Foton t na platnu » gotovini Leto LXXU., št. 63 a LJubljana, petek 17. marca 1939 Cena Din 1.— LOvENSKI iznajti vshh dan popoMttie izvzemši nedelje in praznike — Inseiatt do 80 petit visi « om z do lim vr.st a l>tn 2 50 od 100 do 300 vrst a Din 3. većji inserati petit visi« Din \ Poptisl pc dogovoru tnseratrj davek posebej -- »Slovenski Narod« vei|;» mesečno v Jugoslaviji Din 12 .za Inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO CM UPRAVNI6TVO LJUBI JANA. Knafljeva ulica Stev. 5 Telefon: 31 22. 31 23, 31-24. 31-25 tn 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št 65; podružnica uprave Koccnova ul. 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Češka in Moravska nerniki protektorat čzšlza in Moravska krogom - Zunanje, riSAGA. 17 m?rca. d. Včeraj ob 13 je nrmški zunanji minister Ribbentrop p ~I~sil na Ilradčanih po radiu nasled nj odlok kancelarja Hitlerja o državno-p: vnem položaju Češke in Moravske kot protektoratnega ozemlja Nemčije: Utemeljitev aneksije »Ccokomorav^ke dežele so tisoč let sp dale v prosmr nemškt ga nar ida ;/ z odovinskega okvira so jih z n jsil»ero ter nespametno in samovoljno iztrgali Z njihovo vključitvijo v umetno če*-.k<-skvaško tvorbo ie nastalo cg.ijišče stal nh nemirov Od leta do leta je lai? šcala nevarnost, da bo kakor že ' >li-kukrat v preteklosti vstala iz teh kra jev velikanska nevarnost za evropski mir, kajti Češkoslovaški in niemm ob1-s*nikom se ni posrečilo razumno urediti skupno živl]enje narodnosti, ki so nh samovulino vključili v te meie ter tako ustvariti in ohraniti željo /seh prizadetih za ohranitev skupne dr/jv«-S tem je ta država dokazala svoio *i*» lien'^ko nc~Hosobnnst in zato je zdaj tjdi doživela svoi dejpnski razpad Toda Nemčija ne more dovoliti, da bi sn •mMievr* stalna mofnie v teb krajih, tako zelo važnih ne sr.mo za nipn lastni mir in za ni^no l~s*no vt« »t temveč tudi za sp'ošni mir in za splošno varnost Prej ali rozneje bi .me-a Nemčija kot država ki je po zgod r*«r#j in 'emljen'snem položaju najbolj prt?a deta. nositi ksr najtežje posledice zaradi takšn'h razmer Znto ie Nemčija samo ustregla imperativni po'rrbi samoohrrn't ve, ko ie sklenila odločno spremeniti razmere v Slednji Evropi in ukreniti vse potrebno. Kajti Nemčija ie v svoii tisočletni 7"f i ovinki preteklosti že dnkaz?Ia. da je po svoji velikosti in po lastno**'h n°m"kega naroda edina poklicana rešiti te -»Moge. Poln iskrene želje, da bi služila res-n;čn;m interesom narodov ki prebivajo v tem prostoru ter zagotovila nacionalno s°mobifnoct nomčkega in če*ke-gi naroda v službi miru in sociaTni bla-gnii. preimsuiem v imenu Nemrne kot osnovo za bodoče skupno življenje or^-b' v teh krajev naslednjo ureditev č ~" ^iro-avsVi n^^elit^at kot sestavni del NemSfe Čl. 1 Pokrajine bivše češkoslovaške republik", ki so vh nemške čete zasule v marcu 1939. tvorijo sestavni d ] nem š! «a ozcn';a :n stonrjo p d imenom cVkomorrvskefjfl protektorata pod njegovo varstvo. Če bi to zahtevali interesi obrambe dr/^ve. bn voditelj rr.iha izdal za nos-*-—e dele teh pokrajin drugačne od'nke. Čl 2 Preh:valci pr~tck?orata nem-šk? narodnosti postanejo nemlki držav-Ij ni v smislu zekona o državljanstvu od cr-♦or~.n*-n 19?5 Znto vrlj-jo zanie tudi zrkonska drlo^ila zaščiti nemšm krvi in nemšl ? časti ter so podrejeni nemškemu sodstvu Ostali prebil kri Ceke in Moravske postanejo državija ni ^"komoravsk'ea protektorata. Čl 3. Ceškomoravski protektorat je avtonomen in se vam upravlja Državno oblrst. ki mn cre v mejah protektorata. iz\ršuje v sklr.du s političnimi, voiaški-mi in gospodarskimi po1reb?mi rajha. Tc oblast vrši preko lastnih orsanov. lastrih uradov n lastnih uradnikov Čl 4. Vrhovni poglavar avtonomne uprpve če'komorrvske^a nrotektorata je deležen varstva in častmh pravic ki gredo drzrvn;m ro^la varieni Vrhovni poglavar protektorata mora za izvrse-varjp svoie cblrsti uživati zaupanje rajha in državnega kanclerja. „Prctel^r rajfaa" ket vrhovna oblast Cl. 5. IT .t varuha interesov rajha imenuje fiihrer protektorja rajha. Se- j dež tega protektorja je Praga. Protektor ' raji.-, ima kot zastonnik ftihrerja in pooblaščenec nemške vlade nalogo skrbeti, da se i 'oltu* jo smernice, ki jih izdaja fiihrer Protektor rajha potrdi imenovanje članov vlade protektorata. 2e i?-dano potrdilo se lahko prekliče. Protek-t r r' "ia ima pravico zahtevati infor-trae:" o vseh ukrepih v" de češkomo-ravskega protektorata in daje vladi ia svete. Dalje ima pravico veta proti ukre.om vlade, o katerih misli, da L i mogle biti škodljive rajhu Ce bi vide1 Ca bi kakšno zavlačevanje utegnilo biti bosta imeli v okvira Nemčije avtonomno vlado z omejenim delo-vojaške, carinske in prometne zadeve bo upravljala nemška vlada nevarno, lahko sam izda odloke, ki so v splošnem interesu. eČ protektor rajha vloži veto proti čemu, se ima »o^ rd"nrrke meje sprejeli z zadovoljstvom Vclosnova v?ada, ki je pobegnila na ru-nv-tnrko ozemlje, je poslala rrmnnski vladi prošnjo, na.i ckup:ra Podkarpatsko fJkra"iro, ?e seda.i pa Je gotovo, da ni-nri^ka vlada, ki je zavzeta glede na dogodke v bivši češkoslovaški rep?ibFki rezervirano stališče, ne bo sprejela teera predloga, tem manj, ker so m?d"arske čete že zaredle Podk?»-patsko Ukraimo. Kazen te^-a je zuranji nvn'rter v,3*,*» Pcd-karpat«-ke TTkraiire Pevai no^la' kancelarju Hit'er*n brzojavke, v kateri ga prosi, naf vpb'va na madžarsko vlado, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi Volof"raiva vl?.4a pobegnila v Rutnunijo BUKAREŠTA. 17 marca. e. Vsi člani vlade Podkarpatske Ukralce s predsednikom Vološincm na čelu so včeraj prestopili rumunsko mejo. Takoj nato so prestopili mejo tudi češki vojaki in sicer en polk, ena baterija težke artiljerije, en oddelek tanke v in bataljon pehote, na ru-mun.'ko ozemlje pa sta prileteli tudi dve letali. Češki vojaki so bili takoj razero-ženi in so zanje pripravili taborišča. Ves dan so pnhajali tudi civilni begunci, ki so jih nastanili v raznih zasebnih hišah. Begunci pripovedujejo, da leže v Chustu mrliči po ulicah in da so Rusini hoteli pobiti vse Čehe v Chustu. Nemško poslaništvo v Ri*kare?ti je prevzelo prostore češkega pcflaništva in je uradno obvestilo bivše češke državljane, da se morajo prijaviti nemškemu pcs?aništvu, k pepisu. Madžari v Chustu BUDIMPEŠTA, 17. marca. z. Uradno se potrjuje vest, da so Madžari zasedli Chust. Stik raadž?r*ke vojske s roljsko VARŠAVA, 17. marca. e. Sele včeraj ob 16 je poljski radio objavil, da so se ob 13. se.-ta'e prve madžarske čete s poljskimi na meji. Skupnn meja je torej vzpo=tav-ljena in je b:lo s tem ustreženo veliki želji Poljske, kjer pa ni takega radostnega razpoloženja, kakor bi bilo pričakovati. Sedanja skupna me^a namreč nima več tistega pomena, kakor bi ga ime'a pred meseci. Dogodki zadnjih dni so prišli zelo nepričakovano in je presenečen*'e nenavadno veliko Iz picanja poljskih listov je razvidno, da je sedanja skupna meja iz- gubila svoj prvotni pomen Res 1e sicer, da izražajo svoje veliko zadovoljstvo zaradi skupne meje in zaradi proglasitve samostojne Slovaške, loda danes se je položaj že spremenil, ker je izzvala veliko presenečenje vest. da je nemška voj?ka tudi že na Slovaškem. Poljska službena agencija si sicer prizadeva da bi pomirila javno mnenje s trditvijo, da je zasedba Slovaške po nemških četah samo začasna, vsi v Varšavi pa so mnenja, da pomenijo najnovejši dogodki veliko spremembo. Niti nova slovaška država niti dosežena skupna meja z Madžarsko nicta zbudili raže^nes'a vecelia. V kelih veselja je kanila grenka kaplja strupa. Horthyjev proglas madžarski vojski BUDIMPEŠTA, 17. marea. AA. Snoči je regent Horthv izdal dnevno povelje na vojsko V niem pravi med drugim: Sedaj ko ste dobili nalog da vkorakate v Karpatsko Ukrajino in jo osvobodite, sem pre- pričan, da boste odlično izvršili poverjeno vam nalogo. Ljubezen vsega na.še^a naroda vas spremlja na vaši poti do tisočletne meje kraljevine sv. Štefana kjer boste podali roko svojim poljskim tovarišem. Hsrthy pozvan v Prago LONDON. 17. marca. z. Po vesteh !z Berlina je kancelar Hitler povabil madžarskega regenta Horthvja na sestanek v Prago. Seja rurr.ar.sKe vlade BUKAREŠTA, 17. marca, e. Ministrski syet se je snoči sestal na sejo pod predsedstvom predsednika, vonega in notranjega ministra Calinesca. ki je poročal o mednarodnem položaju Ministrski svet ie odredil stroge ukrepe, da prepreči pritok beguncev iz Češkoslovaške na rumunsko ozemlje Razen političnim osebam in Še tem v omejenem številu je b^puncem prepovedano stopiti na rumun^ka tla. Msgr. Vološin se mudi v neki mali vasi ollzu meje. Tako rumun^ka kakor nemška vlada sta odklonili njegovo prošnjo za p.-moč. Msgr. Vološin se je baje obrnil nato 7 novo prošnjo na vse štiri podpisnice monakovskega pakta, vendar pa v Berlinu zanikajo, da bi bila nemška vlada prejela kako tako prošnjo. Bat'a v Rumuaiii BUKAREŠTA. 17 marea. e. Znani vele-industrijalec Jan Bat'a ie snoči 8 svojim letalom pristal v Bukarešti. Venci na grobu Neznanega junaka PRAGA. 17. marea br. Praško prebival- J stvo je po prihodu nemške vojske ostalo mirno. Ljudje tudi ne govore mnogo. Včeraj so se ves dan zbirale na terasi praške mestne hiše pred spomenikom Neznanega voiaka velike množice ljudstva, ki so ea popolnoma zakrile z venci Po mestu se vozijo motorizirani oddelki nemške vojske Odrejeno ie bilo. da se mora na vsaki hiši izobesiti vsai po ena češkoslovaška zastava Na Hradčanih ?e ie vila poleg prapora p^edsedn:ka repub^ke tudi stan-darta nemškega kancelaria Hitlerja H^ad ČPne stražiio nemški vojaki V vseh židovskih trgovinah v Pragi so bili imenovani potobni komisarji. PRAGA, 17. marca c. V Pragi so po vseh vafrjeišfh uTicah razpostavljene stroj niče Razpr-lo^enie je v splošnem mirno, vendar se opaža, da mnego ljudi r.csi češke kokarde ■ * Taina poHcna je izvršila zelo mno?o aretacij V vse židovske trgovine so b;,i nostavlieni konvcarji. Cene za živila so b?1e uradno določene in plakatirane. Ve1,'ko novpraševanje je po tek-StiTr,;v, n-pđr^t'h. FF AGA. 17. marea, A A. fDNB). Uradno noreča jo. da je list »A-Zet« ustavljen. V dobi dr. Benefa je bil ta list eno izmed glavnih glasil propagande sovraštva proti Nemčiji. Snoči so objavili, da je v Prago prispelo še n^kai nemških čet. Hitler odpotoval iz Prage BERLIN. 17. marca. AA. (Reuterj Na merodajnih mestih nočejo dati nobenih pojasnil, kie je kancelar Hitler, ki ie včeraj popoldne odpotoval iz Prage, prebil preteklo noč. Prav tako ni nobenih informacij, kara pojde po obisku Brna V Berlinu se širijo glasovi, da je Hitler pred odhodom iz Prage govoril četrt ure po telefonu z Mussolinijem. Zlata rezerva csl. narodne banke PRAGA, 17. marca. z. Zlata rezerva bivše češkoslovaške narodne banke, ki so jo dobili Nemci, znaša nad 2 milijardi čeških kron LONDON, 17 marca. c. Finančni minister S'mon je izjavil včeraj popoldne ▼ parlamentu, da je vlada naročila Angleški banki, da brez vladnega dovoljenja ne sme v nobeni obliki razpolagati s češkoslovaškim zlat:m zakladom, ki j«» deponiran v Angleški banki. L5kv!3?siSa čslksslovaških poslaništev PARIZ, 17. marca. e. Predstavnik nemškega poslaništva ie odšel včeraj popoldne v češkoslovaško poslaništvo, kjer ga je sprejel pcs1anik Osuskv. RazgovTor je trajal dolgo. Poslanik Osusky je izjavil, da je o dogodkih na Češkem zvedel šele iz listov in da ni dobil nobenega pismenega ra^^a od svoie vlade za izročitev svojih po^'or n^mšk^mu poslaništvu. BERLIN, 17. marca. e. Včeraj poooldne so prispeli v tukajšnje češkoslovaške poslan; št \-o urachvki nemškega zunanjega nvni-trsK-a in z^nečatili vse prostore in omare Z uradn'ki ie Drišel tudi bivši češkoslovaški pos^rnik Ma=tny. ki je bil o tem že p^ej obveščen. Kakor doznavajo. b^do prostore poslaništva danes spet odpri i. RIM, 17. marca. e. V zvez^ s Hitlerjevo objavo o protektoratu nad Češko in Moravsko je nemški ve^epo^lan^k Mackensen prevzel prc~tr,re češkoslovaškega poslaništva ;n vod~+^n njegovih poslov. BUDIMPEŠTA. 17. marca. AA. Nemški podanik Ermanrisdorf ie včeraj prevzel če^kn poslaništvo v Budimpešti. BRUSELJ. 17. marca. AA. Nemški poslanik Bergen je včeraj prevzel češkoslo- vaško poslaništvo in vse Čsl. konzulate v Belgiji. VASniNGTON, 16. marca. br. Pri češkoslovaškem poslaniku v Wa:hingtonu Vladimirju Urbanu je podvzel zastopnik nemškega poslaništva demaršo, pri kateri je zahteval naj izroči posle svojega poslaništva nemškemu poslaništvu. O tem je izjavil češkoslovaški poslanik zastopniku tiska, da je prišel k njemu nemški posla-niški svetnik Torensenberg ter ga pozval v imenu nemškega zunanjega ministrstva, naj izroči vodstvo svojega poslaništva nemškemu poslaniku. Odgovoril mu je, da ni prejel v tem pogledu še nobenega navodila od praške vlade, ki ga je imenovala za poslanika in ki *o še vedno edina oblast, katera mu more dajati kake ukaze. MOSKVA, 17. m?rca. e. Nemški poslanik v Moskvi grof Schulenburg je v imenu svoje vlade zahteval od češkega poslanika v Moskvi Tirlin^eria. naj mu izroči poslopje poslaništva. Tirlinger, ki je bil 18 mesecev poslanik v Moskvi, je iz'aviU da se ne smatra za podanika pod protektoratom Nemčije in da se ne bo vrnil v domovino. Klajpeda zahteva priključitev k Nemčiji? Ultimativna nota vodje klajpedskih Nemcev litovski vladi KOVNO. 16. marca. br. Vodja Nemcev v Klajpedi Neumann, je poslal litovski vladi noto, v kateri zahteva, da se klajpedsko ozemlje proglasi kot neodvisna država. Podrobnosti note še niso znane, vendar pa sklepajo, da je ulti-mativnega značaja. Nadalje poročajo, da bo litovski zunanji minister Urbsis, ki se je mudil v Rimu pri kronanju papeža Pija XII., na svojem povratku v Litvo prispel v Berlin. Tudi nemški poslanik v Kovnu je odpotoval v Berlin. V litovskih vladnih krogih vesti o izročitvi note voditelja klajpedskih Nemcev litovski vladi ne demantirajo niti ne potrjujejo- Litovski guverner je sporočil pred- sedniku klajpedskega direktorija, da bo sklical deželni zbor na zasedanje dne 25. marca. Trdijo, da bo Neumann s zasedanja klajpedskega deželnega zbora zaprosil kancelarja Hitlerja, naj zasede Klajpedo in jo priključi veliki Nemčiji. Nemški demanti BERLIN, 17. marca. c. Tu odločno zanikajo, da bi Nemčija hotela anektirati klajpedsko ozemlje. Curfh, 17. marca. Beograd 10.—, Parla 11.70, London 20.67, New York 441.50. Bruselj 74.20. Milan 23.20. Amsterdam 234.12, Berlin 177.—, Praga 83.12, Varšava 87.25, Bukarešta 3.37. r Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 17. marca 1939 Ste*. f>'6 Pomanjkanje poljski! delavcev na obmejnem ozemlju — čuj m o tudi drugo plat zvona Kozjak nad Dravo Z opozorilom pod zgornjim naslovom je >Slov Narod« načel še veiiko večje so-ciamc vprašanje kakoi se zdi zgolj po besedilo naslova Zadel je namreč ob kardinalno vprašanje: ali sploh kje na svetu obstoja poseben stan poljskih delavcev in da-li smemo zlasti mi Slovenci govoriti o poljskih delavcih tako kakor govorimo n. pr o industrijskem delavstvu. Je to vprašanje ki sega nazaj v pradav-nino Človeške družbe in ki torej zahteva celo svojo knj.go. Omejimo se za enkrat samo na naše obmejno ozemlje. In ozrimo se z bežn.m pogledom samo na osvobojen je kmeta pred 90 leti. Vzemimo si za podlago golo zgodovinsko dejstvo, da pravek pozna samo suženjstvo, da je bil tudi kmet še v svoji svobodi sani svoj obdelovalec in pridelovalec ir je ko: tak ostal tudi pod robstvom fevdalne gospode Ker si je tudi obrt od vsega početka sama sebi zaJoščevala in iz popolnjevala le v izmeni dela in dobrin, se je mogei stan, ki ga suho izraza beseda >delavec« poroditi še le s porodom industrije In samo to delavstvo se je moglo ra-zviti v svoj poseben stan. Tega v poljedelstvu ali višjem pomenu v kmetijstvu nikakor in nikjei ni bilo Predočiti si moramo, da je bil naš (osvobojeni) kmet prvotno obdelovalec zemlje le zase, kar vei;a tudi za primere potrebe za izmenjavo dobrin in dela. selt razvoj** ozir. prehod male obrti v industrijo je v zvezi z denarnim gospodarstvom tudi kme ta primorat da je iz obdelovalca postal tudi razpeče\alec ozir. prodajalec svoj:! pridelkov. Tu pa smo že na p:vem viru spočetja poljedelskega delavstva. Po vzrokih sega prav za prav ta vir že na srečno-nesrečni trenutek kmetovoga osvobojenja. a že obremenjenega" s tako zvano kmetijsko odvezo in prikrajšanega za razne dobrote, ki jih je preje užival kot robot grajščakov. Tej obremenitvi °e je pridružilo še nesrečno dedno pravo, katerega posledice so se razvile v giob našega kmetijstva: razkosanje kmetij, nastanek kočarjev, pobeg kmetskih rodbin v industrijo in s tem v zvezi še splošno izseljevanje. Tako smo iz spočetja dospeli že tudi do rojstva našega poljedelskega delavstva, iz katerega se je kot poseben stan razvil viničar In ravno viničar odločuje na našem obmejnem ozemlju vprašanje tudi poljedelskega dela\ ca. Kar je boljših kočarjev stremijo za službo majerja pri še obstoječih graščinah ali večjih posestvih; v zadnji dob: pa še rajši zagrabijo za katerokoli stalne službo pri železnici ali v večji tovarni. Njih večina ne prihaja več v poštev niti za dninarsko poljedelsko delo. To delo prevzemajo — viničarji. posebno oni s števuno rodbino in z nezadostnim zaslužkom pri gospodarju, kjer naj bi viničar (že po svojem imenu) opravljal posle le v vinogradu in kar je še z vino-rejo v neposredni zvezi. Oim ta svoj posel ob svojem času opravi, je viničar prost, takurekoč sam svo. gospod. Na razpolage mu je ali opiav^ja tudi Se d»-uge posle pri svojem gosp«Klaru toda pod drugimi pogoji, ali pa da si poišče dninarsko delo drugod najraje seveda v bližini. In za tc posebno delo zasluži poleg hrane navadne še po 10 din na dan. če je seveda zadovoljen, ponekod tudi manj. Pravih poljedelskih delavcev torej ni moglo biti še maiij pa so se mogli razviti iz povojne krize saj je večina naših kme-tij zabredla v obupen položaj, ko ja tudi pri najboljši vol ti ni mogoče plačevati delavcev po njir pravem zasluženju Tisti zelo redki gospodarji ki še razpolagajo tudi z denarjem, pa to obupno razmerje izkoriščajo dc tako v nebo vpijočih krivic, da ni nič več čudno, če se vedno pogosteje čujejo pritužbe o pomanjkanju poljskih delavcev, katerih novi stan - krkoi bomo pozneje vide i, se še razvija Iz razpadajo. čih kmetij in odvisnega kmečkega proletarijata. Dvoftii jubilej Jožeta Laha 70 letnica rojstva ter zlati jubilej nesebičnega glasbenega in pevskega deCovanja Maribor. 16. marca Menda je v Mariboru malo tako popularnih in znanih osebnosti, kakor je Jože L a h. ta stan znanec iz predvojnih let v Trstu in na Krasu, ta idealni nacionalni glasbeni propagator, ki mu tudi ob prihodu v Maribor ni dala žilica miru. Pri Jadranu, pri kamniških »Kobancih ■ pr-pevskem društvu pekovskih mojstrov in drugih pevskih društvih se ie odlično udejstvoval in se še udejstvuje kot izboren pevovodja. Jože Lah obhaja te dni 70-letnico rojstva in zlati jubilej svojega nesebičnega glasbenega in pevskesa delovanja. Pred 70 leti se je rodil v D uto vi j ah na Krasu 2e kot deček je kazal veliko ljubezen do glasbe in naše lepe pesmi. To svojo nadarjenost je Jože Lah v nadalinih letih razvijal In spopolnieval Neutrudno je bi lo njegovo nacionalno kulturno delo k' ga je vršil kot daleč naokoli znani zborovodja v naSem Primorju V Sežani je ustanovil pevski zbor »Zorislavo«, v Trstu s Ilirijo«. Ob prihodu v Maribor je Jože Lah nadaljeval s tem svojim delom Leta 1922 je prevzel vodstvo »Jadranovega« /.bora ki ga je vodil 12 let Sporedne pa je pomagal tudi pri drugih mariborskih okoliških pevskih zborih, ki so našli v njem očetovsko skrbnega in prizadevnega zborovodjo S tem svojim tihim, toda vzorno idealnim delom si je pridobil Jože Lah širok krog znancev in prijateljev, pri katerih tživa največjo priljubljenost in spoštovanje. Ta slavi jenčeva popularnost se bo nedvomno pokazala ob jutrišnjem poča stitvenem večeru v vseh prostorih Narod-doma, ki mu ga priredi *Jadran^ ob 30-letnici svoiesa obstoja, skupno z društvom pekovskih mojstrov, potem s u mnfSkžmi »Kubanci« in »Nanosom*. Se ves mladostno podjeten in delaven ^e naš lože Lah Ob 70-letnici mu iskreno želimo čim leošega in čim prijetnejšega nočutka v nadalinih desetletiih tja dn skrajnih meja človeškega življenja mm 0jk M4 pa*a ga-flBs' - L j» l+ —- .-• .-- . i ' . . . Uprizorili so ga dijaki državne klasične gimnazije v režiji Vla&£ra;£?ja 5krbi&£fia Maribor. 16. marca Po daljšem presledku je staroklasična lepota spet zaživela na našem mar.borskem odru. Dijaki tukajšnje državne klasične gimnazije sd se opogumili in se marljivo pripravili za uprizor tev znamenite Sofo-klejeve petdejanske tragedije »Kralj Ojd p« v odličnem A. Sovretovem prevodu. Dijake igralce je za to predstavo vneto in prizadevno pripravil režiser Vladimir Skrbinšek. ki je zasnoval tudi primeren učinkovit zunanji uprizor. t veni okvir in ki je posvetil pos' bno pozornost ne samo sodelujočim po-edincem, ampak tudi pomembnemu sestavnemu delu klasične tragedije, t. j. zboru petnajstih tebanskih mestnih očetov saj predstavlja zbor nekakšnega i 'einega posredovalca med tem kar se dogaja na odru. in med gledalci. že prvi prizori so nas prepričali, da so se sodelujoči dijaki za svojo nalogo temeljito in vestno pr pravili. Nosilci vodilnih vlog so se izkazal: že ob lanski predstavi Cankarjeve »Lepe Vide« ter Izpričali svoje nadarjenost Tudi s Sofoklejevim sKraljem Ojdipom« so nam priredili lep večer, prijetno presenečenje. Tebanskega kralja Ojdipa je v vsej globoki trasiki doživljal in podajal Josip CaUS. Njegova igra je bila nedvomno nad stopnjo običajnega odrskega dilentatiztna. Ob nekaterih momentih (zlasti zaključni rizor) se je njegova interpretacija pribl zevala zreM umetnosti. Cakš je tudi z Ojdipom izkazal svoj odrski talent. Uspešno odrske podajanje mu omogoča pristno zveneč glasovni organ in preudarna uporaba izraznih sredstev. Tebansko kraljico Jokasto Ojdipovo mater in ženo pa je prikazala Beata Linz-nerjeva. Njena podoba je bila iskreno do- življena in je ob obeh nastopih učinkovito dopolnjevala celotno odrsko okolje. Tudi Stalzerjev Kreon je bil v splošnem dober morebiti nekoliko preveč zadrževan in odmaknjen. Markantno postavo videa proroka Tejrezijasa pa je postavil Dušan llu-mar ki je v vsem podčrtal zunanje značilnosti in dostojanstvo, ki je v ravnovesju z duhovno veličino in pomembnost j«- Tudi ostali sodelujoči so želi s svojim nastopom lep us-peh. Omeniti je zlasti Vcniš-nikovega slugo, ki je izredno prepričevalno sporočil zboru tebanskih mestn h oGetov pretresljivo tragedijo. Id se je odigrala v kraljevem dvorcu Tudi Jožef Platovšek j kot Zevsov žrec. Jožef Paviin kot korint-I ski sel, Ivan Krepfi kot pastir in Stanko Janež:č kot zborovodja so s svojim poz-tivnim in iskrenim sodelovanjem pripomogli k prodornemu uspehu predstave. Svojo nalogo pa je lepo in zadovoljiva rešil tudi zbor tebanskih mestn h očetov ki je ubrano ahs^lvral po skladatelju dt F. Kinioveu zaFnovnir* zborove speve v ka cerkev za praznik sv. Jožeta. Zaslovela pa je se'e od l 1j7M dalje, torej pred 2bt> leti. Tedaj namreč sl- je tud; v Manboru pojavila strašna kuga. katere predzaanienja so se pojavila že leto pre z nenavadnimi vremenskim' pojav, in smr dečo meglo. Tedaj so celo v bolnišnici, ki •jo jo postavili blizu pokopališča, umrl; ^ko-, 'o vsi- zdravniki, strežniki m grubarji ki tedaj se je preostalo < bupano ljudstve za tekalo za pomoć posebno v to cerkev Razen te>ga si je zgradilo na drugem bregu Drave (nasproti Sv. Jožeta) posebno cer kev sv Barbare na Kalvariji m spomins-k kip Matere Božje na U'avnem trgu. Jožef ovo cerkev so I. 1684 prenovili in postavili so tudi hišo za cerkovnika Posta Ifl pa je premajhna. Do sedanjega obseg. \p je povceal 1, 1728 Bolfenk p!. Siders-berg j višji častnik s-iova>-kcga peSpoflca v Va"a/d nu, ki je bil rudi lastnik Radvanja Pri teu j" imel svoje posebne zas-luge rudi javni no tar in župan Janez Severin fckhart. Do L 1751 je cerkev s-pad* a pod oglejski patr-arhat. nato je bi 1^ podrejena gori>k' nađškoftji Prvi goriški nadškoi Karol M1 liael. grot Attems. ki ie ob priliki svoje vizi taci je obiskal tudi to cerkev, io je hote' povišat: v Župnijsko cerkev, za kar mu je ponudila prilika, ko je I 176U pogorelo župn'šće v Lirnbiivu -,n je župnik Pave Ciaurcr tud; sam žele! župnijo premestiti tu sem. Toda do uresničeni« ni pnšio. Pred posledicami znanh cerkvenih od r^-db cesarja Jožeta ll-. se to cerkev ko maj rešili kot pod; uznico limbuŠkc župmjt Sledil je potem dolgotrajni spor z župni jo sv Magdalene, ki jt bn vsaj na vide/ rešen I. 1897 z ustanovitvijo misijonske aa scibine (lazaristov) pod imenom »Je/uvM.t rija-Joželova misijonska hi^aa, u5tanovite\ 90 12. septembra I. 18^7 S40Vt6SO praznova (i. Od tu .:aije pa je u;»oda te cerkve, zlas: adnja doba iahko v živem spominu \ strm. ki bodo na ietošnje Jožetovo poro mali v mariborsko predmestja k Sv. Joiefu. k;ex se je tudi pred cerkvijo precej in tudi \ prometnem oz.ru ugodno spremenilo. Mariborske m ckoiiške novice — Potujočo razšlavo si bodo lahko ogledali Mariborčani te dn; Madžarski novinar Jeno Denes potuje s svojo soprogo i: sinom po svetu V vozilu je kmečka sob;* z madžarskimi motivi, kuhinja in delavnica V vozilu je stalna razstava raznih hišnih okraskov in pohištvenih oredmeto\ v madžarskih narodnih motivih J Denes ootuje sedaj iz Nemčije preko Slovenije v Italijo, nato pa ie namenjen v Francijo — K Sv. Marjeti ob Pesnici! Sokolska četa pri Sv. Marjeti ob Pesnici priredi 25 t. m s pričetkom ob pol 3 popoldne v tamkajšnji šoli Lep Vido Kotoui so znane prilike, v katorih deluje žilava mar-ješka sokolska četa, bo ta dan gotovo pohitel tjakaj. Bratje in sestre iz Maribora ter okolice pojdejo ta dan v velikem številu k Sv Marjeti. Radi naročila avtobusov ie javiti udeležbo predčasno v pisarni mariborske sokolske župe Poštni avtobus vozi tja ob pol 14. in sicer z glavnega kolodvora, nazaj v Maribor pa ob do! 2(1 Voznina tja in nazaj le 13 din — Ku.ško sokolsko gledališče bo gostovalo v nedeljo 19. t m. pri Sv Lenarta v Slovenskih goricah z znano čustveno veseloigro »Pesem s ceste« Predstava bo v Sok jlskem domu — Kako je na planinah. Pri Senjorie-veui iomu je pri temperaturi —10 -ne^..: preko pol metra. Mai Peci vojo zabavo, ki je šla v višek, ko se je eden obeh —.Albert C. — znašel v bližnji jami, ki je pripravljena za postavljanje telefonskih drogov Revež se ni mogel skobacati iz jame. ampak mu je moral pomagati stražnik, ki je oba bojeviteža povabil na stražnico, kjer sta se zavezala, da se bosta pobota.a. — Iz malega Beograda 10-letni Rudi Stanek je pel sokolsko koračnico. Nenadno pa sta navalila nanj napadalca in ga do nezavesti pretepla Zdravnik ie ugotovil težje notranje poškodbe Sedaj poizvedujejo orežniki za napadalcema — Ob zaključku materinskega leča?a se je predsednica Ženskega društva v Mariboru ga dr. L i p o 1 d o v a iskreno in prisrčno zahvalila javnosti, zlasti pa maribor skemu ženstvu, ki je večer za večerom polnilo dvorano Ljudske univerze in ki je s tako globokim smislom in strnjeno pozornostjo sledilo izvajanjem odličnih predavateljev ter predavateljic. S tem > je mariborsko ženstvo dalo* najlepše Spričevalo prizadevnosti in goreče vneme Zla sti pa se je gospa dr Lipoldova zahvalila predsednici feminističnega odseka ztenskesa društva Teli T evstikovi. ki je materinski tečni vešče ter marljivo pripravila — Iz sodne službe. Za predsednika okrož-nega sodišča v Murski Soboti ie imenovan sodnik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Janko Sernec — Srdnik sreskega sodišča dr Mirko Kej/ar je imenovan za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru.— Sodni uradnik Julij Karba v Mariboru ie bil imenovan za vodjo zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Ormožu. — Športne novice. V nedeljo 19 marca se bo odigrala predzadnja prvenstvena nogometna tekma na področju mariborskega okrožja LNP in sicer bosta merila svoje moči na stadionu ob Tržaški cesti SK Železničar in ISSK Maribor Tekma se prične ob 15 30 in sicer ob vsakem vremenu Dopoldne pa bo na stadionu SK Železničarja tekmovanje za Drvenslvo Ma ribora v cross coutrvju, in sicer za senior- je in juniorje Startali bodo vsi najboljši dolgoprogaši naSega mesta. — Mariborske društvene novice. 17. t m. ob 20. ima svoj občni zbor v Vesni« Zveza gospodinj — Dne 23. t. m. ob 18 Do v dvorani OUZD redni občni zbor Pro-tituberkulozne lige — V petek 24. marca ob 20 pa bo pri Orlu občni zbor mariborskih ribičev. — Slovenjegoriške novice. 19. t. m. ob 20 predava pri Sv Trojici banovinski inštruktor za protiplinske napade dr. Ivan Jurečko o lastnostih in učinkih strupenih plinov ter izvedbi organizacije obrambe proti istim. Ob 3. popoldne praktična vaja gasilcev — Naraščajski odsek sokolskega društva Maribor-matica priredi v soboto 18 t m ob 20 uri svojo telovadno akademijo v Sokolskem domu. Podprimo vneto delo naših naraščajnikov s čim večjo udeležbo — Razne drobne. 14-Ietni Žagarjev sin Viktor Mernik iz Frama se je znašel pod lesenimi hlodi In si pri padcu zlomil levico — Z desnico je zašel po nesrečnem naključju v žago cirkularko 31-letni Žagar Frane Jovšenak iz Spodnje Polskave Roko mu je Čisto razmesarilo — 6-letna po-sestnikova hčerka Ljudmila PliberSek iz Modrica pri Oplotnici se je igrala v bližini slamoreznice, ki je bila v pogonu. Po nesrečnem naključju je zašlo dekletce z desnico v slamoreznico, ki ji je levico popolnoma zmrcvarila — Žile si je prerezala na levici 15-let na An'ca T iz Male Nedelje Vzrok samomorilnega poizkusa ni znan — Z lestve je padel 34-Ietni zidar Janez Ceh iz Spuhlie in obležal nezavesten na tleh z zlomljeno levico. — Na cesti med Malo Nedeljo in Sv. Lovrencem t se pojavljajo v zadnjem času roparji, ki Imajo posebno piko na voznike. Orožniki so jim te tik za petami — Društvene novice. Drevt ob 20. bo občni abor tukajšnje >Vzajemnosti«. — Pripombi. »Delavska politika« piSe v številki 32: »Obiskovalec mariborskega gledališča nam piSe, da je prisostvoval uprizoritvi Cankarjevih »Hlapcev« ljubljanskega gledališkega osebja. Uprizoritev je bila gotove na vlsku. zameriti je samo to, da neki igralec m znal docela svoje vloge, ker je izpustil tale najmarkantnejši stavek: »Narod s; bo pisal svojo sodbo sam, ne frak mu je ne oo in ne tatar« Najbrž je tudi lepetatte bi) premalo glasen, da bi ga bil igralce dobro razumel. Cankar gotovo ni napisal gornjih besed za to, da bi jih pri uprizoritvi izpustili kot nekaj popolnoma postranskega in brez pomena.« — Nočno lekarniško službo imata nocoj Maverjeva lekarn>i v Gosposki uho in Ko-nigova lekarna na Aleksandrovi oesti. — Grob pri grobu. V Trubarjevi 11 je umrla kleparjeva žena Marija Berčie, sta ra 41 let. V splošni bolnici je preminila žena mizarja državnih selezni< Marija Gulič. stara 36 let. Žalujočim našr globoko sožalje. — Mariborski goveji sejem. Prignanih ie bilo 7 konj 13 bikov. 15S culo v >o8 Krav in 10 teler. skupaj ooS repov Pro-danib jih je bilo 275. Cene debeli voli 3.75 do 5. poldebeli voli 3 25 ic 4. plemenski voli 4 do 5 75 oiki za klanje 3 do ♦ . klavne krave debele 3 75 ic 4.25 plemenske krave 3 do 4. krave za Kioba 1 do 2 50 molzne krave 4 do 5. breje k rače 3.50 do 4.25 mlada živina 3.75 do -l teleta 4.50 do 6. — V ljudski univerzi bo predaval drei i iniv prof dr Mir Ko DeanovV iz Zagreba o Dantejevi ^Božanstveni komediji.*. Ski-optične slike V ponedeljek 20 t m predava prof. B Stapan o imperializmu. — Zlobno delo. V Oseku pri Sv Troliei v Slovenskih goricah sta oosestnik Jakob Kozar tn njegov brat pridelala precej sadjevca in vina. Po skrbnem pretakanju jima je ostalo še devet sodov sadjevca in 2 soda vina Ko .sta se pa včeraj pripeljala v klet je bila ta poplavljena s sadjevcem. \eznanci so odprli pipe na vseh devetih sodih in je ves sadjevec iztekel. Odpe'iali so tudi dva soda vina. tako da imata Kožarja nad 5.000 din Škode. — Nasilni fantje. V Rrermem pri Rem-'niku so nasilni in pijani fantje ra/hili tamošnjemu gostilničarju Antonu Merhni-ku ves inventar nato pa so divjali tudi v ffnberniknvi gostilni v Breznem K« orišli orožniki, da napravi io red so se fantie uprli Orožniki pa so nasilneže le obvladali in šest najbolj b »jevitih f t v aretirali Večinoma so bili to mlajši delavci in splavarjl. Mariborsko gledališče Petek 17.: Zaprto. Sobota. 18 ob 20.: Prodana nevesta. Red B. Nedelja. 199 ob 15.: Partija šaha Znižane cene Zadnjič. Ob 20.-. Vse za šalo. Znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto 18 t. m se ponovi letos najbolj aspela operna predstava. Smetanova Komična opera »Prodana nevesta«. — V nedeljo na Jožefovo sta zopet dve predata i i popoldne — da je tudi okoličani lahko vidijo — zanimiva m prisrčna Bevkova nova igra »Partija šaha<, zvečer pa let" nji iperetm šlager »Vse za šalo«. Obe ned -ski predstavi se uprizorita ob znižanib cenah in najbrže zadnjič. Iz Celja —c »Otroška tragedija« v gledaliscji. Znano sokolsko gledališče iz Studencev pri Mariboru bo gostovalo v soboto 18 t m v Celju In uprizorilo ob 20. v celjskem gledališču dramo Karla Schbnh'rrja »Otro. ška tragedija* v režiji br. Jožeta Babica, člana Neodvisnega gledališča v Mariboru. Uprizoritev te vzgojne in globoko psihološke drame bo gotovo nudila lep užitek. Občinstvu priporočamo, da se udeleži predstave v čim večjem številu. —c Praznovanje obrtniškega praznika. Slovensko obrtno društvo v Celju vabi vse obrtnike \? Celja In okolice da se na praznik zaščitnega patrona obrtnikov, na Jožefovo v nedeljo 19. t. m. ob 8 udeležijo maše v opatijski cerkvi, pri kateri bo pelo pevsko društvo »Oljka«, ob 9.30 dopoldne pa obrtniškega zborovanja v veliki sobi hotela »Beli volt, kjei bodo predavanja o obrtniških zadev ah. Vabljeni so vsi obrtniki brez izjeme. —c Izpiti vozačev motornih vozil za območje predstojništva mestne policije v Celju In za laški srez bodo v četrtek 23 t. m. ob 8 zjutraj pri predstojništvu mest. ne policije. Kandidati naj takoj vložijo svoje prošnje pri predstojntštvu mestn* policije. —c Zanimiva nogometna tekma. V nedeljo 19. t. m oh 16.15 se bo pričela na Olaziji prijateljska tekma med SK Slavijo iz Maribora in SK Celjem Moštvo SK Celja bo nastopilo v najmočnejši postavi in bo tuđi ojačenc z Rikom Presingerjern, igralcem liginega moStva sarajevske Slavlje. Ob 15. bo predtekma. —c V celjski bolnici je umrla v aredo 521etna dninarica Marija Škrubejeva is Bukovžlaka pri Teharju. Iz Brežic — Uctradja dobav banovinski javni bolnici v Brežicah. Kr banska uprava v Ljubljani razglaša: Na osnovi zakona o državnem računovodstvu čl. 82 do 105 oddelek B — pogodbe in nabave — je razpisa na pismena ofertna licitacija pri banovinski javni bolnici v Brežicah za dobavo mesa in masnih i^lelkov ter slanine, mleka in mlečnih izdeikov. špecerijskega in kolonijamega blaga ter hiftmh potrebščin — v kolikor si zavod potovih potrebščin ne oskrbuje v lastni režiji ali jih ne krije na drug način — v proračunskem letu 1939-40, t. j za dobo od 1 4. 1939 do 31. 3. 1940. Licitacija se bo vršila dne 21. marca letos ob 11 uri dopoldne v upravni pisarni naše banovinske Javne bolnice. Podrobni draibeni in dobavni pogoji ter izkazi potrebščin zavoda so interesentom na razpolago pri upravi zavoda, ki mu hočejo ponuditi dobavo Dobavna pogodba se more na vsake tri mesece — 8 dni pred potekom tromesečja — obojestransko odpovedati, sicer se pa avtomatično podaljša za nadaljnje tTOmesecje Dobavo je pa treba ponuditi za vso dobavno dobo Pogoje in navodila za udeležbo pri ricltaciji daje interesentom uprava zaveda.