PoMni urad !0M Cetovec — Vertagspostamt M!1 Ktagenfur! tihaja v Cetovcu — Erseheinungsort Ktagenturt Posamezni izvod t.SO !i)., mesečna naročnina 5 čiiingov P. b. b. Štev. 29 (1668) Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu je končala svoje delo Kakor smo ie poročati v zadnjem iistu, je bita v dneh od 10. do 14. juiija 1974 v Trstu Mednarodna konferenca o manjšinah. Gre brez dvoma za največjo tako prireditev po drugi svetovni vojni, saj se je zbraio na tem mogočnem zboru nad 800 udeieiencev, ki so prediožiti nad 1.200 referatov in tez in na kateri se je ogiasiio k besedi nad 300 govornikov. Konferenca je deiovaia v treh sekcijah in sicer je v prvi obravnavata jezikovna, kuiturna in ioiska vprašanja, v drugi skupini socioekonomske probieme in v tretji skupini pravno-ustavne aspekte manjšinskega vprašanja. Kakor je biio v zakijučnem komunikeju povedano, naj bi bii kongres šeie začetek in je nameravano, da se ustanovijo posebne staine komisije, ki naj nadaijujejo deio v tesnem sodeiovanju in pripravijo nadaijnje srečanje manjšin in ustanov ter strokovnjakov, ki se bavijo z manjiinskim vpraSanjem. Kakor koii ie se bo razvijaio nadaijnje deio, je vendar ie sedanji kongres veiikega pomena in to iz treh vidikov: 4. Kongres je manifestira) vedno večje svetovno zanimanje in spioS-no zavzetost za probleme raznih manjšin, ki se ne obravnavajo samo v svetovnih torumih, kakor so OZN in njeni različni pododbori, Evropski svet in posamezna mednarodna manjšinska združenja, marveč so ta vprašanja vedno bolj predmet zanimanja tudi znanosti in sredstev javnego obveščanja. Tako so v Trstu sodelovali najbolj znani znanstveniki, ki se bavijo s temi vprašanji in so bili vrženi v prostor poleg mnogo znanih stališč nove, čestokrat zavidljive in smele ideje reševanja in prikazani različni modeli od vzorne zaščite norodne skupnosti kot celote pa do najrazličnejših oblik individualne zoščite pred diskriminacijo. Pri vsem tem je prišlo jasno do izraza, da individualna zaščita, to je zaščita posameznika, zlasti v obliki splošnih ustavnih določii o enakosti pred zakonom ne zadostuje, marveč je potrebna kolektivna zaščita to je zaščita narodne skupnosti kot celote. Po drugi strani pa tudi ni mogoče reševati probleme vseh manjšin po enakem modelu, marveč ima — in to je bilo pre- pričljivo iznešeno — vsaka manjšina svoje posebne, svojevrstne probleme, ki zahtevajo tudi tem posebnostim in tej svojevrstnosti odgovarjajoče posebno, svojevrstno reševanje. 2. Druga pomembnost kongresa je biia v možnosti obnavijanja že obstoječih in navezovanja novih kontaktov z različnimi manjšinami in posameznimi strokovnjaki. Pri teh kontaktnih razgovorih je prišlo do medsebojne izmenjave mnenj in izkušenj v borbi za manjšinske pravice. Vedno spet je bila izražena želja po stalni povezavi in stalnem medsebojnem obveščanju, med sorodnimi manjšinami in manjšinami sosedne regije pa je prišlo tudi do konkretnih sklepov glede bodočega sodelovanja. Tako smo koroški Slovenci razumljivo bili v stalnih stikih z raznimi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, s predstavniki manjšin v Jugoslaviji, pa tudi s predstavniki avstrijske manjšine v Južnem Tirolu, katere poznani in odlični predstavnik senator dr. Volger je o priložnosti srečanja novinarjev, ki jih je povabil „Pri- Krvav prevrat na Cipru V ponedeljek so pod vodstvom grških oticirjev vojaki strmoglavili ciprsko vlado in javili, da so umorili predsednika republike, nadškota Makariosa. Vendar se je pozneje zvedelo, da je Makarios preko Malte direktno odšel v New York, kjer se bavi varnostni svet OZN o prevratu na Cipru. Makarios je obdolžil Grčijo, da je zadolžila krvavi prevrat. Armada je prevzela oblast in neprestano po radiu svari pred poskusom upora in vsak odpor kaznuje s smrtjo. Ciper je mlada država, saj se je šele leta 1960 otresla kolonia-tizma in dosegla neodvisnost. V boju za svobodo in neodvisnost Cipra je igrat nadškof Makarios odločilno vlogo. Kot predsednik republike Cipra je zasledoval politiko nevezanosti in odločno podprl osvobo-diina gibanja v Aziji in Afriki. Odločno se je zavzemal za boj palestinskega in arabskih narodov proti izraelskemu cionizmu. Čeprav majhna država, je Ciper v sredozemskem morju važna strateška točka, kjer ZDA in Sovjetska zveza že dolga leta tekmujeta za vojaško premoč. Vse kaže, da so grški oficirji delali v interesu NATO in ZDA ter da stojijo v ozadju krvavega prevrata predvsem ameriški interesi in ameriški CIA. Makarios je spoznal nevarnost, kii preti od velesil in se do zadnjega branil proti vsakršni hegemoniji. Se pred kratkim je dejal, da .se bomo (Ciprioti) zoperstavili vsem, kii nam hočejo nalagati rešitev problema, ki ni v našem interesu. Prepričani smo, da v našem uporu in v našem boju za obrambo neodvisnosti, suverenosti in enotne države nismo sami. Mi imamo podporo vseh demokratičnim načelom zvestih držav." Borba za neodvisnost, svobodo in suverenost republike Cipra se bo gotovo nadaljevala! morski dnevnik" izrecno poudaril solidarnost Južnih Tirolcev z borbo Slovencev v Italiji in Avstriji za njihove nacionalne pravice in zagotovil tudi tozadevno podporo. 3. Najvažnejši dejavnik kongresa pa je brez dvoma bii na propagandistični ravni. Manjšine so imele priložnost, da prikažejo svojo situacijo in opozorijo svetovno javnost na svoje odprte probleme. In te propagandistične vrednosti kongresa ni mogoče prezreti in se je ne sme podcenjevati! Saj smo tudi koroški Slovenci lahko s svojim aktivnim sodelovanjem z referati in v diskusijah, pa tudi z razdeljevanjem nove knjige .Slovenci na Koroškem" in z drugim informativnim gradivom opozorili svetovno javnost na naša pereča vprašanja in prikazali v vseh treh navedenih komisijah nezadovoljivo stanje. Pri tem je treba poudariti, da smo koroški Slovenci desetkrat nastopili kot referenti ali diskutanti in to s prispevki, ki so bili na splošno ocenjeni kot znanstveno utemeljeni in stvarni. Zato je tudi nastop predstavnikov večinskega naroda', ki sta oba reagirala bolj emocionalno in ne ravno na koncilijanten način ponavljala stereotipne trditve, da je naše vprašanje več ali manj pravno že rešeno in da gre samo še za malenkostna odprto vprašanja, nam bolj koristil kot škodoval. Udeleženci kongresa so tako iz ust predstavnikov večinskega naroda lahko ugotovili, da te-ta ne kaže preveč razumevanja za naše vprašanje, in iz njunega iznašanja lahko sklepali na pravilnost in utemeljenost našega prikaza. To ne sledi iz pripomb, ki jih je na iznašanja drugega predsednika koroškega deželnega zbora dr. Wolfganga Mayerhoferja vplete) v svoj govor komunistični poslanec tržaške pokrajine Mario Colli, marveč tudi iz razgovorov s številnimi predstavniki različnih manjšin, ki vsi so z začudenjem vzeli na znanje trditve predstavnika koroškega deželnega zbora in opazovalca urada zveznega kanclerja, češ da sta govorila za udeležence kongresa o manjšinah pač jezik kakršnega so vajeni s strani večinskih narodov na sploh in tu še posebej z — rahlo povedano — pomanjkljivim razumevanjem za stvarno prikazane probleme slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Poslanec Colli je to iznašanje imenoval zastarelo, ki prikazuje miselnost iz leta 1900, ne pa miselnost dobe, ko postajajo človekove pravice vedno bolj splošno načelo vseh civiliziranih narodov. Koroški Slovenci smo na izvajanja dr. Mayerhoferjai odgovorili, nismo pa imeli priložnost, da bi odgovorili tudi na ponovno trditev opazovalca urada zveznega kanclerja, da je vprašanje več ali manj v celoti rešeno. V svojem govoru je v bitsvu ponovit postavljanje avstrijskega predstavnika pred komitejem OZN za odpravo vseh vrst rasne diskriminacije v aprilu tega leta in zastopnika Avstrije na manjšinskem seminarju OZN v Ohridu, očitno v pričakovanju, da svet pač verjame, čimvečkrat se nekaj trdi. Iz reakcije med udeleženci kongresa, ki smo ji bili priča, pa se ta želja ni izpolnila in nikakor ni naletela na razumevanje. Pač pa smo koroški Slovenci, ker nismo imeli več možnosti replike, odgovorili v posebnem dokumentu, ki smo ga predali sekretariatu kongresa. Ta odgovor je na ta način postat del obsežnega gradiva kongresnega dela, ki bo svoječasno objavljeno. Imamo moderno" ustavo Prejšnji teden je koroški deželni zbor soglasno sprejel reformo deželne ustave. Reforma je bila važna, saj je ustava, takšna kot je bila v veljavi, nastala že leta 1930. Reforma je postala važna predvsem zato, da se ustava prilagodi spremenjenim ekonomskim in političnim oblikam Koroške. Iz dejstva, da je bila reforma sprejeta soglasno, je razvidno, da med različnimi strankami v deželnem zboru ni nobenih temeljnih razlik, saj so novi obliki ustave lahko vsi dali svoj .placet". Od FPO preko OVP tja do SPd. Da se pravni položaj koroških Slovencev s to reformo ustave ni spremenil je bilo pričakovati že prej, saj po logiki meščanskih strank ne more biti zapisano in zapečateno kar biti ne sme. Saj vsaka meščanska ustava zrcali samo težnje in politiko vladajočega razreda, nikakor pa ne teženj, zahtev in pravic širokih množic ljudstva. S to reformo ima Koroška menda najmodernejšo ustavo vseh avstrijskih zveznih dežel (tako vsaj po mnenju Kleine Zeitung). Ker pa ni moderno imeti v svoji deželi narodnostno manjšino, ki se zavzema za njihove legitimne in prav tako zapisane in zapečatene pravice, se jo kratkomalo prezre. Slovenci pa bomo moderni ustavi nakljub le še ..konzervativni" dovolj, da se bomo z naprednimi ljudmi sosednjega naroda borili za vse pravice ki nam gredo, naj so zdaj zajete v novi moderni ustavi, ali pa tudi ne. Saj imamo koroški Slovenci zagotovljene pravice v členu 7 državne pogodbe, ki Avstriji nalaga dolžnost, da jih izpolni. Močno zanimanje za položaj naše narodne skupnosti na raznih mednarodnih forumih, bo pristojne organe prisililo, da končno rešijo in izpolnijo obveznosti, ki so bile dane leta 1955. 7%ov v Romunki Prejšnji leden se je mudil predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz - Tifo na državnem obisku v Romuniji. Povsod kamor je prišel, ga je romunsko ljudstvo prisrčno sprejelo in fako dokazalo prijateljska čustva, ki jih ima do narodov Jugoslavije. Saj zasledujeta Jugoslavija in Romunija podobno politiko, ki izvira iz prav fako podobne zgodovine. Obe državi sfa dosegli neodvisnost v herojskem boju proti fašizmu. Obe državi sfa po koncu vojne ukrenili miroljubno in demokratično pof in jo zasledujeta še danes. Obe državi se branita, da bi prišli pod posredno ali neposredno hegemonijo Sovjetske zveze, ki se z dneva v dan bolj prizadeva razširiti svoj vpliv na politiko Jugoslavije in Romunije. V tem upravičenem boju proti vsakršni hegemoniji se obe državi medseboj podpirata. V pogovorih, ki sta jih vodilo predsednika Tito in Ceaucescu, sta se menila o mednarodni situaciji in razširitvi medsebojnega sodelovanja. Po svoji vrnitvi iz Bukarešte je predsednik Tito na beograjskem letališču dejal ,da so bili pogovori tudi to pot zelo prisrčni in odkriti in da so potekali v ozračju vzajemnega sodelovanja in spoštovanja." Oba državnika sta izrazila zadovoljstvo nad stalnim razvojem gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Romunijo, a sta hkrati tudi ugotovila, da je možno in potrebno le-to še razširiti. Tako sta se med drugim pomenila o industrijski kooperaciji, specializaciji proizvodnje in skupnemu nastopanju na svetovnem tržišču. Zelo pomembno za gospodarstvi obeh držav in tudi za njune skupne odnose pa bo skupno izkoriščanje hidroenergetskega potenciala Donave. Državnika sta se tudi dogovorila o razširitvi znanstvenega in tehničnega sodelovanja in o poglobitvi kulturne, prosvetne in turistične izmenjave. V oceni mednarodne situacije ni bistvenih razlik med pogledi Romunije in Jugoslavije na odprta vprašanja. Tito in Ceaucescu sta ugotovila in potrdila stališče, da mednarodni mir lin varnost temeljita na doslednem uresničevanju načel spoštovanja nacionalne neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, enakopravnosti in vzajemne kor&ti, ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, na neuporabi sile 'in reševanju sporov po mirni poti. Nobena država, bodisi še tako velika in močna nima niti najmanjše pravice, da bi negirala ta načela. Pozitivno sta se oba državnika tudi izgovorila nad konferenco o evropski varnosti. Ugotovila sta, da bo varnost v Evropi možna šele, če bodo vladali takšni odnosi, ki bodo zagotovili .popolno varnost ter svoboden in neodvisen razvoj sleherni državi ter razvijanje enakopravnosti -sodelovanja med suverenimi državami." Tito in Ceaucescu sta pozdravila ustavitev ognja na izraetskoarabskih frontah. Poudarila sta, da se mora Izrael takoj umakniti z zasedenih arabskih ozemelj in da ima arabsko ljudstvo Palestine pravico do samoodločbe in ustanovitve samostojne države. Predsednika sta zahtevala enakopravno udeležbo predstavnikov palestinske osvobodilne organizacije v reševanju krize na' Bližnjem Vzhodu. Uspešni obisk Tita v Romuniji je gotovo doprinesel velik del k razvijanju prijateljstva med ljudstvom Romunije in narodi Jugoslavije in nakazal pozitivnost medsebojnega sodelovanja. V Sloveniji pospešujejo proizvodnjo mieka Sociaii:tična repubiika Siovenija, ki veija za najboij industrijsko v Jugosiaviji, je biia še pred nedavnim pretežno kmetijska dežeia. Danes je deiež kmetijstva zeio nazadovat, itevito potrošnikov, ki iivijo izkijučno od kmetijske proizvodnje pa se je zeio povečaio. Že zi tega dejstva iahko skieparno, da igra kmetijstvo danes važno in pomembno viogo, saj mora prehraniti vedno večje števiio prebivaicev. Trenutno so na področju proizvodnje mieka težave, ki jih je biio treba odpraviti aii vsaj ubiažiti. Vsekakor je biia cena proizvajaicev mieka tako nizka, da so deiaii ceio z izgubo, cena miečnih proizvodov pri konzumentih pa je itak visoka dovoij, da bi jo ne kazaio povišati. Da bi odpraviti oziroma ubiažiii težave v proizvodnji mieka, je skupščina SR Siovenije pred nedavnim sprejeta zakon o pospeševanju proizvodnje mieka. Po tem zakonu je izvršni svet dotočil, da bodo rejci krav v družbenem sektorju in kooperaciji od 1. julija naprej dobivali poleg redne premije (0,30 dinarja) še dodatno v višini 0,20 din za liter mleka. Poleg tega pa bodo družbeno mlečne farme dobivale še namenski prispevek za modernizacijo mlečne proizvodnje — 0,30 din pri litru mleka. Kljub temu, da so sprejeti ukrepi v tem trenutku najboljša rešitev, pa takšen ali podoben način reševanja problemov v kmetijstvu ne bi smel postati vsakdanjost oziroma podlaga za nodaljno reševanje tega vprašanja. Do konca leta bo za kritje uvedenih premij treba zagotoviti 25 milijonov din, kar predstavlja ogromno vsoto denarja, ki jo bo treba zbrati ali vzeti drugje. Kljub ugodnostim s premijami pa živinorejci poudarjajo, da je namenska premija za modernizacijo mlečne proizvodnje premajhna in da si z njo ne bodo veliko pomagali in zahtevajo še več. Morda namenska premija res ni rešitev za mlečno proizvodnjo, je pa spodbuda, ki naj bi proizvodnikom mleka omogočila boljšo povezavo s predelovalnimi in trgov- skimi podjetji, ki naj bi bila v tem, da bi skupno našli ugoden izhod iz trenutne situacije. Sedaj bi bil tudi ugoden čas za iskanje dodatnih dejavnosti, ki bi organizacijam združenega dela zagotavljale rentabilnost, kar je seveda temeljni namen republiške pomoči. Razumljivo je, da pri obravnavanju in sprejemanju novega zakona ni šlo vse gladko, vendar pa je treba priznati, da so sprejeti ukrepi vsaj do sedaj, najboljši. Razmere v proizvodnji mleka so namreč res zelo kritične. So primeri, ko imajo rejci krav pri litru mleka dinar in več izgube, po drugi strani pa so tudi potrošniki tako prizadeti, da mleka kot osnovne hrane res ne bi kazalo podražiti. Sicer pa namen teh ukrepov ni v tem, da ščiti zgolj potrošnika, temveč je seveda tudi v tem, da delovni ljudje v kmetijstvu tokrat ne ostajajo sami s svojimi težavami. Premije so zanje nova spodbuda za doseganje še boljših rezultatov v mlečni proizvodnji. V 8 letih ho dograjena turska avtocesta Največja, posebnost v gradnji avstrijskih avtocest je vsekakor Turska hitra cesta, ki se od avstrijsko-nemške državne meje pri Solnogra-du, vije preko obeh mnogočnih pogorij — Radstatter Tauern in Visokih Tur — do Be-ijaka, kjer se združi z Južno hitro cesto, ki peije z Dunaja preko Gradca v Beljak. Na tej avtocesti je bilo treba zgraditi več predorov, med njimi dva večja — Turski predor (Tauerntunnel) in predor skozi Kačjak (Kaschbergtunnel). 186 km dolga Turska cesta bo zgrajena do 1982. leta. Arhitektonsko in pokrajinsko čudovito načrtovana cesta je grad-beno-tehnično razdeljena na dve območji — na nižinski in gorati odsek. Ker za izgradnjo te ceste vlada veliko zanimanje in so izgledi da bo kmalu dograjena, vas hočemo seznaniti s trenutnim stanjem in vam posredovati tozadevne informacije, ki vas bodo prav gotovo zanimale. Pričnimo kar z nižinskim odsekom: 8 km dolga cesta na področju Solnograda med Walsom (Goiser Dreieck) in Anifom, je že od leta 1939/1959 v prometu, prav tako 22 km dolgi pas med Anifom in Gollingom od leta 1972 naprej. 7 km dolga cesta med Gollingom in Stengenwaldom, ki je trenutno še v gradnji, bo po vsej verjetnosti dograjena še letos v jeseni. Na tem območju so skozi pogorje Tennengebirge in Hagengebirge morali zgraditi dva predora — Ofenauertunnel, dolg 1,4 km in Hieflertunnel, dolg 2 km. Med krajema Werfen in Eben im Pongau, ki sta oddaljena med seboj 9 km so zgradili tri predore (dvojčke) — Brentenbergtunnel 2x0,6 km, Zetzenbergtunnel 2x0,6 km in Halbersberg-tunnel 2x0,8 km. Cesta s predori bo zgrajena predvidoma v letu 1977. Za 18 km dolgo cesto med Werfnom in Eben im Pongau, so načrti tik pred zaključkom. V načrtu je tudi izgradnja predora Reithtunnel 2x0,4 km. Z gradnjo bodo začeli drugo leto in jo hončali v letu 1982. Na gorskem odseku gradnje Turske hitre ceste pa je stanje sledeče: Na 44 km dolgem območju med krajema Eben im Pongau in St. Michaelom (Lungau) dokončujejo grad- Tudi We!s se pripravlja na sejem Prezidij sejma v Welsu je na svoji seji 31. maja 1. I. Sprejel soglasen sklep, da podeli gospodu komercialnemu svelniku Adalberlu Hallingu časlni prstan sejma v Welsu. Te časti je gospod Halling deležen zaradi svojih zaslug, ki jih je imel pri organizaciji in Izvedbi sejma za mesne izdelke v okviru sejma v Wetsu. Saj si je bil sejem v We)su vedno na jasnem, da je uspeh vsakega sejma odvisen predvsem od uspešnega sodelovanja med vodstvom sejma na eni in strokovnimi organizacijami in zbornicami na drugi strani. Gospod Halling je veliko doprinesel k dobremu sodelovanju med sejmom v Welsu in mesarsko zvezno ceho. Sejem mesarskih izdelkov v okviru sejma v Welsu je eden najpomembnejših v Evropi. Prvič je bil v Welsu I. 1968. Takrat je ime) svoje prostore v hali 6 in se ga je udeležilo 66 razstavljalcev, od teh jih je 31 prišlo iz inozemstva. Danes pa obsega sejem že površino 4400 m^, kjer razstavlja 97 razstavljalcev, od katerih jih pride 55 iz 10 tujih držav. Leta 1972 je 61 "/o vseh avstrijskih mesarjev obiskalo ta strokovni sejem v Welsu. njo 6,4 km dolgega predora Tauerntunnel. Skozi ta predor se bo začel odvijati promet že drugo leto poleti. Na 9 km dolgi razdalji med St. Michaelom na Štajerskem in Renn-wegom na Koroškem so pod Kačjakom (Katschberg) zgradili 5,4 km dolg predor, ki ga bodo še letos zgodaj pozimi predali prometu. Med Renntvegom in Sovodnjami (Gmiind) bodo po letu 1975 začeli graditi cesto in jo končali najkasneje v letu 1982. Načrtovana cesta med Sovodnjami in Beljakom, ki spada v območje nižinskega odseka, je deloma v gradnji, deloma pa v načrtovanju. 15 km dolga cesta med Sovodnjami in Spittalom je v gradnji, končana pa bo 1976 leta. Končan oz. že v prometu je cestni obvoz mesta Spittal. Bodočo cesto med Spittalom in Beljakom pa še načrtujejo, dogradili pa naj bi jo po letu 1982. Od zgoraj navedenih cest — načrtovanih, že zgrajenih in v gradnji — odpade na nižinski odsek 116 km, na gorati pa 70 km hitrih cest. Stroške za gradnjo Turske ceste nosita Zveza (Bund) in Delniška zveza Turske avtoceste. Za oba že opisana nižinska odseka nosi stroške Zveza in sicer iz zveznega davka za mineralna olja, za gorati odsek pa Delniška družba Turske hitre ceste (Tauernautobahn AG) s sedežem v Solnogradu. Slednja ima za delničarja Zvezo s 60 "/o in deželi Koroško in Solnograško z 20 "/o. Za težavnejši gorati odsek turske avtoceste znaša proračun 8,5 milijarde šilingov, od tega odpade samo na oba velika predora 2,5 milijarde šilingov. Seveda bi bilo pri vsem lem napačno in nespametno, če bi se v bodoče zanašali samo še na premije. Konec koncev bi moralo postati jasno, da morajo te probleme reševati tisti, ki so neposredno zainteresirani za mleko — najprej rejci krav, mlekarne, trgovina in potrošniki in šele nato republika in država. Vsekakor takšne intervencije v prihodnje ne smejo in ne morejo postati navada in vsakdanja praksa. Da ta ugotovitev ni zrasla na slovenskem zeljniku, marveč da velja za vsako zdravo gospodarstvo, ni treba posebej poudarjati. Dejansko je tako, da je vsako gospodarstvo, ki ga je treba .špikati" z injekcijami, .bolno" gospodarstvo. Gorenjski sejem v Kranju Od 9. do 19. avgusta bo v Kranju tradicionalni XX!V. mednarodni GORENJSK! SEJEM, ki bo kakor trdi prirediteij, še bogatejše in pestrejše opremijen od prejšnjih. Za sejem so v Savskem iogu v Kranju na novo urediti 2000 m* zunanjih razstavnih površin, ki so namenjena predvsem za razstavo kmetijskih strojev, in druge kmetijske mehanizacije; razstavijo)! pa bodo tudi gradbeni materia), gradbene stroje in motorna voziia. V pokritih haiah pa bodo tudi tokrat raz-stavijaii biago za široko potrošnjo. Poteg števiinih domačih, bodo ietos na sejmu razstavijaia tudi podjetja iz skoro vseh držav zahodne Evrope in nekaj razstavijat-cev iz Azije. Avgusta bo spet avstrijski lesni sejem v Celovcu Letošnji avstrijski tesni sejem bo od 10. do 18. avgusta na znanih prostorih sejmišča v Celovcu. To bo 23. sejem te stroke, ki se odvija v Celovcu in sodi po svoji pomembnosti med najvažnejše v Evropi. Upravičeno ga označujejo kot izložbo avstrijskega gospodarstva in središče evropskega lesnega trgovstva. 2e dejstvo, da na sejmu sodeluje vedno večje število velikih podjetij, kar prireditelje sooča s problemi pomanjkanja prostorov in vedno večje zanimanje oticialnih inozemskih institucij, upravičujejo zgornje ugotovitve. Letošnji avstrijski lesni sejem v Celovcu lahko razčlenimo na splošni blagovni sejem, strokovni lesni sejem, posebne razstave in na vetik del paralelnih prireditev. V okviru posebnih razstav bodo letos zopet — to je zdaj že desetič — zgradili posebno sejemsko žago, ki bo nudila strokovnjakom in interesentom tu- in inozemstva možnost informiranja o najnovejših dosežkih tehnike na tem področju. Čeprav že desetič, je vendarle letošnja jubilejna sejemska žaga popolnoma novo koncipirana. Žagi je namreč priključen prostor za transport hlodov, tako da bo mogoče zasledovati popoln delovni potek — kakor pri vsaki žagi v praksi. Razume se, da je ta žaga zgrajena na najvišjem nivoju današnje tehnike. Kot druga posebna razstava pa je letos pripravljeno posebno sejemsko mizarstvo in sicer gradbeno mizarstvo, ki se bo v prvi vrsti bavilo s produkcijo oken. Vsi interesenti se bodo lahko informirali pri posebnih strokovnjakih, ki jih bodo poučili ne le splošno, ampak jim bo dana tudi možnost za individualne nasvete o specialnih vprašanjih. Najvažnejša izmed številnih vzporednih prireditev pa bo prav gotovo mednarodni simpozij, ki bo v dneh med 12. fin 14. avgustom na temo: .Več lesa z gnojenjem — tudi v pogorju", kjer bodo diskutirali številni strokovnjaki iz lesnega gospodarstva. Simpozij bo zaključen z ekskurzijo, ki bo nudila posebne intormadije o gozdni situaciji v gorovju in kjer bodo debatirali tudi o zaščiti okolja. Prav tako pomembno bo letos že 12. zasedanje evropskih strokovnih novinarjev za les, kjer bodo odlični eksperti govorili o posebni tehniki lepljenja lesa v gradbeništvu. Za posebno aktualnost bo skrbel šesti avstrijsko-italijanski dan tesne trgovine, na katerem se bodo zastopniki obeh držav posvetovali o gospodarskih in trgovsko-poli-tičnih vprašanjih obeh dežel. Sesti avstrijsko-italijanski dan bo prav gotovo prispeval k razširitvi in poglobitvi medsebojnih odnosov ter medsebojnega sodelovanja. Kakor že v preteklih letih, bodo tudi letos razne države na 23. avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu zastopane s kolektivnimi razstavami. Tako bodo letošnji sejem zaokrožile reprezentativne razstave ZR Nemčije, Jugoslavije, Italije, Madžarske in Poljske. Vsekakor bo 23. avstrijski lesni sejem v Celovcu nudi) potrošniku obširen pregled na področju lesne tehnike in industrije. P0Sm0K€0)SVHU DAMASK. — V razdejanem sirskem mestu Kuneitri je pred nedavnim bila seja mestnega sveta, prva po sedemletni izraelski okupaciji. Sklenili so, da bodo mesto, ki so ga Izraelci skoraj popolnoma porušili, čimprej obnovili, predvsem pa poskrbeli za živež in zdravstveno varstvo prebivalstva. BUDiMPEŠTA. — Iz Nemške demokratične republike bo do konca leta prispela na Madžarsko prva skupina nekaj sto delavcev, ki bodo ostali dve do tri leta na delu v madžarskih industrijskih podjetjih. Pozneje bo to število naraslo na dva do tri tisoč. Doslej so hodili samo madžarski delavci v NDR. V NDR je bilo od leta 1967 do letos na delu približno 25.000 madžarskih delavcev. LJUBLJANA. — Seizmografski astronomski observatorij na Golovcu je od prvega potresnega sunka na Kozjanskem zabeležil že vrsto potresnih sunkov, ki so predvsem v krajih Grobelnega, Šmarij pri Jelšah, Zibki in Podčetrtku povzročili ogromno materialne škode. Za čimprejšnjo popravo škode nastale na potresnem področju — ki gre že v desetine milijonov dinarjev — so sprožili zbiralno akcijo in v podjetjih po Sloveniji in tudi drugih republikah že zbirajo sredstva, namenjena za pomoč prizadetim krajem. OMSK. — Sibirska reka Irtiš, ki je znana po tem, da je navadno zelo mrzla, je letos topla kot še nikoli v zadnjih petdesetih letih — saj ima njena temperatura kar 28 stopinj Celzija. Tudi na sploh je v Sibiriji letos silno vroče. Nad celotnim porečjem Irtiša znaša temperatura že skoraj tri tedne 36 stopinj Celzija. CHiKAGO. — Znanstveniki univerze v Chicagu so umetno vzgojili celice srčne mišice. Ko bodo tehniko izpopolnili, bo po njihovem prepričanju moč dobiti celice, s katerimi bodo nadomestili obolele dele srca. Zdrave celice srčne mišice bi obolelemu srcu vrnile poprejšnjo moč in prožnost in mu s tem podaljšale življenje. Izognili bodo se tudi nevarni zamenjavi vsega organa. Poskrbeli bi za ,banko srčnih celic", tako kot so v svetu že banke za zamenjavo nekaterih drugih človeških organov in tkiv. SEUL. — Vojaško sodišče v Seulu je obsodilo na smrt sedem znanih levičarjev, obtoženih, da so hoteli strmoglaviti režim. To je bilo prvih sedem ljudi, obsojenih na smrtno kazen, odkar je južnoameriški režim januarja letos začel obračun z intelektualci, s pripadniki opozicije in s študentskim gibanjem. Med obsojenimi je tudi 50-letni vodja prepovedane ljudske revolucionarne stranke, To Je-džong. MOSKVA. — Tiskovna agencija „TASS" je sporočila, da bo potovanje vesoljske ladje „Sa!jut-3" z dvema sovjetskima kozmonavtoma, trajalo še teden dni. V kratki informaciji sporoča tudi, da je delovanje vesoljske postaje dobro in da se kozmonavta izvrstno počutita. Iz Sovjetske zveze tudi sporočajo, da so trije ameriški astronavti Staford, Brand in Slayton, ki se bodo čez dvajset mesecev s kapsulo Apollo združili s sovjetsko vesoljsko ladjo Sojuz, odpotovali iz Sovjetske zveze. V ^zvezdnem mestu", ki leži v bližini Moskve, so se več kot dva tedna pripravljali na skupno vesoljsko akcijo. NEW YORK. — Ministrstvo za zdrav- stvo in vzgojo ZDA je sporočilo, da ie med ameriško mladino bolj priljubljen alkohol, kot pa „toliko opevana" marijuana. Minister za zdravstvo Caspar Weinberger je izjavil, da se je število mladih Američanov, ki so podvrženi alkoholu toliko povečalo, da postaja ta pojav že univerzalnega značaja. Sporočilo odkriva še, da pretirano uživanje alkohola povzroča tudi rakasta obolenja. Mladi Američani imajo raje pivo in vino kot pa žgane pijače, predvsem zaradi nižjih cen, pa tudi psiholoških vzrokov, saj starejša generacija predvsem uživa žgane pijače. Ministrstvo za zdravstvo še sporoča, da je okrog 5 odstotkov ameriških študentov alkoholikov; pri 23 odstotkih obstoja nevarnost alkoholizma, dvakrat toliko študentov pa namesto marijuane uživa alkohol. KRAGUJEVAC. — V prvem polletju je tovarna „Crvena zastava" izdelala 71.844 vozil ali 29 odstotkov več kot lani v istem času. Kljub temu pa tovarna ni izpolnila plana. Vzrok je v slabši prodaji vozil doma in v tujini. V prvem polletju so planirali izvoz 22.900 avtomobilov, izvozili pa so jih komaj 1858. V tovarni in trgovinah ima ..Zastava" na zalogi okrog 13 tisoč vozil. Za drugo poletje so že sklenili pogodbe za 13.000 avtomobilov. BERLiN. — Jeseni leta 1975 bo v Berlinu svetovni kongres žensk. Razpravljali bodo o zbiranju vseh političnih in družbenih sil, ki naj se s skupno akcijo zavzemajo za to, da bodo ženske imele v družbenem življenju vlogo, kakršna jim pripada. Prevod avstrijskega avtorja v siovenščino Tudi ZKPO Slovenije poziva k boju za pravice Siovencev v itaiiji Literarni klub Slovenj Gradec in Kulturna skupnost Slovenj Gradec od lani naprej izdajajo literarno edicijo Odsevi, katero urejajo Tone Turičnik, Niko R. Kolar, Vinko Ošlak, Ivanka Hergold, Vladimir Gajšek, Franc Pečnik !in Silva Breznik. Odsevi so sicer izhajali tudi prej, vendar v drugi uredniški zasnovi. Takrat so v eni številki objavljali različne avtorje, medtem ko je po novem konceptu celotna številka posvečena enemu avtorju in torej gre za samostojna literarna deta. V tej obliki je doslej izšlo že nekaj avtorjev, med njimi Ivanka Hergold, Vladimir Gajšek in Niko R. Kolar. Zadnja številka pa predstavlja avstrijskega pesnika Petra Pavla Wiplingerja. Pod naslovom Znaki časa, objavlja 13 pesmi, za prevod pa sta poskrbela Marica Kulnik in Pavel Zdovc. Marica Kul-nik je napisala tudi kratko spremno besedo o avtorju. To je brez dvoma lepa gesta urednikov Odsevov, ki poleg domačih avtorjev predstavljajo tudi ustvarjalce sosednega naroda in da pri tem vključujejo koroške Slovence. S tem zbližujejo kulturi obeh narodov, hkrati pa dvigajo pomen kulturne zmogljivosti zamejskih Slovencev, ki živijo med ločnicama dveh kultur. Ravno v tem pa je brez dvoma prednost sleherne narodne skupnosti, ki živi v kulturnem prostoru drugega naroda, saj ima možnost, da spozna njegove kulturne dosežke. In ravno v tem je velika prednost manjšine, škoda je le, da se te možnosti ne poslužujemo bolj. Zanimivo je, da prevedeni avtor ni iz dvojezičnega ozemlja, brez dvoma pa je to spodbuda za tako medsebojno delo tu na Koroškem, kar bi vsekakor doprineslo k obogatitvi kulturne ustvarjalnosti v deželi in k ublažitvi narodne nestrpnosti. Pri tem pa je seveda umestno tudi vprašanje, če je oziroma bo dana možnost predstavitve — v isti obliki — tudi slovenskega avtorja v nemškem kulturnem prostoru. To je in bo naloga naših domačih kulturnikov, da se ob takih priložnostih dogovorijo tudi za tako možnost. Razveseljivo je, da je prišla pobuda prav iz Slovenj Gradca, ki po svoji umetnostni galeriji uživa velik ugled po svetu. Pesnik Peter Paul Wip)inger je velik prijatelj koroških Slovencev in že s tega vidika zasluži predstavitev v slovenskem jeziku. Vendar to vsekakor ni bilo merilo, zakaj pri Wiplingerju gre za kvalitetnega pesnika mlajšega rodu in je kot avtor dosegel že vidne uspehe v sodobnem avstrijskem pesništvu. Prejel je tudi nekaj literarnih nagrad, med njimi tudi nagrado avstrijskega ministrstva za pouk in prosveto. Wiplinger je razmišljajoč in čustven pesnik. Če je Kulnikova v svoji spremni besedi zapisala da — V kodrove lase, pesnik ne vtika vrtnic, ne marjetic, temveč jesenske krizanteme — potem je že v tem stavku nakazala jedro pesniškega izročila Petra; Paula Wiplingerja. Tako urednikom Odsevov kot prevajalcem čestitamo in upamo, da bodo v Slovenjem Gradcu še vključevali koroške Slovence in preko njih tudi druge, v svoje kulturne načrte. Tudi na Koroškem letne igre Povsod po svetu — tako tudi na Koroškem — je zdaj čas festivalov in poletnih iger. Odkar v Brezah ne zaigrajo več fanfare in odkar so koroški malomeščani dosegli ukinitev glasbenega foruma v Vetrinju, imamo na Koroškem pravzaprav samo še tri kulturne centre: mestno gledališče v Celovcu, grad Porcia v Spittalu in karintijsko poletje v Osojah. Poletna sezona mestnega gledališča v Celovcu je mikavna predvsem za turiste, saj imajo na sporedu predvsem operete in glasbene igre, ki so stalnim obiskovalcem celovškega gle- diti te komedije v gradu Porcia v Spittalu. V Osojah pa se bavijo predvsem z resno glasbo. Tudi na programu „karintijskega poletja 1974" so razni klasični in baročni koncerti. Eden od viškov letošnje sezone pa predstavlja Handelsovo življenjsko delo „Triumf časa in resnice", v katerem sodelujejo najboljši pevci sveta. Seveda pa imajo tudi v drugih zveznih deželah v Avstriji vsakoletne igre, če tu samo omenimo igre na Bregenškem jezeru, v Solnogradu in na Gradiščanskem. Predsedstvo Zveze kuHurno-prosvetnih organizacij Slovenije je na svoji razširjeni seji 26. 6. 1974 obravnavalo položaj slovenskih narodnih manjšin v zamejstvu in z zaskrbljenostjo ugotovilo, da se nadaljujejo in zadnje čase celo stopnjujejo diskriminacijski postopki proti slovenski narodni manjšini v Italiji. Italijanske oblasti ne želijo ali pa se ne trudijo dovolj, zagotoviti svojim italijanskim državljanom slovenske narodnosti v deželi Furla-nija-Julijska krajina pogoje zo svobodno, neovirano in popolno izvrševanje njihovih etničnih in jezikovnih pravic, ki sodijo med osnovne pravice človeka ne le po ustavi vsake demokratične države, ampak tudi v smislu listin in dokumentov Združenh narodov. Znani akti odkritega pritiska na Slovence v Benečiji, ki pomenijo grobo kršenje pravic človeka do uporabe materinega jezika, in neurejen materialni položaj slovenskega gledališča v Trstu, kar ogroža sam obstanek te pomembne ustanove, so novi dokazi o nezainteresiranosti italijanskih oblasti za ureditev položaja slovenske narodne manjšine v Italiji. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije poziva italijansko vlado, da zagotovi vsem italijanskim državljanom slovenske narodne skupnosti, ne glede na to, v kateri pokrajini živijo, vse etnične, jezikovne in druge pravice, ki jim gredo po italijanskih pravnih normah in aktih, po mednarodnih obveznostih Italije in po listinah organizacije Združenih narodov. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije poziva vso demokratično italijansko javnost, da se zavzema za zagotovitev enakopravnosti svojih sodržavljanov Slovencev, ki živijo v mejah republike Italije, ter s tem omogoči nadaljevanje začetega procesa zbliževanja med Italijo in Jugoslavijo ter dobrih odnosov med sosednima državama, s tem pa prispeva k naporom za mir in napredek v tem delu sveta. PREDSEDSTVO ZKPO SLOVENIJE dallsča ze znane od glavne sezone. Tako so na letošnjem programu poletne sezone mestnega gledališča „Der Zigeunerbaron", „Vesela vdova" in glasbena veseloigra „My Fair Lady" in druge, ki nedvomno zagotavljajo mnogo zabave in kvalitetne uprizoritve. Ze davno in preko avstrijskih meja so znane poletne igre v Spittalu, kjer so skoraj letno na programu komedije odličnega dramatika Moliera. Tradiciji zvesti tudi letos uprizarjajo pod režijo Herberta Wochinza Molierovo komedijo „George Dandine". Ljubitelji besedne in situacijske komike in odličnih predstav, ne hi smeli zamu- Fi!m „Cvetje v jeseni" v Mehiki Slovenski film „Cvetje v jeseni" dosega uspehe tud) v mednarodni javnosti. Pred kratkim se je v glavnem mestu Mehike začel tritedenski festival jugoslovanskega filma na katerem so najprej predstavili film .Cvetje v jeseni". Festival je otvo-ril jugoslovanski veleposlanik v Mezicu Ignac Golob. Kot poročajo, je publika in kritika film dobro sprejela in da se distributerji dogovarjajo za odkup filma za vso Južno Ameriko. To je brez dvoma lep uspeh za slovensko filmsko produkcijo. SVovens&v besedni usffazjaJc;' se z uspehom idd/uču/e/o v sodobno s/ovensho književnost Koroški besedni ustvarjatci stovenske narodnosti v zadnjih letih dosegajo vidne uspehe, tako tu in onstran meje. Med ie-te brez dvoma sodi tudi pesnik Andrej Kokot, ki je izdat že vrsto pesniških zbirk. O njegovi zadnji zbirkti Onemelo jutro, ki je izšla v letošnji pomladi, je literarni kritik Denis Poniž v Naših razgledih z dne 5. julija 1974 zapisal zanimivo oceno, katero v celoti ponatiskujemo. Nedvomno je mogoče pritrditi vsem tistim teoretikom, ki skušajo razumeti poezijo skozi magijo v njej uporabljenih besed. Jezik se je vedno kazal in se še posebej v našem času kaže kot nosilec novih ali na novo odkritih pomenov, večkrat v njihovi prvotni, za nestrpno oko in uho enigmatični, prav zato pa manjvredni ali celo ničvredni obliki. Nič novega ne bomo zapisali, če bomo ugotovili, da je tradicionalno slovensko ljubiteljstvo vezane besede pravzaprav hudo nestrpno in z nezaupanjem spremlja vsak jezikovni obrat, vsako odstopanje od znanih in dogovorjenih oblikovanih in vsebinskih prijemov. Zdi se, da bo tudi poezija Andreja Kokota iz zbirke Onemelo jutro (izdala založniška in tiskarsko družba Drava, Celovec 1974) naletela na nezaupanje ali neodgo-varjanje. Morda prav zato, ker beseda v njegovi poeziji ohranja posebno vlogo: predmet, ki se reflek-tira skoznjo, je tradicionalni predmet velikega dela slovenske poezije — narodnoobrambni boj in zavest ogroženih zaradi tujega nasilja. Toda to ni tradicionalna vzpodbudniška ali tožeča beseda, Kokot go- vori v sodobnem in odprtem jeziku, ki pozna lastno stisko in lastno moč: Beseda je trudna. In ne zmore več boja s svojo roko, ki se krči v pest (Umik v tišino). Jezik je samo še sredstvo, skozenj pesnik sporoča svojo stisko, toda dobro ve, da so besede lahko le znanilke dogajanja, preobrata, niso pa edino in najmočnejše orodje zgodovine in ideje. Jezik se umika tihi želji. Zublji skrhanih besed tonejo v miru sreče — tako nam sporoča Kokot svoj strah in upa'-nje v pesmi Noč ljubezni. Poezija v zbirki Onemelo jutro je poezija zgovornega molka — besede izgubljajo svoj stari pomen, izgubljajo se učinki dogovorjenih rekel, na mesto njihove prosojnosti pomenska večsmernost, nevarnost: Noč je ustavila sprevod. / Zora je daleč. / Nismo v puščavi. / Mi pa hlepimo po fatamorgani. (Nestvarnost). Sporočilo se umika iz glagola kot tradicionalnega media-torjo bivajočega in delujočega v goli stavčni člen (samostalnik), ki stvari določa v njihovi prisotnosti, vseobsežnostit, bitnosti. Skozi Kokotovo poezijo se odpira za zamejsko poezijo vrsta novih in presenetljivih možnosti, njihova največja vrednost pa je v tem, da ukinjajo ločevalne pomene v besedi .zamejski". Kokotova poezija je v svoji dosledni kritični presvetlitvi in besedni odprtosti lahko samo sodobna slovenska poezija. Njena magičnost je v njeni nedorečenosti. Denis Poniž, v; Naši razgiedi, šf. 73, pag. 349, 3. jaiija 7974 IONE SVETINA 237 Potem je s tresočimi se rokami odprl predal, da bi poiskal lisice. ,Ne trudite se, vi niste nikoli pripravljeni na nemogoče!" je jedko dejal Wo!f, segel v žep in mu vrgel na mizo jeklene zapestnice .Made in Germany GSP". .Mi moramo vedno misliti za vas!" Kante je vdano stegnil roke in čakal, da mu jih je Hacin stisnil z jeklenim obročem. Valjhun je bil zaprepaden. Neštetokrat se je pomenkoval s Kantetom in mu zaupat mnogo vojaških in še več družinskih skrivnosti. Major Wolf je zravnal hrbtenico in dejal: .Mi odhajamo. Prepuščamo vam, da sami razčistite med seboj. Pričakujemo poročila o preiskavi." Obrnil se je k Hacinu in ga strmo pogledal: .Gospod, vam pa svetujem, da se malo manj ukvarjate s Kristusom kraljem in več z nasprotnikom in s svojimi ljudmi. Sicer boste v kratkem po lastni krivdi odplavali v nebesa. Znova vam strežejo po življenju. Zadeva še ni končana. Ce ste kdaj hodili po gobe, potem veste: tam, kjer raste goban, najdete tudi brata!" Dr. Hacin je svoje ljudi spodil nazaj na delo. Bil je tako razburjen in presenečen, da jetnika ni mogel takoj zaslišati. Dvema izmed svojih najzaupljivejših je naročil, naj ga peljeta v najglobljo celico in ga primerno zmehčata. Ko so ga odpeljali, je privlekel iz miznice svoj koledarček. Naglo ga je prelistal. V njem je imel zapisane svoje najožje sodelavce in nekaj posebnih nalog. Vanj si je beležil tudi dolžnike, ki jim je bil posodil lire in marke. Zanimalo ga je, če mu je tudi dr. Kante kaj dolžan. Toda presenečenj še ni bilo konec. Zapel je telefon dežurnega iz prezidentovega urada. Vznemirjen glas mu je sporočil, da je gestapo aretiral tudi prezidentovo tajnico ... 9 General se je zleknil globoko v naslanjač in govorit, kot bi bral. Nizal je misel za mislijo in se z živahnimi očmi spreletaval od poslušalca k poslušalcu ter sproti ugotavljal učinek svojih besed. Ze zdavnaj je bil sklenil uradni del sestanka. Vsi poveljujoči, do katerih mu ni bilo, so odšli, k sebi pa je povabil nekaj svojih prijateljev, s katerimi je imel vedno dodatne, zaupljivejše pomenke. Zavedal se je, da za izvedbo nekaterih svojih zamisli ni dovolj le službeni odnos. Osebno mora delati s tistimi ljudmi, ki so njegove roke, oči in ušesa tam, kjer sam ne more biti prisoten. .Nobene naloge ne opravimo tako, da je ne bi mogli opraviti še bolje, če bi se potrudili." Obrazložil jim je svojo idejo pritiska. Nezadovoljen je bil s stvarmi, ki so šle mimo njih in njihove volje svojo pot. Tu so sedeli major Wolf, podpolkovnik Rux, stotnik Seep in še nekateri oficirji varnostnega poveljstva za Gorenjsko in Štajersko. General se je obrni) k Wotfu. .Vidite, položaj se nikoli povsem ne ponovi. Čeprav je videti, da so si naši spopadi s sovražnikom podobni, so si različni po obsegu pomenu in po posledicah. Dobro me poslušajte, možje, in bodite trdno prepričani, da bom jaz vztrajal do konca. Čeprav moja odločnost pri nekaterih zbuja odpor, se bodo morali na to hočeš nočeš privaditi." .Pomagati vam bomo zlomiti ta odpor, gospod general. Saj poka kot led spomladi, pa v skrajno težavnem splošnem položaju," je za vse pripomnit Wo)f. .To dviga ceno našemu prizadevanju. Nujno je, da najprej uničimo svoje omahljivce. Z njimi ne moremo v zadnji spopad. To si žetim jaz in to si želi tudi fuhrer. Pred kratkim sem vam dejal, da hočem biti v tem stroju vijak, ki bo zadnji popustil. Danes vam pravim, da bo moj stroj kot celota obstal zadnji... če bi že moral obstati. Zato potrebujem vašo pomoč." Vsi so mu pritrdili, da so pripravljeni na vse, kar bo zahteval. .Seveda ne bom zahteval od vas, da bi šli z glavo skozi zid in bi si jo razbiti. Čuval vas bom kot sebe. Zdaj, ko smo počistili mesto, so na vrsti druge naloge. Primorski korpus je naša Ahilova peta. Počasi ga bomo stiskali v čedalje ožji prostor. Prekleto se motijo, če mislijo, da se bodo z menoj pogovarjali skozi ljubljanska vrata. Na živce mi gre ta korpusni štab. Poskusimo še z nekaj ubijalci. Morda bo le komu uspelo. Pred tem bomo morali počistiti Pohorje. Tudi Štajerska mora biti prosta," je ostro pogledal k oficirjem mariborskega poveljstva. .Kdaj ste mi že poročali, da je štajerska divizija uničena? Zdaj pa imate tam četrto operativno cono, v moči korpusa!" Vdano so mu prikimavali, mislili pa so si svoje. Ko jim je obrazložil svoje strateške cilje in taktične poteze, ki naj bi jih izvedli njegovi SS policijski polki in vojska, je dejal: .Zdaj, ko mislijo, da smo pri kraju, se bo zanje priče) najhujši boj. Nekje sem brat, da si človeštvo želi dramo; da je to za ljudi razvedrilo. V kratkem bom dvignil zaveso. To bo spopad, podoben orgiji! Dobro je, da ljudje vztrajajo pri svojih navadah in prepričanjih. Čeprav so kriva, jih Lepa prireditev SPQ „Trta" Preteklo nedeljo je Slovensko prosvetno društvo .Trta" v Žitari vasi pri Rutarju priredilo pevski koncert, ki je bil namenjen turistom, ki se v Žitari vasi in okolici mudijo na letnih dopustih. Prireditvi pa je prisostvovalo tudi lepo število domačinov, tako da je Rutarjeva dvorana bila dobro zasedena. V sporedu so poleg društvenega moškega zbora SPD .Trta" sodelovali tudi mešani pevski zbor ter folklorna skupina SPD .Zarja* v Zel. Kapli. Tako so obiskovalci prireditve pri Rutarju imeli priložnost doživeti lep večer slovenske pesmi In folklore na Koroškem. In mora- V A B ! M O Zveza koroških partizanov v Ce fovcu vabi prebivatce, posebno bivše koroške partizane, da se ude-feiijo Srečanja koroških partizanov, ki bo ob priioinosti obnovitve hotnice bivšega Koroškega odreda .Krtina" v Komatevri pri jezerskem in sicer v nedeijo, dne 21. juiija ob 11. uri dopoidan. Prireditev pripravijo Odbor koroških partizanov pri OO ZZB MOV Kranj. Ma programu je potem še partizanski miting s tovariškim srečanjem. Maša iskrena ieija je, da se tega srečanja v čim večjem števiiu udeieiimo. mo reči, do je publika program dobro sprejela. To pa je seveda tudi zasluga nastopajočih, ki so spored izvajali na visoki ravni. Domači zbor je pod vodstvom Jozeja Starca zelo navdušil. Razveseljivo pa je tudi, da so se pevci .Trte" tokrat prvič predstaviti v svojih novih narodnih nošoh. Kar je prireditev razumljivo še bolj popestrilo, je pa tudi priznanje za marljivost društva, ki je v tako kratkem času poskrbelo noše za društvo. Pod vodstvom Joška Wru!icha je mešani in moški zbor .Zorje" pel zahteven izbor pesmi in je z njimi naletel na topel sprejem. Seveda pa k temu brez dvoma doprinaša izredna melodičnost slovenske oziroma koroške narodne pesmi, ki jo sleherni ljubitelj zborovske glasbe rad sliši. Spored prireditve je popestrila še folklorna skupina .Zarje", saj je s svojimi ritmičnimi plesi in v pisanih nošah poskrbela za živahnost v dvorani. Pri tem je treba še pripomniti, da so kaplški prosve-taši dan prej imeli svojo prireditev .Poletno noč" pri Brunerju v Lobniku in jim je zato treba izreči še posebno priznanje, da so prišli v Zitaro vas. Spored je napovedoval v obeh deželnih jezikih učitelj Stanko Wa-kounig, ki je tudi član žitrajskega zbora. Omeniti moramo še, da je bilo zapetih tudi nekaj nemških v Žitari vasi pesmi, kar je brez dvoma bil dokaz, da slovenski prosvetaši na Koroškem spoštujejo tudi kulturo večinskega naroda. Med številnim občinstvom je bil tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss, kar je potrdilo za tesno vez med centralo in krajevnimi prosvetnimi društvi. Prosvefašem .Trte" v Žitari vasi čestitamo k uspešno pripravljeni prireditvi, s katero so gotovo doprinesli svoj delež posredovanju slovenske kulture na Koroškem turistom in tudi k dobri volji po mirnem sožitju med obema narodoma v deželi. Slovensko prosvetno društvo .Trta* v Žitari vasi je slično prireditev pripravilo že lani, za letošnjo turistično sezono pa ima v načrtu še en pevski koncert. Znani živalski vrt v Rožeku, ki velja za najzanimivejšo atrakcijo Koroške, je pred nedavnim ponovno obiskal Mam ornitolog Dominik Kollinger. Po rodu je Bavarec, po poklicu pa tekstilni inženir, vendar se že 25 let intenzivno bavi s ptičje-slovjem. Njegova velika ljubezen do ptic velja predvsem pticam ujedam — orlom, jastrebom in sokolom — s katerimi se je v teku let tako seznanil in sprijaznil, da ga ne zapustijo in da se vedejo kot udomačene živali. Posebnost njegovih ptic ujed je v tem, da svobodno plavajo v zračnih višavah in se potem spet vrnejo oziroma pristanejo na njegovi desni roki. Včasih tudi pride do komplikacij, kar pa je sila redko in sicer samo tedaj, če spremenijo kraj bivališča, kot na primer sedaj, ko so prišli od drugod v Rožek. Če bi se slučajno zgodilo, da bi se katera ujeda zgubila, potem vas prosimo, da ne bi zgrabili za puško, temveč za telefonsko slušalko in o tem obvestili lastnika oz. rožeški živalski vrt. Njegove .udomačene" ujede spoznate po tem, da v zraku zvončkljajo, ker imajo na nogah pritrjene zvončke. Trditve, da so ujede zelo nevarne in da napadejo celo človeka, so neutemeljene in za lase privlečene. Kollinger zatrjuje, da njegove ujede niso nikomur nevarne, zato so obiskovalci živalskega vrta in okoliški prebivalci lahko brez skrbi, da bi jih te ptice kedaj napadle. Kollingerjevo .prijateljstvo" s pti- VKamnikubo spet Dan narodne noše Turistično društvo v Kamniku bo tudi ietos prirediio tradicionaini Dan narodne noše in sicer v nedeijo 8. septembra 1974. Tako kot prejšnja ieta, tudi ietos pričakujejo veiiko udeieibo skupin narodnih noš z vseh predeiov Siovenije in tudi i: zamejstva. Kot znano, je na to prireditev tudi Siovenska prosvetna zveza pošiijaia svoje skupine in pričakovati je, da bodo v Kamniku tudi ietos zastopani koroški Siovenci. Tozadevno radevoije objavijamo ieijo Siovenske prosvetne zveze, namreč, da se skupine včianjenih društev, ki ieiijo v Kamniku sodeio-vati, javijo na tajništvu SPZ v Ce-iovcu, Gasometergasse 10. V poštev bo prišia tista skupina, ki se bo prva prijavita. cami ujedami je mednarodnega slovesa. Njegova zadnja postaja v preteklih mesecih je bila v Ameriki. Na mednarodni lovski razstavi leta 1967 v Beogradu, mu je maršal Tito osebno predal zlato kolajno. Življenje ujed v prosti naravi je seveda posebnost in redkost, ki si jo velja vsekakor ogledati. Do konca avgusta bo gospod Kollinger gost rožeškega živalskega vrta. To priložnost bi bilo res škoda zamuditi. V živalskem vrtu, v katerem je trenutno nad 200 živali — od bizonovih divjih svinj, srn, jelenov pa do ponijev itd. — lahko občudujete še eno posebnost — slavnega jelena Al-fija, ki bo letos na njegovem mogočnem rogovju razvil že okrog 50 rogljev, kar pomeni, da je glede tega števila, absolutni prvak med živečimi jeleni na svetu. Z vsakim letom se jelenovo rogovje vedno bolj približuje rekordni znamki — številu 64 odrastkov, ki jih je pred 200 leti na gradu Moritzberg pri Dresdnu dosegel neki jelen. Prepričani smo, da bo tudi Alfi podrl ta rekord in postal absolutni svetovni prvak na tem področju. Tudi to redkost si lahko ogledate in seveda tudi fotografirate v rožeškem živalskem vrtu. Vstopnina znaša za odrasle 20, za otroke pa 12 šilingov. Otroci do 6 let starosti so vstopnine prosti. Če obišče park skupina, potem plača vsak posameznik samo 15 šil. vstopnine. Živalski park v Rožeku je odprt vsak dan do vseh svetih. Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v Bilčovsu vabi vas in vaše goste na KULTURN! VEČER v nedeljo 21. julija 1974 ob 20. uri pri Miklavžu v BH-čovsu. Ma sporedu bo petje, godba in ples. Sodelujejo skupine domačega društva In Instrumentalni ansambel TRIGLAV-SK! FANTJE. Prisrčno vabljeni! Odbor SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje v sodelovanju z osnovno šolo v Vuzenici ob Drovi L!KOVNO KOLON!JO v dneh od 18. do 24. avgusta 1974 v Vuzenici ob Dravi. Ker je število mest omejeno, prosimo, da prijavite res samo otroke, ki jim je slikanje v veselje In so na tem področju tudi v šoli odlični. Prijave je treba poslati najkasneje do 31. julija 1974 Slovenski prosvetni zvezi, Celovec, Gasometergasse 10, kjer dobite tudi vse tozadevne informacije. Slovenska fizkulfurna zveza vabi na NOGOMETN! TURN!R v nedeljo 4. avgusta ob 13. uri na nogometnenm igrišču v Št. Janžu. Tekmovale bodo štiri enajsterice: Iskro Kranj, DGS Sele, Slovenski atletski klubinŠt. Janž. Po končanem turnirju in razdelitvi pokalov, bo v gostilni .pri Tišlerju" za razvedrilo igral godbeni ansambel. Odbor OBVESTILO Slovensko prosvetno društvo Borovlje obvešča vse svoje člane in prijatelje, ki so se prijavili za iZLET NA VEHKO PLAN!NO v Kamniških Alpah da se v nedeljo 21. julija točno ob 6.30 uri zjutraj zberejo na avtobusni postaj) v Borovljah, odkoder se bomo skupno odpeljali na Izlet na Veliko planino. Od&or Slovensko prosvetno društvo Loga vas vabi na proslavo 70. obietnice obstoja v soboto, 20. julija 1974 ob 20. uri v gostiln) Jdgerwlrt v Logi vasi Sodelujejo: Mešani pevski zbor iz Škofič Moški pevski zbor Iz Bilčovsa Mešani pevski zbor .Mojcej" Iz Treblnje Moški pevski zbor Iz Loge vasi v nedeljo 21. julija 1974 s pričetkom ob 19. uri pa na prosto zabavo s ptesom prav tako v gostilni J8gerwirt v Logi vasi. Ljubitelje lepe narodne pesmi, goste in prijatelje vabi na obe prireditvi Odbor Nad Rožekom krožijo ptice ujede Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton želijo uresničiti... To je menda strast! igra! Ne samo taktika. Ni !e sovraštvo, v tem je tudi nekaj radovednosti, kdo bo zmagal. Najmanj že desetkrat so poskušali razširiti svoj prostor, mi pa stisniti jih. Preden bomo zapustiti to dežeto, jih bomo temetjito stisnili." Genera! je gore) od zanesenosti. Čudili so se p!imi njegove strasti, moči in sovraštva. Tudi vanje je prehaja! njegov napadalni nagon, ki naj bi uniči! vse, ki so obremenjeni z godrnjaštvom in kolebanjem. Wo!f se mu je čudil. Neznansko je bi! vese! nad tem, kar so napravili beli in domobranci s sovražnikom. Skoraj strah ga je bito generalovih steklenih oči in besed, ki so donele, kot bi piti! žago in brusi! nože. Vede! je, da njegove besede nikoti ne tetijo v prazno. Zdaj jih preizkuša in filozotira. Že jutri pa bo poklica! adjutanta in načetnika štaba in narekovat dolge okrožnice. Potem se bo zgani! uničevatni stroj. .Ali veste, kaj pomeni sodetovati v urejevanju tega kaosa? tn verovati v zmago takrat, ko vsi mislijo, da smo 'izgubljeni? To je duhovno razkošje ..." .To je norost," si je misli! Wo!f, ,ko!ektivni samomor naroda. Ljudje gotovo ne bodo tako nespametni, da bi š)i v prepad za svojimi trmastimi ovni. Generatom se meša! To pomeni, da se bo vojska spametovala. Stroj teče, se !omi in drobi vse pred seboj. Kdo bi ga preusmerit? Kdo zaustavil? . .. Najhuje bo torej takrat, kadar se jim bo izmuz-nito krmilo iz rok. Takrat bo najbotje zdrkniti v kakšno mišjo tuknjo in počakati nekaj mesecev." .... Spusti) bom psa z verige, še prej pa mi ga boste pošteno razdražiti. Naj grize, kogar hoče, saj ima za to zobe! V bojih, ki se btižajo, bo mojim borcem dovotjeno vse!" .Bojim se, da smo prepozni," bi bi! rad ugovarja! Wotf. Genera! ga je gledat naravnost v oči. tn kot bi brat njegovo miset, je vpraša!: .A!i je tako ali ni, gospod major?" .Da, tako je, gospod genera!." ,ln drugi, kako mislite?" .Da, tako je," so vsi potrditi — tudi tisto, kar je genera! samo mislil in kar bo misli! jutri in pojutrišnjem . .. Njegov obraz je prelete! izraz blaženosti. Bilo mu je, ko da zakon vesolja govori večne resnice !e skozi njegova usta. .Sedaj dajem besedo vam! V znak časti in za zvestobo sodelovanja! Kako je, stotnik Seep?" je vprašat visoko pristriženega plavolasca s širokim obrazom in prevejanimi modro sivimi očmi. .Dobro, gospod general." .Ne vem, če boste kaj kmalu dosegli majorja Wo)fa. Slišali ste, kako nas je reši! mnogih navideznih prijateljev in koliko jih je padlo v jame, ki jih je skopa!." Wo!f je pogledat nekoliko mlajšega moža s prikritim zaničevanjem in tihim prezirom. Kadar koli je v delu popustil, mu ga je general vsetej stavljat za zgled, čeprav so bile njegove metode čisto drugačne. Zanimivo je bilo, da je ta mož s popolnoma drugačnih izhodišč dosega! prav tako presenetljive uspehe. Svoj čas je bi! Heydrichov adjutant, dok!er se mu s svojo primitivno grobostjo ni tako zameril, da ga ni več trpel v svoji bližini in ga je poslal tja, kjer bi te njegove lastnosti največ koristile rajhu. .Seep, tu so moji novi prijatelji; bodite tako dobri, povejte nam nekaj svojih novih zvijač; pravzaprav me zanima, kako deluje vaš grbavec." .A, puklasti Miha?" se je zarežat svetlolasi stotnik. .Na vašo željo bom izdal poslovno tajno. Dal sem mu vse možnosti, da si je pridobi! neomejeno zaupanje. Sedaj je profesor v kontraobveščevalni šoli Ozne. Menda uči kram- parje in falirane študente obveščevalnih potez: predava o metodah boja proti gestapu." Genero! se je zakrohotal, da je njegov krhki, krvoločni smeh napolnil vso sobo. .Torej je le postat izvedenec za boj proti vam?" .Če ne bi imet tiste nesrečne grbe, bi ga bit že davno spravit v partizanski glavni štab ati centratni komite." Wotf se je zaničtjivo namrdnil: ,Če je samo to ovira, ga stisnite v herbarij ali pa mu grbo odstrelite!" Njegova pripomba je sprožila splošen krohot. General pa je vzpodbudil stotnika: .Povejte nam, kako ste to mrcino dobili v pest." Rad je poslušal opolzke zgodbice, čeprav jih sam ni nikoti pripovedoval. .Vsakdo mora imeti nekaj, da ga družba opazi. Njemu je pripomogla grba, da je prišel v naš ožji izbor. Po navadi so grbavci prepotentni in postanejo žrtve prevelikih želja ob majhnih možnostih. Podtaknili so mu lepo žensko, plavolaso in vročekrvno. Sel je v past kot sestradan šakal ..." Oficir se je ob spominu, kako je bilo, satansko režal in pripovedoval z velikim užitkom: .Gospodje, predstavljajte si ta prizor! Naša agentka ga je povabila na zvezo v hišo blizu poti brigad. V sosednji sobi so čakali trije, jaz pa sem ga iz omare opazoval. Dekle se ga je najprej branita, potem pa mu je dala upanje. Kmalu sta bila oba goto. Ko se je spravljal nanjo, mi je skoraj zavrela kri. Dekle se mi je zasmitilo, tako žrd je imel med nogami. Pustili smo ga, da se je nasrkat njene stadkosti in da ga je prevzela slast, tn ko je le prehudo vzdihovala, smo planili nanj. Potegnili smo ga z nje, ga zvezali in za pozdrav premlatiti. Posaditi smo ga na klop in predlagal sem mu: De/o vanje /Hube pri/a/eZ/ev Zova /974 Letošnje leto praznuje Klub prijateljev tova (KPL) svoj maii jubilej. Pred desetimi teti je biio ustanovljeno prvo slovensko lovsko društvo, .Klub prijateijev lova", s sedežem v Ceiovcu. Kakor je že običajno, vsako društvo za svoj jubiiej poskrbi za čim živahnejšo aktivnost. Tako je tudi KPL ime! letos ie dve prireditvi. V Mokrijah pri Hojniku je biio 18. maja predavanje lovskih fiimov, katere si je KPL izposodil od Lovske zveze Kranj. Zanimivo živijenje lisice, gamsa, jeiena in svizca je pritegnito izredno pozornost udeležencev tega pestrega večera. Dvorana pri Sienčniku je bita zasedena do zadnjega kotička. Toma Kuppra ni več V torek popoldne smo spremi)! k zadnjemu počitku na velikov-škem pokopališču Toma Kuppra, bivšega revizorja siovenske zadružne zveze. Umrl je nenadoma v celovški bolnišnici, star 80 let. Tomo Kupper je bil pred plebiscitom učitelj. Po plebiscitu pa zanj, ker je bil zaveden Slovenec, ni bilo zaposlitve, da bi kot učitelj poučeval našo mladino. Kljub težavam v katere je prišel, po plebiscitu ni storil to, kar so storili mnogi drugi slovenski intelektualci — da so emigrirali. Ostal je doma med svojim ljudstvom in mu vsa leta ogromno koristil, zlasti na zadružnem področju. Bil je revizor in kot tak tudi učitelj in voditelj številnim zadružnim odbornikom in poslovodjem. Skratka, z velikim veseljem in potrpljenjem je vzgajal zadružni naraščaj. Kljub temu, da po plebiscitu poklicno ni bil več učitelj, je podobno funkcijo izvajal skoro do zadnjega diha. Bil je učitelj oziroma vzgojitelj, ne samo zadružnikov in svojih otrok, katere je vzgajal v zveste pripadnike slovenske narodne skupnosti, temveč je bil zadnje čase, ko je bil že bolj betežen, učitelj tudi svojim vnukom, ki so ga zelo spoštovali in ljubili. Precejšni del svojega življenja, svojih moči in znanja je posvetil zadružništvu. Njegova revizorska dejavnost ne samo v Celovcu, temveč po vsej Koroški, je bila nekaj posebnega, saj je delal in garal včasih tudi cele noči in to z občudovanja vredno preciznostjo, tako da je dobil vzdevek — živi računalnik. Kakor je bil v poklicu, tako je bil tudi kot človek, mož z načeli, odkrite narave, napreden in voljan vsakomur pomagati — skratka po-bornik za naše skupne ideje. Med številnimi pogrebci, ki so ga spremili na zadnji poti, je bil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter, predsednik Zveze slovenskih zadrug Florijan Lapuš, podpredsednik ZSZ dr. Mirt Zwitter in 90-letni šolski upravitelj v pokoju Franc Aichholzer iz Loč, ki je danes edini še živeči učitelj, ki poleg pokojnega Kuppra po plebiscitu ni zapustil Koroške. Od Toma Kuppra se je poslovil domači pevski zbor in duhovnik Komar, ki je v nagrobnem govoru orisal življenje pokojnika. Globoko prizadeti otroci z družinami so ustregli očetovi izredni želji, da bi se na grobu ne govorilo. Toma Kuppra bomo ohranili v lepem spominu, svojcem in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. POJASN!LO Še bolj pa je razgibalo naše člane in povabljene goste iz sosednih lovskih družin Lovske zveze Slovenije, LZ Maribor in Celje, nagradno streljanje na umetne golobe in streljanje z malokalibrsko puško z daljnogledom v tarčo na lisico, gamsa in srnjaka, v nedeljo 30. junija 1974, katero se je odvijalo na strelišču gojitvenega kroga Pliberk/Hegeringschief;stdtte Blei-burg. Na strelišču je bilo razstavljeno in pripravljeno za podelitev štirinajst pokalov. Nerazumljivo V letošnjem letnem poročilu slovenske gimnazije je na strani 77 objavljeno v originalu v nemškem jeziku vabilo, s katerim vabi Zvezno ministrstvo za pouk In umetnost prot. Kovačiča zaradi njegovih zaslug pri mladinskem petju na zvezno mladinsko petje v Krems. Lepo In razveseljivo je to. Manj razveseljivo je, da imenovano ministrstvo — kot dostikrat večina ostalih uradov — pri slovanskih imenih enostavno negira kljukici na imenu, tako da nastane iz Kovačiča popačen Kovačič. Da se pa v letnem poročilu po neki čudni .korektnosti" glede nekorektnega originala ime Kovačič, namesto da bi se podalo samoumevno v korektni in pravilni pisavi, prinese v popačenki Kovačič, je, milo rečeno, skrajno nerazumljivo in graje vredno. Upamo, da takih primerov zavestne sankcije uradno popačenih imen ne bo več. Na strelišču je bilo živahno kot na mravljišču. Od desete pa vse do 16. ure se je na strelišču neprekinjeno streljalo s šibrami in kroglo v šestih disciplinah: 1. zadetki s kroglo, 2. zadetki na umetne golobe, 3. lovska kombinacija, 4. tekma moštev, 5. najboljši klubovec in 6. strel v častno tarčo. Zaradi pomanjkanja čašo se je četrta disciplina, tekma moštev morala izpustiti. Nedeljsko lepo vreme, ki je sledilo po močno deževni soboti, je tekmovalce in člane njihovih družin izredno poživilo. Po trudapolnem delu je sprostitev potrebna, dovoljena in tudi edino možna. Tako tudi tokrat, ko so se utrujeni strelci zbrali pri Šercerju v Šmihelu na „pozno' kosilo. Ko so se fantje okrepčali in pogasili žejo, je tudi prispela komisija z rezultati nagradnega streljanja. Sledila je razdelitev nagradnih pokalov. Zbrali so se na Šercerjevem dvorišču, ker je bilo v sobah pretesno. Na veliki mizi so čakali pokoli, katere so Klubu podarili za to priložnost slovenski obrtniki in podjetniki iz Roža, Gur in Podjune. Prvo nagrado, najlepši in največji pokal, je prejelo strelsko moštvo Lovske zveze Slovenije, katere najboljša strelca sta bila Dimic Peter in Bojc Jurij. Od Kluba prijateljev lovo po sta bila za naše moštvo najbolj uspešna Haderlap Tonči in Mirko Kelih. Od štirinajstih pokalov je ostalo pri Klubovcih na Koroškem sedem, medtem ko so bili ostali pokali razdeljeni med jugoslovanske tovariše. Pripomniti je treba, da je bilo desetčlansko moštvo LZ Slovenije za 22 točk bolj- še od moštva Kluba prijateljev lova. Tudi pokal za strel v častno tarčo v katero je izstrelilo 85 lovcev svojo kroglo, je odnesel tovariš iz Slovenije, odkoder se je omenjenega tekmovanja udeležilo 130 strelcev z družinskimi člani. Nagradnega streljanja v Pliberku so se udeležile naslednje lovske družine: Pesnica, Lenart in Slivnica iz Lovske zveze Maribor, Šmartno pri Litiji, Ljubljana Šentvid, Polhov Gradec, pismeno pa so se oprostile LD Rače pri Mariboru in LD Vransko, ker se nagradnega tekmovanja v Pliberku niso mogle udeležiti. Ob koncu se je treba zahvaliti vzornemu vodstvu te lovskošportne prireditve, Tončiju Haderlapu, Lojzu Možini, Fricu Kumru, Kelih Mirku in Poldeju Cveltu. Kajti naloga, organizirati in speljati množično streljanje v tarčo, ni lahka. Omembe vredna pa je zlasti vzorna disciplina, saj je bilo izstreljenih nad dva-tisoč ostrih strelov, ne da bi se pripetila najmanjša nezgoda. Klub priateljev lova tem potom izraža svoje zadovoljstvo in zahvalo nadgozdorju g. Filipu Janschku, da nam je dal na razpolago strelišče in ves dan bil prisoten z nasveti in svojo osebno podporo. Ob koncu naij bo tudi izražena želja številnih udeležencev tega prvega nagradnega streljanja, da bi Klub prijateljev lova tako streljanje organiziral vsako leto in da bi srečanje na Koroškem postalo tradicionalno. To misel je sporočil tudi že predsednik KPL Karel Prušnik ob pozdravu na strelišču in v zaključnih besedah pri Šercarju. Zakaj streljati v tarčo? To zahteva losvka etika! Samo dober strelec je lohko tudi dober lovec. Ko že ubije žival naj ta umre brez bolečin. Temu pa je garant samo dobro preračunan, precizen strel. Zveza koroških partizanov v Ceiovcu vabi na ZBOR KOROŠKiH BORCEV !N AKT!V(STOV ki bo dne M. 7. 1974 ob 10. uri v Črni na Koroškem. Pro-siavijati bomo dan vstaje slo-venskega ijudstva in 30. ob-ietnico stavne borbe v Bistri. Odbor V mojem članku .Das Kontakt-komitee und die ,gufen Dienste' des Landeshauptmannes" v zadnji številki Slovenskega vestnika so žal tiskane v nemščini besede stowe-nisch, Slowenen* z .v", čeprav je pravilna po pravilih nemškega pravopisa (in samo ta je merodajen) samo pisava z .w". Jaz sem se seveda držal tega pravila; spremembo je napravilo čisto po nepotrebnem uredništvo. To je pa v toliko kar dobro, ker je s tem dan povod, da se enkrat pribije, da je pisava za besede kot so .Slawen, Slawi-stik, Jugoslawien" itd. z .v" zastarela, ker gre mimo pravopisnega predpisa. Zaradi tega je tudi zgrešena, pa naj jo v tej obliki še vedno uporabljata avstrijski stolici za slavistiko iz neuvidljivih vzrokov. Vendar je tako, da so germanisti pristojni le za nemški, slavisti od- nosno slovenisti pa le za slovenski pravopis. Zakaj naj bi danes za avstrijske slaviste, kadar pišejo nemško, ne veljalo, da se piše beseda ,slowenisch" z ,w", je nerazumljivo. V Nemški demokratični republiki je n. pr. izšla leta 1970 zelo obširna knjiga kolektiva znanstvenikov ,Die Slawen in Deutschtand, Geschichte und Kultur der s!awi-schen Stamme westlich der Oder und Neisse", ki za besedo ,Sla-wen* seveda dosledno uporablja pisavo z ,w*. Zato se mi zdi, da je uvajanje pisave z ,v' v nemškem jeziku za besedo ,slowenisch* itd. v zadnjem času v naših publikacijah zgrešeno; uradno je na območju vsega koroškega šolstva dovoljena samo po .Csterreichisches Worterbuch" avtorizirana pisava z „w*. 7?. VoM& Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor .Njo ali smrt!" Okleval je, ni maral takoj privoliti v sodelovanje z nami. Šele ko mu je eden izmed mojih mož segel med noge in potegnil nož, da mu odreže tisto one, ki ga je pripeljalo v to kašo, se je zjokal in privolil. Pustili smo ga pri njej in ločili smo se kot dobri prijatelji... Šlo je imenitno. On je hodil k njej, ono k teti, teta k nam. V tem krogu je delo imenitno uspevalo. V brigado sem mu poslal nekaj desetin svojih resničnih agentov, ki so se bili že izčrpati in so mi bili v napoto. On jih je .odkril" in spravil s sveta. Postal je čudo za odkrivanje vrinjencev. Zato so ga iz brigade premestili k Vosu. Dečko je postal iznajdljiv. Osumil je mnogo starih komunistov, da nimajo čiste vesti, da so v zaporih klonili in da delajo z nami. Nekaj takih je spravil pod rušo. Še bolje pa je bilo, ko je dajal osumljencem nalogo, da dokažejo svojo nedolžnost. Vsakdo je opisal vse svoje zveze Prav nadrobno. Od vseh teh zasliševanj mi je pošiljal po en izvod. Z vsakim takim zapisnikom smo nanovo napolniti zapore. Z njegovo pomočjo sem dobil v pest sekretarja mestnega komiteja; le-ta je riba, na katero se kar naprej lovijo drugi kot muhe na muholovec. In dve lepi dekleti imam, ki na železniški in avtobusni postaji ter po mestnih ulicah iščeta tiste, ki bi šli redi v gozd ... Puklasti je napravil tudi nekaj velikih napak. Teži ga grba. Zavoljo nje je bil prekrut in spoznati so ga za sadista. Takšne tudi term odstranjujejo, ne glede na korist. Zato je moral v Šoto." .Major Wo!f, v tem primeru vas je stotnik Seep gotovo prekosil, čeprav ste specialist za razstavljanje duši In za sestavljanje ... Toda vaša zadnja poteza je bila odlična. Prav je, da vidva svoje delo koordinirata. Kaj je bilo ^ skupino ljudi, ki je prišla na Pohorje? Zadevo smo poverili vam, stotnik." ,2e zdavnaj smo končati, gospod general! Ko so dobili potvorjeni dokaz, do so to naši agenti, so jih takoj prijeli. Grdo so jih prijemali vse od kraja, in čeprav so tajili — saj niso imeli kaj priznati — jim ni nihče verjel. Postrelili so jih. Vse od kraja; naš človek, kii jih je izdat, pa je lepo napredoval." .Bravo!" je dejal general. .Zato sta zaslužila oba cigaro!" Odprl je škatlo in jima dal dve takšni z zlatim obročkom, vsem drugim po navadne. .Stotnik Seep! Svoj čas mi vaše metode niso bile všeč. Zdele so se mi pregrobe. Občudoval sem majorja Wol(a. Vse, kar je počel, je delal v rokavicah, premišljeno in dolgoročno, da ni bilo nobenih sledi. Čas po se je spremenil. V modo ste prišli vi. Metode majorja Wolfa pa so se preživele. Primanjkuje nam časa. Delati je treba trdo in naglo." Malo je pomolčal, nato je pribil: .Vsem, ki se ukvarjate s tem poslom, predlagam: uporabljajte moške, ne žensk. V bojnih enotah ženske odpovedo! Ali ne, gospod major? Kako je bilo z vašo lepotico, ki naj bi uničita štab korpusa?" .Mrtva je, gospod general. Pokončali so jo slabi moški," se je brž z lažjo izmazal Wol(, potem pa nadaljeval: .Imate prav — ženska je v izdaji, ko vidi kri kot posledico svojih dejanj, neodločna in premehka. Veseli pa se intrig in izigravanja tam, kjer ne vidi njihovih posledic. Pri terenskih poslih so ženske bolj uporabne. Posebno take uspejo, ki imajo dober spomin. Neumni moški jim zaupajo, ker so klepetave..." .Ne vedno in ne vse, gospod general," je prekinil Wol(a stotnik Seep. ,V zaporih sem imel opraviti s takšnimi, ki so držale bolje kot vsak moški. Tudi če smo jih drli in spuščati pse nanje, nismo ničesar zvedeli od njih. Sicer pa sem prišel do ugotovitve, da je treba zatirati odpor z vso okrutnostjo. Odkar smo jih sto pobesili na mesarske kavlje po jablanah ob cesti pri Frankolovem, imomo mir. Zopom-nili si bodo, kdaj so si drznili ubiti našega višjega oficirja. Strah je zavel po vsej pokrajini." .Tudi vi imate prav. Vse je odvisno od stila, stil pa je odvisen od okoliščin in potreb. Zanimivo, major Wolt! Ste v položaju, ko vsak dan odkrivate resnico o ljudeh. Tisto vsem prikrito, po kateri se med seboj razlikujemo, čeprav smo si na videz podobni." .Ne ugotavljamo resnice samo o drugih, temveč tudi o sebi. Ta je važnejša za nas," je dejal major Wol(, general pa se je nenadoma zresnil, rekoč: ,Za zdaj pustimo te zgodbe in preidimo k stvari. Zaupno vam povem, da je izdelava načrta za uničenje devetega korpusa NOV poverjena meni. Pričakujem vaših idej. Kaj mislite?!" ,Ne jim pustiti pozimi, da bi se oddahnili." .Presekajmo jim dovode hrane iz Furlanije in Gorenjske!" .Stisnimo klešče, tudi z manjšimi silami delajmo vtis, da pripravljamo velik obroč." .Vznemirjajmo jih nenehno, vojaško in psihološko. Izstradajmo jih, preden bomo udarili z vsemi silami.* .Angtosasi jih slabo oskrbujejo z orožjem in muni-cijo..." Naštevali so vsakovrstne misli, general pa jih je beležil v svoj usnjeni blok. Ko se je naveličal, je dejal: ,Za zdaj je dovolj. Veseli me, ko govorite moje misli. Zdaj vem, da imam prav. Ostro moramo ukrepati na vsako njihovo izzivanje. Sicer nam bodo v kratkem streljali v hrbet še mulci s fračami." O — Štev. 29 (1668) 19. julij 1974 Moč sugestije !n avtosugestge Togota MfJ pr*M7M /H rrcr;:M; /