192. ttnilta.
1 HiMiML i »i*, E npiti Mit.
XLVII. lelo.

.Slovenski Narod" velja ¥ Liabl<aai im dom dostavljen:                 ,
letio leto naprcj • . . , . K 24*— pol let* m . •^•1* • I2*""" tetrt leti     .   £>*•!•*.•,•   £-
bp  BCSCC      9        •    •    »    •      •     2-—
IV upravništvu pfcjema«: cek> leto aaprej   .   ,   •   •   K 22*— pol leta       .       •-•*•«.•    • 4*n četit leta      m       .+.   • ?•    •    5'50 na mesec     w        • *•   •   •    •    1*S©
Dopisi ntj se frankirajo. Rokopisf se ne vTataJ*. trtđalštwoi banova aUca 4t 5 (v pttmčfn lcro.) tetofm *t tt
Maja vsaa 4am *vte»r Isvemb* Beaftlf« m priartfce lMerati veljajo:  peterostopna  petit vršu za eakrat po  16 vi«^ ta dvakrat p* 1* vio., ia trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih insercijftli po dogovora.
Upravništvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t 4,
to je administrativne stvari.
—•■—   Foiamtua i Ovitka voi|a to vlaarfov.   ————. Ni pojBMMi —tnftb biez istodobne vpoalatve natočatee at m octa.
■•vfiFOJOjBtt sBH^flVBB     •OaOS^^l s« aSt
•Slovenski Narod* velfa p© pošti i
si Avstro-Ogrsko:                ,
ćelo teto stapaj  uaprej     ♦   K 25*—
pol leta       m        m     .   .    9 13 —
četrt leta     „        .     .   .    .   650
na mesec    m        •     •   .    •   2*30 '
i                    za Nemčljo:
ćelo leto naprej       .   .   .   K 30--<
za Ameriko in vse druge dežele: ćelo leto naprc]   .   .   .   .   K 35.-,
Vptaianje« glede lnseratov te naj priloži za odgovor dopisnica aU znamka, PjMwmiy (spodaj, dvotOce Icyo). Kaalleva aUca it 5, telelMi i«.M.
Evropska vojna.
Odločilna zmaga.
Uradno poročilo o bojih med av-Strijsko in srbsko armido dne 14. in 15. avgusta povdarja, da je bila izvojevana zmaga o đ 1 o č i 1 n a. Zmaga je torej morala biti taka. da je p o -membnaza ves razvoj vojnih ope-racij proti Srbiji. Iz tega, da je bila srbska armada vržena nazaj na Va-Ijevo, ki je cddaljeno 70 kilometrov od meie, se sklepa, da je bil poraz silno težak. Poročilo tuđi povdarja, da je bilo mnogo srbskega vojastva vjetega in mnogo bojnega materijala zaplenienega, kar priča, da je biia zmaga velika. Uradno se izreka posebno varaždinskemu pešpolku št. 16 pohvala za njegovo bojevanje v tej bitki. Ta polk se izpolnjuje iz okraja Belovar; imetelj tega poika je korni zapovednik general konjenice Artur baron Giesl. brat dosedanjega av-strijskega poslanika v Belgradu fmL barona Giesla; polkovnik je Rajko Budiner, ki je sele pred enim mese-cem prevzel poveljstvo tega poika.
Hrabri hrvatski polk.
Budimpešta, 18. avgusta.    (Kor. nrad.)    Ogrski   brzojavni korespen-denčni urad javlja iz Zagreba:   Ban baron Ivan Skerlecz   in zagreb-ški župan    arhitekt   Janko H o 1 j a c , sta dobila    včeraj   od poveljnika 53. | pehotnega poika z bojišča brzojavko, v kateri javlja, da se je polk na obču-dovanja vreden način boril in dosegel ' velike uspehe.   Radostna   vest se je i takoj javno razglasila po mestu.
Boigarija In srbsk! porazi.
Sofija, 18. avgusta. (Kor. urad.) Uspehe Avstro-Ogrske v Srbiji pozdravlja tu javnost z velikim zado-ščenjem. Občinstvo živahno raz-pravlja o teh uspehih in pričakuje z nestrpljivostjo srbski poraz.
S     severnovzhodneea     bojišča.    — Junaštva naših vojakov.
Graška »Tagespost« prinaša v Št. 215. sledeče poročilo iz Brodvja z dne 17. avgusta t. 1.: Tu so se v zadnjih dneh opetovano vršili manjši spopadi med kozaki in avstr. četami, v katerih se je na najlepši način izka-zala hrabrost avstrijskih čet. V po-nedeljek preteČenega tedna so prodrli kozaki skoro do mesta, vendar pa jih je, predno so še prišli do mest-ne meje, nazaj pognal mnogo slabejsi dragonski oddelek, čeprav so kozaki podpirali svoj napad s strojnimi pu-škami, dočim so bili dragonci odka-zani na svoje navadno orožje. Isti dan je branilo 80 mož crne vojne mesto proti 400 kozakom tako dolgo uspešno, da so prišli popoldne dragonci, ki so takoj na pod ili Ruse v beg. Tuđi cbčudovanja vredne na-stope posameznih Avstrijcev je treba poudariti. Tako se je imel pred kratim neki dragonec braniti proti štirim kozafcom. Čeprav je dobil že od kozakov en udarec s sablo čez cako, dva oboda s sulico, od kateri mu je eden šel skozi cako, in več udarcev z oštrino sable čez hrbet, je vendar usmrtil dva kozaka, ostala dva pa napodil ter se rešil, da ga nišo vjeli. Neki korporal, ki ga je vjelo pet kozafcov, od katerih ga je eden odpeljal v vjetništvo, se je znal na zvit način resiti. Moral je, ker mu Je bil konj ustreljen, peš slediti kozaku. Pri tem mu je ta opetovano grozil. da mora biti pripravljen, da ga bodo zelo mučili. Korporal je šei popolno-ma mirno zraven kozaka. Le večkrat se je neopazovan popraskal po
telesu, dokler ni dobil svoj brovvning v roko. V hipu se je obrnil ter ustre-lil kozaka s konja. 2al ni mogel več ujeti kozakovega konja in se je moral z najvecjo opreznostjo peš vrniti k svojim četam. Pri tem se je moral na neki njivi skriti med fižol, po-zneje pa je moral pod nekim mostom, čez katerega je korakala ruska pehota, sedeti v vodi od osmih zjutraj do treh popoldne. da je ušel zopetnemu vjetništvu. Da se iznebi svoje mokre obleke, je prije! nekega ruskega kmeta, mu slekel obleko ter jo oblekel. dočim je dal svojo mon-turo v vrečo ter jo odnesel. Drugi dan je prišel zdrav k svojim četam. *            *
Polkovnik baron Holzhausen t.
Dunaj, 1S. avgusta. (Kor. urad.) Včerajšnie povelje pehotnega poika Hoch- in Deutschmeiter št. 4 vsebu-je sledeče poročilo: Polkovnik in pol-kovni poveljnik Ludovik baron Holzhausen je na polju časti iunaško umri. Z njim se loci eden najboljših in najnadepolnejših častnikov avstro-ogrske armade iz življenja. Vedno je bil pravičen predstojnik in odkrit tovariš častnikov in moštva svojega poika. Trpko izgubo, ki jo je utrpel polk vsled smrti svojega iskreno Ijubljenega polkovnega poveljnika, ne
| homo pustili nemaščevano in častni-ki kakor tuđi moštvo priseganio pri svojem polkovnem praporu, da bedo
; mnogokrat poplaćali to veliko žrtev. Kakor porocaio listi, je bil baron Holzhausen pri vizitaciii nredstraž zadet od kregle iz zasede. Palk še ni bil v boju.
Reka.
»Tagespošta- poroča v št. 214., da so zapustili Reko vsi an^leški državljani. Ravnatelj Witheheadove tovarne torpedcv, James Jones, je bil že 24 ur poprej naglema - jpoto-val, toda mejna policija v K rminu ga je prijela. Ker pozna gotove skrivnosti izdelovanja torpedov, ostane v varstvu. Prebivalstvo na Reki je bilo mnenia, da zna a: ^leško brodovje mesto bombardirat Guverner grof Wickenbur£ cs c obi-nil do ministrskega predvodnika ^ro-fa Tisze za pojasnila. Tisza je odgo-voril, da nima prebivai>tvo rohene-ga vzroka, biti v skrben, ker je Reka nezavarnvan pristan '.n tnrei po mednarodnem pravu ne srne biti bombardirana. Ministrski ^redsed-nik je pomorskim oblastim naročil, naj mirno nadaljujejo svoje uracino poslovanje. Guverner ^rof \Vicken-burg je to prebivalstvu razejlasil.
Vojni  vjetfiiki.
Iz Budimpešte poročajo, da Je despelo v policijsko iečo v Budimpe-što do sedaj kakih £00 vojnih vjetni-kov iz Bosne. Iz Budimpešte iih bodo razposlali po ogrskih vaseh, kjer bodo opravljali pod nadzorstvom razna dela. »Est Ujsag« poroča \z Szatmara, da je bilo te dni 7800 ru-s/kih vojnih vjetnikov deloma tam, deloma v Nyiregyhazy interniranih. Ti so sami rezervisti z ruske Poljske, ki so izjavili, ko so dospele naše čete, da se proti njim ne bodo borili. Iz Sarvara poročajo, da je država tam zasegla tovarno za umetno svilo, ki je last Belgrijcev in Franoo-zov, ter zaprla tuđi voditelja, ki je Belgijec in kemika, ki je Francoz. Francoskega kemika, ki je rezervni častnik v franeoski armadi, so proglasili kot vojnega vjetnika, pa so ga vendar proti častni besedi, da se ne odstrani, izpustUL                         '
»Norddeutsche    allgemeine Zei-tung« poroča,  da je nemška vlada z czirom   na   obstoječe   vojno stanje med Nemčijo in Rusijo odredila,   da se v Nemčiji nahajajoči ruski delav-ci, ki prihajajo tja k žetvi,  ne smejo vrniti v Rusijo dokler traja vojna. Če hočejo prostovoljno delati naprej, naj = izostanejo nasilna  sredstva,    vendar jih je internirati v trdnjavskih okra-jih.   Kakor se je pokazalo pri areta-ciji več takih ruskih delavcev, je bila | ruska vlada    izročila voditeljem de-1 lavskih kolon že začetkom julija takoj po sarajevskem   umoru vpoklice za vse delavce, ki bi jih morali ti takoj, ko dobe nadaljni ukaz, razdeliti. Iz tega    je    razvidno,    da   je Rusija ! upala, da bo mogla pred vsem mobi-| Iizirati proti Avstro-Ogrski,    predno i bi bilo treba Nemčijo o tem uradoma obvestiti.   Vpoklici se glase »k voja-škim vajam«.
•       ♦      •
Ponicžne akcšie.
Dunaj, 17. avgusta. (Kor. urad.) l.ouis baron Rothschild je v svojem in v imenu svojih bratov Alfonza in Evgena darova! 100.000 K vdovske-mu in sirotnemu fondu vojske in 100 tisoČ kron vojnemu pomožnemu fondu notranjega ministrstva.
•              •
Pomanjkanje drobiža.
Da se odpomore pomanjkanju drobiža, je dovolil obeinski svet v Svitavi z dovoljenjem namestmštva raznim obrtnim podjetiem, da izdajo kreditne papirje po pol, 1, 2, 5 in 10 kron. Da se bodo ti papirji izplacali, za to jamči občina.
* Odlikovanja.
Gradec, 18. avgusta. (Kor. urad.) Deželni šef, armadni poveljnik fcm. P o t i o r e k, je na podlagi pravice, ki mu jo je podelilo Nj. Veličanstvo cesar, podelil: srebrno kolajno za hrabrost I. razreda orožniškernu strnžnemu vodji, ki je s svojo hladno-krvnostjo odbil napad četašev, katerih je bilo okoli 50, na vojašnico fi-nančnih stražnikov v Klotjevacu, ter razentega zaplenil par na srbskem obrežju se nahajajočih preplovnih sredstev in jih spravil na varno; srebrno kolajno II. razreda trem možem bosanskoga obrambnega kora, ker so pri najtežavnejših razmerah pre-plavali Drino te zrušili na več krajih srnsko telefonsko zvezo. Srebrno kolajno za hrabrost I. razreda nekemu finančnemu pazniku, ki je z majhnimi moćini navzlic povodnji in sovražne-mu napadanju vzel na srbskem obrežju se nahajajoča preplovila sredstva ter s pogumnim iniciativnim postopanjcrn toliko časa odbijal napad kakili 50 četašev na vojašnico finančne straže, da ie dospela pokli-cana pomoč; zlato kolajno za hrabrost nekemu orožniškernu stražmoj-stru, ki je s 15 orožr.iki in 25 možmi varnostnega kora naskočil visino K u č m o in nato vas Leskovac ter končno proti premoči 200 do 300 Črnogorcev v naskoku uspešno pro-diral proti Debeli Brigedu; srebrno kolajno za hrabrost II. razreda dvema orožniškitna stražmo-jstrotna, dvema stražnima vodjema in enetnu orožniku, ki so se pri prej omenjenih napadih prav posebno odlikovali ali katerih postopanje je veliko pripo-moglo k uspehu stražmojstra.
•      .      •
Osrske hoavedske ćete ia čraovofcri-
ki se bodo vpcrabUall tuđi bvea đe-
iefaA meL
Budimpešta, 18. avgusta. (Kor. urad.) Na uvodnem mestu uradnega lista je danes izšlo Najvišje povelje, s katerim se odre ja, da se morejo ogrske honvedske iett in črnovolni-ki vporabljati ves čas mobilizaciie v
slučaju potrebe  tuđi izven   deželnih mej
Cesar vojnim poročevalcem.
Dunaj, 17. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča uradno: Poveljnik vojnega tiskovnega stana je dobil sledečo br-zejavko: Njegovo c. in kr. apostolsko veličanstvo je blagovolilo vza.ti urla-nostno izja\'O vojnih porjčevalcev z zahvalo na znanje. Bolfras, general pehete. Polkovnik pl. Koen je pre-bral to brzojavko zbranim vojnim poročevalcem, ki so jo sprejeli z navdušenimi klici na cesarja.
Cesar Viljern zapustil Berolin.
Berolin, 17. avgusta. (Kor. urad.) Cesar Viljem je včeraj zjuiraj zapustil Berolin v smeri proti Mainzu.
Berolin, 17. avgusta. (Kor. urad.) Včerajšnji »Reichsanzeiger« je priob-čil v posebni izdaji cesarjevo naredbo, ki pooblašča državnega kance-larja s samostojnim resevanjem vlad- ; nih poslov v okrožju državne uprave. V posebni izdaji »Preussicher Staatsanzeiger« se priobčuje naredba kralja, s katero se pooblašča državno ministrstvo z resevanjem vladnih poslov državne uprave. Ob-enem je bil minister dr. Delbriick imenovan za podpredsednika državnega ministrstva.
Beroiin, 17. avgusta. (Kor. urad.) Odpotovanje cesarja Viljema k ar-madi daje listom povod za patriotič-ne manifestacije. Iz brzojavk cesarja Viljema kralju Lndviku bavarske-mu, velikemu knezu badenskemu in kralju saškemu izhaja, da so se v dosedanjih bojih zlasti odlikovale južnonemške in šaške čete.
Boji pri Miihlhausenu.
Berolin, 18. avgusta. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Boj pri Miihl-hatisnu je bil le priložnostni boj. Poldrug armadni kor je vdrl v Zgor-njo Alzacijo, dočim so se naše čete še le zbirale. Navzlic temu smo na-padli sovražnika ter ga potisnili nazaj iz utrdbe. Nato se je zbiranje na-daljevalo. Med tem je bil poražen 14. avgusta neki ma.ihen strasburški trdniavski oddelek. Dva trdnjavska bataljona s topovi in strojnimi puška-mi, ki sta prodirala pri vogeskem prelazu pri Schirmecku, je napadla sovražna artilerija od Donona sem* Na cesti skozi sotesko so bili raz-streljeni topovi in strojne puške. Ostali so ležali neporabni in jih je sovražnik skoro gotovo zaplenil, ki je pozneje prodiral proti Schirmecku. Ta neznatni vojni dogodek bo brez vsakega učinfca na operacije, vendar pa bo ostal svareč primer proti predrznosti in neprevidnosti. Oba bataljona sta zopet dospela v trdnjavo, ne da bi ju zasledovali. Izgubili so topove, nikakor pa ne po-Kuma. Ce je pri tem sodelovalo izdajstvo domačih prebivalcev, se še le zdaj preiskuje.
Kako so zavzele nemske čete Liittich.
Berolin, 18. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad objavlja sledeče porodilo: Skriv»o«* Lfitticka se more raz-kriti. Dobili smo porocila, da so bili ured Izbrahom voiae odposlani v Littidi iraaco*M oflciril in morda tn-dl moitro, da podučt^eio belgliske 4ct* t izvrševaal« tnmjavska smž-be. Pred Izbrukom sovražnosd temu si bHo MffOvariatL Z začetkom vojne ie bHo *o kriltev oevtrafltete od strani Franciie bi Bete«e. Morali smo hitro delatL Nemobmziraal polkl so bili odposJaai na mefo ter začeil kora-kati tndl proti Uttfdm. Em posebno slaba brigada s nekoliko kavalerfle ■ artMerite ie zavzela Uttloh.   Po-
tem so jo tam mobilizirali in je dobila kot prvo okrepitev svojo lastno na-domestno moštvo. Nadaljne polke so lahko prkegnili. Mobilizacija je bila nato končana. Naši nasprotniki so mislili, da je pri Liittichu 120.000 Nemcev, ki ne morejo nastopiti pohoda, ker je bilo težko, dobivati ži-vil. Kako so se motili! Premor je imel drug vzrok. Zdaj se je še le začela nemška razvrstitev. Nasprotniki so se lahko prepričali, da je nemška armada, dobro preskrbljena z živili in opremljena, nastopiia pohod. Cesar je držal svojo besedo, da ne bo tve-gal niti ene kapljice nemške krvi, da se zavzamejo utrdbe. Sovražnik ni poznal naših težkih napadalnih sredstev in je mislil, da je v iitrdbah va-ren. Toda že najslabejši topovi naše težke artilerije so povzročiii, da se je vsaka obstrelievana utrdba podala, ko smo jo kratek čas obstreljevali. Deli posadke, ki so se še vzdržali, so s tem resili svoje življenje. Utrdbe pa, na katere so streljali naši težki topovi, so bile v najkrajšem času iz-; premenjene v razvaline, pod kateri-ma je ležala pokopana posadka. Zdaj se utrdbe popravljalo ter zope* ure-jajo za obrambo. Trdnjava Liittich ne bo več služila nacrtom, ki so jih pripravljali naši nasprotniki, marveč bodo oporišče nemški armadi.
Trasičen slučaj iz nemško-francoske vojne.
Berolin, 18. avgusta. (Kor. urad.) »Kreuzzeitung« objavlja pretresujo-čo sporočilo o smrti na zahodnem boiišču padlega stotnika pl. K 1 i t z o-w a in njegove soproge, ki je, ko je hotela odpeljati truplo svojega so-proga, padla v deželi sovražnikov kot žrtev zavratnih morilcev.
* Nemška zmaga.
Berolin, 18. avgusta. (Kor. uradfj Wolffov urad javlja: Nemška armada je zasedla Mlavo v Rusiji. (Mlava je okrožno mesto v rusko-poljski gu-berniji Plock, križišce dveh železnic Marienburg-Mlava   in   Kovel-MIava.
Mesto ima čez 12.000 prebivalcev.)
•            *
Delovanje nemškega vojnega brodovja.
»Leipziger Neueste Nachriofi-ten« priobčujejo sledeče poročilo iz Berolina. O delovanju nemškega vojnega brodovja v dosedanji vojni se je izvedelo, da so v Severnemt Vzhodnem in Sredozemskem morju deli nemškega vojnega brodovja raz-tegnili svoje delovanje do sovražne obali. Ves dosedanji nastop kaže ofenzivni vojaški duh, ki navdaja vso nemško mornarico. Obstrelje-vanje Libave in zatvoritev tega pristani-šča, pri čemer je bil udeležena ražen male križarke »Augsburg« tuđi križarka »Magdeburg«, je bilo uspešno. Vtisk tega napada se kaže med drugi mi tuđi v razstrelitvi pristani-šča Hango.«
Nič manj ni učinkovalo dejstvo, da so priplule nemške ladje v Sredozemskem morju na obal Algerije in da sta obe ladji obstreljevali utrjeni mesti Philippeville in Bone, s cimer, sta znatno zadržali franeoske transporte čet. Po poročilih angleških li-stov je napravil junaški nastop male »Konigin Luise« pod poveljni-štvom korvetnega kapitana Bier-manna globok vtisk na celem Angle-škem, in vzbudil povsod ^krbi. Kljub težavnemu položaju, v katerem se nahajajo pogosto nemške ladje v tu-jini napram navadno močnejšemu so-vražniku, je mala križarka »Dres-den« glasom angleških poročil pre-ganjala parnik Cunardove proge do pristanišča Halifax.
V Severnem morju so   nemške ladje opetovane izvršile napad ne da
Stran 2.
»SLOVENMOf NAROD«, dne 19, ivgusta 1914.
192. štev.
bi bile zadele na sovražnika. Narava pomorske vojne prinaša s seboj, da je pričakovati na tem bojnem pozori-šču prvih bojev, fci bi mogli izzvati odločilno bitko, najbrže sele po dalj-
šem času.
»Kieler Neueste Nachri:htcn« priobčuieio % dovoljenjem državnega mornariškega urada sledeče: Pri ne-fcaterih trgovinah v Kielu so &:> te dni cd neupravičene strani nabite brzojavke, da sta nemški križarki »Magdeburg« in »Augsburg« poško-dovani. Z uradne strani smo poobla-oeni, da konstatiramo, da sta obe križarki nepoškodovanu
*             •
*
Zaplenjene nemške ladje.
Hainburška trgovska zbornica Sporoča, da označuje londonska »Times« z dne 6. avgusta 21 nemških trgovskih ladij kot vjete in sicer do 5. avgusta zvečer. Med temi ladjami, lri so izvečine majhni parniki in maih-ne jadrnice, se nahaja tuđi parnik »Belgia«, ki so ga spravili v New-port. Parnik ima S000 ton,
•      •      •
Potresani   nemški   podmorski čoln.
Berolin, 1S. avgusta. (Kor. urad.) Wc1?fov urad poroča: Z vožnje več-iih podmorskih čolnov proti angle$k! obali se čo!n U 15 dcrdai ni vrnil. Ka-kor poročajo anglcški listi, je bi! coin V 15 v boju z angle?!vfrr:i bo^nimi roočni! imteen. Če in koliko fzgub so ti utrpeli, ni znano.
♦                ♦
*
Ans?e?i zaplenili pemški vladoi par-n?k »Von \Vissman«.
Eeroiln, 18. avgusta. (Kor. urad.) \VcIffov urad poroča: Iz Londona poročajo, da je pretekli četrtek an-gleski viadnl parnik *Quindolin* za-plenil nemški vladm parnik -Von W!ssrnan^ na Njansa jezeru, uničii stroje in topove ter vjel kapitana, in-ženirja in cstalo posadko. Ce je ta vest resnična, tedaj je to nov dokaz za zavržljivo in kratkovidno angle-ško bojevanje in politiko, ki se ne plaši, ćelo v notranii Afriki, kjer je le malo belokožcev, predvajati doma-čincm boj med evropskimi narodi, le da si pridobiva cene lavorike.
(Njansa jezero (Velika voda) je veliko jezero v Južnovzhodni Afriki, je 550 km dolgo in 22 do 25 km široko. Severno obrežje in polovica vzhodnega obrežja spada k nemški Vzhoduji Afrrki. južni del vzhodnjega obrež.ia k r-ortugiški Vzhodnji Ainki, vse ostale pa k britski centralni Afriku AngJeži imajo na jezeru sedem topničark. Od leta 1S93. ima tuđi nemska vlada en parnik.)
•             *
Turčija o politiki trozveze.
Carigrad, 16. avgusta. (Kor. ur.) Nasproti trditvam irancoskega časo-pisja, ki skušajo žvaliti odgovornost za vojno na Avstro - Ogrsko in Nem-či}c, iziavlia :>Tanin < v svojem uvodniku, da ie tripelententa na Balkanu odkrito deiovala proti trozvezi. Končno je Avstro - Ogrska konstatirala, da je Srbija za monarhijo ne-varen element. Nemčija se je vedno trudila izogniti se konfliktu, Franco-ska pa je delala vedno politiko ma-ščevanja. Ne samo mi, pravi list, marveč tuđi mnogo Francozov ob-žaljuje. da ie Francoska na ta način postala orodje Rusije. Pravi franco-ski patrioti so se jo*kali, ko so videli, kako so francoske milijarde izginjale na Rusko in kako je Francoska vedno bolj in bolj zabredla v suženjstvo Rusije. Ko je Nemčija videla, da jo liočejo obkcliti, je sklenila sedaj napraviti obračun. List konca s trditvi-jo, da je tripelententa vzrok vojne. Avstro - Ogrska je v zadnjih letih v polni meri dokazala svojo miroljub-nost. Vsak nestrankarski mora priznati, da je bil vzrok Avstro - Ogr-ske, da nastopi proti Srbiji, mrav-nost zapovedujoč.
*             *
Ranjene) iz bojev pri Sabcu.
Budimpešta, 18. avgusta. (Kor. tirad.) Ogrski brzojavni korespon-denčni urad javlja: Danes zjutraj je dospelo na vzhodni kolodvor s pošt-nim vlakom iz Zemuna 180 vofakov, ki so bili v boju pri Šabcu ranjeni. Na kolodvoru so jih pričakovale misije Rdečega križa in prostovoljne rešilne družbe ter jih prepeljale v bolnice. Ranjenci so prav dobre volje in pripovedujejo o junaštvih vseh naših čet, ki so se vdeležile bojev pri Šabcu.
Ranjeni vojak o bojih pri Šabcu.
Ogrsfci korespondenčni urad javlja: Eden izmed lahko ranjenih vojakov, ki so ga prepeljali v Pešto, pripoveduje o boju pri Šabcu te-lc podrobnosti:
Rano zjutraj dne 12. t. m. je do-bii naš polk ukaz, naj prekorači Savo. Po oddelkib smo stODili v čolne.
Sredi reke je Jela na nas padati toča krogelj. Srbi so tako slabo streljali, da sta bila na naSi strani samo dva vojaka lahko ranjena.
Na srbsfcetn obreiju smo Jeli leže" streljati, na kar snio Srbe % bajo-neti vrgli iz njihovih pozidj. V tem boju mož proti možu sem bil tuđi jaz ranjen. Ko je ves naš polk prekoračtl reko in zavzel visine, so pijonirji napravili most. Na to je prešel reko še drugi polk. za njim tretji, nazadnje pa artiljerija in konjenica. Na kraju, kjer so mi povezali rano, sem slišal, da je bil Sabac zavzet. Naše voja-štvo tam doli je prav dobre volje. Kar je nas ranjenih, kar koprnimo po novih bojih in jedva Čakamo na tre-note*k, ko se borno lahko povrnili v bojno vrsto. Ko smo ranjenci prispeli v PeŠto, je nas na kolodvoru množi-ca navdušeno aklamirala. Tuđi pred Dolingerjevo kliniko je občinstvo vi-harno pozdravljalo ranjence, ki so ražen dveh se vsi lahko hodili. +                «
Utemefiitev vpokliča netnške crne vojske.
»Lokalanzeiger«, ki se opira pri svojem poročilu očividno na sporo-čila iz merodajnih krogov, utemeljuje vpokljcanje nemške crne vojske kakor sledi: Crna vojska se vpokli-če pod vsa'kim pogojem in brez ozi-ra na položaj na bojiščih, kakor je to določeno v nacrtu za mobilizacijo. Kcr se. ne bojujemo samo na eno stran, marveč na tri strani, in ker je mogoče, — če da bog, — da prineso prihodnji odločilni udarci mnogo vjetnikov v Nemčijo, je bilo že zato skrbeti za to. da se naša vojska v nobenem oziru ne oslabi s stražami in transporti. Ne glede na to, pa je na dlani ležeče, da bi bilo napačno, Če ne bi izrabili mogočne sile, ki leži v naši crni vojski, in če bi to silo uporabili sele takrat. če bi \o potre-bovali. Najboljša politika je ona, pre-prečiti neprijetne položaje. Čakati, bi pomenilo, da hočemo uporabfti silo države po kapljicah, namesto da io rabimo v vsej njeni moči, da si zajamčimo zmago našega orožja kakor hitro in kakor odločilno mogoče.
m
Bolgari   nemški   vo?ni   prostovoljci.
Iz Monakovega prihajajo poroči-la. da se je oglasilo tam 200 Bolga-rov, ki se nišo mogli več vrniti v svojo domovino, kot prostovoljci za sanitetno službo.
Razne laž!.
»Berliner Tageblatt« prinaša po-ročilo tajnega komercijalnega svet-nika Richterja, ki je, preoblečen kot berač, pribežal iz Rusije v Nemčijo. Richter poroča, da so bile v Petro-gradu razširjene najneverjetneiše vesti o ruskih zmagah, tako. da so Rusi že zavzeli Dunaj. Angleži so zopet razširili na Svedskem vest, da je iz-bruhnila v Berolinu revolucija in da sta cesarjev dvor v Berolinu in Pavlova cerkev v Frankobrodu zgorela.
m                     •
Težkoče ruske mobilizacife.
Neki avstrijski učitelj, ki ie do-spel iz Odese v Prago, pripo eduje o težkočah. s katerimi se ima) boriti ruske vojaške oblasti. Me ljudstvom ni nobenega navdušen a za vojno. Med obmejnimi četami ^ » upori na dnevnem redu. Uporni ć h gre tako daleč, da streljajo koz.i ;i na svoje častnike z revolverji, da bi jim ne bilo treba iti v boj. Zlasti Poljaki se skušajo na vse mogoče načine od-tegniti mobilizaciji in če pridejo k vojakom, izjavljajo odkrito. da ne bodo strcljali na sovražnika. Ob meji proti Pomuniji je videti mnogo vojaštva, dočim je videti ob meii proti Avstro-Ogrski le tu in tam kakega orožnika.
Potrto raspoloženje na Francoskem.
Lotarinški poslanec in duhovnik Haegy v Colmaru piše: »Alzačani, ki prihajajo čez mejo, poroČajo v naj-temnejših barvah o razpoloženju na Francoskem. Razburjenje je velikan-s?ko. Strašno teži ljudstvo mobilizacija, ker so poklicani pod zastavo vsi moški. ki morejo le količkaj hoditi. Rodbine so zlasti vsled majhnega števila otrok hudo prizadete. Ljudstvo je groza pred vojno. Vse spomi-nja porazov iz leta 1870. Strašna mržnja vlada nad svetovno katastrofo, ki se pripravlja, Casopisje si pri-zadeva prenesti to mržnjo na trozve-zo, ki da je vsega kriva. Proti Nem-cem vlada povsod hudo sovraštvo, tuđi proti Alzačanom. Mnogo Alza-čanov, ki se vračajo, ve pripovedo-vati o psovanju, grožnjah in dejan-skih napadih.
Stališče Romunske,
Carigrad, 16. avgusta. (Kor. nr.) »Tasvir i Eskiar« ne verjame, da bo mogla Romiinska do konca oiuraoUi
svojo Mvtndnost sredi dogodkov, ki morajo izpremeniti svetovno karto in morajo brez dvoma vplivati tuđi na karto Balkana na način, da se ustvari stabilno ravnotežje. List ie mnenja, da bo končno zmagala na RomuBskem pamet nad čustvom. Romunska mora računati s tem, da bi bil uspeh, če dobi za podpiranje Slovanstva Besa rabi jo, le provizo-ričen. Interes Romunske zahteva, da ne koraka proti trozvezi.
Pomauftanie papirja v Carisradu.
Carigrad, 16. avgusta. (Kor. ur.) Vsled pomanjkanja papirja so vsi carigradski listi zmanjšali svoj format.
* Bolgarska se pripravila.
Iz Sofije poročajo, da objavljajo vse prefekture v deželi oklic, glasom katerega morajo vsi tujci tekom treh dni predložiti oblastim svoje listine ali pa deželo zapustiti. Dasirav-no je sobranje odgođeno, ni zapustil noben poslanec Sofije.
*                             m
*
Samomor viocrškega intendanta.
Iz Berolina prihaja vest, da je intendant v Viborgu izvršil samomor, ker je manjkalo 700.000 kg žita v zalogi.
*
Turčija in brzojavni aparati.
Carigrad, 18. avg. (Kor. urad.) Vlada je sklenila odstraniti vse brzo-favne aparate, ki se nahajajo v po-slaniških in konzulatskih poslopjih, nadalje v šolah in cerkvah.
Turčija proti brezžičnim aparatom.
Carigrad, 18. avg. (Kor. urad.) Turska vlada je vsem inozemskim zastopstvom poslala noto, v kateri izjavlja, da morajo one trgovske ladje, ki vozijo skozi Dardanele, ostaviti na kopneir ^voje aparate /a brezžično lirzojavljenje. Na povrdtku zopet lahko vzemo sabo te aparate. Pred izdajo te pren >vedi so pomorske oblasti v Dardanelah dale odstraniti napravo za brezžični brzojav na nekem francoskem tovornem par-niku.
*     •     •
Izprememba v svedskem vojnem mi-nistrstvu.
»Vossische Zeitung« poroča. da je bil polkovnik Moercke imenovan za švedskega vojnega ministra, oni iMoerke, ki je bil skupaj s Sven He-dinom svaril pred vpadom Rusov in obstojal na tem, da Švedska ojači svoje vojastvo.
Anglešk] mintster proti  vmešavanju Angleske.
Iz Londona poročajo preko Cu-riha: Odstop notranjega ministra Johna Burnsa, člana delavne stranke, vzbuja neprestano pozornost javnosti. John Burns je izjavil v časo-pisju, da je bil za nevtralnost Angle-ške. ki naj težke socijalne krize ne skuša preglušiti z vojnim hrupom. Preveč stavi Angleška na karto te vojne. On se čuti solidarnega z veliko organizacijo rudarjev in drugih združenj, zato ne gre reci, da je javno mnenje Angleške nedeljeno za vojno. Nekateri listi odobravajo njegov nastop ter pravijo: John Burns nastopa kot konsekventen mož, ki angleški vladi v bodoČnosti ne bo izgubljen. Vojna pri delavskih slojih ni popularna.
Poveljnik polka Detitschiiicisirov padel.
Dunai, 18. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, je padel poveljnik polka Deutschmeistrov polkovnik baron Holzhausen.
*            •
*
Hitro poročmnie.
Dan da nos prihajajo poroČila z bojišča zelo hitro. Tako na primer je nemška križarka »Augsburg« takoj po boju pri Libavu z brezžičnim brzojavom izvestila, kaj je opravila in nekaj ur pozneje so v Berolinu že vse vedeli. Od tam pa se je vest raz-širila z neverletno naglico po vsem svetu.
Brzojav, telefon, brezžični brzojav so tista sredstva, s katerimi gredo dandanes s čudovito hitrostjo vse novice križem Evrope.
V prejšnjih časih je bilo dingače. 28, novembra bo sto let, kar Je bila cesarja Napoleona L velika ar-mada pri prehodu čez Berezino uni-čena. A trajalo Je skoro tri tedne, prtdno so to ixvedeli v Pariza* Uradni razglas o porani ok Đerezi-ni |e bil obelodanjen sele 17. decembra. Vzrok te) Mkasnitvi )• btt pač ta, da med Rntilo io Parizom takrat ni bilo Doben* zveatc in so 4clc Jcide-
ci • kurirji po dolgem potovanju pri-nesli uradna obvestila v Pariz. Kjer je pa bilo skrbijeno za sredstva za hitro poročanje, tam so tuđi pred sto leti še hitro iz vedeli važne novice. Tako je 20. marca 18U. ob 10. do-poldne streljanje iz topov v Parizu naznanilo, da je dobil Napoleon I. sina. To vest je optični telegraf hitro razširil. Dve uri pozneje so vedeli to novico že v Lyonu, v Lilleu in v Đruselju, ob 1. popoldne v Turinu in ob 2. popoldne v Milanu. Če bi se bila ta vest razposlala po jezdecih, bi bilo to trajalo več dni. Tako je na primer dunajski dvor sele čez štiri dni izvedel, da je Napoleonova žena, rojena avstrijska nadvojvodinja po-vila sina. Pred to dobo, ko še nišo poznali optičnega telegrafa, je bilo še slabša. Tako so v Berolinu izve-deli sele Čez osem dni, da je cesar-ska armada zavzela 1. 1686. Budim-pešto in premagala tursko armado. Veljalo je za nekaj izrednega, da je 1. 1557. beneški poslanik prišel v dveh dneh in dveh nočeh iz Benetk v Rim in torej prepotoval kakih 400 kilometrov. Vest o krvavih dogodkih v Jernejevi noči se je razširila jako počasi. Kar se je zgodilo 24. avgusta v Parizu, to so sele 27. avgusta izvedeli o bližnjem Orleansu in sele 30. avgusta v Lvonu. Odločilno pre-membo glede naglega poročanja je paČ provzročil optični telegraf. Seve-da, odkar je uveden električni telegraf gre vse poročanje čudovito hitro od rok.
Dnevne vesti.
— Rdečemu križu je darovala organizacija    slovenskega    učiteljstva 1000 K. Tej svoti so prispevala društva: Zaveza avstrijskega jugoslovan-skega učiteljstva, Slovensko deželno učiteljsko društvo, Učiteljska tiskar-na, Društvo slovenskih učiteljic, Hra-nilnica    in    posojilnica   učiteljskega konvikta, Narodna šola in Učiteljsko Društvo   za   zgradbo   Učiteljskega konvitka, Narodna šola in Učiteljsko društvo za kranjski okraj. — Na poziv superiorja vojne    mornarice    in začasnega duhovnika v ć. kr. garni-zijski rezervni bolnici, g. Karola Ko-kalja, so darovala društva:    Zaveza avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Učiteljska tiskarna in Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v tolažbo ranjencem iz svoje    zaloge 120 knjig. Vse te knjige so spisali slovenski učitelji.   Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta je darovalo v vojno odhajajočim vojakom 1000 iz-vodov knjižice »Slava cesarju Franu Jožefu I.« in 500 izvodov Zirovniko-vih narodnih pesmi. — Osnoval se je permanentni učiteljski pornožni   odbor, ki so mu elani: učitelj Luka Jelene, predsednik; nadučitelj Jakob D i m n i k,    blagajnik;    učitelj Juraj R e ž e k, tajnik; učiteljica Vita Zu-p a n č i č e v a,    tajnica.  Ta  permanentni učiteljski pomožni    odbor    je vedno na razpolago Rdečemu križu za vsako pomožno akcijo, ki   jo   od učiteljstva   zahteva, in smatra   pri-merno vodstvo Rdečega križa. Pri-glase iz učiteljskih krogov sprejema predsednik   L. Jelene,   Ljubljana, Frančiskanska ulica 6, I.
—  Trgovcem    in   slavnemu ob-Činstvu!    Blagovna trgovina sloni v normalnih časih pretežno na kreditu. Trgovec se poslužuje "kredita ter ga tuđi kolikor moč daje svojim trgov-skim   odjemalcem   in konsumentom. Odkar pa so s pričetkom   vojne na-stopile izredne   razmere ter je zlasti prišlo do omejitve blagovnega transporta na železnicah, se je v blagovni trgovini vsesplošno pričelo zahteva-ti ob novih    naročilih in novih poši-ljatvah plačilo v gotovini,    predpla-čilo ali prejemanje    blaga   proti po-vzetju. Zahteva po plačilu v gotovini }e pričela od zgoraj, od strani ve-leproducentov, veletržcev in velikih organiziranih zalagateljev.    Naši tr-govci-grosisti morejo dobivati blago sedaj le proti gotovini in proti pred-plačilu ter Še to z največjimi težava-mi.   Denarni zavodi, ne samo ne da-jejo novih kreditov ražen v izjemnih slučajih, ampak se v splošnem drži-jo pri izplačilih   vlog v tekočem računu postavno predpisane meje    V takih razmerah so tuđi ljubljanski trgovci prisiljeni   zahrtevati od svojih kupčijsfcih prijateljev plačilo v gotovini.   Ni to nezaupanje, ampak je to eđina pot, da se more v sedanjih razmerah vzdržati naša bla?ovna trgovina v rednem teku.   Orsmij  trgov-cev se obrača do trgovstva po deželi ter prosi,   da   se   vpošteva seđanje razmere, hkratu pa v splošnem ?n;e-resu   prosi tuđi kupujoče oočinstvo, da plaču je kolikor mogoče v gotovini. S plačevanjem v gotovini se olaj-ša staliiče blagovne trgovine in orno-goči točno dopolnjcvanje   blagovnih zalog. Podpisani gremij opozarja dalje trgovce, da bo treba onim, ki od-lagafo plačilo   svojih zapadlih laču-nov vkijub   moratoriju s pričetkom normalnih razmer pjačevati postava«
obresti. — GremQ trgovcev v Liub-lianL
—  IiKSustrijcem,   obrtnikom   in trgovcem v znanje! C. kr. trgovske-mu ministrstvu so došle vesti, da ho-čejo nekateri   industrijci u dr. svoje obrate utesniti ali sploh sistirati,   ne da bi imeli v to svrho vsled doseda-nlih vojaSkih   odredb dovolj utemeljenih vzrokov.   Glasom  teh poročil nekatere tvrdke naročnine preklicu-jejo in naročeno blago odklanjajo v tem smislu,   kakor   da bi bili vsled dosedanjih dogodkov splošno  odve-zani vseh pogodbenih dolžnosti. To-zadevni dogodki,   ki nimajo v sedanjih razmerah    za    vznemirjenje   in motenje obrata pravega vzroka, so v stanu   v    prometnem    gospodarstvu provzročiti    zle posledice.    Posebno bi to imelo nedogledne gospodarske posledice in oškodovanje pri Širokih delavskih    plasteh,    ki    so   za svojo eksistenco ravno v teh časih narav-npst navezane   na   redni   zaslužek. Vspričo teh dejstev se vsled doseda-njih dogodkov pred takimi prenaglje-nimi koraki    najresnejše svari.    Pa-trijotična dolžnost vsakogar ie z vse-mi svojimi   močmi    stremiti za lem, da gre gospodarsko življenja v državi kar mogoče redno svojo pot dalje ter da se izogne potom vzdržavan.ia reda in prave   zavedr.osti gosvcclar-ske škode.    Slednjič se pa opozarja, da za trgovino in promet nišo nasto-pile   nobene    zakonite    izpremembe ter da je vsak posameznik sam odgo-voren za posledice pogodbenih dolžnosti,
—  Pozor vpoklicani uslužbencl! Po § 8. zak. z dne   16. januarja 1910 poteče   vaša   pravica do plače po 4 tednih po izstopu   ali   pa dobite posebno odpoved   za   kak   daljši čas. Kar vas plačuje dohodninski    davek (pri dohodkih čez 1600 K), ali pa, če ga za vas   plačuje    delodajalec,   ne pozabite naznaniti    prenehanje vaše plače tišti davčni oblasti,   ki vam ie davek predpisala, v 14. dneh po pre-nehanju, ker se bo davek sicer vam predpisal   in od vas izterjal   (§ 230 zak.   z   dne 25. oktobra 1896,   d. z. št. 220.)
—   Pozor   vpoklicani    obrtniki! Ako ste morali   ustaviti delo popol-noma    vsled vpoklica,    ne pozabite naznaniti tega davčni oblasti, ki vam je pridobnino predpisala,   v 4 tednih po ustavitvi,   da vam jo izbriše, ker vas bo sicer terjala tuđi za čas,   ko ne morete delati (§ 68 zak. z dne 25. oktobra 1896, d. z. 220.)
—  Pozor vpoklicani davkoplače-valci! Kdor more dokazati, da so se mu vsled mobilizacije skrčili dohod-ki za več nego tretjino, naj ne pozabi prositi   pri c. kr. finančnem   ravnateljstvu za znižanje    dohodninskega davka, ako ga plačuje, čim preje, ker se isti more znižati le za tište mese-ce, ki prošnji slede (§ 232 zak. z dne 25. oktobra 1896, d. z. št. 220.)
—  Novi bankovci   po dve kroni izidejo sele koncem tega tedna ali pa začetkom prihodnjega tedna. Ti bankovci se ne tiskajo kafcor navadno v lastni tiskarni   avstro-ogrske banke, nego v zasebni   tiskarni in sicer na štirih strojih.   Vsak stroj  natisne na dan 600.000 bankovcev in ker delajo štirje stroji,   je   na   dan   narejenih 2,4000.000 bankovcev   v   vrednosti 4,800.000 kron.
—  Strela    poškodovala    stroje-vodjo.  Ko je predvčerajšnjim popoldne udarila strela v telefon državne železnice ter omamila nekega višje-ga uradnika,   je   bil blizu telefona v kurilnici   strojevodja Jožef Venedig. Strela   ga   je poškodovala na hrbtu ter mu užgala na   hrbtu   dolgo crno crto.
—  Dvodnevni čebeiarski tečaj v Marijanišču se vsled nastalih razmer ne vrši dne 23. in 24. avgusta.
V apnenci utonila. 17. t. m. popoldne se je igrala dveletna posestniko-va hčerka Ana Prek iz Gaberja pri Dobravi pod nadzorstvom neke de-setletne deklice. Ko se je ta nekoliko odstranila, je šel otrok v sosedov sa-dovnjak ter padel v nepokrito, z vodo napolnjeno apnenico, v kateri je utonil.
Tatice. Te dni se je splazila neka 35letna ženska v hišo posestnice Jo-Žefe PeČar na Dobrovi pri Črnučah, ko te ni bilo doma, ter odnesla za 40 kron obleke. — V Spodnji Šiški so preteklo soboto aretirali neko deklo zaradi tatvine ter io oddali okrajne-mu sodišču.
Nezgoda. 191etni vrtaarski pomoćnik Karei Martinkan iz Klatova na Ceškem je te dni v Trzinu pregle-doval nabasan revolver in sicer tako neprevidno, da se je revolver izpro-žil. Krogla mu je šla v desno stegno ter tam obtiCala.
Utonil )e. 13. t. m. popoldne je poddesetnik Mihael SpHek utonil v Dobliškem potoku pri Crnomlju. Baje je pometal več praznih steklenic za pivo, ki so bile last gostilmčarja Ivana Weissa v Cmomiju, v vodo ter skočit v vodo, ki }e na onem mestu gioboka do šest ractrov. Najbrže je hotel orinesti steklenke zopet iz vo-
• w*».     s»t^».
»9tAjvcra>ivi inakuu', anc i9. avgusia i»i*#
btnui 2i*
de.     Pri   tem ga je priJel krč in Je
utonil.
Vsled opeklin umri. 351etni to-varniski delavec Janez Muller iz Stražišča pri Kranju je lO.t. m. v to-varni za železo na Savi spuščal m odvažal tekućo in žarečo žlindro. Ko je hotel proti trem popoldne odpeljati z žlindro napolnjen bedenj, ki je stal na nizkem vozuje med potoma izpo^-drsnil, p©del na drog voza ter se zgrudil na tla. Pri tem se je no&nil bedenj in žareča žlindra se je vlila na Mulerja, ki je dobil grozovite opekline. Prepeljali so ga v tovarniško bolnico, kjer je 13. t. m. umri med groznimt bolečinami.
Poskiišen saraomor. V Suhem dolu pri Trati si je te dm neki po-sestnik v samomorilnem namenu prereza! vrat. Težko ranjenega so prepeljali v boinišnico.
Z Rakeka. V naši mali občini živi radodarno in dobro ljudstvo. Nabi-ralci za Rdeči križ so nabrali preko 1000 K in za siromašne rodbine se je nabralo prostovoljnih prispevkov nad 600 kron. Ćelo ubogi delavec s sed-mimi otročiči ni izostal, žrtvoval je na oltar domovine 2 K. AH ni to lep vzffled domovinske ljubezni!? — Ce-sarjev 84. rojstni dan smo obhajali z veliko slovesnostjo. Na predvečer je bila ysa vas krasno razsvetljena, na Mižnjem hribu Smjaku je gorel veli-jasten kres ter so to slavlje poveliče-vali raketi in umetni ogenj. Po vaši c pa. prepevalo ljudstvo z velikim t ivdušenjem ce^arsko pesem. Drugi can smo imeK cesarsko maso. Te se je udeležilo vse, korporacije in zelo mnogo občinstva. Po maši so čuvarji postaje in ognjegasci z Unca defilirali. S tem je bilo lepo slavlje končano.
Požar.    Dne  14.  avgusta je iz-
I*' uhnil na skedrnu posestnice Ivane 'V-dved v Ostrožnem brdu ogenj. /'ižgali so otroci, ki so se igrali z 1 žigalicami. Zgorela so vsa gcspo-: irska poslopja z vsem senom in ži-: >m, kakor tuđi vsi poljedelski stro-; Skoda znasa 8000 K, zavaroval-r na pa 5000 K. VašČani so ogenj !o-;!izirali. Posestnico Medved so od-l ili okrajnemu sodišču, ker ni imela ' žigalic zadostno skritih in ker ni radzorovala otrok.
Proslava   cesarjevega  rojstnega
d-:e v Celju.  Govoriio se je že nekaj dni po mestu, da se namerava letoš-::: cesarjev    rojsmi dan na posebno -.ovesen    način proslaviti.    V pone-_.!jek popoldne je posla] župan ljudi 1    >  mestu s prošnjo,   naj   na   večer I   azsvetlijo okna in okrase hiše z za-I    tvarni.    Tej prošnji   se je odzvalo I :>e rnešeanstvo brez   razlike narod-I     sti.   Ko je priredila zvecer godba I    j mestu mirozov,   je bilo vse v eni :3i.    Na čitalniškem balkonu v Na-)dnem domu je stai   velik cesarjev ip, ves v zelenju in lučkah; istotako ? stal cesarjev   kip   nad   portalom 75lopia.   v ka;erem   je namešeeno rrajno glavarstvo. Godbo je spremala po mestu dolga vrsta mladih in arih ljudi, ki so nosili baklje in lam-jone.   Pred glavarstvom je godba Sredila   podoknico in svirala   lepe ; ovenske pesmi.   Krasno je bil raz-etljen tuđi magistrat in visoko gori i stolpu Marijine    cerkve je leske-la množica pisanih lučk. Med bak-ido in mirozovom je prišlo do veli-h ovacij   za   cesarja in zmagujočo ■\išo armado   (dopoldne   so dospela
Iročila o zmagovitih bojih v Srbiji), i katerih smo sodelovali   tuđi Slovenci. Na »vročih celjskih tleh« se je -loh zadnje dni    pokazalo marsikaj ^vanrednega:    videl si skupaj    slo-jnske in nemške trobojnice,    slišal Nemca    klicati    »živio«    vojastvu avno tako   kakor so naši Ijudje klice li svoj »hoch«. Sama jasna dokazi-a.    da nas veže Ijubezen do skupne om ovi ne    in    do njenih    interesov*
I-esarjev rojstni dan   pa so se vršile bičajne slovesne maše. Za    Rdeči   križ    na Štajerskem. iidi maie in revne    občine se sedaj udijo sodelovati pri ogromnem de-
-  usmiljenja,   ki   ga opravlja Rdeči iž. Tako so darovali občani v Sve-
ni nad Celjem po soprogi Šolskega odje Pustiška   in Županji Klinarjevi :osiei 61 K 59 v.
Iz Celja. Pišejo nam: Ob baklja-
v ponedeljek  zvecer   smo opazili,
" '■-. je bil prav okusno okrašen portal
rožnega sodišča.    Cesarjeva slika
akor napisi in sploh ćela prireditev
i delo našega muropoljsfcega rojaka
-■'osarja. Naj mu bode s temi vrstica-
i izrečeno priznanje.
Prepoved      živinskih      seftnov.
:pniško    okrajno    glavarstvo   je za
pniški politični    okraj   prepovedalo
inske sejme in sicer radi tega, da
ne sfcrči število živine v okraju in
a se ne zanese   vanj kuga slinavka
n grintavka iz Ogrske  in Hrvatske.
Sfeparjenje kmečkih ljudi. C. kr.
"^rska      namestnija       razglaša:
(i lasti so zvedele,   da   se zlasti na
leželi pojavljajo   osebe,   ki skušajo
•<metc pripraviti do tega.   da bi jim
"o ceni prodali žito,   živino in druge
r/Jelke.   Ti Ijudje pravilo kmetom,
-  um bo voiaska   uorava  itak .vse
proč vzela in da te še vseeno bolje, če vse hitro prodajo. To Je aeveda sleparija in poziva namestaija prebi-. valstvo, naj take sleparje takoj saznani orožništvu ali glavarstvu. da bodo kaznovanl
Droine sovice i Stojenfcaga. Z vlaka je padel blizu Poljčan Janez Pliberšek. Težko poškodova-nega so ga odpeljali v bolnišnico. — N e u r j e. Strela je zažgala hižo župana Lorberja pri Sv. Petru pod Mariborom. Poslopje Je pogorelo do tal. Na Veliko Gospojnico so imeli v Št. liju pri Špilfeldu silno točo, ki je napravila po vinogradih in sadonos-nikih veli'ko škodo. V Celju in okolici smo imeli v ponedeljek nekoliko toče. — Divji merjascisose bojda pokazali na Dravskem polju. »Gr. Tagbl.« ve poročati, da je kmet Kir-biš iz Prepole priredil lov na nje .n je njegov sin ustrelil 83 kg težkega merjasca. — Izpoštneslužbe. Postna oficijala A. Kaufmann v Ptuju in Štefan Fritz v Mariboru sta pre-stavljena v Gradec.
Strela ubila mater in hčer. V Brežah na Koroškem ie strela ubila mater in hčer.
Sumljiv mož aretiran. Iz Trbiža poročajo: Orožniki so dne 16. avgusta v Podkloštru prijeli nekega mo-ža, ki se je siimljivo obnašal. Legiti-tnacijskih papiriev ni imel, povedal pa je, da je Jožef Zugar iz i>kqlje Loke in da je prinese! svojemu^sinu denar. VpraŠali so brzojavno v §kof-jo Loko, kjer pa ne poznajo tega tmena. Ker so našli pri niem tuđi več-jo vsoto denarja, o katerem ni mogel povedati, kje ga je dobil, tedaj nie-nijo, da je najbrže kak tat.
Strela ga je ubila. Dne 15. avgusta je pasci 541etni pastir Andrej Poč-kaj živino na travniku, oddaljenem kake pol ure od Sencžeč. Nastala je velika nevihta. Pri tem ie strela ubila PoČkaja in eno kravo.
Slaba vest. Na Trato na'Kranj-skem pristojni .^Oletni delavec Jakob Debeljak, ki je bil zaposlen v nekein kamnolomu blizu Beljaka, je zaupal nekemu zasranu, da je zakrivil večji zločin, da mora biti previđen in da je vedno v strahu, da bo aretiran. Oblast je to izvedela in je dala Debeljaka aretirati. Debeljak je priznal, da je pred dvema letoma pri nekern pretepu 5toril uboj. Izročiii so ga so-dišču v Beljaku.
Zdravstveno stanje niestne občine ljubljanske od 2. do S. avgusia. Novorojencev je bilo 2£, mrtoroiena 2. Umrlo pa iih je 20, in sicer 11 do-mačinov in 9 tujcev. Za jetiko so umrle 3 osebe, med temi dva ttijca. Za egiptovsko očesno boleznijo je zbolela ena c?eba.
Najdene in izgubljene stvari od 9. do 16. avgusta. C. kr. policijsko ravnateljstvo poroca. da so se našle sledeče stvari: usnjata torbica z zlato zapestnico z uro; crno nojevo pero; sesalka za kolo; crna usnjata torbica s ključem in četrt litrom žganja; zavitek z 1 parom belih rokavic in milo Iisol; bankovec za 5 mark. — I/Dubile pa v istem času: srebrna rrroška ura: klobuk (5 kg sladkorja); z!at verižni prstan; zlat prstan; zlat nrstan z belim kamnom; dva ban-kovca za ZO in za 10 K; 4 bankov-ci po 10 K; dva bankovca po ?o K; crno nojevo pero; venicijanski k Ije; rdeča kravata z- zlato iglo; nf) K v bankovcih; temnomodri soln lik; denarnica z 32—34 K; žepno r gledalo z zlatimi robi in z briljanti. od-povedna knjiga poštne hranih :ce; ročna torbica z 10 K; zlata ura za-pestnica; dve dobnvnici o oddan sa-nitetne^ra materiiala.
Družba za proizvajanje in prodajo čcvljev »Humanic« dovoliujc od vseija prometa svojili 18 podružnic na Avstro - O^rrskem en odstotek Rdećemu križu. Vsak kupee dobi saldiran blagajnički list. ki naj ga naj-pripravneje odda pri najbližnji nabi-ralnici Rdcčega križa. Zvezno vodstvo Rdečega kriza zbere te blagaj-niške liste in vsak teden dvigne pri glavni blagajnici družbe »fiumanic^ na Dunaju 1% s temi blagajniškimi listi izkazanega skupnega    prometa.
Razne stvorL
*  Koliko    stsnejo vojne?    Neki
nemški list priobčuje statistiko stro-škov o raznih vojnah. Med drugim piše: Angleški vojni minister je svo-ječasno izračunil, da bo burska vojna trajala pol leta rn stala četrt milijarde kron. Dejansko pa je vojna trajala dve in pol leta in je stala Anglijo pet milijard kron. Vobče so bile zadnje vojne zelo drage. Tako je rusko-japonska vojna stala Rusijo vsak mesec 170 milijonov kron, Japonsko pa 140 milijonov kron. V nemško-franeoski vojni je stal vsak vojak na dan 6 K, v rusko - turski vojni pa je stal Rusijo vsak vojak 10 kron ira dan. Koli-ko bo stala sedanja evropska vojna, še ne more nobeden matematik izračunati.
*  Nabavne cene križark.   Cene modernih   križark so precej visoke.
Tako je na primer stala angleška kri-žariu BCo*liiitfwod. 43 mMijonov 636 tteč frankov, križarka »Nei»tni« 42 milHoBov 224.000 frankov, »Mo-narch« 47 milijonov frankov, nemška križarka »Nassau« 46 milijonov 549 tiaoč frankov, »Thuringen« 54 miliio-nov 148.000 frankov, avstro - ogrska oklopnica »Viribus Unitis« 58 milijonov 607.000 frankov, italijanska križarka »Conte di Cavour« 65 milijonov 520.000 frankov, »Duilio« 71 milijonov 404.000 frankov, ameriška oklopnica »Deleware« 46 milijonov 620.000 frankov, franeoska križarka »Danton« 65 milijonov 125.000 frankov, »Coubert« 65 milijonov 619.000 frankov, ruska oklopnica »Petropav-lovsk« pa je stala 70 milijonov 560 tisoč frankov.
* Manevri moštvo neskončno utrujajo in se marsikateri zvecer vsled bolečin komaj more ganiti. Kephaldol  to  takoj  ublaži.
Brzojama popoiila.
>   Cesarjev rojstni dan*
Đunaj, 18. avgusta. (Kor. urad.) Rojstni dan Njegovega Veličanstva cesarja so praznovali na Dunaju in po vsi državi. Tuđi v Nemčiji se je prebivalstvo iskreno spominjalo rojstnega dne cesarja Frana Jožefa. Listi v obeh državah so y uvodni-kih razpravljali o važnosti in pomenu tega dne.
Avstrijske zmage nad Srbi.
Berolin, 18. avgusta. (Kor. ur.) Več tu'kajsnjih listov slavi zmage, ki so jih doslej izvojevala avstro - ogrske čete nad številno prav tako moč-nimi Srbi in ki sijajno izpričujejo hrabrost in vojaško superijornost avstro - ogrske armade.
Frankfurt, 18. avgusta. (Kor. urad.) O zinagi avstro - ogrske armade nad Srbi piše »Frankfurter Zei-tung< : »Zmagovito prodiranje av-s:ro - ogrskih čet na težavnem in od odločnih, ljutih sovražnikov zasede-nem ozemlju izpričuje, da ta armada ni ničesar izgubila na svoji staro-slavni, sijajni hrabrosti, dokazani v neštevilnih bitkah in da preudarno armadno vodstvo ni ničesar opustilo, kar je bilo potrebno za gotov uspeh.
Nemška  zmaga nad ruskimi četami.
Sero!ki, 19. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroca: Generalno po-vefjništvo I. armadnega kora poroca: 17. avgusta se je vršil pri Stallubo-renu boj, v katerem so se bojevali oddeiki I. armadnega kora z brezpri-merno hrabrostjo, tako da so izbo-ievali zmago. Več nego tritisoč viet-nikov in šest strojnih pušk je prišlo v naše roke. Mnogo nadalinih ruskih strojnih pušk, ki iih nismo mogli s seboj voziti, smo napravili nerabne.
Amnestija volakov.
Dunaj. 19. avgusta. (Kor. urad.) Vsem vojaški službi podvrženim osebam armade in vojne mornarice, ki pripadajo fcakemu od mobilizacije prizacletemu delu skupne armade, ki so obsojeni na vojasko sodnijsko za-porno kazen, ki ne presega dobe ene-ga leta, in ki so to kazen že nastopili, je bil ostanek kazni odpuščen.
Dunai, 19. avgusta. (Kor. urad.) Ccsar je blagovolil odrediti: Ustavi naj se vojaško kazensko postopanje, ki se v času objave tega milostnega akta vrši, proti osebam inoštva skupne armade in crne vojne zaradi kaz-nivih dejanj, ki se ne kaznujejo s težio nego petletno zaporno kaznijo. Ob enem se naj opusti uvedba kazen-skega postopanja proti takim osebam.
O parniku »Baron Gautsch«.
Trst, 18. avgusta. (Kor. urad.) Povodom pogibelji parnika »Baron Oautsch« je trgovinski minister dr. Schuster poslal predsedniku avstrij-skega Llovda sožalno brzojavko, na katero je le-ta odgovoril s toplo zahvalo. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je poslal v svojem in v imenu celokupnega ministrstva sožalno brzojavko.
Lažnjive vesti inozetnskih listov.
Dtinaj, 18. avgusta. (Kor. urad.) Vesti, ki so jih prinesli inozemski listi, da so se potopile oklopnica »Zrinvi« in tri druge Iadje, so popol-noma iz trte izvite. Gre najbrže samo za malo križarko »Zenta«, ki so jo napadle sovražne ladje, nahajajo-če se v premoči, in o kateri od tiste-2a časa ni nobenih vesti. Temu na-sproti konstatiramo, da je neflti tor-pedni rušilec nepoškodovan dospel v kraj svoje đoločbe, dasi ga je iz vseh kalibrov obstrelfevalo 16 franeoskih oklopnic in ena velika križarka. (»Zenta« je ena najmanjših naših kriiart je 92 tuttrov dolga in 12 »e-
trov široka,   zgrajena je bila 1. 1397. Moštva šteje 305.)
C^Mrska Mf^dta o aMtaf^Mi po-čltku In o mezdah.
DimaL 18. avgusta. (Kor. urađ.) »Wiener Zeitung« piše, da priobčita državni zakonik in »Wiener Zei-tung« jutri cesarsko naredbo z dne 9. avgusta 1914., s katero se dovolju-jejo med vojno izjeme glede predpi-sov o nedeljskem počitku in glede iz-plačevanja mezde pri rudokopih.
Koiiferenca ital. min. pred^ednlka z ital. poslanikom v Berolinu.
Rim, 19. avgusta. (Kor. urad.) Italijanski ministrski predsednik je imel včeraj dopoldne daljši pogovor s poslanikom v Berolinu, Bolattijem, ki se mudi v Rimu.
Car Nikola! v Moskvi.
Petrograd, 18. avgusta. (Kor. urad.) Car Nikolaj je z rodbino včeraj dospel v Moskvo.
Palii zagrebškega nadškofa.
Budimpešta, 18. avgusta. (Kor. urad.) Ogrski brzojavni korespon-denčni urad poroca: Danes so na slovesen način izročili palij zagreb-škemu nadškofu dr. Antonu Baueru.
Danila „Hdečemu križu".
K deželnemu in ženskemu po-možnemu društvu Rdečega križa so od zadnjega izicaza pristopili kot redni člani:
Marija Prašnikar 4 K, Tereziia Maurer 4 K, Ana Fischer 4 K, Evgen Sajovic 4 K, dr. Josip Tomšič 4 K, Fran Sauvan 4 K, Henrik Podkraj-šek 4 K, dr. Karol Galle 4 K, Lilly Oalle 4 K, Kamila Rosner 5 K, Frici Mikula 5 K, ravnatelj Hubad 4 K, Anton Kiein 4 K, č. g. kanonik Josip Siska 4 K, č. g. kanonik dr. Josip Lesar 4 K, č. g. kanonik J. Sušnik 4 K, Fran Kukman 4 K, Katarina Kukman 4 K, dr. Gabriel Ricoli 10 K, Ignac Ažnoh 4 K, Jakopina Naglas 6 K, Emilija Hausenbuchel 5 K, F. Gatsch 5 K, Oto Windeis 5 K, nadgozdni svetnik Putick in gospa, a 5 K, Marija plem. Pavich 4 K, Helena Stefan 5 K, Neža Stefan 5 K, Fina Mikota 5 K, Emilija Praunseis 4 K, Ana Szilich 4 K, Oskar Szilich 4 K. dr. Julijus Pole 5 K, ga. dr. Vrtačnik 5 K, pivovarna Union 4 K, Jerica Zemljan 4 K, Fani Zemljan 4 K, Martin Spindler 4 K, Alojzij Stroj 4 K? Filipina Petrui 4 K, Jeane-te Walland 4 K, Vilma Walland 4 K, Dragotin Hribar 4 K, Josipina Schumi 4 K, Viijem Schiffrer 4 K, Josip Bezlaj 5 K. dr. Anton Švigelj s so-progo a 4 K. Pavel Winter 4 K. Matilda Stuzzi 4 K. Tereziia Behofschitz 4 K. dr. O. P. 4 K, \ zajemno pod-porno društvo 4 K. Alojzij Vengar, 4 K, Avgusta Munda 4 K, Julijus pl. Zahony 4 K. Viktor Ranth 4 K, H. Kittag 4 K. F. Bihlmayer 4 K. Berta Radey 4 K, Gisa Kulavics 4 K. Fran Paulin in soproga a 4 K, dr. Josip Sajovic 4 K, Evgenija Raspi 4 K, Marija Schaschel 4 K, Eđith pl. Schoppl 4 K, Greti pl. Schoppl ^ K, Albin Spitzer 5 K, Oto Spitzer 5 K, Leonie Pakič 4 K, trgovca Lenassi in Gerk-man po 5 K, J. Velkavrh 4 K, Josipina Stacul 4 K, Adalina Kosler 4 K, Leopold Bučar 4 K, Marija Gotz 4 K, Marija Elsner 4 K. Viktorija Elsner 4 K, Amaliia Jegrlič 4 K, prof. dr. Demšar 4 K, prof. dr. Gindovič 5 K, prof. dr. Vojteh Hibašek 5 K, prof. dr. Fran Jere 5 K, prof. dr. Anton Ko-ritnik 5 K, prof. dr. Ivan Knific 5 K, Marija Bajc 4 K, 34 članov občine Vič 144 K. Fani Belar 4 K, mestna občina Ljubljana 100 K. Kršćanska socijalna zveza, ženski oddelek, 5 K, Splošno društvo za delavke 5 K. ravnatelj Ivan Roeger s soprogo po 5 K, Friderik Zakelj 4 K. Gabrijel Jelov-šek, Vrbnika, 4 K, Leopold Globoč-nik, Zelezniki, 10 K, Anton Globoč-nik, Zelezniki, 10 K, Josip Globočnik, Zelezniki, 5 K. M. Demšar, 2elezniki, 4 K, Anton Hafner, Zelezniki, 5 K, Pavla W6Ifling 4 K, Kath. Kau-schegg 4 K, Karei Hubinger 4 K, Ivan Skušek 4 K, Leon Hamann 4 K, Fran Golob 4 K, Fran Sturm 4 K, Iva Kustrin 4 K, dr. Maks Pire s soprogo vsak po 4 K, Elsa Avian 5 K, Fina Kresse 5 K, L. Schiffer 5 K, Marija Oruntar 5 K, Sofija Lenarčič 4 K, Marijana dr. Jagodic v Tržiču na (lorenjskem 5 K, Greti Grabner 4 K, Edith Bock 4 K, Andrej Rape 4 K, Ivan Toplikar 6 K.
K zbirki gospe Ane Schneditz rotom gospodičen Schneditz in Pe-trovan 722 K 18 v; k zbirki gospe dvornega svetnika Župane i. s.: M« Malovrh 10 K, ravnatelj Ivan Grego-rič 20 Kf Helena Suyer 20 K, Ferdinand Souvan 100 K; zbirka gospe Marila Zanuda in Sajovic 226 K 08 v; ibirka gospe Emilijc Schuller po Milena Zanuda 551 K 88 v; rejenci Cesarja Pranc Jožcfovcga asila 10 K 70 v; dr. Josip Ažtnan 10 K; izkupi-Ček zakonskega prttana, darovarie-ta   od   fospe   dvtrnef a    svetnika I
__      ^
Schaschel, njenega pokojnega sopran ga, 25 K, mestna občina Ljubljana! 1000 K; zbirka gospe Helene baro-» niče Rechbach: Helena baronicai Rechbach 30 Kf Marija baronicai Rechbach 20 K, Herman baron Rech-. bach 3 K. Alojzij baron Rechbach 3f krone, Avgust baron Rechbach 2 K* Artur baron Rechbach 3 K, Gabrirfai baronica Rechbach 20 K. Pavla ba-ronica Rechbach 20 K, Fani Edel 4 K„ zbirka gospe Emilije Schuller skozl gospodičnah Lavra Schtlller in Pavla! Podboj 990 K 72 v; zbirka gospe Fani Eberl i. s. potom gospodičenf Treo in Cotič 240 K 60 v; potem PO gospodičnah Bechofschitz in Gerstn ner 28 K 60 v, in posamezne: gospai Eberl 5 K, Adolf Eberl 5 K. Alojzif Pogačnik 5 K, Marija Kurnik 1 K, dr-Frlan 4 K, Marija Paschali 1 K; zal rezerviste: Fani Eberl 5 K, Adolf Eberl 5 K, Nina Meden 1 K, Ces 2 K* Minka Misia 1 K, Pavla Omejc 1 K, Karei Detek 1 K, Jeločnik 1 K, Sre-ček 1 K, Marija Urbane 1 K, Slavica Pogačnik 50 v, Jerica SinČič 1 K, Ivana Unčar 1 K, Marija Paschali 1 K, Marija Kurnik 1 K, Marija EberJ 1 K, Marija Košak I K; zbirka urad-nikov in pazirikov prisilne delavnice 41 K, Ivan Kališ 3 K, gospa Bergrad Zanda 7 K, Rechbachovo vrtno upra-viteljstvo 5 K, Regina Moser 2 K, Albert Tomitz 1 K, Frančiška Bel-cian 1 K; Neža Ancelj 1 K; Aga Pod-goršek 1 K; Neža Lenček 1 K; Roza Woičini 2 K; družina dr. Divjak 10 kron; družina Vilar 10 K; Rudolf baron Apfaltrern z družino 50 K; Artur baron Lederer 10 K; Neimenovan 20 K; Friderik baron Rechbach? 100 K; dr. V. Pegan 100 K; dr. I. II-ner 25 K, za rezerviste 25 K; inženiri Weiss 20 K; k zbirki na Viču 1 K;! zadruga krojačev itd. 20 K; Marija! Laschan pl. Salstein 20 K; zbirka podružnice v Metliki 160 K in za pri-spevke 51 K; Marija Tičar 10 kron;! zbirka »Laibacher Zeitung« 360 K 06 vin.; uradnik Loretto 5 K; Marija Paschali'3 K; iz že imenovane zbirke gospe Antonije Nebenftihrer-jeve prinašamo Še sledeče daroval-ce: dr. Fran Dolšak 20 K; G. Neben-iuhrer 20 K; A. Sušnik 30 K; Ivan Podboj 5 K; Franca Jalen 1 K.
•     *     *
Nabiralna pola Irma Luckmanni in Greti pl. Luschin po gospej dr. pL Schoppl.
Ivanka Gorjanc 50 v, Frančiška Verviler 1 K 20 v, Hanna Stochl 10 kroti, Uršula Kreč 1 K, M. Sare 2 K, neimenovani 1 K, J. Gorup 5 K, N. 5 K, M. F. 5 K, N. 40 v, N. 2 K, Marija Zabnikar 1 K 50 v, N. 40 v,   Setinc
1   K N. 40 v, N. 60 v,   Franc Božič;
2  K, N. 1 K, Jožef Kleinstein   2   Ks Amalija Slatner 2 K, Ana Vičič 60 v, N. 50 v, Fani Kriegl 1 K, A. Gjud 10[ kron, dr. HneŠek 5 K, N, 2 K, neime-( novani 2K 30 v, Ana Lavrič 5 K, N. 20 v, Marija Bižman 2 K, M. Soklia
1  K, M. Pavk 20 v, N. 1 K, Šegatitf 20 \% N. Škofic 1 K, Ocejan 1 K, ne-, imenovani 40 vT neimenovani    54 vf neimenovani 2 K, M. Blažanin    1 K, neimenovani 1 K 40 v, Švarc    1 K$ neimenovrani 30 v, neimenovani 50 v, Gnezda 1  K, Zelene  1  K.    Rozmart 50 v.   J. Verhovec 4 K,   V. Gartner 10 K. N. 3 K, Šušteršič 20 vt BizovU čar 2 K, neimenovani 20 v, neimenovani 40 v, neimenovani 1 K,   Švigeli 40 v. neimenovani 40 v,    Frančiškaj Satler 1 K, N. 1 K. Šeme 40 v, Huda^ les 1 K. V. Zupančič 1 K. N. 20 v, Ka-dunc 40 v. Marija Znidar 5 K, neime^ novani 2 K 40 v, neimenovrani 10 vf Teodor Luckmann 10 K, neimenovan ni 30 K, Elsa pl. Pittnar 10 K, Mina1 Luschnig 5 K, Julija Andro 5 K, Gvi^ don Zeschko 50 K,   Marija Benedikt 5 K, Železnik 20 v,    Angela Skušek
2  K, Ema Toman 4 K,   Josip Zohrerj 5 K, Rebež 1 K, rodbina Verbajs 5 K* M. Chiossimo 3 K, Breindl 5 K, Nin ckerl 5 Kt VVider 2 K, Medica   5 Kg Dolenc 60 v, Suher 20 K, Fink 2 K, Ana Slon 10 K,    kuharica    Strajnec 5 K, Anton Stor 1 K, Marija Stor 1 K, Jelena Krpelj 5 K, Konstanca Hinter-lackner 10 K, neimenovani 1 K, An-< tonija Tavčar 2 K, Pavla RemŠe 1 K, N. 2 K, Gregorič 1K.N.1 K, Bischo! 1 K, neimenovani 20 v. Toni Krugen 1 K, Blanda pl. Gariboldi 2 K, N. 20 vf N. 40 v, Frančiška Ogrinc 20 v,   Nm 40 v, Josipina Kuncer 2 K,   Alojzij^ Kocmur 30 v, Josipina Picelj 1 K, Lh na Blaj 1 K, hišna A. Nagode 5 K, kuharica Ana Tomše 10 K, hišna Fran« ca Pecan 5 K, K. Liposchek 11 v, N. 1 K, neimenovani 2 K, Navinšek 1 K, Sever 50 v, Ana Udovič 2 K, N. 50 v, Poderža} 2 K, N. 1 K. N. 20 v, N. 40 v, Marija Gnezda 2 K,   Manca Ovijač Z K, neimenovani 10 vv  neimenovani 40 v, Jela Mcjač 2 K 20 v, neimenovani 14 v, neimenovani 90 v, Helena Morć 40 v, Marija Zaloker 20 K, rodbina Miklič 10 K, Marija Košem 40 v« Marica Zitnik 20 v, J. Đergant   1 K 20 v, N. 1 K, Schildenfelđ 5 K, neimenovani 5 K. neimenovani 46 v,   Ana! Župane 2 K, neimenovani 1 K, Aidi-diian Pascal 10 K, Rosa pl. Bleiweis 10 K. TekavČič 1 K, Jaka Pu&fcvec 1 K, Oerstner S K, N. 60 v, Katarina Jakopič 1 K in Matko Kukret 1 K.
stran ♦.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 19. avgusta 1914.
192. Stev.
*-^-                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  ■ - —
Darila.
Upravništvu naših listov so po-Slali:
Za Rdeči križ Anton Eržen, Sol-ski vodja v Podgorju pri Sevnici 4 K, in Anton Šetinec, štabni živino-zdravnik sedaj v Novaledo-Volonga-na na Tirolskem 50 K.   Skupaj 54 K.
Za obitelji na vojno vpoklicaoih gospa Luigia Šetinec, soproga štab-aiega živinozdravnika sedaj v Nova-ledo-Volongana  na Tirolskem 10 K,
Živeli darovalci!
Današnji list obsega 4 stranu
Izdajatel! In odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
l^astnlna in tisk »Narodne tiskarne«.
/ Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd./
HajbtlJSe tozm. ^/^^
fistile zaSiSPs
^T   V^Stritarjeva nllca 7.

Đr. J. Z., sobosđraraik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sera preiz-Icusil VaŠo tistno vodo in Vaš zobnl prašek, Id ju že dolgo rabim sam kakor tuđi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje tnnenje: Ustnih vod in zobnih praskov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki na] se torej poshižujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, n ta je: Seydlin".
Meteorolosićno porofiio.
fliiot nad morjem 300*2               Srednji iračni tlak 734 ma
« I c«~!sbSe' ž* l        !
Ž       yaĐJa     Ta     H^___________________
18.  2.pop.' 7332 !    174   sr. jzah. | oblačno „    9. 2v-  7341 '    14-2   brezvetr. del.oblač.
19    7. Zj.    7358      13 4         „         vis.megla
Srednja   včerajSnja  temperatura   152°, Jiorm.   18'68.    Padavina  v   24 urah   mm   5*7.
i-----------------------
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti našega pre-ljubega očeta, svaka in strica, gospoda
Alojzlja Kosir
črfcostavca  t  p. in  hišcega  posestnika
kakor tuđi za Casteče spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem sorodnikom in znancem najiskrenejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo si. tiskarskemu društvu na Kranj-skem in ostalim darovalcem lecih vencev. Prav srčna hvala!         3040
V Ljubljani, 18. avgusta  1914. i      Maks Kosir in rodbina Šeber.
i m                                                                                           —                    -
Prodaj alka
specer. in meš stroke, z daljšo prakso, Želi službo takoj ali pozneje. More tuđi samostojno voditi filijalko. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.        3C42
e—___------------     —    -
Ker le gospodar šol ■* vojsko, so proda  enonadstropoa
HIŠA
Z velikim sadnim in cvetličnim vrtom pod prav ugodnimi pogoji. — Pojasnila se dajo Sp. Slika 158, I. nad.
3024
(Pa—boi parti m mm fa^Mft.)
J^fliplMi mmmmr rcj. Itliai nazn«n|a v lastnem in v imenu svojih otiok Wwmmmm in Smmšfftmm prežalostno vest, da jf nje preljubijeni soprog, ox. oče, bfat, stric in svak, gospod
Ludovik Bauer
o. kr. okrafMl U|aik
po dolgem, težkem trpljenju, previđen s tolažili sv. vere, danes ob 3. popoldne mimo v Gospođu zaspat.
Pogreb bo v četrtek, 20. avgusta ob 4. popoldne v Radovljici.
Sv. zadušna maSa se bo služila v soboto, 22. t. m. ob 8. dop. v fami ceikvi.                                                                                          3037
Prosimo tihega sožalja.
|                    V RADOVLJICI, 18  avgusta 1914.
Kupim vsako množino
starega bakra, cinka, čina, mednine in svinca
po najvišjih cenah.
trgovima z ženina is pi!ieilelskiii strsji
v Ljubljani.        3041
Za stnojarje
se proda po Iako  u§o4*i  conl različDO
strojarsko orodje
in ^icer: 2 veliki mizi s marmoroato ploščo, miza za kože črniti. nalovka, brus, različni strojarski nozi, valena, kadi in pribl. 25 stotov smrekovega lubja, vse v dnbrem stanu.
Po:ssnila  da^e AatOĐ  KraT&JBfa,
trgovec v CerknlcL                   2,56
Gotov denar
preskrbi se t^koj nroti zastavlien^u ali prodaji vrednostnih  papirjev.  rente   itd.
Ponuibe   pod    „QotOvlliau    na upravn. »Slov. Naroda«.                    3( 3S
ZZZZZ  Najboljša in najzdravejša   .■.„,,
barva1
za lose in brodi}
je dr. Drallea „NEBIL", k*. daje sivim in pordeČelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in Crna v stekle nicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Stefan  Strtnoli
Ljubljana, Pod Trančo St. 1«
Lasne kito9 itođlafre in mrežice vseh vrst; glsdališ&ae in toaletne =   potreUdino itd-   —-------:
1\ GANATORIUM • EMONA/J
I*                        PORODNISNICA
ij LJUBLUANA • komenskega ulica ^ Vi I/ sef-zdfwnik pranAraj-DRFR DERGANC \
Janes Hrlliar,   riMč, pošte   Cro-aaplfe, raipoiUfam vaak 4aa živo ftlakteo, kraalako    2863
rake
najnižje cene: 12—16 v, male, srednje
20—30 v. Solo   40—50  vin.   (Hoch-
Solo) 80 vin. do 1 K.
■^                -----                ^^M
Župnik   Anton   Nicolich   i
\   pri Sv. Lucij i  poleg  Labina  j
B             je bil po uporabi             M
I iinkture       & I za želodecl
f lekarnarjaPiccolija 1
J                                                  I
v Ljubljani, Dunajska cesta   1
rešen     ž^lodčne     bolezni,    na      ! knteri   je   trpel  skozi  9  let.
Sieklenica 2O vin.       I
■            Spr«lB*l« •• đofcrl     3x»
itiTbii HiilavDRarii
fl                pri stavbni tvrdki
|G. Tdnnies, Ljubljana.
J. Zamijeti
fovljarsld mo|ster
v L]nbi;anl, GradlSče 4
izvršuje vsa čevljarska  dela  do   najfi-nejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje   tuđi   pravo   gorsko   itt telovadske čevlje.
Za  naročila z  dežele   zadostuje   kot  mera priposlan čeveli.                  128
Sprejmejo se takoj iznrjeni
sedlarji
in                         3026
jermenarji
za   kOBlekcIjslKo   delo   c.  kr. armade proti dobromu plačUn.
Onih,    ki    se    sedaj    že   v    sličnih delavnicsh nahaiajo, ne morem sprejeti.
Karl Polfak
tvornica  usnja  Is   dobavitelj c. kr. armade v LlnbllasiL
Kneza Anerspcrga   TI*                      U   1       #   1
radioaktivno        1 flfl [fR    1)9     |l(||0|11^KOITB
termalno kopališčc   lUpUlu   lili   UUIIjIIJJllIjIlK
Dolenjskih  železnic postaja Straža-Toplice. Gorki  vrelec 38° C, Cez 30.000 hektolitrov radioakt termalne vode vsak dan, veliki  basini, posebne kopeli, masovno  bopoll,
elektroterapiia, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija.
Zdravi se: revmatticm, protin,   nenralgl|o (itchlas),   nenratieniia,   hlsterif^
iens&^ lioleini l'd. Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo
Sezija od 1. maja do 1« oktobra.                           1430
Posojilnica v Celju
(Narodni dom)
obrestaje hracilne vloge tndi v naprej po čistih
4    2    0
Hranilne vloge, vložene po I.avgnstnl914, Izplačnje v polnlb zneskili brez odpovedL
3C35                                           Wačelstwo.     .
H!!atilnicef vratila, čistilnice, trijerje, mline za mokoy stiskalnice za sadje in grozdje, stiskal-nice za seno9 motorjef slamoreznice, reporez-=   nice9 brzoparilnike, gnojnične črpaOke   =
—-                                                            ter vsako vrstne dmge pred-
mttt za gospodarstvo v naj-
boljsi   kakovostt.   priporoča
znana domača razitoštljalnica
poijedelskih strojer
Fr. Stupica
v Ljubljani.
lfajvečjt   zaloga  razne   2e-
leznine.   orodji,   sirojev   za
iadustrijo,   stavbcnega   ma
terijala i. dr.
^ Ccoc Bizke!!
m                 Postrežba točna!'
8
m         Ceniki   interesentom
brezplačno na razpolago.
Prcđulitiunn zadruga UubljonsRih mlzarjeu I
registrovana zadruga z omejeno zavezo.                                                                           I
= Tovarna na Glincah pri Ljubljani.  ==
PriporoCa  se slavocmu obćinstvu za izvrševaoje                                       Prevzema kompletne oprave za
ssssraa Izdelaje se r tartni najmođeniejSe opremljen! tw«tnl im Glincah !n se j«m£i za solidno delo.                              I
Proračune  »e dopoilj« nm  mMoto  aw«yl»6iio  in  w najkrajiem   času. |
f&m opske io kranjske salamo.
fino, sočno tanko (gnjat), kranfske klo-
base, prekaleno meso, slanino s papriko,
najboljSi pristni amsnđolskl air ter sladko
ćalno snrOTO nuulo priporoča tvrdka
J. BUZZOLINI
delikatesna trgovina
¥ Lingarjevl ulicL
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.    1066
i^-------------------------
Priporočamo našim s   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
u odino slovenske ^ tovarne v Ljubljani
Modna trgovina]
v Ljubljani StrHarjeva ulica #t- 7.
Solidno blaga Niske eeoe. Vxofci poitaine prašio. J
■htm umna
i                                       i
:: Konfekcija ::
za dame In dekllce
■^^^•^■"BaiHra"? B       o*«a"^a^^a"aaa^B"a"F       ■aa^aa^a^i^Bj«^i^' ■■       ia^P^HafnmsB^av H      ^■™a"^aw^a^B»a^aw ■
I__                    ___                       ____        ■