4
Letnik X
92. številka.
Femrnem üewilk» stame 20 v.
1	■ :	■ ' -	; ( < '	‘ •••■ ■	i	■■
Mmriborf dm© 18 novembra 1918.
■«aro&alMffi tista s — teto	.	.	K12*—
•	.p	.	ö—
.	f « * „	3t—
’ „	1*20
Ins er ati ali 02
se računajo po 18 od örednepetitvrste:) večkratnih oznanilih 1 — popust.
girala41 izhaja v fu deljek in petek popoli
Rokopisi se
tnfiStvohi upravalitvoT Maribor guarniteti «n««, s. — Teletom it. us.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
ttrednllivom se more od 11.—12. ure
Obmejni Sl®veit0i9 bodite pomiijeiiit
Nemški listi so te dni prioesli vest, ki jo iirijo sedaj med naše ljudstvo, da bo meja med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo Drava, da bodo cele Slovenske gorice * Mariborom in delom Pohorja spadale pod Nemško Avstrijo. Ponovno še enkrat za vselej povemo, da so ti načrti le samo pobožne želje Nemcev. Naša ««vena meja ho čisto gotovo Mura, Radgona bo spadala pod Jugoslavijo, ravno tak o tudi Spielfeld, Urn) v è, Gomilica, Lučane, Arvež in lffiffc. Nemški Narodni svet, kateri je sklenil pripadnost ozemlja med Muro in Dravo k Nemški Avstriji, nima prav nič odločevati, kam bi naj pripadali naši kraji. Tudi papirnate resolucije dr. Mraviaga in njegovega plačanega sodruga socialista Supanza ne bodo spravile Maribora in Slov. goric v nemóko malho. Slovesno zatrdimo, da ne bo ne eden obmejni Slovenec mariborskega, ptujskega, radgonskega, cmureškega, Upniškega, »rveškega in ivniškega okraja spadal pod Nemško Avstrijo, temveč bo vse svoje sinove in hčere vzela pod svoje okrilje mati Jugoslavija.
Obmejni Slovenci ne verujte nemškemu blebetanju. To so samo prazni upi in želje Nemcev in nemčurjev.
red, mi hočemo pravico vsem, naj bo delavec, kmet ali meščan. Vsak naj dobro in pošteno živi v naši novi državi.
Posebno važno je, ’da odvzamete orožje vsem , ki ga ne smejo nositi. Občine, storite tukaj takoj svojo dolžnost!
Največ nesreče povzroča prevelika pijača. Gostilničarji! Vi ste odgovorni za nered in država bo vsem odvzela brezobzirno obrt, ako se v Vaših go -stilnah vsleđ pijančevanja goji nered.
Mnogo nevolje in nereda so povzročili trgovci, ki so zadrževali blago in se neprimerno bogatili. Država bo pregledala 'zaloge in trgovce klicala na od -govor, ker s svojim nepoštenim, samo pri grdih ži -(lovskih oderuhih običajnem ravnanju povzročajo med ljudmi nevoljo. Toda brezpogojno moramo obsojati, kar se je zgodilo v tem oziru po nekaterih krajih naše domovine, da so se namreč ljudje sami maščevali nad trgovci., '	i j
Torej kratko! Ako hočete, da .bo naša Jugoslavija naša prava dobra mati, da bo naša država po vsem svetu spoštovana*, skrbite vsak v svojem kraju in vsak po svoji moči za mir in red in bodite pravični do pičice proti vsakemu. Kdor noče pa z dobre -ga, moral bo občutiti trdo pest postave in sam sebi na, pripiše hude posledice, ako ne uboga našega nasveta in svarila.
Mirovna pogajanja
Iz Londona poročajo : Mirovna pogajanja se prično, kakor javljajo listi, začetkom meseca ja-huarja 1919. In sicer v Versaillesu na Francoskem. Wilson se jih bo osebno udeleževal.
Jugoslovanske komferemee
m
w Zen«vi.
„Fr«jhajtl“
Kakor marsikaj drugega, je prišla med nas tudi ta beseda s pomenom kakor ga ne smemo priznati, od tujcev = Nemcev. V nekdajnem Korotanu namreč; je tedaj, ko so zavladali nemški vitzi in sesali prav kruto naše ljudstvo, smela ropati plemenitaška rodbina po smrti vsakega korotanskega vojvode, dokler ni nastopil drugi. Ta grda in ostudna navada, ki naj bi kazala, kako hudo je na svetu, ako ni v deželi prave oblasti, živi v spominu našega ljudstva in sedaj mislijo nekateri tudi, da je za nje takšen nemški „Frajhaji“ Dogaja, se po nekaterih krajih nerodnost proti trgovcem in posestnikom in proti razorože-oira vojakom.
Mi ^moramo povdariti, da so si ljudje tukaj' v strašni zmoti. Naša nova Narodna vlada in začasna srednja vlada Narodne veče v Zagrebu bosta z vso odločnostjo in z vso brezobzirnostjo zatrla vsak pop, nemir in nered ter klicala na oster odgovor vsakega, ki bi tako razumel novo našo jugoslovansko svobodo, kakor so jo. razumeli nemški tlačitelji našega kmetskega üudstva: nemški vitezi Ce tudi trenotno tukai in tam zaradi neurejenih razmer mogoče ravno da -nes ali jutri ni mogoče zgrabiti takega tiča-roparja, bo se to v kratkem' zgodilo. Mir, red in pravica morajo vladati, pa naj .stane kar hoče: magari življenje takih nasilnežev.
Zato se obračamo pravočasno na Vas, ki ste v moti in ste storili kai nedopustnega: hitro popravite svojo krivdo in takoj se spametujte ! Sedaj, ko veste iz pojasnila, da ste v zmoti, bi bila kazen tem 0-strejša.
Vi pošteni slovenski starši, pazite na svojo mladino! Naj ne pride na nje madež, M bi Ji ostal „.alo življenje: tat, ropar je. Mladi ljudje sami ne vedo, kako strašno je to za poznejša leta.
Vi veljavni možje.; Vaša čast in Čast Vaše občine zahteva, da vzdržujete z vso odločnostjo mir in red ter čuvate pravico sebi v korist in sebi v Čast?
Vi vrli Slovenci in Slovenke! Spoštujte svoje dobro ime in svoj dober sloves, ki ste ga imeli še do sedaj, Še bolj od zdaj naprej, da pokažete povsod, da ste vredni svobode, katero ste sedaj po dobi trpljenja dobili! Ne pustite omadeževati čistega ščita Jugoslavije! Nepoštenosti, krivičnosti naj ne bo med nami proti nikomur, tudi proti tistemu ne, M so tlačili in delali krivico nam. To ja ravno prava svoboda . Ce drugi po svetu, posebno Madžari, ne ravnajo tako, moramo mi pokazati, da sino boljši.
Mi hočemo v naši Jugoslaviji mir, mi hočemo
.. i
Skupno ministrstvo z® vso državo od 'Soče do Vardarja.
Zjutraj dne 6. novembra so se pričele v hotelu „National“ v Ženevi jugoslovanske konference, katerih se udeležujejo : kot odposlanci Narodnega veča v Zagrebu dr. Anton Korošec, dr. Melko, Čingrlja in dr. Gregor Žerjav, za srbsko vlado ministrski predsednik Nikola Pašid z dvema zaupnikoma, kot zastopniki srbske opozicije bivši ministri Draškovič, Marinkovič in Trifkovič in končno trije člani jugoslovanskega odbora v Londonu in Parizu dr, Ante Trumbič, dr. Gustav Gregorin in Vasiljevič, Po dvodnevnih posvetovanjih ia pogajanjih se je doseglo v vseh vprašanjih popolno soglasje. Tretji dan se je konferenca bavila samo še z redakcijo končne rezolucije. V tej rezolucije se naglaša:
V imenu srbske vlade jemlje ministrski predsednik Pasič odobrujé na znanje izjavo treh članov zagrebškega Narodnega vječa, ki prosijo, naj se prizna:
1.	Narodno veče kot najvišja avtoriteta organizirane srfeo- hrvatske -slovenske države, osnovane na razvalinah bivše habsburške monarhije; 2. jugoslovanska vojska na suhem in na morju kot vojskujoča in zavezniška armada in floti!ja ; 3. dr. Ante Trumbič, predsednik jugoslovanskega odbora v Londonu, kot ofici-jalni zastopnik zagrebškega Narodnega veča pri aliiranih vladah in sicer vse dotlej, dokler ne bo osnovan zajed niški organ, ki naj zastopa Srbijo in v Zagrebu konstituirano držvao.
Ministrski predsednik Pasič je izrazil svojo pripravljenost, da o teh željah uradno obvesti zavezniške vlade ia pri njih tudi podpira te želje.
Soglasno je konferenca sklenila, da se naj i snuje zajedniško ministrstvo jedinstvene dr-ave, obsegajoče ves teritorij od Soče do Var-i arja. Nadalje zaključuje konferenca, da odslej ne obstojajo nobene politične in tudi ne carinske granice na celem ozemlju, kjer prebi-! vajo Srbi, Hrvati in Slovenci. Vlade in upravne ; oblasti, ki imajo sedaj upravo v teh pokraji-1 nah, ostanejo začasno na svojih mestih.
Zajedniško ministrstvo, ki bo štelo okrog I 12 članov, bo zamenjalo tako današnjo vlado 1 v Belgrado in Zagrebu, kakor tudi zunanje j zastopstvo drja Trumbiéa. V tem zajedniškem I ministrstvu bo imel eden izmed državnih taj-j rukov nalog pripraviti vse potrebno za skli-j < anje konstituante. Le ta bo za vsa tri plemena spregovorila končno besedo in tudi sto-I rila končno veljavne in obvezne zaključke. V j igoslovanskih krogih vlada velika zadovoljnost I o ugodnem uspehu konferenc.
Avstrifsko-nemškaNationalversamm« lung o mejah Nemške Avstrije
NemšiSo-avstrijska N a t ion alvo rsaninth 1 n g se je v seji minulega Četrtka bavila z zakonskim predlo -goih državnega sveta glede
iem predlogu spadajo k Nemški Avstriji : Nižjeavst-* rijska vštevši nemško južnomoravsko okrožje, Gor -nja Avstriia vštevši nemško južnočeško okrožje, Sol-nograška, Štajerska in Koroška, izvzemši zaključenja jugoslovanska ozemlja, ter Tirolska in Predarl-berška izvzemši zaključeno italijansko zemlje. Nemški jeziKovni otoki ostanejo zaenkrat pod vlado Nemške Avstrije.
Državni kancler dr, Renner je dokazoval, d a <0 ne gre, da bi nemška država izvrševala svojo oh* last v jugoslovanski ali češki državi, ker ti državi tega ne bodeta dopustili. Za nemške manjšine treba torej poskrbeti le potom dogovorov z jugoslovansko in češko državo«, Predlog se je končno vrnil odseku.
Zakonski načrt, na podlagi katerega naj bi Nemci smeli izvrševati suverenost nad nemškimi manjšinami v jugoslovanski in češki državi, dokazuje samo, da so Nemci nepoboljšljivi, da smatrajo sebe Še vedno za Herrenvolk, Toda če Nemci mislijo, da bodo uživali v naših narodnih državah kake predpravice in se hočejo pri tem morda sklicevati na z-sodovino, jim povemo, da je to bilo in se ne povrne več. Na to, kar je bilo, pa Žid nič ne da.
Veselo sporočilo Amerike .Tu godo-i	vaaom
Američani v Polju.
Oddelek za Nar. obrano razglaša:	Poveljnik
jugoslovanskega brodovja, admiral Priča, je poslal to le brzojavko: Danes dopoldne je prispela semkaj ameriška misija, kateri poveljuje podadmiral Poularda. Misija je posetila poveljnika jugoslovanskega brodovja in podadmiral Poularda je tem povodom izjavil, da ima od vlade Zedinjenih držav ameriških nalog, da umiri jugoslovansko irebival-stvo in moštvo mornarice SHS ia da jih opominja na potrpljenje, z opazko, naj popolnoma zaupajo zaveznikom do končne rešitve jugoslovanskega vprašanja na mirovni konferenci. Ameriški admiral se je posebno zanimal za važno vprašanje na kakšen način bi se moglo s prehrano pomagati jugoslovanskemu prebivalstvu. Admiral Koch ;e ameriškega podadmiral» pred vsem opozorit, da se pomaga bolnikom in ranjencem v Boki Kotorski in da bi b lo umestno, da se le tem najprvo nudi potrebna pomoč. Tej želji bo ameriška vlada ustregla na ta način, da pošlje amer ški Rdeči križ pomožno ekspedicijo v Trst in sicer v najkrajšem času. Napovedan je prihod ameriške vojne mornarice v Pulj.
Italijani hoteli zasesti Ljubljano.
Mariborski Slovenec, ki se je,mudil te dni v Ljubljani, nam poroča, da so v četrtek, dne 14. t. m. popoldne hoteli Italijani zasesti Ljubljano. Srbski podpolkovnik S varie se je takoj podal s svojimi kolonami Ijalijanom, ki so stali pri Vrhniki, naproti in je zagrozil, da bodo Srbi začeli strelja- ; ti, če Italijani korakajo dalje proti Ljubljani. Lahi so se ustavili.
Ententiri častniki y Ljubljani.
Preko Ljubljane potujejo na sever ententini j častniki. K sprejemu na ljubljanskem kolodvoru se j poroča: Neki češko-slovaški major je v razgovoru z dr. Brejcem izjavil, da je odločilni kraj Washing ton, kjer se vse naše zahteve resno pretehtavajo, ne le v političnem in gospodarskem ampak tudi v plemensko historičnem oziru. To kar se sedaj godi, ni odločilno. Treba je ohraniti mirno kri in se pred vsem varovati vsakih nemirov, kar bi bilo najslabše. Povdarjal je, da smo v prihodnjič navezani na skupno delo s Čehi in da se bo čez kakih 8 dni peljal skozi Ljubljano tajnik češko-slo- j vaškega odbora dr. Beneš. Častniki so izjavili, da stojijo Francija, Anglija in Amerika izrečno na strani Jugoslovanov.
Italijani zasedli Idrijo.
Iz Ljubljane nam poročajo, da so v nedeljo, dne 17. t m. zasedli Italijani Idrijo. Zaloge živega srebra so naši spravili še pravočasno v Ljubljano. NV je pri vrhovnem poveljstva ententinih čet na Krfu energično protestiralo proti nasilnim činom Italijanov v obmorskih pokrajinah in na Slovenskem. N V očita v tem protesta Italijanom, da se ne držijo pogodbe. Amerikanci, Francozi in Angleži so odločno na strani Jagoslovanov.
Italijani zasedli reško gubernijo.
Ljubljana, 18. nov.
Italijani so s silo zasedli reško gubernijo ter so potisnili Srbe iz Reke. Srbi so se morali tndi v okolici umakniti pred italijansko premočjo. Srh skl bataljon je zasedel Kraljevico, Pakrac in Poke go.
Jugoslovanska legija bo branila našo mejo!
Srbsko vrhovno poveljstvo je odredilo, da se pošlje na Slovensko jugoslovanska legija, ki šteje
10.000	mož. Ta legija bo imela pred vsem nalogo, da, zasede severne obmejne točke.
Amerikanci prihajajo na pomoč,
Iz Reke javljajo dne 15, t. in., da so tja dospeli trije ameriški častniki, ki so izjavili, da pošlje Amerika za enkrat 1000 mož svojih čet v Trat, 1000 v Reko in 1000 v Kotor. Podpolkovnik Goles je izjavil, da prihajajo tudi zastopiki ame- | riške misije. Rekel je med drugim : Sedaj smo I zmagali, a naša misija v Evropi še dolgo ni kon i Žana. Napraviti moramo red in spraviti zahteve f posameznih narodov v soglasje.
Ljubljana pod srbskim varstvom.
Od 14. novembra naprej stoji Ljubljana pod varstvom entente. Srbski polkovnik Štefan Švaric je imenovan za provizorcega višjega zapo-vednika nad srbskimi četami v Ljubljani kot zastopnik ententinih čet.
Proti Italijanom»
!
Srbi in Američani v Dalmaciji.
Minali torek v noč so prišli Srbi v Dubrovnik, od koder odkorakajo v Metkovič in Trebinje.
V Boko Kotorsko je priplula ameriška bojna ladja. Njen poveljnik je naprosil deželno vlado v Splitu, naj izdela memorandum, v katerem naj pove, kaj so vse Italijani storili v Dalmaciji. Ta memorandum naj pošljejo Wilsonu.
Zastopniki ententinih držav v Puli»
Minuli teden so posetile Pulo ameriške, angleške in francoske ladje. Admirali zavezniških držav so obiskali poveljnika jugoslovanske mornarice. Italijanski admiral se je napram ameriškemu admiralu izrekel zelo pohvalno o Čehoslovakih in njih disciplini. Le njim se je zahvaliti, da so s svojo organizacijo in disciplino vzdrževali v Puli popolen red.
f Ameriški admiral je rekel med drugim: Jugo-
! Šrabar, justični minister dr. Soukop, naučni mini-I ster Haberman, poljedeljski minister Prašek; za
i
slovanski narod se mi zdi kot najboljše nade vzhajajoče dete med narodi sveta, ki sa uči prvih samostalnih korakov. S simpatijami, veseljem in interesom sledimo razvoja mladega naroda in pripravljeni smo, podpirati ga v njegovih poskusih j državni poslanec Tomašek samostojnega življenja^ ter se čvrsto nadejamo, da pokaže zrelost za svojo osamosvojitev zlasti s tem, da pokaže disciplino in neomajno spoštovanje pred zakonom.
državnega tajnika je imenovan prof. dr. Drtina, i za predsednika parlamenta pa je izvoljen bivši
Tatvine ea debelo»
Kako je ir Gorici in Trstu.
Priiatelj, ki je prišel te dni iz Primorskega, v Maribor, nam poroča o razmerah v Gorici in Trstu sledeče :
Italijani so sicer v Gorici priznali, da prihajajo v imenu entente, a niastopajo povsodi kot gospo-dtlrji, oziroma zmagovalci. Razpustili so (goriški po-Krajinski Narodni svet, odstranili na glavarstvu slovensko trobojnico ter jo nadomestili z italijansko.
Tudi sicer izginjajo ponoči slovenske trobojnice. Odstranili so na ta način trobojnice na cerkvi sv. ienaciia in kavarni Central. Te junaške čine izvršuje, italijanska iakinaža. Po deželi Italijani rekviriralo živino, a ne plačajo nič, češ, da je to vse —. last bivše avstrijske armade. Seboj niso Italijani pripeljali nikakega živeža ter žive od tega, kar so pač dobili v avstrijskih vojaških skladiščih in Kar rekviriralo med našimi Kmeti. Lotili so se sistematično poitalijančevanja.
Italijajnski general je prepovedal izhajanje lista „Lovska Straža»“ List sicer lahko izhaja, toda v italijanskem jeziku!
'Sicer prihajajo vedno nove italijanske čete s strojnicami in topovi.
Gospodarsko živbenje v mestu je popolnoma izumrlo. Mnogo trgovin so že zaprli. Menjalnice menjujejo 1 libo za 1.60 K, Ljudstvo iz okolice sploh me prihaja v mesto, ker brez italijanske legitimacije ni dovoljen ne vhod ne izhod iz mesta.
Med gostilničarji vlada velika nevolja, ker italijanski vojaki plačujejo komaj četrtino navadne cene* tako plačujejo n. pr. za liter vina, ki stane 14 E, 3 lire. Dogaja se pa tudi, da odhajajo celo višji oii-cirji iz gostilne, ne da bi plačali.
Na Krasu je že zbrana najmanj 1 italijanska
armada»
Sicer pa Italijani niso prinesli seboj mnogo denarja. To se vidi posebno po gostilnah, kji so veči -noma prazne.
V Trstu so trgovci in industrijska podjetja začeli odouščati svoje uslužbence in delavce, ker so prepričani, da ostane Trst pri Italiji in v tem slučaju nima gospodarske bodočnosti. Vsled tega raste v trgovskih in obrtnih krogih ogorčenje pròti Italiji . Za italijanski Trst sp le ljudje, M nimajo ničesar izgubiti. Italijani skušajo delati razpoloženje s tem, da obbubuiejo, da bo Trst pod Italijo prosta luka« Toda proti temu bi bila vsa druga italijanska pomorska mesta Poleg tega bi bil v tem slučaju popjolnoma od-visian od jugoslovanskega zaledja. Razpoloženje se vidi tudi na zunaj. V slovenski okolici in tudi v starem mestu ni nikakih zastav.
Kakih živil Italijani do sedaj še niso pripeljali v Trst, pač pa so zaplenili tri hangarje za soško armado namenjene moke, Italijani so tudi onemogočili, oziroma prepovedali vsak promet z zaledjem. ^ Vsled tega vlada v vseh krogih velikansko ogorčenje» Vesti v časopisih, kako so padle cene živil v Trstu, so bajke. V Italiji sami stane 1 liter olja 30 lir in Italija, je sajna popolnoma odvisna od Amerike.
Kakor na Goriškem, rekviriralo Italijani tudi v tržaški okolici in Istri živila, posebno živino.
Jugoslovansko brodovje rešeno.
Bivšo avstro-ogrsko vojno in trgovsko brodovje je v popolni posesti Narodnega veča. Jugoslovanska zastava je po ententi priznana. Narodno veče je dalo vse jugoslovansko brodovje ententi na razpolago. Velike jugoslovanske trgovske ladje so že pred dnevi odplule v Ameriko po živila.
Poznanjska v rokah Poljakov.
Iz Poznanja javljajo dne 15. t m.: Od včeraj se nahaja mesto in večji del Poznanja v poljskih rokah, To pa se ni zgodilo vsled dohoda poljskih legijonarjev od zunaj, marveč s tem, da so Poljaki dobili v svoje roke delavske in vojaške svete. KTL*''	.v- », -	- ,	-SMitóS.
Amerikanci zasedli Strassbnrg.
Kakor nam poročajo iz Zagreba, so včeraj, dne 17. t. m., Amerikanci zasedli nemško mesto Strassbnrg.
Češko-slovaška vlada.
Bodoča češko slovaška vlada bo, kakor se čuja iz zanesljivega vira sestavljena tako le: Ministrski predsednik dr. Karel Kramar* minister zunanjih del dr Beneš, vojni minister Vaclav Klofač, minister notranjih del Švebla, finančni minister dr. Stransky, železniški minister dr. Zahradnik, minister pošt Jiri Stribrnf, minister za narodno zdravje
Zn ano-je, da so imeli vsi visoki avstrijski generali cele vagone prtljage, živil itd., kar so vse poi-radi i v zasedenem ozemlju. Temu izgloda sfjftjih predpostavljenih so potem sledili nižji častniki in moštvo, ki so ropali in kradli vse križem. Neki dunajski list piše o tem:
Dasi je državni svet razglasil, da bo postopat proti tatovom in plenilcem z brezobzirno stro gostjo , mislijo vendar mnogi ljudje, posebno častniki in vojaki, da je vse, kar jim je bilo tzročeno na erarični lastnini, blago brez gospodarja. Vsak vlak, ki pride na kolodvore, prinese tisoč vojakov, od katerih ima vsak kaj za prodaj. Čevlji se prodajajo za malo kronic, vreča moke 85 kg za 100 K itd. Deli obleke, orožje itd., se istotako oddajejo za slepo ceno. Se hujše sivari uganjalo Častniki, ki se vračajo iz ironie. Polastili so se avtomobilov in pridejo do mestne meje s težko naloženimi avtomobili nakradenega blaga, Veliko število takih avtomobilov se je polovilo in tako rešilo dragoceno vsebino.»
Odprto pismo Viljemu.
Listi priobčujejo naslednje odprto pismo cesar-ui Viljemu:
Ali si bil na bojišču, ko je bilo ob g romeo ju topov, ob pokanju pušk in praskanju granat na sto* tisoče mož na tvoj ukaz pognanih v naročje smrti?
—	Ali si bil v zakopih, ko so tam naši očetje, bratio in sinovi y mrazu in na dežju, poleti in pozimi, podne vu in ponoči vsled tvojo, volje gleda T smrti v obraz? Ali si bil na morju, ko je bilo na stotine ljudi s tvojim torpedom vrženih z ladij in so se brez pomoči potapljali ? — Ali si videl zgorela mesta, zapadene vasi in opustošeno polje? — Ali si videl mlake ljudske krvi, grmade trupel, tisoče pohabljenih teles?
—	Ali si slišal krik groze in obupa, stokanje in vzdihovanje ranjenih in umirajočih? — Ali nisi slišal obupnih klicev in joka vdov in sirot, ali nisi slišal preklinjanja milijonov ljudi, zmrzlelih, lačnih in obubožanih ? — Samo misel na gorje, na gorje, na bolesti in strahote, ki si jih ti zakrivil, razgreva du -šo, stiska srce in s solzami zaliva oči, v tebi pa ni niti trohice časti in vesti. Nisi vreden Življenja. Le pojdi in daj svoje telo vodnim roparskim pticam., da boš vsaj njim za užitek.
Invalidi, vdove in 'sirote:

Politične vesti
„Marburgerca“ laže. Mariborska klepetulja je nepoboljšljiva lažnjivka, ki hoče z lažmi rešiti o-itanke nemške kulture na Spodnjem Štajerskem. Kako nesramno laže, dokazujejo popravki naše vo jaške oblasti, katere mora prejemati in iz katerih se vidi vsa gnusoba nemškonacioaalne lažnjivosti. »Marburgerca« kajpada laže naprej. V včerajšnji številki lažnjivo poroča o protasta državnega tajnika za zunanje zadeve nemško avstrijske republike zoper jugostovansko mobilizacijo, češ, da se taka mobilizacija ne sme izvršiti v spornem mariborskem okraju. V omenjenem protestu pa ni govora o mariborskem okraju, temveč samo po mariborskem mestu. Tudi ni res, da bi bila narodna vlada v Ljubljani razveljavila omenjeno mobilizacijo, je marveč samo izjavila, da na mariborske Nemce na reflektira.
Ušesa „Marburgerce“ segajo do Dunaja. Česar dunajski listi niso , slišali in zapisali in tudi graški listi ne, to je natanko slišala Marburgerca. In da bi tudi njeni verni bravei to slišali, je zapisala, da je nemško*avstrijski državni svet sklenil, da spadajo sodni okraji Marenberg, Maribor in Ptuj k nemško avstrijski državi. Dvomimo, da bi nemško-avstrijski državni svet sklepal take neumnosti. Če pa bi tudi storil tak sklep, bi bil ravno toliko vreden, kakor če bi ti gospodje sklenili, da bo zanaprej luna izključna last nemško-avstrijske države..
Napravite vendar obračan! Prijatelj lista nam piše : »Marburgerca« in »Montag« hujskata in pirueta dan za dnem tako kakor, da bi se tiskala v Nemški Avstriji. Rovarita proti Jugoslaviji. To je vendar čin veleizdaje! »Montag« hujska danes vinogradnike proti Jugoslaviji. Cenzura, kje si?
Zborovanje češko-slovaške narodne skupščine. V seji češko-slovaške narodne skupščine v Pragi 15. nov. se je vršila razprava o interpelacijah slovaških poslancev glede krvavih dogodkov na Slovaškem, Na interpelacijo je izvajal ministrski predsednik dr. Kramar, da prvotno ni bil namen nove češke v.ade zasesti z orožjem slovaške pokrajine na Ogrskem . jcer bo vprašanje ogrskih Slovakov v smislu Wilso-novih načel o samoodločevanju nar odo vi tak rešeno na mednarodni konferenci in sicer v prid OshoSlo *
vaio v. Toda madžarski brutalni -sistem'-je začel v sađnjern času s posebno krutostjo preganjati ogrske Slovake, tako, da so bili poslednji prisiljeni poklicati Cehe na pomoč. Češkoslovaško čete so nato zasedle ogrsko slovaško ozemlje, pri čemer je pa prišlo do krvOprelit;*a.. Toda češko-slovaške armade, nahajajoče se v Francki iti Italiji, so se pod poveljstvom nekega francoskega, generala začele pomikati proti če-Sko-slovaÄkem ozemlju, da sporazumno s slovaško vlado, ki ima svoj sedež v Ogrskih Skalicah. zasedejo vse češko-slovaško ozemlje na Ogrskem,
Cehoslovaška republika. V seji CehoslovaSkega
NS dne 14 nov. je bil profesor Mäsaryk izvoljen sa prvega predsédaika čehoslovaške repoblike,
Masaryk — Wilsouov svetovalec. Češki listi jav Ijajo, da pride predsedni Masaryk začetkom decembra v Prago, kjer pa ostane le malo časa, da se na to poda na kraj mirovne konierence, da bo tam zastopal s svojim uplivom češko slovaško stran. Obenem bo Masaryk Wiìsonov svetovalec v slovanskih zadevah. Minister zunanjih zadev dr. Beneš pride v 8, dneh v Prago in sicer pojde iz Pariza preko Ljnbljane.
Vprašanje jugoslovanske zastave rešeno. Laški admiral Reiner je sporočil velikemu županu reške županije dr. Lencu, da je vprašanje ražobešanja jugoslovanske zastave na parnikih rešeno v popolnem skladu z jugoslovanskimi zahtevami. Namesto dosedanje avslrijsko ogrske zastave se razobesi na prvi jambor jugoslovanska, na drugi pa bala zastava.
Srbi na Ogrskem in ob Adriji. Na Ogrskem so
Srbi zasedli Peč, ob jadranski obali pa Reko, Met-kovič in Trebinje v Hercegovini.
Wilson se udeleži osebno mirovne konference. Wilson se je odločil, da se udeleži osebno mirovne konference ter pride v tarnen v Evropo. Pričakujejo ga v Londonu okoli srede decembra.
Poljaki zahtevajo mesto Poznanj, V noči od 14. na 15. nov. so prikorakale poljske čete prsd mesto Pc znanj na Prusko Poljskem ter so pozivale mestno zastopstvo in mestnega vojaškega poveljnika, da jim izročita mesto. V bistva so se Nemci že udali, toda vrše se še pogajanja.
Prisega jugoslovanskih vojakov. Narodna vlada v Ljubljani je dovolila to besedilo prisege: »Prise-pm in se rotim pri Bogu Vsemogočnem in svoji Časti, da hočem zvesto in z vso dušo, z vsem srcem, z vso voljo služili vladi Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov kot ljudski in zakoniti oblasti. Prisegam sebi in svojim dragim, svoji deci in svojim roditeljem, da hočem odredbe Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov brezpogojno, povsod in v vsakem času izvrševati in da hočem biti pokoren ukazu predpostavljenih zapovednikov in vsem narodnim postavam in zakonom za napredek, edinstvo, svobodo in moč. Tako hočem in v to mi pomagaj Bog!«
Koroški denar. Koroški Nemci so dali tiskati lasten denar. Imenom Narodne vlade SHS je komisar Smodej izročil koroškemu nemškemu »Voll-zugsausschussu« Nemške Avstrije v Celovcu pismeno izjavo, da Narodna vlada ne priznava teh »koroških bankovcev« in odklanja vse obveznosti, ki nastanejo iz te finančne organizacije, za vse tiste delo Koroške, ki bodo končno pripadali Jugoslaviji. Slovenci, ne sprejemajte nemško koroškega denarja!
Madžarsko nasilje in okrutnost. Kranjski strelci, ki so bili v Srbiji, so se preko Oršove in Ogrske z vlakom vračali v domovino. V Karansebe3u so jih najprvo oropali Rumuni. Ko je vlak pripeljal na madžarsko postajo Kiskunfelegyhaza so nas Sam madžarski roparji ne samo napadli kot so- j vražnike temveč nas tudi popolnoma oropali. Na naš vlak so naperili strojne puške in streljali na nas kakor v strelskem jarku. Imeli smo 1 mrtvega, veliko ranjenih in 1 pogrešanega. Če se naši ne bi viegli v vozovih na tla, bi bili večinoma vsi mrtvi. Ko so videli, da se ne moremo več braniti, so nas slekli skoro do nagega. Vzeli so nekaterim kar čevlje z nog, suknje in sploh vse, kar smo imeli. Živila so nam odvzeli popolnoma, ravno tako tudi tobak. Tepli so nas, udarjali z puškinimi kopiti, zabodali z bodali, sekali s sabljami in vse to brez vzroka, samo radi tega, ker smo bili Slo venci. To so res pravi azijat ski tolovaji. Nemci so na progi Fehring — Gradec z nami mnogo lepše ravnali, dasiravno je znano, da je Nemec tudi navdahnjen sovraštva proti nam. Rešite takoj vse Nemadžare iz madžarskega jarma. — Nadporočnik Josip Šerbec od 2. gor. streL polka.
Ogrska se razglasi kot republiko, ker je kralj Karel odstopil.
V Svito so odpotovali dne 14. t. m. odposlanci NS v Ljubljani: Ivan Hribar, dr. Mohorič, dr. Brezigar, Anton Kralj in Ivan Gruden. V Svici se bodo vršila gospodarska pogajanja.
Ameriško brodovje je dne 15. t. m, priplulo v Boko Kotorsko.
V Nemčiji traja revolucija dalje. Ljudje se pobijajo, morijo, ropajo in požigajo sela.
Viljema hočejo postavit pred poroto. Bivši predsednik Združenih dižav Severoameriških Taft zah leva, da mora Holandska v smislu mednarodnega orava izročiti bivšega nemškega cesarja Viljema, ki. se ima postaviti pred poroto, da ga obsodi vsled njegovih zločinov.
Hrvatske čete zasedle Medjimurje. Hrvatske čete so dne 13. t. m. prekoračile stare hrvatske meje ter zasedle Medjimurje.
Ječe v Zalacgerszegn vpijejo. Prekmurci raz divjanj Madžari še naprej vesijo, streljajo in za-oirajo. Zaprto je veliko prekmurskih Slovencev v mestu Zalacgerszeg. Kljub temu raste navdušenje za Jugoslavijo. Letaki, okoli 14.000, letajo po Prekmurja sem in tje, dasi zapirajo tiste, pri katerih jih najdejo. Prekmurski duhovniki so že vsi za Jugoslavijo, tudi bivši omahljivci. Še sobotski dekan, ki je še 25, oktobra pod pritiskom mad tarske vlade govoril za Ogrsko, govori sedaj celo v cerkvi za Jugoslavijo. Madžari že uvidevajo, da se jim rušijo tla, zato obljabljajo Prekmurcem slovensko avtonomijo. Toda Prekmurci odklanjajo avtonomijo, ker vedo, da je to le pretveza, in zahtevajo Jugoslavijo.
Nedeljske prireditve. Krona nedeljskih narodnih slavnosti je bila velika manifestacija za Dravsko dolino v Rušah. Na slavnosti so govorili dr. Rosina, Lesjak, srbski nadporočnik in več drugih. Vladalo je veliko navdušenje. Navzočih več tisoč ljudi. — V Limbušu pri Mariboru je bilo zborovanje po sv. maši pri g. Robiču. O sedanjem položaju in novejših dogodkih je poročal član N8 urednik Žebot. Shodu je predsedoval č. g. župnik Bračič. Vse je navdušeno za Jugoslavijo. —• Pri Sv. Jurija v Slov. gor. je na shodu govoril Član NS Voglar in Roškar. Zborovanje je uspelo zelo dobro. — Na dobroobiskanem ljudskem tabora v Sv. Petru pri Maribora je govoril član NS dr. Leskovar.
Jugoslovansko slavje na Ponikvi ob južni žel. Dne L nov. se je izvolil odbor NS, ki Šteje 15 èia -nov pod predsedstvom župnika č. g. Antona Kociper. Osnovala se je tudi Narodna straža pod vodstvom tukajšnje orožniške postaje. — Dne 10. nov. pa smo slovesno obhajali narodni praznik Jugoslavije. Po f slovesni službi božji se jo zbrala v ličastna množica f ljudstva na prostoru sredi vasi, Raz hiš, ki so bile j z venci okrašeni, so plapolale krasne slovenske tro- s bojnice. Godba in prepevanje domoljubnih pesmi je povzdignilo celo slavnost. Ob lepo okrašenem slavo- \ loku, ki je nosil napise: „Živela svobodna Jugosla- \ vija!" in „Delavec, kmet in meščan, naj uživa svo - | bode dan!“, sta nastopila kot govornika župnik g. j Anton Kociper in postajenačelnik g. Josip Mohorko. { Po teh dveh govorih se je vršil obhod po vasi, kate- j rega so vodili trije jezdeci v sokolski opravi. Po ob- f hodu je obstopila množica staročastiti tafcozv, Slom- j Šekov oreh, pod katerim je sloviti lavantinski knezo- j škof Anton Martin Slomšek kot 121etni deček prestal Ì prvo šolsko skušnjo, Ob tem orehu so s krasnimi govori navduševali zbrano množico g, dr, Josip Karlo-všek, sedanji imejitelj Slomšekovega doma, in posest- , iiika g. Jakob Vrečko in g. Franc ŽliČar, Po konča- jj nem slavju se je na poziv g. Josipa Mohsrko pobiral l narodni davek. Ganljivo je bilo videti, kako so pri- J bajali udeleženci pod Slomšekov oreh in polagali tu j svoje darove na oltar domovine, Nabralo se je 894 K 52 v. Za narodne znake se je izkupilo 241 K 50 vin-» torej skupno 1136 K 2 v* Po odpeti jugoslovanski himni se je množica mirno razšla. Prekrasno narodno slavje ostane vsem Ponkovljanom v neizbrisnem sps-minu.
Prebivalcem ptujskega polja! NS ve, da je začelo budstvo ropati, potem ko so ropali vojaki in potem ko so nekateri poveljniki na sramoten način zapustili taborišče. Branitelji Sterntala so branili vse sterntalsko imetje kot last države SHS, Nihče od njih ši ni vzel niti najmanjše stvari, Ljudstvo naj pomisli, * da je to taborišče tudi še za naprej namenjeno najsiromaišnejšim med siromašnimi našega naroda, namreč vojnim invalidom in njih rodbinam, zategadelj naj nikar ne skuša več ropati ali celo požigati, narobe, samo «naj pomaga varovati vse sterntalsko naprave, zlasti: barake, vodovod, kanalizacijo in e-lektrično centralo in naj vobče skuša popraviti sra -moto, ki si jo je z ropanjem nakopalo na svoje dobro Ime s tem, da ugrabljene reči prostovoljno vrne, in ida tudi samo Ščiti taborišče. Ljudstvo naj premisli, da so tuji roparji in grabeži, ki so s tem sramotnim delom pričeli, žalibog nekaznovano odnesli pete, in da so ostali samo še branitelji Sterntala in narodnega imetja, ki so pripravljeni storiti svojo dolžnost do zadnjega. Vsem pa, ki bi si tega opomina ne hoteli vzeti k srcu, sporočamo, da taborišče od dne 4. nov. naprej stoji pod varstvom strojnih pušk in da se bo obvarovalo za vsako ceno,
****>•**•	- --	—i' ..... I(i“.	.'BfBffhTI TKT TVllT>WlL«1f*" i J - r
Politični sestanek v Ljubljani. Na četrtek, dne
21.	novembra < b 10. uri predpoldne so povabljeni na politični seGinek v Ljubljano v hotel »Union« odposlanci vseh Slovenskih ljudskih strank in slovenskih pokrajin. ftuzgovarjalo se bo o političnih
redmetih, e nekaterih točkah ^pravilnika tVseslov.
....	.	....	- Jfl
Ljudske stranke, ki zahteva novih revizij. “Ma sestanek so nujno povabljeni vsrbivši državaijjin deželni poslanci, zastopniki osrednje štajerske politane organizacije (Kmetske J Zveze) in zastopniki -rajnih političnih organizacij. Upoštevajo se sicer prometne težkoče, vendar se pričakuje zanesljiva udeležba. V četrtek v Ljubljano !
Narodni praznik obmejnih Slovencev v št.
liju v Slov goricah se bo vršil na zahvalno edel j o, dne 24. novembra. Udeležili se bodo te slavnosti obmejni Slovenci od Radgone do Lučan in iz vseh župnij severnega dela Slov. goric. Slavnost se začne ob 11. uri dopoldne s slovesnim obhodom z godbo, jezdeci iu volovi na čelu. Pred Slovenskim Domom nato slavnostno zborovanje. Govori, petje, godba, t Ibmejni Slovenci, prihitite dne 24. nov. v velikem številu v obmejni Št. Ilj !
f edenske novice.
Proslava dr. Korošča. Ožji rojaki našega prvo-boritelji dr. A. Korošca so priredili na njegovem rojstnem doma, Sv. Jurij na Ščavnici veliko manifestacijo za Jugoslavijo. V cerkvi je bila slovesna iužba božja s slavnostno pridigo. Potem je šel elikanski sprevod z godbo in siovenskimi zastavami šolske mladine od cerkve na rojstni dom. Ta e bil krasno okinčan s sliko dr. Korošča in WÜ-ona, ki ju je napravil domači slikar. Tam je pozdravil gospodar rojstne hiše vse udeležance. Za t jim je pa govornik, domači župnik Fr. Štuhec, velik pomen jugoslovanskega razvoja, ki mu stoji f a čelu slavni rojak, dr Korošec. Potem so še nastopili gg. Jožko Rajh iz Mote, dr. Stanjko iz Ljutomera, župan Nemec iz Sv. Jurija, okrajni glavar dr. Vavpotič iz Ljutomera in prof. dr. Slavič iz Maribora. Vmes so se vrstile deklamacije in petje z godbo. Po slavnosti je gospodar hiše, g. Sinko s svojo soprogo, sestro dr. Korošča, pogostil pripravljeni odbor. Slavnost bo ostala vsem rojakom v neizbrisnem spomina.
f Dekan Frane Bohak. Dne 15. t. m. je po
daljši, mučni bolezni v starosti 47 let umrl ter bil danes pokopan, mnogozaslužni slovenjebistriški dekan č. g. Franc Bohak. Rojen je bil leta 1871 r Poljčanah in kot tretjeletnik v mašnika posvečen 1 ta 1896. Kot kaplan je služboval pri Sv. Jugu ob juž. žel., pri Sv. Magdaleni v Maribora, pri mariborski mestni stolni cerkvi do leta 1907, ko je bil imenovan za mestnega žnpnika in dekana v Slov. Bistrici. Leta 1908 je pa bil imenovan za kn. škof. duhovnega svetnika. Blagosrčnemu in lju-d ornile mn duhovnika svetila luč ! Žalujočima materi ia sestri naše srčno sožalje.
f Dr. Ivan Sobočan. Med prekmurskimi Slovenci kosi smrt neusmiljeno. Dne 15. t. m. je n-rorl v Gradcu lazarist dr. I. Sobočan, ki je pred enim mesecem promoviral za doktorja bogoslovja. Za kaplanom Tomažičem in diakonom Kuharjem v Beltincih, ki sta pred kratkim nmrla, je bil rajni najmlajši prekmurski pisatelj, ki bi lahko veliko koristil svojim ožjim rojakam. Svetila mu večna iač.
Črnogorski junak Vešovič na potu skozi Maribor.
Minulo soboto, dne 16. t m. se je vozil iz Prage 'T Zagreb transport 40 srbskih internirancev in ugoslovanskih dijakov. Med bivšimi interniranci o bile štiri srbske dame. Transport je vodil dr. D. 'rohaska iz Zagreba. V istem vozu se je vračal iz Češke, kj«r ga je bivša avstrijska vlada internirala, znani črnog, junak gen, Vešovič z dvema hčerkama, General Vešovič se je boril proti avstrijski vladi v Črnigori tudi še po kapitulaciji. Avstrijska uprava v Črnigori je razpisala za njegovo glavo visoko nagrado, a se ni našel med Črnogorci nikak izdajalec. Končno se je, prisiljen vsled razmer, sam javil avstrijski oblasti, ki ga je internirala na Češkem, Sedaj je rešen tudi on.
Pogreb gspdč. like Goleč seje vršil v soboto popoldne ob ogromni udeležbi narodnega občinstva, krsto je krasilo veliko število krasnih vmcev. Brat pokojnice, č. g. vojni karat Januš Goleč radi bolezni ni mogel priti na pogreb. Svetila vrli in navdušeni Jugoslovanki nebeška loč! Naj ji bo slovenska zemljica lahka!
Truplo pl. Boroeviča, gojenca mariborske višje vojaške realke. Dne 8. t. m. se je na nekem otoku v Dravi pri Ptuju našlo poplavljeno truplo dne 28. septembra 1918 ponesrečenega sina vojskovodje Boroeviča ter pokopalo na ureditev poveljstva^
vojaške vifije realke provizorično na ptujskem pokopališča.
Celjski NS izdaja svoje lastno glasilo »Glasnik NS v Celju. < List izhaja po potrebi od slučaja do slučaja. Naročnina 4 K. Naroča se v pisarni dr. Kalana v Celju.
Ravnatelj okrajnega finančnega ravnateljstva g. . dr. Povalej je dospel v Maribor in prevzel vodstvo tega urada namesto dosedajnega ravnatelja dr. Tau zherja.
Vzorna Narodna straža je organizirana po Slovencih v Studencih pri Mariboru. Županu dr. Ju-ritschu seveda ni ljubo, da Slovenci nosijo orožje ia si sami čuvajo svojo last in življenje. Poklical je na pomoč belo-zelene iz Maribora, kateri so nekaj mož naše straže s silo razorožili. Belo-zeleni pa sedaj obžajujejo svoj čin, a naša straža vedno še vrši svojo službo.
Smrt nesrečnega „Štajerca.“ Naznanjamo žalostno vest, da je po daljšem hiranju zatisnil svoje hrome oči in izdihnil svojo kosmato dušo znani »Štajerc« v Ptuju.
Ornig zbežal k *Sv. Barbari. Na svoje posestvo pri Sv. Barbari je zbežal bivši vodja spodnje ta jerske nemškutarije in bivši ptujski župan Ornig.
Delavski svet, ki šteje 29 članov, se je polastil oblasti in vodstva južnoželezniških delavnic ob koroškem kolodvoru. Dosedanji vodje so odstavljeni. Y delavskem svetu so sami socialni demo kralje in ne eden Slovenec.
Plačevanje davkov. Od 1. novembra t 1. raz polaga z vsemi javnimi dohodki spodnje štajerske narodna vlada SHS v Ljubljani. Častna dolžnost vseh državljanov je redno in točno in dobrovoljno plačevati zapadle davke, ker brez denarja nobena država ne more biti in ima naša država zlasti v svojem začetku velike potrebe. Vse se bode ie za našo državo porabilo po sklepih in odobritvi ljudskega zastopstva. Dosedaj se je davek vplačeval po poštnobranilničnih položnicah. Ker se je pa ta vplačani denar doslej zaračunaval za vso deželo v Gradca, ne more se nadalje vzdržati plačevanje davka po dosedanjih poštnih položnicah, kar se Spodnje Štajerske tiče, ker je glede teh plačil potreben dolgotrajen obračan z graško vlado. Zato pozivamo vse davkoplačevalce, da do dalnje odredbe plačujejo davke pri davkarijah v gotovini. — Poverjenik za finance narodne vlade SHS v Ljubljani : Dr. Vekoslav Kukovec.
Izžrebanje porotnikov v, Mariboru.. Za decem-bersko porotno zaseden je mariborskega okrožnega sodišča, ki se prične v ponedeljek, dne 9, decembra t.
i.,	sp bili izžrebani sledeči porotniki: Franc Nekrep, posestnik v Rošpohu; Jakob Kerschnik, posestnik v Pobrežju ; Karel Gornik, posestnik, Selnica ob Mu -ri; Vid Burg, posestnik, Jurovec: Ivan Vauda, posestnik, Cigle nei :	Jurij Santi, posestnik, Slemein;
Ignacij Kumer, posestnik, Sv. Martin; Anton Lampo. posestnik, Spodnja Polskava; Franc Rečnik, posestnik, Bohova; Ožbolt Henigmanu, tovarnar, Ljutomer:	Anton Arnuš, posestnik, Ljutomer:	Anton
Seme, posestnik, Bezena; Rajmund Lirzer, posestnik, Maribor: David Gselman, gostilničar, Maribor; Friderik Glaser, posestnik, Smolnik; Franc Vračko, posestnik, Jelovec; Ivan Ferk, posestnik, Sp. Korti-ita; A. Huber, fotograf, Ljutomer; Jakob Klemenčič, veleposestnik. Središče; Frano Miki, gostilničar, v Planerjih: Josip Serbi nek, posestnik, Plač; Ignacij Kranjc, gostilničar, Sv. Vid:	Janež Baumgartner ,
posestnik, Pernice; Ivan Mlmerič, posestnik, Gornja Senarska: Franc Zemljič, posestnik, Gornja VrhlO-ga; Jakob Witzmann, posestnik, Kumen; A, Käfer, kav ani ar, Majribor; Rudolf Lešnik, posestnik, Ho-ti n java« ' Viktor Skrabar ^ notarski kandidat, Ptuj; Anton Bračko, posestnik, Hrenova; Janez Rečnik , posestnik, Pivola:	Alojzij Senčar, posestnik, Ptuj;
Stefan Bauman, posestnik, Podova. Kot nadomestni porotniki: Janez Pavalee. Jožef 'Stauder. Ant. Turk, Peter Trutschl, Jakob Rutnik, Konrad Šulin, Karel Tuta, Julij Pfriemer in Leopold Su pan ec, vsi iz Maribora
Rop in plenjenje. I« Rajhenburga nam piš3. -io; Krog premogovnika v Raištanju so se navzeli ntekafjeri posestniki socinl'demokrajttčniih napklojv itn idei. Ko je napočila Jugoslavija, so menili, da je že prišel čas one prostosti, ko sme vsak vzeti, kar ho -č8, ko se bo delilo premoženje, da bodo imeli vsi enako; Pod vodstvom posestnika Dominika Bohorč iz Plešivca so začeli nekateri posestniki, njih sinovi in delavci udejstvovati te nauke, oropali so več oseb in dne 5, t m. naskočili celo trg Rajhenburg. Kakih 50 jih je bilo, večinoma ženske. Moški so bili oboroženi s puškami, sekirami, cepci, dinamitom, katerega so si nakradli v premogovniku. Trg ni bil pripravljen 'na tak obisk, narodna straža še ni bila organizirana, oba orožnika sta zbežala, trg je bil prepuščen v milost in nemilost roparski druhalji. Roparji so zahtevali, da v dveh dneh zapusti trg več trgovcev, o-brtnikov, več uradnikov trboveljske družbe, zahtevali so glavo orožnika Kovača, po katerem so tudi streljali; a brez uspeha. Nato so se lotili Ženerjeve mesarije ter pobili vse Šipe. Na smrt bolanemu trgovcu in županu Preskerju so Žugali, da umorijo njega.-in ženo, če jim takoj ne odpre s voi e trgovine. 0-plenili so jo ir naredili veliko škodo. Ng. kaplanoma se ]e posrečilo, da sta pomirila .druhal, sicer bi bili oplenili še več trgovin, kakor so nameravali. —
Dne 8. novembra je po dolgi imični: bolezni mirno v Gospoda zaspal previden st s Vi* zakramenti	|
V	I'
Janez Ceh, I
Roparji so se malo Časa veselili naropanega blaga. Pod vodstvom majorja Pajka je že naslednji dan dospelo krdelo vojakov iz Zagreba, ki so polovili celo roparsko tolno in vtaknili v zapor. Le roparski vodja, Dominik Bohorč, jo je odkuril v Bohor, Res po-milovania vredne so obilne žrtve, ki so nasedle po -gubonosnim naukom soc i j al demokratov. Pač tudi v Jugoslaviji veljajo še vse prejšnje postave, pa če bi tudi ne, velja še vedno nepretrgano naprej 7. božja zapoved — ne kradi!	,
Tiskovna pomota. V 91. številki „Straže“ nam se je v predzadnjem odstavku uvodnega članka vrinila neljuba tiskovna pomota. Namesto: „oderuhov Watzulika . . .“ se mora pač glasiti: „sodnikov:War tzulika « .
Živež m Nemčijo na potu. Osem nekdanjih nemških parnikov je zapustilo Ne/w-Jork z živežem , namenjen za Nemčijo. Nemški državni kanler Ebert se je bil obrnil na Wilsona s tozadevno prošnjo in Wilson je takoj odgovoril pomirjevalno ter obljubil da se goišljejo živila v Nemčijo. .Zahteva pa zagotovilo, da se v Nemčiji ohrani red, in mir.
Vojaški pozdrav. Vojaški poveljnik, v Mariboru je ponovno zapovedal, da mora vojaštvo (moštvo in častniki) nižje šarže višje pozdravljati, ne glede na to, ali nosijo na Čepicah jugoslovanski ali belo -zeleni znak. Odslej bo vsakogar, ki se ne potori temu povelju, najstrožje kaznoval.
„Die Wacht am Rhein.“' Kako so bili Nemci zatel bani v svojo znano narodno himno „Die Wacht am Rhein“ (stražarji ob Renu),, dokazuje dejstvo, da so peli in tulili'to svojo pesem ob vsaki priliki s svetim navdušenjem. Dobro nam je še v spominu, kev so v začetku vojne nemški hajlovei slovenskega dijaka na mariborskem Stolnem' trgu pobili s palicami na tla, ker se ni odkril v trenotku, ko so zaorili to pesem. Gorje Slovencu, ako se bi ne bil odkril v tre -notku, ko se je v njegovi bližini zapela ta pesem — bil bi v smrtni nevarnosti. Sedaj pa se je izkazalo , da so bili Nemci slabi stražarji Rena, kajti francoske čete so že zasedle levi ter bržčas že tudi desm breg Rena in nemška narodna himna „Die Wacht am Rhein“ je naenkrat potihnila — storila je prav žalosten konec.
Kako se je zabaval nemški kronprinc na fronti. Senzacijo je vzbudila v celi Nemčiji vest časnika. „Staatsbürger Zeitung“ o nemškem kronprincu in o njegovem razkošnem življenju v vojnem glavnem stanu. Žena njegova ga je hotela nenadoma bosetiti — pripekala se je v glavni stan z avtomobilom. Ko se je ustavil avtomobil in so ordonanci spoznali prince-zin o, so to hitrp naznanili kronprincu, ki se je nahajal v velikem poslopju v J. nadstropju sredi velikega števila „dam“ in oficirjev. Gospodje in „dame“ so si bili deloma zvmenjali obleke in počenjali druge nesramnosti. 'Kronprinc je bal s težkim jezikom imel govor, ko je vstopil or donane in mu javu dohod njene visokosti. Princ jp prebledel in splošna panika, se ie polastila, razposajene družbe. Neki Častnik je hitro skočil iz dvorane in srečal prmcezinjo,, baŠ ko. je hotela po stopnicah v L nadstropje. Zarotil jo je, da mora ž njim nemudoma v. klet, ker preti velik zračni napad. SpoČetkja ni hotela verjeti, slednjič pa jo je vendar pregovorili, da naj se izogne in nikar ne izpostavlja smrtni nevarnosti. Ko je prinesel ordonanc to poročilo v dvorano prinčeve razkošnosti, so se vsi oddahnili. Pol ure kasneje je šel princ do svoje žene in ji snoročil. da je nevarnost že pri kraju.
Vojna ladja „Schleswig“ se potopila. Tz Berolina se dne 14. t- m. poroča, da je torpedo neke druge ladre potopil veliko nemško vojno ladjo „Schl.es -wig.“ 490 mož posadke je izgubilo Življenje,
svoje -živlienje podčastnik 2. polka, tirolskih cesar»- -kih lovcev Jožef Malek iz Drakoveo, po poklicu kolar. Visoko je Čislal svoje dobre starše. Lepo je bilo sporazumljenjte med sestrama in bratoma- Bil je vzor lepega vedenja, marljivosti in štedljivosti. Dolgo dobo je bil naročnik „Straže“ in „Slov, Gospodarja“ , kakor so njegovi domači še sedaj. Blagi rojak, videl Si zarjo svobodne Jugoslavije. V najboljšem spominu nam ostaneš. Svetila ti večna luč!
Studenice. V bolnišnici križarskih sester t Gradcu je umrla dne 1. t. m; pridna mati g. Julijana Bauman. Z neizrekljivo vnemo je želela Jugoslavije in pobirala za njo podpise. Svetila ji zdaj v nebeški domovini večna luč!
Sedlarjevo pri Podčetrtku. V mariborski dež . bolnišnici je dne 13. t. m. po daljši bolezni vsled vojnih posledic umrl v 21, letu svoje starosti Jurij Kli-ček, sin tukajšnje posestniee-vdove Ane Kliček, Blagemu mladeniču bodi zemljica lahka,, žalujoči rodbini pa bodi Vsemogočni tolažnik,!
Dramlje. Iz tehtnik razlogov je narodni praz nik v Dramljah, ki je bil določen na dne 17. t. tn., preložen na 24, t. m., o čemur se narodno občinstvo uljudno obvešča.
Pristna
slivovka in droženka 45—52 procent, močna proda se na dsbelo in drobno. Restavracija Narodni dom, Maribor.
iteisi® bis©©
za predpasnike, volneno ruto, perilo in evira dam za krompir. Maribor, Kaiserfeldgasse 19/1, vrata 4.	261
ZAHVALA.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti naše nepozabne hčeriee in sestre
lile Goleč
za, krasno cvetje in mnogoštevilno spiemstvo na zadnji poti, izrekamo vsem najprtšrčnejšo zahvalo.
268	Žalujoči družina Galec.
Popisi,
Maribor. Na okrožnem glavarstvu v Maribora je oddati več vagonov korenja, bele repe, čebule fid. Oglasiti se je na okrožnem glavarstva v Mariboru.
Maribor. Urad »Feldtransportleitung« ima srvo-io pisarno v Tegetthoffovi cesti St. 45.
Slov. Bistrica. Tukaj se vrše v nedeljo, dne 24. novembra t. 1. velika jugoslovanska manifesta-
bivši gostilničar j Gornji Koreni,
dober sosed in gospodar ter skrben oče 4 ih/ nedoletnih otrok še komaj 43 let star. K zadnjemu počitku so ga spremljali vlč. gg. župnika Jožef Potočnik in Štefan Belšak, krasni zbor pevcev in pevk ter lepa množica udeležencev. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 10. nov. ob 10. uri.	|
Žalujoči ostali:
Marija Čth, žena.
Jakob,	Ivana Čeh,	Marija,
Friderik, snaha	Štefana
sina. ia vdava. hčeri.
d je.
Gornja Radgona. Tukaj se vrši v nedeljo, due 34. t. m., veliko zborovanj® za domače in sosedje kraje. Pride govornik NS iz Maribora. Agitirajte za obilno udeležbo! Jugoslovani na plan!
Sv. Rupert v Slov. gor. Umrla je Hel, Kran -fogl, veleposestnica v Spodnji Voličini. Naj počiva v miru !	i
Jarenlna. Dne 22, oktobra smo «pokopali iz Po- \ ličke vasi TBlotnega starčka, posestnika Antonai J a- j ger. Bil je stara slovenska korenina» Bodi mu Bog ! plačniki
Mala Nedelja. Mnogo,sc. sedaj bere po časopi- j sju o ropanju in plenjenju. Tudi pri nas se je pojavila dne 5, t. m. popoldne pijana tolpa, oborožena z gorjačami, iz sosedne fare Sv. Tomaža, Razbili so vse izložbe, oropali in uplenili trgovino Franca Senčar. Ker se jim brez orožja nikdo ni upal postaviti v bran. so prišli drugega, dne še tudi nekateri domačini, med temi je bilo mnogo sicer poštenih ljudi, ki so se dali zapeljati, češ, sedaj smo prosti, zdaj lahko delamo kar hočemo, in so istotam oropali kso trgovino in stanovanje ter uničili vse pohištvo. Skoda je velika. Trepetali smo že vsi, ker so grozili, da zopet pridejo. K sreči smo dobili dne 7. t. m. pomoč in-,sicer vojaško s strojno puško iz Ljutomera, ki so pokazali, da je še vedno pravica v veljavi.
Mala Nedelja. Na laški fronti, v južnih Tiro-lah. žrtvoval je dne 25. septembra t. L, star komaj j 22 let. po skoraj štiriletnem vojaiškem službovanju , ;
«a
Pl
fi
Vsem sorodnikom, prijateljem in znan i eem, ki so mi. o priliki bolezni in smrti mo-| jega predragega, iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga
Simon Ducmana,
poslovodja „Kmetijske zadruge v Račah.’<
na kakršenkoli način pokazali svoje sočutje izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa izrekam g. posl. Pišeku za njegov trud ter vlč. g. domačemu župniku Kropivšekn, inč. g slivniškemu kaplanu Tovorniku za tolažbo pokojnika in poslednje spremstvo ter slavni „Kmetijski za. drugi“ za podarjen venec.
Bog plačaj vsem!
Rače, dne 15. nov. 1918.
Grizolda Bučman, roj. Merku, soproga.