2. številka. Izdanje zet petek 4. jai (v Trstu, v četrtek zvečer dne 8. jaiiuvai-ja 1895.) Tečaj XX. nIDIMOIT" iihaja po trikrat mm tod en t iaatih i«-dujib ob torkih, telrlklh in aobotAh. Z j utranje iidanje ii-baja ob «. vri ijutraj, Tetnrno pi ob 7. ■ri većer. — Obojno isdftilj« ittM: m J«<1 an MU . t. —.HO, iiTMi Avstrija f. 1.40 u tri *mt, . . a.«0 t ,— M pol tata ... 5.- , , . t,— ta ?m lato . . . 10.— ■ ■ . I*.— Mt iiraih hrti prftoitM uriiiiii •• m Jralje «zlr. FoM«i£iv« itevilke ae dobivajo t pro-dajalnieah tobaka p 1 rata po s iito., iiTta Trita po M nrč. Sobotno veAerno tidanje m Irtm % nt., i«?en Trata S oft. EDINOST Oglasi »e rafunc po tarifa v p«titu; \ dihIoth g debelimi črkami plaćuje pro«tor, kolikor ob*'»^a i »Ta lnih vrati«. P.>i!an* oirarll^O* lil jllti«uh»ll(, Ja muii oglati itd. •• »at'unajo pit 9 Vai dopisi naj se potitjajo -jr^dniitf«: utira CaHertni it. 1 Vi»\o pi»mo mira biti frniiKovan>. kur ntsfrankavana M ac • proptimjo. f!i>k.»]M*i i« no vračajo. Naročnino, r»k:*iuarijo in spra- ji-mn ujirarniitrn ulica M<>lia« pi«-col« bit. 8, fl. nadut. Odprt« reklamacija ■ o proat« poštnine. Glasilo slovanskega političnega druitva za Ppimoniko. „r »4l*OtU J* mm/1 Z novim letom poslali amo naš list na ogled več osebam, katere so nain bile priporočane od naših gg. naročnikov. V nadi, da večina prvih pristopi krogu naročnikov našega lista, ki je najcenejši 6krat na teden izhajajoči slovenski list in ki se točno bavi z narodnimi, narodno-gospodarskimi in političnimi vprašanji, prinašajoč v podlistku lepe izvirne in prevedene povesti, prosimo one, ki nečejo vsprejeti našega lista, naj blagovoli na ogled poslane številke takoj vrniti, da se bodem o znali ravnati gledć daljnjega pošiljanja. One častite osebe pa, ki se hočejo naročiti na naš list, prosimo, da prej ko mogoče pošljejo na upravništvo saj Četrtletno ali mesečno naročnino. Cene razvidne so na čelu lista. Uredništvo. Upravništvo. Odnošaji v Istri. Nadaljevanje govora katerega je izustil posl. dr. L a gin j a v poslanski zbornici dne 14. decembra 1894. Rovinj ima, dasi ni to nikakor opravičeno v sedanjih časih — nekdaj je bilo dobro in prav — svoje okrožno sodišče in veliko tobačno tovarno, katera bi se bila lahko u-stanovila isto pravico v notranjosti dežele. Pulj ima vse, kar more dati in nabaviti država za obmorsko trdnjavo, skoro v vseh italijanskih mestih so sedeži državnih poli-tiskih, finančnih in sodnih oblasti, često in čestokrat na veliko škodo oddaljenih krajev na deželi, v katerih sredini bi se morala že davno ustanoviti okrajna sodišča, kakor n. pr. v Dolini in Kanfanar n, o čemer sera nekaj več povedal povodom neke prejšnje razprave, kjer bi bila vladi dolžnost ustanoviti okrajna sodišča na korist jednake razdelitve pravosodja. Vzemite tem mestecem, kar jim je Avstrija podarila radovoljuo, vzemite mestu po« reškemu deželni zbor in kar je združeno z istim, in videli bi kmalu, da v Istri ni skoro nikake razlike med deželo in mestom. D&, celo samega sebe moram popraviti, trditi moram: ak6 imamo med narodom v Istri kiko kulturo, nastalo iz sebe, brez vsake pomoči vlade, dd, cel6 mnogokrat nastalo proti isti, potem vidimo to kulturo v onih krasnih selili, raztresenih liki tropom golobov okolo mesteca Kastavskega, kjer biva 6000 ]judij na jedili kvadratni milji, naravnost čudovito urejenih v svojem gospodarstvu, poljedelstvu in mali obrti. Toraj na ta način bi bili dokaj na jasnem o razliki uaše kulture in o vedenju visoke vlade nam nasproti in nasproti drugemu plemenu v deželi. PODLISTEK. 14 Birdyjeva obitelj. Prigodba iz leta 1848-49. Poalovcnil It, Kurtt. Zamišljeuo sedi v nekem starinskem naslonjači. Pred njim sta goreli dve voščeni sveči v srebrnem dvoročnem svečniku. V mrklej svitlobi kaže se nam njegov obraz še jedernatejši, odločnejši in ponosuejši. Sedel je tu nepremično, kakor okainenel. Slišal je dobro ropot, bližajoč se njegovej sobi, pa srce mu ue bije hitreje, niti glasneje kot prej. Svoju široko, krivo sabljo i/.dere iz nož-nics, postavi jo pred-se na mizo ; nasloni se na mizo, svoje visoko čelo pokrije si z rokama in zre v nepoznane črke, utisnjene v plavkasto ostrino . . . Ropot se približuje vedno bolj. — Na udai težkega kladiva odpro se vrata, — pa saj niso bila niti zaklenjena . . . Psovaje in topotajo pridrve Vlahi v sobo. Svoje okrvavljeno orožje vihte srdito nad glavami, oznanovaje s tem maščevanje in nioreig«. Temu, kar sem omenil tu. ne bodi na men in smoter, kakor da bi želel, da vlada onemu drugemu plemenu in dotičnim mestom odvzame vse, kar je zasnovala v dotičnih mestih in krajih dežele na korist italijanske narodnosti. Niti od daleč ne mislim na to, toda primerjati hočem,da dokažem ravno neresničnost izjav, podanih tu od gospođa poli tiškega nasprotnika. Ako bi kedaj prepotovali zapadno obre- 1 žje Istre, našli bi mesta, kakor Piran, Poreč I Rovinj itd., katera imajo krasno urejena pristanišča, koja stanejo državo stotine in stotine tisočakov, in katera — ako hočemo biti pravični — se niso ustanovila pravo za pravo na korist velike trgovine, morda za tuje ladije in dolge vožnje, ampak več ali niaiy le na korist najožje, najmanje plovbe. Sedaj pa si dozvoljnjem vprašanje: ali je vlada za prave gospodarske koristi prebivalstva po deželi kedaj trosila, nočem reč v isti meri, ali vsaj polovico, četrti, deseti del istega, kar je potrošila pri napravah, poprej omenjenih ? Niti z daleko ne! Ravno to stran delovanja naše vlade moram obžalovati najgloblje. Izreči moram svoje trdno prepričanje, da nas vlada nikakor in nikdar ne more imeti na svoji strani, ako se ne odloči enkrat v to, da dA prebivalstvu Istre po deželi v gospodarskem in narodnem pogledu isto, kar je že pred leti in leti dala oni drugi narodnosti. Kajti, ako bi stali na strani vlade, ne stali bi na sirani ljudstva, katero nas je poslalo semkaj (Prav dobro!) in to je pri nas glavno vprašanje, to je pri nas glavno načelo, in bode vedno tako. (Pohvala). Kar se dostaje nadaljnjega, omeniti bi moral našim sorojakom drugega jezika še nekaterih okolščin, iz katerih more razvideti visoka zbornica kakor tudi oni sami, da se nam godi vnebovpijoča krivica tudi v narodnem pogledu. Ne pozabljam pri tem, da v tem pogledu govorim se stališča avstrijskega državljana in prihajam do zaključka : Za Celje se prepirajo med seboj Nemci in Slovenci, za druge kraje se prepirajo med seboj Malorusi in Poljaki, za druge kraje, bodisi za kak gimnazij ali k&ko drugo napravo, se prepirajo med seboj Čehi in Nemci. Kdo se more pri nas v deželi upirati temu, da dobimo mi jedno srednjo šolo v nArodnem jeziku ? Culi ste — jaz ne navajam in ne držim rad statističkih številk v spominu —. da je v Istri 180.000 Hrvatov in Slovencev proti 118.000 Italijanov. Nemcev utegne biti po ljudskem štetju k večem 3000 do 4000. No, Tomaž vstane. Kakor kamenit kip stoji negibljivo, dokler se mil sovražniki ne približajo na dva koraka. Tu zabliskrie s vitli meč v njegovej desnici, zamahne in , . eden njegovih napadovalcev zavali se k nogam njegovim z do obradka razklano glavo. Z drugim mahljejem odsefie neko proti njemu stegneno roko celo ob ramenu. Pri vsem tem pa niti zine ne. Ktog njegovih usten ni opaziti znamenja kake togote. Obraz mu je mrzel in bled; oči, ne udrte ni bliskajoče, zro mu z izrazom najponosnejšega zaničevanja čez glave napadovalcev. Njegova sablja neprestano prestrlguje udarce, namenjene njenemu gospodarju, ter v hladnokrvno preštetih mnhljejih breuči po glavah sovražnikov. Ti-le pa tulijo v najdivjejšej besnosti. Čimveč imajo ranjenih, tem silnejši so njihovi napadi na plemenitnika. Tomaž se bori mirno in hladnokrvno. Obraz njegov kaže neizrekljivo zaničevanje, desnica pa se mu urno giblje. Konečno mu nekedo s koso hudo rani naprej izbočeno desno nogo. Brez najmanjšega bolestnega vzklika spusti se plemenitnik na koleno in se tako kleče brani še nadalje. v Istri obstojita skoro čisto nemški gimnazij v Pulji in popolni državni gimnazij v Kopru z italijanskim učnim jezikom. Sedaj vprašam vsak?ga lojalnega nasprotnika: Kaj zgubi italijansko posestno stanje v Istri, ako dobe Hrvatje jeden gimnazij v njih materinem jeziku ? Na to vprašanje bi želel določnega odgovora se strani visoke vlade, kar pričakujemo od iste že leto dni, tudi gledČ vprašanj, stavljenih v interpelacji. Bojazni, da bi mi mogli poslovaniti Italijane, ni moči smatrati resno. Gospodje pravijo, da govore zanje knltura, cenzus, znan-stvo in umetnost, zgodovinska tradicija in lepota jezika. Nemogoče j« torej, da bi jih mngli pohrvatiti ali posloveniti z jednim gimnazijom. O varovanju posestnega stanja torej ni mogoče govoriti, k večem da hočejo kot posestno stanje, koje treba varovati, smatrati to — povejmo brez ovinkov in odkrito —, kar se od vlade dobiva kot darilo na našo škodo, kar se je dobilo s tem, da se jepro-vzročalo našemu rodu vsakoršno krivico. Povedati moram še nekaj, kar se dostaje takozvane veliko hrvatske propagande v Istri. Žalostno je — to moram reči odkritosrčno — da s to-le besedo naravnost igrajo v c. kr. uradih Primorske in na višjih mestih v Avstriji. Kaj znači to „Velika Hrvatska" ? Kje so Hrv., ki bi mogli sestaviti Veliko Hrvatsko ? Ali so morda izven oltsežja Habsburške monarhije ? Ne, jaz jih ne poznam, to so Srbi. ki žive izven zveze monarhije in imajo povsem druge nadire iu politiške programe. Igra je torej to, ako se s tako besedo odpravlja idejal jednega celega naroda, kateri ni brez velika n s k i h zaslug za to monarhij o. Kar mislim o hrvatskem ali o svojem državnem pravu, to ostane za sedaj v mojih prsih, to mi ne treba na-glašati iu zntrjati pri vsaki priliki, ali tako pameten sem vendar, da ne smem dopustiti, da bi se porabljala v ono svrho, v katero se porablja ta parola, izdana od vladnih organov v poslednjih letih in katero tako dobro izkoriščajo naši politiški nasprotniki. (Konec prili.) Politiške vesti. Italija v evropskem koncertu.--- — In tako ima sprememba na prestolu ruskem vsa znamenja svetovnozgodovimskeg* preobrata. Da spoznamo to, pomisliti moramo, da ni več izključena možnost tesnejše zveze s r e d n j e evropski h d r ž a v z R u - Meč njegov mil žvižga krog lastne glave. Pri tem pa inu je pogled še vedno strm in ponosen, izraz njegovega bledega obličja tak ko prej Hoj je trajal še jako dolgo. Po dolgem, trdovratnem in utrudljivem upiranji, upogiba se Tomaž bolj in bolj, dokler se ne zgrudi mrtev — a lire/, najmanjšega vzdiha, brez vsakoršnega smrtnega hropenja . . . . Se zversko besnnstjo plane divja rajda na njegovo truplo, odseče mu glavo, nasadi jo na pokojnikovo sabljo, ter jo s peklenskim vriskom iu piskom vzdigne visoko v zrak. In — še sedaj je bledi obraz kazal isti zaničevalen, mrzel izraz, isti srep, neprenosljiv pogled — — — Tomaž j* bil poslednji moški v družini, koji si je sam branil življenje, u ne obranil. Ostale so le še ženske in otroci. Vendar pa je od napadovalcev ležalo več kot sto mrtvih po tleh, pred vratini, pod okni na stopnicah in na dvorišči. In kedar je le za hip pojenjalo zmagouosno vpitje, zaslišalo se jn od vseli strani britko ječanje in žalostno stokanje umirajočih iu ranjenih. s i jo. Ni treba misliti pri tem ravno ni obnovljenje trocarske zveze, ali zakaj ne bi ob prikaznih v Italiji 'nastala misel, da to kraljestvo ni s p o 1 n i I o pričakovanj, katera so sn stavila vanje ob sklepanju trozveze, ter da Italija vedno bolj degeneruje do mrtvega člena trozveze ? Finančno je Italija nizko padla, vojaSki se menda ne more vzdržati na višini velesile, parlament na monte citoro je postal torišče grdim škandalom in sedaj so prilepili madež osebne popačenosti onemu jedinemu možu, kojemu je Evropa pripisovala moč, da prinese red in stalnost v to zmešnjavo. Ako s« Crispi ue dvigne nad sumničenja svojih parlamentariških nasprotnikov, potem pa zmožnost Italije za zveze nima več tolike cone, da bi mogla biti na poti evvntuval-nemu snovanju novih zvez! Kdo piše tako ? Oni in isti Židje pri glasoviti „N. Fr. Pressi", ki z občutljivostjo lovskih psov slutijo nastopajoče dogodke. Iu ne zadosti to, da prefrigani Židje v svojem politiškeui članku mečejo siromašno Italijo med staro šaro, ampak podali so jej kot novoletno voščilo še posebno brco v narodnogospodarski rubriki, kjer pravijo, da seje Italija ponižala do sence velesile! Torej dosedanji najzvestejši prijatelji grabežljive Italije odrekajo jej sedaj svojo naklonjenost. Ni čudo, ko se nam vsa Italija vidi danes kot jedua sama slika gospodarske in politiške gnilobe. Židje prorokujejo nove zveze,, to noineiy nekaj iu sicer, da se bliža trenotek, ko se Avstrija reši zveze, katera jej je neizmerno škodovala gospod a r-ski in politiški. Zlasti se moramo mi Primorski Slovani veseliti tega preobrata, kajti v vsej naši bedi in vseli naših borbah nismo se mogli izuebiti mučnega čutitva da plava nad nami zli duh dosedanje evropske konstelacije. Peterburga javljajo: Avstrijski poslanik knez liichtenstoin je izročil carju svoja poverilna pisma. Pozneje je bil vspre-jet tudi iio carici. — Načelnik uprave zemlje-mestva geueral-lajtenant S a b o t k i n, je uinrl. Različne vesti. Deželni zbor triaiki prične svoje letošnje zasedanje dne 10. t m. Doslej so določene te le točke, ki naj pridejo v razpravljanje : Proračun deželnega šolskega zaklada za leto 18%. ; zakonski načrt gledč nezavisne občinske doklade na opojne pijače Od Bardyjeve obitelji ostale so le še ženske in otroci. V onem hipu, ko so pridrli Vlahi v grad, peljala jih je žalujoča vdova na podstrešje, pustivši duri odprte, da se bratje rešijo sem-le v slučaju, ko bi bili prisiljeni na vztuak. Tu pričakuje torej slabotni in neoboro-ženi del družine, kakšen bo izid boja. Tresoč iu trepetajoč poslušajo hrup strahovitih prizorov, vršečih se v spodnjih prostorih. Iz ropotanja od časa do Časa, slabejega ali močnejega, sklepajo dobro — — in slabo. Konečno potihne hrup. Rjovenje napadovalcev vendar enkrat poneha. Ženske v podstrešji mislijo, da so Vlahi premagani iu odbiti, ter z olajšanim src - m pričakujejo svojih braniteljev. Ti pa so bili ta čas že r tanmej večnosti — — Na stopnicah, vodečlli v podstrešje, za-čnjeje se naenkrat koraki, redki, težki, stresajoči koraki. — To je Barnaba! — zavpije ovese-Ijena vdova, še vedno v rokah držeč ona dva samokresa, in steče k postrešnini vratom. (Dalju prili.) (poročevalec dr. Dompieri); predlog, da se izroči vladi prošnja, da naj bi posredovala tukij.šnja vlada v d sh^o državnegazakona, po katueni naj bi vodila država s a m a civilne v e g i s t r e (p >ročevalec dr. d'An-jreli); predlog1 plede osnove in notranje ure lb<* zemljiških knjig mesta Tržaškega (poro e-valec dr. Dompieri); resolucija za zgradbo jiMtićneg« poslopja in preiskovalnih zaporov v Trstu (p iročevaleč dr. Schellander); predlog zu volitev p isebaega odseka petirili članov, ki naj bi se bavili slučajnimi predlogi, tičočimi se železniških vprašanj. O splošnem dedovanju deželnega odbora bode poročal dr. Dompieri. — Kakor je razvidno iz teh kratkih podatkov, bavil »e bode naš deželni zb>r v prihodnjem svojem zasedanju z vprašanji vitalne važnosti za nas tržaške .Slov rilce. Gospoda deželni poslanci — ki je ista, katera sedi v mestnem svetu — hočejo namreč s svojim predlogom, „da naj bi država sama vodila civilne registre' identifi-kovati se nekako z .liberalnimi" zakoni Oger-ske s svojim predlogom o .notranji uredbi zemljišk h knjig v Trstu" pa bode nastojala iztisniti slovenščino iz zemljiških knjig. Kaj take ga pričakovati je vsakakor, kajti bilo je v tržaških italijanskih listih doslej že mnogo hrupa glede slovenskih odlokov tržaškega solišča, katerih odlokov neposredni nasledek so tudi — in to popolnoma logično — slovenske zemljiške uknjižbe. Naši ljubeznjivi sodeželaui nastojali bodo torej izpodriniti naš jezik vsaj iz zemljiških knjig, ker že ne morejo izpodriniti nas iz nase zemlje. Novi odvetniki. Tržaška odvetniška zbornica vpisala je med svoje člane odvetnika dr. Josipa Bregata s sedežem v Vodil j anu in dr. Almeriga Ven tre U o s sedežem v Piranu. Kratek odflovor. „Slov. Narod" obžaluje v včerajšnji svoji številki, da smo spravili v svojih poročilih o shodu zaupnih mož v „širšo javnost* to, kar nas je skušalo razdvojiti. Dobro, mi se pridružujemo temu obžalovanju brezpogojno; odgovoriti pa moramo, da so ravno tržaški in istrski zaupni možje od prvega začetka poštevali zaupni značaj shoda, kar je ravno bilo vzrok, da niso mogli razumeti postopanja slavnega predsed-ništva, katero je polagalo toliko važnost na — formalnosti. Vprašati moramo tudi: kdo je p i r i 11 a s t o p i 1 pot v .širšo j a v n o s t " ? Mar ne oni gospod dopisnik, ki se je trudil, da v »Relchsposti" osmeši na.-e zaupne može ?! Ta mož je spravljal prvi v svet ono, kar nas je skušalo razdvojiti — mi pa smo se le branili, ker smo bili prisil j e u i v to. Znamenje čaea. Deželni šolski svet za deželo Kranjsko se je te dni pomladil. V katerem zrnislu? Tega ne treba razgljabljati na dalje, nko povemo, da so izrinili uzoruega moža, uzoruega rodoljuba, uzoruega šolnika in uzornoga duhovnika — g. Tomo /j »j p a n a. Izuebil se je torej tega svojega vrstnika oni veliki slovenski narodnjak, ki se je nedavuo teuiu — tako govore zlobni jeziki — izjavil v seji deželnega šolskega sveta, d a j e v 1 a d a že preveč p r i-volila Slovencem v jezikovnem pogledu, kar se dostaje srednje g a š o 1 s t v a. — To „poiulajciije* deželnega šolskega šolskega sveta Kranjskega je pač pomenbuo znamenje sedanjega časa. i'omladil se je pač ta deželni šolski svet, ali pouiladauje sape ne slutimo nikjer, niti v naravi niti v politškem življenju. Mrzlo, le-deuo-mrzlo sapo nam pošilja v deželo slavna koalicija in ta sapa je prerahlj tla tudi vrsto člaiiov slavnega ceželnega šolskega sveta Kranjskega! One slovenske rodoljube, ki se ne upajo upreti tej sapi, vprašamo dobrohotno: v katerem pogledu je pridobilo šolstvo na Kranjskem s tem, da se je izrinil veleč. g. Tomo Žugati ? V pedagogiškem ? Ne — saj je gospod Zupan izboren h o I-ii i k !!! V udrodnem ? Ne — saj je gospod Zupan med najplemenitejšimi slovenskimi narodnjaki!! V verske tu ? Ne — saj je gospod Zupan duhovnik po volji božji. Kdo je torej pridobil V Narod ne, pač pa — zistem mirodne mlačno s t i 1! Za „Uuzičnico". oziroma slovensku šolo darovali so nadalje: g.a Ponikvar 8 kron, g.a Korenčan 4 krone, g.a Peiko U kroni Milka M—eva 20 kron g.a Valenčič Ljudmila 0 parov nogovic, 6 parov zapestnic, 0 parov rokovic, in ti rutic. Za druifeo »v. Cirila in Metada so darovali : Janko Šabe^ ml. kit provzročitelj napitnice v veseli družbi na Devinščini 21 gld. 5r> nvč. — Vesela družba v gostilni Kravosovi darovala 2 gld. In nvč, kateri svoti j- pri lodal g. Kibarič še 1 gld. — G. Fran Valetič j<- nabral v gostilni Vodopiv-čevi 1 gld. G5 nvč., ker je bila novega leta dan 1 "pa slovenska propoved pri sv. Jakobu in sicer so darovali : 1'odgornik 15 nč., Vo-dopivec g.a Vodopive-, V. Kožeh, F. Zorn, 1. Golja u i, K. Sulic, Jlizondač, I. Znova, A. Me* molja in 1. ilavčer vstk po 10 nvč., A. Sulic 30 nvč. iu I. Krušič 20 nvč. Tej svoti sta pridodala g. Valetič 35 in Franja Va-letič 2u nvč. — Gosp. Aleksander Mahorfiič je doposlal 8 kron, koje se je nabralo po seji med starašini županije Nakelske. — Krčmar Vodoplvec je nabral med peki v svoji gostilni ob srečno dokončanem letu 1804 in v veselju na dobri postrežbi prisrčni dar družbi sv. Cirila in Metoda v znesku 4 gld. 79 nvč. in prižigale! plina so pridodali 60 nč. — Gosp. Andrej Zega iz Kazelj je doposlal 8 kron iu 20 nvč., katere so darovali pri veseli mizi Žegovi v Kazljah: vodja orožiliške postaje v Koprivi 2 kroni, g. dijak Zega Koprivški 1 krono, Bogdan Finderle 1 krono, g.a Katarina Zega 2 kroni, g.fina Lijzika Vran 1 krono, obitelj Zegova 1 krono iu g. Gnlič iz Koprive 20 nvč. Uprava južue Železnice za ljubljansko otobje. .Slov. N.' poroča da je uprava južue železnice v Ljubljani službenemu defini-tivnemu osobju povišala lokalno doklado do 70'Vo in na nasvet tain išujega načelnika povišala dnino vsem delavcem. K'j pa v Trstu ? Oskrba za voja&tvo. Domobransko niini-sterstvo odredilo je sporazumno z vojnim ministeratvom, da ima v letu 1895. vojni erar plačati za oskrbo vojakov ki so na popotovanju, od časnikarskega namestnika doli, v Trstu po 26-5 nč, drugod na Primorskem pa po 23 5 nč. odškodnine na dan. Stari drobif po 20 in 4 nč. prišel je torej z novim letom ob veljavo za promet in zatorej ga nikomur več ni treba vsprejemati. Do konca tega leta pa vsprejemajo ta denar vse cesarske blagajne in državni uradi ali kot plačilo (za davek itd.) ali pa ga zamenjajo. Bolnilki stroški za obolele delavce V smislu določbe zakona za bolniške blagajnice obvezane so iste blagajne, da plačujejo odškodnino za bolniško obskibo skozi 4 tedne bolnišnicam samim, odnosno deželnemu zakladu. Ako pa je bolezen trajala dlje časa. plačevala se je doslej dotična odškodnina bolnikom samitu. Pred nekaterimi meseci pa je odredilo ministerstvo za notranje posle, da morajo politiške oblasti zahtevati odškodnino za obskrbo bolnikov tudi v takih slučajih, v katerih je bolezen trajala nad 4 tedne. Proti tej naredbi uložile so 102 bolniški blagajni pritožbo na upravno sodišče, dedna teh pritožeb prišla je pred omenjenim sodiščem dne 30. in. m. v razpravo. Upravno sodišče je razsodilo, da je pritožba opravičena in je zajedno razveljavilo omenjeno mini-stersko naredbo kot nezakonito, ker določu zakon za bolniške blagajne z ozironi na humanitaren njegov namen in na njegov soci-jalno-politiški nam in, da se vračajo bolniško-obskrbni stroški bolnišnicam le za dobo najdalje 4 tednov. — S to principijelno razsodilo so ugodno rešene tudi ostale pritožbe; razsodba napravila j > v delavskih krogih nujpovoljnejši utis. Posojilnica v Cirknicl, zadruga z neomenjenim poroštvom, se je registrovala te dni. V odboru so gg.: Fran Š e r k o, predsednik ; Alojzij Pogačnik, namestnik ; Josip Mi-livc, Matevž Zavr^nik, Fran Zagorjan in Andrej Kren, vsi iz Cirknice, Fran Preinrov iz Martinjaka, Jakok Meden iz Begunj in Fran Keinšgar iz Žerovniee odborniki. Pretep s stražarji. Na novega leta dan zvečer razgrajal je težak Peter Zgrbiša (Sgherbissa) v gostilni, ki je v ulici al Bo-schetto hšt. 8. Gostilničarka poklicala je stražarja v pomoč, toda Zgrbiša se je stražarju tako ustavljal, da je moral priti še drug stražar pomagat prvemu in oba sta komaj ukrotila razgrajale«. Ko sta ga odvedla iz gosilne, pričel je pijanecudriliati po stražarjema, njemu sla prihitela na pomoč še Zgrbišin brat Dominik in pa težak Fran t'a-harija (Zaccaria). Dominik je prinesel iz gostilne stol, katerega je vihtel nad stražarjema. Da se ubrani pred napadalci, pote- tegnil je j« le i straž irjev sabljo in usekal Petra Zgrbiši po glavi. Ta se je zgrudil okrvavljen na tla. Pretep je s tein končal in stražarja odvedla sta vse tri razgrajalce k bližnjemu polic, komisarijatu v ulici Scnssa. Tje so poklica1! zdravnika iz z travniške postaje, ki je ot.ezal ranjenega, in ga poslal v bolnišnico, ostala dva pa so zaslišali na zapisnik in ju odposlali v zapor v ulico Ti-gor. V bolniSnico prihitel je tudi preiskovalni sodnik, toda ranjeni ni mogel spregovoriti b »sedice, ker j« bil bržkone vedno še pijan, liana je baje jako nevarna. Obnemogli starec. Navadno voščimo si drug drugemu „dolgo živlenjeV Kako .prijetno" pa je nositi težko breme let, o tem bi mogel kojo povedati 104 letni Josip Da-nev, stanujoč na Škorklji. Isti bil je te praznike prišel v mesto, a premagala ga je slabost in na borznem trgu zgrudil se je brez zavesti na tlak. Mimoidoči ljudje pokli-cali so Trevesa v pomoč in ta je odpeljal obnemoglega starca v svojo lekarno, kjer ga je zbudil iu okrepčal. Pozneje prišli so po starca njegovi sorodniki in ga odpeljali domov. .Ljubeznjiv* flost. Rodbina Scolarich, stanujoča v ul. del Solitario hšt. 4. povabila je na Silvestrov večer na večerjo 26letnega trgovskega pomočnika Avrelija Cazeloua, francoskega podanika, stanujočega v ulici Ri-borgo hšt. 13. Družba je veselo jedla in pila, vrli Cazelon pa se je menda preveč nasrkal božje kapljice. Začel se je prepirati z navzočimi, pograbil nož z mize in mahal okolo sebe, kakor da je zbesnel. SOletno gospo Kozo S. mahnil je z nožem po desni roki tako silno, da ji je prerezal žile. Njenega sina ranil je z nožem na glavi, a tudi Cazelon sam dobil je od prisotnih marsikatero po butici, Gospa S. hitela je na zdravniško postajo, od koder so jo poslali v bolnišnico, po „ljubeznjivega" gosta pa so prišli stražaiji in ga odvedli v varnost. Policijsko. Organi polic, komisarijata v ulici Scussa zaprli so 22letno »javno dobrot-nico" Angelo Fisin, italijansko podanico, katera je poslednji čas osleparila v Trstu več oseb. Vodja omenjenega komisarijata zaslišal jo je na zapisnik in jo poslal potem v preiskovalni zapor. — Včeraj zasačili so stražarji v ulici Ginlia 371etnega težaka Ivana Mattiacha iz Trsta, ko je vozili ročni vozi ček, katerega je bil bržkone l:je ukradel. Ker Mattiacha ni znal povedati, čigav je omenjeni voziček in kje ga je dobil, zaplenili so stražarji njega z vozičkom vred. — Organi polic, komisarijata v ulici Seusaa prijeli so včeraj že neštevilnokrat kaznovanega postopača Jerneja Starina iz Senožeč, starega 48Iet iu ga odvedli v zapor, ker jo bil isti pred leti že izgnan iz Trsta. — Minolo noč zaprli so SI21etnega težaka Karla D, iz Tr- sta kpr je na .ljudskem plesu" pretepa' n^ko TVrez» B inelli. Lepa »zabava* ! Najnovejše vesti. Dunaj 3. Deželni zbor je pritrdil nujnosti predloga Riehterjevega, da se znižajo dnevni stroški v dimj-tkih bolnicah za III. razred na 1 gld. za vsako glavo Arco 3. Oporoko pok. kralja Neapeljskega so otvorili dne 30. decembra. Čitanje je trajalo tri ure. Izvršiteljstvo oporoke je prevzel nadvojvoda Rajuer. Univerzalni dedič j^* grof Caserta. Skupno premoženje znaša več milijonov. Kraljici udovi je zagotovljen užitek velikega dela dedščine Voli U znašajo 880000 frankov v dobrodelne svrhe v Nea-pelju in Palerom in se je poverila razdelitev tamošnjim kardinalom. Mimo tega so v oporoki določena izdataa volila sorodnikom in služabnikom. Arco 3. Namestnik baron Merveldt je dospel včeraj, da se udeleži pogreba kralja Neapeljskega. Berotin 3. Oesar je vsprejel včeraj opo-lndne v slovo srbskega ministra za vnanje stvari Bogičeviča. Pariz 3. Listi javljajo: Zaprli so bivšega predsednikovega namestnika južne železnice Cerbelanda. Uvela se Je preiskava. TrJovln»Wo braojavk«. Eudimpiitn. Plenic« %a spornimi «00-162 PSfiiicR ■/..! jcKflu 189» 6.04 «1» 0.96 Qvo» n mlad 5 M -5 y7 JU motu S 25 -iV35. Koraza lUrt 5-00 do 5-70. P4»iiioa no t r o ti 7S kil. f. «-«5—B'«0. od 7» kil. t. «60 «65. o'I sO kil. f. Hfi,1-«70 o SI kil. f B 70 - l> 75. o,i 8« kit. fnr. fl'75—K 80. Ipi'nmii H 2 8 lo j proso fvOO—1>«0. Piunica: Sredij* ponudb«. I'oprat« ran jo dobro. Trj{ mali boljo, ceno puUjoČe. Pro lilo as j« 24.000 met atot. V roma: •nog, Praga. Norrtliiiiiv.ni Rlndkor r.n janurar f. 1185, februur f. ll.a.VSiieg Prnga. centrifugi nori, po-itatljan t Trit in n carino »red, odpoSiljater precaj f, 28--Jan. nmrc f. 28.----28.2.i Concas»<5 m jnuurar-inarc tU- — —*—. Četvorni ca junuor 29 75, V glavah (lodik) ca janurnr 75 Harro. Santo* «coil aturit^n r.n decaakar 88.50 en april 86 75 bolje. haabtrg. snnrtno rabo dra Uebera žhceokrep-|wwHču]očl eliksir (Tinct, chiuao norvoiica J^l — VuiHtvena znamka f i« — Htikteuiuo po gld. 1, 2 in S'60. Po lieiniikih in uritdnih predpisih pripravljenih v lekarni M. Fanta V Pragu (glavna zaloga): Lukirna 8«ra-vallo v Trstu; dulje: lekarna I. Zanetti v Tratu; stara c. kr. vojnika lekarna na Dunaj«, Štefani-p!atz, kakor tudi v drugih lekarnah. FRIDERIK # SIEMENS Dunaj. Tovarna o. i, prir. aparatov za rmvilljar« ii| kurjavo. IX/2. Alsei'Htra*fte 20. Najnovejšu plinova N>etilj-;n r..i zunanjo razsvetljavo i asr r Regenerativni plinov solncni gorilec S 75 odut- tkov c"iieji, kak'T elektnIJie l-očno »vutiljkf, »v duj»« njim jednako svetlobo. Nadalje ct dvorane, delavnico, priidajalnlc > i. t. d atarolzkuftene vontilujoće re-generativne plinove avetlljke UM- plinove svetiljke v steklu, katere se morejo ruliiti povao ii in ho pri f erne za vso tiluAajc. Uv>-done so po vit»«n svetu. 1 JAH-i Ceniki ln proraiuni zaatonj. WM Glavni zastopnik za M: HENRIK VAG1R, Via Carintia i Uaopel zaatonj ln franko! azgrejcDanfe sfanoDanj, kakor tudi cerkvi. Sol, dvoran, prostorov itd. Je mogoč« le po Sicaiens-oviui m gas (plin) prirejHiim pečini ki se lahko tjrrjrjo brez oglja, l»r«*z pepela, brez s»j. brr/. amradu, no najprl-kladneje i najzdraveje vslud vazppoBtujooe se gorkoto S Najboljia pef ka-- se dostaje moći razgrojevnnja ali trpcžuotU. Mnogo najboljših jtvlzuunj. '»j FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, 1X2 C kr. priv. tovarna aparatov za razsvstljava in kurjavo. IALOQA V TJ'SITU TVftSKI C?arX Gffeinitz Meff^n-1 BMHMMMHBMHMBMMBBBliaMMgM Lastnik politićnu društvo .Ediuodt* — lzda>atelj iu uuguvurm urndmk : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.