvo-.
vato vešiko število ljudi iz Vari Makedoniji razpravljajo lijeva din okolice. O Aleksi Ne-
Trbovlje so pred kratkim razpravljali o poroštvu za investicijska posojila nekaterih naših gospodarskih podjetij. Tako je Okr. ljudski odbor v Trbovljah prevzel poroštvo za investicijske kredite,
Mihe Marinko na seji SZDL v Trbovljah
Ljudski poslanec mesta Trbovlje tov. Miha Marinko je pretekli torek, 3. t m. nepri-
ki jih bodo najeli Cementarna in čskovano pri’pel med svoje strojna tovarna v 1 rbovljan ter Tovarna dokumentarnega in kart-nega papirja v Radečah.
T rbovljska cementarna potrebuje največji kredit in sicer 1 milijardo 828 milijonov dinarjev, ki ga bodo uporabili za popolno rekonstrukcijo tovarne, po kateri bo proizvodnja cementa dva- do trikrat večja kot danes. — Papirnica v Radečah je dobila poroštvo za 148 milijonov 300.000 dinarjev, ki so ji potrebni za nakup strojne naprave za površinsko
o m. plenumu CK ZKJ
Skoplje, 5. feb. Več članov CK ZKJ in CK ZK Makedonije bo imelo prihodnji teden pred komunisti in člani SZDL predavanja o tretjem plenumu CK ZKJ. V Skopi ju bodo govorili Ljupčo Arsov, Stra-hii Gigov in Vaum Naumov-sld.
O delu III. plenuma CK ZKJ živahno razpravljajo komunisti na letnik sestankih osnovnih organizacij, ki so sedaj na področju vse republike.
nadoviću in Iliji Birčaninu tear njunem dedu pri pripravah za vstajo, je govoril Rado Dra-šković, upravnik državnega ar- ■ hiiva v Valjevu. Za njegovim govorom je sledil kulturno umetniški program. Za tem so predstavniki okrajnega ljudskega odbora in množičnih organizacij potožili ob spomenik vence.
Danes so bile spominske svečanosti tudi v Brankovini, kjer je pokopan Aleksa Nenadovič ter v Ceiijah, kjer je pokopan Ilija Birčanin.
Januarski pregled
topljenje papirja in za nakup novega parnega kotla. — Strojna tovarna v Trbovljah bo pa uporabila investicijsko posojilo v višini 689,980.000 din za dokončno izgradnjo svojih tovarniških objektov ter za nakup raznih strojnih naprav, potrebnih za izpopolnitev tovarne.
Tako bo trboveljski okraj porok za skupno 2 milijardi 666 milijonov 280 tisoč dinarjev za izgradnjo in povečanje velikih in-
v glavnem nespremenjene
borih, nato pa bodo izvolili odbor Socialistične Zveze Trbovlje-Center.
S.
Za razvoj piranskega pristanišča
Koper, 5. febr. V Piranu je ustanovljena komisija iz zastopnikov pomorskega inštituta »Ag-marite«, luške kapitanije in raznih privatnikov, da bi se pogovorili o razvoju piranskega pristanišča. Kot smo že pisali, predvideva letošnji družbeni načrt preusmeritev piranske ladjedelnice, ki naj bi poleg gradnje lesenih ladij popravljala tudi ladje železnih konstrukcij. Na sestanku so člani najprej pozdravili sklep ljudskega odbora iz Kopra, ki dolača nekaj desetin milijonov dinarjev za nabavo velikih tovornih čolnov. Zatem so ugotovili, da je precejšnje število jadrnic zastarelih in jih bo treba obnoviti Opozorili so tudi, da je nujna nabava dveh ladij s skupno tonažo 600—700 ton za prevoz premoga iz sečoveljskega rudnika in za prevoz soli.
Sinoči je bil v Piranu tudi »e-
volivce v Trbovljah. Ker je bil ob času njegovega prihoda ravno sestanek Socialistične zveze Trbovlje-Center v Delavskem domu, je tov. Miha Marinko v spremstvu sekretarja MK ZK Trbovlje tov.
Dušana Povšeta odšel tja.
V skoro štiriumi razpravi je tov. Miha Marinko odgovarjal na razna vprašanja ter
ob tej priložnosti podrobno />	. i
osvetlil primer Milovana Dji- Gene na drobnem
lasa, ki je s svojimi članki v naših časnikih povzročil veliko škode in napravil zmedo med člani ZK in člani naše Socialistične zveze.	Beograd, 5. feb. Po podatkih tev je posledica tega, da se je
Na tej seji so razpravljali zveznega zavoda za statistiko regres zmanjšal od 60 % na tudi o volitvah v odbore 111 evidenco se cene na drobno 20 %. Zaradi tega so plačevali SZDL. Sklenili so, da bodo v januarju, če jih primerjamo kmetje v januarju za razno najprej volitve v uličnih od- s cenami v lanskem decembru orodje skoraj za polovico višjo
- z izjemo cen za kurjavo, petro- ceno, kakor preje. Spričo tega lej, orodje in gradbeni mate- je bil promet s kmetijskim rial, v glavnem niso bistevno orodjem zelo majhen, spremenile.	Za 10 % so se podražile de-
Drva za kurjavo so se po- ske ^ sjcer zat0; ker plačuje-dražila povprečno za 13,8 %, j0 proizvajalci od novega leta za '°' D°.te pcT dalje na ves rezani les iglav-drazitve je prišlo zaradi manj- cev 14 % prometnega davka.
stan ek mestnega ljudskega odbora, prometnega ^davka^ Dobavo C®ne tekstiRnh izdelkov na katerem so sprejeli zaključni ^ ^ furjav0 niso mogle vseJ\ YFst> obutve m izdelkov račun iz leta 1953 v znesku 42	povečanih potreb široke za higijenske potrebe so osta-
milijonov dinarjev. Nato so izvo- potrošnje, tako da jih je ves n^Pr^nienjene. Od izdel ov lili svete odbora in razne komisije. mesec v velikih mestih pri- za P0*!761?® gospodinjstev so se Sklenili so tudi reorganizirati trgo- manjkovalo. Velike težave so Počele zarrnce (za 12 %), ku-v.insko mrežo, zaradi česar bodo ^ile v januarju tudi pri pre- hatoiki 111 votI° steklo. Ta po-1 Revidirali mestno trgovsko pod- skrj-,i prebivalstva in industri- cenitev Sre na račun nižjih jetje in ustanovili podjetje za teks- je s premogom, ker rudniki cen v tovarnah.
niso mogli dobaviti pogodbe- Zaradi neugodnih vremen-nih količin, potrebe pa so za- sklh razmer in manjšega doradi hudega mraza bistveno voza je bilo tržišče kmečkih narasle. Lignit in rjavi premog pridelkov razmeroma šibko, sta se v glavnem podražila za- Za 7.9 % se je podražilo sadje radi zmanjšanje regresa tr- za 2,8 % sveže meso in za 3 % govinskim podjetjem, medtem jajca. Nespremenjene so osta-ko je imelo večje povpraše- le cene žit to izdelkov, živin-vanje zaradi mraza na cene ske krme, mleka to mlečnih manjši vpliv.
Petrolej za razsvetljavo se je podražil od 86 na 94 dinarjev, ker se je prometni davek povečal od 50 na 70 dinarjev.
V krajih, kjer so imeli še stare zaloge, do podražitve ni prišlo.
Najbolj so se dvignile cene za vprežne to ročne kmetijske stroje kakor pluge, škropilnice to drugo. Tudi ta podraži-
ti! dn obutev ter podjetje za živila in galanterijo.
Za pospešitev ribolova bodo v Piranu v kratkem ustanovili pod-jeeie »Ribič«, ki bo prodajalo ribe tudi na debelo. Novo podjetje bo imelo na razpolago tri motorne ribiške ladije za zimski lov in za lov na odprtem morju. V načrtu imajo tudi nabavo treh ladij za lov na tuno, ker morajo naše tovarne ribljih konzerv kupovati tuno na drugih tržiščih, kar znatno draži proizvodnjo.	J. L.
izdelkov. Ves januar so nekoliko padale cene alkoholnih pijač, kave in riža. Vino to žganje nove letine sta se pocenila zaradi nižjega prometnega davka, pa tudi ponudba je bila precej višja.
Mnogo srbskih podjetij je Ro v novo leto ne le z načrti za povečanje proizvodnje, temveč tudi z načrti za večji asortima.
Tovarna strojev in železniških vozil »Stanko Paunovič« bo na primer letos na novo začela izdelovati specialne vagonske cisterne za Turčijo, parne valjarje in bitumenske peči. Serijsko bo začela izdelovati drobilce za kamen. Tega ne izdeluje doslej v naši državi še nobena tovarna, čeprav je povpraševanje izredno veliko. Računati pa moramo s tem, da se bo to po-
Udeležba podjetij in ljudskih odborov v Makedoniji pri natečaju za investicijske kredite
Steklarna v Skoplju se poteguje za kredit 700 milijonov dinarjev, ki ji je potreben za zaključna gradbena dela, za naikup opreme in montažo strojev. Del te tovarne bo začel obratovati letos. Tekstilni kombinat v Tetovem je že dobil garancijo za nekaj sto milijonov dinarjev, ki jih bo uporabil za nakup opreme, montažo tkalnice in dograditev večjega števila objektov. Za kredite se potegujejo tudi cementarna v Skoplju, tovarna frižiderjev v Rifolju, tovarna porcelana in kombinat svile v bližini Titovega Velesa in nova železarna v Skoplju. Slednji je potreben kredit za izvajanje pripravljalnih gradbenih del. Nad 30 tovarn in podjetij, ki želijo razširiti in izpopolniti proizvodnjo, je zaprosilo za kredite v znesku 100 in več milijonov dinar j e v.
Investicijski krediti za kmetijstvo znašajo letos okrog 5 milijard dinarjev. Za melioracijska dela v Pelagoniji, Povardarju, Stru-miškem polju in drugih krajih Makedonije so pristojni organi zaprosili za kredit v znesku 2 milijardi dinarjev, za državna posestva pa 2 milijardi 700 milijonov din.
Mednarodna razstava fotografije v Ljubljani
Ljubljana, 5. febr. Od 25. aprila do 23. maja letos bo v Ljubljani 5. mednarodna razstava fotografij. Razstavljali bodo najboljši svetovni in domači avtorji in sicer čmo-belo in barvno fotografijo ter barvne diapozitive. Največ razstavljalcev bo iz ZDA, Kanade, Kube, Južnoafriške Unije, Pakistana in Turčije. Najboljše fotografije bodo dobile nagrade ali plakete.
vpraševanje še povečalo, če vemo, da bomo v prihodnjih letih neprimerno bolj kot doslej skrbeli za zgraditev modernega cestnega omrežja.
Hladilne naprave smo do lanskega leta uvažali. Sele proti koncu leta je začel izdelovati takšne naprave serijsko »Jugo-stroj« v Rakovici. Bloksignalna delavnica v Nišu bo letos izdelovala hladilnike in stroje za izdelovanje ledu, pa tudi ter-mopekarne, komandne aparate signalnih naprav in več drugih izdelkov za naš promet.
Kolektiv livarne »Cegar« v Nišu je začel izdelovati velike pralne stroje, v teku pa so dela na prototipih majhnega pralnega stroju za gospodinjstva. Ti dve vrsti strojev bodo začeli izdelovati že letos serijsko, njihova izdelava pa bo zavzela 80 odstotkov celotne proizvodnje tega podjetja.
Na trgu domačih radijskih aparatov bo prišlo do močnejše konkurence in verjetno tudi do pocenitve. V bližnji prihodnosti bodo začeli RR zavodi v Nišu serijsko izdelovati radijske aparate srednje jačine, razen tega pa še celo vrsto drugih sodobnih električnih naprav, tako rentgenske cevi od 6 do 10 kilovatov, dve novi vrsti radijskih žarnic in drugo.	I. S.
Izvoz v Anglijo
Po vesteh iz merodajnih virov je bil dosežen med jugoslovanskimi in angleškimi pristojnimi gospodarskimi organi sporazum o tem, da se omogoči neoviran izvoz kontigentiranih izdelkov v Veliko Britanijo, še preden pride do sklenitve novega jugoslovansko-britanskega trgovinskega sporazuma. Britanski pristojni organi bodo izdajali svojim trgovcem uvozna dovoljenja za leto 1954 do ene šestine kvote, ki je za ustrezni izdelek veljala lani. Vsa izvozna dovoljenja, ki so bila izdana do 31. januarja 1954, gTedo na račun kvote za leto 1953, neizrabljena dovoljenja pa se morajo realizirati do 31. marca letos.
Jugoslovansko-britanski razgovori za sklenitev novega trgovinskega sporazuma bodo v drugi polovici tega meseca v Londonu. (Jugopres).
Eedki severni gostje
Ornitologe to ljubitelje ptic bo zanimalo, da so dne 2. t. m. v opoldanskih urah v Idriji na jugovzhodni strani zasledili manjšo skupino (10 — 15) Peganov (bombycilla garulla). V družbi domačih ptic so iskali zavetja pred burjo v goboki grapi pod grmovjem.
Pomorske zveze z Daljnim vzhodom vzpostavljene
Motoma ladja »Pula« odplula ▼ Rangoon
Reka, 5. febr. Po temeljnih pripravah za vzpostavitev rednih pomorskih zvez z državami Daljnjega vzhoda, je te dni prekomorsko pa-roplavno podjetje »Jugolinija« vzpostavilo praktično zvezo z njimi. Z Reke je odplula motorna ladja »Pula«, ki ima 3.100 ton nosilnosti, s tovorom raznih domačih izdelkov v Rangoon v Burmi. Potovanje bo trajalo okrog dva meseca. Hkrati je v »▼obodni plovbi prevzela tovor iz Amerike za Japonsko tudi ladja »Bosna«, ki ima 12.000 ton nosdnosti. To je že drugo potovanje »Bosne« na Japonsko v teku zadnjih mese-
CÄTk praktična vzpostavitev direktnih pomorskih zvez z lukami Daljnega vzhoda je le uvod za uvedbo redne proge, namenjene^ v prvi vrsti za t'ž?šča v Indiji in Indoneziji, v teh državah je v zadnjem času povečano zanimanje za nase proizvode.
Redna proga bi se imela
jih sedaj grade v reški ladjedelnici *	*	*	* po 4.700
ja »Tri-
*J P»
»S maj«. Vsaka bo imela
ton nosilnosti. Motorna lad,
34 avtorjev bo razstavljalo v Benetkah
__________ Beograd, 5. febr. Olami zvez-
glav« bo dograjena aprila, nato bo ne žirije in precfcsfcaMnifci komi-sledila »Velebit« in na kraju 8e sije za kuMome ZV©ze Z imo-
»Lovčen«, ki ga bodo v najkrajšem J_________________..______»
časn splovili v »orle.	zemstvom so izbrali za pred-
Odhod prvih ladij »Jngolinije« v stoječo TOednairocLno razstavo pristanišča Daljnega vzhoda po dik y Benetkah 227 del 34 av-
osvoboditvi ni prva pomorska zveza ______.__________ kši	t,
Z oddaljenimi svetovnimi tržišči, torjev. Izbor }e bil izvršen lz Takšne zveze je vzdrževalo že pa- del, ki so bila razstavljena na roplo>jo podjetje »Jugoslobodna«, j 2vezn« razstavi grafike, ki je
ki se Je pozneje združilo s podjet-	i___	„	«*;
jem »Jugolinija«. V prosti nlovbi M« nedavno v Beogradu. 2i-je vzdrževal to zvezo parnik »Bo« rija je mnenja, da bo izbor sk&
. ....	,	pokazal raznovrstnost in boga-
Z vzpostavitvijo redne proge z ,	, ,	.	_____
Daljnim vzhodom vzpostavlja podjet- StVo sodobne jugoslovanske je Jugolinija že svojo četrto redno graifike. oceansko progo. Doslej so že
Ustanovna skupščina zvezne industrijske zbornice 17. L m. v Beogradu
Pripravljalna dela v zvezi z ustanovitvijo zvezne Industrijske zbornice so v glavnem končana. Iniciativni odbor, ki je izdelal načrt statuta, je že povabil industrijska podjetja, da pošiljajo zastopnike na ustanovno skupščino dne 17. februarja letos v Beogradu.
Zvezna Industrijska zbornica bo tako prva velika gospodarska organizacija, ki se ustanavlja na osnovi nove uredbe o združevanju gospodarskih organizacij. V skladu s to uredbo se bosta ustanovili še zvezna, kmetjska zbor-
Tako je prav
Mestna obrtna zbornica fe izključila iz svojih vrst krojača Franca Šintlerja
.	BV'- Za komisarja jugoslovanske
EvropoPrn^Bližnjim™zhodom. Ni*razstav« v Benetkah je dotočen niča, za katero so pripravljal-znnimivo, d. pomorstvo s»«re Jogo- član slovenske a/kademije ma- na dela že delj časa v teku, to
n osti m umetnosti, unfv. prof. zvezna zunanjetrgovinska
i.' jnnil« t. \ Vzdrževale jo bodo . pristanilči na Daljnjem vzhodu, na$e natnovejše motorne l-Aje» ki	Y. li«	_
zbornica.
V	zvezi z našim člankom pod naslovom »Obsodimo obrtnike, ki sramotno izkoriščajo mladino«, ki smo ga objavili 3 febr. t. 1., je prejelo uredništvo dopis mestne obrtne zbornice v Ljubljani, v katerem sporoča, da je zbornica takoj, ko je zvedela za podlo dejanje, izključila prizadetega krojača Šintlerja Franca iz Trubarjeve ulice 8 iz svoje srede in predlagala MLO-ju,- naj mu odvzame obrtno dovoljenje. Prav tako je po istem poročilu tudi obrtna nabavno-prodajna zadruga oblačilnih strok izključila imenovanega obrtnika iz svojega članstva.
V	svojem dopisu mestna obrtna zbornica poudarja, da se tudi oni pridružujejo mnenju pisca članka, da Je za to podlo dejanje dve leti in pol prenizka kazen in zahtevajo, da se storilca za ta zločin najstrožje kaznuje. Zbornica pripominja, da za ta osamljeni primer zločinske zlorabe 14-letne vajenke ne gre Javno obsojati
kopati jarke, za 36 do 40 din na ura
fa nočejo pometati cest in podobno.
nako je pri Kanalizaciji, ki ne more in ne more dobiti čistilcev kanalov. Ce bo nova uredba v celoti obveljala, se bo to stanje še poslabšalo. Ljudje bodo zahtevali tz-plačilo in — šli.
Uprava za delovno silo ni poslala Snagi v zadnjih dveh letih niti enega za delo sposobnega človeka, ki bi hotel delati na cesti. Fizično manj sposobni ali celo duševno defektni za takšna dela gotovo niso primerni. Do leta 1951 je znašal stalež bolniških izostankov pri Snagi do 25%, v zadnjih dveh letih pa največ d* 5 odstotkov. To je posledica naša nove prakseglede na katero menimo, da vsak delavec res ni zmožen opravljati cestnih del v vsakem vremenu in ob vsakem času. Dosegli pa smo to tudi z uvedbo primernega stimulativnega nagrajevanja. Akordni sistem čiščenja ulic in redne mesečne nagrade za dobro vzdrževanje so dali uspehe, ki so vsakomur vidni.
Načini upravljanja komunalnth zavodov so v naši državi zelo različni. V Sloveniji in še posebej v Ljubljani smo glede tega nedoomno precej pred drugimi. V bratskih republikah na jugu imajo n. pr. ti zavodi dovolj delovne sile, pri nas v Ljubljani pa je to stalno veliko vprašanje. Mi imamo delavsko samoupravljanje, drugje ga nimajo. Menim, da je nemogoče, najti pravilno rešitev z uredbo, ki bi veljala za vse enako. Zakonodajalec bi moral upoštevati specifičnosti posameznih krajev ali širših področij. Uredba bi se morala glasiti tako, da bi imeli ljudski odbori pravico, določati plačne sklade s posebnimi predpisi in sicerv skladu s svojimi prilikami.
Nova uredba o finančno samostojnih zavodih ima še eno značilnost, in sicer v tem, da zaustavlja gospodarski razvoj komunalnih zavodov in jih sili nazaj pod administrativno upravljanje MLO. Kakor že rečeno, imajo komunalni zavodi v Sloveniji kolektivno upravljanje in to želijo uvesti tudi v drugih republikah. Kongres sindikatov LR Srbije bo na primer pod posebno točko obravnaval zahtevo komunalceo po kolektivnem upravljanju. Tam gredo s svojo zahtevo še dalje, kot smo mi danes, in zahtevajo status gospodarskih podjetij. V bistvu imajo prav. Tudi pri komunalnih delih se lahko ugotavlja efekt dela: novo asfaltirana cesta, restavriran kanal in podobno. Tu imamo torej prav tako opraviti s plodovi dela, kakor v tovarnah obutve, pohištva, konfekcije itd. Čemu torej odrekati ljudem o teh zavodih pravico do samoupravljanja! Po novi usedbi pride v primerih, kjer se vzpostavi kolektivno upravljanje, v tak kolektivni upravni organ iz vrst delavcev zavodov ena tretjina, dve tretjini članov pa imenuje pristojni ljudski odbor S tem se delavsko samoupravljanje dejansko ukinja, ne glede na uspehe, ki jih je dalo zadnja leta. Naj navedem le primer >Snagec V obliki dotacije je dal mestni ljudski odbor za >Snagoc: leta 1950 12 milijonov, leta 1951 (za >Snagot in javno razsvetljavo skupaj) 11 milijonov, leta 1952 — 21 milijonov in leta 1955 — 35 milijonov din. V istem času so znašali lastni dohodki: leta 1951 — ? milijonov, leta 1952 — 15 milijonov in leta 1955 — 16 milijonov.
Te v bistvu suhe številke povedo, da je moral izdati mestni ljudski odbor leta 1950, ko se je samoupravljanje pričelo in ko je še veljal sistem živilskih nakaznic, za >Snago< 12 milijonov din, lani pa le 19 milijonov. Malone odveč je vprašanje, kakšno je bilo lice Ljubljane takrat in kakšno je danes. Prepričan sem, da je edino pravilno, de gremo po tej poti naprej. — Te stvari veljajo enako za Upravo cest in Kanalizacijo.
Nanem teh vrstic je, sprožiti razpravo o razmerah v komunalnih zavodih na splošno. Po mojem mnenju bi imeli opraviti s težkimi posledicami, če bi vztrajali pri izdanih odločbah. Konkretno predlagam, da se 57. člen že navedene uredbe iz lanskega decembra izpopolni z do-ločbo, da so pristojni ljudski odbori upravičeni izdajati za komunalne zavode predpise o plačnih skladih, spremeni pa naj se tudi 14. Člen, in sicer v tem smislu, da prideta v kolektivni upravni organ iz vrst delavstva zavodov samih vsaj dve tretjini vsega števila članov tega organa. Ta zadnji predlog narekuje želja, da se samoupravljanje še bolj krepi, ne pa, da se praktično odpravi. S tem pa ni rečeno, da sedanji predpis ne bi bil smiseln v perspektivi, ko nas bo ose bolj prevzela ideja komune in ko bo imela ta ideja trdnejše oblike, kakor jih ima da-nes-	Ivan Kosec
Devizni tečaji
obrtnikov, ker bi tako pisanje neupravičeno jemalo čast in zaupanje v obrtništvo, ki se skupno z vsemi delovnimi ljudmi trudi za prave socialistične delovne in učne odnose in znatno prispeva tudi k našim skupnim uspehom.
Treba je ugotoviti, da je bil ukrep mestne obrtne zbornice pravilen ln da sta mestna obrtna zbornica in njeno članstvo s tako doslednostjo samo pridobila zaupanje in simpatije javnosti. Zato bi bilo nepravilno razumeti nas prvi članek kot splošno obsodbo obrtnikov, marveč le kot obsodbo takih obrtnikov, kot je bil imenovani krojač Sintler Franc. Pojavi zlorabljanja vajencev in vajenk na niso omejeni na privatne obrtnike, marveč jih zasledimo tudi pri posameznikih v državnih podjetjih in velja kritika in šola iz gornjega primera njim prav tako kakor vsakomur drugemu, ki bi izkoriščal mladino, ki mu jo je družba zaupala v uk in vzgojo.
Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili 5. februarja zaključki po naslednjih tečajih:
USA dolar 804 (802.94, 805.75, 169); angl. funt 2399.03, 2400, 186); PM 20.900 (20.876.18, 21.101.17, 196); belg. frank — (1761.54, 1800, 200); franc, frank — (230.85, 240.64, 181); Sfrs 19.400 (19.309.03, 19.420.45, 183); Lit 130 (130. 128.40, 168); Lit STO 116 (115.67, 116, 142); holand. forint — (20.024.34, 20.007.12, 153); Šved. kr.
—	(14.000, 14.000, 141); egipt. funt
—	(1800,	1800,	109); obr. dolar
Avstr. 793.— 792.18, 796.33, 165); obr. dolar Grčija — (654.32, 657.96, 119); obr. dolar Turčija — (623.74, 627.16, 109); obr. dolar Brazil. — (600, 620, 106).
Opomba: V sklepaju pomeni 1. število predhodni srednji tečaj FLRJ. 2. število srednji tečaj FLRJ, 3. število ažio v ‘Ic. Crtica za označbo valute pomeni, da v določeni devizi v Ljubljani ni bilo zaključkov.
Situacija: Tečaji nalahko rastejo pod vplivom tečajev na ostalih obr. mestih. Trgovanje živahno, prometa preko 82 milijonov. Na prodaj velika količina obr. dolarjev Avstrija, precej USA dolarjev in DM. Glavni prodajalec Rudnik svinca, Mežica, Industrija usnja, Kamnik in Putnik, Ljubljana.
Včeraj objavljeni tečaji so tečaji »posebnega sestanka« z dne 4. t. m., kar s tem popravljamo.
■•"•■*•* ......
!	EXPORTPROJEKT	f
:	podjetje za komercialno	?
•	in turistično propagando	•
•	Ljubljana, Cankarjeva 4	•
•	potrebuje zaradi razširitve •
:	svojega foto oddelka tri •
. dobre strokovnjake:	?
•	fotografa — SNE-	•
•	MALCA	;
J	FOTOGRAFA — LABO-	1
j RANTA
i	RETüSERJA ZA AME-	T
: rikansko retuso ?
Za prvi dve mesti pride- ? t dejo v poštev samo in tere- i
•	senti, ki lahko samostojno j
j ih kvalitetno izvršujejo vsa s :	dela iz fotografske stroke, ?
f za tretje mesto pa je po- i
•	C°3 obvladanje grafičnega •
i risanja in poseben smisel : :	za tovrstna dela.	•
PONUDBE z osebnimi ? t podatki, kratkim življenje- i i pisom, navedbo dosedanje :
•	prakse in ev. priložitvijo :
:	izvršenih del Je poslati na t
? naslov do 20. febr. t. L i '•*•••
Porog fustic!
Sodnik vrhovnega sodišča države Nem York je včeraj izdal sodbo v zadevi Djurovič in prisodil oba mladoletna otroka jugoslovanske državljanke Živke Djurovič njenemu bivšemu možu, ki je zaprosil za azil v ZDA. Zivka Djurovič je 8. januarja t. L hotela s svojima sinovoma šestletnim Goranom in štiriletnim Srdjanom odpotovati z jugoslovansko ladjo »Romartijo. v domovino, kar pa ji je njen bivši mož Slavoljub Djurovič, ki je pred šestimi meseci zaradi neke ameriške barske plesalke zapustil družino, preprečil, ko je s pomočjo svojega odvetnika dosegel pri vrhovnem sodišču države Nerv York razsodbo o zadržanju Živke Djurovič in njenih dveh otrok v ZDA. Na pritožbo Živke Djurovič in jugoslovanskih diplomatskih predstavnikov je bila razprava o tej zadevi gred newyorskim vrhovnim sodiščem obnovljena in kljub zadostnim dokazom sedaj izrečena nezaslišana razsodba, ki nima osnov niti v ameriškem, niti v mednarodnem pravosodju.
Materi Živki so vzeli oba njena otroka in ju izročili pobeglemu možu, kjer so jih čuvati ameriški agenti. Skovali so zaroto proti njej, zavedajoč se moči materinskih čustev. Iz zadeve, ki je bila popolnoma privatna — družinska to na vsak način hoteli napraviti političen škandal naperjen proti Jugoslaviji. Zato so tudi Slavolju-ba Djuroviča, ki je bil preje zastopnik »Jugometala• v ZDA, nekateri ameriški listi povzdignili v trgovinskega atašeja. Na drugem procesu, ko so prišli na dan dokazi o resničnih vzrokih Djuro-viteve odločitve, da ostane v ZDA, je sodnik Corcoran predrzno nagovarjal Živko Djurovič, da bi tudi ona zaprosila za azil v ZDA. Ko s tem ni uspel, je njena otroka prisodil možu, ki je zaradi druge žene zapustil družino. To je bil njegov zadnji poskus pritiska na Djurovičevo ženo, saj je jasno dejal, da otrok ne more prisoditi ženi, ker bi ju ta odvedla v »komunistično Jugoslavijo», lahko pa otroka dobi, če tudi sama »zaprosi za azil v ZDA<.
Zadeva Djurovič je brez dvoma nov dokaz širjenja makarti-stičnega vpliva v ZDA, kjer je >lov na čarovnic er dosegel že tak obseg, da lahko celo sodne oblasti v imenu »boja proti komu-nizmu* teptajo pravne predpise in načela človečanske svobode.
Pozno
zadoščenje
Zadnji posveti pred enajstim sestankom
Berlin, 5. febr. Posebni dopisni Tanjuga poroča: Po splošnem prepričanju bo berlinska konferenca danes dosegla vrhunec diskusije o nemškem problemu. Ede-nov odgovor naj bi pokazal, če je mogoča o drugi točki dnevnega reda berlinske konference — o nemškem vprašanju — nadaljnja javna razprava, ali pa se bodo odslej o tem razgovarjali v ožjem zaprtem krogu, kot so to storili glede prve točke dnevnega reda.
Neki britanski uradni zastopnik je izjavil danes dopoldne, da še ni odločeno, če se bo razprava o nemškem vprašanju nadaljevala na taijni seji.
Trije zahodni ministri za zunanje zadeve so imeli danes pred začetkom seje posvetovalni sestanek. Kakor se je zvedelo, so določili smer, ki jo bo zastopal Eden v odgovoru na predlog Molotova.
Britanski minister za zunanje zadeve Anthony Eden je sprejel danes vodjo zahodnonemških socialnih demokratov Ericha Ollen-hauenja in predsednia občine zahodnega Berlina dr. Walterja Screiberja. Tudi vodja zahodmo-nemške soc. demokratske stranke Ollenhauer in vodja parlamentarne frakcije krščansko demokratske in krščansko socialne unije dr. Von Brentano sta se danes posvetovala.
Berlin, 5. febr. (AFP). Zastopnik predsedstva socialno demokratske stranke v Berlinu Webmer je izjavil danes na tiskovni konferenci, da bi morali zahodni ministri za zunanje zadeve obravnavati združitev Nemčije in varnost v Evropi kot eno točko. Po njegovem mnenju ne bodo kaj prida napredovali, če bodo govorili samo o svobodnih volitvah. Sovjetska zveza pa bi se morala po drugi strani odpovedati želji, da ohrani svoj režim v Vzhodni Nemčiji.
Sporazum med strankami centra
Korejski zaplet za berlinsko konferenčno mizo
Washington, 5. febr. (Reuter) V Washingtonu so prepričani, da bo ameriški minister za zunanje zadeve John Foster Dulles odgovoril na kitajski in severnokorejski predlog za obno-
vitev uvodnih razgovorov v Pan Mun Jomu šele po tajni seji štirih ministrov, na kateri bodo govorili o Aziji. Načrt odgovora Kitajski in Severni Koreji je bil odobren že pred 12 dnevi, ko je bil o tem sestanek med sodelavci ameriškega zunanjega ministrstva in zastopniki drugih držav, katerih sile so se borile na Koreji pod zastavo Združenih narodov.
Potovanja kanadskega ministrskega predsednika
London, 5. febr. (Tanjug). Danes piričalkujeuo v Londonu kanadskega predsednika vlade Saint Laurenta, ki bo ostal en dan v britanski prestolnici, nato pa bo odpotoval v Nemčijo in na Daljni vzhod, kjer bo pregledal kanadske čete. V soboto se bo sešel s predsednikom britanske vlade Churchillom. Saint Laurent bo poleg Nemčije obiskal Francijo, Indijo, Pakistan, Ceylon in Korejo.
Rini, 5. febr. (Tanjug). Zastopniki štirih strank centra so dosegli sporazum o programu vlade. Sporazumeli so se- glede reforme volilnega zakona, o socialni in ekonomski politiki, agrarni reformi in zakonih, ki jih napoveduje ustava. Sporazum so davi proučila tajništva
Vatikansko razbijanje delavske enotnosti
Rim, 5. febr. (Tanjug). Sindikalna vodstva kominformovske Generalne konfederacije dela in socialno demokratskih »združenih« sindikatov so se sporazumela, da bodo skupno organizirala več stavk, začenši od 10. februarja. Deset dni bodo po posameznih pokrajinah po vrsti 24-urne stavke. Stavkovno gibanje bo izraz protesta proti stališču industrialcev, ki nočejo ugoditi zahtevi po izravnanju delavskih plač. Krščansko demokratski »svobodni« sindikati so skladno z novo smerjo — razbijati enotnost akcije sindikalnih organizacij — odklonili sodelovanje v stavkah. Tajništvo te stranke se pogaja s konfederacijo indu-strijcev za sporazum.
V NEKAJ VRSTAH
Bonn, 5. febr. (Tanjug). Konec prejšnjega meseca je bilo d Zahodni Nemčiji skoraj 2 milijona brezposelnih, d začetku tega leta pa 1,5 milijona. Vzrok za naraščanje brezposelnosti je zmanjšanje gradbene dejavnosti zaradi hudega mraza.
Washington, 5. febr. (AFP). Demokratski senator iz Montane Mansfield je izjaoil danes, da bi bila izguba Indokine smrtni udarec za ameriško varnost. Indokina je danes najvažnejše področje na svetu.
krščansko demokratske, liberalne, socialno demokratske in republikanske sftrsmke, popoldne pa ga bodo odobrila njihova vodstva. Nato se bodo lotili sestave kabineta s predsednikom, ki ga bo medtem določil Einau-di.
Monarhistična objestnost
Rim, 5. fehr. (Tanjug). Monarhistična poslanca Spadazzi in De Folco sta po skupščini posteča vprašanje vladi, kaj namerava ukreniti, da ne bodo jugoslovanski patrolni čolni plenili italijamskiih ribiških ladij, kadar love v jugoslovanskih vodah na Jadranu. Ta dva poslanca zahtevata, naj vlada odpove trgovinsko pogodbo z Jugoslvijo o prodaji jugoslovanskih rib v Italiji. Spadtezi Sn De Folco, ki sta poslanca skrajne desnice in znana ko-t bivša fašista, zahtevata tudi, naj bi ladjam z jugoslovansko zastavo prepovedal; pristajati v italijanskih pristaniščih.
Pomladanski obisk Jošide
London, 5. feb. (Tanjug). Predsednik japonske vlade Jošida bo prišel verjetno kot vodja misije dobre volje to pomlad na obisk v Veliko Britanijo. Japonski veleposlanik v Veliki Britaniji Macumoto bo v kratkem odpotoval na Janonsko, kjer se bo posvetoval o trgovini med Japonsko in Veliko Britanijo ter o napovedanem obisku Jošide v Londonu.
M N E NJE DRUGIH
o Berlinu
the	times
>. . . Razen predloga o plebiscitu so argumenti Molotova v bistvu prav takšni, kakor so biH pred dvemi leti, ko se je začela dolgotrajna zamenjava not med Sovjetsko zvezo in tremi zahodnimi driaoami. Molotov je v zadnjih dneh dal vtis človeka, ki je prišel na konferenco z že naprej napisanimi govori, odločen, da jih objavi ne glede na to, kaj se je pred tem zgodilo. V takem primeru je pač težko za zahodne države, da bi razpravo o Nemčiji vrnili v meje realnosti. Žilav sovjetski napad na evropsko obrambno skupnost bo nedvomno ohrabril tiste v Franciji in v Nemčiji, ki menijo, da je le evropska armada prepreka na poti k sporazumu s Sovjetsko zvezo . . .<
S&e Üailü
>. . . Bilo bi največje veselje, če bi se našli v položaju, da so razgovori omogočili g. Edenu, da jasno in podrobno obrazloži zahodni načrt za rešitev nemškega vprašanja. Vendar Sovjeti so ta načrt odklonili in tako onemogočili nadaljnje razprave.. .<
n. IK tftniKK nF li SERIE IT 10 DO COSCOUF-
LE FIgAROj
>. . .;Vsi napori Molotova v sedanji fazi konference so uperjeni k temu, da bi miniral evropsko obrambno skupnost. Vendar, če hoče da bi bil ta manever uspešen, potem bi moral Molotov sprejeti tveganje svobodnih volitev v Nemčiji. . .<
Wombat]
Z obljubami ul mogoče ničesar več doseči
Indijski list graja politiko Francozov v Indokini in svetuje Ameriki, naj opusti misel, da bi indokitajsko vprašanje rešila z orožjem
Razočaran avditorij
(Karikatura: J. Grabovac)
Ob lanskih volitvah v Zahodni Nemčiji je prišlo do precejšnje afere, ko je uradno glasilo krščansko-demokratske stranke »Deutschland Union DiensU ponatisnilo dozdevne uradne podatke predsedstva socialnih demokratov, iz katerih je bilo razvidno, da so socialni demokrati v predvolilnem boju na debelo trošili denar, ki ni bil njihov. Priobčeni dokumenti so namreč dokazovali, da so socialni demokrati izkoristili za finansiranje predvolilne kampanje tudi denarna sredstva sindikatov, namenjena za delavsko izobraževanje, za razne socialne akcije, dalje sredstva za kulturno-prosvetno dejavnost in vzgojo mladine i. pod.
Socialni demokrati so takoj odgovorili, da je ta triiitev Adenauerjeve stranke groba kleveta. Vložili so tožbo in sedaj, po petih mesecih, je v tem sporu bila izrečena razsodba. Krščansko demokratska stranka, ki jo je zastopal kancler Adenauer, je morala priznati, da so bili objavljeni dokumenti ponarejeni. Krščansko demokratska stranka je tudi obžalovala, ker ni pravočasno ugotovila netočnost, ponarejenost dokumentov, ki jih je izkoristila proti socialnim demokratom.
Vendar, vprašanje je, — če so s tem aktom justice socialni demokrati res dobili polno zadoščenje. Kajti CDU je objavila omenjene falsifikate teden dni pred volitvami, da bi na ta način odgovorila na publikacijo socialnih demokratov, v kateri so bili v resnici dokumentirani podatki o bogatih subvencijah, ki sta jih veleindustrija in velekapital dajala Adenauerjevi stranki v predvolilnem boju, podatki, ki Jih nihče ni mogel in tudi ne poskušal zanikati. Socialno demokratska brošura je takrat vzbudila veliko pozornost. Vendar, morda še večjo so vzbudili podatki »Deutschland Union Diensta«, saj so vendar dokazovali, da imajo socialni demokrati prav toliko masla na glavi, kolikor njihovi nasprotniki, če ne J* več, glede na to, da r tbijo ® predvolilnem boju iz delavskih prispevkov in za delavce namenjeni denar.
Gotovo je, da vzroka porazu socialnih demokratov na volitvah ni mogoče iskati le pri nekorektnem, nečednem načinu, ki so ga proti njim uporabili njihovi nasprotniki. Gotovo pa je še, da so podtikanja in lažni podatki v dobršni meri le vplivali na mar-sikakega volivca, zaradi česar je tudi vprašanje, če je pozno zadoščenje, ki so ga sedaj dobili socialni demokrati, res «opolno.
300 tisoč brezposelnih v Avstriji
Avstrijski sindikati so poslali vladi načrt za odpravo brezposelnosti, ki zelo otežuje gospodarstvo države
New Delhi, 5. febr. (Tanjug). Ko razmišlja o .novo nastalem položaju v Indokini, za katerega meni, da je kritičen, piše današnji »Times of India« v uvodnem članku, da je edini izhod iz krize, da dobi ta država nujno in brezpogojno poroštvo za svojo varnost. Ce bi Zahodi rad pridobil Indokino za sodelovanje, piše časopis, potem mora računati z dejstvom, da z
obljubami ne bo mogel ničesar več doseči. Kratkovidna in sebična politika Francozov je omajala zaupanje v obljube.
»Times of India« opozarja na povezanost tega vprašanja s splošnim mednarodnim položajem in svetuje Ameriki, naj opusti misel, da bi problem Indokine rešila z orožjem. Nevarnost, ki grozi ameriški politiki zaradi stalnega jačanja zahteve
po sporazumu z Moskvo v sami Franciji, utegne škodovati tudi evropski obrambni skupnosti. Ce pa bi v Indokini sklenili sporazum, četudi bi morali zato začasno odložiti ratifikacijo evropske obrambne skupnosti, se bo Francija rešila velikih gospodarskih in vojaških bremen, dosegla bo večjo notranjo trdnost in njeno sodelovanje v evropski skupnosti bo vredno mnogo več kot podpis kake demoralizirane vlade.
». . . Samo razgovori v nekem ožjem odboru bi mogli odpreti pot do kompromisa. Veliko je mogoče pričakovati od današnjega morebitnega sestanka treh zahodnih ministrov, ki bodo poskušali najti način, da pripravijo Molotova do tega, da najde pot iz slepe ulice, d katero je zašel ter še nje povlekel vanjo .. .«
Maršal Papagos na poti v Grčijo
Haag, 5. feb. (AFP). Predsednik grške vlade maršal Aleksander Papagos je s svojim spremstvom davi odpotoval iz Haaga v Pariz. Na obisku v Holandiji je bil od 2. februarja in se sedaj skozi Ju« goslavijo vrača v Grčija
Dunaj, 5. febr. (Tanjug). — Predsedstvo avstrijskih sindikatov je poslalo včeraj vladi resolucijo, v kateri predlaga načrt za odpravo brezposelnosti. V resoluciji zahteva, da se čimprej zagotove gmotna sredstva za javna dela, predvsem za ureditev rek in hudournikov, obnovi vozni park, zgrade delavska stanovanja in poživi gradbena delavnost. Sindikati zahtevajo dalje zboljšanje kreditne politike z dajanjem dolgoročnih investicijskih kreditov ter znižanjem obrestne mere. Zboljšati bi bilo treba tudi prodajo domačega blaga s tem, da se bodo znižale cene in carine ter povečal izvoz.
Konec januarja je bilo v Avstriji okrog 300.000 brezposelnih delavcev in nameščencev. To vprašanje je zadnje dni v središču zanimanja glavnih časopisov posameznib strank, ki
Kalkuta, 5. febr. (AFP) Predsednik pakistanske vlade Mohamed Ali je zanikal glasove, da se bo konec meseca sestal s predsednikom indijske vlade Nehrujem. Predlagal je sicer tak sestanek, pa dan še ni določen.
Chicago, 5. febr. (AFP). Na kosilu, ki ga je priredil ameriški svet za Atlantski pakt, je turški predsednik vlade Dielal Bayar izjavil, da je treba utrjevati severnoatlantski pakt, ker je edino obrambno orožje. Glede balkanskga področja je Dielal Bayar izjaoil, da je življenjskega pomena za Južno Evropo.
druga drugo obtožujejo nepravilne gospodarske politike. Sindikati pa menijo, da tega vprašanja, ki danes zelo teži gospodarstvo države, nihče ne bi smel izkoriščati za strankarsko propagando, saj so zastopniki obeh strank — socialistične in ljudske — skupno v vladi in bi morali sprejeti ukrepe, da se ublaži brezposelnost.
Spopad tujih vohunov na Japonskem
Tokio, 5. feb. (AFP). Kakor se je zvedelo, je japonska policija glede na skrivnostno izginitev drugega sekretarja sovjetske misije v Tokiju Jurija Ras tvorova naročila organom policije, naj vneto nadaljuje preiskavo.
Na konferenci zastopnikov varnostne službe ministrstva za narodno obrambo in zunanje zadeve so ugotovili, da je dan povod za resen sum o o usodi Rastvorova. Ameriške oblasti bi ga utegnile v domnevi, da je bil »vmešan v ameriške oborožene sile« spraviti čez mejo, ne da bi o tem obvestile japonsko vlado.
Japonski minister za zunanje zadeve Okazaki je izrazil obžalovanje, da je postala Japonska pozornica bitke med dvema mrežama tujega proti-vohunstva.
Šest bojišč v Indokini
Medtem ko so bili boji v Indokini do meseca novembra osredotočeni na področju Tonkina, se pravi ob dalti Rdeče reke, se je sedaj »bojišče« med francosko - Bao Dajevimi četami na eni in Vietminhom na drugi strani razpršilo na več zemljepisno ločenih področij.
Francosko poveljstvo v Indokini je pričakovalo ofenzivo Ho Si Minhovih čet za lansko jesen; toda do te ofenzive ni prišlo, pač pa so čete Vietminha sprožile vrsto ločenih ofenziv, s čimer se je povečalo tudi število operativnih con. Čeprav se na teh neštetih področjih bojujejo manjše sile, vendar niti sami Francozi ne podcenjujejo nevarnosti, ki jih predstavljajo ta bojišča, zlasti ko upoštejajo gibčnost in možnost za hitre premike Ho Si Minhovih čet.
Sedanji vojaški položaj v Indokini je videti nekako takole;
1.	Področje Dlen-Bien-Phu, ki leži severozahodno od Hanoja, v bližini laoške meje. — Ze štiri tedne prihajajo iz tega področja poročila, da Je pričakovati skorajšnjega napada na francosko trdnjavo Dien-Bien-Phu. Nekateri opazovalci pa se sprašujejo, če niso Ho Si Mlnhove čete samo obkolile Dien-Bien-Phu in s tem spustile nekak »zastor« okoli njega, da bi bila posadka v neprestani pripravljenosti in zato nesposobna nadzorovati področje, ki leži okrog trdnjave.
2.	Severni Laos. — Vietminhove sile so že pred meseci začele z operacijami na tena področju z namenom, da znova osvojijo ozemlje, s katerega so se morale umakniti lanskega aprila. Te operacije naj bi imele tudi namen, zavarovati boke vzhodno in Južno od Dien-Bien-Phua. Napredovanje Ho Si Minhovih čet na tem področju bi gotovo ogražalo tudi laoško prestolnico Luang-Pra-bang.
3.	Srednji Laos. — Na tem področju se že več mesecev bijejo boji, ki so še posebno zanimivi zato, ker potekajo večkrat v neposredni bližini siamske meje, zaradi česar je tudi Siam koncentriral znatne vojaške sile na si-amsko-laoški meji.
V bistvu gre tu za boj za oblast nad dolino reke Mekong. Nekatera važna oporišča kot n. pr. Seno, so v zadnjem času že večkrat menjala gospodarja. Pritisk Vietminhovih sil je občutiti zlasti na cesto, H. C. 9, ki veže mesti Quangtri in Savannakhet. Vse kaže, da si Ho Si Minhove čete prizadevajo doseči 16. vzporednik — nekdanjo demarkacijsko črto med kitajskimi in britanskimi vojaškimi silami, ki so v Indokini razoroževale Japonce.
4.	Tonkinška delta. — Na tem področju trenutno ni večjih bojev, čeprav je v bližnji in daljni okolici Hanoja kakih 70.000 vojakov Ho Si Minhove vojske. Francoski general Cogny se je doslej
omejil le na »čiščenje« področja, ki leži neposredno v bližini glavnega mesta.
5.	Košinšina. — To področje na skrajnem Jugu Indokine je prepredeno z gverilci, ki povzročajo velike skrbi oblastem v Saigonu. Gverilci postavljajo številne zasede in pelnijo vojaške in trgovske konvoje.
6.	Anam. — To področje leži med Tonkinom in Košinšino. Trenutno so na tem področju tri bojišča:
a) tisto področje, ki ga zajema »operacija Atlante«, katero je severno od Nha-Tranga sprožil poveljujoči francoski general No-varre. To je izkrcevalna akcija v zaledje »osvobojenega ozemlja«. Francoske kolone napredujejo na terni področju zelo previdno in počasi. Vietminh je ta prostor »izpraznil«, čeprav cenijo, da ima
v teh krajih 8 bataljonov.
b)	V bližini Guangtri, kjer hoče Ho Si Minhovo poveljstvo izolirati mesto, ki je izhodišče na kolonialni cesti R. C. 9. V zadnjih dneh so čete Vietminha zavzele 5 postojank v bližini tega mesta.
c)	V okolici Kontuma, v notranjosti južnega dela Anama. Viet-minhovi bataljoni so skupaj z domačimi gverilci sprožili akcijo, za katero si francosko poveljstvo še ni na čistem, kam meri. Francozi so zgubili več postojank severozahodno od Kontuma. Morda nameravajo s tem Vietminhove čete prenesti boje tudi v bližnjo Kambodžo.
Vsekakor položaj francoskih čet in čet »Francoske unije« ni lahak, kajti raznolikost bojišč in neprestane akcije na različnih koncih Indokine spravljajo francoske generale v hudo zagato.
Smisel novib ukrepov v Sovjetski zvezi
Danes lahko že z dokajšnjo točnostjo ocenimo vrsto ukrepov, ki jih je lani podvzela nova sovjetska vlada z Malenko-vom na čelu. Ti ukreipi so zajeli tako notranji ekonomski razvoj in politično življenje, kakor tudi mednarodne odno-šaje, politične in ekonomske. Vendar v tem, ko so se tein j e k spremembam v zunanji politiki pojavile že takoj po Stalinovi smrti, so začeli z uvajanjem raznih ekonomskih ukrepov šele avgusta lani, na petem zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR. Vidnejše spremembe v zunanjetrgovinski politiki pa je mogoče opaziti šele od novembra meseca naprej.
Vsekakor osnovni razlog prizadevanju za spreminjanjem sedanje politike ni nekakšna subjektivna želja novih voditeljev v Moskvi, da bi menjali bistvo obstoječih družbenih odnošajev. Osnovne razloge temu moramo iskati v družbeno - ekonomskih dogajanjih, v krizi, ki jo preživlja sovjetski sistem v celoti. Težak ghoaegagkl položaj širokih
ljudskih množic po eni strani, po drugi strani pa vse večja mednarodna izoliranost in slepa ulica, v kateri se je znašla sovjetska zunanja politika, to so osrednji problemi, ki so se pojavili pred Stalinovimi nasledniki. Temeljni mehanizmi Stalinove politike:	zaostrevanje
hladne vojne in nenehno stiskanje pasu delovnega človeka, so doživeli polom. V iskanju novih poti je postalinsko vodstvo delno zapustilo nekatere nepopularne ln zasovražene stalinistične metode.
V	drugi polovici lanskega leta so največ novih ukrepov izdali v gospodarstvu. Po izjavah sovjetskih voditeljev je sedaj glavna smer sovjetske ekonomske politike dviganje življenjske ravni množic in ustvarjanje, v bodočih dveh, treh letih, »izobilja potrošniškega blaga«. O tem danes v Sovjetski zvezi največ govore in pišejo in glede na to objavljajo uredbo za uredbo.
V	centru te primerne naloge, • kateri — mimogrede rjčenb'
— leto dni poprej, na XIX. kongresu KP Sovjetske zveze niso prav nič govorili, sta dve gospodarski veji:	kmetijstvo in
lahka industrija. Za ti dve važni panogi so sprejeli posebne planske naloge, precej večje kakor pa jih postavlja peti petletni plan za 1955. leto. Prišlo je celo do posebnega plenuma CK KP Sovjetske zveze, ki je bil posvečen le problemom kmetijstva.
Zanimivo je, da so podobne naloge, ki so jih sedaj postavili pred kmetijstvo in lahko industrijo, postavljali tudi že prej, da pa jih doslej nikoli niso uresničili. Vendar, sedaj posega sovjetska vlada po vrsti odločnih ukrepov, ki govore, da bodo tokrat storili pomembne napore, da bi z zastavljenimi plani ne zatajili, kakor se je to doslej vedno dogajalo. Predvideno je na primer, naj bi vrsta vojnih podjetij proizvajala blago široke potrošnje. Tako naj bi n. pr. industrija letalskih motorjev proizvajala elektromotorje in hladilnike, industrija letal pa aluminijasto posodo (krožnike, žlice in drugo).
Kako resno (čeprav formalistično) poskušajo rešiti zastav-
ljeno nalogo, naj bi STp (stroj-no-traktorske postaje) imele odločilno besedo pri dvigu kmetijske proizvodnje, kaže naslednji primer: konec januarja je bila v Moskvi vsezvezna konferenca, ki ji je prisostvovalo 2140 strokovnjakov STP. Njena naloga je bila odstraniti prepreke, ki so se pojavile pri Izvajanju posebnega sklepa CK in vlade o nadaljnjem razvoju STP. Na tem posvetovanju so sodelovali vsi člani prezidija (bivšega politbiro®) CK KP SZ z Malenkovom na čelu. Razen tega je partija mobilizirala še več sto tisoč propagandistov in agitatorjev, ki tolmačijo državljanom sklepe vlade In CK, vtem ko prek tiska vodijo mrzlično kampanjo, da bi vse te načrte uresničili.
Vendar postopno se že kažejo slabe točke celotnega načrta o izboljšanju življenjske ravni v Sovjetski zvezi. Vse bolj aktualne postajajo pripombe, da je plan grajen na nesolidnih temeljih, ker temelji na povečanju kmetijske proizvodnje in živinoreje. Pri kolhozniklh je ekonomska stimulacija popolnoma nezadostna, zaradi česar se tudi ne zanimajo »a dvig proizvodnje. Lahka industrija ne izpol-
njuje dodatnih planov in kvaliteta blaga široke potrošnje je še naprej nadvse nizka. Skratka, niso dosegli nobenih rezultatov, vendar ne zaradi kratkega roka, ampak zaradi tega, ker si sovjetski voditelji prizadevajo, da bi zadržali, čeprav morda z nekakšnimi novimi, bolj elastičnimi ukrepi, staro držav-nokapitalistično, birokratsko ureditev.
Iz istih razlogov, to se pravi, da bi izšli iz ekonomske stagnacije in političnega mrtvila, je garnitura Malenkova začela posvečati partiji in sindikatom veliko večjo pozornost kakor doslej. V prvi vrsti ponovno poudarjajo odločilno vlogo partije in partijskega članstva, sindikati, ki so že bili v pozabi, pa so takorekoč naenkrat našli vsebino dela. Na pomoč so poklicali tudi kulturne delavce, ki nenadoma zahtevajo svobodo za svoje ustvarjalno delo.
Da ta »aktivizacija in liberalizacija« političnega in kulturnega življenja ne bi šla predaleč, pa naj bi primer Berije poslužll, vsem kot resen opomin. Smoter njegove likvidacije je bil, razen tega, da sp morali najti krivca za tedanje po-
manjkljivosti in težave, pokazati vsem tistim, ki bi šli predaleč, da je tu sila, ki lahko slehernemu zapre usta, prav tako kakor Beriji.
Boj za oblast v vrhovih birokratske hierarhije, ki se je začel po Stalinovi smrti, je v množicah zapustil seme, ki poganja. Sovjetski državljani vidijo, da je »nezmotljivost in vsemogočnost« NKVD danes znatno manjša, da pa se njeni organi in funkcionarji čutijo vse bolj negotovi. Po drugi strani pa, čeprav počasi in neznatno, vendar v6eeno moč protibirokratskih sil stalno raste. Da bi to paralizirali, so začeli spreminjati ekonomsko politiko, ki naj bi prinesla zvišanje življenjske ravni, v zunanji politiki pa so prešli k popuščanju hladne vojne pod geslom: Ni problemov med ZSSR in drugimi državami, ki bi jih ne bilo mogoče rešiti na miren način.
Ali bo za obdobjem hladne vojne prišlo obdobje oboroženega ali resničnega miru, kar je v prvi vrsti odvisno od Sovjetske zveze, pa bodo pokazali rezultati berlinske konference.
P J. i
Velike potrebe po investicij- Q KeLTtBN 1 BAZftLE Pl ^
.s^^^e^i'l?„.k„nIl;‘!istV0 Nova kulturna ustanova v Mariboru
Dograditev začetih stavb - težišče letošnjih gradbenih investicij — Milijonske izgube zaradi dosedanjega pomanjkanja škropilnic — Krmska baza na novih državnih posestvih zahteva več živine — Načrtno obnavljanje sadovnjakov in vinogradov
V	smislu navodil za zagotovitev luvesi-OjSiiin Kreonov za Kmetijstvo v prvem natečaju je tuoi okrajna zadružna zveza ceijsKega ograja sestavila na-it svojih potreb. Po tem načrtu naj bi iz prvega natečaja mvestnrali v v»e panoge Kmetijstva in gradenj za potrebe Kmetijstva v celjskem okraju 50* milijone dinarjev Od te Skupne vsote naj bi bilo za gracmje porabljenih 290 milijonov, za mehanizacijo 78, za plemensko živino 17, za vinogradništvo in sadjarstvo 69 in za regulacijo Ložnice 50 milijonov dinarjev.
V	načrtu gradenj zavzema pretežno večino adaptacija gospodarskih poslopij pri državnih posestvih, ki so lani dobila zemljo po zakonu o zemljiškem skladu, iz te vsote naj bi se končali tudi vsi nedograjeni zadružni objekti s hmelj skinu sušilnicami v Go-tovljah, Petrovčah, Preboldu, Šeščah, Sentar.dražu in na Babnem pri CVlju. Novogradnja je predvidena le na državnem posestvu Braslovče (Zovnek) in sicer hlev za 50 glav goveje živine. Novo gospodarsko poslopje bi dobila še kmetijska zadruga Dren-sko rebro; v njem bi se med drugim uredile vinske kleti. V načrtu uporabe investicijskega kredita za gradnje zavzema lep znesek tudi graditev nove žveplame pri Hmezadu v Žalcu. Poleg tega je okrajna zadružna zveza planirala še gradnjo 200 gnojišč z
IZ HMSTNIKA
Otroški vrtec. v Spodnjem Hrastniku so odprli nov oddelek otroškega vi tea. Zanj so Izpraznili eno sooo v Domu sindikata stekla, ne. Opremo za vrtec je nabavno vodstvo steklarne. V vrtec so sprejeli le 6 m 7-letne cicibane, in sicer okrog 30, ker ni vec p., ostoia. Sedaj čaka še več 4 in s-letnih malčkov na sprejem v vitec. Zato bo treba pripraviti še eno sobo za čakajoče cicibane.
V hrastniški steklarni so po 20-letnem ocunoru odprli spet oddelek za slikanje stekla. Piav tak oddelek v Jugoslaviji je bil odprt 1. 1924, toiej pred 30 leti. Takratni lastnik vseh jugoslovanskih stekiam Abel je prestavil ta oddelek 1. 1S34 iz Hrastnika v Rogaško Slatino, katere steklarna je bila ustanovljena 1, 1928 in je izdelovala le luksuzna stekla. Danes obstoja še ta slikarski oddelek v Rogaški Slatini, ki pa izdeluje večinoma le za izvoz, tako ostane doma le malo poslikanega stekla. Povpraševanje po njem pa je zelo veliko; zato Je sklenilo vodstvo hrastniške steklarne odpreti zopet slikarski oddelek.
Dramatski odsek Svobode I. pri
hrastniškem rudniku je odprl šele 19. t. m. svojo letošnjo gledališko sezono. Vzrok te zakasnitve Je obnavljanje gledališkega odra v kinu Svoboda I. v bivši Lo-gerjevi dvorani. Gornjehrastniški igralci so se predstavili z veseloigro «Ženitev* v reliji tov. Vinka Trinkausa. Se ne popolnoma obnovljena dvorana je bila nabito polna. Igro so že tudi ponovili.
gnojnimi jamami ter večje število betonskih silosov. Za ta dela naj bi prispevala OZZ 63 milijonov dinarjev, drugo polovico pa bi dali kmetijski proizvajalci sami.
Glavni problem kmetijske mehanizacije so škropilnice Analiza lanskoletne proizvodnje je pokazala, da so marsikatere zadružne organizacije ravno zaradi pomanjkanja škropilnic imele veliko škodo. Klasičen primer za takšno stanje je KZ Braslovče, kjer lani z eno samo škropilnico niso mogli pravočasno zatreti na hmeljskih nasadih pojavljajoče se peronospore ter rdečega pajka. Rezultat tega? — Okoli 10 milijonov dinarjev škode! Podobno se je zgodilo hmeljarjem v Orli vasi, kjer so zaradi nezadostnega škropljenja pridelali od 33.000 kg hmelja le 900 kg najboljše vrste. Da bi takšno stanje popravili, predvideva načrt mehanizacije v letošnjem letu kar 100 škopilnic. Od tega števila jih bodo zadružne organizacije že do maja dobile iz mariborske tovarne poljedelskih strojev okoli 50. Poleg tega nameravajo nabaviti iz kredita še 80 komadov motornih zaprašilcev za uničevanje ko-oradiskega hrošča. Iz preostanka investicijskega kredita bodo kupili priključke za traktorje. Potreba za traktorji je minula. Samo v celjskem okraju jih je okoli 150, kar za trenutne potrebe zadostuje
Iz dela investicijskega kredita za plemensko živino je predvidena nabava plemenskih bikov za kmetijske zadruge ter treh plemenskih bi-
kov iz uvoza. Število plemenske živine bodo povečali zlasti na onih državnih posestvih, ki so dobile zemljo iz zemljiškega sklada in kjer krmske baze ob sedanjem številu plemenske živine ni mogoče v celoti izkoristil.
Visok znesek za potrebe sadjarstva in vinogradništva dokazuje, da položaj na tem področju ni rožnat Po nepopolnih podatkih bi v celjskem okraju lahko obnovili vsako leto do 300 ha vinogradov in sadovnjakov, če bi imeli za to prepotrebno obnovo na razpolago tudi dovolj kreditov. Kako zelo so vinogradi in prav tako sadovnjaki potrebni obnove, dokazujejo ugotovitve komisije strokovnjakov, ki po vsem okraju pregledujejo stanje sadovnjakov in vinogradov. Zaradi okužbe zahteva komisija izsekavanje na obsežnih predelih v okolišu Šmarja, Pristave, Laškega, Škofje vasi itd.
Po obstoječem načrtu bi dobila Dobrna nove plantažne nasade na površini 8 ha (sa-donosnike), nadalje Kozje 2 ha vinogradov, Laško 2 ha sado-nosnikov, Pristava 9 ha sado-nosnikov, posestvo OZZ v Vir-štajnu 2 ha matičnjaka in posestvo OZZ v Vojniku 5 ha sadonosnikov ter 2 ha vinogradov. Nove nasade bi nadalje dobili še v Šmarju, Arji vasi, Rimskih toplicah, Rogatcu, Konjicah itd. Na kmetijskem gospodarstvu Zovnek pa bi v 3 — 4 letih uredili okoli 30 ha sadovnjakov.
Za regulacijo Ložnice, oziroma za melioracijo njenega območja bo v letošnjem letu porabljenih 50 milijono.v dinarjev. Z ureditvijo tega hudournika ter z izsuševalnimi deli bo imelo veliko korist zlasti savinjsko hmeljarstvo, saj bodo na doslej zamočvirjenih predelih lahko gojili ne samo hmelj, marveč tudi druge kulture.	M. B.
Jutri dopoldne bodo v Mariboru slovesno odprli nove prostore Umetnostne galerije, obenem pa razstavo del upodabljajočih umetnikov Slovenije.
Že nekaj časa je kulturni Maribor čutil živo željo po lastni galeriji. Dosedanji prostori v Domu ljudske prosvete že dolgo niso več prav zadostovali, bili so premajhni, po nujnosti razmer tudi večkrat prenatrpani. Vrh tega v Mariboru ni bilo pravega prostora za manjše, priložnostne razstave, ki zmeraj poživijo zanimanje občinstva.
Nova galerija bo seveda začela skromno, vendar so njeni prostori tako lepi, da bo verjetno kmalu privabila večje število obiskovalcev v tem istem Mariboru, ki je posebej v prvih letih po osvoboditvi kazal toliko zanimanja za upodabljajočo umetnost. To tem rajši verjamemo, ker je v zadnjih letih zelo narasel pomen domačih upodabljajočih umetnikov.
Nameni nove galerije so deloma taki, kakršni so nameni Moderne galerije v Ljubljani, vendar z razlikami, ki ji jih narekujejo prilike. Mariborska galerija bo prirejala razstave, zbirala slike in uredila stalno zbirko moderne slovenske umetnosti. Ker je edina ustanova te vrste v vsem severovzhodnem delu Slovenije, bo pozornost naravno usmerila predvsem (čeprav ne izključno) na svoje področje, pretežni del Štajerske, našo Koroško in Prekmurje. Tu bo predvsem zbirala slike in podatke o umetnikih in dobljeni material znanstveno obdelovala. Res pa je, da bo morala Umetnostna galerija v Mariboru za svoje področje prevzemati tudi del tistih nalog, ki jih vrši v Ljubljani Narodna galerija, t. j. s časom si bo morala prizadevati, da bo podala podobo celotnega umetnostnega hotenja in snovanja na »svojem« ozemlju.
Zakaj je premalo medicinskih sester?
Glede na članek v ‘Slov. poročevalcu«, objavljen pod naslovom »Za vzgojo zdravstvenega kadra« in na ostale članke v dnevnem časopisju obveščamo študentke SMS s svoje strani javnost o problemih, ki se nanašajo na študentke te šole.
Vzrok, da je pritok študentk v šolo premajhen ni, kot navaja članek, v pogojih, v katerih živimo študentke v času svojega šolanja, ker so ti pogoji še zadovoljiivi z ozirom na druge študentske domove. Vzrok je rekje drugje.
Z letom 1951-52 je bila izdana uredba, da se v šolo za medicinske sestre sprejema
Nesreče pri delu - resen problem mariborskih deiovnih kolektivov
Komisija za higiensko-teh-nično zaščito dela pri Zavodu za socialno zavarovanje v Mariboru že ves čas svojega obstoja prizadevno dela za varnost človeka pri delu. Številna posvetovanja, kontrole in brušure, ki jih je v ta namen pripravila so to skrb vedno znova potrdile'. Pred dnevi je komisija sklicala posvetovanje, na katerem je z direktorji podjetij in predsedniki delavskih svetov znova obravnavala vprašanje delovne varnosti, zlasti še glede na novo uredbo, ki pravi, da so podjetja dolžna povrniti socialnemu zavarovanju izdatke, ki jih je izplačalo za bolezni in poškodbe, invalidnine in smrtne primere, ki so nastali po krivdi podjetja, zaradi nezadostnih varstvenih ukrepov.
Samo v prvem polletju minulega leta je bilo v Mariboru 1699 raznih večjih in manjših nezgod, zaradi katerih je bilo izgubljenih 24.230 delovnih dni, vendar je bilo za 332 nezgod manj kot v istem času leta 1952. Zaradi teh nezgod je znašala izguba pri narodnem dohodku 143.196.000 dinarjev, zaradi obolenj pa
854.910,000	dinarjev. Samo za obolenja do 7 «dni so morala podjetja izplačati 19.922,000 dinarjev.
Te številke nujno terjajo,
da bodo podjetja, delavski sveti in sindikalne podružnice posvetili tem vprašanjem resio skrb. Predvsem bo treba r'-vaditi ljudi, da bodo pri pazljivejši in jih sezna-r *i z osnovnim znanjem o Krieni. da bo njihova zdravstvena zavest večja.
V minuler’’ 'etu so poka*eli
največ skrbi za higiensko-tehnično zaščito dela v Tovarni avtomobilov, Mariborski tekstilni tovarni, v »Metalni« in Tovarni volnenih in vigo-gna izdelkov. Vsa mariborska podjetja so v prvem polletju porabila za zaščito dela 163 milijonov dinarjev.
V mnogih kolektivih premalo zaostrujejo vprašanje zaščitnih sredstev. Pri varjenju in drugih očem nevarnih delih celo mojstri dopuščajo vajencem in delavcem, da delajo brez zaščitnih očal. Redki so primeri, da bi v kolektivu koga kaznovali zaradi kršenja varnostnih predpisov, čeprav so razne druge disciplinske kazni pogoste.
Ko so na zadnjem posvetovanju proučevali možnost za zmanjšanje števila nesreč pri delu, so ugotovili, da je eden važnih vzrokov nesreč razpoloženje delavca, njegova psihična sposobnost za opravljanje dela, ki mu je poverjeno. Poklicna posvetovalnica, o kateri je bilo na podobnih sestankih že večkrat govora, bi v tem pogledu opravila pomembno delo in je zamisel o njej potrebno čimprej ustvariti. Večja podjetja bodo morala stremeti tudi za tem, da dobe svojega posebnega zdravnika, lri bo lahko proučeval življenje in proizvodni proces kolektiva in tako tudi vzroke bolezenskih pojavov. Komisija pri Zavodu za socialno zavarovanj* pa je izdala tudi koristno brušuro »Delo in zdravje«, ki bo kolektivom in posameznikom v borbi za večjo delovno varnost dragocen pripomoček.
m
samo abiturientke iz gimnazij, pozneje tudi iz vseh enakovrednih šol. To smo sprejele z odobravanjem, kajti do takrat so v šolo prihajala dekleta s štirinajstimi leti, ki so komaj med šolanjem prestajala svojo puberteto in so bila nezmožna vživljati se v probleme zaupanega pm človeka Kot je bila nekoč meščanska šola merilo predizobrazbe, zahteva razvoj časa absolvira-no srednjo šolo. Kajti če se zahteva za manualnega delavca absolvirana nižja srednja šola, kako naj bo to isto merilo za medicinsko sestro, ki ki je zaupan človek, oziroma njegovo zdravje. Za to tudi ni dovolj samo starostna doba IS let.
Najdejo se celo ljudje, ki mislijo, da se s tako popolno izobrazbo ne bomo hotele pokoravati osnovni sestrski disciplini. Delo sestre se ne da ločiti na nižja in višja opravila, ampak je prav tako važno osnovna nega, terapija ali medicinsko tehnični posegi, ki jih sestra izvaja. Me ne želimo biti višje medicinske sestre, ampak sestre, ki se jim kljub temu prizna to, kar jim gre.
Najvažnejši problem, ki bi takoj spremenil položaj, je problem ranga, ki se kljub svoji važnosti rešuje že tri leta na različnih sejah svetov. Zaradi tega izgubljamo otroške doklade, ki nam kot študentkam pripadajo do štiriindvajsetega leta, glede na pogoje predizobrazbe. Ostajamo sredi študija brez podpore, ker smo prekoračile rok prejemanja otroških doklad za šolanje v srednji šoli.
Drugi problem je nagrajevanje medicinskih sester po absolvirani šoli. Nagrajevanje je minimalno, posebno za ti-

30 m jeklene žične vrvi prem. 8-3 mm | konstrukcije 6 X 37 X 0.5 s 130kg/mm2 trgopor- { nosU kupi DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE	!
«•»#•••• •••••••*•	*••«•*••• •«•••»•• •OutN«* ••«•fH#« I
2. ŠTEVILKA ugankarskega lista
»KAJ VEŠ, KAJ ZNAŠ?«
»Slovenskega poročevalca« v velikem formata, na boljiem papirja in s pestro vsebino je danes izšla.
Cena posamezni številk! no 16 straneh 20 din.
Na list se lahko naroSlte na naslov: »KAJ VEŠ, Kij ZNAŠ?«, naročniški oddelek, Ljubljana, Kardeljeva 3.
Ljudsko prosvetne naloge nove galerije bodo pa brez dvoma še bolj obširne, kakor naloge obeh ljubljanskih ustanov, saj mora ustvariti tradicijo v mestu, ki doslej ni imelo take ustanove in po-
vati, da govori preprosto o -tvareh, ki so plod dolgega in zamotanega razvoja, o umetninah, in pokazati, kako globoko vse umetniško snovanje korenini v družbi. V ostalem je prav ljudska oblast
sredovati in tolmačiti delav- pokazala veliko razumevanje skemu Mariboru na delavski za ustanovitev Galerije in ji način, t. j. v vsem svojem raz- dala vso moralno in materi-laganju si bo morala prizade- alno podporo v mestni skup-
ščini in zboru proizvajalcev. Razen tega — pri graditvi galerije je cela vrsta ljudi dala veliko število prostovoljnih ur dela in neplačanih naporov.
Vse razumevanje in vsi napori pa že tudi pomenijo poroštvo, da bo nova Umetnostna galerija častno izpolnjevala naloge, ki so ji zaupane.
L* rreaciuoA teile» pripravlja DSUU v novi Galeriji likovnih umetnosti v Maribora veliko razstavo. S 136 deli bo nastopilo 60 umetnikov: Marko Šuštaršič. Justina Steffovec, Tine Gorjup, Jakob Karel, Franc* Pavlovec, Karel Zelenko. Milan Bet» buč, Jela Trnkoczy. Mire Cetl*, Herman Pečarič, Vida Fakin, Ivan Seljak-Copič. Lojze Perko. Milan Lorenčck. Mirko Lebez, Mira Pregelj, Sonja Vončinn-Segulova. Jakob Bazelj, Dore Klemenčič. Tone Kralj, Rudi Gorjup, Anica Sodnik-Zupan-čeva. Ivan Varl, Fran Tratnik, Cita Potokar. Leon Koporc. Milan Rijavce, Izidor Mole, Floris Oblak, France Godec, Nikolaj Omerza. Albin Lugarič. France Slana, Rajko Slapernik. Miha Maleš. Riko Debenjak, Gojmir Anton Kos. Stnn.e Kregar. Lado Lakovič. Maksim Sedej, Marij Pregelj. Janez Šibila, Milan Bizovičar, Ive Subic, Alenka Gerlovič, Vlado Lamut. Božidar Jakac, France Mihelič, Lojze Spacal, Robert lllaYaty, Ivan Napotnik, Lojze Kogovšek. Stane Keržič. Drago Tršar, Jakob Savinšck, Vladimira Bratuž, Karel Putrih, Zdenko Kalin, Janez Lenassi in Stojan Batič. V glavni dvorani bodo skupno izobešena dela mariborskih umetnikov.
Tržaško gledališče gostuje v Ljubljani
ste, ki so končale šolanje s triindvajsetim letom, medtem ko je sovrstnica že pet let preskrbljena. Tako mora biti jasno, zakaj se jih tako malo spušča v to negotovost.
To so problemi, ki so pereči, nikakor pa ne vprašanje strokovnega kadra, ki poučuje na šolah za medicinske sestre. Predavatelji predavajo z visoko kvalifikacijo in zmožnostjo. Predavanja so temu primerna: smotrna, pestra in poučna. Naš učni program ni prenatrpan. Kot razberemo iz članka, bi se pa moral teoretični pouk skrčiti v korist praktičnemu delu. Mislimo, da je glede tega nesporazum, kajti me imamo v dopolnilo teoretičnemu pouku vsak dan 4 ure praktičnega dela po klinikah, ambulantah in domovih. Resnica pa je, da bi se to praktično delo lahko smotrneje uredilo, kajti važna je kakovost, ne količina. Praksa na klinikah naj nam bi služila le kot dopolnilo teoretičnemu pouku, nikakor bi se nas ne smelo smatrati v času šolanja kot delovno silo.
Članek tudi napačno trdi, da kljub veliki propagandi ni dotoka v šolo. Propagande sploh ni, kajti profesor ne ve abiturientki povedati kaj več o tej šoli, čeprav je prav profesor tisti, ki daje smernice za nadaljnji študij. Če se pa katera le odloči, žanje nerazumevanje, ker ljudje ne poznajo vloge medicinske sestre. Zato ne moremo razumeti, zakaj odgovorni organi ne poučijo dovolj javnost o važnosti in lepoti poklica in ji tega s primemo propagando ne ilustrirajo. — V tem je torej osnovni vzrok, zakaj je premalo medicinskih sester.
Študentke ŠMS
»•»»♦«•» »>Hi«t« |i»»»jt»«SMt*«ttjijiswfa
Od danes pa do prihodnjega petka gostuje na odru ljubljanskega Mestnega gledališča ansambel Slovenskega narodnega gledališča za STT. V tem času bodo gostje desetkrat ponovili Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski•, katere premiera je bila po mnogih zaprekah šele pred nekaj tedni v tržaškem Avditoriju. Tržaške goste ob njihovem obisku toplo pozdravljamo, obenem pa ob-dr. Andreja Budala, ki kaže razmere, v katerih mora delati to slovensko gledališče še sredi svoje devete sezone.
Slovensko narodno gledališče za Svobodno tržaško ozemlje glede svobode na anglo-ameriškem področju vsa povojna leta ni v skladu s svojim imenom. Svobodo kratijo prav tako ozemlju kakor gledališču predvsem italijanski nestrpneži raznih smeri, pa tudi oblasti s potuho nestrpnežem in z izvajanjem zastarelih protislovenskih italijanskih zakonov.
Največja je postala neskladnost med imenom in dejanskim stanjem v začetku devete sezone, ko so zavezniki 8. oktobra 195^ sklenili, da prepustijo svoje tržaško področje Italiji. Neposredni učinek tega sklepa je bil v Trstu za slovensko gledališče natanko tak kakor da je Trst že v Italiji; gledališče, ki je postavljalo oder za prvo letošnjo premiero v zavezniški dvorani, je dobilo čez noč povelje, naj zapusti Avditorij. Slovenske predstave so bile na mah onemogočene. Slovensko prebivalstvo se je vpraševalo ali smo že v Italiji, ali že delimo usodo Goričanov, ki v lastnem Ljudskem domu ne smejo več niti igrati slovenskih iger niti proslavljati Prešerna, ker jih je fašistična Italija tega doma zvijačno oropala in ga pofašistična trdno drži v svojih rokah. Vpraševalo se je, ali je slovenska odrska umetnost v Trstu na cesti, kakor je bila 1. 1920 po požigu Narodnega doma, in ni zanjo v mestu nobene strehe več.
Pravno Italije še ni bilo v Trstu, protipravno pa je bila po zavezniški zaslugi že davno, okrepila se je 1. 1948, 1. 1952 in znova 1. 1953 prav s samovoljnim sklepom od 8. oktobra. Pritožbe sprva niso nič zalegle. Italija je zahrumela po ulicah s plačanci Odbora za obrambo italijanstva Trsta in uprizarjala krvave spopade z zavezniško policijo, da bi izsilila takojšnje uveljavljenje nepremišljenega sklepa. Sele ko se je po zaslugi Jugoslavije ta izvršitev odmaknila in so se začela obetati pogajanja, se je ozračje toliko umirilo, da je prišlo SNG po več ko poldrugem mesecu do prve predstave.
V oktobru se je ponavljala Žižkova »Miklova Zala« na jugoslovanskem področju in po vaseh anglo-ameriškega področja. V novembru je bilo gledališče prisiljeno menjati vrstni red premier in začeti z Nušičevim »Narodnim poslancem« po vaseh. Sele tri mesece po začetku sezone se je smelo gledališče vrniti v
KDOR LJUBI SLOVENSKO KNJI60, SE VPISE V PREŠERNOVO DRUŽBO KOT PODPORNI ČLAN
Avditorij in igrati 28. novembra premiero Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«, ki je bila prvotno določena za 10. oktobra.
Sele v decembru in januarju je prišlo gledališče polagoma do rednejšega in pravilnejšega razvrščanja predstav. Tretja premiera, Maksima Gorkega »Vaša Zelezno-va«, se je vršila v Avditoriju
6.	decembra. V tem mesecu se je stanje izboljšalo tudi s tem, da se je dvorana v Skednju po večmesečnem prizadevanju in dozidavanju v prenovljeni, lepši obliki odprla tudi gledališču, ki je po dolgem času zopet igralo v njej 19. decembra »Narodnega poslanca«, 5. januarja pa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«.
V Skednju se je vršila 17. januarja četrta premiera, uprizoritev mladinske igre »Bratovščina sinjega galeba«, ki jo je Lojze Filipič priredil po povesti Toneta Seliškarja in se je naslednji dan ponovüa
24.	januarja.
Peta premiera, Herbertova moderna ameriška komedija »Vsakih sto let« (»The Moon is Bleu«) v prevodu H. G., je bila v Avditoriju 23. januarja in se je naslednji dan ponovila. Nato se je ponavljala po okolici.
Isti dogodki ki so zavrli redno gledališko delo v prvih treh mesecih na anglo-ameri-škem področju, so povzročili zastoj tudi v predstavah na jugoslovanskem področju. Ko je Italija zarožljala z orožjem
na svoji vzhodni meji, se ja zaprl blok v Škofijah in tržaško gledališče ni moglo več v Koper in druge kraje jugoslovanskega področja. Tri mesece, od novembra dalje, tam ne more več igrati. Posredno je tudi to posledica sklepa, da se anglo-ameriško področje prepusti Italiji. Tako se je znova izkazalo, da je zmeraj in povsod bližanje Italije tisti činitelj, ki ogroža normalni kulturni razvoj slovenskega prebivalstva na vsem Svobodnem tržaškim ozemlju.
Medtem ko italijanske kulturne in prosvetne organizacije Trsta ves čas po vojni načrtno vršijo svoje delo, se morajo Slovenci zaradi opisanih razmer nenehno in včasih brezuspešno boriti za kakršne koli možnosti in prilike, da pridejo do zelo nerednih predstav. O načrtnem delu pri tem ni govora. Predvsem je izključena vsaka načrtnost in vsako redno delo za SNG. Te zadeve se odigravajo tako, kakor da je v zadnji vojni zmagala Italija in so Slovenci tisti; ki so vojno izgubili. Italija si v Trstu dovoljuje zoper Slovence skoraj podobno ravnanje kakor nekdaj Mussolinijeva vladavina, in to ob so-glašanju dveh najmočnejših zahodnih držav, ki se pred svetom ponašata s svojo demokracijo. Za Slovensko narodno gledališče v Trstu poganja iz take demokracije skoraj samo trnje, ki priča, da smo še daleč, daleč od pravičnih odnosov do Slovencev.
A. B.
Razstava brvatske miniature v Liubllani
Na Prešernov dan, 8. februarja, bo v Narodnem muzeju odprta razstava hrvatske miniature. Uredil jo je Muzej umetnosti in obrti v Zagrebu. Gradivo (približno 300 komadov) so zbrali po vsej Hrvatski, zato daje razstava edinstveno priložnost, da se seznanimo s to zanimivo panogo
Portretna miniatura se je razvila iz srednjeveškega knjižnega slikarstva. Od srede 16. stol. nastopa kot samostojna umetnostna stroka. Ena izmed največjih odlik miniatur je jasna in precizna izvedba, ki nam poleg estetskega užitka nudi tudi mnogo zanimivega glede razvoja noše in končno nam v mnogočem ilustrira socialno in kulturno stanje dobe, v kateri je nastala.
Razstava obsega celotni razvoj portretne miniature. Poleg znamenitih evropskih mojstrov (n. pr. Waldmüller, Kriehuber) je prikazano delo domačih mojstrov. Nas Slovence bodo gotovo zanimale miniature našega rojaka Matije
Brodnika, ki je živel na Hrvat-skem.
Nedvomno bo okusno in nazorno urejena razstava, kjer bo na
NEFOZABNi MOJSTER:
Lik Zvane Primoeviča, poslanika Omiša, 1. 1579
razpolago katalog s slovenskim besedilom, vzbudila v Sloveniji veliko zanimanje.
Drugi večer gostovanja prvakov pariškega baleta Janine Charrat
Ljubljana, 5. febr. Po velikem uspehu, ki ga je dosegla plesna skupina Janine Charrat iz Pariza v prvem večeru svojega gostovanja v Ljubljani, je občinstvo sinoči ponovno napolnilo operno poslopje. Program drugega večera pa je bil spremenjen, ker si je glavna plesalka Janine Charrat pri prvem plesu težje poškodovala mišico. Tako je umetnica nastopila samo v prvi baletni točki (Pugny: Pas de Quarre). Zavoljo tega so morali iz celotnega večera zbrisati njene nastope ter jih zamenjati z ustvaritvami drugih plesalcev. Poleg že omenjenega Pu-gnya so prvaki pariškega baleta mogli uvrstiti v svoj sinočnji program le še dva nova baleta: čaj-kovski, Hrastač in Minkus, Doo
Kihot. Ves ostali spored je bil znan že iz prvega nastopa, a občinstvo je z veseljem sprejelo ponovitev Chopinove Balade, ki je brez dvoma umetniški vrh med plesi baletne skupine iz Pariza, ki jo gledamo v Ljubljani.
Vsekakor je tudi drugi plesni večer pokazal izredno plesno mojstrstvo, ki temelji na trdnem znanju in nežnem umetniškem čustvovanju. Plesno mojstrstvo skupine prihaja do izraza predvsem v njihovih klasičnih plesih, a umetniško so veliko bolj prepričljivi ▼ modernejši plesni smeri.
Prvaki pariškega baleta bodo svoje odlične plesne nastope ponovili v Ljubljani še 5. in 6. februarja.
Kolektivna zaposlitev vrača duševno bolnim zdravfe ^dela bolniS,lico “duievno
USPEH PREBIVALSTVA PRLEKIJE
Podeželje Je prispevalo za elektrifikacijo 250milijonov din
V vseh nas so močno zakoreninjene zablode in zmotne predstave o duievno bolnih in bolnišnicah za duševne bolezni. Za mnoge od nas je to skrivnostni, strašni svet, za katerega mislimo, da iz njega ni izhoda in da si bolniki, ki pridejo ra stene take bolnišnice, obsojeni na večno ječo in temo — skratka crtamo jih iz naše skupnosti. Prav zaradi teh zmotnih mnenj pozabljamo, da so naše bolnišnice za duševno bolne predvsem socialne ustanove, ki skrbe za
ječo. Take zmote ne izvirajo samo iz nepoznanja položaja, temveč v mnogih primerih tudi iz neumestne in neupravičene sentimentalnosti, ki jo mnogokrat čutimo do teh bolnikov.
Tudi bolnišnica v Polju je socialna ustanova, katere bistvena nalaga je socializacija duševnega bolnika, to se pravi, zdravniki-psihiatri v Polju bolnike družbeno sanirajo, da bodo bolniki kljub svojim duševnim motnjam sposobni delati ln živeti izven bolnišnice, med du-
Prav gotovo malokdo ve, da obstajajo v bolnišnici v Polju razni krožki, ki jih sestavljajo bolniki sami, kot na primer dramski in šahovski krožek, moški ženski in mešani pevski zbor, orkester itd. Nekateri šahovski krožki raznih ustanov v Ljubljani, ki so se pomerili s šahisti s Polja, bodo prav gotovo priznali poraz, ki so ga doživeli z njimi. Bolniki gostujejo s predstavami tudi izven bolnišnice. Gostovali so že v domu »Svobode« v Polju, tovar-
Sltka prikazuje orkester in folklorno skupino bolnišnice za duševne bolezni v Polju in izdelke umetne obrti, dela bolnikov
blaginjo družbe s tem, da zdravijo ti3te državljane, ki so trenutno zaradi kakršnih koli duševnih motenj družbi nevarni
in da jih usposabljajo za ponovno deio ter take vrnejo našemu celotnemu delovnemu kolektivu.
Moderna psihiatrična služba zahteva pri zdravljenju duševno bolnih različne prijeme. Zdraviti jih je treba z vsemi sodobnimi biološkimi metodami, kot elektro šoki, insulinsko te-f rzpijo s komami, protrahirano narkozo in raznimi metodami psihoterapije. Vsakomur mora biti jasno, da je to zdravljenje več aJi manj dolgotrajno in da zahteva od zdravnikov-psihia-trov ne samo znanje in nesebično ljubezen do poklica, temveč tudi tisto potrpežljivost in vztrajnost, ki je marsikomu od nas nepoznana.
Sodobne prijeme zdravljenja koristijo tudi v bolnišnici za duševne bolezni v Polju, ki ima tudi zdravnike z zgoraj omenjenimi lastnostmi. Ni namen tega sestavka, da bi naše bralce seznanili s strokovno platjo psihiatrične službe. Prikazati hočemo le življenje za zidovi bolnišnice v Polju in življenje izven nje ter odvrniti ljudi od zmotnih mnenj, da so bolniki v tej hiši obsojeni na dosmrtno
ševno urejenimi ljudmi. Prijemi te socializacije, ki se jih v Polju prav pridno poslužujejo, so v kolektivni zaposlitveni terapiji, to je v delu. Ze za zdravega človeka je delo čudovito zdravilo in razvedrilo. Temveč-jo zdravilno moč ima na bolnika. Kolektivna zaposlitev vodi bolnika k sožitju, mu vrača socialne tendence in ga odvrača od želje po samoti, od raznih paranoidnih idej, halucinacij itd. V Polju so bolniki zaposleni z raznimi deli, kot z delom na ekonomiji, v obrtnih delavnicah, s kulturno-prosvet-nim delom, ukvarjajo se tudi z umetno obrtjo.
Pred nekaj dnevi so mnogi Ljubljančani imeli priložnost videti kulturno-prosvetno predstavo, ki so jo priredili bolniki v kulturni, dvorani bolnišnice v Polju. Na to predstavo so bolniki povabili Ljubljančane zato, da bodo videli, da jim v bolnišnici ni tako hudo, kot si marsikdo predstavlja. V tri ure trajajočem programu so bolniki pokazali svoje sposobnosti v igralski, pevski in glasbeni umetnosti. Med resnim programera so nastopili tudi z raznimi skeči, ki so prisilili udeležence predstave k obilici zdravega smeha in vedrega razvedrila.
ni TOKO v Domžalah, Šentvidu nad Ljubljano, pretekli torek .pa so nastopili v bolnišnici v Begunjah.
V bolnišnici v Polju je tudi društvo za socialno pomoč bolnikom, ki ureja razne zaposlitve ter tudi finančno plat bolnikov. Izdelki umetno-obrtniške narave, ki jih izdelujejo bolniki, so predvsem podobe raznih živali, med katerimi najdemo mnogo groteskno stiliziranih oblik, ki jih lahko izdela le človek z dobrim okusom in bogato domišljijo. Razen tega izdelujejo tudi igrače, čipke, usnjene listnice, tobačnice, cekarje in raznovrstne druge izdelke, ki si jih je vredno ogledati in tudi kupiti. Interesenti naj se s svojimi željami po teh izdelkih obrnejo na Društvo za socialno pomoč bolnikom, bolnišnica v Polju.
Kulturno-prosvetno delo in umetno obrt vodi mlad zdravnik, dr. Viktor Gabršek, ki ta-korekoč noč in dan bdi nad
Študentski glasbeni iestival v Zagrebu
Zagreb, 5.febx. Od 17. do 23. februarja bo v Zagrebu študentski glasbeni festival, na katerem bodo nastopili gojenci glasbenih akademij iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Prirejenih bo osem večernih koncertov.
bolniki in mu gre za njegovo požrtvovalno in uspešno delo res vse priznanje.
Bolnišnica v Polju je za namene psihoterapije uredila tudi obsežno ekonomijo, na kateri bolniki na 'svežem zraku in pri fizičnem delu črpajo moč in zdravje. Pri tem je yredno omeniti, da je kolektivna delovna terapija na tej ekonomiji beležila v 1948. letu 31.400 delovnih ur, 1949. leta 40.643 ur, lani pa kar 60 tisoč delovnih ur.
To so le drobci, ki nas seznanjajo z resničnim življenjem bolnišnice v Polju. Je pa že vrsta drugih stvari, o katerih bi se dalo pisati in ki bi potrdile požrtvovalnost in skrb naših psihiatrov do tistih bolnikov, ki jih jim je zaupala družba z namenom, da se vrnejo med njo zdravi in za delo sposobni.
Prad 8 leti 12 transformatorskih postaj in 44 km daljnovoda, lani že 37 transformatorskih postaj in 125 km daljnovoda — Prej 2050 odjemalcev električne energije, lani že 6200
Na področju ljutomerskega okraja je po osvoboditvi izvršeno
ogromno delo, ki je privedlo mnogo naselij in vosi do tega, da je o kmečkih hišah prvič zasvetila elektrika. Samo nekaj skopih številk, ki_ kažejo, da je bil napredek na področju elektrifikacije dosežen večinoma po zaslugi kmečkih ljudi, ki so za elektriko primaknili levje deleže v denarju, materialu in delovni sili. Vrednost oseh investicij znaša nad 260 milijonov. Da so se interesenti večinoma oprli na svoje sile, dokazuje dejstvo, da so v raznih oblikah prispevali za elektrif ikacijo 249,800.000 din. V to vsoto pa ni všteta vrednost opravljene ga dela pri hišnih inštalacijah. Posamezni kraji so dobili od Nar odne banke in OLO nekaj nad 10 milijonov din dolgoročnega kredita ali pa pomoči o obliki dotacij. To pa so le 4 odstotki od vrednosti vsega opravljenega dela.
Prvo leto po osvoboditvi je na področju ljutomerskega okraja ostalo 12 trains formal o rekih postaj z nekaj nad 44 km daljnovodov visoke napetosti. Elektrificiranih je bilo le 36 krajev, v katerih so našteli 2050 odjemalcev električne energije. Land so te številke izredno porast le, saj so našteli že 37 trans formalorskih postaj
s 125 km daljnovodov visoke napetosti in 417 km omrežja nizke napetosti, 190 elektrificiranih krajev in 6200 odjemalcev električne energije. V tem napredku je utelešena ustvarjalnost kmečkih ljudi, ki so zadnja leta mnogo dali od sebe, d« jih je obiskala znanilka novih časov v kmetijstvu — da n« rečemo znanilka
Goriška in Vipavska
Ulice so potlnkovone s črepinjami okenskih šip — Na cestah leže razbiti dimniki — S cest je odnesla burja gramoz — Zaradi pozebe bodo morali kmetje ponovno orati — Strah pred ognjem in dežjem
V Novi Gorici Se vedno veje
močen severovzhodnik. V Ajdovščini pa burja še traja z hitrostjo 55 do 70 km na uro. ’V usodni noči med ponedeljkom in torkom pa so dosegli posamezni šunki bur je celo hitrost 150 km na uro. Kot smo že poročali, je bila Nova Gorica precej prizadeta. Po obhodu po teh krajih pa smo ugotovili, da je bila Ajdovščina s svojo okolico še boi j šibana od burje. Mestne ulice so tlakovane s črepinjami razbitih strešnih korcev in okenskih šip. Po cestah leže številni prevrnjeni dimniki. Z nekega šeststanovanjskega bloka v mestu je odneslo kar 6 dimnikov. Vse družine iz te hiše so morale
80-Ieinl predsednik RK
ta dan kuhati v pralnici. Streho s poslopja cestne haze je povsem odneslo in ravnotako odkrilo garažo LIP Ajdovščine. Veliko škodo so utrpeli tudi stanovanjski bloki teksalne tovarne. Tovarni za predelavo sadja in izdelavo likerjev je porušilo poleg drugega tudi visok železni dimnik parnega kotla. Tudi meteorološki postaji ni prizaneslo.
Med tulenjem burje popravljajo požrtvovalni delavci Elektro Gorica električne vode visoke in nizke napetosti. Električne in telefonske žice vise z drogov kot preperele pajčevine. Po tleh leži tudi več drogov. Na delu so 4 ekipe po 10 delavcev in so v pomoč dobili še skupino delavcev Elektro Sežana. Delavci so bili celo po 36 ur neprekinjeno na drogovih.
nov« Jugoslavije, kajti o elektriki so kmečki ljudje sanjali že v stari Jugoslaviji, pa se njihova želja nd nikdar uresničila.
Letos se ljutomerski okraj približuje uspešnemu zaključku eiektriii-kacije. Brez elektrike pa so ostali večinoma revnejši kraji, ki so močno oddaljeni od okrajnega središča. V teh krajih prebivajo večinoma viničarji in siromaihiejši ljudje, ki sa n kljub dobri volji ne bodo zrno \i vseh bremen. Vendar pa teh krajev ne gre zapostavljati. Zalo bodo potrebovali več pomoči od skupnosti.
Na zadnji seji obeh zborov okrajna ljudskega odbora Ljutomer ie bik) po živahni razpravi sklenjeno.
po burji
po polj'u -in ga skoraj' do malega uničila. Osebni avto teksti ne tovarne je prišel s službenega potovanja v svojo »bazo« kot bi prišel iz bojnih poljan. Povsod je tak pogled, kot da bi imela divja jaga svoj jries.
Sedaj, ko je vse razsušeno, se ljudje silno boje ognja. 2e najmanjša iskrica zadostuje, da izbruhne požar. Tako je nastal v ponedeljek ponoči gozdni požar zaradi električne iskre pri Gorenjem polju, ko se je vtrgal vod 60 KV, v sredo zjutraj na pobočju Sabotina pa od iskre lokomotive. Gasilci in okoliško prebivalstvo so oba požara pogasili. Še bolj pa se ljudje boje dežja, ker imajo razmajane strehe na stanovanjskih in gosjxxjarsfcih poslopjih in pobitih na tisoče in tisoče strešnikov. Gradbeni materijal pa je drag. Škoda še ni ocenjena, gre pa v več desetin milijonov.
—'4P
da je treba dati denarno pomoč predvsem tistim krajem, ki bodo letos gradili transformatorske postaj« in daljnovode visoke napetosti. V ta namen bo OLO letos prispeval 3 milijone dara pomoči. Njegovo dotacijo bodo dobili predvsem oddaljeni in siromašna kraji okrog Runča, Sov-jaka. Stare gore, SeliŠč, Naso ve. Spodnje Sčavnioe, Jeruzalema in ključarevec. S svojo trezno odločitvijo so odborniki tem krajem omogočili, da si postavijo temelje za elektrifikacijo svojih gospodarstev, s tem pa tudi zaključek elektrifikacije v okraju. Razen tega bodo ti kraji potrebovali tudi pomoč v obliki dolgoročnih kreditov, ki pa bodo dobrodošli tudi tam, kjer še elektrifikacije niso dokončali. Računajo, da bo znašala vrednost letošnjih investicij na tem področju nad 45 milijonov din. Precej bodo prispevali interesenti sami, potrebovali pa bodo tudi Domoč v znesku 26 milijonov din. Okrajni ljudski odbor je v imenu nosilcev investicij — zadružnih organizacij in elekfcrifikacijskih odborov — že zaprosil republiški izvršni svet in druge ustanove, ki naj bi s krediti podprle hotenja letošnjih borcev za elektriko v Prlekiji.
S. Klinar
Pred svetovno lovsko ...zsiavo
V dragi polovici letošnjega oktobra bo v Düsseldorfu v Zahodni Nemčiji svetovna lovska in ribiška razstava. Te razstave se bo udeležilo čez SO držav z vseh petih kontinentov, med njimi tndi Jugoslavija.
Lovska zveza LRS prosi vse lastnike dobrih lovskih trofej, da te trofeje najkasneje do 20. februarja dostavijo Lovski zvezi v Ljubljani, Trdinova 8. Trofeje morajo biti res odlične. Trofeje bodo zavarovane in ni potrebna nobena skrb, da bi se izgubile. Pri vsaki trofeji naj bo navedeno ime upleni tel j a ter kraj in datum uplenitve. Za varstvo so predpisane mere in sicer morajo gamsovi roglji šteti čez 1*5 točk, srnjakovo rogovje čez 1W točk, jelenovo rogovje čez 180 točk. merja-ščevi okli pa morajo biti dolgi čez 20 cm. Da bo naš uspeh na razstavi Čira večji, naj ne ostane doma nobena trofeja, pa naj bo v lasti lovca ali nelovea.
Krajevni odbor Rdečega križa na 7g. Polskavi je imel pred dnevi dopolnilno letno skupščino, na kateri so razpravljali o delu v lanskem letu. V splošnem--je bilo lani delo te organizacije zadovoljivo.
Razne akcije, kakor Teden Rdečega križa. Teden proti TBC, predavanja prve pomoči, prireditve v okviru RK, .razpečavanje raznih zdravstvenih knjig in brošur so izvedli v povoljni oceni. Veliko pozornost so posvetili tudi lanskemu Tednu čistočea ; S pomočjo gasilcev in drugih množičnih organizacij sp izvedli razna čiščenja v vaških potokih in kanalizacijah. Izboljšali so tudi higiensko stanje na raznih greznicah in vodnjakih. Za dvig higienskega stanja pa so mnogo pripomogla tudi higienska in zdravstvena predavanja razrednikov na domači osnovni šoli. Prav posebno pa se je izkazal Pomladek Rdečega križa, ki šteje 169 članov. Pomladkarji pridno nastopajo pri vseh prireditvah z raznimi igricami. Pomagajo pa tudi pri raznih akcijah.
Zdravstveno ambulanto, ▼ kateri ordinira tedensko sektorski zdravnik in katera služi tudi za prvo pomoč, vestno vodi Rdeči križ. Imajo tudi posvetovalnico za matere z otroki, ki je odprta dvakrat mesečno. Posvetovalnica je dobro obiskana. V ta namen jih obiskuje medicinska sestra Okrajnega odbora RK.
Celoten odbor RK, na čelu s svojim predsednikom, tov. Petrovičem, ki bo letos dopolnil že 80 let starosti, že več let uspešno vodi to človekoljubno organizacijo na Zg. Polskavi.
I. Bolko.
Tudi drugod je burja povzxo-žili veliko škodo. Tako na primer je odkrila šolo v Štomažik, Na Križ Cesti celo novo ^statio-vanjsko hišo, na kateri je bilo skoraj pol tone obtežilnega kamenja, da bi burja ne odpihala korcev. V Ozeljanu je pravtako odkrilo poslopje kmetske zadruge. V Braniku in Zalem hribu tudi leže po tleh prevrnjeni dimniki, in daleč na okrog razmetane pločevinaste strehe stelnjakov in lop, prevrnjeni plotovi in slično. Tudi Plavah je odkrilo šolo in celo sončnim Brdom burja ni prizanesla. Nov viseči most čez Sočo v Anhovem je vrglo iz tira, da je neuporaben. Ceste je burja izlizala in odnesla z njih gramoz. Mladim žitnim kulturam je burja prišla do korenik in odnesla z njiv najboljši humus. Zaradi pozebe jesenskih posevkov bodo morali kmetje v prizadetih krajih ponovno orati. Samo v Ajdovščini pravijo, da imajo na posevkih okrog 4 mlijone škode.
Na Vetrovnem polju pri Podnanosu pravijo, da je burja prevrnila kamijon, naložen s pohištvom za neko družino, ki se je selila. Posamezne kose pohištva, oblek in posodo je burja vrtinčila
Pristanek na letalonosilki ni enostavna stvar
Pristanek reaktivnega letala na letalonosilki
Ostali kraji Slovenije so sedaj zaviti p belo snežno odejo, pri nas na slovenskem Jadranu pa tu pa tam zažvižga burja okrog voglov in pritisne mraz, ki se ne more dolgo upirati vedremu in sončnemu vremenu. Temperatura pade tukaj podnevi redko pod ničlo, pomrzne pa le v naihujših zimah preko noči. So pa skriti kotički o zalivih, obdanih od hribčkov, ki so vedno v toplem zavetju. V jasnih dneh se ti kotički kopljejo v soncu, skozi vse leto jih krasi cvetje, ki tu nikdar ne preneha cveteti.
Taki >rajski< kotički so zlasti Ankaran, Strunjan in Portorož pri Piranu. Vrtovi so tu že obdelani, ponekod je že posajen zgodnji grah — prvi spomladanski pridelek ko prš čine. Ce bo vreme naklonjeno bo čez nekaj tednov cvetel in aprila bo že na domačem in tržaškem trgu. Kmalu se bodo začeli razcvetati prvi grmiči mačic in ni več dolgo tega, ko bo v cvetju tudi ostalo zimzeleno primorsko grmičevje. Razcoetele se bodo breskve in marelice, nato češnje in za njimi ostalo sadno drevje.
Največji letni lov
A tudi taJcra.1, ko je v portoroškem raJivu najhujši mraz, piranski ribiči ne tarnajo. Prav v takih dneh se pripravljajo na najzanimivejši in narvečji skupni letni lov, na tradicionalni — k>v na skočce. Riba skočca ima mnogo imen. Slovenskega je dobila prav po svoji navadi, da se rada meče iz morja in tolče po njem s svojim moćnim repom. Iz istega razlaga jim italijanski ribiči pravijo »salta relli« ter jih lovijo v polžaste mreže. To so močne ribe, tudi do pol metra dolge, pepelnasto sive barve, ki se ? vodi modrikasto svetijo. Najraje žive v krdelih i.n se navadno drže v blatnih lagunah ter v zalivih, kjer na dnu pobirajo razne morske rastline in živalice. Prija jim •ladko-slana voda, zaradi česar so najraje ob izlivih rek v morje. Tu pa jih tudri navadno čakajo ribiči rn jih skušajo vloviti, preden spomladi ne odplavajo aa odprto morje.
In pitraraski ribiči že stoletja v rimskih mesecih love skočce v portoroškem zalivu. Konec januarja in začetek februarja se jate skoče strnejo tesoo skupaj in jih je na sinjem morju videti kot temno moder oblak. Posebni ribiči — čuvaji noč in dan zasledujejo gii>anje ribjega krdela po zalivu in kadar je temperatura najnižja in se jate najbolj strnejo, takrat 'napoči težko pričakovani trenutek.
Piranski ribiči na zimskem
Zgodaj zjutraj na morje
Ze v zgodnjem jutru smo odpluli s piranskega pristanišča. Vse ribiške ladje so bile zbrane pod vodstvom motorne ladje »Bisarca«, ki je tudi nas sprejela na krov in pelje s seboj glavno mrežo. Vsi smo dobro zavarovani proti mrazu, saj kaže termometer okrog 10 stopinj pod ničlo. Ribiči so zaposleni z zadnjimi pripravami.
Jutranji mrak in tišino prekine opozorilo, da smo se približali krdelu skoče. Ladjice previdno obkrožajo jate rib. Ribiči »Bisarce« in motorne ladje piranske ribiške zadruge »R 6« polagajo v morje ogromno mrežo — dolgo 1 km in pol ter globoko 15 metrov, ki je ponos piranskih ribičev in naj večja mreža v jugoslovanski coni STO — ter previdno obkrožajo ribji oblak v morju. Ostale ladjice so že izvedle obkroževalno akcijo in mečejo v morje majhne mreže za primer, če bi skočce pretrgale glavno mrežo. To je najbolj dramatičen trenutek lova, od katerega je odvisen celoten uspeh. Večkrat se pripeti, da obkoljene ribe spoznajo nevarnost in strnjeno navalijo na glavno mrežo, jo pretrgajo in se v divjem begu skozi odprtino rešijo iz smrtonosnega objema ribičev.
Obkoljevalni manever
Danes pa gre vse precej gladko in v redu. Padajo kratka povelja in glavna mreža se počasi stika. Ladjice previdno potiskajo obkoljeni ribji oblak k vzhodni obali zaliva v bližino Canegre, malem zalivčku
mori«
na položnem bregu Savudrij-skega rtiča. Kapitan »Biserce« mi prijateljsko pomežikne in mi smeje pove, da sem jim prinesel srečo. In res. Glavno mrežo so ribiči že tesno zaprli ter jo že tudi zadrgnili na dnu. Iz nje ni več drugje izhoda kot zgoraj. Temnomodro gladino morja vedno pogosteje presekajo srebrni odsevi. Obkoljeno ribje krdelo se divje poganja iz vode in skuša preskočiti mrežo. Ogromen živ oblak je vedno bolj gost in nemiren. V penečem se morju se gnetejo ribe kot v velikem kotlu. Po razpenjenem morju bijejo zadnji boj za prostost in s silnimi skoki iščejo izhode. Iz »Biserce« je padlo novo povelje, borba skoče postaja še bolj divja in silna, kakor da bi razumele, da je njihov boj brezupen, a bi se kljub temu rade rešile.
»Prepozno skočce,« se oglasi kapitan in pomigne, naj pridem k njemu na kajuto, kjer bom imel lepši razgled.
Prepozno! Ribiške ladjice so se že razdelile v dve skupini. Ena z morske strani zapira ta živi kotel in s pomožnimi mrežami prestreza skočce, ki se skušajo rešiti z divjimi skoki, a skačejo v pomožne mreže ali pa prav v barke. Druga skupina se je med tem že izkrcala. V daljavi vidim obrise ribičev, ki so se na obali postavili v dolgo vrsto in vlečejo k sebi glavno mrežo — sedaj ogromno in besnečo vrečo — na kopno. Nekaj jih je skočilo kar v »kotel« med ribe in z
»vodegami«, metulnicami podobnimi vrečami, zajemajo ribe in jih mečejo v barke.
Vonj po polenti in ocvrti
ribi
Prve barke so že do vrha napolnile v soncu se bliskajoči živi tovor. Še malo in z dolgo vrsto ribiškega ladjevja smo odpluli zopet proti Piranu v domačo luko, kjer nas navdušeno sprejmejo žene, otroci in starčki.
»Prečute hladne noči, ko smo zasledovali krdela skoče, so zdaj bogato poplačane,« se oglasi stari ribič Pepi.
»Za tri vagone jih bo,« pristavi Pierro, kateremu je skočil v objem črnolasi in navihani sinček in ga poprosil za 10 dinarjev za lizike.
Del plena je že raztovorjenega in naloženega na kamionih, ki bodo višek odpeljali na bližnji tržaški trg. A tudi doma jih je ostalo dovolj. Najlepši komadi »sievol« že cvrče
na »gradelah«. Ves Piran in zlasti ribiški četrti »Ponta« in »Marzana« je zavit v značilen vonj po sveži polenti in ocvrtih ribah ter brodetu. Pri og-njiščih in po »oštarijah« pa ob j »kvartincu« rdečega istrijan-ca stari ribiči Zanin, Pepi, Angelo in drugi obujajo spomine iz svojega dolgoletnega ribiškega življenja, iz lova 1903. leta ali tiste iz leta 1928 ter tudi one pred tremi leti, ko so »skočci« pretrgali mrežo in zbežali...
S stiskom rok s kapitanom in ostalimi gostoljubnimi ribiči, s povabilom na lov na skočce prihodnjega leta in z nekaj najlepšimi primerki skoče v dar, se je končala naša letošnja »pustolovščina« na morju. Mrak se je dvignil nad našim prelepim portoroškim zalivom, ki se bo jutri zopet kopal v soncu. Kmalu se bodo začeli razcvetati prvi grmiči mačic, razcvetele se bodo breskve in marelice, nato češnje in ostalo sadno drevje in s cvetjem bo prišla v deželo pomlad in z njo...
Jože Lavrenčič
BlbUfe« UdJ« T laki
Kdorkoli je že kdaj s kopnega skočil v čoln, si lahko misli, kakšne' preglavice dela pilotom pristanek na palubi letalonosilke. Letalonosilke so iz višine nekaj 100 metrov izredno majhne in piloti, ki so v službi na letalonosilkah morajo biti izredno vešči, da zaustavijo letalo na razmeroma kratki palubi. Dandanes pristane vsak dan na letalonosilkah po nekaj sto letal. To je omogočilo tesno sodelovanje med piloti In konstruktorji. S stališča konstruktorjev je bila najtežja naloga: konstrukcija koles letala, ki morajo Izmed vseh delov letala
prenesti ob pristanku najhujše udarce, zlasti kadar je morje razburkano. Letala se spuščajo na letalonosilke s hitrostjo od
4.5	do 6 metrov na sekundo. Marsikdo bi mislil, da morajo imeti podvozja letal z letalonosilk izredno elastične vzmeti. Toda temu ni tako, kajti v tem. primeru bi bil pristanek na palubi še težji, ker bi letala preveč odskakovala na pristajalni stezi. V zadnjih letih so konstruktorji teh letal spoznali, da kolesa ne smejo biti niti pretežka. Se pred leti so bila kolesa letal, ki so jih nosile letalonosilke dvakrat težja kot kolesa navadnega letala.
Mali Aden - naivečja rafinerifa sveta
Gradnja rafinerije anglo-iran-ske petrolejske ^gužbe se bliža h koncu. Rafinerija, ki so jo začeli graditi novembra predlanskim v bližini Adena, v ta-koimenovanem Malem Adenu, bo lahko predelala letno okoli 5 milijonov ton surove nafte. Verjetno bo začela obratovati že konec letošnjega leta.
Obenem z rafinerijo urejajo tudi novo luko in mesto: Mali Aden. V začetku gradnje je bila tod zgolj peščena ravnina, danes pa šteje novo mesto že okoli 13.000 prebivalcev. V novi luki bodo lahko hkrati pristali 4 tankerji. Med gradnjo luke je bilo treba skopati okoli 3 milijone kub. metrov peska, da «o poglobili morsko dno. Med gradnjo rafinerije so zgradili tudi dva po 24 km dolga naftovoda, po katerih bodo lahko transportirali letno 2 milijona ton surove nafte od rafinerije v Malem Adenu do rezervoarjev v bližnjem Adenu. Mali Aden ima za-
enkrat elektrarno za 7800 kilovatov: nova elektrarna, ki jo grade, pa bo imela 22.500 kilovatov ter bo lahko oskrbovala mesto z 80.000 prebivalci.
Države — članice severnoatlantskega pakta so se odločile Za enotno malokalibersko municijo. Belgija, Kanada, Francija, Anglija in ZDA so po temeljitih preizkušnjah pristale na to, da bodo Izdelovale za revolverje le municijo, ki -b0 imela kaliber 1 7,62 milimetrov.
••• ••»»•■ »••«•»•••	»••«••
? Podjetje »KAMNIK« v j
•	Kamniku sprejme za •
•	takojšen nastop službe j
•	3 INŽENIRJE KEMIJE, j j Plača in druge ugodno- : J sti po tarifnem pravil- :
•	niku, stanovanje pre- : j skrbljeno. — Ponudbe : j poslati s krajšim življe- :
•	njepisom.	'
••••«• »••»•*»#•
Strah pred možem ? Vzgoja - trd oreh
Morda ste nedavno prečitali v našem listu nekaj drobnih vrstic o hudem domačem prepiru neke družine v Podmel-cu na Tolminskem, iz katerih veje velika družinska tragedija, tiha in uničujoča, pri kateri trpi petero otrok in žena -mati. Na žalost se take in podobne zgodbe večkrat dogajajo. Mogla bi jih napisati marsikatera žena in v njih razkriti strahovlado moža in očeta, ki s svojo samovoljnostjo muči družino, pri tem pa se ne ozira na pogubne posledice. Sledeče vrstice naj nam razkrijejo življenje zgoraj omenjene družine.
Sedem jih je — mati, oče, pet otrok. Ko je najmlajši komaj šesti teden zavekal v košarici, je nekega dne izbruhnil med možem in ženo žolčen prepir. Ta se je vedno huje razpletal in se dramatično končal z noževim sunkom v hrbet Pričakovali bi, da je mož zabodel ženo, toda to je storila ona, mati petih otrok, da pred nasilnežem obvaruje nje in sebe. Dovolj ji je bilo večnega nasilja. Spomnila se je brezobzirnih moževih udarcev, šopov las, ki jih je izruval z njene glave, krika otrok ... in je zgrabila nož. Kratek sunek in moža so odpeljali v bolnišnico.
Tako nam je pojasnil dogodek njen oče, ki mu ni vseeno, kako živi njegova hčerka.
Minilo je nekaj dni. Tedaj pa smo znova prejeli pismo prizadete žene. Kaj nam piše?
»S svojim možem se dobro razumem in mu moram dati najboljše spričevalo. Treba je upoštevati, da ima mož težko in odgovorno službo, da je življenje pri tako majhnih otrocih polno skrbi in težav. V internaciji v Nemčiji si je nakopal bolezen, tako da je hudo nervozen in razburljiv. Sicer pa je nadvse skrben družinski oče in zakonski mož...
Kaj je to ženo pripeljalo do tega, da je napisala te vrstice? Mar ni res, kar smo objavili v našem prvem poročilu in kar trdi njen oče, ko skuša prikazati njeno trpljenje zaradi moževe surovosti? Zdi se mi, da ji je pismo narekoval strah pred možem, pred njegovim maščevanjem, ki bi rodilo še slabše življenje. Ali pa jo je prešinilo tisto staro svarilo, ki ga današnja žena ne priznava več in ga tudi noče slišati: »Žena, bodi poslušna in pokorna svojemu možu.« Slepo kot žival, četudi jo pri tem gospodar bije, pretepa, ji izpodjeda življenjske sile, mu morda sledi tudi ta žena, četudi se je v samoobrambi tudi v njej za trenutek oglasila lastna volja.
Ko se je tega zavedela, jo je postalo sram, da si je drznila dvigniti roko na svojega moža, gospodarja in skušala najti opravičilo: »Delo, skrbi ima___«
Kaj je ona, mati peterih otrok brez njih? Ali more moža za njegovo surovost opravičiti naporna služba. Saj žena pri vsakodnevnem delu tudi trpi, tudi prenaša bremena, se muči z otroki in skrbmi. Iz dneva v dan gara zanje in za moža in k družini doprinese morda več kot mož, ki hodi v službo.
Kako more mati, današnja žena tako podcenjevati sebe in obenem poveličevati moža. To nas spominja na polpreteklo dobo, ko delovna žena ni smela stati v isti višini z možem, temveč vedno niže od njega. Čas je, da se svoje enakopravnosti danes zavedajo vse žene, po naših vaseh, to-
varnah in mestih, žena delavka in izobraženka.
Težka je bila pot, na kateri se je žena borila za svoje pravice in danes bi jih zame-tavala? Kjer mož noče razumeti tega, ga me naučimo spoštovati sebe in naše delo, da bo videl v svoji življenjski družici sebi enakovrednega človeka, ki družbi prav toliko daje.
Ko se bo vsaka žena tega zavedela in to vedno imela pred očmi, bo že v kali zatrta marsikatera nesreča, ki bi sicer kot Damoklejev meč padla na družino in jo razbila. Ozrimo se okrog sebe in morale bomo ugotoviti, da je prav ta slepa podrejenost žene neštetokrat vzrok za težke družinske zlome.
»Poslušna bodi svojemu možu« naj ne bo več geslo, ki je dolga stoletja iz žene delalo sužnjo.	V. K.
Zima je čas ko se naJe kmečke shrambe napolnijo z novo zalogo mesa, klobas in dišeče slanine. Tudi marsikatera gospodinja si sedaj oskrbi prašiča. Za najbolj priljubljene — kranjske klobase in krvavice, a tudi nadevan želodec, — prinašamo recept. Poskusite!
Za mesene ali kranjske klobase vzamemo na vsakih 5 kg svinine 12 dkg soli, 5 glavic česna in malo žlico drobno stolčenega popra. Kose prašičevega mesa, ki jih bomo nasolile, obrežemo tako, da dobijo pravilno obliko, nato pa zrežemo na kocke ali drobno sesekljamo (če bomo meso zmlele, bodo klobase suhe, ker bodo izgubile ves sok). Preden meso zrežemo, mu odstranimo mast in kite. Zrezano meso posolimo, popopramo in pomočimo s česnovko. To pripravimo takode: olupljen česen dobro sesekljamo, nalijemo nanj vode in pustimo stati eno uro. Nato precedimo, stisnemo česen z roko, vodo pa zlijemo na meso (vode vzamemo po količini mesa, od pol do 1 litra). Meso dobro gnetemo v testo, mesimo 1 uro in ga nato z brizgalnico natlačimo v čreva zelo na trdo. Gotove klobase večkrat prebodemo z leseno iglo, da odstranimo zračne mehurčke.
Krvavice. Ce imamo drob enega prašiča, skuhamo 4 kg riža (vzamemo lahko tudi proseno ali ajdovo kašo ali ješprenj). Riž dobro operemo, na pol skuhamo m ohladimo. Skuhamo tudi drobovino in rajželjc. Tega zmeljemo in precedimo ter mu dodamo drobno zrezano čebulo. Ohlajen riž in zmleto drobovino — pljuča, srce, ledvice — zložimo v posodo, kjer bomo delale klobase. Nato dodamo ocvrt rajželjc ter poper, piment, cimet in majaron. Prilijemo drobovo juho, posolimo in dobro premešamo z rokami, nato dolijemo 2 do 3 litre precejene krvi. Zmes dobro premešamo, predelamo z rokami in nadevamo v čreva. Dobljene klobase takoj skuhamo (vedno jih moramo dati v vročo vodo). Ko nekaj časa vro, jih preizkusimo ali so kuhane. To se zgodi tedaj, kadar priteče iz njih voda. Kuhane krvavice položimo na'desko v hladnem in zračnem prostoru.
Ce imamo v shrambi nadevan želodec, je to za družino prava poslastica. Napravimo ga tako, da svinjskemu želodcu odstranimo notranjo rumeno kožo, ga dobro operemo in napolnimo z nadevom kot za kranjske klobase. Nadeva-
NAŠIM BRALCEM!
Zimski čas je in vsak najde za branje in pisanje nekaj več časa kor sicer. Zato bi morda tudi vi prijeli za pero in nam napisali, kaj si želite na tej naši, družinski strani. Pišite nam o uspehih, ki jih imate pri vzgoji otrok. Žene delavke, seznanite nas s svojimi težavami pri delu, kmečka žena in mati povej, kaj te teži; kaj si želiš pri zboljšanju svojega, že zastarelega gospodinjstva, kakšni nasveti bi ti olajšali delo. Žene vseh poklicev in drugi bralci, pošiljajte svoje predloge, kar bo nedvomno mnogo pripomoglo k temu, da bo vsak našel v naših kotičkih tudi zase nekaj koristnega. V vsakdanjem življenju naletimo na tisoč vprašanj, ki jim sami nc vemo odgovora, zato pomagajmo drug drugemu!
Vse, kar nam boste poslali, bomo z veseljem sprejeli in skušali z objavo vsakomur tudi ugoditi.
UREDNIŠTVO
nega zašpiij'imo, močno stisnemo med dve palici, povežemo in obtežimo. Pazimo, da pri tem ne poči koža. Želodec obdamo tudi z lesenimi letvicami. Tako obteženega imamo teden dni, nato ga damo z ogrodjem vred v dimnico, kjer naj ostane tako dolgo kot večji kosi svinine.
Med vzgojnimi problemi je večkrat, mnogo takih, za katere prav nič ne vemo, kako bi jih rešili. Danes bi govorili o nekaterih, ki so skoraj na dnevnem redu v odnosih med starši in otroki.
Predšolski otrok se boji zaspati brez luči, in preveč popustljiva mamica pusti luč, dokler otrok ne zaspi ali pa mu celo dovoli, da spi v njeni spalnici. Druga se bo nemara vsa zaskrbljena posvetovala z zdravnikom; pravilno pa bo ravnala le tista mati, ki ne bo otroku nikdar grozila s »črnim možem«, »volkom« in podobnimi otroškimi strašili, ki naj bi pripravili otroka k ubogljivosti. Ne bo mu pred spanjem pripovedovala razburljivih zgodb. Položila bo otroka v posteljo z zagotovilom, da mu ne bo nihče ničesar storil, — saj je ona v njegovi bližini — in ugasnila luč, otrok pa bo mimo zaspal z občutkom, da je na varnem.
Mnogo razburjenja je v družinah zaradi slabih redov, ki jih prinašajo domov otroci. Nekateri starsi otroke kaznujejo, drugim se slabi redi ne zdijo važni in se za otrokov napredek v šoli sploh ne zanimajo. Pogosto pa pokliče mati na pomoč očeta, ki naj bi napravil red s svojo »močno roko«. In kaj bi morali v tem primeru storiti? Mati ali oče naj pomagata otroku pri njegovih nalogah.
In družinski prepiri v prisotnosti otrok? Starši se ne morejo zediniti o nekem vzgojnem vprašanju. Mati je prepričana, da je njeno naziranje pravilno, oče meni, da ima on prav, oba pa skušata pridobiti otroka, ki bo zaradi takega ravnanja v sebi ves zmeden. Zelo nespametno, boste rekli, toda starši prav v tem primeru pogosto greše. In vendar je rešitev preprosta. Starši naj uravnavajo različne nesporazume med seboj, nasproti otroku pa mora vladati vselej enotnost.
V družinah, kjer j‘e mati preveč popustljiva in oče prestrog, se rado dogaja, da imajo otroci pred očetom »skrivnosti« ali pa bi radi iz strahu pred njim to ali ono
T<. vred men !
Večkrat čitam v Vasem listu razne članke, ki obravnavajo vzgojo otrok. Ne vem sicer, če mi boste to pismo objavili, toda vseeno bi Vas rada nekaj vprašala in prosila, da mi svetujete, kaj naj storim. Imam namreč šestletno hčerko, ki je sicer prav priden otrok,, vendar pri njej kljub vsemu ne morem uspeti v eni stvari — da bi jo naučila reda. Tu ne pomaga ne lepa, ne grda beseda, ne tepež. Celo, če ji za kazen odtegnem večerjo, ne dosežem nič. Nasprotno, opazila sem že, da se pri ostrejših ukrepih nekako za-krne in postane še bolj nedostopna. Da bi pa pospravila svoje igrače itd., pa niti misliti ni.
Ne vem, kakšno kazen naj ji še naložim in sem obupana. Skrbi me, kako bo v šoli, če ne bo hotela paziti na red, saj je vendar ta tudi pogoj za dober uspeh. Še nekaj! Poznam pa mater, ki se ji niti malo ni treba truditi, da bi v otroku vzbudila skrb za red, ker deklič za seboj sam vse pospravi in ima vse v najlepšem redu.
Prosila bi, če mi lahko pojasnite, kje je vzrok za tak odpor proti redu, ki ga ima moja hčerka in zelo Vam bom hvaležna.
Š. M.
Op. ur. Starši, ki imate izkušnje pri vzgoji svojih otrok, pišite nam, kako bi vi rešili to vprašanje in svetujte materi. Želel: bi, da tudi naši pedagogi napišejo kako besedo, ki bo rešila^ to in morda še vrsto drugih vprašanj pri vzgoji našega mladega rodu.
Lep črn pulover
Vzorec: Rebrasti vzorec: ena desna ena leva; gladki vzorec: ena vrsta desno ena vrsta levo.
Zadnji del: Ko smo nasnuli 160 pentelj delamo z gladkim vzorcem 3 cm visoko. Nadaljujemo z rebrastim vzorcem na-daljnih 40 cm v višino. Na obeh straneh posnemamo najprej 8 pentelj za rokavno odprtino, nato 3, in dvakrat po dve pentlji. Nadaljujemo še 22 cm v višino nato posnamemo za ramena na vsaki strani dvakrat po 14 pentelj in enkrat 16 pentelj in nato ostale.
Sprednji del: Z 80 nasnutimi pentljami pletemo gladko 3 centimetre. Nadaljujemo z rebrastim vzorcem 40 cm visoko do rokavnega izreza, kjer začnemo posnemati na levi strani najprej 10 pentelj, nato 5, trikrat po dve pentlji in štirikrat po eno pentljo. Nadaljujemo, da ima rokavni izrez 23 centimetrov višine in posnamemo za ramena kot pri zadnjem delu.
Pri 15 cm višine od spodaj navzgor oblikujemo žep: in sicer popletemo 20 pentelj od strani proti sredini, posnamemo nadaljnih 30 petelj in ostalih 30 pentelj zopet popletemo in naberemo na nitko. Na tretjo pletilko nasnujemo 30 pentelj in delamo z rebrastim vzorcem 10 cm visoko nato jih
vpletemo na mesto prejšnjih posnetih in nadaljujemo z delom skupno z ostalimi, ki smo jih preje nabrali.
Pri 18 cm višine rokavnega izreza posnemamo tudi za ovratni izrez 10 pentelj in nato vsako drugo vrsto 4 pentlje, trikrat dve pentlji in šestkrat po eno pent ji j a Drugi spred-del napravimo na isti način samo v obratnem smislu.
Rokav: Nasnujemo 75 pentelj z gladkim vzorcem pletemo 3 cm visoko. Nadaljujemo z rebrastim vzorcem 46 centimetrov visoko in dodajamo na obeh straneh na vsak cm 1 pentljo nato posnemamo.
Izgotavljanje: Jopico seši-jemo. Naberemo pri žepu pentlje in pletemo gladko 2 cm. Posnemamo in na notranji strani žepa napravimo rob z nevidnim vbodom. Z istim vbodom obrobimo spodnji del jopice in rokave.
Za ovratnik in prednjo progo naberemo na zadnjem vratnem izrezu, na obeh straneh izreza in na obeh straneh sprednjega dela pentlje in z rebrastim vzrocem pletemo 12 centimetrov široko progo. Zelo rahlo posnamemo, razpolovimo in prišijemo na narobni strani. Napravimo pet gumbnic in polikamo.
Kapica: Način izdelave: Začnemo na ta način, da nasnu-
stvar prikrili. Nekatere matere otroke v tem podpirajo, druge bodo nemara vse povedale očetu, ne da bi otrok o tem kaj vedel, kar bo še mnogo slabše.
Razumna mati pa bo otroku najiprej svetovala, potem pa ga prepričala o tem, da mora očetu zaupati in ga vprašati za nasvet.
Staršem včasih niso prav nič všeč prijatelji, s katerimi se družijo njihovi otroci. Ker ne vedo, kako bi jih od njih odvrnili, poskušajo vse mogoče in še večkrat nemogoče stvari. Zdi se jim, da bo najbolj učinkovito, če bodo druščino kar se le da očrnili v otrokovih očeh in ne jx>mislijo, da s tem vzgajajo opravljivce in nestrpne ljudi. Če vse to ne zaleže, otrokom prepovejo, da bi se družili s takimi prijatelji, in pozabljajo, da bodo otroci po vsej verjetnosti iskali to družbo na skrivaj. To bo seveda spet vzpodbuda za otrokovo neodkritosrčnost. Ne-
D O			
			
all			
kateri starši pa so brezbrižni, radi bi imeli mir in se zato ne zanimajo, kje in s kom se druži njihov otrok. Najmanj pa je staršev, ki se bodo potrudili in poiskali otroku primemo družbo, in se predvsem sami veliko ukvarjali z njim.
Vsi si ždimo, da bi bili naši otroci razumni, jsogumni, odkritosrčni, da hi se razvili v uravnovešene ljudi, ki bodo imeli v vsakem pogledu zdrav odnos do življenja. To skušamo doseči na razne načine, enega vprašanja pa se navadno ne znamo prav lotiti. To je seksualno vprašanje. »Naj si pomaga otrok kakor ve in zna, to je stvar šole in vzgojiteljev, ne pa moja.« Taka naziranja večkrat slišimo, vendar pa niso povsem pravilna. Do neke mere je morda res to tudi stvar otroka samega, šole in vzgojiteljev, vendar bodo starši olajšali otrokova lastna opazova-
Ta moški športni pulover z čen in topel, z njim laMco prijatelja
nja in spoznanja, olajšali bodo tudi delo vzgojitelja, če bodo otroka poučevali od zgodnje mlado-
drugobarvnimi robovi je prakti-razveselite svojega moža ali
sti, njegovi starosti in duševnemu razvoju primerno.
Nemara je vzgoja še težavnejša, ko so otroci že skoraj odrasli.
Vzemimo primer, da dobiva sedemnajst ali osemnajstletna hči pisma z neznano pisavo in prihaja zvečer domov ob uri, ki se nam zdi zanjo neprimerna. Kaj naj stori v tem primeru mati, da bo ravnala prav in ne bo žalila hčerinih čustev? Ali naj sama odpira pisma in se prepriča o vsebini? Naj uprizori »zaslišanje« kakor strog sodnik? Naj dovoli, da gredo stvari svojo pot? M en: m. da vsega tega ne sme storiti. Mati naj ne bo nestrpna. Sprva naj počaka — morda bo hči sama spregovorila. Če ne bo, jo bo vprašala in se potem z njo prijateljsko pogovorila in ji svetovala.	B. J.
Električni pekač -naš dobri prijatelj
(Kanec)
Prav tako naredimo odličen sege-dinski golaž.
Zelo^ oknsno se sknha v pekaču prekajeno meso, saj obdrži ves svoj vonj. Skuhamo ga lahko kar skupaj z ričetom, pozneje pa dodamo nekaj krompirjev in posebej skuhan fižol. Pred kosilom naredimo prežganko in jo prilijemo. Prekajeno meso bo mehko pač po kakovosti v eni do dveh in pol ur (krača).
Seveda skuhaš lahko v pekaču prav tako govejo juho. Ne bo prekipela in s tem izgnbila najboljše snovi.
Tudi pri fižolu je nerodno, če se ti prime. Skuhaj ga v pekaču, samo pazi, da ga dobro zaliješ 7 vodo. kajti fižol bo tako nabreknil, da bo vsrkal vso vodo. Praksa ti pokaže, koliko vode mora biti v pekačn, pa ga lahko pustiš vreti dve in pol do tri ure.
Z eno besedo — razen jedi, ki jih moraš pripraviti na močnem ognju in v naglici, je pekač uporaben za vse.
Pripomniti je še treba, da postavimo pekač na štedilnik ali na kuhalnik ali sploh na podlago, ki ni lahko vnetljiva, kajti aluminij je kovina, ki razvija silno toploto in je treba paziti na to. posebno če pristavimo jed in gremo zdoma. Ce je podlaga dobra, pa to lahko mirno storimo in se za pekač nič več ne zmenimo do ure kosila.
Tako lahko še nikoli poprej nismo kuhale! Brez truda, brez izgube časa, brez mazanja s kurivom in pepelom, a pripravimo izredno okusne jedi.
đfavni

••MMIMUtllllmil
Obvezni, k -e nas je Lotila let s
jemo toliko pentelj kolikor jih potrebujemo za okroglino obraza. Pletemo z gladkim vzorcem 3 cm nadaljujemo pet pentelj popletemo (pravtako tudi zadnje) nato posnamemo po eno pentljo na vsaki strani do konca. Ostane na vsaki strani pet pentelj pri višini 55 centimetrov, ki jih posnamemo vse naenkrat. Nato sešijemo obe strani in spodaj pustimo 20 cm odprtine. Pravtako sešijemo tudi v sredini zadnjih 10, ki smo jih posneli. Napravimo en in pol cm širok rob. Pri odprtini 20 cm naberemo pentlje dodamo na vsaki strani po pet pentelj in delamo gladko 3 cm, naredimo za desnimi vrsto levih in delamo nato še 3 cm. Posnamemo, zarobimo in zašijemo na narobni strani. Na desni strani kapice napravimo eno gumbnico.
/V- HI'«a tt
Z Jabolčnimi olupki prav lepo očistimo usnje, ki ga dobro zdrgnemo z notranjo stranjo olupka. •
Porcelana, ki ima pozlačene robove, ne umivajmo z vročo vodo, sicer ti kmalu izginejo.
*
Telečje meso se ne pokvari tako naglo ln Je «nebkejäe, če ga hranimo v mleku.
•
Mesa ,klobas in sira ne zavijajmo v časopisni papir, ker je tiskarska barva Škodljiva.
B. R. LJUBLJANA:	V enem
mesecu so mi zooieli 4 družinski člani in pri vseh se je bolezen pojavila iznenada. Tuui giavni znaki bolezni so biii pri vsčh slični: močna slabost, prva 2 dni jih je tresel mraz, telesna vročina je malo narasla in dosegla 39 do 40 stopinj Celzija, imeli so močan glavobol in pa bolečine v mišičnih sklepih. Bolezen je trajala kakih 5 do 6 dni, toda še dolgo potem so se vsi počutili zelo utrujene in zbite. Od vsega začetka smo jih skušali zdraviti s tabletami sulfatiazola, a brez uspeha. Proti koncu bolezni sem le poklical zdravnika, ki je ugotovil, da gre za influenco. V družini nekega znanca je tudi več Članov zbolelo za podobno boleznijo, vendar pa se jim je bolezensko stanje po sulfatiazolu naglo zboljšalo.
Zanima me, ali gre v opisanih primerih za dvoje različnih obolenj, kar bi se dalo sklepati po učinku sulfatiazola, ali pa je vzrok, da bolniki različno reagirajo na zdravilo, morda v čem drugem.
V obeh primerih je verjetno šlo za influenco. Dejansko pa poznamo dve vrsti influence: eno je prava influenca, ki jo povzroča njen virus, to je silno droben, z navadnim mikroskopom neviden strupen mikroorganizem. Za to influenco so oboleli vaši domači. Razen te pa poznamo še tako imenovano sezonsko influenco oziroma prehlad, ki nastopa navadno v hladnih letnih časih in ga povzročajo različne bakterije. Te bakterije in sicer največkrat razni koki (bakterije öbiaste oblike) so pri sicer zdravem človeku kot saprofiti, rekli bi, nekakšni gostje na sluznicah dihalnih poti, ki pa zaradi prehlada ali iz kakega drugega vzroka nenadoma povzročijo, sprožijo obolenje.
Prva virusna influenca poteka navadno teže: z mrzlico, z visokimi temperaturami, s splošno slabostjo, z močnim glavobolom, bolečim kašljem, bolečinami v sklepih in mišicah. Znana je tudi trebušna oblika te influence, pri kateri se tem znakom pridruži še izguba teka, bruhanje, driske itd., in pa živčna oblika influence z neznosnim glavobolom, s krči v mišicah vratu in udov. Taki bolniki so pogosto zelo vznemirjeni ali duševno pobiti.
Virusni influenci ne moremo do živega z antibiotičnimi sredstvi, kot so sulfamidni preparati, n. pr. peniciln, avromicin in podobno, pač pa z uspehom uporabljamo ta sredstva pri morebitnih komplikacijah, ki se rade pridružujejo virusni influenci, recimo pri pljučnici, bronhitisu, vnetju srednjega ušesa itd. Teh komplikacij ne povzroča virus influence, temveč razne druge klice, kakor pri sezonski influenci. Bolnik z virusno influenco mora takoj v posteljo. Leži naj še nekaj dni potem, ko temperatura že pade. Hrana naj bo lahka, vsebuje naj mnogo svežih vitaminskih sokov. Od zdravil predpisujemo sredstva protvi vročini, kot so piramidon. majhne doze kinina itd. Pri komplikacijah uporabljamo antibiotična sredstva, ki jih mora predpisati zdravnik.
Sezonska influenca poteka navadno lahko. Izvzete so influence, ki so se pojavljale v obliki velikih epidemij, kot na primer 1918 leta. Za sezonsko influenco je značilno, da se že v samem začetku pojavlja hud nahod, kašelj, kar govori za močno vnetje gor-
njih dihalnih poti. Cel potek Je blažji kakor pri virusni influenci in tudi prebolevanje je krajše in laže.
Torej je pri navedenih primerih treba v razliki influenčnih obolenj iskati vzrok, zakaj bolniki različno reagirajo na zdravljenje s sulfamidnimi preparati. Seveda je pa pri poteku in stopnji influence velikega pomena tudi odpornost organizma in pa morebitne prestane bolezni.
Pri influenci s pretežnimi znaki trebušnega obolenja, ki traja več kot 5 do 6 dni, pa moramo biti pozorni, da se pod sliko influence ne skriva morda kako drugo nalezljivo obolenje, n. pr. tifus ali paratifus, kajti v takem primeru je nujno potreben takošnji zdravniški pregled.
A. P. MARIBOR: Pred šestimi leti sem prvič zbolela za mišičnim revmatizmom. Ker se mi je pa ta bolezen že nekajkrat ponovila, bi rada zvedela kaj več o nastanku in zdravljenju tega revmatizma.
Kar se tiče vzročnosti mišičnega revmatizma, je poznano, da vlaga, hudi napori in zastrupljevanje s strupi klic in to navadno iz kakega kužnega žarišča, kot so na primer zobni granulomi, vneti mandeljni itd., lahko izzovejo to obolenje. Nagnjenost ali sprejem-
ljivost za to bolezen je pri ljudeh različna in tudi telesni ustroj sam ni pri nastanku te bolezni brez pomena. Bolezen se večkrat povrne, to pa zaradi tega, ker obolenje samo po sebi povečuje sprejemljivost.
Mišični revmatizem se pojavi v akutni obliki navadno po kaki nerodni ali forsirani kretnji. Bolna mišica je večkrat napeta. Gibanje in pa hlad stopnjujeta bolečine, ki utegnejo biti včasih prav hude. Razen drže bolnika, ki je odvisna pač od tega, katere mišice so prizadete, nima to obolenje nobenih drugih posebnih znakov. Bolezen ni nevarna in navadno mine sama po sebi.
Za kronični mišični revmatizem so značilne bolečine v določenem področju mišičevja, ki lahko trajajo leta in leta. Včasih lahko otipljemo v mišičevju kot grah velike vozličke.
Akutno obolenje zdravimo s toploto, najbolje s termoforom in z raznimi antirevmatičnimi mastmi. Močno potenje, ki ga povzročimo s pitjem toplega čaja in salicilnimi preparati, mnogokrat ugodno vpliva na bolezen. Pri kronični obliki priporočamo masažo, kopeli in obsevanje.
Predvsem pa je važno, da odstranimo iz organizma vsa morebitna kužna žarišča in da se varujemo mraza ter vseh večjih naporov.
			]	K	R	i	z	A	N	K	A			
r	i	1	4	s	6	U	1	8	9		iö	5™1	12	*""l
u						1* * 	I				3	*			
r				s	15			O	13	20				J
r			d	22				23	m	2k			d	
r		S	H						2*			g]	28	a
	š	»			s	To					O			y
■32	m					S	35			S	36			
Ir				g]	j»	39	.			uc				
L—				L		J		h	TT~					
Vodoravno:	1. natakarski učenec,
7.	sovražnik Angležev, 14. umetnik, kd s slikami pojasnjuje besedilo,
16.	nemška reka, po kateri se imenuje bogata industrijska pokrajina,
17.	anrtični glasbeni instrument, 18. napdačdJa, 19. razvojni glas v stari grščini, kd je pozneje izpadel, 21. velika posoda, 22. kovinski glas, denar, 24. prostovoljno, z veseljem, 23. angleška kratica za »Združene narode«, 26. masa za modeliranje, 28. začetni črki obeh imen azijskega polotoka, 29. ameriški pesnik in pisatelj grozljivih zgodb, 30. drugo ime za teloh, 31. koloidna snov, 32. neprestana, 35. krajevni prislov, 36. zimsko prevozno sredstvo, 37. utežne mere (krajša oblika), 38. začasnost, začasna zgradba, 41. izpirale« r medicini, 42. osnutek, model.
Naopično: 1. prvi predsednik poljske republike po I. svetovni vojni, 2. drugo ime za Trojo, 3. prebivalec kavkaskih gora, 4. nadležna žuželka, 5. začetnici velikega ruskega pisatelja (Vojna in mir), 6. priprave za oranje, 7. napadalec; kdor streže po življenju politični osebnosti, 8 medmet, 9. neskladnih oblik, 10. člen, tudi posameznik ali ustanova z dokČenann funkcijami, 11. egip-
tovski kralj pred Farukom, 12. nemški fizik, po katerem se imenuje električna mera, 13. južnoameriška država, 15. zapor, 20. mesto pod Fruško goro v Sremu, 22. s silo odvzeta reč, 23. slaboten, šibek, 26. Pr€dk>g, 27. drobim, tarem, 28. nad-glavišče, vrh, 29. knjižni jezik budistov na Cejlonu in v Zadnji Indiji, 31. ročni voz na dveh kolesih. 35. del proge, 34. mesto v južni Franciji, 36. preprosta jed, 39. grška črka, 40. predlog.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Finžgar, 7. sprevod, 13. udav, 14. maper, 16. Gobi, 17. Domen, 19. mrlič, 21. dir,
22.	Agripa, 24. zizati, 26. Is, 28. Lakedemon, 30. Ig, 31. jezava, 33. Eridan, 35. Ada, 36. irada, 38. anion,, 40. meli, 42. ulito, 44. kost, 45. ametist, 46. otrebki.
Navpično: 1. Fudžijama, 2. Ido,
3.	Nama, 4. žvegla, 5. Am, 6. rampe, 7. sel, 8. prizmi, 9. Efdvard) G(rieg), 10. voda, 11. obiti, 12. dirigenti, 15. pradedi, 18. nravi, 20. čioda, 23. Ikarus, 25. znanke, 27. sed°m, 29. Frato. 32. zale, 34. niob, 37. alt, 39. Osk, 4L I(van) T{avčar), 43. Ot.
MEDVEDEK NEEWA -
Po J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster
»UNION«: zaprto.
»KOMUNA«; avstr, film »Veruj ▼ mene«. Tednik. Predstave ob 16,
»SOCa«f*angL barvni film »Lju-
88.
In brž sla se odpravila na pot. Oba sta bila pošteno sestradana. -Čudna naglica, s katero so se vrstile njune nesreče, jima sploh ni bila dala, da bi si poiskala kaj za pod zob. Neewa se je spustil v pravi dir in Miki ga je komaj dohajal. Neznani gozd ga je plašil in v njegovem somrakn je le slabo videl. Na svojih oteklih nogah se je počutil kot na hoduljah in nenadoma mu je Neewa izginil. Začel je obupno lajati.
89.	90.
Toda medvedek ga je počakal. In ko ga je Tekla sta naprej. Neewa se je spet ustavil Miki spet našel, je ležal na trebuhu pred raz- na nekem vlažnem kraju, začel je vohljati, kopanim mravljiščem in s prizadevno naglico nato grebsti. Kmalu je spravil na dan za palec pospravljal mravlje. Miki je sicer videl, da je velik koren in se ga pohlepno lotil. Miki je prijatelj našel nekaj užitnega, ni pa mogel komaj še ujel majhen ostanek. Toda razoča-dognati, kaj naj bi pravzaprav bilo. Zato je ran je je bilo veliko: koren je bil trd kot les poskusil lizati tam, kjer je lizal Neewa, toda in zaman ga je poskušal prežvečiti. Moral ga na jeziku je začutil le umazanijo. Neewa pa je izpljuniti, toda Neewa ga je brž pogoltnil je bil videti zelo zadovoljen.	in pri tem hvaležno zagodel.
Ob težiti Izgubi našega predragega moža, ata, starega ata, brata ln strica
KARLA. DEKLEVA se prisrčno zahvaljujemo za vsa ustno ln pismeno Izražena sožalja, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga spre-
nem se tem potom zahvaljujemo bol. osobju Inter, klinike za nego in skrb v njegovi težki bolezni, posebno pa g. dr. Vargazonu za njegov trud in požrtvovalnost. — Žalujoča žena Francka in otroci. Vremski — Britof, 5. febr. 1964.
MALI OGLASI
DIETNEGA KUHARJA (-ico) »prejme klinična bolnica Medicinske fakultete v Sarajevu. V poštev pridejo osebe z najmanj štirimi razredi srednje šole in dovršeno dijetno šolo aH dolgoletno prakso. Plača po sporazumu. Nastop takoj.
1560-1
20 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV sprejme 1. marca Mestno _ strojno podjetje, Ljubljana - Dolenjska cesta 76.	1600-1
SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJO sprejme večje trgovsko podjetje v Krainju. Nastop takoj. Ponudbe poslati podružnica >Slov. poročevalca« Kranj pod > »verzrran računovodja«.	1569-1
RAČUNOVODKINJA s 15-letno prakso, veliko maturo, želi menjati službo. Družinsko stanovanje zaželeno. Ponudbe od >1. IV. 1954« podružnici Slovenskega poročevalca, Maribor.	1575-1
BLAGA JNICARKO sprejmemo. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev poslati na upravo Študentskega naselja, Ljubljana, Levcev a ulica.	1555-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO k
KI NO
bežen je lepa«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 10 — n ter od 13 dalje.
»SLOGA«; amer. film »Willlamso-va karabinka«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10. url je matineja avstr, filma »Veruj v mene«. Prodaja vstopnic od S — 11 ter od 15 dalje. »SISKA«: amer. film »Ob veliki ločnici«. Tednik:	Ob kanjonu
Tare. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »TRIGLAV«: amer. film »Rdečelaska in kovboj« in tednik: Pois-kus vojne pripravljenosti. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»LITOSTROJ«:	ital. film »Kako
sem odkril Ameriko« in tednik. Predstavi ob 17 in 19.30.
CELJE »UNION«:	ameriški film
»Pohlepneži«.
CELJE »DOM«: amer. film »Poštna postaja«.	___
»BLED*:	ameriški barvni film
»Smoky«.
»KAMNIK«: ameriški barvni film »Onstran Missourija«. »ZADOBROVA«: slov. film »Jara gospoda«.	,	, ,
»VEVČE«:	amer. film »Trinajsto
pismo«.
»DOMŽALE«: amer. film »Zločin v Nevadi«.
JESENICE »RADIO«: amer. Len.
________j«_________________ _ »Tajni tovor« ob 18 in 20.
družini z dvema otrokoma iščem. JESENICE »PLAV2«: amer. barvni
film »Konec sveta« ob 18 in 20. KOROŠKA BELA«: zaprto.
no W08HH
*9
L. S.	Ce ste delali od 1. do 20. 12., po-
VPRASANJE: Sedaj ste usluž- - tem bi imeli tudi pravico do
benec OZZ, prej ste pa služili pri
železnici. Zavod za soc. zavarovanje Vam je znižal dodatek za otroke, ker živite pri očetu, ki ima malo zemljišče, na katerem toji hišica in drvarnica. Ker očetu davek ni bil pravilno odmerjen, ste stvar uredili pri katastrski upravi in Vam je po tej ureditvi okrajni ljudski odbor izdal drugo potrdilo z drugačno določitvijo davkov. Zglasili ste se s tem potrdilom pri Zavodu za hoc. zavarovanje, pa so Vam priznali višje dodatke šele od 1. 12. '953 dalje, ker ste šele v novembru predložili novo potrdilo. Vprašate, kaj naj ukrenete, da se Vam dodatki izplačajo tudi za prejšnjo dobo.
ODGOVOR:	Vložite	tožbo pri
Vrhovnem sodišču LRS, če je izdal Republiški zavod za soc. zavarovanje LRS odklonilno odločbo za prejšnjo dobo. Svetujemo Vam tudi, izposlujte pri okraj, ljudskem odboru, da izrecno prekliče prvotno izdano potrdilo o nepravilni odmeri davka od zemljišča in hiše. Ce ste zamudili rok za tožbo, predlagajte pri okrajnemu zavodu za sor. zavarovanje obnovitev postopka na podlagi novega potrdila, v katerem bo tudi preklicano staro potrdilo.
K. R., Celje.
VPRAŠANJE: Dne 1. 11. 1953 ste prejeli odpoved službe po občinskem ljudskem odboru z utemeljitvijo, da ni sistemiziranih toliko službenih mest. Pritožili ste se, pa je okrajni ljudski odbor po svoji personalni komisiji odločil, da je odpoved veljavna samo pod pogojem, da Vam občina preskrbi novo službo in da se Vam uslužbensko razmerje ne prekine. Odpovedni rok je bil enomesečni. Razrešeni ste bili 30. 11. 1953. Vprašate ali ste upravičeni do prejemkov za čas, ko niste bili zaposleni in ko ste si sami poiskali službo 21. 12. 1953.
ODGOVOR:	Iz Vaših navedb
posnemamo, da se občinski ljudski odbor ni ravnal po odločbi okrajnega -ljudskega odbora in zato ne bi smeli biti razrešeni, dokler Vam niso priskrbeli nove službe. Obrnite se na pristojno Inspekcijo dela. Glede nagrad velja, da uslužbenci nimajo pravice zahtevati določeno višino nagrade. Tudi nimajo pravice zahtevati nagrado tisti uslužbenci, ki je niso prejeli.
V socialistični družbi pa velja pravilo, da uslužbenec nima pravice do prejemkov, če ne dela.
prejemkov.
Z. R., Ljubljana.
VPRAŠANJE: Ali spada 3-sta-novanjska hiša, ki ste jo kupili skupaj z Vašo ženo in katere lastnika sta vsak do ene polovice, v stanovanjsko skupnost?
ODGOVOR: Po čl. 14 Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš se vključijo v stanovanjsko skupnost zasebne hiše z več kot dvema stanovanjema in pri tem ni merodajno ali je lastnik take hiše ena sama oseba, ali pa je hiša v solasti več oseb. Ce pa bo Mestni ljudski odbor v smislu 3. odst. navedenega člena uredbe določil, da upravljajo zasebni lastniki tudi take stanovanjske hiše, ki imajo 3 manjša stanovanja in če se bodo smatrala stanovanja Vaše hiše kot manjša, potem ta hiša, v kolikor ne bi njeno upravo s posebno pogodbo prepustili stanovanjski skupnosti, ne bo vključena v to skupnost.
ZADRUGA
SADJAR IN VRTNAR ima v nedeljo, dne 7. febr. občni zbor ob 9. uri v zadružni poslovalnici, Cankarjevo nabrežje 1.
Pridite na občni zbor vsi člani, sadjarji in vrtičkarji na ozemlju mesta Ljubljana in okolice, da se pogovorimo o zelo važni zadevi.
GLEDALIŠČE
OPERA	Poročila:	5.35,	6.30,	7.25, 12.30,
Sobota, 6. febr. ob 19.30: Gosto-' 15.00, 17.00, 19.00, 22.00.
DPD Svoboda »Simončič«, Ljubljana, Dolenjska c. 35, uprizori v Domu OF v nedeljo, 7. febr. ob 15. in 19. uri Doboviškovo opereto »Habakuk«.
Vstopnice za dosedanje predstave so bile razprodane. Za obe predstavi jih nabavite v predprodaji 7. febr. od 10 — 12 in 2 uri pred predstavo.
ŠOLSTVO
Centralna ljudska univerza v Ljubljani
odpira s 15. febr. nov začetniški tečaj strojepisja in slovenskega jezika. — Vpisovanje bo od 8. febr. do vključno 13. febr., od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Vpisovanje na Resljevi c. 9, soba 9.
RADIO
UMRLI
Hupon
za pravno posvetovalnico S. p. nOdgovort na vpra. Sanjan.
POPRAVEK
vanje pariškega baleta Janine Charrat. Izven.
Nedelja, 7. febr. ob 19.30: Puccini,
La Boheme. Gostovanje Rudolfa Francla. Izven in za podeželje.
Ponedeljek, 8. febr.: zaprto.
Torek, 9. febr. ob 19.30: Massenet,
Weither. Gostovanje Rudolfa Francla. Red B.
Program nocojšnjega zadnjega večera gostovanja pariške baletne skupine Janine Charrat je enak programu, ki ga je balet izvajal sinoči. Program obsega:
1.	Weber: Spectre de la rose, izvajata Marija Friš in Renč Bon.
2.	Čajkovski: Casse noisette. Izvajata Xenia Palley in Jean Bernard Lemoine.
3.	Minkus: Don Quichotte. Plešeta Hčlčne Trailine in Peter van Di j k.
4.	Chopin: Ballade. Plešeta Maria Friš ln Jean Bernard Lemoine.
5.	Čajkovski: Cygne noir. Plešeta Hčlčne Trailine in Peter van
•Dijk^ -•	., . — g - .... „	-
e.Kogan- Semenov:	Amazonko, tograndijeva ih altistka Elza
7.00 Za gospodinje; 12.00 Opoldanski orkestralni spored; 13.00 Nove knjige; 13.10 Koroška, Prekmurje in Bela krajina v narodni pesmi (prenos iz Zagreba); 13.45 Jezikovni pogovori — ponovitev; 14.00 Igramo vam za zabavo in oddih; 14.30 Radijske reklame; 14.40 Igra Plesni orkester Radia Zagreb p. v. Zlatka Černjula; 15.30 Za pionirje — iz pripovedk o srbskih junakih: 16.00 To in ono z vseh strani — vmes pester glasbeni spored; 17.10 Slovenske narodne pesmi; 18.00 Iz dela Ljudskih skupščin; 18.10 Lahka orkestralna glasba: 20.00 Pisan sobotni večer; 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu? 22.30 — 23.00 Oddaja za naše izseljence na valu 327.1 m; 23.00 — 24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino
Umrla je naša dobra mama in stara mama
MARIJA KENDA, roj. Bernik vdova po šol. upravitelju
Podreb drage pokojnice je biK v četrtek, 4. febr. popoldne na pokopališču v Preski. — 2alujoči ostali. Bizeljsko, Beograd, Sarajevo.
Nenadoma nas je zapustil mož, oče, stari oče, stric, svak
ANTON ANDROJNA posestnik iz Vrha pri Boštanju
Pogreb bo jutri, 7. febr. Žalujoči: žena, otroci, rejenka in sorodstvo. Boštanj, Ljubljana Buenos Aires.
.Maslov v ogl. odd.	1309-1
ŠOFER KATEGORIJE D z 18-letno prakso želi službo kjerkoli. Naslov SP Celje.	1535-1
FRIZERKA IŠČE SLUŽBO v moški ali ženski stroki. Vrečič Marica, Ivenoirjeva 46 — Murska Sobota.
1574-1
VRATARJA ALI SLUZITELJA sprejme v službo takoj OLO Ljubljana okolica. Kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom je poslati na OLO Ljubljana okolica — personalna služba, Župančičeva 8.	1652-1
ADMINISTRATIVNO MOČ z znanjem strojepisja in stenografije takoj zaposli industrijsko podjetje Ljubljana. Naslov v ogl. odd. 1647-1 KLJUČAVNIČARJA sprejme Industrijsko podjetje za svojo remontno delavnico. Naslov v oglasnem oddelku.	1644-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO za čez dan sprejmem. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Pridna«.	1607-1
DRŽAVNI USLUŽBENEC 34 let, vajen vseh kmečkih del, iščem neopremljeno sobo a za plačilo pomazani pri delu. V poštev pride Ljubljana in bližnja okolica. Ponudbe v ogL odd. pod »Prilika«. PERFEKTEN KNJIGOVODJA za manjše strojno podjetje na Gorenjskem dobi službo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Možnost prevoza z vlakom iz Ljubljane. Po-
nudbe pod »Š. L. 28« oddelek.
oglasni
1659-1

KONCERTI
Ljubljanski godalni kvartet Pfeifer, Dermel, Šušteršič, Sedeiba-uer). Koncertira v torek. 9. febr. Spdelujeta,. baifisiij;a_ Jelica. .Eor-
Na podlagi sodbe okrožnega sodi- Plešejo: Kraljica Amazonk — So- Karlovčeva. Na ta komorni kon- na, 5. febr. 1954.
S« P TfUl KT 5 Ari 17 Y 1	in	n.tl	Ti/«« port Ir š nVieciefo riala TTVmaria	...
Dotrpel je naš dragi mož in brat
MARTIN POHER upokojenec drž. železnic Pogreb bo v nedeljo, 7. febr. ob 14.30 iz Jožefove mrliške vežice -.pa- Zalah. — Žalujoči: žena Marija in ostalo sorodstvo. Ljublja-
GRÄJSKÄ RESTAVRACIJA priredi vsako soboto ples ob 20. uri
KUHINJSKO OPRAVO prodam. Je-žica 89-11. Renez.	16M-4
SMUČI HIKORI - kompletne, pro dam. Vel čolnarska 15 - prhhčje
FOTOAPARAT »Voigtländer«, Bessa 6X9, z vložkom in vgrajenim da-Ijinomerom, optika Heliar 1:3.5, F 10.5 prodam. Kesler, Titova 51.
1608-4
POSLOVODJO za večjo čevljarsko delavnico sprejme VPOOO Ljubljana. Pogoj: večletna praksa, dober organizator, dober strokovnjak, ostalo po dogovoru. Plača po tarifnom pravilniku. Javiti se Masarv-kova 54.	1667-1
PRODAM MALI ŠTEDILNIK »Domači prijatelj«. Naslov v oglasnem oddelku.	1625-4
TRGOVSKI POMOČNIK dobi službo. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in strokovno izobrazbo poslati na Kmetijsko zadrugo Skoči j an pri Novem mestu. 1565-1 ZA VODJO PEKARIJE iščemo za taiko-jšen nastop pekovskega mojstra z daljšo prakso. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev poslati na Kmetijsko zadrugo Skoci-jan pri Novem mestu.	1565-1
BELE PLOŠČICE 15X15, češke, nerabljene prodam. Bravič, Predjamska 20. Rožna dolina.	1681-4
SOBNO OPREMO, malo rabljeno, poceni prodam. Ogled vsak dan od 9 ure aalje v Bolgarski 17 pri No-
V SLUŽBO SPREJMEMO komercialista in trgovskega potnika z daljšo prakso v ’trgovini "s tekstilnim,
vaku.
VERIŽNO
šča G* 700-~53-5 od 17. X. 1953. in potrditve iste sodbe od vrhovnega sodišča z dne 31. XII. 1953. objavljamo naslednji popravek:
Dne 15. avgusta 1953. je uredništvo »Slov. poročevalca« objavilo čla-n7k z naslovom »Razkrinkana hlapci vatikanske agenture«. V tem članku je bila javnost obveščena o nameravanem klerikalnem shodu v Vratih, ki nar bi bil manifestacija oživljajočega belogardizma in neo-fašrzma. Med ljudmi, ki naj bi pomagali organizirati ta nameravani shod, so bili navedeni tudi Milan Abruč, Avgust Delavec, Jože Košir, Franc KlinaT in Janez Svoljšek. Imenovani zanikajo, da bi v čemer koli pomagali organizirati klerikalni shod v Vratih.
V zvezi z istim člankom sta s tiskovno tožbo zahtevala popravek tudi Janez Rabič iz Mojstrane 19 in Franc Tolar iz Mojstrane 66, ki sta v članku omenjena kot glavna agitatorja tega shoda in v popravku izjavljata, da nista imela z organizacijo klerikalnega shoda v Vratih ničesar skupnega, najmanj pa to, da bi kakorkoli sodelovala v njegovi organizaciji.
nja Kaštel, Bell konj — Renč Bon in baletni zbor ljubljanske Opere.
DRAMA
Sobota, 6. febr. ob 20: Huxley, Giocondin nasmeh. Izven. Nedelja, 7. febr. ob 20: Huxley, Giocondin nasmeh. Izven in za podeželje.
Ponedeljek, 8. febr. ob 20: Huxley, Giocondin nasmeh. Red C. Torek, 9. febr.: zaprto.
MESTNO GLEDALIŠČE
LJUBLJANA — Gled. pasaža Sobota, 6. febr. ob 20; I. Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Izven. Gostovanje SNG iz Trsta.
Nedelja, 7. febr. ob 15 in 20: L Cankar:	Pohujšanje v dolini
Šentflorjanski. Izven. Gostovanje SNG iz Trsta.
cert, ki obsega dela Ukmarja, Tourmiera, Raspidhija in Novaka. opozarjamo! Vstopnice od 100 din navzdol v koncertni .poslovalnici od 10 — 12 in od 16 — 18. ure.
OBVESTILA
Tajništvo za notranje zadeve Celje — mesto In okolico obveščata vse voznike, amaterje, da se vrši podaljšanje amaterskih vozniških knjižic od 5. H. do 20. ITI. 1954 v prostoru ML O — Tajništva za notranje zadeve, I. nadstropje, soba 64. — Tiskovine za podaljšanje se dobe istotam. K prošnji je treba priložiti kolek za 180 din in zdravniško spričevalo, za katero je potreben še predhoden specialni pregled pri snecia-listu za očesne bolezni. — Zdravnik za očesne bolezni ordinira na
D strpela je naša skrbna mama, stara mama, sestra in teta
ANA NOVAK
Pogreb drage pokojnice bo 7. t. m. ob 16. uri iz Janezove mrliške vežice na Zalah. — Žalujoči: hčere Marija, Anica, Ivanka, Cirila, sin Stanko in ostali sorodniki.
galamteriijskim in špecerijskim blagom. Plača po tarifnem pravilniku. Služba sta'lna. Pismene po-nudbe z
navedbo strokovne prakse, šolske izobrazbe, podatke o dosedanjih zaposlitvah, kratek življenjepis pošljite na Trgovsko grosistično podjetje »Preskrba« Poljčane. 1638-1 GLASBENA ŠOLA V LITIJI razpisuje tri službena mesta za pouk klavirja, violine in nauka o glasbi. Prošnje sprejema OLO Ljubijana-okoiica, svet za prosveto do 20. februarja.	1471-1
MOTOR 20 KS, popolnoma nov naprodaj. Rozman, Valburga 5, p. Smlednik. *	1602-4
v 59. letu starosti za vedno zapu- KOMPLETNO KOPALNICO ugodno stil naš predobri mož in ata	prodam. Naslov v ogl. odd. 1524-4
NAVOJNA SVEDRA im matici za lesni^ navoj (5 in 3.5 cm) tea: kotel za ^ žganjekuho s kapo in cevmi odan
Vsem -sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni
SILVESTER DRAPAL član opernega orkestra v pokoju K zadnjemu počitku ga bomo spremili izpred pokopališča na Viču 7. febr. 1954 ob 15.30. — Do ...,, .	pogreba leži na svojem domu,
Ponedeljek, 8. febr. ob 16: Ivan polikliniki ZSZ — Celje, Vodni- Rožna dolina, C. X/št. 34. __________ 2a-
Cankar:	Pohujšanje v dolini kova ul. 1 in sicer vsak nonede- lujoči: žena Julija, sinova Silve-
Sentflorjanski. Zaključena pred- «ek od 8 do 9.30 in od 18 do 20 ster in Vladimir, brat Vladimir stava za GT in TSS H. Gosto- ter 7. n (nedelja) od 9.30 do 13.30 ter ostalo sorodstvo. — Ljubljana, HARMONIKO 3-TONSKO poceui vanje SNG iz Trsta.	od 14.30 do 20. ure, dne 12. in Brno, 5. febr. 1954.	proda Rakef, Tržim 17.	1650-4
(bakreno) ugodno prodam. Zupanovo 4, Stoiždce.	1562-4
LEVOROČNI ŠIVALNI STROJ prodam. Na-slov SP Celje. 1571-4 PLINSKI ŠTEDILNIK, nov, prodam. Apih Marija, Borutova 9, Ljubljana	1651-4
Dnevne regfi I
KOLEDAR
Sobota, 6. febr.: Silvan.
*
6. febr. leta 1919 so odprli prenovljeno ljubljansko operno gledališče s slavnostno uprizoritvijo Smetanove opere »Prodana nevesta«.
*
Danes je 160-letnica smrti Carla Goldonija, naizrazitejšega itali-
čevalca« prosimo, naj nakažejo celoletno ali vsaj polletno naročnino na naš tek. račun štev. 601-»T«-163 pri Narodni banki v Ljubljani. Obenem naj nam javijo naslov nameščenca, ki bo upravičen do nezgodnega zavarovanja. — Uprava Slov. poročevalca.
Podelitve Prešernovih nagrad. Rektorat Univerze, Tehnična viso-
______________________________ka šola, Agronomska in gozdar-
janskega komediografa os etn na j- ska fakulteta in Akademija upo-
stega stoletja. Goldonijevo gledališko delo nosi pečat resničnega
dabljajočih umetnosti obveščajo študente in javnost, da bo slav-
reformatorstva. Naj večja vrednost nostna razdelitev Prešernovih na-
grad za študente — kandidate, ki so predložili dela za Prešernove nagrade, v ponedeljek, dne 8. febr. 1954 ob 11. uri v zbornični dvorani Univerze — Trg Revolucije štev. 11.
Društvo farmacevtskih pomočnikov LRS obvešča člane in bodoče člane, da bo redni letni občni zbor 13. in 14. febr. 1954 v dvorani Centr. lekarne v Ljubljani. Na današnji dan, leta 1944 so Vozne stroške In dnevnico povrne
goldonijevskega gledališča je njegova ljudskost. Voltaire ga ni brez vzroka imenoval slikarja in sinu narave, v toliki meri zaživč na odru resnični in neizumetni-čeni Goldonijevi junaki. Napisal je nad dvesto iger. izmed katerih so se ljudem najbolj priljubile: Kavarnica, Lažnivec, Krčmarica Mirandolina in Štirje grobijani.
Ob 20: Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Zaključena predstava za TSS L — Gostovanje SNG iz Trsta.
Torek, 9. febr. ob 16: L Cankar, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Gostovanje SNG iz Trsta.
Ob 20: I. Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Red Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji. Gostovanje SNG iz Trsta.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE
Ljubljana, Mestni dom
Sobota, 6. febr. ob 20: Kurt Götz »Hiša v Montevideu«, komedija v štirih dejanjih. Premiera. Izven. Proslava 30-letnice gledališke dejavnosti tov. Milana Košaka.
Nedelja, 7. febr. ob 10.30 »Zvezdica zaspanka«. Otroška pantomima. Prireditev KUD France Prešeren, Trnovo.
Ob 16: Škufca »Trnuljčica«, prav-
19. n. {petek) od 16.30 do 20. ure, dne 21. IT. od 9.30 do 13.30 in od 14.30 do 20. ure, ter 22. februarja (ponedeljek) od 7.30 do 9.30.
Za splošen zdravniški pregled pa so' določeni sledeči zdravniki: dr. Bitenc Maks. Celie. Cankarjeva ul. 1. ki ordinira vsak dan
Umrla je naša draga mama
MARIJA POGAČAR roj. Žvelc
Pogreb bo v soboto, 6. t. m. ob 15.30 iz Antonove mrliške vežice
proda
MOTOR BMW-R-12 brez diferenciala in magneta zelo poceni prodam. Ogled v nedeljo. Pavlič, Tavčarjeva 12, Novo mesto.	1656-4
1689-4
ŽAGO (Kettensäge) na bencinski pogon, skoraj novo, prodam zaradi gradnje. Na zalogi imam sode in kadi ter suha bukova doga. Kranjc, sodar, Sevnica.	1691-4
KRZNEN ŽENSKI PLAŠČ činčila zamenjam za žensko kolo ali prodam Krzneno tem nor javo jopico poceni prodam. Munih, Pod Hribom 12.	1606-4
OMARO ZA OBLEKE, dobro ohranjeno, prodam. Zrinjskega 3-III. vrata 10.	1661-4
ZAZIDLJIVO PARCELO blizu centra kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Za vilo«.	1564-7
PRAZNO SOBO IŠČEM. Ponudbe v ogL odd. pod »Univ. asistent«.
1610-9
STANOVANJE, eno ali dvosobno prodam v bližini postaje Polje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dom«.
1626-9
DRŽAVNI USLUŽBENEC srednjih lei s sedemletno hčerko išče neopremljeno sobo in gospodinjo, tudi na periferiji. Plačam dobro in vnaprej. Ponudbe poslati v oglasni oddelek Ljubljana pod »Prilika«.
1654-9
INOZEMEC išče privatno sobo za 2 meseca proti dobremu plačilu. Center zaželen. Ponudbe v »Hotel Turist«, Dalmatinova 15 pod »2 meseca privatno«.	1690-9
DVE SOBI S KABINETOM (kabinet oddan) v centru zamenjam za dve ločeni sohi, ena z eventueino souporabo kuhinje. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Center«.	1642-9
VELIKO PRAZNO SOBO z balkonom, samostojno, zamenjam za manjše enosobne stanovanje proti Šentvidu ali Ježici. Ponudbe v ogl.
oddelek pod »Tivoli«.
1658-9
od 11. do *15. ure: dr. Janez Lov- na Zalah. — Žalujoči: sin France
Sin. Celje, Titov trg 6, ordinira vsak dan od 14. do 18. ure: Jože Grilc, Celie, Kocbekova (nova hiša), ordinira vsak dan od 15. do 18. ure. — Pođrobnelša navodila se dobe nri občinskih LO in na postaiah LM.
OPOZORILO BOLNIKOM!
Ponovno opozarjamo, da bodo, razen v nujnih primerih,brezpogojno odklonjeni vsi oni bolniki, ki ne bodo pri sprejemu v bolnišnico ali pri ambulantnem pregledu predložili sledečih potrdil:
1. Socialno zavarovane osebe: napotnico za bolnišnico, ki jo bolniku izstavi zdravnik pristojne sektorske ali okrajne ambulante. Bolniški list in čekovni odrezek
ljična igra z godbo, petjem in sta dopustna le v izjemnih pri-plesom. Popoldanska predstava, merlh*
Ob 20: K. Götz »Hiša v Montevideu«. Repriza. Izven.
2. Volaške osebe in ntihovi svo1-ci: napotnico vojaškega zdravni-Vstopnice so v prodaji pri bla- ka, ki jo bolnik prejme v pristoj
z družino, hčerka Rozi in Francka z družinama.
Dotrpel je naš dragi mož, oče in nono
KAREL PIRC železničar v pokoju Pogreb bo v nedeljo, 7. t. m. ob 16.30 iz Petrove mrliške vežice. — Žalujoči: žena Vincencija, hčerke Ada, Lidija, Olga, zetje Matko, Lojze, Jože, vnučki Borči, Bojan, Milena, Joško.
Umrl je nas dobri mož in očka
JAKOB KAJBA pismonoša
Pogreb bo v nedeljo, 7. t. m. ob 14. uri iz Jakobove mrliške vežice. — Žalujoča žena in otroka Stanko in Slavka.
Äli je mojster Jenko res edini plesni učitelj v Sloveniji?
Slovenski plesni učitelji nimajo organizacije, ki bi jim formalno priznala strokovni naziv
prepustiti plesnim učiteljem, katerim je
»Slovenski poročevalec« je med dnevnimi vestmi 29. 1. t. 1. priobčil notico, v kateri »Strokovna organizacija plesnih učiteljev« poziva Marjana Marolta, Borisa Oblaka in druge, naj se prenehajo samovoljno nazivati za plesne učitelje oziroma
mojstre in da naj »prenehajo s tem	, .	___ ___
protipravnim reklamiranjem«. To zavidljivo raven. Naši plesni učitelji izjavo oziroma poziv, je naslovil na imajo več diplom in priznanj z orae-imenovane in neimenovane tovariše njenih tunrirjev • in so si s praktič-plesne učitelje v Sloveniji, tov. nim delom, t. j. poučevanjem plesa, Adolf Jenko, ki ima že nekaj let pridobili usposobljenost, da pa bi si naziv plesnega mojstra.	pridobili formalni naziv plesnih uči-
teljev, oz. mojstrov, so se obrnifi
proti
zdaj naperil svoj poziv., • Naj vnovič poudarimo, da v Slovenji žal še nimamo organizacije plesnih učiteljev, čeprav gojimo ples kot kulturno športno panogo, ki je na številnih sekcijskih, republiških in meddržavnih turnirjih pokazala
enote slavne štirinajste divizije prešle Sotlo in stopile na štajerska tla. Tu so v hudih bojih z nemškim okupatorjem razvnele narodnoosvobodilni boj. ki se je razvil v nezadržen splošno-ljudskl odpor.
*
Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je diplomirala Smiljana Škerjanc. Čestitamo!
Želimo obilo sreče novoooroče-nima prof. Radiči Markočičev! in ln<?. Vladimirju Noč.
DANES Je izšla 2. štev. priljubljenega ugankarskega lista »KAJ VFS. KAJ ZNAŠ?«, tudi tokrat v velikem formatu, na boljšem papirju in s pestro vsebino. Križanke. rebusi, uganke, zanke, zlo-govnice in nagradna križanka z nagradnimi vrednostmi 5.000 din bodo sp*»t vzbudile pozornost bralcev. Številka Je v prodaji po 20 din, priporočamo pa Vam, da se na ugankarski list naročite na naslov- «kaj VF«5. KAT ZNAŠ?« — naročninski oddelek. Ljubljana.
Jfnrflfillpra s.
FOTOGRAFIJE Z NOVINARSKEGA PLESA so reflektantom na razpolago v upravi »Ljudske pravice — Borke«. Ljubljana. Kopitarjeva ni. Prinesite s seboj kupone foto-servisa!
PODJETJA IN USTANOVE, ki ste naročniki »Slovenskega poro-
ustanova. — Odbor.
Društvo upokojencev podružnice ViC. vabi vse članstvo na sestanek, ki bo v nedeljo, 7. febr. ob 10. url dopoldne v dvorani bivšega Mladinskega doma na Viču. Dnevni red; Volitve delegatov za Izredni občni zbor Republiškega društva upokojencev.
Vsemu bolniškemu osebju oddelka 7 Snlošne bolnice v Ljubljani, posebno g. dr. Tomažiču ln profesorju g. dr. Marinčiču, iskrena zahvala za požrtvovalnost ln skrb ob moji težki bolezni. — Gričar Jože, Titova 35, Jesenice.
Smučarski tečaj PD Univerza, zbor Interesentov 9. febr. ob 19.30 na univerzi, soba 77.
PUTNIKOV IZLET V TRST odhala lz Ljubljane v ponedeljek, 8. febr. z avtobusom ob 7. uri zjutraj izpred hotela Slon.
PUTNIKOV MOTORNI VLAK v Planico odhaja 7. febr. ob 6.42 iz glavne železniške postaje.
Ce se pripravljaš za ples, ne pozabi napraviti kozmetično masko TEINT BELL. katero danes uporablja sodobna žena.
MALA GALERIJA
100 iet razvoja Industrijskega stola ob 50 letnici obstoja tovarne »Stol« Kamnik. Razstava Je odprta neprekinjeno od 9. do ure.
ni vojaški ambulanti, v nujnih primerih pa v garnizijski ambulanti v Ljubljani (partizanska vojašnica na Pollanski cesti).
3. Osebni vojaäki vojni invalidi In družinski invalidski upravičenci: potrdilo o pravici do zdravstvene oskrbe, ki ga izstavi prl-
gajni v Mestnem domu. Rezerviranje tel. Št. 20-923.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Rokodelski dom —
Komenskega ulica Sobota, ob 20; Walter »Pred po-
NedelTa,- obUrkia5:V KvtpitÄ stojni Občinski «ud« odbor.;
^17,	~ Prl' trdllo°?ri'stoJnegobSne o prejeli
Ob ^ wIlterSl,P?ed poroko« _ »J«	„
burka	5* Oskrbovanci socialnih in pro-
Blagajna je odprta dve uri pred svetnih ustanov, ki niso socialno pričetkom .predstav. Občinstvo	* potrdilo
opozarjamo, da so to med zadnjl-
ZAHVALE
*e J z»£.®‘ko “J. omenimo, da v na združenje plesnih učiteljev Hr-LR Sloveniji organizacija te vrste vatske, ki je lani prirejalo 10 dnev-sploh ne obstoja m da imajo tako	, n0la-»je diplomskega
organizacijo le v LR Hrvatski m äzpita. prijaTe naših plesnih učite-vp‘Ju ' rt tega pravda organizacije ljev SQ bll kasneje odklonjene s NR Hrvatske, katere član je tudi	j.	ico
pristojne
ustanove.
6.	Studenti, dijaki in.učenci, niso socialno zavarovani: poti lo šole o prejemanju štipendij
7.	Predšolski otroci, ki niso
Vsem, ki so spremili našo dobro ženo in mamo
FRANČIŠKO TANCAR
na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in ji pomagali v najtežjih trenutkih, iskrena zahvala. Žalujoči mož in hčerka.
Naše ljubljene žene, zlate mamice in nadvse drage hčerke
MILKE KOPAČEVE ni več med nami. Iztrgala nam jo
tov. Jenko, izrecno prepovedujejo, da bi njeni člani v imenu organizacije podvzemali ukrepe, med kakršne sodi tudi uvodoma navedeni
pojasnilom, da Združenje NR Hrvatske nima pravico izdajati diplome za slovenske plesne učitelje. Glede na
poziv. Tov. Jenko je poslal tudi ŠD »C*	'
to smatramo, da tudi sklicevanje tov. Jenka na pravomočnost Združe-»Odredu« pismo, v katerem kot L; ^	j utemeljeno, še
član »Udruženja učiteljev plesa Ju- s •	nismo nneli in
goslavije« protestira proti radijskim	°*	orSanizacxje
reklamam, v katerih je prireditelj	za.Slo«n‘JO.
»Maskerade« na Taboru SD »Odred« -nSp «°	°am, Je tadl razumlji.
plesnega vodjo Marjana Marolta ki taic?no oreaniraeilo ^	—
imenoval »pleJni mojster«. Tudi k	aJ°.T. Slo.ve“J>
temu moramo pripomniti, da se tov.	_________?“™1T0_Je- ,
—,-n-i.v.iiM	^1Mlu lxa	____v— r .___________atelru,   _
cialno zavarovani: prepis izpiska groblju« v Beogradu. — Vsem, ki nima potrebnih kvalifikacij in ni	„ -	-- .-------
r^ie, M spremana zadnji poti, ji «j»
Sobota, 6. febr. ob 17:	Kuret:
»Obuti maček«.
Ob 20.30:	Pengov - Simončič:
»Zlata ribica«. Za odrasle. Nedelja, 7. febr. ob 11: Taufer -Novy- »Mojca in živali«.
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 2*
no izkaznico.
Pri nujnih sprejemih in ambulantnih pregledih si morajo bolniki preskrbeti ustrezno potrdilo najkasneje v roku 5 dni, ker bodo sicer smatrani kot samoplač-
ma uprizoritvama zabavne burke »Pred poroke«! F odaja v petek, od 19. — 20. ure.
MESTNO LUTKOVNO
GLEDALIŠČE - MARIONETE —n^i„. ste 3° spremili na zadnji poti. Ji claa >/uruze“Ja uciieijev-mojsvrovc Jjt J vzgoino ulesnTh °nči°l^-LevsfikovlSentJakobskiJ trg	™nlie«: "KS	zdraviU^nefoviS °i™ ^ d°	"p-t
spomenice, štev. legitimacije, da-	ln tolažili ter ji vlivali upanja, —
turn izstavitve. Vsak bolnik mo-	iskrena hvala. — Posebno zahvalo
ra na zahtevo pokazati .udi oseb-	izrekamo upravniku n. kirurške
klinike v Beogradu dr. Vojislavu Stojanoviču, kirurgu dr. Rašoviču in ostalemu osebju te klinike, ki so jo tudi v najkritičnejšemu trenutku s svojo sposobnostjo, dušo —	ao sicer smatram soi »amujiiac-	,n crrf_ nhraninil r»ri «„Menili
Nedelja, 7. febr. ob 17: Stemmle nikl, od katerih bo dohodninska Enak0 hvalo izražSno našemu	.	_	. ___
Čarovni	kiobuk«.	uprava pristojnega ljudskega od-	kra-evnemu zdravniku dr. Mr-	dolžnosti	ne more dosledno oprav-	š pončevanjem“ drniabnih kot M-
Prodaja	vstopnic za	obe	gleda-	bora poleg bolniskih stročk iz-	moijt v Laškem, za neprecenljive	Ijati, kar	vzbuja precej nezadovoli-	klovnih plesov in se	kot taki	sedaj
liša in vse predstave	od	11 do	te^ala, Se sv°3e	L	usMge. - Hvala vsem Izrazite-	siva pri	obiskovalcih plesnih vaj.	Se^no upravičeno	nazivajo	plesni
12.30 pri blagajni Mestnega gleda-	,	vsa P»«JeMa’ «s«?"?™	ljetn sožalja.	- 2aluj-»H; mož	Naj še dodamo, da vsak teh prire-	učitelj
lišča v Gledališki pasaži in pol	ln	f0le»	v Prednjem obvestijo	Mjrko, otroka	Natalija in Miro-	diier tov. Jenko ni mogel ovladati
ure pred	predstavo pri blagajni	sv°Je uslužbence in dijake.	slava, oče Milivoje Milanovič ln	in đ* je	moml nekaj slabše tibiska-
obeh gledališč.	Uprava kliničnih bolnic	ostala rodbina.	nib plesnih vaj — rad ali nerad —.
....	, ,	. j	?a, tekmovanja, hkrati pa bo ure-
Vsa ta in podobna prizadevanja Jala odnose med plesnimi sekcijami kažejo, da si mojster Jenko lasti in skrbela za popularizacijo knltur-monopolni položaj v plesni umetno- nih plesnih prireditev.
Z ustanovita jo te organi
. ..	»ri	do tudi naši plesni učitelji_________
teljev._ Tako n. pr. ^tov. _ Jenko že možnost, da si pridobe potrebne kva*
monopolni položaj v plesni umetno- nih plesnih prireditev sti kar <5ok«z"je tudi njegov več- Z usianovit-ijo te organizaoije bo-letnl odnos do drugih plesnih uči- do tudi naši plesni učitelji dobili • , Jenko že možnost, da si pridobe potrebne kva-č”*.0«:*4.™. 1,£!°iraJ“.!!.ple9T0vo10, lifikacije, katere jim mojster Jenko "°	"	--	“	odreka,
uspešno in v zadovoljst publike pomagajo razbremenjevati
hkrati pa še plesne vaje na Taboru, odreka, ’čeprav ga že vrsto let v Narodnem jiomu^ domu »Ljube uspešao in v zadovoljstvo plesne
Šercerja« in drugod, ter vseh teh
Marjan Marolt 1. r. Oblak Boris L i# ; Lombar Lojze L r« j
žfe 7 &hvensT& poroZcwlee 7 st, w = g. februarja hxh_^__
Delo Socialistične zveze
v postojnskem okraju
530 predavanj v okraja — SZDL initiator komunalne izgradnje — 1630 naročnikov Prešernove družbe — Vsak šesti prebivalec naročnik vsaj enega časopisa — 4,300.000 dinarjev je prispevala SZDL za obnovo
V	postojnskem okraju je v Socialistični zvezi organiziranih 22.000 članov in članic, vendar tSi pri tem pripomnil, da pa je bila udeležba na volitvah, novembra lanskega leta 28.600.
Socialistična zveza v okraju je polagala posebno pažnjo raznovrstnim predavanjem. Tako je bilo v preteklem letu preko 530 različnih predavanj političnih, prosvetnih, znanstvenih, kmetijskih, gozdarskih, zdravstvenih in raznih strokovnih. Predavali so člani okrajnih ali občinskih odborov Socialistične zveze, učitelji in profesorji, kmetijski in gozdarski strokovnjaki, razni gospodarstveniki, nekateri direktorji ter drugi kulturni in javni delavci. V industrijskih krajih, kot je Pivka, II. Bistrica in Cerknica si bolj žele poleg političnih, strokovna predavanja, v bolj kmečkih predelih, kot so pa Begunje, Bloke, Loška dolina, Prem in Hruševje, želijo pa bolj gospodarska predavanja in preglede iz kmetijstva, živinoreje, zdravstva, gozdarstva* Na iniciativo Soc. zveze je bil tudi lansko leto v Postojni okrajni gasilski festival, gospodarska razstava, kjer so se posebno izkazali lovci in prosvetarji. posebno dobro so bili obiskani sestanki Soc. zveze na Pivki, Rakeku, Postojni, v Starem trgu, Otavah. Na Pivki je bilo vedno navzočih 70 odstotkov članstva, na Pivki so tudi pridobili 216 novih članov,
Posebno pozornost je Soc. zveza posvetila pri volitvah v zbore proizvajalcev in Ljudsko skupščino, saj so imeli poslanci in člani okrajnih in občinskih odborov Soc. zveze preko 400 sestankov po vaseh, kjer se je tolmačila politika naše države ter politični, gospodarski in kulturni napredek pri nas. Vasi in naselij pa Ima postojnski okraj 205.
Soc. zveza je tudi posvečala pozornost raznim tečajem. Tako so bili organizirani kmetijski tečaji po raznih občinah, gospodinjskih tečajev je bilo okrog 40, kjer so si ženske pridobivale znanje v krojenju, kuhanju in glavnih stvareh o družbeni ureditvi naše države. Najbolj agilna ženska organizacija je v Postojni, na Rakeku, deloma II. Bistrici in Loški dolini, vendar pa bo morala Soc. zveza v letošnjem letu več nuditi pri organizaciji in delu ženskih društev. Soc. zveza je polagala precejšnjo pozornost tudi popravilom in obnovi raznih šol v okraju: v Begunjah, Novi vasi, Grahovem, Rakeku, Sv. Vidu. Pri tem je bilo napravljenega mnogo s prostovoljnim delom. Soc. zveza je pomagala tudi Zvezi borcev pri odkritju devet spomenikov padlim borcem.
Vaški odbori Soc. zveze so posvečali posebno pozornost zatiranju koloradskega hrošča, saj so pri pregledu krompirjevih površin napravili preko 350 tisoč prostovoljnih ur. Tudi pri popravilu vaških in gozdnih poti so bili občinski in vaški odbori v nekaterih krajih zelo aktivni, kot n. pr. Pivka, kjer je bilo izvršenega dela pri poteh za
4,230.000	din, Knežak za 385.000 dinarjev, Bloška planota 2 milijona, Begunje in Hruševje.
V	Begunjah so n. pr. napravili 14 km dolgo gozdno cesto. Vaški odbor Soc. zveze v Pod-cerkvi je napravil most čez potok Obrh s prostovoljnim delom vsega članstva. V Iga vasi so napravili vodnjak, na Bloški planoti so prostovoljno napravili več desetin ton apna, katerega bodo rabili za nov kul-
turni dom, v Postojni so člani delali prostovoljno pri raznih javnih napravah. Tudi v Ilirski Bistrici so delali člani Soc. zveze pri raznih delih komunalnega značaja.
Protestnih zborovanj v zvezi z 8. oktobrom je bilo okrog 170. Pri teh zborovanjih se je najbolj izkazala mladina Postojne, Pivke in II. Bistrice. Proslave na Okroglici se je udeležilo tudi 370 pevcev in 2 godbi, Kočevskega zbora se je pa udeležilo okrog 2500 ljudi. Ob različnih državnih in drugih pomembnih praznikih, kot so: 27. april, 1. maj, 22. julij, 29. november, 22. december, so občinski in vaški odbori Soc. zveze organizirali razne svečane akademije z govori, recitacijami, pevskimi točkami, koncerti — v Postojni, na Pivki, Rakeku, Loški dolini, II. Bistrici, Knežaku, Premu, Jablanici, Planini, Novi vasi, Begunjah, Hruševju.
Kulturno-prosvetno delo
Kulturno prosvetnemu delu je Soc. zveza posvečala po občinah posebno pozornost. Poživili so se SKUD in Svobode, vendar smatramo, da bodo morali občinski in vaški odbori vložiti še mnogo truda, da bo članstvo bolj obiskovalo ljudske knjižnice in ustvarjalo nove pevske zbore in dramske odseke. Saj je v postojnskem okraju 80-letna tradicija kulturno-prosvet-nega dela. Vse dramske prireditve so povsod zelo obiskane.
Socialističnega tiska prihaja dnevnega in tedenskega okrog 8800 izvodov, to se pravi, da je vsak šesti član našega okraja naročen na časopis. Najbolj pa so razširjeni sledeči časopisi: Slov. poročevalec, Kmečki glas, Delavska enotnost, Slov. Jadran, Primorske novice in drugi. Mesečne revije pa so bolj slabo razširjene. Člani Soc. zveze bi morali dati večji poudarek za razširjenje revij. In sicer: Soc. misel za delavce; Obzornik kot družinsko revijo pa za kmečke ljudi in nameščence. Soc. zveza je posvečala pozornost tudi Prešernovi družbi. V okraju je 1630 naročnikov, kar je lep uspeh, če pomislimo, da so vsi naročniki pridobljeni večinoma v pol leta. Vendar bo treba še in še razširjati Prešernovo družbo.
Glavni naročniki Prešernove družbe so dosedaj kmetje in nameščenci, dočim jih je iz delavskih vrst zelo malo, saj se je n. pr. ugotovilo zadnjič, ko so polagali v II. Bistrici izpite za kvalificirane delavce, da 21 kvalificiranih delavcev ni prebralo po vojni še niti ene leposlovne slovenske knjige. V tem pogledu čaka vaške in občinske odbore Soc. zveze še mnogo dela pri kulturno prosvetnem delu na vasi in v tovarnah. Najbolj so razširjeni časopisi v Loški dolini, Pivki, Postojni in Ilirski Bistrici. V preteklem letu so na Pivki iz dveh ljudskih knjižnic izposodili 2732 knjig. Razveseljivo dejstvo je tudi to, da so naši slovenski pisatelji Miško Kranjec, Bevk in drugi imeli v preteklem letu celo vrsto literarnih večerov po naših občinah, kjer jih je poslušalo mnogo ljudi, o čemer so se potem še dolgo razgovarjali.
Soc. zveza je pomagala tudi mladinski organizaciji, posebno pa raznim telovadnim društvom, kjer so imeli ti* telovadci mnogo nastopov v preteklem letu. Najboljša telovadna skupina je v Loški dolini, kjer jih je okrog 300, na Pivki je včlanjenih 460, v Postojni se je povsem uspešno razvil konjski šport, na Blo-
ški planoti — domovini jugoslovanskega smučarstva se je mladina vežbala v smučarskih tečajih.
Obnova — važna naloga
Posebno pozornost pa je Soc. zveza posvečala vprašanju obnove. To je ena izmed zelo bolečih točk našega okraja. Od republiškega odbora Soc. zveze se je v preteklem letu dobilo 3 milijone dinarjev za obnovo, okrajni ljudski odbor je prispeval pa 1,300.000 din. Ta sredstva so bila razdeljena v obliki materiala in strokovnih delavcev 56-tim Pogorelcem iz časa NOB. V okraju je še okrog 170 hiš in čez 100 gospodarskih poslopij za obnoviti. Po dosedanjih ocenitvah je potrebno še najmanj 51 milijonov dinarjev, 56 hiš je pa treba še komisijsko pregledati in oceniti. Na zadnji seji okrajnega odbora Soc. zveze je bila izvoljena komisi.' i za obnovo. Clan komisije bo tudi gradbeni inženir, na občinah bodo pa podkomisije iz najboljših odbornikov Soc. zveze, kjer bo tudi gradbenik, tako da se do 25. februarja temeljito pregledajo vsi tisti, ki jim bo potrebna podpora v obliki obnove. Na drugi strani bo pa dolžnost okrajnega ljudskega odbora, da bo izterjal povrnitev sredstev od vseh tistih, ki so jih- dobili neupravičeno. To so predvsem nekateri, ki bi lahko s svojimi sredstvi izvršili obnovo, ali pa taki, ki jim sploh sredstva za obnovo niso pripadala.
Članarine so vplačali člani Soc. zveze 117.000 din. V tem oziru so najboljši občinski odbori:	Rakek, Planina, Loška
dolina, II. Bistrica, Begunje, delno tudi Postojna. Nekateri odbori Soc. zveze pa še dosedaj niso obračunali lanske članarine in jo pö nepotrebnem zadržujejo v blagajnah. Vestni pri obračunavanju volilnih skladov so bili v sledečih odborih: Rakek, Begunje, Cerknica, Ilirska Bistrica.
Razna podjetja in zadruge so prispevale Soc. zvezi 252.000 dinarjev prostovoljnih prispevkov. Okrajni odbor Soc. zveze je v letu 1953 dal razne denar-' ne pomoči različnim družbenim organizacijam:	mladini, gasil-
cem, AF2 itd. za 171.000 din.
Spričo uspelih nalog, ki so jih izvršile organizacije Socialistične zveze v postojnskem okraju, ne bodo nič manjše naloge v letu 1954. Vaški in občinski odbori Soc. zveze si bodo morali prizadevati za tem, da pridobijo čim več članstva. V letošnjem letu se bodo morali odbori Soc. zveze še bolj posvetiti vprašanju kmečkega zadružništva na vasi. V okraju je vrsta KZ, ki dobro in uspešno poslujejo, vendar imamo še KZ, ki niso posebno privlačne za kmete. Ponekod, kot v Ilirski Bistrici in Dolanah nimajo KZ tistega ugleda in uspeha, ki je potreben v današnjem času. Ravno tako bodo tudi odbori posvečali pažnjo pogozdovanju, čiščenju gozdov, živinoreji, roditeljskim sestankom, vzgoji partizanskih sirot, mladini.
Posebno pozornost bodo morali odbori Soc. zveze posvečati sindikatom, ker se marsikje premalo brigajo delavci za delo v Soc. zvezi. Posebno bi to veljalo za nekatere žagarske in gozdne delavce. Pa tudi komunisti ponekod premalo delajo v odborih Soc. zveze. Kot n. pr. v Postojni, Jablanici, na Jelšanah je pa Soc. zveza le na papirju. Občinski in vaški odbori Soc. zveze so zainteresirani na tem, kako bodo republiški poslanci obiskovali svoje volivce in jim posredovali delo skupščine in druge važnejše stvari iz našega političnega — gospodarskega in kulturnega življenja.
Smatram, da so organizacije Soc. zveze v postojnskem okraju izvršile v letu 1953 mnogo nalog in, da jim bo zavest izvršenega dela na vseh področjih družbene dejavnosti dala novih sil in prizadevnosti za vse naloge, ki bodo prišle v letu 1954.
Matevž Hace
M fi K13 0 R
Dežurna lekarna
»Pri gradu«, Partizanska 1.
Slovensko narodno gledališče Ob 19.30: Eduardo do Filippo »Neapoljski milijonarji« Premiera. Izven.
Radio Maribor
5.30	do 7.25 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 7.25 do 8.30 Jutranji spored Radia Maribor; 12.00 do 15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 15.30 do 16.30 Plošče ido vaših željah; 16.30 Pregled domačih dogodkov; 16.45 Zabavna glasba, vmes objave; 17.00 do 22.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana;
22.30	do 23.C0 Plesna glasba.
Kjno Maribor
Partizan: amer. film »Preobrat«. Udarnik:	avstrij. film »Irena v
zadregi«.
Pobrežje: ital. film »Zidovi Mala--page«.
Studenci: ital. film »Bagdadska roža«.
CELJE
Razpored nedeljske zdravniške dežurne službe mesta Celja za mesec februar
7.	febr. tov. dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska c. 36.
14.	febr. tov. dir. Maks Bitenc, Celje, Cankarjeva ul. 11.
IZJAVA
V zvezi s člankom »Iz ljutomerskega okraja — Borba za čimbolj ' smotrno obdelavo odkupljene zemlje«, objavljenem v 225. številki »Slovenskega poročevalca« z dne 23. septembra 1953, izjavljam:
Moje trditve, ki se nanašajo na Gusteka Janežiča, predsednika Ob LO Vinski vrhovi, niso identične z resničnim stanjem. Tov. Janežič ni pri zaslišanju trdil, da obdeluje vinograd s svojo delovno silo, marveč je povedal, da ga obdeluje sam z najetimi delavci, ne pa z viničarji. Prav tako ne morem trditi, da so njegovi viničarji ovrgli njegovo izjavo kol neresnično, še manj pa, da je on hotel s svojo izjavo preslepiti ljudsko oblast. Zavedam se, da mu kaj takega ne morem očitati. Tudi zadnji stavek »A laž ima kratke noge« preklicujem kot žaljiv očitek, ki ga v Janežičevem primeru ne morem opravičiti.
Moje pisanje o Janežiču je bilo plod nepreverjenih podatkov. Pripominjam še, da me pri pisanju omenjenega članka niso vodili nobeni osebni nagibi, da bi škodoval časti, ugledu in dostojanstvu prizadetega. Članek sem napisal v najboljši veri, da so podatki resnični, da bi koristil ob-čeljudskim prizadevanjem. Zato se tov. Janežiču tem potom iskreno zahvaljujem, da je ustavil kazenski postopek proti meni.
Slavko Klinar
DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČANJU
Dober start tekačev
Novi državni prvak Hlebanja pustil za seboj M. Kordeža — ugodno sta presenetila brata Pavčiča — Ostali prvaki: Birkova, Seljak in Černetova, — i6o tekmovalcev
MrkopalJ, 5. febr. ( po telefonu). Malo mestece MrkopalJ v Gorskem kotaru je te dni središče zagrizenih smučarskih borb za naslove državnih prvakov v klasičnih disciplinah. 2e dva dni, odkar prihajajo tekmovalci z vseh strani v to vasico, Je vse domače prebivalstvo na nogah in si po najboljših močeh prizadeva, da bi ustreglo njihovim raznoterim željam. Vremenske razmere so dovolj ugodne, čeprav Je na splošno nekoliko premrzlo, pa tudi veter je v nekaterih mestih nerodno razpihal snežno odejo.
Za današnji prvi dan, ko so bili na sporedu teki vseh kategorij, so bile proge trasirane v bližnji in daljnji okolici kraja — po zaslugi prirediteljev iz Smučarske zveze Hrvatske v naj lepšem redu. Vsekakor pa so bile trase v splošnem .položene nekoliko prelahko, saj so .potekale razen dveh velikih vzponov skoraj ves čas po ravnem in niso skrivale nobenih tehničnih fines. Odtod je bržkone izviralo tudi, da so časi prvih deset plasiranih izredno izenačeni. Za presenečenje dneva je poskrbel v najmočnejši konkurenci član Enotnosti mladi Cveto Pavčič, ki je proti vsem pričakovanjem zasedel tretje mesto pred svojim bratom Janezom, ki je prišel na cilj četrti in si tako zagotovil mesto v državni repre-
nez Pavčič (Enotnost) 52:00,	5.
Knific (Jesenice) 52:25,	6. Rožič
52:28,	7. Slivnik (oba Gozdar)
52:32? 8. Kandare (E.) 52:37, 9, Pogačnik (J.) 52:51. 10. Robač (Eu-žinar) 52:56, 11. Kersnik (J.) 53:52,
12.	Gašper Kordež (Udarnik) 54:01,
13.	Gregori (E.) 54:06 itd.
Članice so tekmovale na 10 km
dolgi progi. Od 15 prijavljenih Jih je šlo na progo 13. Med obema. M sta Izstopili, je bila tudi Angela Kordeževa, Id Je morala tokrat prepustiti zmago ' in prvo ' mesto dolgoletni rivalinji Nadi Blrfcovi, ki je kljub temu. da Je šele nekaj mesecev mlada mamica, na splošno veselje domačinov zasedla najboljše mesto ln sl še enkrat priborila naslov najboljše smučarke v državi. Prijetno Je prese-
v Mrkoplju
netila v tej konkurenci CelJankA Belaj eva, ki je proti računom poznavalcev zasedla častno drugo mesto.
Tehnični rezultati l. Birko-Ku-stec (Mrk opal j) 43:06,	2. Belaj
(Celje) 44:59, 3. VodenliČ (Delnice) 45:06, 4. Kandare (E.) 45:53,
5.	Rožič (G.) 46:08, 6. Sega (Loški potok) 47:25, 7. Trkulja (E.) 47:41 itd.
Na mladinski progi, ki Je merila 10 km je startalo vsega 30 tekmovalcev, na cilj pa jih je prišlo 23. Vrstni red tamkaj je bil naslednji:
1. Seljak (Udarnik) -36:37. 2. Ku-ljat (J.) 37:85, 3. Pogačar (G.) 37:55,
4.	Stupar (Ilirija) 38:04, 5. Vodnov (G.) 38:12. 6. Janc (J.) 38:14. 7. Strnad (J.) 39:12. 8. Tudja (Oro-slavje) 39:35 itd.
Mladinke, med katerimi so od 11 prijavljenih prišle na start samo tri, so tekle 4 km. Brez težav je zasedla prvo mesto Cilka Černe (Bled) s čascm 26:40 pred Del-ničanko Miro Stomac. ki je potrebovala za proso 31:26. tretje mesto pa 1e s precejšnjo razliko v času prioadlo domačinki Kovači čevi z 52:07.
Tekmovanje se nadaljuje jutri s štafetnimi teki, in sicer za člane na 4 X 10 km dolgi rrrogi. medtem ko se bodo mladinci in ženske pomerili v štafetah na 3 x 5 km.	B. K.
Praznik begunjskih smučarjev
«üzje ruijiic
zentanci kot peti tekač, ki bo zastopal naše barve na svetovnem smučarskem prvenstvu v Falunu. Dvoboj za prvo mesto se je končal z zmago mlajšega Hlebanje nad Gašperjem Kordežem, čeprav je imel prvi poškodovane smuči. Drugih posebnih presenečenj v članskem teku na 15 km ni bilo. Vseh udeležencev je bilo 52, med tekem so odstopili samo trije. Najboljši hrvatski tekmovalec je zasedel 21 mesto (Braco Sinko).
REZULTATI:
Člani: 1. Hlebanja (Mojstrana) 50:37, 2. Matevž Kordež (Kropa) 50:42, 3. Cveto Pavčič 51:58, 4. Ja-
Kamniška podjetja tekmujejo
Preteklo nedeljo so v Kamniku nadaljevali s smučarskim čet ve rob njem sindikalnih podružnic »Titana«, »Podjetja«, »Svilanita« in »Stola«. Svoje sposobnosti so tekmovalci merili v patruljnem teku na 6 km dolgi progi, na kateri je startalo sedem ekip. Ostra borba se je razvila že v teku, kjer je zmagala ekipa »Titana« I. s časom 22:29.1 pred »Podjetjem« in »Titanom« II. Dobri strelci »Titana«
II.	in »Svilanita« pa so se z dobrimi rezultati na strelišču zvrstili takole: 1. Titan II. 445 točk, 2. >Soilanit< 315, 5. >Podjetje< 295, 4. *Stol< 265 točk.
Na sporedu je še tekmovanje v skokih, ki bo prihodnjo nedeljo v Kamniku in alpske discipline na Veliki planini.
••••«•«•• «•••••••>
:	Razpisujemo mesto
•	finančnega knjigovodje,
•	po možnosti z dveletno
•	prakso; sekretarja podjetja (pravnega referenci ta) z dvoletno upravno
•	ali sodno prakso. Prednosti imajo tovariši z
? znanjem tujih jezikov.
:	— Administrativno moč,
•	samostojno z ekonom-? skim tehnikumom, z
•	znanjem stenografije ter ? nemščine. — Plače po
•	tarifnem pravilniku z
•	dodatkom za tuje jezike.
•	Samske sobe na razpo-
•	lago. Pismene ali osebne
•	ponudbe na Industrija
•	usnja Vrhnika.
V	proslavo ‘H-letnice ustanovitve smučarskega kluba Begunje je tele-snovzgoijuo društvo Partizan te dni priredilo tekme v smuku, patruljnem teku, skokih, posebno zanimiva točka pa je biki tek.movam.je smučarjev — upokojencev. Nastopilo je 177 tekmovalcev iz Mojstrane, Hrušice, Jesenic, Žirovnice, Bleda, Radovljice, Kamne Gorice, Podnarta, Kranja, Ljubljane, Vrhnike itd.
V	smuku so. se izkazali (člani) bušim a (Mojstrana), med mladinci pa Bere (Bled); v patruljnem teku na 8 km je bil vrstni red tale: 1. Par-tizap (Hrušica), 2. Fr. Prešeren (Lesce), 3. Partizan (Begunje); med posamezniki na 8 km pa so zmagali med člani Stern (Vrhnika), med mladinci žemlja 'Bled), 'med članicami Kordeževa (Kropa), med mladinkami pa Mlačnikova (Begunje).
Na 55-metrski skakalnici je zmagal Rudi Finžgar (32 m) pred Cigličem (Kranj) itd.; med mladinci je bil najuspešnejši Skriba (Kropa) pred Kanfeljem (Jesenice) itd.
Smučarji — upokojenci so tekmovali v treh skupinah. V prvi skupina je bil najboljši Bo falim, v drugi Vovk, v tretji pa Kolman.
NAD 100 SMUČARJEV V PREVALJAH
Smučarska podzveza Ravne na Koroškem je priredila na Prevaljah tekme v teku, veleslalomu in skokih za mlajše in starejše pionirje iz Mežiške doline. Nastopilo je nad 100 tekmovalcev. Najboljše uspehe so dosegli tile:
Tek — st. pionirji; 1. Šteharnik, 2. Umavt (oba Ravne), 3. Ivartnik (Prevalje); ml. pionirji: L Lahner
Z OBČNEGA ZBORA TVD
PARTIZAN - VRHNIKA
Le tako naprej!
Med najuspešnejša telesno vzgojna društva v Sloveniji sodi nedvomno Partizan z Vrhnike, ki je te dni ob številni navzočnosti svojih članov pregledalo dosedanje delo v minuli sezoni.
Razveseljiva je ugotovitev, da se v domačem društvu zbira domala vsa mladina, ki se kakor koli ukvarja s telesno vzgojo ali športom. Prav to veliko zanimanje im zavest sta dali v minuli sezoni izredne uspehe, ki so se med drugim pokazali tudi v tekmovanju za pokal »Ljudske pra-vice-Borbe«, na katerem so s« Vrhničani uveljavili na drugo mesto.
Požrtvovalnost in prizadevnost tega marljivega kolektiva se je lani zrcalila v .22 javnih telovadnih nastopih. Poleg telovadbe se njegovi člani ukvarjajo še z odbojko,- košarko, malim rokometom, atletiko, plavanjem, smučanjem, nogometom itd. Znaten napredek je bil dosežen med drugim v plavanju, saj se je v dveh plavalnih tečajih usposobilo 97 pionirjev. Sistematičen trening so imeli tudi atleti, ki so žek nekaj pomembnejših uspehov.
Po obširnih poročilih, je bil izvoljen nov odbor, ki mu predseduje še nadalje Mišo Radoman.
Košarka jih navdušuje
Navzlic nedelavnosti nekaterih članov odbora in pomanjkanju vaditeljskega kadra, je telesno vzgojo o društvo Partizan — terena Krim opravilo svojo nalogo v minuli sezoni v splošno zadovoljstvo. Iz raznih poročil je bilo razvidno, da se tamkajšnja mladina poleg telovadbe zelo vnema tudi za košarko. Zato je bilo sklenjeno, da se ji omogoči trening izven rednih telovadnih ur. Društvu je v zadnjem času uspelo rešiti problem vaditeljev za pioni r-ke in članice.
Naloga novoizvoljenega odbora v novi sezoni bo predvsem ta, da se bo moral tesneje povezati z ostalimi množičnimi organizacijami na terenu im s pravilno propagando vključiti v svoje vrste čim več mladine.
Žerjav), 2. Vuga (R.), 3. Cigler (P.); st. pionirke: 1. Faneđlova (R.), 2. Ocepkova (P.), 3. Krivo-gradova (R.); ml. pionirke: 1. Fa-nedlova, 2. Delobstova, 3. Sekavč-nikova (obe P.): veleslalom — st. pionirji: 1. Leskove (Cma), 2. Sipek, 3. Perovec (oba M.): ml. pionirji: 1. Zmagaj (2.), 2. Konečnik (M.), 3. Lahner (Z.); skoki — st. pionirji: 1. Močnik, 2. Polajner,
3.	Klančnik (vsi R.): ml. pionirji: 1. Zmagaj, Plošnik (oba 2.), 3. Konečnik.
Slalom in skoki v Šentjurju
Telesnovzgojno društvo Partizan je imelo te dni svoje prvenstvo v slalomu in skokih, v prvi disciplini je med člani zmagal Franc Urbajs, med mladinci Peter Šalej, pri pionirjih pa Franc Kind.
Tekme v skokih na 20-enetrski skakalnici so bile v Grobelnem. Med člani se je uvrstil na prvo mesto Drago Gabrijel (17.5. 19 m), pri mladincih Dušan Gabrijel (17.5, 18.5). Pionirji so imeli krajše skoke. Zmagal je Bruno Sivka (10, 10 m).
DR2. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU
Prvi remi - med Slovenci
Beograd. 5. febr. Prva tekma današnjega tretjega dneva tekmovanja za državno prvenstvo v hokeju na ledu je bila odigrana davi na umetnem drsališču v Beogradu, in sicer med moštvoma
JESENICE : LJUBLJANA 3 : S (1:1, 0:1, 2:1)
Gole za Ljubljano so dali Čuček 2 in Kolteter 1, za Jesenice pa so bili uspešni Turnšek, Čebulj in Va-lentar (iz kazdnskega strela).
Vodstvo Ljubljane je izjavilo po tekmi, da bo vložilo pritožbo.
•
Obveščamo vse srednje in strokovne šole Ljubljana-okolica, naj prijavijo svoje tekmovalce in tekmovalke do četrtka 11. t. m. na naslov: Društvo učiteljev in prof. telesne vzgoje, LRS Ljubljana, Tabor
13.	Prireditelj.
Aeroklub Ljubljana bo imel jutri svoj redni občni zbor ob 10 v stekleni dvorani Uniona. Vabljeni!
Danes in jutri — drsalna revija v Celju. Drevi ob 19. uri in jutri (v nedeljo) ob 15. uri bo na drsališču v Mestnem parku v Celju velika drsalna revija s sodelovanjem najboljših drsalcev Jugoslavije (Resmana, Drašlerjeve in drugih) ter mno-cih mladincev.
VREME
Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS
5.	febr. dopoldne je bilo v Jugoslaviji oblačno vreme z manjšimi razjasnitvami v severovzhodnem delu, predvsem v zahodnem in južnem delu Slovenije in deloma v Makedoniji je snežilo. Temperature ob 10. uri so bile v notranjosti države —6 do — l2oc, ob Jadranu pa od o do + BOC Na Primorskem burja s hitrostjo do 90 km na uro.
Napoved za soboto, 6. febr.: Oblačno vreme z manjšimi snežnimi padavinami. Temperatura se bo rahlo dvignila. Na Primorskem burja.
Snežne razmere 5. febr. ob
7.	urj:
Planica 42 cm, Jezersko 35 etn. Novo mesto 34 cm, Celje 26 cm, Maribor 28 cm, Murska Sobota in Slovenj Gradec 20 cm, Koča ob 2ičnici 60 cm.
! •	xvm.
Günther je prisluhnit korakom obeh policijskih uradnikov, ki sta zapuščala hišo. Vzdihnil je. Ana ni povedala ničesar. Uvidela je, kako nesmiseln in strašen je bü njen sum.
Pogledal jo je od strani. Stala je nepremično. Najbrž se je sramovala, ker ga je bila osumila in zdaj ni vedela, kaj bi dejala. Hotel ji je pomagati.
»Zelo sem vesel, Ana,« je rekel, »da si uvidela svojo zmoto ki me ne sumiš več, da sem jaz vzel denar.«
Njen odgovor ga je zadel kot udarec. »Se vedno mkrtiim tako,« je dejala hladno.
»In zakaj nisi tega povedala?«
»Ker menim, da bo tale inšpektor ugotovil to tudi brez mene.« Po kratkem premoru je dostavila: »’toda če se to ne bo zgodilo — potem bom morala povedati.«
Güntherja je zgrabila jeza. Stopil je pTed njo in jo nadrl: »Ti si zblaznela. Nisem ga vzel, tvojega smešnega denarja! Ge bi imela le iskrico pameti, bi to vedela. Nimam ga,« je zakričal Še glasneje, »nimam ga!«
»Kdo ga P® ima?« je .vprašala razdražljivo mirno.
»Ge bi to vedel, bi ga kmalu zopet imela,« je Tekel. »Toda na žalost nisem jasnovidec.«
»Ne. jasnovidec nisi,« je odvrnila, »'toda morda si čarovnik.«
Obstrmel je in jo nezaupljivo vprašal: »Kaj hočeš reči s tem?«
»Odlično znaš čarali,« je odvrnila porogljivo. »Pričaral si mi pesmi — kar tako iz zraka — pa sliko na stopnišču in pošastno trkanje. Odlično sri vse pripravil. Hotel si me preplašiti, me obdati ž groznimi pojavi... Saj e bil to tvoj namen, ali ne? In skoraj bi se ti bilo posrečilo. Toda preveč 6i se potrudil. Ge ne b itako pretiraval, bi bil morda uspel; mislila bi k, da je ato tisoč mark ukradel nekakšen duh.« Zveneče se je zasmejala.
Meril jo je s pogledom, ki je bi! nenadoma, poln sovraštva. »Zares si blazna,« je rekel. »Edinole na svojih sto tisoč mark misliš.« Obrnil se je in stopil proti vratom. Tam se je ustavil in iztegnil roko proti njej. Toda brž jo je spet spustil. »Ah, saj je brezsmiselno.« je dejal prezirljivo. Nato je odšel.
Pustila, ga je oditi.
Ko p» je zaslišala vrata, ki so se z ropotom zaprla, se je izraz njenega obraza, ki je bti dotlej odrevenel in nepremičen kakor krinka, spremenil. Stekla je k oknu. Njene ustnice so se odprle, kakor da ga je hotela poklicati. Vendar ga ni poklicala.
Ni šal posebno hitro. Toda čutila je, da se z vsakim njegovim korakom razdalja med njima veča — in ne samo telesno! Nato je zavil okrog vogala. Niti ozrl se ni.
Ana je zastokala.
Novo življenje, ki je o njem sanjala še davi, je šlo k kraju, še {«edlen je sploh pričelo.
XIX.
Theodor Biel je stanoval v pritličju pogorele hiše. Tla prvega nadstropja so bila zasilno zakrpana s strešno lepenko. Okna, ki so bila nekdaj velika in visoka, so bila zdaj brez šip in deloma zabita z deskami. Njihove spodnje dele je pokrival neprozoren nadomestek za steklo, verjetno še iz vojnega časa. Vse je bilo žalostno.
Vendar Biel vsega tega ni več videl. Že zdavnaj se je navadil na ta pogled.
Biel je ves večer čakal Mastocka. Vse bolj se ga je polaščal nemir, ki «e ga že od obiska pri And Mastockovi ni mogel znebiti.
Že več ur je sedel ob črnem štedilniku v svoji sobi. Cas se je plaizilL Ogenj je že zdavnaj pošel.
Biel je imel roke sklenjene na prsih. Včasih je nekoliko zadremal; vselej, kadar mu je glava zlezla naprej, pa je prestrašeno odprl oči. Toda spanec ga je vedno znova premagal.
Proti tretji ura zjutraj je končno potrkalo. Naglo je vstal in v copatah zdrsel k vratom. Odprl jih je le za špranjo široko in oprezno pogledal ven.
Zunaj je stal Maetock. Nepotrpežljivo je silil noter. »Pustite me že vendar vstopiti,« je zašepetal. »Ali bi vam bilo morda ljubše, da me kdo opazi?«
Biel je sunkovito odprl vrata in jih za Mastookom takoj zopet zaprl. Ne, to mu ne bi halo ljubo. Toda skrbel bo za to, da ho njegov nekdanji gospodar «mprej spet odšeL Le denar mora še dohiti!