NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dre kroni; za četrb leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 27. decembra 1909. C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske.............. 15.648 Vnebina : Nekaj za hranilnice in posojilnice. Dansko mlekarstvo. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Gospo darske drobtine. Književnost. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Bilance. Nekaj za hranilnice in posojilnice. \ Na Češkem se je pri rajfajznovki v Rokitniku dogodilo večje poneverjenje, kateremu žalostna posledica je bila tragična smrt blagajnikova. Ob tej priliki je glasilo Osrednje jed-aote čeških gospodarskih zadrug v Pragi pod naslovom „Kje je krivda?“ objavilo članek, ki ga priporočamo v uvaževanje tudi našim rajfajzenskim posojilnicam. Ne bi škodilo, ako bi vsi oni, ki imajo opraviti pri posojilnicah bodisi kot odborniki bodisi kot člani nadzorstva, to razpravo prečitali in dobro premislili, kam privede lahko nered. (^eški člankar piše: „Tragična smrt blagajnika hranilnice in Posojilnice v Rokitniku in njegovo ponever-jenje 32.000 kron sta povzročila v naši Zadružni organizaciji veliko in značilno gibanje. Nekaj podobnega in v takih razmejit se je dosedaj smatralo v naših zadrugah za nemogoče. Saj vendar podlaga in nadzorstvene uredbe, ua katerih slone naše Rampeličke*), izločujejo možnost kakršnih- *) Po Kampeliku, ki je med Čehi prvi pripravljal tla zadružništvo, zovejo na češkem hranilnice in posojilnice Kampeličke, kakor jih Nemci zovejo rajfajznovke po njih Slritelju in organizatorju Rajfajznu. koli goljufij. Pri ustanavljanju novih zadrug povdarjamo ravno nemožnost izgub kot eno največjih prednostij, trdeč, da je pri malem obsegu zadružnega delokroga, kjer drug drugega dobro pozna in more njegovo početje lahko nadzorovati, nemogoče nepošteno ravnati. O neomejeni zavezi, katere se nanovo pristopajoči člani najbolj boje, trdimo, da je najvarnejše poroštvo za previdno in izgube izločujoče uradovanje. Predpostavljamo tudi, da je v načelstvo izvoljenih pet, v nadzorstvo pa šest — torej enajst, navadno najuglednejših in naj premožnejših občanov, ki v prvi vrsti za zadružne obveznosti jamčijo neomejeno, da bodo pri upravi in nadzorstvu zadruge ravnali tako varno in previdno kakor z lastnim premoženjem. Za pravilnost in varnost blagajnikovega poslovanja jamčijo poleg njegovih osebnih lastnostij predpisi o nadzorstvu blagajne, obseženi v pravilih in v poslovnem redu. V teh predpisih je določeno, da se sme uradovati, to je denarje sprejemati in izplačevati, samo ob uradnih dnevih, ko mora biti vedno navzoč predsednik zadruge in najmanj en član načelstva. Da bi se doseglo tako zadružno uradovanje, - 406 predpisano je v poslovnem redu, da morajo biti ključi do blagajne vedno razdeljeni med predsednikom in blagajnikom zadruge tako, da bi drug brez drugega ne mogel do denarja. Ta načela in ti predpisi da so nam varno poroštvo, da se bo uprava naših hranilnic in posojilnic vodila pravično in pošteno. Ali tu naenkrat tak slučaj! Kako je to mogoče? Kje je krivda? Ali se niso načela očeta Rajtajzna in tekom celili desetletij v tujini preizkušeni predpisi o blagajniški kontroli obnesli? Nikakor! Ta načela in predpisi so in bodo vedno trdna in varna podlaga za zdravi razvoj naših Kampeliček — toda ta načela in te predpise je treba brezpogojno izvrševati. Edino vsled neizpolnevanja predpisov pravil je mogoče nepoštenim ljudem izvrševati goljufije. Neizpolnjevanje predpisov zapelje na napačno pot celo poštene ljudi in so tedaj tudi činovniki sokrivi usode padlega nesrečnika. Priložnost dela tatove, pravi pregovor; če bi činovniki takemu nesrečniku ne bili nudili prilike, ostal bi pošten in zadruga bi bila obvarovana velikih izgub. Zakaj se pa ti predpisi ne izpolnujejo strogo? Zato, ker je med činovniki mnogih hranilnic in posojilnic veliko neumestne zaupljivosti, zakrivljene in nezakrivljene nevednosti in kaznive zanikrnosti. Za uprav- v Ijanje teh 1500 zadrug na Češkem je treba približno 18.000 — pravimo osemnajst tisoč zavednih, požrtvovalnih, vestnih in poštenih mož in tu smo ravno pri bolestni, vsled hitrega razvoja povzročeni strani naših Kampeliček, pri pomankanju zavednih, gorečih, prevzete dolžnosti izvršujočih činovnikov. Čeprav se pri Osrednji jednoti, ki pomaga in delujepri ustanavljanju novih zadrug, polaga glavna važnost na to, če so v kraju zavedni delavci, ki bi prevzeli funkcije v novi zadrugi, vendar se izvolijo dostikrat za člane načelstva in nadzorstva nesposobni ljudje. Vzroki so različni. Eden mora biti izvoljen zato, ker je naj premožnejši v vasi, drugi, ker ima besedo pri krajevni politiki, tretji, da bi se ne jezil, četrti, ker ima nekake šole in tako slično je sestavljena kandidatna lista brez obzira na to, če morejo, ali hočejo izvoljeni izvrševati svoje funkcije. Koliko je treba siliti, predno si nekateri v načelstvo ali v nadzorstvo predlagani sosed da reči, da bi vsprejel funkcije. Ce bi pa ne bil predlagan ali izvoljen, tedaj bi kričal in društvu škodoval; zato si ga iz previdnosti zavarujejo že naprej vkljub temu, da vedo že naprej, da ne bo prihajal k sejam. To je veselje, ko so vse funkcije oddane in društvo ustanovljeno. Ce so zadrugo ustanovili ljudje previdni in zavedni, ki cenijo popolnoma važnost take rajfaznovke in izvršujejo prevzete funkcije kakor sveto dolžnost, pomenja ustanovitev take zadruge trden korak naprej v celi naši organizaciji. Njen ustanovnik, učitelj, duhovnik ali kmet, sprejemši najbolj težavno mesto blagajnika, ne samo da to redno oskrbuje, ampak navaja tudi ostale činovnike k njihovi dolžnosti, natančno poučuje nadzorstvo, kako ima izvajati kontrolo nad njim samim, tak si steka neprecenljivih zaslug in si stavi nevenljiv spomenik. Edino s pomočjo takih ljudi se morejo rajfajznovke pravilno razvijati. Od priprostoga kmeta ne moremo zahtevati, da bi znal računstvo in vso manipulacijo denarnega zavoda. V to se mora še le uživeti, to pa gre hitro, ako ima izvoljeni činovnik za stvar zanimanje, dobro voljo in bistro glavo. Ako pa se je zadruga osnovala zato, ker jo imajo tudi v sosedni vasi, ali zato, ker je to kakemu pregorečemu činovniku v občini ali v okraju prišlo na um, ali — kar se najbolj pogosto dogaja — ker je v kraju sicer delaven, vesten in pošten, toda ne dalckoviden razumnik, ki pošteno vodi vse funkcije krajevnih zadrug, tedaj se more že ob ustanovitvi izreči bojazen zaradi uprave in vodstva-Pošteni in pravični ustanovnik dela sam- — 407 Cinovniki, ki so jim bile funkcije vsiljene ali so si jih vsled svojega stališča v občini sami izsilili, se ne brigajo za društvo in zadostuje samo zunanji obliki. Dovoljujejo posojila in podpisujejo zapisnike, vse ostalo oskrbuje ustanovitelj — gospod blagajnik. Vsi predpisi o blagajniški kontroli in uradovanju v obče se ne izvršujejo in imovina članov, hranilne vloge in sploh cela uprava zadruge zavisi edino od poštenosti blagajnikove. Toda blagajnik je samo človek ! človek, ki je kakor vsak drug smrtnik, izpostavljen v življenju najrazličnejšim izkušnjavam. Nesreče v rodbini, bolezen, ponesrečen lastni trud in mnoge druge okolnosti so privedle že mnogega poštenjaka na slaba pota. Znano je, da so pogostokrat največje poneverbe v bankah in velikih denarnih zavodih imele svoj izvor v slučajni denarni zadregi. Prvo nepravilnost si dovoli tak uradnik s trdnim namenom, napako popraviti, izposojuje si s trdnim sklepom, da trenotno od pomoč kar najhitreje vrne in v resnici to tudi nekoli-kokrat stori. Od nikogar nadzorovan ponavlja take nedovoljene manipulacije tako dolgo, da mu nekoč nezgoda onemogoči povrniti izposojeni znesek. Da bi prikril eno nepravilnost, dovoli si drugo nepravilnost, kateri sledi tretja in to raste kakor lava, ki ga uniči. Ko bi bila kontrola redna in natančna, ne moglo bi se kaj takega nikoli zgoditi. Ob strogem izvrševanju kontrolnih predpisov bi ne imel tak človek priložnosti, jemati si samovoljno odpomoč, ki ga končno uniči. Zato je zelo važno, nujno paziti na nedostatek zavednih in na prevzete dolžnosti pozornih članov načelstva in nadzorstva v naših hranilnicah in posojilnicah. Mnogi či-novniki prevzemajo funkcije, ne da bi se zavedali njih važnosti in odgovornosti. Oni verujejo, da je blagajnik reden in pošten človek in mu popolnoma zaupajo. Okolnostij, ki morejo zavesti tudi tega najpoštenejšega, ne uvažujejo, dokler grozna gotovost ne odpre očij. Zastonj je bilo poučevanje revizorjevo, da ne zadostuje zaupanje, da se hranilnica in posojilnica točno vodi, da se je treba držati uradnih ur, da se mora skupno uradovati, da morajo biti ključi do blagajne razdeljeni i. t. d. Zastonj je pri vsaki reviziji predbacival revizor nadzorstvu, da se ne shaja pravočasno in ne kontrolira uprave in blagajne, in žalostni nasledki so tu. To organično napako je zakrivil — kakor smo že rekli — hitri razvoj zadrug, ki so se širile od vasice do vasice tako urno, da ni bilo ni časa preiskovati, če so dani vsi neob-hodno potrebni predpogoji za reden in zdrav razvoj zadrug. Pomanjkanje vnetih činov-nikov v naših zadrugah je samo posledica pomanjkljivega razvoja. Ko bi bil duševni obzor našega kmetskega stanu širši, umeval bi popolnoma ne samo važnost saraopomočne organizacije, ki nudi takoj svojim članom očividne koristi, ampak bi pravično presojajoč te koristi tudi spoznal dolžnosti, katere ima napram svoji krajevni samopomočni organizaciji in prevzete funkcije bi se redno in natančno izvrševale. Dokler pa se bodo funkcije članom vsiljevale, dokler jih ti ne bodo sprejemali prostovoljno in pripravljeni k zadružnemu delu, dotlej ne bomo imeli nobenega poroštva za varno, izgube zapre-čujoče uradovanje. Dokler bo vse delo in vse vodstvo zadrug prepuščeno posameznikom s kontrolo uprave, dokler se bo zanašalo samo na zakonitega revizorja, ki samo vsaki dve leti izvrši revizijo, toliko časa ne bodo v naših zadrugah izključeni žalostni slučaji kakor je rokitniški. Revizija, ki se izvrši samo vsako drugo leto, ne more preprečiti takih slučajev, ker se mora revidu-joči uradnik, ki ne pozna krajevnih razmer, pri reviziji omejiti na pisane podatke, računske knjige, zapisnike, zadolžnice i. t. d., a to more nepošten blagajnik ravno voditi v najlepšem in najskrbnejšem redu. K podrobni in povsem zanesljivi reviziji bi bilo treba poklicati si vsakega dolžnika in vsa- — 408 kega vlagatelja in si s predloženjem članske in vložne knjižice dati potrditi, da je v knjigah izkazani znesek vložil. To pa je edino možno pri generalni reviziji, ki pa se iz tehničnih razlogov ne more izvesti pri vsaki zadrugi. Tako in varnejšo revizijo izvršuje načelstvo in nadzorstvo samo z natančnim izpolnjevanjem predpisov, pravil in poslovnega reda. Ob natančnem zadružnem poslovanju je izključeno, da bi se blagajnik zadolževal na ime kake tuje osebe, da bi si pridržal kako vrnjeno posojilo ali v uradnih urah vloženo hranilno vlogo in če bi tako storil, mora se mu takoj priti na sled. Edino v moči činovnikov je torej, da z natančnim izpolnjevanjem svojih dolžnostij preprečujejo nepoštenost, ker imajo vendar največji interes, da se foslovanje vrši natančno, kajti oni jamčijo v prvi vrsti in neomejeno. Zakaj pa ne delajo tako? Kakor smo že v pričetku rekli, nekje iz zaupljivosti, nekje iz neznanja in ponekod vsled nebriž-nosti. Te v denarnih zavodih popolnoma nedopustne napake se pri zakonitih revizijah strogo grajajo in se morajo po tem žalostnem slučaju tem korenitejše in brezobzirnejše odpraviti. Treba je preveliko zaupljivost odstranjevati s poukom o tem, da je kontrola v denarnih zadevah neizogibna tudi pri najbolj poštenem blagajniku. Vsakemu poštenemu blagajniku mora biti kontrola ljuba, ker zmanjša njegovo odgovornost. Natančno izpolnjevanje kontrolnih predpisov ni znak nezaupanja in če člani načelstva in nadzorstva izvršujejo svojo dolžnost, si tega reden blagajnik ne tolmači nikdar kot izraz nezaupanja. Proti neznanju in nevednosti je treba nastopati odločno in siliti činovnike, da či-tajo pravila, opravilni red in strokovne spise. Ob dobri volji je lahko uživeti se v zadružno poslovanje. Takim činovnikom je treba pripovedovati, da je stvar njihove osebne časti da prevzeto delo redno izvršujejo. Zanikrne pa je treba priganjati s tem, da se povdarja in kaže neomejena zaveza in njene mogoče posledice. Prijeti se je tudi treba groženj z redovnimi kaznimi in jih nalagati. Ce ne izdado ta sredstva in se ne doseže zboljšanje v kaki taki zadrugi, ne bo preostajalo nič drugega kakor nastopiti za razpust društva zaradi pomankanja zmožnih činovnikov. In to po pravici; kajti v takem denarnem zavodu, pri katerega upravi se ne jemljejo v poštev kontrolni predpisi, ne preti samo nevarnost premoženju članov, ki imajo upliv na vodstvo društva, ampak tudi premoženju vlagateljev, ki niso popolnoma nič udeleženi pri upravi društva.“ Tudi pri naših hranilnicah in posojilnicah se mnogo greši, kar zadeva nadzorstvo poslovanja. Kam privede tak nered, to kaže popisani slučaj, ki naj bi služil v svarilo vsem tistim, ki imajo dolžnost paziti, da se gospodari in posluje v zadrugi povsem varno in redno. Dansko mlekarstvo. XX. Plačevanje mleka. V danskih mlekarnah plačujejo mleko po tolščobi oziraje se obenem na ceno masla v tedanjem času. Član, ki pripada zadrugi, mora biti vedno obveščen o stanju mlekarne, zato tudi podvržen menjevanju cen. Kaj sličnega ne najdemo v naših mlekarskih zadrugah. Za določevanje tolščobe se rabi skoraj izključno Bjergov laktoskop, pri katerem aparatu določujemo ne že odstotke kemično čiste tolščobe, ampak le odstotke smetane, katere moremo izločiti iz mleka. Po tolščobi so bili pričeli plačevati že leta 1886, ko je bil docent Fjord iznašel svoj aparat za iz-ločbo smetane s centrifugalno močjo v svrho kontrole in ga priredil za rabo v mlekarnah. Fjordov kontrolni aparat obstoji iz 18 centimetrov dolgih steklenih cevi, ki merijo 11 milimetrov v prerezu. Cevi se napolnijo z mlekom; aparat se stavi v stojalo — stativ — stare danske Burmeister & Wain centrifuge za posnemanje mleka in centri-fugira 40 minut z 1500 vrtinci na minuto. V stativ okoli aparata se nalije 75° C gorke vode in stativ pokrije, da se voda ne sbladi: ta gorkotna stopnja je najbolj ugodna za pravilno in enakomerno izločbo smetane. V aparat se stavi naenkrat 192 poskusenj. Ko so Danske centrifuge pričele bolj in bolj izpodrivati alfa-separatorji, je Fjordov kontrolni aparat preminul in ga nadomestil Bjergov laktoskop, ki se stavi v stativ alfa separatorjev. Laktoskopa steklene cevčice so dolge 10 centimetrov in merijo v prerezu 5 do 7 milimetrov; v aparat se jih stavi na enkrat 100 do 300. Drugo poleg druge se dene 100 cevčic; čez te pride pločevinasta rena, na katero se jih položi spet 100, potem še ena rena, na katero pride tretjih 100. Mleko in boben aparata morata imeti •ned centrifugiranjem 40 do 45° C topline. Centrifugira se navadno 40 minut z 5000 vrtinci na minuto. Pri Fjordovem kontrolnem aparatu smo brali odstotke smetane s prostim očesom; pri laktoskopu rabimo povečalno 8teklo, ker se drugače oko preveč vtrudi Ka teh drobnih ceveh in finih zarezah, ki značijo odstotke. Nekatere naših mlekarn so tudi že prišle plačevati mleko po tolščobi. Pravica znhteva to, ker maslarne porabijo le tolščobo ^leka, posneto mleko pa dajejo nazaj članom ali obdelajo v sir. Iz 100 kg različnega mleka Pa dobimo 3 do 9 kg sirovega masla. Vendar Ila8 ta pravica ali bolje natančnost Gerberje-vega apai’ata precej stane: danske mlekarne Sedajo na izdatke, ki se v teku let potrošijo Za kemikalije pri Gerberjevem aparatu, dočim pri laktoskopu ni nikakih stroškev. Vzlic temu jaz ne odsvetujem, da se rabi še nadalje kislinski tolščomer v naših mlekarnah: prvič, ker smo ga uvedli že povsod in smo ga navajeni, drugič ker moremo tudi pri njem stroške poskusenj znatno znižati z umnim ravnanjem. V tem oziru imajo zelo dobro vpeljano nemške mlekarne, ki s pomočjo kaliumbikromata shranijo poskušnje ves mesec in pošljejo potem ali v kako kemično preskuševališče ali preiščejo mleko same pod nadzorstvom enega ali dveh odbornikov zadruge. Pri hranitvi mleka s ka-liumbikromatom -- rumen prah, ki ga moremo naročati v zavojčkih od 0'50 gramov v drogeriji Kanc v Ljubljani, kot v vseh drugih večjih drogerijah in v lekarnah — vzamemo 1jio do 2/io odstotka mleka iz vrča, ko prinese član mleko, in vlijemo v 1ji li-tersko steklenico, v katero smo prej stresli J/2 desetinke (050) grama kaliumbikromata. Poskušnja se vzame dvakrat na teden, vsebina steklenice se vsakokrat dobro zmeša in postavi na hladen teman prostor. Steklenice so preskrbljene s tekočimi številkami, pod katerimi zaznamujemo v ločenem zapisniku imena članov. Ce potem sami nočemo ali nimamo časa, da bi koncem meseca preskusili tako dobljene preskušnje mleka z Gerberjevem tolščomerom, prevzame to delo kemično preskuševališče v Ljubljani; rezultati preskuševališč so merodajni tudi pred sodnijo, če bi se prišlo do nesporazumljenja s kakim članom zadruge. XXI. Statistični podatki. Marsikaterega bode zanimalo zvedeti, kako lepe svote dobiva Danska za svoje maslo; zato podam nekaj statistike o uvozu in izvozu mlekarskih izdelkov in o nekaterih drugih podrobnostih. Uvoz in izvoz masla na Danskem v milijonih funtov: - 410 - leta uvoz izvoz več izvozilo milijonov funtov 1865—69 1-06 9-85 8-79 1870—74 3-66 20-71 17*05 1875—79 4-94 26-32 21-38 1880—84 6-91 29-14 22-23 1885- 89 10-79 50-66 39 86 1890—94 25-27 97-48 72-21 1895—99 33-32 132-00 98-68 1902 47-80 173-18 125-38 1903 0-12 197-86 197-74 1904 — 195.75 — Največji odjemalec je Anglija. V zadnjih letih si odpira pot bolj in bolj tudi v Nemčijo, kjer so cene višje kot na Angležkem, v letu 1904 je znašal izvoz v Nemčijo odposlanega sirovega masla 13 J/2 milijonov kilogramov, še enkrat toliko kot leta 1903. V druge evropske države se izvaža manj, vsled visoke carine in dražega transporta, vendar nekaj odjemalcev ima povsod. Tako je šlo n. pr. v letu 1901: na Angležko 78,898.461 A# dansk. s. mas. v Nemčijo na Švedsko „ Norvežko „ Holandsko v Belgijo na Francosko v Ameriko v Turčijo v druge države 3,306.829 „ 312.031 „ 76.96672 „ 2.500 „ 15.014 „ 33672 „ 7.236 „ 46.795 „ 99.737 „ 15 55 55 55 55 55 » 55 5 5 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 '5 55 55 55 55 55 55 55 Za izvoz v južne kraje se rabijo okrogle neprodušno zaprte škatulje iz počinjene pločevine, ki se med prevažanjem hranijo v skladišču ladije. Leta 1904 se ga je izvozilo na ta način 1'9 milij mov kilogramov, katere bi prav lahko nadomestile naše dežele. Uvoz na Angležko se vrši skoraj iz vseh držav sveta, ki se pečajo z mlekarstvom. V zadnjih letih zelo napreduje uvoz z angležkih posestev v Avstraliji. To je vzrok, da so cene znatno padle tako za fine kot za slabše vrste. Uvoz masla na Angležko v crots (angležki stot. ki tehta 50\53 kg): 1900 1.486.342 196.031 209.738 36.042 282.805 322.048 83.061 264 603 162.871 138.313 56.064 139 606 COOQ(MCO(M^O*-ri rH L'-Gqrf COTf 04 r-s r-i Ol — C—OIN—'(MCOtMC— cot-^c-oe-tocot— oicot-co 05 od cd -f s-i — C5 iO -ti od od cd rH 'S - • • . . ^03 - - - - - - m -TS - S > ■ • . • • ■ <» - H • S « • • • •- - S- o ^ - sž.sj cc-s'! ^ ^ ->-3 c § . g NI T3 ^ x: 1 -s ^ 11 g 3 ^ s = » .2 K»*RR»RleRSr: id co u- CO CO o 05 co 04 O L— CO co co Tt<' c— 05 CO 05 CO Ö CO o (M ¥ 5* C/2 Cene za dansko sirovo maslo so na debelo 109'4 čre do 77 öre za 1/2 kg (1 ore velja 1.32 vinarja naše vrednosti). Najvišje sežejo v oktobru, novembru, decembru in januvarju; zatem pričnejo cene padati, da pridejo meseca junija najnižje, na kar se polagoma zopet dvigujejo. Mlekarne ki pošiljajo surovo maslo na Angležko naravnost ali potom zadružnih central dosežejo 8 do 15 öre več za 1/2 kg kot so cene objavljene od veletržcev, torej naj višje 125 öre ah naše veljave 165 vinarjev za 72 % inaS^a’ oziroma za 1 kg K 3'30. Tz statistike mlekarn naj omenim 8e stroške na 1 liter mleka v danskih mle- karnali. Za osebje in oskrbo mlekarne — poslopja, stroje itd. — znašajo 0'4 do 0‘5 vinarja. Člani, ki prinesejo ali pripeljejo mleko sami v mlekarno, dobijo pot plačano z višjo ceno mleka, pri naših mlekarnah je ravno narobe. Vse danske mlekarne imajo mehanično gonilno moč. Izmed 1183 mlekarn obstoječih leta 1899 je imelo 1146 parne stroje s skupno močjo 6114 konjskih sil; 17 mlekarn je imelo stroje na plin, 10 stroje na petrolej in 14 jih je uporabljalo vodno moč. XXII. Organizacija zadružnih mlekarn. Leta 1904 so našteli na Danskem 1065 zadružnih mlekarn z 152.400 člani, ki do-našajo na leto nad 2216 milijonov kg mleka. Poleg zadružnih bilo je še 189 društvenih in 60 grajščinskih mlekarn. Mlekarne so združene v zveze, razne zveze v skupno dansko mlekarsko zvezo, ki šteje 14 deželnih in okrajnih zvez z 671 mlekarnami. Skupna zveza ima v službi posebnega izvedenca (konzulent) za strojevodstvo, ki je na razpolago mlekarnam, za njegovo pomoč plača članica zveze le 6 kron na dan, nečlanice pa 12 kron na dan in hrano. Zveza je izdala enolično knjigovodstvo za vse mlekarne in nadzoruje po svojih pravilih prirejanje mlekarskih razstav v posamnih deželnih in okrajnih zvezah. Mlekarne polotoka Jutland tvorijo poleg tega še lastno zvezo z 419 mlekarnami. Namen te zveze je skrbeti za izobrazbo mlekarskega osobja in povzdigo snage pri mleku. Od države ji je dodeljen konzulent o molži, živinozdravnik Hegelund. Zveza priredi na leto 6—10 šestdnevnih tečajev za molžo, katere vodi živinozdravnik Hegelund na mlekarski in kmetijski šoli v Ladelundu ter mnogobrojna tozadevna predavanja. Opozarjam še posebej na društvo „Skupni nakup za danske mlekarne“ in tovarno mle- karski!» strojev, pii katerem je udeleženih 550 mlekarn. Društvo se je ustanovilo leta 1901 z namenom preskrbovati mlekarnam posamezne potrebščine — stroje orodje itd. — najboljše in najceneje. Društveni kapital je znašal z letu 1904 55.000 kron danske veljave; letni promet svoto 660.000 kron. Delalo se je prvotno v lastni tovarni v Kodanju. Ko je ta postala premajhna, se je v izvanrednem občnem zboru dne 6. marca 1905 sklenilo in kupilo za 208.000 kron tovarno delniške družbe Hansen & Schröder v Koldingu. Društvo je tako postalo lastnik dveh tovaren za mlekarske stroje. Nazadnje par besedi o „zadružnem odseku“. Tako se imenuje odbor, ki se voli od zastopnikov vseh različnih zadružnih podjetij in ima namen zastopati zadružne interese nasproti inozemstvu in nasproti državi. „Zadružni odsek“ izdaja „zadružni list“. XXIII. Organizacija in društvo mlekarjev. Z organizacijo mlekarn se druži organizacija mlekarjev. Mlekaiji tvorijo „Društvo danskih mlekaijev“ ustanovljeno že 1. 1887. Namen društva je delovati za splošno povzdigo mlekarstva, posebno pa za izobraževanje mlekarskega osobja in njega organizacijo. Uprava ali vodstvo društva obstoji iz glavnega načelstva, katero je sestavljeno iz 7 članov, ki se volijo za dve leti pri letnem zborovanju zastopnikov. Za upiav-ništvo društvenega lista „Mlekarski tednik“ (Mejeritidende) določi glavno načelstvo urednika, ki je ob enem tudi društveni tajnik in blagajnik. v Član društva more postati vsakdo, ki ima svoj zaslužek v mlekarski stroki. Letni prispevek znaša 4 krone; k temu pride še prispevek 2—4 krone okrajnemu društvu. Mlekarski tednik dobivajo člani brezplačno. Število članov v letu 1905 je bilo 1578. — 412 - Društvo sodeluje pri določitvi časa in kraja za deželno razstavo sirovega masla v zvezi z odnosnimi društvi kmetovalcev in mlekarskimi zvezami. Izdaja tudi popolno knjigovodstvo za mlekarne in sirarne, stavbene načrte za parne mlekarne in mnogo drugih raznoterosti. V letu 1905 je nastavila lastnega konzulenta in učitelja za izdelavo sira iz pasterizovanega mleka. Društvena glavnica znaša 20.000 kron, letni dohodki 7000 kron. Društvena podporna blagajna za slučaj potrebe ali bolezni se je ustanovila 1. 1896, a 1. 1893 je društvo osnovalo posebno zavarovalnico za slučaj nezgod. Društveno vodstvo skrbi tudi za izobrazbo mlekarskih učencev. Nemški mlekarji imajo vpeljano 21etno učno dobo, med tem časom mora učenec delati zastonj in dobiva le hrano in stanovanje, ter ostati ves čas v eni mlekarni. Danski mlekarji pa imajo določeno 3 letno učno dobo. Učenca sprejme društveni načelnik dotičnega okraja. Med učno dobo ostane v vsaki od društvenega načelstva določeni mlekarni le eno leto in dobi v prvem letu 50 kron nagrade — vrhu hrane in stanovanja, — v drugem letu 125 kron in v tretjem 200 kron. Me-njevanje je potrebno, v prvem letu je učenec lahko nastavljen v vsaki mlekarni, ker mora opravljati navadna dela; v drugem letu se uči le v takih mlekarnah, ki izdelujejo sir vsaj 10 mesecev v letu, kjer se peča zlasti z izdelovanjem sira; tretje leto pa prebije v večji maslarni, kjer mu je mogoče se dobro izuriti v izdelovanju sirovega masla in se seznaniti tudi s knjigovodstvom. Po končani učni dobi obiščejo učenci še tečaj na mlekarski šoli. Nato se posvetijo praksi kot voditelji manjih ali pomočniki večjih mlekarn. Učenci, ki še niso spolnili 17 let. se le izjemno sprejmejo v mlekarne, ker je treba pri vseh mlekarskih opravilih krepke telesne moči in razumnosti, česar pa manjka mlajšim. XXIV. Plačevanje osobja v mlekarnah. Plačevanje osobja v zadružnih mlekarnah in v zadružnih podjetjih sploh se tudi v marsičem razločuje od plačevanja v drugih kapitalističnih podjetjih. Voditelji mlekarne so mnogokrat nekaki najemniki; tedaj imajo v rokah vse, kupčijo, popravila, osobje itd. To vidimo zelo pogosto na Nemškem; na Danskem so taki slučaji redki. Navadno so voditelji le oskrbniki, ki vodijo delo in kupčijo proti vloženi kavciji; najemajo osobje, katero plačujejo ali sami ali skupno z načelstvom zadruge. Poglavitno, za kar se trudi dansko zadružništvo nasproti svojim vsluž-bencem, je, da postanejo nekaki njeni člani drugega razreda, da dobijo boljše dohodke, kadar ima zadruga obilo dobička, in manjše, kadar gre tudi zadrugi bolj trdo. Voditelji danskih mlekarn imajo letno plačo in jih sprejema oziroma voli občni zbor. Ako svota plače ni določena, dobivajo gotove odstotke od vsega izdelka ali denarja, ki ga zadruga prejme v poslovnem letu. Odstotki dosežejo 3 — 4°/o pri maslu in 8 — 10°/o pri siru, kar tvori voditelja kosmati dohodek. Plačevati pa mora en del vseh stroškov mlekarna, popolnoma one za snago, mažo in razsvetljavo v mlekarni ter stekleno "orodje, nekoliko odstotkov tudi za manje potrebščine, kakor sol, barvo, pergament, sirišče, premog, led i. t. d. Vendar je voditelj mlekarn na Danskem za amerikanskim najboljše plačan : v mlekarni z 2 J/2 do 3 milijone kilogramov mleka na leto mu znese čisti dohodek na leto 4000 do 5000 kron, vrhu stanovanja in deputata. — Sirar in maslar dobita stalno plačo in pa nagrado za vsaki red, katerega sta dobili na okrajni deželni razstavi masla in sira višje kot 12 enot. XXV. Sirarstvo. Končno še nekaj o sirarstvu. Danska nima pod svojim imenom kake sloveče vrste — 413 - sira, ker se je dosedaj brigala najbolj za maslarstvo. Vendar vladajo tudi v tej panogi posebne danske teorije, ki se v praksi dobro izkažejo, vzlie temu, da so popolnoma nasprotne onim v Švici, kjer so bili najboljši sirarski mojstri doma. Švicar pravi: čimbolj je pust sir, namreč čim manj je mastno mleko, tem dalj časa se mora obdelovati strd, predno pride v stiskalnico. Danski sirarji delajo narobe: čim manj je mastno mleko, manj časa ostane v kotlu, prej gre sir v stiskalnico. Sir iz posnetega mleka je obdelan v 1 — 1 J/2 uri; kolikor bolj je bilo mleko kiselkasto, toliko bolj se biti. Za sir namenjenemu mleku se prilije (j — 10 °/o kislega pinjenca in zasiri pri 30 — 31 0 C. Sirenje se ne vrši v okroglih kotili, ampak rabijo lesene, 1 meter široke, 2 — 3 metre dolge in 50 do 75 cm globoke kopanje. Zato se vse nadaljne obdelovanje strdi vrši na ves drug način kot smo navajeni pri nas. Te kopanje kot tudi metoda izdelovanja sira so prišle od onstran oceana, iz Amerike. Ko je mleko strjeno, razrežemo strd z amerikansko rezalnico v kose velike 1 do 2 cm v kubiku. Nato mešamo s sirarsko mešal-nico nekoliko časa zelo počasi, odvzamemo siratko, mešamo z drobilnikom, zopet odvzamemo siratko in dosegrejemo mleko, kolikor zahteva njega tolščobnost. Kadar je drob-Ijenec dosti trd — to je pri siru iz posnetega mleka čez 50 do GO minut po razre-zanju strdi, za sir iz polmastnega in celega mleka pa čez 70 do 80 minut — odcedimo siratko in drobljenec obdelamo v kopanji z rokami ali drobilnikom. Dalje pridenemo na 100 litrov mleka */4 kg soli in jo dobro zmešamo z drobljencem. Zdaj se ta napolni v okrogla ali štirioglata tvorila, da tehta vsak hleb 8 do kg- napolnjena tvorila se postavijo v stiskalnico, kjer se po preteku ene ure zaobrnejo s prtom vred; pet ur kasneje se zaobrne drugič, odvzame prt in pusti brez nadaljne oskrbe v stiskalnici do drugega dne. Na ta način delan pusti sir ni nič slabši, kot oni ki je bil zašiljen pri 27 0 C in delan 4 ure, kot je v navadi po švicarskem načinu. Splošno velja v sirarstvu sledeče pravilo: iz razmerno visoke topline in kratkega obdelovanja, ter iz nizke topline in dolgotrajnega obdelovanja dobimo enak izdelek; iz skoraj enakega obdelovanja dobimo prav lahko različen produkt. Sirarstvo je umetnost, o kateri velja, da šele dolga praksa naredi mojstra. Na Danskem in v mnogih krajih na Holandskem prehajajo v zadnjih letih vedno bolj na pasterizovanje mleka za sir: mleku se s siriščem vred vsadijo čisti nasadi glivic onih vrst sirov, za katere je mleko namenjeno. Iz pasterizovanega mleka se dobi 7 do 8 odstotkov več sira: izdelava, zorenje in kakovost postane neodvisna od kakovosti mleka. Vendar smo danes še pri poskušnjah. Velikega pomena bi bila ta nova metoda osobito za francoske mehke sirčke. Zorenje sira povzročijo glivice, ali bolje snov, katero te izločijo med delovanjem. Najbolj važno je v sirarstvu, da se vsadijo mleku one glivice, ki morejo pospešiti pravilno zorenje. Kakor znano, rabijo Švicarji za sirišče telečji želodec: tega sesekajo in naredijo kepe za določeno množino mleka ali rabijo kar posamezne kose. Sirišče razmočijo v primerni množini kisle siratke. — „Sauer“ imenovane — od preteklega dne in zmes vlijejo s siriščem vred v mleko v razmerju 2 do 3 °/o njega množine. Rabljena kisla siratka ni že ocet, ampak nasad mlečno-kislinskih in drugih tej vrsti sira potrebnih glivic. V Švici obračajo danes mnogo pozornosti na pravilno hranitev te siratke: obenem dokazuje to, da so sirarji že od nekdaj vsajali mleku za sir čiste nasade, ne da bi znali, da je ravno ta siratka vzrok finega okusa švicarskih, osobito emodolskih trdih sirov in njega prikupljive notranjosti. Vsajene glivice zamorijo delovanje škodljivih, se pri ugodni toplini v kotlu hitro razvijejo in pomnožijo, ter povzročujejo strjenje mleka in drobljenea, kakor tudi pravilno tvorbo luknjic pri zorenju sira v kleti. Sirarstvo je velike važnosti za naše kraje in bi bilo prepotrebno bolj obširno govoriti o tej panogi. Vendar to ne spada v to razpravo in zato bom o tem predmetu razpravljal ob kaki drugi priliki. Anton Pevc. Vestnik Zadružne zveze. Nove članice. V članstvo Zadružne Zveze v Ljubljani so bile sprejete naslednje zadruge: Pred loka, hranilnica in posojilnica. Trbovlje, stavbinska zadruga Lastni dom. Škofiče, hranilnica in posojilnica. Buče, kmečka hranilnica in posojilnica. MarijanaZili, hranilnica in posojilnica. Obuljen, potrošna kooperativa. Zadružni pregled. Nove zadruge. Tekom meseca novembra t. 1. so bile vpisane v zadružni register sledeče nove jugoslovanske zadruge. Na Kranjskem: I g (dež. sod. Ljubljana), Kmečka hranilnica in posojilnica na Igu, r. z. z n. z. Črnuče (dež. sod. Ljubljana), Hranilnica in posojilnica na Črnučah, r. z. z n. z. Na Štajerskem: Vitanje (okrož. sod. Celje), Kmečka hranilnica in posojilnica v Vitanju, r. z. z n. z. Buče (okrož. sod. Celje), Kmečka hranilnica in posojilnica v Bučah, r. z. z n. z. Ponikva ob juž. žel. (okrož. sod. Celje), Mlekarna na Ponikvi ob juž. žel., r. z. z o. z. Maribor (okrož. sod. Maribor), Osrednja zadruga za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru, r. z. z o. z. Na Primorskem: Dörnberg (dež. sod. Goricai, Vinarska in gospodarska zadruga, r. z. z o. z. v Dorn-bergu. Žabče (dež. sod. Gorica), Mlekarska zadruga v Zabčeh, r. z. z o. z. Trst (dež. sod. Trst), Gostilniška in kavarnar-ska zadruga članov N. D. O., r. z. z o. p V Dalmaciji: Rogotin (okrož. sod. Split), Seoska blagajna za štednju i zajmove, r. u. n. n. j. Omiš (okrož. sod. Split), Uzajamno-pripomočna zadruga .Providnost“, r. s o. j. Metković (okrož. sed. Split), Neretvanska Kreditna Zadruga, r. s o. j. Selca na Braču (okrož. sod. Split), Radnička zadruga, r. n. o. j. Smilčič (dež. sod. Zadar), Srpska zemljoradnička zadruga u Smilčiću, protokolisano udruženje sa neogran. jamstvom. Luka Šupanjska (okrož. sod. Dubrovnik), Uljarska zadruga, uknjižena na neograničeno jamstvo. Zrnovo (okrož. sod. Dubrovnik), Seoska blagajna za štednju i zajmove, z. u. n n. j. Izbrisani sta bili iz zadružnega registra naslednji zadrugi: Št. IIj pri Turjaku (okrož. sod. Celje), Kmetijska zadruga, r. z. z o. p. v likvidaciji. Št. Vidska Gorica (dež. sod. Gorica), Mle-karnica na Št. Vidski Gorici, r. z. z o. p Gornjeavstrijskc rajfajznovke, katerih je bilo 1. 1908 vsega 243, so že močno znižale obrestno mero, bodisi za hranilne vloge, bodisi za posojila. Za hranilne vloge je samo ena hranilnica in posojilnica dajala d'/a °/o obresti, 4°/o obrestno mero je imelo 51 rajfajznovk, S3/^ odstotno 102, Slj2 odstotno pa 74 zadrug, 3 hranilnice in posojilnice so dajale celo le 3od-stotne obresti. Nasproti je pa tudi padla obrestna mera pri posojilih, kar je razvidno iz sledečih številk: 6odstotne obresti od posojil je zahtevala 1 posojilnica, 5odstotne 4 posojilnice, 4:l/i odstotne 6 posojilnic, d1/« odstotne 65 posojilnic, d1/* odstotne 85 posojilnic, 4 odstotne 63 posojilnic, 33/4odstotne 13 posojilnic in 5 posojilnic je pobiralo celo le 31/a odstotne obresti od posojil. — Posojilnice so tako porazdeljene po deželi, da pride povprečno ena posojilnica na dve občini. Skoro vse ondotne zadruge so podvržene reviziji deželnega odbora, ki si prizadeva zadružništvo širiti, a obenem tudi pazi. da se ne širi — prehitro. Povsod se zahteva dokaz, da je zadruga res potrebna, da bi se ne snovale nepotrebne zadruge in da bi premalo pod- prte zadruge ne dosegale samo neuspehov in s tem spravile v slab glas celo zadružništvo. Razprave o zadružnižtvu v šolskih knjigah. Na 34. zadružnem shodu v Reichenbergu se je sklenilo, obrniti se do naučnega ministrstva s prošnjo, da bi se vpeljal zlasti na meščanskih in obrtnih šolah pouk o zadružništvu. Letos je na 87. zadružnem shodu v Budjevicah naznanil zastopnik naučnega ministrstva, da za sedaj pouka o zadružništvu še ni mogoče vpeljati v šole; pač pa se bode to izvelo, ko se bodo za meščanske in obrtne šole izdelale nove knjige, v katero se bodo sprejeli tudi poučni članki o zadružništvu. Odlikovanje. Predsednik splošne zveze na samopomoči slonečih nemških pridobitnih in gospodarskih zadrug v Avstriji (Šulcejev sistem), Karol Wrabetz, je bil odlikovan z viteškim križem Prane Jožefovega reda. Mlekarske zadruge na Gornjem Avstrijskem. V tej deželi obstoji 15 mlekarskih zadrug, ki so priklopljene centrali v Schiirdingu. Izdelujejo samo sirovo maslo. Posnemanje se vrši s pomočjo centrifug. Tekom 6 let so dobile te mlekarske zadruge 62.000 kron državne in 27.000 kron deželne podpore. Lansko leto je centrala sklenila sledeče ukrepe, da se izboljša kakovest sirovega masla: 1. Redne poskušnje o nesnagi. 2. Premije hlevarjem, ki so na podlagi poskušenj o nesnagi oddajali le mleko, ki je bilo brez napak. 3. Premije posestnikom živine za napravo domačih hladilnic in nabavo filtrirskega orodja. 4. Premije za maslarje. 5. Ako se kakovost masla graja, se odpiše cena na podlagi resničnega izkupička. 6. Plačevanja masla po kakovosti. 7. Ustanoviti v posebnega zaklada za pospeševanje izboljšavanja masla. 8. Nepretrgano poučevanje s številnimi predavanji in prirejanjem tečajev za umno molžo. Gospodarske drobtine. Uvoz konj na Nemško. Po uradnih podatkih se je 1. 1908 v Nemčijo uvozilo 119.000 konj iz drugih držav v vrednosti 85 milijonov mark. Največ konj je bilo vprežnih, med njimi 43.300 lahkih v vrednosti 18 milijonov mark in 48.500 teških v vrednosti 52 milijonov mark. Povprečna cena za lahkega konja je bila 440, za teškega 1170 mark. Lahkih konj je došlo največ z Ruskega in Holandskega, teških iz Belgije in Danskega. Žrebcev plemenjakov je bilo v tujini nakupljenih 267, nad polovico v Belgiji, in je eden povprečno stal 4080 mark. Žetev traja na vsej zemlji celo leto. V Avstraliji dokončajo žetev v januarju in pričenjajo v Novi Zelandiji, na Čilskem in nekaterih rodovitnih pokrajinah Južne Amerike; v februarju in marcu v Egiptu in Indiji: v aprilu v Siriji, na Cipru, v Mali Aziji; v maju v osrednji Aziji, na Kitajskem, Japonskem, v Alžiru in Maroku: v juniju v južnih delih Zjedi-nenih držav, Kaliforniji, na Španskem, Portugalskem, v Italiji, na Ogrskem, Turškem, Ru-munskem, v južni Rusiji, na Bolgarskem ter južnem Francoskem; v juliju na ostalem Francoskem, v severni Ameriki, Avstriji, Švici in Nemčiji; v avgustu v Belgiji, na Nizozemskem in Danskem; v septembru na Škodskem, Švedskem, in Norveškem; v oktobru na severnem Škotskem in v severni Ameriki; v novembru v južni Afriki, Peru in severni Avstraliji, in slednič v decembru v Argentiniji in južni Avstraliji. Književnost. Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih. Društvo .Pravnik“ v Ljubljani je izdalo v XIII. in XIV. zvezku 6. knjižico „poljudne pravne knjižice.“ Knjižica obsega predpise o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih, uredil jo je dr. E. Volčič, sodni svetnik v Novem mestu, ter ni dvoma, da bo, kakor njene prednice, v našem narodu jako pripomogla za točno spoznavanje veljavnih pravnih določil. Knjižica stane samo 80 h in se dobiva po knjigarnah in pri omenjenem uredniku. Kakor smo poizvedeli, izide kmalu po Novem letu čez 500 strani obsežna knjiga istega urednika „Zakoni o nespornem sodstvu“, v kateri bodo predpisi o notarskem redu, o zapuščinskih stvareh in civilnosodnih depozitih, z vsem, kar je s temi predpisi v zvezi. Knjiga bo vezana veljala 6 K, do 15. januvarja 1910. pa jo dobe naročniki za 5 K 26 h, ako ta znesek pošljejo kar društvu Pravnik v Ljubljano. poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec november 1909. Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K v K Iv K 1 v K V K v Artiče .... Ambrus . . . Altlag .... 5600 97 5919 85 11520 82 3516 75 4065 — 1800 — 330 209 Banj .... 14887 22 14686 64 29523 86 4520 21 40 — 24226 49 2867,81 90 Bajagič . . . “2337 80 5160 — 7497 80 — — — — 260 — 2307 20 229 Baška .... 16140 83 16393 80 32534 63 10439 72 4003 07 1540 — — 50 204 Bled .... 20132 83 19309 89 39442 72 14420 — 14197 50 4803 05 1200 234 Bloke .... 17752 60 15508 29 33260 89 10806 — 3027 27 4190 — 5490 80 353 Boljun .... 1293 16 515 70 1808 86 380 — 300 — 200 — 436 88 123 1 Boljunec . . . 2819 80 3352 — 6171 80 300 — 1710 63 1600 — 1973 40 365 Borovnica. . . 23177 19 17837 70 41014 89 7815 — 8887 — 8800 — 1730 — 351 Boštanj . . . 2408 91 2430 4838 91 2270 — 100 — 230 — — — 107 Bučka .... 10875 01 7959 81 18834 82 8995 80 5492 33 2415 — 1640 — 284 Bobovišče - Brač 867 38 1216 19 2083 57 197 — 100 — 40 — 20 — 53 Bogomolje . . Barban . . . Belapeč . . . 1674 88 1400 3074 88 400 1400 1232 48 Beram .... 4717 10 3699 26 8416 36 1194 30 645 46 200 — 204 93 Blagovica. . 7803 23 5714 60 13517 83 7570 — 1184 32 3522 34 — — 225 Boh. Bistrica 51322 39 4299 19 93521 58 30061 — 12498 83 29680 — 155 Borovnica . . 13325 16 12457 96 25783 12 2064 — 1646 44 1040 — — 89 Girknica . . . Cerklje.... Celje .... 46872 22 41661 30 88533 52 21801 51 26143 27 14910 5906 647 Cerklje pri Krš. 9853 56 9509 34 19362 90 5206 — 7555 30 3030 — 580 — 228 Cirkovce . . . 99386 47 98795 95 198182 42 57681 90 41725 27 31715 — 6170 Crna gora . . 4155 46 3710 19 7865 65 3438 92 1945 16 675 15 580 130 Črni vrh . . . 11560 28 11007 95 22568 23 1052 71 1473 94 6922 49 5777 95 230, Češnjica . . . 10795 15 9736 26 20531 41 5932 — 2479 — 7200 — 200 211 Čatež .... Čitluk .... Crmošnjice . . 12469 66 14837 24 27306 90 3326 1011 55 11400 700 180 D. M. v Polju . 8248 24 5260 02 13508 26 6598 50 2905 40 2340 — 1160 131 Dicrno-Donje . 35568 05 35155 59 70723 64 8300 — 6294 08 7610 — 7093 238 Dobje .... 3860 90 3747 02 7607 92 2986 — 940 32 320 — 200 58 Dobova . . . 2098 96 1231 95 3330 91 420 — 650 — 540 — 200 151 Dobrepolje . . 39562 48 40894 44 80457 42 17739 92 29177 98 10607 44 16473 62 +3 Dobrinj . . . 21876 29 21620 78 43497 07 7906 — 7294 20 4088 51 2640 — 435 Dobrova . . . 3463 88 3503 09 6966 97 3425 96 2562 37 200 — 35 Dobrna . . . 5900 23 5560 06 11460 29 1940 — 4737 13 160 — 290 146 Dol 4873 20 4944 50 9817 70 4317 — 1354 — 1000 — 68 Dolsko .... 1463 50 2887 69 4351 19 1054 — 1145 — 242 35 300 67 Domžale . . . 8301 54 22057 88 30359 42 2900 60 3171 73 11860 — 4930 329 ! Draga .... 3894 75 4548 99 8443 74 2191 — 2520 — 1960 — 460 113 i Dračevica . . . 84022 71 83729 84 167752 55 29182 15 27347 67 21272 21 23897 42 58 Dubrovnik . . 78044 52 78699 97 156744 49 31848 — 24428 88 18741 49 21832 213 , Dragatuš . . . 895 21 570 77 1465 98 890 — 446 77 120 — 33 Dob .... 1509 30 1883 83 3393 13 1478 — 410 — 670 — 61 Dobrova pri Kr. 3028 15 3734 95 6763 10 3027 75 232 24 — — — - 31 Pre- Tzrta tki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemk promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > G o K V K V K V K V K V K V K V Drniš .... Fara .... 6517 40 5668 72 12216 12 5220 2347 16 540 200 153 Frankolovo . . 9424 93 7586 76 17011 69 1710 41 5303 84 600 — 317 55 234 Gore nad Idrijo 2025 19 2660 92 4686 11 1014 — 550 _ 100 — 800 — 77 Gorje .... 12831 67 12673 05 25504 72 5487 — 7810 42 1729 13 2900 — 347 Gor. Logatec 4973 45 5695 15 10668 60 4947 — 2190 22 900 — — — 71 Gozd .... 606 50 2410 — 3016 50 90 — 710 — 300 — — — 71 Gradac kod Makarska h. p. b 711 02 1314 29 2025 31 1186 74 Gradac kod Makarske . . . 11212 65 11083 61 22296 26 821 2120 27 6963 88 9086 193 Gornjigrad . . 21559 85 18610 91 40170 76 20283 58 1486 25 1110 — 1140 — 76 Gdinj .... Hinje . . . 2848 16 3387 81 6235 97 2402 _ 2303 88 400 42 Horjul .... 19819 29 18624 65 38443 94 5043 06 8138 45 2474 46 6658 45 374 Hrenovice. , . 11296 49 8089 60 19386 09 5395 — 580 44 7470 — 4557 81 392 Hajdina . . . 4245 71 3815 76 8061 47 2270 — 509 70 280 — 1560 — 112 Idrija . . . 57440 95 54823 62 112264 57 14244 25 4316 28 45867 11 4226 16 227 Ig 14110 96 14939 20 29050 16 8600 — 4819 96 6036 10 3130 — 384 Imotski . . . 982 — 1254 10 2236 10 862 50 427 60 20 — 18 20 125 Izlake . . . 22577 78 28580 52 51158 30 12522 — 4345 14 14130 — 800 — 227 Igrane .... Jarenina . . . 5048 31 5941 36 10989 67 1966 2607 36 2277 2842 92 199 Jesenice . . . 14862 64 3257 82 28120 46 9330 82 4891 37 200 — 626 17 198 Kaštel Gomilica 7082 57 8254 21 15336 78 965 — 62 — 2560 20 5222 52 72 I Kaštel-Buje . . 805 35 313 18 1118 53 176 38 287 — — — 1 87 84 Kotor .... 220495 15 220056 18 440551 32 70486 — 66512 38 34068 54 22886 72 — Kandija . . . 108688 44 107316 19 216004 63 51542 66 36020 02 55183 _ 40776 73 2114 Kaštelir . . . 66060 11 66047 45 132207 56 28103 — 14273 55 25471 — 15378 — 231 Kočevje . . . 2570 20 1505 75 4075 95 1815 — 283 38 1120 — 336 88 35 Koljane . . . 10443 18 9048 15 19491 33 430 — 19 — 5725 95 5518 24 206 Komenda . . . 7642 58 10105 94 17748 52 4909 55 7442 80 2480 — 527 59 163 Koprivnica 3566 49 3510 — 7076 49 2486 61 50 — 460 — 520 — 69 Kranj .... 131599 25 136724 13 268323 38 41655 11 16637 11 74124 47 26206 28 153 Krka .... 9049 15 9503 17 18552 32 6200 — 4237 03 — - 3100 — 156 Kršan .... 1995 26 1845 27 3840 53 1415 — 290 — 451 20 420 91 185 Kruševo . . . 29782 31 28994 44 58776 75 803 93 — — 400 — — — 223 Krivodol . . . 554 30 — — 554 30 30 80 — — — — 230 — 91 Karojba . . . 745 71 650 — 1395 71 550 — 400 _ 250 — 120 — 135 Kranjska gora . 6590 02 9235 26 15831 28 5802 15 7646 68 1400 — 240 — 342 Kropa .... 10137 06 12220 70 22357 76 9078 26 6639 18 98 — — — 34 Konjice . . . 11988 85 14427 17 26416 02 10631 86 4827 17 1600 — 156 — 127 Križevci . . . 179729 23 1(59798 55 349527 78 104621 42 103687 30 59801 — 19730 — 436 Kaštel-Stari . . Korte .... Koprivnik . . . Kozice .... Kanfanar . . . Kamnik . . . 89056 12 90291 45 179347 57 43805 60 30444 93 26177 06 9401 86 Knežak . . . 12331 54 17111 55 29443 09 4440 — 5888 22 9060 — 200 — 395 Lanišče Istra 23397 15 23679 40 47076 55 8234 — 1000 16600 — 500 — 41 Laporje . . . 1679 85 2409 04 4088 89 802 — 1456 91 850 — — — 40 Leskovec. . . 8257 81 8186 56 16444 37 2553 — 336192 1802 — 2637 — 445 Leše .... 2841 25 2512 65 4653 90 2120 — 1370,35 270 — — — 26 Laško .... 5284 93 5019 12 10304 05 3090 4033 61 930 1740 330 418 — Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K !v K I 1 V K Iv K V K V K I j V K 1 v Ljubljana, Ij. pos. 24-2:2613 85 2403883 35 4S2(;4!)7 20 335342 13 330801 42 358021 60 275053 93 2601 Ljubljana, vzaj. podp. društvo . 731563 26 733860 30 1465423 56 94696 83 108733 48 39913 57 19536 11 Ljubno . . . 17868 58 21760 27 39628 85 12494 7944 82 2600 — 5200 — 167 Livade . . . 19376 21 16805 51 36181 72 10238 73 13347 13 3327 44 7974 28 306 Lukovica. . , 2829 58 2337 23 5166 81 1836 920 — 1410 600 — Loški potok . . Ljubljana, obrt. kreditna zadr. . Lovrec . . . Lanišče Istra . Leskovica . . 2902 47 3071 44 5973 91 881 02 330 2741 44 481 16 90 Loka pri Zid. m. 3094 50 2408 69 5503 19 2685 10 370 — 1000 — 153 02 56 Medulin . . . 4040 56 4651 35 8691 91 2290 14 1095 78 1427 70 1435 46 401 Mengeš . . . 28197 15 22485 23 50678 38 14830 — 7197 91 3035 — 1300 — 473 Mokronog. . . 18591 84 20610 42 39202 26 1577 06 5431 87 1340 — 6905 — 251 Maribor Sp. Lj. P. 69565 62 68336 37 137901 99 37516 13 12313 05 34520 — 3892 — — Mirlovič-Zagora . Maribor H.p.k.m. Marenberg . . Makarska . . . Mali Prolog . . 444 40 600 1444 40 390 70 Makole . . . 27558 56 15754 51 43313 06 11175 77 6920 96 2320 3124 50 — 1 Mali Lošinj . . 111492 64 107890 49 219383 13 55071 20 69092 19 28426 __ 25294 35 426! Mirna .... 1992 58 1935 75 3928 33 1926 — 221 50 1700 — — 49 Moravče . . . 19746 12 11432 74 31178 86 15420 30 2589 03 3800 2880 — — Mošnje .... 1725 54 295 43 2020 97 690 — 289 35 — — — — 139 Mozirje . . . 9782 18 8644 78 18426 96 5952 — 90 — 450 — 3720 — 111 Mirna peč . . 5815 02 4096 28 9911 30 2745 40 3971 — 100 — 1053 — 56 Naklo .... 10072 43 10008 27 200080 70 1744 89 1210 — 8700 — 108 — 87 Nova cerkev . . 2814 90 2420 — 5234 90 2814 90 1020 — 1400 — — — 35 Nerezine . . . 131101 66 130594 57 261696 23 69428 56 62598 18 30988 24 16925 40 154 i Otok kod Sinja 5120 16 4721 — 9841 16 2960 — — — 2321 — 1809 — 125 Orehova vas. . Omišalj . . . 13532 44 9792 45 23554 18 7344 86 8286 31 1234 2836 10 182 Osilnica . . . 1950 — — — 1950 — 1950 — 1950 — — — 10 Polzela . . . 5235 78 3877 01 9112 79 5069 — 3075 — 800 — 60 — 65 Petrovče . . . 2989 51 5689 13 8678 64 1891 30 3940 300 — — — 72 Pišece .... 7095 06 5492 — 12587 06 2775 — 4030 — 1100 — — — 108 Planina-Studeno 6209 50 3880 60 10090 10 3035 — 1512 98 2285 — 50 — 190 Pločice-Konavlje 91715 02 91457 61 183172 63 118023 58 15036 40 134955 — 25162 84 112 Podbabje . . . 1763 58 2200 — 3963 58 — — 2200 — — — 926 — 430 Polhov gradeč . 6282 59 5965 92 12248 51 3379 — 1323 40 1540 — — — 166 Poljane . . 40228 62 43534 34 83762 96 8808 01 8138 64 31700 — 10828 49 446 Pomjan . . 4986 67 4598 17 9584 84 1535 — 787 60 3060 — 1216 — — Postojna . . . 13236 67 12969 90 26206 57 8593 — 650 — 4310 — 530 — 111 Ponikva . . 2960 77 3160 05 6120 82 2855 — 1089 75 60 55 — 75 Sp. Polskava. . 2005 72 1247 54 3255 26 1192 — 736 30 500 — 212 — 81 Preddvor. . . 8801 42 6572 61 15374 03 4410 — 5877 62 500 — 700 — 105 Preska 6089 81 7842 75 13932 56 4190 — 570 — 750 — 1742 — + 1 Prihova 2592 74 2382 10 4974 84 2445 — 1180 — 300 — 100 — 69 Prosek . . 3708 37 4720 38 8428 75 909 60 850 — 4302 08 2176 — 484 Punat . 12209 62 14134 36 26343 98 9390 — 6566 — 450 — 300 89 Podčetrtek 5209 73 4710 — 9919 73 4784 62 — — 300 — — — 55 Poljčane . . . 3833 82 3301 04 7134 86 2456 — 1810 79 1400 — 183 — 9! Podzemelj . . 432|87 5 — 437 87 420 — — — — — — 4,| — 419 - Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a (V rt —> —c •C/J *0 K v K v K v K v K v K V K v Polzela . . . Preska . . Prihova . . Punat .... Prosek .... Plan. p. Rakeku Ponikva . . . Pazin .... Predloka . . . 1931 33 1251 05 3182 38 584 40 21 1090 680 60 Proložac . . . 1907 74 1448 02 3355 76 — — 146 72 — — 1114 — 440 Rab 9445 27 9877 58 19322 85 4679 — 5954 68 3906 68 3702 31 571 Radeče . . . 16484 29 21358 52 37842 81 10326 70 9930 18 10784 75 2813 39 528; Ribnica . . . 36611 50 73917 — 110528 50 18024 31 27695 25 30504 — 17700 - - 415 Rovte .... 19878 35 22629 50 42507 85 3473 — 9074 25 9895 47 4567 82 235' Radoviča . . 1287 54 2047 35 3334 89 605 — 1031 95 1010 — — — 108 Reka koč . . . 596 55 3451 36 4047 91 520 — 50 — 3400 — 60 — 27 Rajhenburg . . 3516 78 3107 09 6623 87 2407 44 909 34 1940 — 155 — 174 Rečica .... 21053 15 22921 49 43954 64 4836 — 6878 47 9800 — 6302 50 418! Rob 13842 46 11074 29 24916 75 5584 45 214 79 1320 — 5000 — 234 Rogoznica . . 3380 32 3510 76 6891 08 829 1389 47 3048 05 1550 33 136 Rova .... 7275 71 6669 30 13945 01 6986 — 1259 13 200 — 200 — 239 Stoperce . . . 871 13 1451 — 2322 13 642 — — — 1450 — 120 — 57 Sliv. pri Marib. . 5294 98 5566 50 10861 48 3189 — 3522 74 2035 — 1800 — 101 Spodnji log . . 571 79 1054 14 1625 93 540 — 154 14 500 - — — 22 Selca p. Škof . 11262 80 8445 86 19705 66 5533 — 4491 36 3660 — 2900 — 352! Senožeče . . . 4486 86 3904 08 8390 94 2600 — 200 — 1000 — 840 — 356 Sevnica . . . 33954 62 34046 67 68001 29 8076 — 17940 48 14630 2223 60 2169 Slatina. . . 143357 44 146085 02 292666 46 77764 87 63088 27 22080 16604 — 939 Slivnica pri Celju 2982 94 2895 - 5877 94 1518 — 1560 — — _ 250 — 57 Smlednik . . 14534 83 14455 48 28990 31 7986 — 952 33 4200 — 200 — 160 Split .... 59970 68 59877 77 119848 45 25249 53 1487 — 19311 54 — — 54 Srednja vas . . 8551 91 15183 13 23735 04 6040 — 7211 29 2580 — 1240 — 428 Stara Loka . . 7771 62 6519 57 14291 19 5510 65 5416 67 1000 — — — — Studenci, Staj. . 12600 20 12586 30 25186 50 932 34 600 33 1400 — 4850 87 122 Sutivan . . . 4491 04 3761 77 8252 81 52 — 85 58 300 — 1819 44 135 Sv. Ema . . . 2868 70 2480 52 5349 22 1636 — 648 — 1800 — 721 13 285 Sv. Ivan p. Trstu 31366 32 33053 34 64419 66 14854 78 6312 38 2064 — 3075 — 413 Sv. Jakob ob S. 19469 90 19081 10 38551 — 3135 90 6258 05 7570 — 2450 — 196 Sv. Jur j. žel. . 34030 76 31756 01 65786 77 19566 40 8777 98 13275 10 1179 72 348 Sv. Križ (Kastav) 12446 — 12627 64 25073 64 9188 70 1731 75 1080 — 3050 — 131 Sv. Križ p. Kost. 22819 63 18528 90 41348 53 3960 1983 51 16366 — 15050 38 Sv. Kunigunda . 54203 40 53837 72 108041 12 1481 30 1820 91 52000 — 241 63 96 ( Sv. Lovrenc v Dr. polju .... 4138 46 3084 42 7222 88 1749 62 1830 300 184 68 1 Sv. Bolfenk v Sl. goricah . . . 3151 97 3184 6335 97 3082 77 440 1240 25 Svetinje . . . 881 46 1320 — 2201146 866 23 70 — 250 — — — 41 Svečina . . . 4207 90 4019 10 8227 — 1217 42 1917 1 1 1600 — 400 — 23 Sv. Benedikt. . 7019 60 5583 60 12603 20 5291 86 2207 16 2280 — 1142 — 256 Sv. Bolfenk n. K. 1137 75 2282 99 3420 74 2,4) 281 92 2000 _ _ 150 — 58 Stara cerkev 4673 40 5900 11 10573 51 4663 64 1123 33 750 — — 66 Sorica .... 592 11 1676 26 2268 26 300 667 53 — — 40 — 66 Staritrg . . . Sv. Lucija k. Oprtal j . . . 14699 12 14087 59 28786 71 1530 2000 12908 44 145 Sinčaves . . . 13884 56 16304 57 30199 13 6629 — 6466 42 5592 — 5089 —• 717 Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila = o i S Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K v K V K 1 V K 1 V K V K ! v Sv. Križ p. Litiji Selca na Braču . 18439 09 16707 04 35146 13 3595 23 5626 25 1356 67 1668 244 Sv. Lenart . . 25966 07 23988 42 49954 49 19222 77 8281 78 5625 — 4381 85 2041 Sv. Peter v S. d. 2548 98 3823 40 165664 10 2081 — 1310 1500 — 385 — 64 Sl. Gradec . . Spod. Polskava . Starilog . . . Stari trg pri Ložu Studenci, Dalrn. Sv. Vincenat. . Sv. Nedelja . . Sv. Trojica . . Sv. Križ pri Trstu 3703 43 3568 04 7271 47 286 556 46 3005 301 10 113 Sv. Peter pri Novem mestu . . 2279 73 5472 85 7752 58 1000 802 4660 160 106 Sv. Petar u Šumi 1781 31 984 28 2765 59 1540 — 800 183 24 170 — 81 Sv. Lovrenc . . 10053 48 12100 — 22153 48 10036 — 100 2000 — — — 38 Svetinje . . 4435 21 4241 70 8676 91 240 — 200 4040 — — — 35 Št. Ilj p. Turj. . 15968 22 13631 05 29599 27 3633 — 3670 76 5922 — 6790 51 337 Št. Janž (Dolenj.) 4211 94 2514 54 6726 48 1777 49 1823 18 590 — 359 — 161 Št. Janž na Dr. p. 6440 05 3751 23 10191 28 3625 — 1619 77 2100 — 640 — 93 Št. Jernej . . . 32001 56 22041 26 54042 82 16897 — — — 10500 — 5467 90 1 4 Št. Jurij p. Kr. . 8965 01 7364 55 16329 56 4594 53 1607 91 8651 17 1458 78 449 Št. Lambert . . 3501 80 3435 — 6936 80 3500 60 635 — — — — 31 Št. Peter n. K. . 41065 13 37114 53 78179 66 8397 72 10219 13 26278 — 13762 34 540 I Št. Vid pri Zatič. 32319 66 39210 07 71529 73 12108 — 12809 63 16270 — — - 442 i Št. Vid p. Grobel. 1401 01 1032 17 2433 18 1353 60 150 80 — 36 — 48 Škofja Loka . . 16265 — 15411 85 31676 85 9670 — 4467 53 2400 — 2942 — — Šmartno p. Litiji 23192 38 19888 66 43081 04 11546 — 8633 97 6434 50 1500 — 286 Šmartno p. Šm. g. 6506 64 6671 19 13177 83 2683 70 1351 19 800 — 3800 — 64 Št. Vid p. Vipavi 4534 98 4822 91 9357 89 990 20 402 — 3100 — 80 — 98 Šmarjeta . . . 5116 64 4616 24 9732 88 850 74 2105 — 2510 — 230 — 115 Šebrelje 4321 88 4698 20 9020 08 2504 — 1238 30 1884 66 348 64 127 Št. Ilj pri Velenji Šmarje . . . Št. Lovrenc nad Mariborom . . Šmartin na Paki Št. Ilj. pri Velenju Št. Vid n. Ljub. Škocijan . . . Št. Jurij ob j. žel. Skale .... Št. Jurij p. Kum Št. Rupert . . 11196 27 11162 93 22359 20 4875 18 4873 88 5300 2378 09 Šibenik . . . Štokovci . . . Šturije . 12507 65 13121 25 25628 90 4750 80 3124 09 6304 5679 57 353 Šmartno p. Kran. 23504 12 22722 28 46226 40 5665 — 3671 66 16700 77 17300 87 152 Trebelno . . . 10980 71 8856 55 19847 26 7454 56 6649 62 2015 — 3205 — 294 Tinjan . . . 2392 75 1660 — 4052 75 790 — 300 — 1360 — 1505 — 248 Tomaj . 8045 91 6988,62 218863 96 6790 80 4711 77 2185 — 530 — 594 Tomišelj . . . 5648 15 5082,22 10730 37 2552 — 2300 — 1800 — 560 - — Trilj .... 40909 80 3831758 79227 38 20425 23 4405 11 8213 — 18561 84 803 Trnovo 64515 36 44372 76 108888 12 28607 46 17285 75 25169 21 7122 43 856 Tržič .... 4998 87 3841 — 8839 87 3090 — 3461 73 300 — — — 202 421 Pre- TvHnf ki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K i V K v K ! v K ! v K 1 v K 1 V K 1 V Trebnje Dolenj. Trebče .... Tržišče . . 5612 39 4491 42 10103 81 4473 60 1034 66 420 — 735 — Tučepi . . . 2519 57 4230 93 6750 50 1580 — 2100 — 200 — 42 40 142 Tunice .... 2375 01 2178 83 4553 84 1180 — 998 37 424 62 — — 481 Trata .... 1456 40 1228 63 2685 03 1456 — 1199 . — — — — 16 Velikovec . . . 47044 80 32353 90 79398 70 8446 — 14596 17 16500 — 5247 16 637 Velke Lašče . . 36649 89 44089 51 80739 40 13259 67 11427 69 17676 6027 99 -j-6 Videni .... 3657 54 3816 47 7474 01 3106 — 3086 75 710 383 35 199 Vipava .... 32810 83 29461 41 6227224 11266 82 13445 70 11020 11630 — 1268 Višnja gora . . 40754 71 39121 44 79876 15 18177 26 9595 75 19926 — 9854 16 650 Višnjan . . . 720 — 605 10 1325 10 120 — 250 — — — — 50 Vodice .... 4886 66 3896 10 878276 3363 80 1242 40 350 — 300 — 155 Vodice (Dalm ) . 6629 43 7196 38 13826,21 2933 64 1870 13 3481 61 2838 97 +2 Vojsko .... 1418 68 1203 38 2622 06 946 72 676 94 — — 450 76 48 Vrbnik .... 8441 31 7844 39 16285 70 5718 — 3735 53 1030 — 560 — 377 Vrhnika . . . 22108 75 22080 73 44189 48 13458 — 12466 26 6200 — 406 — — Vič 1343 38 1774 33 3117 71 944 — 251 27 800 — 16 — 44 Velika nedelja . 1694 77 2211 94 3906 71 1612 — 450 — 1760 — — — 6 Vače .... Vabriga . . . Vinjani.... Vrvari .... Vel. Lošinj . . Vrlika .... 150069 63 148888 66 298959 29 3104 71299 41 28858 32 480 Vurbeig . . . 1687 85 2158 52 3846 37 1460 — 532 30 226 — 160 — 65 Zibika .... 7771 33 7976 90 15748 23 1630 — 6230 — — — 16 — 92 Zatičina . . . 5841 87 3896 — 9737 87 1680 — 1493 — — — 100 — 77 Zagorje ob Savi Zagradec . . . Zrenj .... Zaostrog . . . 17023 69 17721 88 34745 57 14554 825 1361 21 1234 26 269 Zg. Besnica . . 2664 80 2922 — 5566 80 2460 -- 122 — 1100 _ 200 — — Zg. Tuhinj . . 5801 75 4313 99 10115 74 2931 — 2324 73 1880 — 1300 — 202 Zreče .... 6358 54 6499 31 12857 85 3730 — 2861 33 — — 2500 — 30 Žiče 6834 19 6590 74 13424 93 4602 44 2390 — 340 — 540 — 76 Žiri 17706 63 15388 43 33095 06 14894 80 10943 87 4270 — 2450 — 296 Zminj .... 3608 69 2546 96 6155 65 500 — 177 40 2263 16 2695 95 332 Žužemberk 11385 01 10338 66 21723 67 4180 — 6321 67 2775 — 2506 40 — Živogošče . . . 349 20 350 — 699 20 141 — 350 — — — 20 — 49 Veliki Lošinj 2074 16 2660 57 5434 73 390 1000 1436 356 106 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu pri Zatičini, reg. zadr z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Delež pri „Zadružni zvezi“ Naložen denar Gotovina 31. decembra 1908 308 283 89 311 955-135 59 1 000-— 100 344 70 10 381-82 Skupaj . . 732 101 — Pasiva. K Deleži Hranilne vtoge s kapitali-zovanimi obrestmi . . Rezervni zaklad z obresti Cisti dobiček 878-— 713 118-18 15 376 84 2 727-98 Skupaj . , 732 101 •— Denarni promet ... K Stanje članov začetkom 1 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1908 1,015 771 02 1908 . 419 ... 33 ... 13 ... 439 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Vfpavf, reg zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila Inventar premični . . . Inventar nepremični . . Zaostale obresti posojil Delež pui „Zadružni zvezi“ Delež pri „Unionu“ . . Delež pri „Ljudski posoj ‘ Delež pri „Zadružni tisk.“ Rezervni zaklad .... Gotovina 31. decem. 1908 1,143 126-52 153-06 23 286-14 35111-27 1 000-— 1000 — 4 — 500-— 56 954-95 9 036-39 Skupaj . . 1,270 172-33 Pasiva K Deleži Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . Tekoči račun z zvezo . Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad z obrestmi Cisti dobiček 2 518-— 914 223'62 289 760 — 2 705 23 56 954-95 4 01053 Skupaj . . 1,270 172-33 Denarni promet ... K 1,262 597\53 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 1229 Prirastlo........................45 Odpadlo.......................... 15 Stanje koncem 1. 1908 .... 1259 Izvješće i obračun Društvo za štednju i zajmove v Tin juni, reg zadr. sa neog jamstvom, s koncem meseca decembra 1908 Aktiva. K Gotovina 31. dec. 1908. . 563-86 Zajmovi kod zadrugara 65 338-99 Tekući račun za sumpor i galicu 896-03 Zadružni dio kod Zveze . 1 (MO’— Od int dio koji spada na god 1908 6 606-57 Razni povrat troškovi . . 514-68 Inventar tisk. po odbitku 50 °/o 65-74 Inventar pokr. po odbitku 10 n/o 132-76 Skupa . . . 75 118-63 Pasiva K Zadružni djelovi . . 1 040 - Ulošci i posude sa kapit. inter 70 975 79 Reservni fond 2917-92 Cisti dobitak . . . . 184 92 Skupa . . . 75 118 63 Novčani promet . . K 49861-62 1 1 I ! 1908 . 267 Pristupilo ... 2 Izstopilo ... 10 Stanje koncem g. 1908 . . . . 259 Računski zaključak Društva za štednju zajmove u Stnromgradu, reg. zadr. sa ogranič. jamstvom. s koncem meseca decembra 1908. Aktiva. K Zajmovi .... . . 170 575 07 Tekući račun s svezom. . 545 370 — Inventar pomični . . . . 511-79 Zaostale kamate zajmova . 3 202-62 Dio kod „Zadružne zveze“ 1 000-— Dio kod Ljudske Posujil . 4- Ulož. kod C. kr. pošt. šted 124-07 Pribrana 10 576-74 Gotovina koncem g 1908 17 553-99 Skupa . . 748 918 28 Pasiva. K Djelovi ... . . 32 620-— Ulošci na štednju s kapita-lizovanimi kamatama . 700 507-94 Predplaćene kamate zajrn. 582 24 Rezervna zaklada . . . 10 576-74 Cisti dobitak 4 631 36 Skupa . . 748 918-28 Novčani promet ... K 902 561-77 Stanje članov začetkom g. 1908 . 278 Pristupilo Izstupilo ... . . ... 7 Stanje koncem god. 1908 . . . 292 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu nad Ljubljano, reg zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. Posojila Tekući račun z zvezom Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružn zvezi“ Prehodni zneski . . . . Blagajna K 116 673-38 187 670-— 609 87 420-35 1 000 -403-37 I 624-28 Skupaj . . 308 401-25 Pasiva. K Deleži 416- — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 299 172-61 Predplačane obresti posojil 219-60 Izposojila 19-93 Rezervni zaklad z obresti 940 02 Tekoči račun s člani . . 6 431-52 čisti dobiček ... 1 201 57 Skupaj . . 308 401 25 Denarni promet ... K 898 794 68 Število članov začetkom 1. 1908 '. 80 Prirastlo ... 27 Odpadlo ...... Stanje koncem 1. 1908 ... 104 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Zgornjem Tuhinju, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908 Aktiva. K Posojila................ 76 466-61 Tekoči račun z zvezo . . 1846H — Inventar premični . . . 70 01 Zaostale obresti .... 52058 Delež pri Zadružni zvezi . 1 000 — Delež pri Kitarskem družt. v Domžalah........... 100 — Delež pri Ljudski posojil 4-— Gotovina 31. decembra 1908 3 573'98 Skupaj . . 266 379 18 Pasiva. K Deleži............... 380-- Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 262 405-40 Predplač obresti izposoji!. 170-58 Rezervni zaklad z obresti 3 017-36 Cisti dobiček....... 405 85 Skupaj . . 266 379 18 Denarni promet ... K 251475-18 Stanje članov začetkom 1 1908 . 186 Prirastlo......................... 8 Odpadlo........................... 4 Stanje koncem 1 1908 . . . . 190 423 — Bilanca Bilanca Hranilnice in posojilnice v Trebelnem, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva K Posojila 110428 75 Naložen denar 68 040-— Inventar 527-49 Zaostale obresti posojil 3 555-63 Vrednost tiskovin . . . 59-29 Vrednost kolekov . . . 35-48 Delež Zadruž. zvezi v Ljub. 1 000 — Delež pri Ljudski Posojil. 4*— Gotovina 31. decem. 1908 6 094 87 Skupaj . . 189 745 51 Pasiva. K Deleži 560 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi 186 403-26 Rezervni zaklad z obresti 2 674 29 Cisti dobiček 107 96 Skupaj . . 189 745-51 Denarni promet ... K 302 122 77 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 268 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1908 ... 280 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Tomisljn, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . , Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“ Delež pri Zadružni tiskarni Obresti istega Delež „Unionu" .... Delež pri Ljudski posejil.. Gotovina 31.decembra 1908 124549-12 89 100--61-92 6 993-40 1 000 — 500 — 110 — 500 — 4 — 5 492 06 Skupaj . . 228 310-50 Pasiva. K Deleži 634-— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 220 416-62 Predplačane obresti posojil 631-95 Rezervni zaklad z obresti 5 555 72 Cisti dubiček 1 072 21 Skupaj . . 228 310 50 Denarni promet ... K 213 458-10 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 624 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1908 . . . . 634 Hranilnice in posojilnice v Tomaju, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila ............... 194076-73 Inventar premični . . . 355-21 inventar nepremični . . 7 124-79 Zaostale obresti posojil . 3 479-79 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 000"— Zaost. obresti najem, hiše 60'— Zaostale okresti Z“mljišča. 35 04 Gotovina 31. decem. 1908 2 839-14 Skupaj . . 209 570 70 Pasiva. K Deleži 1 136 - Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi 188 296-72 Tekoči račun z zvezo 10 860'— Predplačane obresti posojil 1 651 30 Rezervni zaklad z obresti . 6672 69 Cisti dobiček . . . . 953 99 Skopaj . . 209 570 70 Denarni promet ... K 223 066 26 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 522 Prirastlo .... Odpadlo . . . Stanje koncem 1. 1908 . ... 568 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Šturijl, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila.................... 193 569 51 Tekoči račun z zvezo . . 14 000'_ Inventar premični . . . 625 89 Inventar nepremični . . 7 005'37 Zaostale obresti posojil . 2 236'66 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 000 — Delež pri Ljudski posojil. 4-__ Rezervni zaklad (v vlogah) 7 062 93 Gotovina 31. decem. 1908 5 185-81 Skupaj . . 230 690-17 Pasiva. K Deleži.............. 333 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 220 988-56 Predplačane obresti posojil 881 29 Rezervni zaklad z obresti 7 062 93 Cisti dobiček............. 1 424 39 Skupaj . . 230 690-17 Denarni promet ... K 291 481 43 Stanje članov začetkom 1 1908 . 293 Prirastlo........................48 Odpadlo.......................... 8 Stanje koncem 1. 1908 .... 333 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Šmartnem na Paki, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila................. 113 954 — Inventar premični . . . 333 80 Zaostale obresti posojil . 2 214-87 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 000’— Del. pri „Zadr. zv.“ v Celju 100-— Prehodni znesek .... 43-55 Gotovina 31 decem. 1908 3 022 01 Skupaj . . 120 308-23 Pasiva. K Deleži.................... 611'________ Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 112 806 66 Tekoči račun z zvezo . 852- — Predplačane obresti posojil 842 43 Rezervni zailad z obresti 4 339-74 Cisti dobiček............. 856 40 Skupaj . . 120 308 23 Denarni promet • . . K 132 284 13 Stanje članov začetkom I. 1908 . 249 Prirastlo........................27 Odpadlo..........................13 Stanje koncem 1. 1908 .... 263 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Litiji, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Inventar nepremični . . Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi" Gotovina 31. decembra 1908 K 85 090-— 201 22 7 184 93 3 053 63 1 000-— 6 571-21 Skupaj . . 255 001-29 Pasiva. K Deleži . . . 536 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . 249 353-46 Predplačane obresti posojil 207-49 Rezervni zaklad . 3 626-69 Obresti rezervn. zaklada . 163-20 Cisti dobiček . . 1 114 45 Skupaj . . 255 001-29 Denarni promet ... K 411 310-41 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 246 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1908 ... 268 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Kranju, reg zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Vrednost kolekov . . . Delež pri „Zadružni zvezi“ Nepovrjeni uradni stroški . Gotovina 31. dec. 1908 K 285 357-72 4 892 — 1 111-26 3 470 91 47-53 1 000-— 93-09 7 606 14 Skupaj . . 303 578-65 Pasiva. K Deleži 456-— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 299 953 13 Predplačane obresti posojil 114-48 Pomočna akcija .... 664-11 Obresti 729-55 Cisti dobiček 1 661 38 Skupaj . . 303 578-65 Denarni promet ... K 762 200 12 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 95 Prirastlo Odpadlo ... 2 Stanje koncem 1. 1908 . . . 114 Bilanca Hranilnice in posojilnice Šmarje pri Ljubljani, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila...............215 106’64 Inventar premićni . . . l'W'St Zaostale obresti posojil . 2 71101 Delež pri „Zad. zv. v Ljub." 1 000'— Delež pri „Ljud. posojil.“ 4-— Poštna hranilnica . . 127-95 Gotovina 31. decembra 1908 3 314 01 Skupaj . . 222 404-45 Pasiva. K Deleži ................... 598'— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 205 2H6-49 Tekoči račun z zvezo . . 11 050-— Predplačane obresti posojil 631-01 Rezervni zaklad z obresti 3 029'41 Cisti dobiček . . . . ■______1 829-54 Skupaj . . 222 404-45 Denarni promet ... K 724 364 67 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 278 Prirastlo............................32 Odpadlo...............................11 Stanje koncem 1. 1908 .... 299 Bilanca Ljudske hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva K Posojila 83 267-11 Tekoči račun z zvezom 274 120’— Inventar premični . . . 520-93 Zaostale obresti posojil 699-07 Vrednost tiskovin . . . 50 — Vrednost kolekov . . . !■— Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 000-— Delež pri „Zadrnžni tisk.“ 2 500"— V poštni hranilnici . . . 107-32 Gotovina 31. decem. 1908 4 859-83 Skupaj . . 367 125 26 Pasiva. K Deleži 376 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 363 203-30 Predplačane obresti posojil 423-35 Rezervni zaklad . . . . 2 172-22 Cisti dobiček ... 950 39 Skupaj . . 367 125-26 Denarni promet ... K 449 936-69 Stanje članov začetkom 1 1908 . 77 Prirastlo ... 15 Odpadlo . . . Stanje koncem 1. 1908 ... 92 Bilanca Kmetske hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Ložu, reg. zadr. z neomejen, zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva K Posojila 494 314-71 Tekoči račun z zvezo . . 260 220 — Inventar premični . . . 829-75 Inventar nepremični . . 21 598 77 Zaostale obresti posojil 8 350-27 Vrednost tiskovin . . . 100-— Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 000,— Delnica Union 3 000 — Delež pri „Ljudski posoj.“ 4-— Terjatve preveč izpl. vlog . 815-— Vrednost kolekov. . . . 40 — Gotovina koncem 1. 1908 4 363-92 Skupaj . . 794 636-42 Pasi va. K Deleži 1 262-— Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 775 227-57 Predplačane obresti posojil 1 705-86 Rezervni zaklad .... 15 161-99 Cisti dobiček 1 279 — Skupaj . . 794 636 42 Denarni promet ... K 980 666 92 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 603 Prirastlo . . . 29 Odpadlo , . . 1 Stanje koncem 1. 1908 . . . . 631 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Sorici, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva K Posojila Tekoči račun s zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“ Gotovina 31. decem. 1908 69 146-41 62 895,— 477-18 54616 1 000-— 2 659 51 Skupaj . . 136 724-26 Pasiva. K Deleži Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad . . . . Cisti dobiček 116-— 133 446'97 65-90 2 400 36 69503 Skupaj . . 136 724-26 Denarni promet ... K 111 144-49 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 54 Prirastlo ... 4 Odpadlo Stanje koncem 1. 1908 ... 58 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Srednjivasi, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva ‘ K Posojila.................. 269 193-83 Tekoči račun z zvezo . . 151 602 — Inventar premični . . . 216-86 Inventar nepremični . . 1000-— Zaostale obresti posojil . 10 843 52 Vrednost tiskovin . . . 4C0 — Prehodni................. . 2 312-30 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 000- — Delež pri „Ljudski posojil.“ 4 — Naložen denar pri drugih denarnih zavodih . . 133 867-26 Gotovina 31. decem. 1908 6 530-35 Skupaj . . 576 970-12 Pasiva. K Deleži.......................... 822 — Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 560 884 68 Predplačane obresti posojil 517’48 Rezervni zaklad .... 13 752-12 Cisti dobiček................... 993 84 Skupaj . . 576 970-12 Denarni promet. . . K 536 577-11 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 406 Prirastlo....................... 7 Odpadlo.......................... 3 Stanje koncem 1. 1908 .... 410 Izdajatelj : Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“ Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.