o
QLR5IL0
^OTOIOIOIOIOIOIg^^10^^^
siovm^KKR
DLLRVoTvFl
Izhaja vsak :	petek.	:
se^eseseseses
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1-50 četrtletna . . „ 0 75 Posam. Stev. „ 0-10
Štev. 43. se* V LJUBLJANI, dnč 24. septembra 1909. sa se>Leto IV.
Stranka organizirane oslarije.
Na'večja ziruota, če jo je kdo kdaj storil, je na Slovenskem ta, če se je takojmenovano narodno-napredno stranko kaj upoštevalo. Ni poznaj razmer, kdor je n, pr. predlagal, naj se za narodne zadeve med Slovenci osnuje skupen naroden svet in podobne reči. Slovenska liberalna stranka ni nikoli bila, ni in ne bo nič drugega kakor stranka organizirane oslarije — ime. ki njeno bistvo do dna zadene in pogodi. In zato z njo ni mogoča nobena skupnost v nobenem oziru, marveč jo je treba pobijati, kakor se preganjajo kuževine in povzročitelji nevarnih bolezni.
Ozrimo se še enkrat na 20. september 1. 1. Ali si je »Slovenski Narod« upal odgovoriti na težke obtožbe, ki smo jih glede teli dogodkov nagromadili na liberalno stranko? Nič: še besedice ni črhnil! Dokazano je, da je ta stranka te izgrede nalašč vprizorila, da — tisti, ki je imel od stranke nalogo, da jih izpelje, 'e znan; ravnotako je dokazano, kako umetno se je napravilo razburjenje in da je šla Ciril-Metodova družba nalašč v Ptuj, da bi se ji kaj primerilo in bi imela povod v Ljubljani uprizoriti kravale. Nepobitno je, da je liberalna stranka te izgrede namenoma tako dolgo kurila, da je do krvi prišlo in da je dobro vedela, da mora tako daleč priti in da je to tudi želela. Pravtako je očito, da so najvišje glave liberalne stranke, ko je
bila nesreča storjena, da bi se vladi prikupili, poklicah na ubogo zapeljano ljudstvo vojake.
In na vse te grozne očitke, molče liberalci, molče in besedice ne odgovorijo! Molče, iko jim vržemo v obraz, da so bili prelite krvi nedolžnih žrtev veseli, ker so v.deli to kri strditi se v zlate, suhe cekine, za katere so par mesecev pozneje hoteli lastne brate prodati slo-vainožrcu Bilinskemu in za katere je Oražen svojo pivovarno nemški obrti izročil.
Stranko, ki na kaj takega molči, smemo po pravici smatrati za ničvredno, 'ki je vsakemu ■naprodaj.
Slovensko ljudstvo se za to stranko že davnej nič ne zmeni. Ampak obletnica 20. septembra je pokazala, da tudi že bela Ljubljana odpira oči. Komaj */* hiš je imela črne zastave, vse prodajalne odprte, in ikar je bilo žalovanja, je bilo od par mlekozobih fantkov in od par prismuknjenih kratkokrilk iz dekliškega liceja narejeno. Tudi Ljubljana ve, da sta padla Adamič in Lunder žrtvi liberalne lumparije in brez-stidnosti1, da je njuna topla kri tekla za umazano kliko in žlahto telesno in dušno propadajočih »gransenjerjev«. In ko se je še izvedelo, da ■si je neki liberalni advokat pustil od v ječah •zaprtih živih žrtev septembrskih izgredov plačati 200 K v »narodne namene«, kakor da bi že dovolj za narod v ječi trpli, se je vsa Ljubljana s studom obrnila od liberalne kamere.
Liberalci zdaj pihajo. Ustijo se, da bodo deželni zbor razbili. Toda vsak razsoden človek ve, da je stranka organiziranih pobijačev danes bre'z zob in krempelj. Nič ne bodo na-iredili — saj še možatosti odpora nimajo1. So kakor ura. ki ji je pero počilo, pa samo še hrešči, če jo v rebrai suneš.
■stranke, ki so ji sedaj stale bolj ob strani. Pre-meščenje učiteljišča iz Kopa v Gorico je zasluga ■»Slovenskega kluba«; Političen položaj je kritičen in sicer v celi monarhiji. Kritičen položaj v naši polovici ima svoj vir v protislovanskem sistemu Bienerthove vlade.
Dekan in deželni poslanec Lavrenčič je predlagal nato sledeče resolucije:
'I. Vodstvo S. L. S. zahvaljuje državne poslance »Slovenskega kluba« za njihov odločni in skra-jno potrebni nastop v državni zbornici. ■— Zagotavba jih, da ga ni v celi stranki nikogar, ki ne bi navdušeno pozdravljal tega •srečnega začetka za južne Slovane in za državo odločilnega boja. — S. L. S. zaupa svojim poslancem in je pripravljena brezobzirno rti za njimi, naj pride, kar hoče.
II. V »Slovanski Enoti« vidi vodstvo S. L. S- nujno potrebno trdnjavo proti sovražni vladi in nemškemu bloku. Iskreno pozdravlja edinost ■in naraščajočo silo »Slovanske Enote« ter naroča svojim poslancem, da z vstrajno previdnostjo podpirajo njen obstoj in njeno delo.
III. Združeni nasprotniki in njihova vlada kličem vse zastopnike južnih Slovanov v državni zbornici k skupnemu odporu in vzajemnemu delu. Vodstvo S. L. S. se trdno nadeja, da bode politična razsodnost zmagala nad ma-'lostnimi spletkami, in da bo jugoslovanska delegacija enotno organizirana zvrševala v državni zbornici svojo važno nalogo. Ko bi pa to ne bl'Io mogoče, je pa prepričano, da bo »Slovenski klub«, trdno stoječ na svojem programu, branil pravice južnoslovanskega naroda.
Seja vodstva S. L. S.
/
'V sredo, dne 22. t. m., je imelo vodstvo S. L. S. polnoštevilno sejo, v kateri je podal dr. Šušteršič poročilo o političnem položaju. Središče situacije je sedaj v češkem deželnem zboru. »Slovanska Enota«se je sponesla in stoji trdno ter ima močno privlačno silo za one slovanske
Ob zasedanju kranjskega deželnega zbora.
Včeraj se je sešel v deželni palači kranjski deželni zbor k posvetovanju. Za nas delavce je zasledovanje zborovanja deželnega zbora •največje važnosti. V deželnem zboru se dela:o postave, ki so delavstvu v prid ali pa tudi v ■največjo škodo.
Marijin otrok.
Večerni mir je legal na širno ravan. Tam ■daleč na zahodu se je svetlikalo na obzorju v krvavordeči boji morje, v katerem so odsevali zadnh žarki zahajajočega solnca.
red enim izmed mnogih grobišč izza ča-tn KTcoH.<"-nega riniskega cesarstva, v katerih ia bivališča" mil’ 1' kan|banijski pastirji svo-
mr ki in v H n Ho k? V,ellk 0genj’ ‘n tlladen ve“
i	i • ° ahinskih gora sem preko gro-
bišč, gnal je erru dim čez tiho, temno ravan.
Vitek visokorasel deček stopil je v razsvetljeni krog ognja. Star je bil približno dvanajst let. Izpod klobuka sipali so mu dolgi črni kodri ter mu padali preko zarjavelih lic daleč doli čez ramena; krasen njegov obraz je bil milega, mehkega izraza, a rdeča ustna in pa svetle črne oči so pričale, da je dečko energičnega in vse preje kot boječega značaja. V rokah je prinesel dračja in suhega vejevja, vrgel vse skupaj v ogenj in šel nato na vzvišen prostor, od koder je gledal in prisluškoval nekoliko časa v tiho, temno noč. Onostran gorovja prikazala se je na nebu polna luna in razširjala ■čez samotno, duhtečo planjavo mistično svojo ■svetlobo.
Od daleč se je razlegalo melanholično petje pastirjev, ki so čuli to zares krasno noč zbrani krog ogn a pri svojih ovčjih čredah.
'Pretresljiv kontrast k temu prizoru pa nam je nudila notranjščina starega rimskega grobišča, kamor je ravnokar vstopil mladi dečko.
To bivališče je bilo ozko in mračno. Stene in pa dolbina v njih so bile okrašene z dragocenimi mozaiki, a vse je bilo zamazano, okajeno in prašno. Nekdanje shrambe zemskih ostankov mogočnih rimskih patricijev in drugih bogatašev služile so sedaj kampanijskim pastirjem za ibvališča in shrambe njih orodja, pohištva in razne druge šare.
'V eni izmed teh dolbin, v ozadju grobišča, ležala je na trhlem, slamnatem ležišču mlada ženska. Oči je imela v polsnu zaprte in ustna so bila nabrana v rahel nasmeh; gotovo jo je objel sladek sen — a žalibog le sen, 'kajti lica njena so pričala o veliki bedi in nesreči in bleda barva malerije na njenem ozkem obrazu — to vse je jasno potrjevalo žalostno usodo uboge matere, katera se je prebudila ob vstopu svojega 'ljubljenca.
Ječaje se je izkušala skloniti na bednem ležišču in zrla je na temno postavo bližajočega se dečka.
»Jaz sem mati — Pepo. Hvala Bogu, čreda je v varnosti. Roparski druhali .iz onostranskih gora, katera sedaj zopet pustoši in krade tod okrog, pač res ni mnogo upati' ... a kako ti je, draga mati?«
Bolnica je legla zopet nazaj in vzdihovala.
iDcčko se je skrbno sklonil k njej.
(»Hočeš li kaj jesti, mati; mleko, sir ali pa košček mesa? Ko bi vendar že kmalu okrevala!« ječal je dečko in sklenil roko.
»Dobri moj otrok! Jaz — ozdravela?« šepetala je bolnica z grenkim nasmehom in položila roke kot v blagoslov na kodrasto dečkovo glavico,« ne — okrevala ne bodem nikdar več, malarija me umori gotovo!«
'Pepo je zakril obraz z rokama, potem pa vzdihnil: »In ako umrješ, draga mamica, 'kaj inaj počnem jaz in najna čreda? — Oče je šel v gore in postal ropar — on se ne bode brigal več zame!«
»Ah, da!« odvrne težko sopeč umirajoča.
»Zapustil naju je v veliki bedi in pomanjkanju, kajti grešila sem jaz zelo, zelo napram njemu! Mati Božja v nebesih ve. kako bridko •sem to že obžalovala! Mati, ki gre v naša srca in ki nas bodri k dobremu, ako jo prosimo za to, Pepo, ti dobri, nedolžni moj otrok! . . . Vedi,
V kranjskem deželnem zboru ima sedaj ■večino S. L. S. Liberalci in Nemci so v manjšini. Zato trdno pričakujemo, da bo S. L. S. vse storila, da pridemo tudi delavci enkrat do svojih pravic v deželi in občini.
Priznalno in pohvalno moramo omenjati, da so se, odkar je S. L. S. gospodarica deželne zbornice, razmere deželnih uslužbencev v mnogem zboljšale. Prejšnje večine, ki je sestajala iz slovenskih liberalcev in nemških veleposestnikov, je pač imela polna usta obljub za prošnje ideželmh uslužbencev, a roke in žepi deželnih •uslužbencev so bili kljub obljubam vedno le prazni. Deželni odbor je izdelal tudi novo službeno pragmatiko, 'ker stara je bila 'že davno nerabna in prava muka za uslužbence. Upamo pa, da bo sedanja večina še v nadalje storila vse, da se času in razmeram primerno izboljšuje stanje deželn h uslužbencev. To smo bili dolžni tu zapisati, ker nočemo vedno le tožiti, ■ampak priznati vsakemu svoje.
i ITreba pa je, da deželni zbor gre tudi drugod po poti napredka. Priznavamo, da je bila zapuščina večine prejšnjega deželnega zbora jzelo piškava in da bo treba sedanji večini še imnogo mnogo let dela, predno bomo postali ienaki drugim deželam. Treba nam je izpopolnitve deželnih dobrodelnih zavodov in deželnega zdravstva in drugih stvari1, ki so v zvezi s temi zavodi. Zelo koristno bi' tudi bilo,da ustanovi dežela svoje lastno delavsko nadzorstvo, ki bi bilo na demokratični podlagi in bi storilo gotovo mnogo več v varstvo delavstva.
S. L. S. naj dela na to, korak za korakom, da se tudi za deželni zbor izvojuje splošna, direktna in tajna volivna pravica. Delavstvo po svoji moči dandanes v nobenem posameznem volivnem okraju ne pride do odločilne besede, ■jn gotovo je delavstvo 3elo ioteresirano ina postavah, ki spadajo v deželni zbor. Zato pa na delo za splošno votivno pravico v deželni ■zbor.
Isto velja tudi za občine. Delavec plačuje indirektne občinske davke, in sicer v zelo vi-■soki meri, govoriti pa ne sme. Občine bi morale biti takorekoč mati svojim občanom, danes jim je pa le mačeha, ker šili vedno le na večje plačevanje davkov, da pa skoro nič, ker gospodarijo po največ in vsaj v tistih občinah, kjer so delavci, taki ljudje, ki poznajo vse drugo preje, kot pa ljudske potrebe. Ljudstvu dajte pravico, da lahko govori v občini, in bolje bo za /vse. Zato nujno pozivamo deželni zbor, da ta-ikoj še v tel zasedanju pride na vrsto občinski ired in prememba štatuta za ljubljansko občino. iRak rana je to na telesu delavskih !in sploh ■ljudskih pravic, zato treba nujne pomoči.
Tudi v izobraževalnem oziru smo močno zadaj za drugimi deželami. Šol nam je treba, in ,pa poštenih, krščanskih ljudskih učiteljev. V ikrajih, kjer živi mnogo delavstva, imajo otroci ižalibog preveč prilike in zgledov, da se pokvarijo duševno- in nravno. Zato pa treba dobrih učiteljev, ki so kos svoji nalogi in sami ne-iomadeževanega in poštenega življenja, da se ■vzdrži proti različnim pohujšanjem.
To in še več druzega pričakujemo od kranjskega deželnega zbora. Zasledovali bomo ■deželnozborsko zasedanje natančno in po potrebi tudi stopili med svoje somišljenike.
iMi zaupamo S. L. S. in zato smo uverjeni, ■da bo svoje obljube napram delavstvu tudi izpolnilo.
ida te bode varno varovala Vsemogočna, če umrjem jaz. — Ti, ljubi sin — si Marijin otrok!«
»Marijin otrok?«
»Da, Pepo! Komaj nekaj tednov nato, ko si zagledal luč sveta, sem te darovala pred podobo Matere Božje v njenem svetišču v »Santa Maria Maggiore«. Njej, Ona te bode vedno varovala pred najhujšim. Verjemi mi, najhujši ipa so ljudje, izprijeni ljudje — da bi jim ti nikdar ne padel v roke, kajti bilo bi hujše kot ■smrt!«
»Sveta Marija — moja mati!« šepetal je Pepo in padel na kolena. Vzbudili so se mu spomini iz preteklih let. Vrtovi, v katerih se je ,z drugimi otroci igral, odprta, nizka vrata male isobice, pred katerimi je neštetokrat ob solnč-inem zahodu sedel s svojo materjo, pričakujoč ■očeta, potem široke ulice, krasne cerkve večnega mesta, kamor je tolikokrat spremljal svojo mamico . . .
i Njegova mati! Sedaj leši na smrtni postelji v tej tihi samoti in zre pred-se. Gotovo misli tudi onas edaj na pretekle dni prvih, srečnih 'zakonskih let.
(Konec prihodnjič.)
Slovenec gre na dan.
»Naša Moč« sicer ni list, ki bi se pečal v prvi vrsti, z narodnostnimi boji. Kot glasilo krščanskega slovenskega delavstva je naloga li-iSta, pisati o delavskih razmerah. Toda kar se ■sedaj dogaja od strani nadutih nemških šovirii-istov, je tako,^ da tudi mi ne moremo molčati. Preganjanja Cehov na Nižjem Avstrijskem so ■Nemce vseh strank pokazala v taki luči, da Slovani ne moremo imeti nobenega zaupanja več v njihovo prav.čnost. Da so se krščanski so-iCialci postavili za nemški značaj dežele, bi bilo •sicer opravičljivo iz taktičnih razlogov napram •radikalcem. Toda stranka.bi ne smela pozabiti, da si je zapisala na svoj prapor državno idejo, iki se nikdar ne more smatrati kot vse-nemško-. ■Zato je nečuveno, da hoče zatreti pouk v češkem' jeziku mnogo močneje zastopanega češkega prebivalstva na Nižje Avstrijskem, kot je ■nemški živelj na Kranjskem.
!To je barbarizem, nevreden naroda, ki se baha z veliko kulturo, kakor pri vsaki priliki -Nemci. V koroškem deželnem zboru imajo ■Nemci čas, protestirati proti železnišk.m voznim listkom, ki nosijo imie »Celovec« ter hočejo vsled tega celo debato v zbornici. Tudi jim ne ■gre v glavo, da ima nekaj postaj državne železnice, ki teče poslovenskih tleh, slovenske napise. Rogali so se v zbornici dičnemu poslancu •Grafenauerju, ko je storil obljubo slovenski.
V štajerskem deželnem zboru je novoizvoljena katoliška narodna delegacija odločno nastopila za pravice Slovencev, katerih je v tej deželi na štirlstotisoč. Toda tukaj so Slovenci naleteli na škandalozni odpor in sramotenje slovenskega jezika. Toda odločni nastop dr. Korošca in tovarišev bode brez dvobe poučil ■Nemce, da bodo morali upoštevati močno tret-fijio deželnega prebivalstva. Nemški listi bljuvajo-ogenj in žveplo na slovenske katoliške narodne poslance. Ti dogodki pa obenem tud; jasno kažejo, koliko veljave so znali Slovencem •priboriti prejšnji deželni poslanci pod vodstvom -dičnega Ploja. Ni čuda, da se ni nihče brigal za .Slovence, ako slovenska delegacija, če tudi manjša kot sedaj, ni imela toliko močne hrbtenice, da bi v deželnem zboru bila priborila veljavo slovenščini. Sedaj je temu odzvonilo. Slovenski poslanci — razven enega l beralca, ki ■celo svojim slovenskim tovarišem kliče v nemščini, da so mu ljubši socialni demokrabe, kot poslanci Kmečke zveze — bodo v narodnem oziru storili brez dvojbe svojo dolžnost. Nemci prete in besne, toda to besnenje, ki ga more •roditi le strah ali pa šovinizem, in kib o svetu ■pokazal, kje je pravica, ne bode škodovalo .Slovencem. Mi menimo, da se Nemci slovenskega strahu prav lahko znebe. Sklenejo naj zakon, po katerem odstopijo ves slovenski del štajerske dežele Kranjski in potem bodo imel! mir. S tern bi ustregli najtopleji želji štajerskih .Slovencev. Za tistih par tucatov Nemcev, ki ■bivajo med Slovenci, naj se ne boje. Na Kranjskem imajo Nemci prav vse, kar si žele, razven-večine prebivalstva. Dasl na Kranjskem .tvorijo Nemci komaj 5 odstotkov prebivalstva, ijimi vendar nihče ne brani govoriti v deželnem .zboru nemško. Govori se stenografirajo tudi nemški. Na Štajerskem in in Koroškem, kjer tvorijo Slovenci po nad eno tretjino prebivalstva, pa naj bi ne smeli govoriti slovenski? ■Taka je pravičnost Nemcev nasproti nam. Enakopravnost jim ne gre v butice. Toda Slovan v naši državi noče biti sužem, marveč svoboden državljan in deželan. Zato pa bo šel ■svojo pot, dokler tega ne doseže.
SLAVNOST blagoslovljena hiše in otvoritve viške prodajalne I. ljubljanskega delavskega konzumnega društva se bode vršila dne ,26. septembra 1909. Sponed: Ob pol 8. uri dopoldne sv. maša v cerkvi sv. Antona na Viču. Po maši blagoslovljenje hiše in društvenih prostorov. Potem govor gosp. dr. Kreka. — Vse člane vabimo, da se te redke in izredne slavnosti udeleže v najobilnejšem številu. Odbor.
Prometna zveza.
Iz krogov prožnih delavcev smo prejeli ■sledeči dopis: Trije milijoni kron, ki so bili dovoljeni za izboljšanje prožnim delavcem, leže zdaj že nad leto dni v državnih blagajnah in so prinesli železniškemu ministrstvu že nad 90 tisoč kron obresti, ako se obrestujejo po 3 odstotke. Nečloveško je to, da vlada kaj takega ■dela. Denar je dovoljen, denar je tu, delavci in njih družine stradajo, a vendar se denar ne ■razdeli. Hoče li železniško ministrstvo toliko ■časa zadržavati denar v svoji blagajni, da se bo ■z obrestmi podvojil. Res je sicer, da dd pametna razdelitev mnogo posla, vendar uradništva je
dovolj, ki lahko hitro izračuna, koliko vinarjev dobi vsak prožni delavec. Kako hitro pa je bilo Izračunano plač uradnikom in drugim bolje plačanim uslužbencem! Samo za ubogo prožno delavstvo je treba nad eno leto premišljevati in ■računati, kako naj se jim pomore. Z.ma trka ■na vrata in prožni delavci se jo imamo pred vsemi prav posebno bati, ker pri svod sramot-iiio nizkip lači si nikdar ne moremo nabaviti za ■zimo, kar potrebujemo zase in za svoje družine. Dajte nam naš dovoljeni denar, da si kupimo krompirja in zelja za zimo.Zato pa ven z jiiašim denarjem! Gospode po's'ance pa uljudno opozarjamo, naj v vsakem slučaju store svojo dolžnost in pritisnejo na vlado, naj nam ne zadržuje našega denarja.
Postajališčni čuvaji (Haltestellen-Wach-ter) c. kr. državnih železnic. Gotovo je malo niž ih uslužbencev nižjih stopinj pri c. kr. državnih železnicah, ki bi ne okušali na lastnem ■telesu vse težkoče svoje naporne službe. In ■eni najbolj oblagodarjenih, kar se tiče težke in naporne službe in majhne plače, so gotovo postajališčni čuvaji pri c. kr. državnih železnicah. ■Postajal ščni čuvaj ne opravlja, kakor bi vsakdo mislil, le službe na postajališču. Postajališču i čuvaj je pravzaprav po svojem delu prav •navadni prožni čuvaj. Opravljati miora prav tako okt prožni čuvaj točno in natančno prožno ■službo, kot nameček pa mora opravljati še po-■staknliščno službo. Od postajališčnega čuvaja se predvsem zahteva: Znanje branja, pisanja in dobrega računstva, kakor tudi precejšnja stopinja izobrazbe. Postajališčni čuvaj mora dajati na postajališčih, kjer izstopijo in vstopajo tujci, razna pojasnila o železniških zvezah, zvezah v akov, o prihodu in odhodu vlakov in ■sploh o stvareh, ki so v zvezi z železnico. Dostikrat mora s službo preobloženi postajališčni ■čuvaj poslušati In prenašati vse mogoče sitnosti potujočega občinstva, paziti na red in nevarnost na postajališčih itd. Razen tega pa mora še izdajati vozne listke, sprejemati prtljago ali ■jo oddajati. Ker so postajališča le na manj obljudenih krajih, -je poleti mnogo opravila z le-tovičarji. Blagajnični dohodki marsikak dan ■znašajo na tisoče kron. In ako mora človek na ■vse misliti, ali ne postane nervozen, slabe vo-Jje itd. In ako se to zgodi, potem se mnogokrat dogodi, da se pri računih zmot:, pri denarju všteje, seveda le v svojo škodo, ker vsak potnik dobro pazi na svoj denar. S nažrti mora čakalnice, uradno sobo, če jo ima, stranišča, prižigati luči, zapirati zatvornice pri prehodiščih. ■Res, toliko dela, da postajališčni paznik dostikrat ne ve, Ide bi pričel. Kjer je na postajališču ■poštni predal, mora oddajati postajališčni čuvaj nošto na poštne vlake in isto tudi sprejemati. Ako bi hoteli naštevati vsa dela, ki jih mora delati postajališčni čuvaj, ne pridemo kmalu do konca naštevanja. Pa mislil bo kdo, saj ni vedno ■v službi. Toda temu ni tako. Leto' in dan nepretrgoma je tak postajališčni čuvaj v službi. Predpisano je sicer, da ima 16 ur službe In 12 ■ur prosto, a vendar ni nikogar, ik bi v prostem' ■času, kr je določen postajališčnemu čuvaju, opravljal službo pri blagajni. Ce ne opravlja te ■službe med moževim prostim časom čuvajeva žena, jo mora postajališčni čuvaj srna opravljati. In ko poteče 12 ur takozvane prostosti, mora čuvaj zopet ves izmučen nastopiti 16-'Urno službo*. Res je, da med prostim časom ni ■nepretrgoma pri blagajni, posebno tam ne, kjer ■rgedo osobni vlaki bolj redko, a kaj hasne tako spanje, ako ga je treba vsako uro ali dve uri prekiniti. In za take razmere se nikdo ne rbiga, le če kak potnik ne dobi voznega listka, so pa takoj protokoli i'n zaslišanja. Tak čuvaj ne more leto in dan skupno s svojo rodbino napraviti izleta ali izprehoda. In če umrje otrok, ali kak najbližji sorodnik, ne moreta nikdar oba roditelja, oče in mati, k pogrebu. Tu pač vsakdo jasno lahko uvidi, koliko žrtev prinašalo ■ubogi postajališčni čuvaji na žrtvenik skupnosti. Omenjati moramo še neko okolnost, ki je itudi velika žrtev postajališčnega čuvaja. Navadno na malih postajališčih ni nobenih zaprtih in pozimi zakurjenih čakalnic. Pa tudi pozimi se vozijo potniki in čuvaj ne more biti tako trdosrčen, da bi pustil potnike zunaj v snegu ■zmrzovati. Povabi jih v svoje borno, tesno stanovanje, katero mora zelo drago plačevati žele znični upravi. Čuvaj ima srce do potnikov, ■železnična uprava pa nima usmiljenja ne do čuvajev, ne do potnikov. Gotovo bi ne bil čut •posebne humanitete, pač pa le čut pravičnosti, ako bi železnična uprava tudi ženo postajališč-■nega čuvaja, ki noč in dan z možem zvesto služi v državni službi, vsaj primerno plačala. ■Vprašamo le:	katera	uradnikova žena pa
upravlja z možem vred železniško službo? In iče jo mora opravljati čuvajeva žena, naj se jo iza to tudi pošteno in primerno plača. Postajališčni čuvaj je mnogo na slabšem, -kot pa vojak.
Vojak sme k večjemu vsak drugi dan v strogo in natančno službo, postajaliiščni čuvaj pa jo onora opravljati nepretrgoma. In tako naporna s.užba je tudi velike nevarnosti za1 vozeče se občinstvo, 'ker čuvaj je tudi človek, ki potre-■buje počitka. Če ga pa nima, mu obnemoreta telo in duh in v takem slučaju se zgodi največ železniških nesreč. Nujno je torej želeti, da se prično merodajni faktorji vendar enkrat baviti •z reformOi službe postajališčnih čuvajev. Naše /želje niso neizvršljlve in tudi ne pretirane; zahtevamo le to, kar nam gre kot ljudem1 in kot služabnikom države in skupnosti1.
Železničar nam piše: Z ozirom na vsebino »Naše Moči« št. 42 se kot stari, v marsičem izkušen železničar oglasim k »enketi«, in sicer hi bilo želeti, naj se najprvo razpravlja o splošnem položaju vseh železniških delavskih slojev, kar bi bilo gotovo najnujnejše. Nato naj hi prišli na vrsto posamezne stroke, 11. pr. iprožni delavoi, postajni delavci, delavci po delavnicah in skladiščih, različni čuvaji itd., vsi naj bi prišli na vrsto, od najnižjega delavca do prvega poduradnika. Gospod urednik je že obljubil, da da vsem prostora v »Naši1 Moči«. To--rej vsak naj se oglasi, kateremu ne gre ravno predobro pri železnici. Prožni čuvaj, povej, ko-diiko ur delaš službo in kakšna je tvoja služba in plača, a pristavi tudi, kako bi bilo mogoče odpomoči. Postajni delavec, ti ne smeš zamolčati, da delaš poleg I6urne službe na železnici tudi še dela, katera naj bi opravila dekla. Prožni delavec! Zdi se mi, da ti tudi nisi še popolnoma zadovoljen s tvojo plačo za to Opravilo, ki ga imaš. Ne vem1, če ti je prav, da 'te tvoji predstoniki tolikrat šikanirajo in te izato, ker si poleti se trudil za železnico, pozimi, ko rabiš drva, obleko, obuta! itd. za svojo družino, te pa po več tednov delat ne pustijo. Torej vsi na delo! V enem kraju je za ene vrste uslužbencev boljši kot za druge, v drugiih krajih je zo.pet drugačno. Zato naj se po vseh slovenskih pokrajinah napravijo mali shodi, posvetujmo se vsi skupno, kaj nas najbolj teži. (Ni da bi mogli nastopiti sloveči govorniki, zadostuje, ako eden sp.še na polo papirja vse, kar se je ukrenilo ali o čimur se je razpravljalo, /ter pošlje na uredništvo »Naše Moči«. Gospod prednik bode potem že sam izpustil, kar ne bode dobro za list. Samo želeti je, naj vsak piše 'resnico, ker z lažjo se nikamor ne pride. Naši »osppdje poslanci bodo potem brali v »Naši »Moči«, .in gotovo bodo storili1 za nas vse, kar bode le v njih moči. To naj bi bilo kot navodilo.
Kakor že v začetku rečeno, naj se razpravlja o splošnih železniških delavcih, naj si že bodo pri državnih ali pri privatnih, na glavnih ali .lokalnih progah naj si že bodo prožni, postajni •ali skladiščni delavci itd .Oglejmo si torej naj-i)rvo delavca in delodajalca od bližje. Navaden 'Poljski ali kmečki delavec ni hlapec, kateremu Ji; usoda mila, si na svoji lastni zemlji svoj kruh .služit, začne navadno s službo kot kravji pastir, potem ko doraste, je hlapec, kočijaž itd., ter zopet postane, ko je sčrpal svoje moči, — kravji pastir; a na vse zadnje navaden prosjak z mavno na rajni od hiše do 'hiše. 'Položaj tega /tipnra je mučen, akoravno mu nekdanji gospodarji, pri katerih je služil, milosrčno dajo potrebnega živeža! Se dobijo tudi slučaji, kjer gotovi gospodarji dajo svojim večletnim poslom dosmrtno stanovanje. Ali je z železničarjem tudi isto? Oglejmo s: ga! 'Pri železnici se ne izacne s kravjim 'pastirjem, marveč mora čakati, da se mu telesne in duševne moči^ vsaj toliko razvijejo kot za vojaka, ker drugače ga železniški zdravnik ne sprejme. Dokaz temu ie, da je že mnogo krepkih in zdravih fantov doslužiio triletno vojaško službo, so bili za vojaka, za cesarja dobri, a za železniškega de-‘avca kot nesposobni spoznani. Iz tega sledi, da ravno železniška uprava rabi in hoče imeti opjboljše ljudi; torej je ona tudi dolžna, nas Jiajbo.jše plačati, za nas, ko nji kopičimo premoženje in imetje, tudi dostojno skrbeti, in to itucn potem, ko nas moči zapustijo, ko vsled •pretežkega opravila, premalo počitka in preslabe plače, pred časom d e Ione zmožni postanemo. Naj li vzamemo vrečo na ramo in gremo beračit! Kdo pa nam bode kaj dal? Kaj hočemo z našo družino? Tukaj je dosti slabše 'Za nas kot za navadnega poljskega delavca ali hlapca. Kako temu odpomoči? Prva in najvažnejša točka naša je, da nas definitivno nastavijo. Vsak delavec, kateri je nad eno leto /Pri železnici, naj si bode na postaji ali na progi, bodisi kjer si že bodi, pri državni ali pri južni, 'kakor tudi na vsaki privatni lokalni in glavni ■progi, mora biti po preteku enoletne službe definitivno nastavljen. Ta naša zahteva ne sme več iz dnevnega reda; stala bode vedno v ospredju, dokler se ne uresniči, zato se bodemo 'tudi poslužili vseli sredstev, kateri so nam na razpolago. Kaj bi pa imela za en vzrok branit
■se železniška uprava, nas definitivno nastavit? Saj vendar delavce, katere je lansko leto ra-b la, rabi tudi 'letos, rabila jih bode še čez 10 ■let in naprej. Mi pa, ko bodemo zagotovljeni •za naš kruh, bodemo z večjo vnemo, z večjim veseljem delali železniški upravi kot do sedaj, ko si nismo bili svesti jutrajšnjega dne, če ga še ■preživimo pri železnici; ker boljše je tudi nekoliko manj gotovega, kot pa veliko negotovega. Pri tem ima uprava vendar dvojen dobiček: prvič ima vedno zanesljive 'in dela vajene delavce, in drugič boljše in uspešnejše .uslužbence. Mi bi pa imeli vsaj nekoliko brez-iskrbnejšo prihodnjost za nas in naše družine. :Druga in nič manj važna točka je, da se služba železniških slug, te so: vse vrste čuvaji, vrav-inavalci (Bahnrlchter), postajni, skladiščni in pisarniški sluge itd tudi za to službo sposobnim, akoravno ne nemščine zmožnim delavcem, podelijo. Ne malokrat se zgodi, da se delavec svoemu predstojniku samo s tem prikupi, ker govori nemško in to zato, ker predstojnik dostikrat pri nas, vendar čisto na slovenski zem-jji — niti besede slovensko ne zna. Tak predstojnik se ne ozira na to, je li dotičnik, kateri lomi blaženo nemščino, zmožen svojega dela ali ,ne, marveč bode, dasiravno ni niti leto dni pri železnici, sprejet v siužbo železniških slug. Posledice so, da bode novonastavljenec, recimo ■Bahnrichter, kateri še niti ne zna, koliko pragov se nahaja pod dolžino ene šine, sedaj nadzoroval 20 let v službi se nahajajočega delovodjo (Part efiihrerja), kateri ima takorekoč v mazincu vsa dela na progi! Moža, izkušenega, poštenega domačina se bode prezrlo, v tem da ■se bode tujcu, nemščine zmožnemu, dostikrat .zmožnemu pijancu in vseh drugih lumparij dal krub na naši slovenski zemlji! Ni to v nebo vpijoča krivica v dvajsetem stoletju v avstrijski državi! d n vse to se navadno naredi zaradi enega nemškega, slovenščine nezmožnega urad-nika, katerega slavni birokratizem pošlje nam za pravo sibo božjo, da ne dobi pošten domačin na svoji rojstni grudi potreben kruhek, v tem ko se tujce zdatno podpira! Naša zahteva je: Vsi naši predstojniki in nadzorniki morajo, ako že ne Slovenci, pač pa slovenskega jezika zmožni biti! Gospodje poslanci, prosimo Vas, izatsavfte tukaj vse svoje moči, s tem bodete ikorist li ne le 'nam svojim rojakom, marveč tudi splošnosti — državi.	O.
Med brati in sestrami.
Iz Preske. Pozor, delavstvo goričanske in medvodskih tovarn! V nedeljo, dne 26. t. m., imamo zopet društveni shod v Preski, da se pogovorimo kaj in kako bomo začeli delovati •v jesenskem in zimskem času. Sedaj smo opravili’ razna božja pota in veselice. Sedaj pa moramo zopet začeti delovati v društvu, da ne zastanemo za drugimi. Zato v nedeljo popoldne vsi na shod! Prijatelji in nasprotniki, posebno pa so povabljeni tisti, ki so lami med stavko najbolj vpili, kako bomo skupaj držali in se združili. Pridite vsi, zagotovljene imamo dobre govornike!
Iz Idrije. Naši tovariši pri rudniku naj bi vsaj toliko smisla imeli do sotrpinov, četudi niso ■njih političnega mišljenja, da bi vsaj resnico poročali v svojih listih. Zadnji »Naprej« se zadira v nas, da nam pod ceno daje ministrstvo hišo za našo organizacijo. Pravi, da bi kaka druga stranka dala nad 3000 K najemnine. Katera hiša v Idriji pa nese letnih 3000? Vsaj tako debelo ne lažite! Res je pa, da naše društvo plačuje na vseh davkih že 8 let nad 3000 kron na leto. Do leta 1908. je plačalo kakor Jetni zaključek kaže, 38882 K 69 vin. Toži tudi, da bi ta hiša bila za stanovanje rudarjem. Kai ■Ste 'tako pozabljivi? Preden smo mi dobili hišo v najem, je bila na razpolago rudarjem, celo opravo je rudnik preskrbel, _ a glejte nobeden ni hotel iti tja stanovat. Preje so tožili, da posebno rudarjem samcem manjka dostojnih stanovanj. Ministrstvo je ugodilo njih želji, precej stotakov štelo za opravo, a bilo je vse zastonj. Noben rudar ni hotel se preseliti, ker je bil predpisan strogi hišni red, ali pa so bili nahujskani od ljudi, katerimi je glavni namen širiti med ljudstvom razdraženost in nezadovoljnost, ker v taki kalni vodi nekateri najuspešnejše ■ribarijo.
Idrija. Idrijski provizijonisti pozor! Po pravilih naše bratovske skladnice se ima vršiti vsakih pet let proračun matematične bilahce, to se pravi, izračunati se mora, je li premoženje bratovske skladnice v preteklih petih letih se pomnožilo ali znižalo. Letošnja matematična bilanca izkazuje menda obilen prebitek, oziroma prirastek premoženja. Po pravilih bi /se morali v tem slučaju znižati prispevki' delavstva v preskrbninsko blagajnico bratovske skladnice ali pa povišati provizije preskrbo-
vancem. Zvedeli smo iz verodostojnega vira, da namerava rudniško ravnateljstvo v sporazumu z višjo rudniško oblastjo povišati provizije za 10% vsem preskrbovancem, ki spadajo v prehodna določila bratovskih pravil, to so namreč vsi oni, kateri so bili pred letom /1898. v delo k rudniku sprejeti. V ta namen se bo vršil izredni občni zbor bratovske skladnice dne 10. oktobra t. 1. Skušnja nas pa uči, da je navadno vedno pri takih odredbah žalostno določilo, da priboljšanje velja le za prihodnost, ne pa tudi za nazaj. Bojazen nas toraj navdaja, da se tudi v tem slučaju ne bo reklo: tega pribolj-šaoja bodo deležni le oni preskrbovanci. prehodnih določil, kateri bodo od slej naprej pro-vizijonirani. Toraj provizijonisti zganite se!
Okno v svet.
Slovensko delo. Krasno delo je novi le-.stenec, ki ga je za deželnozborsko dvorano na-,redil gosp. pasarski mojster Kregar. Takega dela se ne vidi kmalu. Vsa čast mojstru in delavcem, ki so s tem proslavili domače delo.
Politika. Sedaj zborujejo nekateri deželni zbori. Najznamenitejši je seveda češki, v katerem se bode vsaj deloma odločila usoda državnega zbora. Dalje gledamo z zanimanjem ina Štajersko in Koroško, kjer se zastopniki katoliških Slovencev bore kot levi za koristi in pravice slovenskega ljudstva. Kranjski deželni zbor je pričel svoje delovanje dnč 23. t. m. Deželni odbor je predložil 92 predlogov, ki so se izročili raznim odsekom. V ‘štajerskemu deželnem zboru so Nemci pokazali svojo nestrpnost napram Slovencem, s tem, da so kričali med slovenskimi izvajanji kot norci' in sramotili slovenščino. Državni zbor se snide najbrže v drugi polovici prihodnjega meseca.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
A. Lukič
s'°
vV
□
vciJ a*** n
\C° 0ie'
#>•&	Ljubljana
Pred škofijo 19
A. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
SVD]B 11
domačega izdelka.
SL. OSČiHSTVU SE VLJUPHO PRIPOROČA
ŠPECERIJSKA TRfiBVIHA
iVfBH TOM
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4. a
raraSEaaBgZZZBgBa
Angleško skladišče oblek
. Bernntovič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
Mino s klobuki In čevlji
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene
n. Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge znotno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega in modnega blcga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove In druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. MsrŠOl, Ljubljana, Mestni tig itev.
C Velika zaloga. Nizke cene
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnk6czy zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4'
°l
2 O
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold l
Ljubljana, Sodntjske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor po veča vanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
•:	interterjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v s:	največji množini.	::
:a:
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
A|WERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaisarln Auguste Vlktoria nosi 25.000 ton Amerika ...	.	„	24.000	„
President Lincoln . .	„	20.000	,
President Grant ...	,	20.000	,
Vožnja LJublJana-Hamburg traja	z na novo uvedenimi
direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo l>/a dneva ter Ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Egerj naprej.
Gričar & Mejač
Llubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in -
novosti v
konfekciji za dame.
Ustanovljeno leta
18&Z.
Milko Krap OS UFSP
i	¥	.	11.	•	Podružnica
št. 2 v LlllD112niRes,leva cest* st*2
rne.	J	J	prej	j?.	Jos.	Černe.
Podružnica Resljeva cesta prej g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula« in nikelnastih
ur. verižic, stenskih in nihalniii ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjavn staro zlato fn srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo iz-redno veliko zalogo fournitur. —	— Glavr.o za-
stopstvo za Kranjsko zologn strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih,
Slovenske plošče za gramofone, k.akor tudi gramofone in igre.
Po;nr. sinupnskn ifplnmkn rlriijjjtim}
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovini:
3anl(o Ce$nii{
Cpri Česniku)
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena In zanesljiva. Cene najnižje.
|oooj |ooo| |ooo| jopoj loooj |ooo| |ooo| joooj |ooo| joooj
mo društvo v Lili
Kongresni trg St. IS reg. zadruga z om. por. Kongresni trg st.19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po H3U°lo, to je: daje za 200 kron 9 kron
=====	50	vinarjev na leto.	______
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje ■	prekinilo...........................................
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Sledenje.
Kanonik H. Kalan 1. r., Kanonik A. Sušnik 1. r„
predsednik.	podpredsednik.
[ooo| joool joool loooj |ooo| |ooo| loooj |ooo| |ooo| joool
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
--------priporoča	==	-
izvrstno marčno pivo steklenicah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Dstan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene lvsčg
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, Izborni med-pitanec
koii se dobiva v steklenicah, Skatljah in Škafih v poljubili velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. I Perlesova tilit.
■ ■
Prva slovenska
modna trgovina
Engelbert Skušek
■w«
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
Na drobno!
A. Šarabon
Na debelo!
Glavna trgovina: ZaloAka oesta I
Filijalka: Martinova cesta 24
Ljubljana
Velika zaloga Špecerijskega blaga, žganja, moke in deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
ir Glavna zaloga rudninske vode
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.