Leto XII., štev. tj
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul. 3. — Tel 3492 in2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11.842 Praha čislo 78 180 Wien št 105.241
Ljubljana, torek 17. marca 19$1
Cena 1 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Dia, sa inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljnbljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te*
lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Tele! št 190l
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu
Drzen političen umor v Hamburgu
Nemški ekstremisti so začeli med seboj obračunavati po vzoru bolgarskih makedonstvujuščih
Hamburg, 16. marca. d. Komaj 48 ur po atentatu policijskega narednika Polila na vladnega svetnika Lassalyja ie bil v Hamburgu izvršen nov političen zločin. Trije neznanci so ustrelili v avtobusu komunističnega poslanca Ernsia jfienninga, ki se je vozil v soboto okori 1 w>noči v spremstvu nekega svojega pristaša z avtobusom iz predmesra Vierlanden v Hamburg. Med potjo so vstopili trije moški, ki so se povsem mirno vsedli nasproti njemu. Med vožnjo so naenkrat skočili po konci, <x> tegnili iz žepov revolverje ter obema zaklicali, naj dvigneta roke kvišku. Hen-ning iti njegov spremljevalec sta se temu odzvala. Napadalci so ga na-o vprašali, če je komunistični občiusri jrvetnik. Ko je imenoval svoje ime .a pokazal zahtevano legitimacijo, so vzkliknili: »Prav tebe iščemo!« v naslednjem trenutku so vsi trije nanj ustreli in Henning se je zgrudil mrtev na tla. Atentatorji so nato skočili iz avtobusa, ustrelili še parkrat od zunaj v avtobus in izginili v temi. Neka učiteljica, ki se je tudi vozila z avtobusom, je bila pri tem na nogi težko ranjei-i. Napadalcev, ki spadajo bržkone nnd desničarske radikalne kroge, doslej še niso izsledili.
Hamburg, 16. marca. g. Dva morilca komunističnega poslanca Henninga, namreč policijski uradnik Janše« in trgovec Bammel sta se sama javila policiji, tretji morilec Alois Keckmayer pa je bil danes popoldne v Hamburgu na
cesti aretiran. Vsi trije so člani narodno - socialistične stranke.
Berlin, 16. marca, AA. Hamburška policija je aretirala vse tri narodne socialiste, ki so umorili komunističnega poslanca Henninga in ranili več potnikov v nekem avtobusu na poti v Hamburg. Eden izmed morilcev je bil nedavno odpuščen zaradi prevartnega političnega delovanja iz policijske službe. Hamburški narodnosocialistični voditelji so objavili komunike, v katerem ostro obsojajo ta grozoviti umor iu naznanjajo, da so izključili iz narodne socialistične stranke vse tri omenjene člane. V Hamburgu so se včeraj in danes vršile velikanske demonstracije proti morili, em.
Časopisje nujno poziva oblasti, naj napravijo konec tem razmeram. Hamburški senat je prepovedal pohod narodnih socialističnih organizacij, iti bi se imel vršiti v kratkem.
V pruskem deležnem zboru je notranji minister Severing ostro obsodil dejanja politinčih ekstremistov in izjavil, da je izdal policiji nalog, naj v vsej Pruski odločno zatre vsa narodnosociali-sl.čna nasilja.
Novi spopadi
Berlin, 16. marca, AA. V Gelsenkir-chenu na Westfalskem je prišlo do krvavega spopada med komunisti in narodnimi socialisti. Hudo ranjenih je bilo 7 narodnih socialistov in 1 komunist.
Krvava volilna borba v Bolgari j
Vladne stranke kratkomalo odstranjujejo opozicijske kandidate in voditelje - Ogorčenje v vrstah opozicije
Caribrod, 16. marca. M. Potniki, ki prihajajo iz Bolgarije, pripovedujejo naravnost strahovite stvari o volilni borbi na Bolgarskem. Sodeč po teh vesteh je zavzela volilna borba v Bolgariji take oblike, kakršnjih zgodovina menda še ne beleži. Kandidati opozicije dobesedno izginjajo. Njihovi politični nasprotniki jih kratkomalo odvedejo in nihče ne ve, kam so izginili.
Tako je bil te dni odveden občinski odbornik zemljoradniške stranke v Ra-ču Gligorije Banov. Neznanci so pon^ii vdrli v njegovo stanovanje, ga zvezan, posadili na avtomobil in ga neznano kam odpelali. Poslanec Želevkov je o tem interpeliral ministrskega predsednika, toda Ljapčev je kratkomalo odgo-
voril, da o tem ničesar ne ve. Še istega dne je bil v Varni odveden opozicijski kandidat Zanev. Tudi o njem ne ve nihče, kje se sedaj nahaja. Na enak način je izginil tudi semljoradniški voditelj Marinov. Pretepi in poboji opozicij; skih kandidatov so na dnevnem redu. Volilna borba je tako krvava, kakor še nikdar doslej, dasiravno je Bolgarija že znana po svojih volilnih metodah.
Opozicijski listi ostro žigosajo tako postopanje, vendar pa se oblasti za vse to ne zmenijo. Formalno uvedene preiskave ostanejo brezuspešne, dasiravno opozicijski listi navajajo celo imena storilcev, ki so iz vrst vladn'h strank odnosno maVedonctvniu^čih.
(Glej tudi članek na Z strani)
Preti novo stavko rudarjev v Angliji?
Zaradi splošnega znižanja mezd se je pričel med angleškimi rudarji nov pokret za proglasitev splošne stavke
Mnogi delegati so imeli nalog, naj zahteva-
je stavko. Voditelji strokovnih organizacij so proti takemu ekstrernnerau nastopu in predlagajo, naj vlada imenuje nepristransko komisijo ki bo izvedla anketo, ali more premogovna industrija plačati zadostne mezde Rudarji so splošno za stavko, dočim se njihovi strokovni učitelji temu odločno upirajo. Popoldne konferenca še ni došla do sklepov.
London, 16. marca AA Položaj v rudarskih revirjih Južnega Waiesa je postal kritičen. Danes so se sestali zastopniki rudarjev v Cardiffu, ki so sklepali o proglasitvi splošne stavke. Rudarji so prpti znižanju mezd, ki jih je odredil nevtralni sodnik.
Cardiif, 16. marca AA. Konferenca rudarskih delegatov iz Južnega VValesa je razpravljala o položaju po nedavni arbitražni razsodbi, ki določa splošno znižanje mezd.
Pomen rusko-turškega sporazuma
Carigrajski list o turško-ruskem pomorskem sporazumu — Okrepitev prijateljskega razmerja med Rusijo In Turčijo
Carigrad, 16. marca d. O sporazumu i se bojimo morebitnega povečanja njene med Rusijo in Turčijo, ki sta ga 7. marca j pomorske sile na Črnem morju. Pri vsem
podpisala Tevfik Ruždi bej in ruski poslanik v Angori in ki se tiče omejitve oboroževanja na Črnem morju, je objavil te dni carigrajski list »Džumhurijet« članek, v katerem pravi med drugim:
»Podpis pomorskega sporazuma med Sovjetsko Rusijo in Turčijo ima velik pomen, ki je tem snačilnejši, ker se je izvršil po podpisu pogodbe, sklenjene med Turči-jo in Grčijo o omejitvi pomorskega oboroževanja na Egejskem morju. Obe pogodbi se tičeta pomorske varnosti. Na ta način nimamo razloga, da se bojimo kakih nenadnih napadov naših sosedov. Vsa sporna vprašanja z Grčijo so likvidirana, med nami in Rusijo pa obstoja prijateljstvo, ki izvira še od velike vojne in zaradi česar dejansko nimamo razloga, da
Izprememba v avstrijski vladi
Dunaj, 16. marca. d. Jutri bo seja mini« strskega sveta, na kateri bo minister za kmetijstvo Thaler oficijelno sporočil svojo demisijo. ki bo že v teku dneva sprejeta od zveznega predsednika Istočasno bo se» danji predsednik zveznih železnic dr. Dol« fuss imenovan za ministra za kmetijstvo, predsednik dunajske trgovske zbornice Er» nest Streeruwitz pa za predsednika zvez« nih železnic.
tem obstoja pravilo, da si države medsebojno zagotovijo svojo varnost. To je bil razlog, zakaj so zavezniki iz velike vojne, Velika Britanija in Zedinjene države, sklenili med seboj slično pogodbo, čeprav so bile vezane že z nerazdvojnim in davnim prijateljstvom.
Pogodba, ki smo Jo nedavno sklenili s Sovjetsko Rusijo, ne pomeni na naši strani pomanjkanje zaupanja v prijateljstvo sosedne republike. Ta pogodba samo potrjuje prijateljstvo, ki že obstoja, ter jamči njegovo neizpremenljivost
Najvažnejša določba v tej pogodbi se tiče obveznosti obeh držav, da ne moreta povečati svojega brodovja, ako o tem druga druge ne obvestita šest mesecev prej.«
Ustanovitev poljske ljudske stranke
Varšava, 16. marca. g. Že dalje časa pri* pravljana združitev vseh poljskih kmet« skih strank se je izvršila včeraj. Nova stranka se bo imenovala »Ljudska stranka« ter nastala iz radikalne ljudske stranke, Piastove ljudske stranke in kmetske stran« ke poslanca Dombskega. Predsednik nove stranke je bivši ministrski predsednik po« slanec Witos, ka se nahaja v zaporih r Brest»Litowsku.
TRETJA KONFERENCA
O CARINSKEM PREMIRJU
Že na včerajšnji otvoritveni seji so se pokazale take ovire, da je treba računati tudi z neuspehom sedanje konference
Ženeva, 16. marca p. Danes je bilo otvorjeno tretje zasedanje konference za carinsko premirje. V svojem otvoritvenem govoru je predsednik Colijn ugotovil, da konvencija o carinskem premirju ne bo uveljavljena s 1. aprilom, kakor je bilo prvotno določeno, ker je mnoge države še niso ratificirale.
Ženeva, 16. marca b Na carinski konferenci Društva narodov, ki se je sestala danes dopoldne in ki ima izrazito evropski značaj, se je že na otvoritveni seji pokazalo, da so se glede uveljavljenja ženevske trgovinske konvencije od 24. marca 1930 pojavile velike težave. Predsednik Colijn je v svojem otvoritvenem govoru označil morebitno izjalovljenje trgovinske konvencije kot težko nevarnost za gospodarske odnošaje med državami. Po direktnih vprašanjih, ki jih je stavil na onih 11 držav, ki so konvencijo že ratificirale, je ugotovil, da nobena teh držav ne mara konvencije uveljaviti, dokler je ne bodo ratificirale tudi vse ostale države.
Avstrijski zastopnik Pfliigl je sporočil, da bo Avstrija ratificirala konvencijo šele tedaj, ko bodo trgovinska pogajanja z Madžarsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo dovedla do ugodnega zaključka in ko bodo vse sosedne države
ter vse nasledstvene države bivše av-stro-ogrske monarhije ratificirale konvencijo.
Zastopnik Nemčije je izjavil, da namerava Nemčija še ta teden storiti odločen korak v pravcu ratifikacije. Ravno sedaj se nahaja ratifikacijski predlog pred parlamentom. Nato so zastopniki Rumunske, Poljske in Estonske izjavili, da odklanjajo ratifikacijo konvencije brez pridržkov. Francoski delegat je poudarjal, da Francija z ozi-rom na gospodarsko krizo in z ozirom na to, da je leta 1927. sprejela carine na dolgi rok, ne more ratificirati konvencije brez znatnejših sprememb.
Kljub takim odklonilnim in pesimističnim izjavam zastopnikov skoro vseh držav je predlagal predsednik Colijn, naj se konvencija o carinskem premirju v vseh državah, ki so jo že ali jo bodo še v tem mesecu ratificirale, uveljavi s 1. aprilom, kakor je bilo to sklenjeno jeseni na drugem zasedanju carinske konference. Svoj predlog je tekom debate omilil v toliko, da bi se uveljavljenje izvršilo s pridržkom, ki upravičuje vsako državo, da uveljavljenje zopet prekliče, ako do določenega termina konvencije ne bi ratificirale in uveljavile tudi vse druge države. Toda tudi za ta kompromisni predlog Colijn ni mogel doseči spora-
zuma. Zato je treba računati z možnostjo, da bo tudi sedanje tretje zasedar nje konference o carinskem premirju ostalo brezuspešno.
Henderson o carinski konvenciji
London, 16. marca. AA Zunanji minister Henderson je na današnji seji parlamenta izjavil, da je angleška vlada na zadnjem zasedanju Društva narodov predlagala, naj države, ki so se udeležile konference za carinsko premirje, čim prej ratificirajo to konvencijo. Pozneje je več držav ratificiralo omenjeno konvencijo in predložilo Društvu narodov zadevne ratifikacije. Svet Društva narodov je odgodil razpravo o tem vprašanju, dokler ne bo pripravljalna komisija razorožitvene konference zaključila svo-jega dela. Ker se je to že zgodilo, bo Svet Društva narodov razpravljal o tem na svoji prihodnji seji.
Gospodarska konferenca srednjeevropskih držav
Dnnaj, 16. marca. p. Dne 18. in 19. t m.
bo zasedala na Dunaju srednjeevropska gospodarska konferenca. Otvoril jo bo osebno avstrijski kancelar dr. Ender. Na dnevnem redu je razprava o načinu oia}5av ▼ medsebojnem trgovinskem prometu med srednjeevropskimi državami. Juro-lavijo bosta zastopala na tej konferenci bivši mi« nister dr- Frangeš in direktor Milan Vorka« pič iz Zagreba.
Nadaljevanje pomorskih pogajanj v Londonu
Gospodarska pogajanja Italije in Francije - Sestanek pomorskih strokovnjakov v Londonu za končno formulacijo pomorskega sporazuma
Pariz, 16. marca č- Ves tisk komentira Grandijev govor ter ugotavlja, da je pričela prevladovati v fašističnih krogih tendenca za dosego pametnega sporazuma s Francijo, ker je pač mogoče na ta način dobiti mnogo več od. Francije kakor s kakšnimi pretnjamš. V kratkem se bo vršila cela vrsta konferenc med Rimom in Parizom. V Parizu so že dva dni predstavniki italijanskih gospodarskih krogov z De Miichelisom na čelu. Francoski poslanik v Rmu Bau-marchais je dobil od Brianda potrebna navodila za različna pogajanja z Italijo Predvsem gre za ureditev naslednjih zadev: statut za francoske delavce v Italiji o delavskem zavarovanju, vprašanje plovbe, revizija trgovinske pogodbe, iziprememba carinskih postavk, vprašanje kolonijalnega mandata, naseljevanje Italijanov v Tunisu, razmejitev med Triipolisom in Tirrrisom in končno olajšave za izvoz francoskega zlata v Italijo.
London. 16. marca AA Reuter doznava, da se na pobudo Velike Britanije vrše pogajanja o sestanku strokovnjakov, ki naj bi bil v Londonu 19. marca. Strokovnjaki naj hi sestavili končno formulo pogodbe
med Francijo, Anglijo ln Kalilo. Ko le bila ta pogodba prejšnji teden objavljena, so razglasili, da je to samo osnova za končno pogodbo. Zato se bodo vršila še nadaljnja pogajanja. Poučeni krogi trdijo, da se bodo teh pogajanj udeležili tudi odposlanci ameriške m japonske vlade.
V London bo prihodnje dni prispel ameriški senator Dwight Morrow, ki bo angleški vladi izročil spomenico o stališču Zedi-njenih držav.
Rim 16. marca AA Z najnovejšim pomorskim sporazumom vzpostavljeno prijateljstvo med Italijo in Anglijo bo dobilo viden izraz s službenim posetom angleške vojne mornarice v italijanskem pristanišču Spe-zia. Angleška sredozemska eskadra ima pravkar velike vežbe in odpluje na obisk v Italijo po veliki noči. Kakor pišejo pariški listi, pri tem obisku ne bodo sodelovale francoske ladje.
Berlin, 16. marca s. Tukajšnji politični krogi označujejo govor italijanskega zunanjega ministra Orandija kot zeJo važen državnopolitičen dokument V izvajanjih Grandija vidijo prognozo za nadaljnji razvoj razorožitvenega vprašanja.
užnih pokrajinah še ni nila
Beograd. 16. marca. p. >Politika< poroča iz Sremske Mitrovice, da Sava še v.*ino narašča. Poplavljeni so veliki kompleksi zemljišč. Vendar pa obstoja upanje, da večje škode ne bo, ker so manjši pritoki že pričeli padati. Tz Skoplja poročajo, da je prestopila reka Vardar svoje bregove. Prav tako javljajo iz Čuprije, da je prestopila bregove Morava.
Nevarnost poplav v
m
Sava v spodnjem toku še vedno narašča — Tudi Tisa grozi s poplavami — Varnostni ukrepi
Brod na Savi, 16. marca. č. Dasiravno Sava v svojem srednjem toku padi, še vendar v spodnjem toku znatno narašča, posebno še zato. ker so silno na-rastli njeni pritoki, predvsem bosanske reke. V Brodu je zabeleženo danes stanje vode 761 cm nad normalo. Deroča Sava prinaša s seboj velike količine ie-sa ter napravlja na obrežju znatno škodo. Kapetani savskih ladij imajo nalog, da plovejo mirno, da ne bi z močnimi valovi povzročali nevarnosti za nasipe. Seljaki so postavili straže na rečne nasipe. Oblastva pomagajo prebivalstvu kjerkoli morejo, da ga očuva-jo pred prevelikim uničevalnim delom vode. Na mnogih krajih je promet znatno otežkočen, ker je onemogočeno nakladanje iti razkladanje blaga. Zlasti nevarno so narastle reke Una, Vrbas in Utrina. Iz mnogih vasi prihajajo poročila, da je prebivalstvo v sila kritičnem položaju. Zlasti obstoja velika nevarnost, da bo pri Slavonskem Brodu porušila Sava še ne docela dovršene nasipe novega ribnika, v katerega so šele pred kratkim spustili za razplod 100.000 različnih rib.
Beograd, 16. marca. p. Po poročHth iz Sente je reka Tisa tako narasla, da je prestopila bregove in poplavila vso okolico Sente. Zelo ogrožen je železniški most, kjer pljuska voda že preko tira. Ker voda še vedno narašča, se boje, da bo poplava zavzela katastrofalni obseg. Oblasti so izdale primerne ukrepe. Na pomoč je bilo poslano tudi vojaštvo, da pomaga pri zgradbi zasilnih nasipov.
Potresni sunki se se ponavljajo
Skopi je, 16. marca. p. V pretekli noči in danes popoldne so bili zabeleženi v okolici Djevdjelijc slabši potresni sunki, ki pa ni* so povzročili znatnejše škode.
Atentat na sovjetskega zastopnika v Toki ju
Tokio, 16. marca. Snoči je bil izvrSen atentat na sovjetsko-ruskega trgovinskega zastopnika Anikijeva. Ko je Anikijev Sel s svojega stanovanja v predmestju To-kija, se mu je približal neznanec ter oddal nanj iz neposredne bližine tri revolver-ske strele. Vse tri krogle so zadele, vendar pa rane niso Življensko nevarne. Atentator je pobegnil.
Tokio, 16. marca. s. Moški, ki je Izvršil atentat na trgovskega svetnika sovjetskega poslaništva Pavla Anikejeva, se je sam ja» vil policiji. Piše se Mobukatsu Sato ter je bil pre i ravnatelj podjetja Hakusiyoko, ki je bik) zainteresirano pri ribarstvu v. sever« nih vodah. Sato ie označil kot motiv svo« jega dejanja način, kako sovjeti postopajo ▼ konfliktu zaradi ribolovstva ▼ Amurju. j
Romunska kraljica-mati , v Beogradu
Beograd, 16. marca. p. Nocoj je prispe« Ia semkaj rumunska kraljica*mati Marija s princeso Ileano. V Beogradu ostaneta nekaj dni v gosteh našega kraljevskega para.
Sovo dr. Švegla od novinarjev
Beograd, 16. marca. p. Novotmenovam poslanik in bivši minister dr. Švegel je pri* redil sinoči poslovilni banket beograjskim novinarjem. Udeležili so se ga zastopniki vseh beograjskih listov, dopisnik »Jutra« in drugi odlični predstavnilri našega tiska. Dr. Švegel se je v svojem govoru zahvalil novinarjem za naklonjenost, ki so mu jo izkazovali doslej ter naglasil, da bo tu« di v bodoče ostal v najtesnejših stikih z našim tiskom.
Nemški poslanik na dopustu
Beograd, 15. marca. AA. Nemški posla« nik v Beogradu von Hassl je danes odšel na dvotedenski dopust. Poslanik je odpo« tovai v Atene in Carigrad. Za njegove od« sotmosti ga bo nadomeščal pri poslaniških poslih svetnik Hervindek.
Povratek ministra dr. Šfoenlka v Beograd
Beograd, 16. marca AA. Po odmoru na Hvaru in v Karlovcu je davi prispel v Beograd minister za kmetijstvo dr. Stanko ši-benik in prevzel posle.
Turški konzul v Skoplju
Beograd, 16. marca AA. Predsednik turške republike Gazi Mustafa Kemal paša je imenoval za konzula turške republike v Skoplju Alija Riza-beja, ki je bil dosedaj konzul turške republike v Berlinu.
Ameriški znanstvenik v Beogradu
Beograd. 16. marca p. V Beograd je prispel znani ameriški znanstvenik profesor r Miisouri Samuel Brood-
il
Postaje za kontrolo sodov
Beograd, 16. marca AA Na podlagi členov 4 in 8 zakona o ureditvi službe kontroliranja mer in dragocenih kovin je finančni minister sporazumno s trgovinskim ministrom določil tele postaje za kontrolo sodov v dravski banovin::
v sestavu oddelka kontrole mer v Celju: Brežice, Konjice, Kozje, Krško. Rogatec, Šoštanj, Sevnica, Slovenjgradec;
v sestavu oddelka v Ljubljani: Kočevje, Kranj, Kamnik. Litija, Novo mesto, Rakek;
v sestava oddelka v Maribora: Prevali e, Gornja Radgona, Ljutomer, Murska So; bota, Ormož. Ptuj, Slovenska Bistrica, Sv. Lenart;
v savski banovini v sestavu oddelka Kar-lovac: Črnomelj in v sestavu oddelka v Varaždinu. Varaždin.
Velik požar v Beogradu
Beograd, 16. marca. p. Danes opoldne je pogorela tovarna perila »Šumadija« v uli« ci Miloša Velikega. Ogenj je izbruhnil opol« dne v času, ko so delavci odhajali z dela. V hipu je bilo vse poslopje v plamenih. Obstojala je velika nevarnost, da se ogenj razširi na sosednja noslooja. Gasilcem se je še le po večuroem trudu posrečilo ogenj omejiti in pogasiti. Škoda znaša nad en milijon ter je deloma krita z zavarovalnino. Kako je ocenj nastal, bo ugotovila še« le preiskava. Domnevajo pa, da ga je povzročila napaka v konstrukciji dimnika, vsled česar se je vnela strešna konstmk« dia.
V Julijski Krajini
Vodilni švicarski list o življenju naših rojakov pod Italijo in o nevarnosti fašističnega postopanja za
evropski mir
nabito polno. 2e prvi dan se ie pojavila skupina fašistov pri slovenski propove-di in pozvala z medklici propovednika, naj govori italijansko. Ta jim je odgovoril, naj gredo oni, ki hočejo slišati italijansko pridigo, v stolno cerkev. Naslednjega dne so se pojavili fašisti v cerkvi v še večjem številu in so ponovili demonstracije. Naenkrat so ugasnile luči, električni vodje bil prerezan in slišati je bilo klice, *da se pripravlja atentat na cerkev. Toda tudi poskus povzročiti paniko in na ta način pripraviti ljudi do tega, da bi zapustili cerkev, se je izjalovil zaradi hladnokrvnosti dušnega pastirja, ki je svoj govor mirno nadaljeval in pozval vernike, naj se ne umaknejo iz cerkve, marveč naj rajši, če treba, tudi umrejo mučeniške smrti. Pri razsvetljavi sveč se je propoved vršila do konca.«
»Podobne šikane se dogajajo dan za dnem in razumlijvo je, da ustvarjajo zelo napeto ozračje. Položaj se je v zadnjem času tako poostril, da svetovna javnost o teh svareh ne sme več molčati. Ne samo zato. ker ni v vsej Julijski Krajini niti ene slovenske Šole, niti enega slovenskega časopisa, ampak tudi. ker se ob tej meji pojavlja nevarnost. Jugoslovenska vlada sicer vedno duši izbruhe protiitalijanskega razpoloženja in se z največjo mirnostjo in miroljubnostjo brani italijanskih psovk in sramotitev Vzrok za to gotovo ni prijateljsko razpoloženje prot: Italiji, ampak spoznanje, da se sedanji odnošaji med obema državama nikakor ne smejo še poslabšati s hujskajo-čo časopisno gonjo.«
»Neue Zurcher Zeitung« zaključuje svoja izvajanja takole: »Za javno mnenje Evrope ie najvažnejše, da na tej meji nastaja nova vojna nevarnost Važno je pri tem rudi. da ima Julijska Krajina poleg obče tud: svojo posebno gospodarsko krizo Nova meja je Trst >n Reko odrezala od zaledja m kliub vsej vladn' oornoči sta obe pristanišči gospodarsko oopolnoma strti. Sušak pa nekdaj samo neznatno reško predmestje. ki je pripadel Jugoslaviji, se je medtem razvil v cvetočo rugoslovensko 'u-ko. Ce vprašaš italijanskega nacijonah-sta. kako bi se tem razmeram dalo >d-pomoči. bo odgovoril: samo tako da se Jugoslavija razbije in na njenem mestu ustvari več malih državic, k? bi bite odvisne od Italije Ce spojimo te nazo-e s celoto drugih vprašanj, kakor ital> iansko prodiranje v Albanijo, italijansko propagando za osvojitev Dalmacije, ki io vedno imenujejo »Dalmaz;a italianissima«. delovanje italijanske diplomacije v vseh sosednih državah Jugoslavije. potem razumemo, da tukaj raste nevarnost, ki je ne smemo podcenjevati.«
Znani švicarski dnevnik »Neue Zurcher Zeitung« priobčuje v svoji nedeljski izdaji pod naslovom »Nevarnost v Julijski Krajini« dopis iz Trsta, ki slika življenje naših rojakov v Julijski Krajini in opozarja na nevarnosti, ki jih ustvarja Italija s svojo nasilno politiko nad slovenskim življem. List ugotavlja, da živi v teh krajih pol milijona Slovencev in Hrvatov, ki so imeli še 1922. leta 678 osnovno-šolskih razredov s 46.000 učenci in 706 učitelji. Višje šolstvo, ki je v letu 1914. še štelo 97 profesorjev in 1571 učencev, so Italijani že takoj ob aneksiji zaprli. Fašizem je oktobra 1.1923. uvedel splošni italijanski učni jezik ter tako z enim udarcem ubili vse slovansko šolstvo v Julijski Krajini. Do leta 1925. je bil dovoljen še fakultativen poduk materinskega jezika — po tri ure na teden —, potem pa je še ta odpadel in vsaka slovenska beseda je bila izgnana iz šole.
Dalje izvaja »Ziircher Zeitung«: »Usoden moment v zgodovini borbe za poitalijančenje Julijske Krajine tvori tudi lateran. pogodba. Zbudila je pri fašistih nado. da bo padla s tem zadnja trdnjava slovanskega jezika. V čl. 22 konkordata je namreč cerkev popusrla v svojem starem načelu, da mora vsak dušni pastir učiti v jeziku svojih vernikov. Pristala je na fašistovsko zahtevo, da je uporaba državnega jezika ^a vse duhovnike obvezna Vendar se fa-šistovske nade niso izpolnile. Vatikan je kljub svoji načelni uklonitvi ostal še vedno na starem stališču. Pokazalo se je, da lateranska pogodba ni premostPa nasprotja med katolicizmom in faš'z-mom in boi za duše vernikov, zlasti za dušo mladine, se nadaljuje.«
»Fašisti so tedaj dvignili divjo gonjo proti slovenski duhovščini. Vedno bolj so pritiskali na Vatikan, naj nastop; proti slovenskim duhovnikom in naj ih zamenja z italijanskimi. Obenem je oa fašizem tudi sam podvzel silen napad na slovenski verski pouk; pri tem se je poslužil italijanskega učiteljstva Ker so duhovniki prenesli verski pouk v cerkev in župnišča. kamor za enkrat edino še ni bila segla fašistična roka so začeli učitelji sami učiti verski t>o-duk v šolah in ga izrabljali v svoje svr-he. Otrokom so porazdelili italijanske molitvenike. slovenske pa so jim krat-komalo pobrali. Učili so jih italijanskih svetih pesmic, nato so jih pa vse skupaj odvedli v cerkev in jim ukazali peti italijansko.«
»Značilni za fašistične metode so dogodki ob sedanjih ad ven irskih misijon;h v Gorici. V stolni cerkvi se je pred preznimi kloumi vršila italijanska oridi-ga. medtem ko ie b;lo svetišče na Travniku, kjer se je vršil slovenski misijon.
Za tesnejše zbližanje s Poljsko
V zadnjih letih se opaža v Jugoslaviji rastoče zanimanje za Poljsko :n Poljake: vzporedno z njim gre tudi živahnejše «ani* man je Poljakov za Jugoslavijo. 2e iansko leto smo stopili precejšen korak naprej D Imaciio in Bled je obiskalo lani r»et ti* soč Poljakov, najvišje število gostov z Poljske, kar jih je kdaj prišlo v naše kraje Če ga primerjamo s številkami prejšniih let, vidimo nagel in visok zalet kvišku; kakor da bi nenadno nastopi pravi ore« obr t v naših stikih, oziroma v nazoru p potrebi teh stikov Poljski dom na ->toku Šolti, ki s« mu v bližnjem času pridruži še drugi doti na Hvaru, je že danes v den 6te< ber novih stikov med Jugoslavijo in Poli* sko. Ti stiki so na najvažnejšem področju, t. j. na gospodarskem. še dokaj skr>mni vendar vsi znaki kažejo, da postaja tud: izmena gospodarskih dobrn živahna iša Sicer pa |e gospodarsko področje v mei> 6©bojnih stikih narodov najtrdpvrarneiše in preobrat na njem najpoč snejši, zato pa tudi najti ajnejši Posebna agilnost se ie v zadnjih litih, zlast pa lani, pokazala na kulturnem področju, ki ima pri poglaolja. nju stikom med sorodnimi narodi vedi,o prvenstveno in najvežnejšo vlogo
Tak pojav kulturnega zbliževanja, tiskovna man. festacija za tesnejše stike s Poljsko, je pravkar izšla marčna štev lika zagrebške revije »Nova Evropa«. D>kaj obsežni zvezek je v celoti posvečen Pol> ški. Prinaša prispevke iz prve roke; -ako je uv„odno besedo napisal sam pred .ednik poljske vlade Slawek, ki pravi med dni. g. m: »S teg> zrelišča ko je beseda o Ju> goslaviji in Poljski, ki imata mnoge siruTne interese in ki sta si medsebojno tako f>lizu. bo posledek te pobude tem večji in bo še tesneje strnil vezi, ki že vežejo oba na. Tf>da.«
Po svoji pestri in zanimivi všečni ^ ie poljski zvezek »Nove Evrope« zares priku« pen prispevek k celotnemu prizadevanju za utrditev tesnejših vezi med slo/anskim severom in jugom. Izmed člankov v tej publikaciji omenjamo predvsem poziv K 6o* Udarnosti obeh držav iz peresa zunanjega ministra Zaleskega, dalje članek jugoslo« venskega poslanika v Varšavi Branka La« zareviči, majhno študijo o Pilsudiskem n peresa enega največjih sodobnih poijskih pisateljev Juljusza Kadena-.Bandrowskega. članek St. J. Paprockega o narodnih manj« Sinah na Poljskem, razpravo bivšega .n'ni> strskega predsednika n finančnega m n)-> stra Gr'bskega o poljsk-: vasi. dr. A. Rosea o obnovi poljskega poljedelstva, člana V Dreslerja o odnosih med Poljsko ;n Ru. sijo. prispevek dr. Boleslava Koekowskega o Poljski in Nemčiji n naposled pregled gosipodarskih n trgovinskih pdnošajev med Poljsko in Jugoslavijo, kl sta ga napisala noljski poslanik v Beogradu dr. Vaclav Bab nski in znani narodnogospodarski pu« bKcist dr. Ivo BeVn. Vmes med temi pri« spevki so še drugi, takisto zanimivi, ven* dar slika kajpak še zdaleč m popolna; sa
njo pač ne zadostuje revialni okvir. Toda s to številko »Nove Evrope« je dana iova. resnobna pobuda k utrd tvi stikov s Polj' sko, in — če upoštevamo sedvnjo •■azty>5 loženost v Jugoslaviji — lahko že Jane« zapišemo, da ta pobuda ne bo brezuspešna V Jugoslaviji in na Poljskem ie danes f. lepi vrsta ljudi, ki so voljn5 zastavi*' vse sile za medsebojno kulturno in tjpspo. darsko zbl zanje m razpresti po vsej Iriav čedalje gostejšo mrežo društev, ki bodo skrbela za jugoslovenskospoljske stike. ita. kor imamo že precej časa t ka društva (!'* g>i) za zbližanje med Češkoslovaško n Ju goslavijo Ob tej nriliki ko opozarjamo na tesnejše navezav in je stikov med riovan-. skim severom iti jugom, ne bo odveč, če omen'mo zanmivo pobudo znanega delavca na poliu iusoslov^nsko^čeSkoslovaških sti< kov dr Reismana v Mariboru, d » se de'o za zbližanje s Poljsko organizacijsko strne z že obstoječimi Tugoslovensko*češkoslova< škimi ligami Kakor smo poučen. namerava mariborska JČliga že storiti prvi kon» ' retni korak v tem pravcu.
Kot nov dokaz rastočega zanimanja za Poljsko nai omenimo doslej še nezabele* ženo vest. da »Vodm-kovi družba« pn» pravi ja za svoje člane knjgo o Poljski, k: izide po vsej verjetnost' že v jeseni v več kot 20.000 izvodih in ponese zanimanje za poljski narod v najširše sloje našega IHid-. stva Ni tud' nezanimivo, da poljska teks« t lina tovarna v Kranju naznačuje tudi no« ve gostv>darske vezi Poljske z našimi kraii Varšavski poslanik Br nko Lazarevič 'e v zgoraj omenjenem članku optimstično ugotovil velik razmah jugoslovensko«polj> skega zbliževanja v zadnjih !et>h !n po* kazil, da se zlasti gospodarskemu «sve+j odpiraip v tej smeri lepi vid'ki, ki 'h jc treba skrbno preiskati in prezkusiti vse kar bi moglo koristiti emancipaciji obeh držav od neslovanskega. zlasti nemškega gostx>d"rskega imoerializma. Svoj članek je Lazarevč zaključil z besedami, ki naj bodo tudi sklep našemu članku:
»Ni ga področja, ki se ne bi nudilo m vabilo v izobilju na delo za medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Poliska io Ju» goslavija imata za tako sodelovanje vse in« terese: od poVtičnih tja do gospodarskih. V kolikor so bile doslej raziskane možno« sti in odmerjene prilike, je vse govorilo za to, da je med nami polno reči, v kate» p h se dotilkamo m še več tpčk, na katerih se naši interesi docela krijejo in ki zahte* vajo, da se delo razširi m aktivnost oja#. To, kar je bilo dos'ej storieno, opravičuje optimizem in nado, da se bodo vse vez' še poglobile in razširile. Rasna sorodnost, podobnost običajev in usode, skupnost te« teresov, kakor tudi močna volja. Ja se ohrani sedanje pr vilno in pravično sfanc v Evropi, vse zahteva, da čim alneiein čim bolje organizirano krenemo se Jalle. zagrabimo še širje m globlje, obema naro« doma v korist. Vse govori za sodelovanie.«
Pitona Ste k ^Vodnikovi družbi"
Pred volitvami
na Bolgarskem
Sofija, 13. marca.
Narodno sobranje se bavi že od prošlegi tedna sem z državnim proračunom za proračunsko leto od 1. aprila 1931. do 31. marca 1932. Finančni minister Molov je v skoraj dve uri trajajočem ekspozeju opisal težki gospodarski položaj države v proš.em letu in ga nič ugodneje očrtal tudi za bližajo bodočnost. Proračun za bodoče leto izkazuje 6 milijard in 400 milijonov levov dohodkov in ravno toliko Izdatkov ter je napram pravkar potekajočemu proračunskemu letu nižji za približno 600 milijonov levov.
Vsa bolgarska javnost ve, da so sedanjemu Narodnemu sobranju dnevi šteti in da mu je vlada »Demokratičeskega Zgovora« namenila le še toliko življenja, da spravi » njim državni proračun kot vabo za bodoče volitve. Zato je razumljivo, da so razprave v Narodnem sobranju zelo burne in da gre boj opozicije proti vladi do skrajnih meja parlajrrentamih možnost?. Ker ima vlada zanesljivo večino, se Ji ni bati, da bi proračun ne bil odobren, toda opoziciji je razprava zelo dobro došla. da more v njej spraviti na dan vse grehe sedanjega rež> ma. Za opoz.iciio je ta razprava kar najboljši uvod v predstoječo volilno borbo, ki bo gotovo zelo huda.
Z ozirom na b ižajočo se volilno borbo se v bolgarski javnosti mnogo razpravlja tud: o vprašanju, ali bo krona poverila vodstvo volitev sedanji vladi »Demokratičeskega zgovcra« a!d ne. Prav posebno značilen ie v tem pogledu uvodnik v današnji »Zori« iz peresa Bogdana Smilova, v katerem »e rečeno da je bolgarsko javno mnenje od-'očno proti sedanji vladi in da pričakuje iz-oremembe. Nai se vlada ne sklicuje na pre-rigat:ve krone v tem pogledu, kakor se n-sklicevala pred osmimi leti. ko je izvedla volitve m dobila ogromno večino. Danes, ko ie vse lavno mnenje proti tej vladi, b' pač bilo treba da državna glava poseže vmes to likvidira spor. ako se hoče izogniti temu. da sam narod vzame vlado v svoje roke. kar bi ne bilo nič drugega kot revolucija ali prevrat pač po obliki, kakor ->e stvar izvede.
Ako se vodstvo voditev poveri »Demo-kratičeskemu zgovoru«. pravi člankar, bo prva posledica, da se narod razdeli v dva strogo ločena tabora. Ako »Zgovur« propade pr. volitvah, je Izključeno, da bi moge v novem Sobranju sestaviti kvalifikacijsko vlado, ker bi nobena .opozicijska stranka ne hotela stopiti v stik t njim. Prvi korak vlade bi moral biti. da zahteva od krone razpust novoizvohjeneea Sobranja. Ce pa dob »Zgovor« večino, ne bo mogel dolgo vzdržati na vladi, ker je javno mnenje odločno proti njemu in bi se njegov odpor še poostril zlasti zaradi načina izvajanja vol tev ki bi prinesel zmago »Zgovora«. V oibeh primerih bi bila država vržena v neizvest-nost t izgledi na splošne potrese in tudi morda neugodnostmi za samo krono.
Ce se k takemu razpoloženju brdgarske javnosti dodajo potem še neprestane nevšečnosti s strami makedonstvujuščih. če njihovi glasili »Sloboda ili smrt« in »Makedonija« zopet napovedujeta nova obračunavanja med nfhajlovci in protogerovci, češ. »naj ti odpadniki (protegorovci) pazijo, ker borno za vsak zločin znali vračati z. dvojno mero in ne bomo prizanašali ne zločincem ne pomagačem«. si je lahko predstavljati kako težke, mučne čase preživlja bolgarski narod, ne toliko po lastni krivdi kakor po krivdi tistih, ki so se mu narinili za gospodarje.
Sprememba zakona o ureditvi zunanjega ministrstva
Beograd, 16. marca. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog zastopnika ministra za zu» nanje zadeve in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil za« kon o izpremembah in dopolnitvah §§ 12 m 30 zakona o ureditvi ministrstva za zu. nanje zadeve in diplomatskih in konzular« nih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25 marca 1930
§ 12 določa v novi obliki med drugim: Sprejem pripravnikov v dipIomatsko«kon» zularno stroko bo dvakrat na leto Mini« strstvo za zunanje zadeve bo razpisalo vsa« ko leto najdalje do 1 aprila natečaj za to« likšno število pripravnikov kolikor jih je za to leto predvidenih v proračunu. Oni, ki žele stopiti v diplomatsko konzularno službo, se morajo prijaviti ministrstvu za zunanje zadeve najdalje do 1 maja t. 1. Svoji prijavi morajo priložiti vse potrebne listine za oceno swoje kval'fikacije Prijav« Ijeni kandidati morajo položiti izpit po vrstnem redu. na način in v času. ki ga do« loči predsednik izpriševalne komisije, naj« dalje do 1 junija. Ce bi bilo prijavljenih več kandidatov, lahko minister za zunanje zadeve na predlog predsednika izpraševal« ne komisije ta rok podaljša do 1. julija.
Najdalje do l. avgusta t l. imenuje minister za zunanje zadeve iz vrst kandidatov, ki so položli 'zpit. določeno število pripravnikov, upoštevajoč pri tem vse okol-nosti. predvsem vse osebne kakovosti, strokovne kvalifikacije in ocene izpita
Za primer, da po ijfo!t!h ostanejo nekatera pripravniška mesta še nezasedena, razpiše minister za zunanje zadeve drug; natečaj najdalje do 1. oktobra za tolikšno število pripravnikov, kolikor je ostalo v soglasju s proračunom nezasedenih pripravniških mest.
O sestavi tzpraSevalne komisije ln o Izpitih bo minister za zunanje zadeve predpisal posebno uredbo. Kandidati, kl pri prvem natečaju niso položili izpita iz posameznih predmetov, ga ponavljalo samo iz onih predmetov, pri katerih so padli. Kandidat5 ki so položili izpit, a niso bi M imenovani za pripravnike, se bodo upoštevat gleed imenovanja po novem natečaju, ako izjavijo ministrstvu, da vztrajajo pri prijavi za vstop v diplomatsko konzularno stroko in ako med tem niso dovršili 30 leta.
Nove določbe 5 30 zvišuje!« število tajni, kov od dosedanjih 38 na 42. število pripravnikov pa zmanjšujejo od 19 na 13.
Izvoz moke v Avstrijo
Beograd, 16. marca AA. Jugoslovenska zveza mlinov je naprosila ministra za trgovino ia industrijo, naj se glede na trgovinska pogajanja med nato državo in Avstrijo zagotovi izvoz naše moVe v to državo, bodisi v okviru kontingenta, bodisi da se zahtevajo one olajSave, ki jih je madžarska moka deležna v Cefikoslovafikl in v Avstriji
Naša trgovinska pogodba s češkoslovaško
V svoji izjavi o gospodarskih odnošajih ČSR je trgovinski minister Matonšek cavedel tudi prve podatke o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in ČSR
korijo, vložene kumarce, nekatere platnene tkanine, preproge, odeje, poza-menterijo, pipe, specialno opeko, t^e (carine prosto), porcelan, keramiko, H*
Praški listi objavljajo daljšo izjavo češkoslovaškega trgovinskega ministra dr. Matouška, ki jo je podal novinarjem o gospodarskih odnošžtjih CSR do sosednjih držav. V tej svoji izjavi se bavi dr. Matoušek tudi s pravkar zaključenimi trgovinskimi pogajanji tr-td ČSR in Jugoslavijo ter navaja tudi podatke o sklenjeni trgovinski pogodbi, ki bo v kratkem podpisana. To so o. podatki o vsebini nove češkoslovaško-jugoslovenske trgovinske pogodbe ;n so zaradi tega vzbudili v gospodarskem svetu splošno pozornost. Minister di. Matoušek je med drugim izjavil:
»Češkoslovaška je v trgovinskih odnošajih z Jugoslavijo občutila pomanjkanje carinskih olajšav za nekatere svoje specialne proizvode, ki pa v pogodbah Jugoslavije z drugimi državami niso igrali glavne vloge. Nasprotno pa je Jugoslavija po odpovedi trgovinske oo-godbe med Češkoslovaško in Madžarsko prišla v položaj, da od naših drugih trgovinskih pogodb na podlagi klavzule o največjih ugodnostih ni imela skoro nikakih koristi.
Pravkar sklenjena trgovinska oogod-ba med CSR in Jugoslavijo nudi Jugoslaviji za nekatere agrarne pridelke carinske usodnosti. Sem spadajo zlasti težke svinje. «l've. grozdje, fižol, grah, zdravilna zelišča, perutnina, ribe itd. Vse to predstavlja važne higoslovenske izvozne pridelke. Nadalje predv'deva poeodba carinske olai^ave za predelano blatro ka! or suhe slive, suho *adie, mezpo in stroiili. Poleg tega pa so v pogodbi vezane nekatere dosedanje če-<knc1nva*Ve parin«ke postavke.
Češkos1ova5Wa ie s to poeodbo dobita carinske olajšave za pivo. suho ci-
Po atentatu na angleškega prestolonaslednika
Buenos Aires, 16 marca. č. Neuspeli atentat na angleškega princa je zbudil po vsej državi silno razburjenje. Vsa v-poštev prihajajoča policija je bila ojačena Odre« jena ie cela vojska privatnih detektivov za čuvanje angleških pnncev. Vse ulice, kjer se vozita princa, prej neopaženo preiščejo. Tudi straža na angleškem poslaništvu je podvojena.
Prihod Patela na Dunaj
Milan, 16- marca. A A. Bivši predsednik indijske zakonodajne skupščine in namestnik Gandhija, Valabaj Patel. je v Genovi na potu na Dunaj izjavil italijanskim no vinarjem, da v Indiji bojkot inozemskega blaga, zlasti tekstilnih proizvodov, ni popustil Indijske tkalnice lahko producirajo veo Indiji potrebno količino tkanin. Razen tega hočejo z bojkotom preprečiti, da bi Indijo preolavljalo inozemsko blago.
Dunaj. 16. marca. s. Danes je prispel semkaj bivši predsednik indijskega parlamenta Patel, ki se bo pustil preiskati od zdravnikov.
Charlie Chaplin na Dunaju
Dnnaj. 16. marca. d. Snoči ob 10. je Charlie ChapVn na skrivaj odpotoval iz Berlina s praškim brzovlakom na Dunaj, kamor ie dospel danes ob 1310. Vest o odhodu Chaplina >e prišla popolnoma nepričakovano Chaplin. ki ie pri svoiem prihodu v london in v Berlin, kjer so ga navdušene mno/ice skoro zmečkale, doživel slabe izkušnje ni o svoiem odhodu obvestil nobenega človeka. Tudi berlinsko policijsko predsedstvo ni ničesar slutilo o njegovi nameri, pa tudi dunajske oblasti niso bile obveščene o njegovem prihodu. Charlie Chaplin potuje s svojim tajnikom mr. Ro binsonom in s svojim slugo.
Dunaj. 16 marca AA. Na svojem potovanju po Evropi je prispel semkaj Charlie Chaplin Pripravili so mu nadvse prisrčen sprejem. Na vprašanje, kaj je napravilo •.iani največji utie v Berlinu, je odgovoril, da je nieeov poset pri Einsteinu, preden je rdnotoval snoči iz Berlina Bil le tako zatopljen v razgovor z velikim znanstven* kom. da le ekorai zamudil vlak
Vzrok struoene megle v BeMii
Bruselj, 16. marca. AA Izredna komisija, ki je imela nalogo, da doseže vzroke smr« tonosne megle v dolini Moze je ob ia vila poročilo, v katerem prioisuje krivdo te nesreče krajevnim oblastem v Liegu in m« dustriii v omenjeni doPni. ki so zanemarili vse varnostne odredbe, da uničijo skodlJi* ve in struoene pline, uhajajoče skozi to« varniške dimnike.
Smola berlinske policije
Berlin, 16. marca. č. Direktor nemirih državnih železnic je dobival v poslednjem času pretiIna pisma z zahtevami, naj položi gotove vsote denaria na določeno mesto. Policija, ki je uvedla preiskavo, je sveto, vala direktorju, naj pošlje na odrejeno me. sto del zahtevanega denarja v znesku 100 tisoč mark, da bi lahko izsledila lopove, ko bi prišli po denar. Direktor je to res storil, neznani lopovi pa so kljub največji pazljivosti policije dvignili denar in izginili brez sledi.
Papež proti protestantski propagand)
Rim, 16. marca. Pri sprejemu 1.500 ita-lijanskih romarjev je papež ostro obsodil protestantsko propagando. Papež je dejal, da Je protestantizem že obsodil cerkveni koncil v Efezu. čigar 1500 obletnico bo rimska cerkev proslavila v kratkem.
Snowden operiran
London, 16. marca AA Zakladnega ministra Snowdena so danes operirali. Operacija je zelo dobro uspela. Stanje bolnika je zadovoljivo.
to posodo, žičnato steklo, votlo stehlo in sleklo za razsvetljavo, godbene in* strumente ter izdelke maloRovinske industrije. Razen vezave nekaterih obstoječih carin za razne druge izdeue se je doseglo tudi ugodno tolmačenje za tarifiranje čevljev (perforiranib in okrašenih), za valjano in pobakreno žico ter kočno ugodno diferenciacijo med obdelano in lito posodo, glede kristalnega stekla in znižanje pristojbin za mercerizirano blago in drugih carinskih dodatkov iz tekstilne skup'ne.
Za Jugoslavijo ie tudi sklenitev veterinarske konvencije velike važnosti, ker jača njeno pozicijo kot izvoznika živine. Dasiravno tarifna pogodba ne izpopolnjuje vseh pričakovanj naše izvozne industrije, bo vsekakor veliko koristila poglobitvi medsebojnih trgovinskih in gospodarskih odnošajev. Upoštevati je pač treba, da je bila pogodba sklenjena v času. ki ni baš ugoden za taka pogajanja.«
Glede odno^ajev do Madžarske je minister dr Matoušek naglasil, da je sedanje brezpogodbeno stanje le prehodno in da je obnova trgovinskih no-gaianj le še vprašanje nekaj dni Z Avstrijo bodo oogaianiia za revizijo trgovinske pogodbe obnovljena 18. marca, med tem pa se že vrše razeovori med zastonniki avstriiske in češkoslovaške tpkstilne Hidustriie Pevizija trgovinske pogodbe z Avstriin je v zvezi s splošno revizijo avstrijske carinske tarife.
Japonski teater v Ljubljani
Gledališka umetnost daljnega vzhoda je naipolnila snoči opero do zadnjega kotička. Poleg apartnost' in krasote kostumov nam je ta moderniziran' klasični teater 18 sto« letja razodel visoko razvito japonsko umet« nost. Trije različni komadi, spremljani z godbo so uprizorjene pravljice primitivno prvobitne, v katerih zmagujejo etične vred« note.
Igralci rzraža'0 čuvstva duševnost tako dinamično, da lahko govorimo o popolnosti notranjega izraza tako v dejanju kakor mi« miki. Klasično preračunane so te stilizirane simbolne slike, v katerih poizkuša igralec činr subtilnejše izraziti idejo. Bojne scene maščevan ia niso moderno realistično za. mišljene, temveč spominjajo na ples Vsa* ka drama je bila strogo harmonična celota, v kateri je bil stil adekvaten vsebini. Ob« čmstvo je goste za njihovo lepo igro nagra« dilo i iskrenim priznanjem. — J. K.
Zopet komunistična zarota
/1 v«••
v Graji
Atene, 16. marca M. Policija je odkrila novo tajno komunistično organizacijo. Id je imela svoje centrale v Atenah m v So« lunu. Organizacijo je vodil zdravnik dr. Sideritis v Atenah, ki je bil aretiran skup« no z 20 drugimi vodilnimi član. te tajne organizacije. Zarotniki so pripravljali aten« tate na razne vodilne politične liudi in so nameravali vprizoriti državni preobrat iz» koriščajoč brezposelnost in neprilike, ki vladajo v potresnem ozemlju.
Krvav dež na Sardini]!
Rim, 16. marca. Današnji listi obširno poročajo o nenavadnem pojavu, ki *o ga včeraj popoldne opazovali v Sacan aa Sardiniji m v okolici Albana pri Rimu- Na oe-bu so se pojavih krvavo-rdeč ob ik. a kmalu nato se je vlil krvav dež. Ljudje so preplašeni opazovali ta nenavaden p av, bežali v oerkve in molili. Krvavi dež -e padal nad četrt ure, nato pa se je nebo zop^t zjasnilo.
V Indiji izpuščenih 18.000 jetnikov
London, 16. marca AA. Na današnji seji spodnje zbornice je tajnik za Indijo Wed-gwood Benn dejal, da so izpustili aa podlagi sporazuma med podkraljem ln Gandhijem 17.927 političnih jetnikov in 408 jetnic.
En poraz in ena zmaga Hajduka
Split, 16. marca & Iz Antofagaste javljajo: Nogometno moštvo Hajduka je igralo doslej dve tekmi z reprezentanco države Chile. V prvem srečanju so Jugoslove-ni izgubili tekmo v razmerju 0:3, ker je igralo moštvo domačinov preveč surovo. Tudi sodnik je bil pristranski, in sicer v korist domačih Včeraj v nedeljo Je bila odigrana revanžna tekma ter Je Hajduk premagal reprezentanco Chilea s 8:1. Ju-gosloveni so pokazali lepo igro, nad katero Je bila publika izredno navduSena. Zlasti je bCo na tekmi mnogo naših izseljencev Prihodnjo nedeljo igra Hajduk s klubom Colo Colo.
Vremenska nanoved
Zar«-el rremeneka napoved ta dan««:
Pretfžno oblačno, zmerno hhin->. verjetno j • poslabšuje vremena. — SitisH-ija »«"«•-rai$ 'še.*« dre: V severni m iužni Tvr >pi ob=toia področje nižjega bi*- Mn.»t->r«kcja nriliska. dočim je nad Alpa-n? in t=red!i;o F.vrjpo mntuno višji pritisk V pcsledrjih urah pa>asel jadranski nvVmtii?* ''"i-tisk je v splošnem padel 2 Jo M mm ter sr je e hal med 74£ do 750 n-n JiitT..nie t«,iiip»*ratiiTP so se splošno dvvnde za I d* f stopinj if.ren v centralni Bosi-i in '•z*«d-nih krajlls. Na'več na ras! s temperatura ** rapadm Hrvatski, in sic*r od —2 lo -M2.
Dunaicka vremenska nnpor»4 ta torek: Naivno bis'vene spremembo.
Naši kraji in ljudje
Določbe o ljudskem štetju v Jugoslaviji
Popisovanje dne 1. aprila v vsej državi — Vsi podatki bodo strogo uradno tajni — Delo popisnih odborov
Ljubljana, 16. marca.
V vsej Jugoslaviji se bo letošnjo pomlad izvršilo ljudsko štetje in sicer se bo popisalo ne samo prebivalstvo, temveč tudi kmetijska gospodarstva in domača živina po stanju opolnoči med 31. marcem in 1. aprilom. Določbe, ki se o izvedbi ljudskega štetja uradno razglaša, so naslednje: nje:
Namen popisovanja je ta, da dobijo državna in samoupravna oblastva ter vse javne in privatne gospodarske, socialne in kulturne ustanove statistične podatke, ki so jim za uspešno delovanje neobhodno *>otrebni. Popisovanje je torej izredno važno uelo, od katerega bo imel posredno korist vsak posameznik.
Zakon o popisovanju določa izrečno, da se smejo uporabiti pri popisovanju zbrani podatki samo za obče statistične namene in da se zlasti ne smejo uporabljati za kakršnokoli obremenjevanje prebivalstva, ne z davki, ne z dokladami. Čuvati se morajo kot stroga uradna tajnost. Zato ee ni treba nikomur bati, da bi si mogel z odkrito navedbo od njega zahtevanih podatkov kakorkoli škodovati. Podatke bodo zbirali občinski popisni odbori potom popisovalcev. Zbrano popisno gradivo bodo predložile selske občine potom sreskih načelstev, avtonomna mesta pa neposredno državnemu statističnemu uradu v Zagrebu, ki bo gradivo zbral in uporabil v zgoraj omenjene namene.
Vsak pismen državljan je dolžan prevzeti popisovalno delo, ki mu ga bo poverilo občinsko ali državno oblastvo. Popi-Bovalni organi so v času, ko opravljajo popisovanje, javni uslužbenci in uživajo kot taki posebno zaščito zakona. Upravičeni so vstopiti v svojem popisnem okolišu v vsako hišo in v vsako stanovanje in pregledati vsako poljedelsko gospodarstvo. Opremljeni bodo s posebno od občine izdano legitimacijo, v kateri bo točno opisano popisno področje in s katero se morajo izkazati.
Vsakdo je dolžan .povedati resnico o vsem, kar bo od popisovalca vprašan. Kdor se izogne popisu ali zataji kako osebo v svojem hišnem gospodarstvu ali od-
reče podatke ali da neresnične izjave, nadalje, kdor bi pri takem kaznjivem dejanju pomagal ali oteževal popisovanje z razširjanjem neresničnih vesti, se kaznuje z globo od 10 do 500 Din, če pa globe v določenem roku ne plača, z zaporom od 1 do 20 dni Odgovarja pa tudi za morebiti prizadejano škodo.
Enako se kaznuje popisovalni organ, ki ne bi varoval uradne tajnosti ali ki bi se sicer pregrešil zoper svoje dolžnosti.
Glede podrobne izvedbe ljudskega štetja na dan 1. aprila so važne naslednje uradne doložbe: Za vsako osebo se morajo popisati natančni rojstni in domovinski podatki. Vsak družinski poglavar bo moral za sebe in za vso družino (ženo, otroke, sorodnike, ki jih ima pri sebi, in posle) povedati dan, mesec, leto in kraj rojstva ter domovinsko občino. Komur ti podatki niso znani in nima doma rojstnih listov ali izvlečkov iz rojstne matice ali drugih zanesljivih dokumentov, si jih mora najkasneje do 31. marca oskrbeti, župni uradi bodo dajali posebna za ljudsko štetje prirejena potrdila za posamezne osebe ali za cele družine skupno. Dolžnost vsakega je, da si do 31. marca pri pristojnem župnem uradu preskrbi tako potrdilo, da bo mogel navesti popisovalcu zahtevane podatke. Komur ni znano, v katero občino je pristojen ter nima domovnice ali delavske (poselske) knjižice, naj se obrne v istem roku na županstvo, kjer se mu bodo dala potrebna pojasnila.
Pri kmetijskih gospodarstvih se bo popisala tudi površina zemljišč in sicer skupno po vsem obsegu kakor tudi ločeno po vrstah zemlje. Zato naj si kmetijski gospodarji pripravijo tudi posestne dokumente, kolikor jih imajo (posebne liste) ali naj pravočasno vprašajo pristojne urade. Pojasnila glede podatkov, ki bodo pri popisovanju potrebni, kakor sploh glede vseh stvari, ki se tičejo popisovanja, daje županstvo.
Pričakuje se, da se bo vsakdo zavedal obče koristnosti ljudskega štetja in da bo rade volje izpolnil dolžnosti, ki mu jih nalagata ta zakon in državljanska zavednost.
Potresi ne naznanjajo konca sveta
Mnenje berlinskega učenjaka o
Dr. Herbert Lehmann, asistent geografskega zavoda berlinske univerze, je napisal v »Berliner Tageblattu« zanimiv članek o vzrokih zadnjega potresa v Južni Srbiji. Iz tega članka posnemamo naslednje misli:
Potresne katastrofe v južni Evropi, ki ee v zadnjih letih prav očitno množijo, nam zastavljajo navidezno upravičeno vprašanje, da-li nas ne čaka doba velikih zemeljskih preobratov, človeštvo je v svojem praznoverju vedno pripravljeno prerokovati iz kopičenja takšnih katastrof vsaj uničujoč vlom dotlej zvezanih pri rodnih sil, Če že ne konca sveta. Geolog, ki ima pregled čez večja obdobja zemeljske zgodovine, pa ve, da so se časi silnih zemeljskih revolucij izmenjavali z dobami evolucij. V zemeljske preobrate čez noč pa ne verjame več, kakor je verjela starejša geologija. Ve tudi to, da so vulkanski in potresni pojavi, ki povzročajo nenadne ■vidne spremembe zemeljske površine, omejeni na določene pasove zemeljske skorje.
Takšni pasovi so znani tudi na Balkanskem polotoku in so po eni strani ozemlja, ki se nižajo med dvigajočimi se gorskimi masivi (kakor v udornini Korintske-ga zaliva, v dolini Marice okrog Plovdiva Itd.), ali pa ozemlja, kjer meji iz geološko mladih skladov obstoječa zemlja ob globoke morske kotline (kakor n. pr. v Meseni ji na Grškem). So pa tudi ozemlja, ki so razmeroma varna glede potresov, n. pr. okolica Aten, ki ni še nikoli vidno tr-
vzrokih potresa v Južni Srbiji
pela niti za najhujših potresnih katastrof v bližnjem Korintu.
Zadnji potres v Južni Srbiji je zadel ozemlje, ki ga potresi ne obiskujejo često in ki ni čutilo niti velikih potresov 1. 1928. v Bolgariji in na Grškem. Vendar je ta pas geologom znan kot pas motenj, saj teče Vardar tu po sila razkosanem svetu; na vzhodu meji proti Rodopom, ki se počasi dvigajo, ne da bi jim vardarsko območje sledilo. Tudi južno od Rodopov je ozemlje, ki ns sledi njihovemu gibanju. V tem ozemlju, ki je s Povardarjem zvezano s številnimi zemeljskimi udornimi črtami, v katerih poteku leži tudi Dojran-sko jezero, domneva beograjski seizmo-grafeki zavod ognjišče potresa. Zaradi neenake gibalne tendence teh udornin in sosednih gorovij nastajajo napetosti v zemeljski skorji, ki se ob prilikah končajo z nenadnimi prelomi — in takrat so potresi.
Tako je bilo tudi zdaj, in ta potres tedaj ne pomeni, da so uničujoče sile udarile že v ozemlje, ki je bilo doslej varno pred njimi. Gre le za delo sil, ki obrazujejo Balkanski polotok že od terciarnih časov sem in v katerih poteku nima potres, kakršen je bil zadnji, nobene nadrejene vloge, čeprav pomeni takšen potres v kratkem človeškem življenju lahko strahovit dogodek. (Opozarjamo na prihodnjo številko ilustro-vane tedenske revije »življenje in svet«, ki izide že v četrtek in bo prinesla zanimivo serijo slik s potresnega ozemlja v Južni Srbiji.)
Puščavski pesek in beograjsko tlakovanje
Posledice rujavega snega in dežja v prestolnici — Cementiranje z
nebes — Sklepi mestnih očetov
misija ocenila, da niso izdelane po vs*h
Beograd, 14. marca.
Kakor je bilo videti včeraj zjutraj, so menda sama nebesa sklenila, da tlakujejo naš Beograd po svojem načinu. Zapadel je čez noč nov sneg, ki pa ni bH bel, tem« več rumenkasto=rjav, kakor da sa ga po« mešal s cementom. Ljudje so ga začude« no gledali in si niso znali razložiti te čud* ne prikazni. Najboljše pa je bilo pozneje, ko je začelo deževati in so bili silno reve« ži tisti, ki so imeli črne suknje, ne pa dežnikov. Kakor da si jih ometa! z blatorn. Tudi deževalo je rumenkasto=rjavo Marši« kdo je nalašč pohitel na meteorološko po-stajo ali na vseučilišče, da si je dal raz« tolmačiti ta pojav, ki pa ga ni opazoval samo Beograd, temveč so ga videli tudi v vsoj prostrani okolici.
Je pač stvar taka, kakor je bila nedavno na Gorenjskem, o čemer je tudi poročalo »Jutro«. Puščavski prah je zašel sedaj nad Beograd, kar ni prav nič čudino, ko smo vendar imeli tamle v začetku tedna tako izrazit južni veter tako topel, kakor da smo že čisto sredi pomladi.
Pa pravijo sedaj, da je bilo to izpodneb« no cementiranje povod, da so naši mestni očetje z vso hitrico zaključili snoči vnra« sanje tlakovanja ulic in sicer na način, ki bo precej hudo privil ono »Opšte gridje« vinsko A. D.«, ki je za tlakovanje ulic up >» rahljalo preslabo betonsko podlago. In str« li so se mestni očetje, zaradi glasovanja v prejšnji seji, ker se je sedaj pokazalo v zapisniku, da je bilo razmerje glasov dru« gačno, kakor pa je bilo tedaj proglašeno. Nekdo je celo zahteval zapriseženje prič, ki naj bi potrdile, da je neki odborn k v resnici glasoval tako. kakor je sam '«zja» vil. da je. G. župan Nešič ie moral pri« pomniti, da mu je zelo neprijetno, da se mestnemu odborniku ne verjame, kar iz« javlja, in da se celo zahtevajo priče.
Vsi štirje predlogi glede sprejetja tla« kovanih ulic so bili odklonjeni, med cji« mi tudi dva od strani mestnega sveta (^u-da). Končno, po kratkem odmoru, je bil sprejet novi predlog mestnega sveta, ki se je glasil, da se za devet ulic, ki jih je ko«
predpisih, odbije poleg že določenega od« bitka še 12 odst. dogovorjenega zneska S tem je stvar rešena na način, kakor je de jal župan Nešič: »Beton bo vedno boi;š-Tak je tehnični proces. Začetna kakovost ni taka, kakor smo jo mi hoteli in ne bo dosegla onega maksima, ki smo ga želeli doseči. Ali suknjo bomo imeli, čeprav fina ne bo. Zato pa ne gre, da bi vračali stik njo, temveč jo moramo sprejeti in pa ne« kaj odbiti.«
To se je zgodilo, ko so kolikor toliko pobetonirala Beograd že sama — neocsa.
Živahno delo kluba koroških Slovencev
Ljubljana, 16. marca.
V beli dvorani hotela »Uniona« se je v soboto ob 14. vršil prav dobro obiskan redni letni občni zbor Kluba koroških Slo* vencev, ki je pokazal, da delujejo naši ko« roški rojaki prav vztrajno in sistematično, čeprav se na zunaj o nastopu kluba malo čuje. Klub ne vodi kričeče propagande, marveč vrši mirno podrobno delo. Občne* ga zbora se je udeležilo nad 50 članov. Za mariborsko organizacijo koroških Sloven« cev je bil navzoč agilmi železniški uradnik v pok. g. Hochmuller, ki je mnogim Tr« žačanom znan po svojem predvojnem de« lovanju. Celjsko organizacijo sta zastopala prhnarij dr. Rebernik in učitelj Reich« man>n, iz Brežic je prispel dr. Hudelist, iz KanrunSka živinozdravnik Ravter in nad* učitelj Horvat, iz Radovljice g. Spitzer in z Bleda zdravnik dT. Janežič.
Predsednik dr. Urbane je podal pregled« no poročilo o delovanju kluba. Lani je klub sodeloval pri sprejemu pevcev iz Lo« ge vesi in Sflcofic, ki so prišli v Ljubljano novembra, dalje pri sprejemu koroških ga« silcev iz Podjune, ki so se udeležili vse« slovanskega gasilskega kongresa kakor tu« da pri siprejemu Glasbenega društva izBr* nic v Zilski dolini. Sodeloval je pri pri« reditvi ob lOteteaei prebiscita. Po poroči«
lih funkcijonarjev klubove uprave se je razvila živahna debata o koroškem pro« blemu. Pomemben govor je imel univ. pro« fesor dr. Kušej, koroški rojak iz Libuč. Moramo si biti na jasnem, da klub ni or» ganizacija kakih iredentistov in da koro» ški Slovenci lojalno upoštevajo mednarod« no stanje, ki je bilo ustvarjeno na Koro« škem po izvršenem plebiscitu, toda nihče nima pravice nam odrekati gojitve kultur« nih stikov s koroškimi Slovenci. To ni sa« mo dovoljeno po mednarodnem pravu, marveč je tudi naša dolžnost, saj Nemci povsod podpirajo svoje narodne manjšine Nato je podrobno razpravljal o koroškem problemu s praktičnih vidikov. Občni zbor je nato podelil absolutorij staremu odbo« ru, ki pa je bil z malimi spremembami zo» pet izvoljen.
Ljubljanski Čehoslovaki
Ljubljana, 16. marca.
»Českoslovesnska Obec« je imela v so« bioto zvečer občni zbor v restavraciji »Zvezdi«. Predsednik g. Vaclav Skrušny se je v kratkem, zelo lepem govoru zlasti spominjal lani in letos umrlih članov ter dolgoletnih zaslužnih društvenih predsed« nikov gg. inšpektorja J "na Ružičke m rav« natelja Františka Chvatala.
Ker so imeli zborovale pred sabo tiska« na poročila društvenih funkcionarjev, kar je zelo praktično in bi bilo priporočiti tudi drugim društvom, je odpadlo dolgotrajno čitanje. Po kratki debat: je v imenu revi« zorjev poročal o izvršenem pregledu dru« štvene blagajne in knjig g. Stanislav Hlu. šička in predlagal, da se odboru pode'.i ab« solutorij. PredJog je bil sogl sno sprejet. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je imela Obec lani 265 članov, med temr 4 častne in 11 ustanovnih, sama pa je bila član šestih narodnih društev v Ljubljani in treh v Pragi.
V	imenu šolskega odseka je poročal g. G. Jurasek o delovanju in uspevanju če> ške pomožne šole. V tekočem letu poseča to šolo 50 učencev Sola ima dva oddelka, pouk se vrši dnevno. Med letom se vrše roditeljski sestanki, katerim pa doslej ro« ditelji šolo obiskujoče dece niso posvečali posebne pozornosti Po zaključku šo'skega leta namerava šolski odsek poslati deco, ki se prijavi, na večtedenski oddih v če« škoslovaško republiko, da se tam dodobra nauč materinskega jezika.
V	debato je posegel tudi g. konzul Jos. Še/včik. ki je pozival člane, da bi sc živo zanimali za češko šolo, starši pa da bi pridno posečali rodSteljske sestanke. Za predsednika je bil izvoljen g. Vaclav Skrušny, za podpredsednika pa gg. Ferdi« nand Čerrnak in Edvard Škopek. Odborniki so po večini ostali stari, na novo so bili v odbor izvoljeni g. konzul Jos. Sev5k. pod« konzul g. AL Cihelka in g. d5r. Jos. Vlach.
Razstava o najzanimivejši gori v državi
Beograd 16. marca.
Včeraj je »tvorilo beograjsko Geograf« sko društvo v paviljonu Oficirskega doma zanimivo razstavo, ki prikazuje s slikami in drugimi pripomočki najzanimivejši dei Dinarskih planin: Durmi tor in njegovo okolico. Razstavo je otvoril univ. prof. dr. Pavle Vujevič, materija! za razstavo pa je zbralo zagrebško planinsko društvo »Sije« me«. Vse to je bilo že razstavljeno v Za« grebu in je imela razstava velik uspeh. Obiskalo jo je 4000 ljudi, kar je rekor« den poset za razstave te vrste. Največ slik je posnel zdravnik in geograf dr. Branimir Gušič z gospo Marjano, ki je lansko leto prispeval zanimiv poučen članek s kras« nimi slikami o svojevrstni skupini gorske« ga sveta Durmitorja za geografsko števil« ko naše tedenske revije »Življenje in svet« (knj. 7., št. 20. str 544 — 547), na kar či» tatelje še posebno opozarjamo.
Durmitorsko gorovje je v Grni gori med Pivo in Taro ter je poleg svoje divje romantike zanimivo tudi zaradi tega, ker je na njem — 1500 m — najvišja naselbina v naši državi, vas Žabljak. Na Durmitoru so se med vojno skrivali črnogorski begunci pred avstrijsko okupacijo in so imeli tam najvarnejše zavetje. Turistika v tem div» jem gorovju se razvija šele nekaj let in so prva pota utrdili Sljemenaši. Na po« bočju Durmitora živi tudi diven narod, iz katerega je zajel znani pisatelj črnogor« sikih anekdot, Mičun Pavtičevič, najlepše
Danes velika premiera!
Predstave ob 4«, 7« in 9. url zvečer
Najlepši govoreči film v tej sezoni!
HOTICO NCKT/ • FRPNZ ICDERSi
Za smeh in zabavo skrbi
Szoke Szdktdl
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Vabimo
cenjene dame in gospode na ogled naše velike zaloge MODERNIH POMLADANSKIH PLASCEV.
Jamčimo najcenejši nakup.
DRAGO GORUP & CO., Miklošičeva cesta 16, L nadstr.
motive. To so Pivljaai in Drobnjaki, silni junaki in veliki dobrodušneži.
Po otvoritvi razstave je zvečer v dvo« rani beograjske Ljudske univerze predava« la o Durmiitorju gospa Marjana Gušičeva
ter je svoje predavanje ponazorila z lepimi skioptičnimi slikami. Vsa prireditev je lep zgled, kako je treba propagirati planinske lepote posameznih gorskih kompleksov v Jugoslaviji.
Nagla smrt dveh zagorskih delavcev
Žrtev pomanjkanja in napornega dela — Nesrečna usoda rudniškega
strojnika
Zagorje, 16. marca.
Naše prebivalstvo je pretresla nagla smrt dveh rudniških delavcev. V četrtek je prišel na nočno delo 18-letni Rudolf Bašelj iz Lok. Komaj eno uro je delal, pa so ga že prijeli tako hudi želodčni krči, da je moral z delom prenehati. Zjutraj so ga z vozom odpeljali na materin dom na Loke, že popoldne pa je v hudih bolečinah umrl. Smrt je tem bolj tragična, ker je fant podpiral mater-vdovo in še par sester pa tudi brata, ki je brez službe. Vzrok bolezni je bila slaba hrana in naporno delo. Pokopali so ga v nedeljo popoldne ob veliki udeležbi občinstva in delavskih tovarišev, ki so s 6 venci spremili pokojnika mnogo pre rano k večnemu počitku.
Druga žrtev nepričakovano nagle smrti je bil 50-letni oženj eni strojnik Karel Raz-boršek. V petek je bil še v službi, pa je tožil, da ga v grlu nekaj duši. V soboto je vzel bolniški list in šel k zdravniku, ki je odredil, da se bolnik odpelje v bolnico v Ljubljano. Ob 15 je prišel v bolnico bratovske skladnice po spise pa je na enkrat tako oslabel, da je dobro uro nato izdihnil, baš ob času, ko bi se z vlakom moral odpeljati v Ljubljano. Pokojnik je prišel malo pred vojno iz Amerike, kamor se je nameraval zopet vrniti. Toda namesto po-vratka preko morja je moral zaradi nastopa vojne odriniti k vojakom. Bil je vso vojno na fronti in je najbrž tudi tam dobil kal bolezni, katere posledica je bila hitra smrt. Pokopali so ga v ponedeljek popoldne.
Razburjenje škoduje ...
kofeina prosto grnato kavo
zato uživajte samo
KAVO HAG
Roparski napad pri belem dnevu
Z gorjačo nad mlekarico — Napadalec je brezposeln delavec in družinski oče
Trbovlje, 16. marca.
V soboto okrog poldne se je vračala do« mov v Praprotno 41 letna samska mlekari« ca Marija Urbajsova. Ker je bil ravno pla« čilni dan, je imela pri sebi tudi nekaj de« narja, ki ga je dobila za mleko. Na potu med dnevnim kopom »Nežo« in Pleskim ji je prišel nasproti neznan moški z debelo bukovo gorjačo v roki. Srečala sta se in ko je napravila še par korakov, je naen« krat dobila po glavi hud udarec, ki jo je takoj podrl na tla. Ko se je zopet ,dvig» nila, je odložila palico, na katero se je upirala na strmi poti, in zagrabila za na« padaleevo gorjačo. Začela sta se ruvati, nakar je pobral napadalec mlekaričino pa« lieo in začel z njo udrihati žensko po gla« vi, da jo je ponovno zbil na tla. Onesve« ičeni je odvzel 116 Din. potem pa zbežal v gozd, ker so se že bližali delavci, ki so culi vpitje Uibajsove.
Delavci so našli močno ranjeno Urbaj-sovo cm es vešč eno in so jo odpravili v bol« nico, dogodek pa javili orožnikom, ki 60 pričeli takoj z zasledovanjem zločinca. Proti večeru so videli orožniki na kraju zločina pohajati moškega, ki se jhn je zdel takoj sumljiv fei so ga aretirali. Mož je vse tajil. Ko pa so ga konfrontirali z Ur» bajsovo, je ta v njem spoznala napadalca. Spoznala je tudi stotak, ki so ga našli pri njem. Pod težo dokazov je napadalec priznal. Mož je 381etni Peter Kotnjak, doma iz Kovka pri Dolu. Bil je nekaj časa za« poslen pri Dukičevem podjetju, zadnjo dobo pa je brez posla. V Kovku hna kočo in nekoliko zemlje. Je oženjen in ima 3 otroke. Uldenjenega so odpeljali orož>» niki v zapore v Laško. Svoje dejanje je Kotnjak motiviral s tem, da je brez za* služka in se nahaja v veliki bedi. Poškod« be Urbajsove so težke.
Vedno nova razkritja o Laknerjevi družbi
Prostodušne izpovedbe Jakoba Jančarja — Podatki z dežele —■
Razprava bo najbrž tajna
Ljubljana, 16. marca.
Poleg že znanih tovarišev morilca Lak« nerja se je družil z njim na vlomilskih in tatinskih pohodih tudi neki Jakob Jan« čar, ki so ga varnostni organi poleg dru« gih spravili za rešetke že pred tedni. Jan« čarja je zaslišal te dni preiskovalni sodnik in se je izkazal še mladi fant izredno od« kritosrčen. Z Lakner jem, Lampretom in Fertičam se je seznanil lani. Shajali so se največkrat v Ljubljani in se zadrževali po ljubljanski okolici, prav radi pa tudi na Dolenjskem, kjer so vedno našli naj« več priltfc za tatvine in vlome. Jančar je priznal, da se je udeležil tudi vloma v župnišče v Smartnem na Dolenjskem, kjer pa jih je prepodil hud pes in so morali oditi brez plena Nekega dne so se name« nili v Sneberje pri Ljubljani, da poizku« sijo srečo. Ponoči ao se vtihotapili pri »Tinčku« v stanovanjsko sobo, kjer so na« šli v nekem predalu 400 Din. Jančar je sodeloval dalje tudi pri vlomu v neko hi« šo v Dobu pri Domžalah, kjer se je spia« zil v hišo Lakner in ukradel 190 Din.
Na podlagi zasliševanja Laknerja in nje« govih komplicev je odredil preiskovalni
sodnik, da se zaslišijo pri okrajnem »odi« šču v Krškem Laknerjevi starši in pa krojač, ki jc prva prijavil Laknerja orožnikom. Preiskava o zločinih Laknerja in njegove družbe bo trajala zaradi obilice materijala in vedno novih zločinov, o katerih pošiljajo ljudje z dežele razna pojasnila, in poročila najbrže še več mesecev. Raz« prava pred peiorico sodnikov pa bo naj* brže tajna, ker so vsi člani družbe ie mla» doletni.
Pri želodčnih in žolčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, izpehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnenju k bljuvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebaviL Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi ▼ vsaki lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah.
Primorskim rojakom
Ljubljana, 16. marca.
Društvo »Soča« v Ljubljani sporoča, da se v Kazini nameravana tnadicijonalna pri« reditev, določena na 18. t m, ne bo vrši« la ta dan, ker je bik) društvo na tozadev« nO vprašanje uradno obveščeno, da se bo« do vršile molitve za versko svobodo naših narodnih bratov na dan 9v. Jožefa v stol« niči sv. Nikolaja ob 9.30 in ne kakor je bilo objavljeno, na dan 22. t m
Zato prosimo vse člane društva »Soče« in vse primorske rojake, da se udel^e teh molitev v stolnici na praznik sv. Jožefa Ob 9.30 bo pridiga, pri kateri se prebere poslanica nadškofa dr. Bauerja o zatiranju naših bratov, ob 10. bo slovesna ponfcfi« kalna sv. maša, nato pa litanije sv. Jože« fa z blagoslovom. — Društvena prireditev se bo pa vršila še le po postnem času, v soboto, 11. aprila Do sedaj odposlana va« bfla veljajo torej za ta dan.
Predsedstvo »Soče*.
Smrt stare kmečke pevke
Kresnice, 15. marca.
Včeraj je umrla po vsej okolici znana in priljubljena Janeževa Urša. Stanovala je na grička nad postajo, doma pa je bila prav za prav v vseh hišah Prav rada je namreč zahajala k sosedom, ki jim je bila vedno dobro došla zaradi svoje zgovorno« sti. Največji njeni prijateljčki pa so bili kresnički otroci. Teta Urša. kakor so jo imenovali, jim je pravila najlepše prav« ljice, teta Urša ^ih je učila starih pesmi. Najrajši je pela — v mlajših letih je bila pridna cerkvena pevka — one pesmi iz do« brih starih časov o »Jerpergvanju v Betle« humu«, o »Rožah cartanih« ki podobnih.
Urša Jakopičeva kakor se je pisala, j« preminila v čestiti starosti, bližala se je že devetemu križu in je bila ena naših najstarejših občank in najstarejše dekle v naši fari pa menda tudi v vsej banovini. Nedavno se je prehladila in je morala v postelj, katere ni več zapustila. Vedno je imela dovolj obiskovalcev in tolažnikov, zlasti pa so jo radi posečali otroci S sme« hom je vzela na znanje prošnjo dobroduš« nega malčka: »Teta Urša, če boš umrla, ali ti bom lahko daroval venec?«... Bo« di dobri ženici ohranjen blag spomin!
Primorske novice
V	deželnem zboru se je čula pritožba, da opravljajo zvezni in deželni uradnikt doma razna dela, ki pripadajo drugim poklicnim skupinam, in tako pospešujejo brezposelnost. To se odpravi in iz javnih siužb se izločijo vpokojenci. Namerava se zmanjšati število deželnega uradništva.
V	deželnem kulturnem svetu se je poročalo o napredovanju sadjereje v deželi. Velikemu številu kmetovalcev je olajšala sadjereja gospodarstvo in dobiček sadjereje jz lanskega leta se ceni za 20 milijonov. Država je lani živahno podpirala koroško sadjerejo in pospeševala prodajo, tako da se je dobilo za sadje več nego na Štajerskem ali v Jugoslaviji.
Iz Pliberka je šel razglas v okolico, da je prišel neki veletržec z Dunaja in da bo nakupil več težkih volov. Kmetje naj jih priženejo v Pliberk. Oskrbeli so si živinske potne liste m prignali vole v Pliberk. Tisti napovedani trgovec se je res pojavil in ponudil tako nizke cene, da so ga kmetje ogorčeno zavrnili in odgnali vole domov. Pred odhodom so povedali kmetje, da že pride ras, ko bodo obračunali s svojimi znanimi pliberškimi »prijateljic
Danes premiera! Najlepši film te sezone! FIlm globoke, nežne ljubezni, veselja, humorja, petja in lepote! — Velefilm, o katerem piSe vsa kritika
z navdušenjem!
Veličanstvo ljubezen
V glavni vlogi KATICA NA6T
naša slavna filmska zvezda iz Subotice
Partnerji: Franz Lederer, Szoke Szakal, Greti Theimer, Adele Sand-
rock
Kot novost najnovejši Paramountov zvočni tednik!
Predstave ob 4., 7. In 9. uri zvečer.	Telefon 2124.
ELITNI KINO MATICA
Bomače vesti
♦	Odlikovanje češkega znanstvenika. N].
Vel kralj ie v priznanje kulturnega dela za Jugoslavijo rednega profesorja na Masary-kovi univerzi dr- F. Kolačka odlikoval z redom sv. Save III.	,
♦	Za podkonzula USA v Zagrebu je na mesto g V. B. Lovriča, ki je podal ostavko. imenovan g. Robert Felner. ... ..
♦	predavanja za učitelje. Za učitelje osnovnih šol se bodo priredili tridnevni te-čaii iz pedagogike in sicer v Beogradu od 23 do 25 marca, v Zagrebu od 26. do 28. marca, v Ljubljani pa od 30. marca do 1. aprila. Na teh tečajih bodo predavali trne profesorji-pedagogi, delegati centralnega instituta za odgojo in pouk v Berlinu, o moderni osnovni šoli. Ministrstvo prosvete je o-dred-lo, da se udeležencem tečaja dovoli potreben dopust. Priprave za tečaj v l'ub-Ijani bo izvršila sekcija UJU.
♦	Poset češkoslovaških turistov na Jadranu. Zveza češkoslovaških potniških uradov v Pragi ie razvila živahno akcilo za poset dubrovniške rivijere. Preteklo soboto je prispel v Dubrovnik tajnik zveze, da se soorazumi s tamkajšnjimi hotelirji o spre-ierau češkoslovaških gostov, zlasti pa večjih skupin, ki nameravajo posetiti Dalma-
° * Razpust društev. Kraljevska banska uprava Dravske banovine je razpustila Udružetne samostojnih obrti oblačilne stroke za Slovenijo v Ljubljani in Podporni sklad za primer smrti ali druge nezgrde Društva orožniških upokojencev za Sleve-nijo v Ljubljani, ker že več let ne delujeta in nimata pogojev za pravni obstoj.
♦	Zakon o občnem upravnem postopanju.
V	tem zakonu, ki ga je izdala Tiskovna zadruga v XLVT. snopiču svoje zbrrke zakonov, nai se popravi nastopno: V s "" naj «?e glase pod 3. prve tri besede: če odrejena ali.« V prvem odstavku § 160. mora st£-ti med oglatima oklepajema samo: § 1. Naslovna vrsta tik pred § 161. se mora glasiti pravilno: 1. Izvršitev po drugih osebah.
V	zadniem stavku tretjega odstavka v s 162. mora stati namesto § 24. pravilno § 34.
♦	Problem združitve občin. Iz Konjic smo preieli: Dopisnik gosp. I. B. trdi v »Jutru« od 14. t m. v razpravi o gornji zadevi, da ie na ministrski konferenci v Celju izjavil finančni minister g. dr. Svrljuga, da se občine ne bodo združevale proti njihovi vOij:. Ta trditev je stvarno popolno točna. Izjave pa ni dal finančni minister ampak teda-nii minister pravde g. dr. Srškič Milan, ki je na moja tozadevna izvajanja in predlog izrecno pristal. Sicer pa je članek g. I. B. povsem precizen, stvaren in jasen prispevek za tretirano zadevo. Pripomnil bi, da je proti združenju mestnih, trških in zdraviliških občin s kmetskimi odpor na obeh straneh. So Pa primeri, v katerih bi kazalo izvesti korekture občinskih mej. Tako n. pr. stoji trška bolnica na lastnem teritoriju tik ob občinski meji, njena izolirnica poleg nje pa že v sosedni občini. — Jereb
Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je včeraj zjutraj po daljšem bolehanju umrla ga. Toni Pajničeva. Pogreb bo jutri ob pol 16. izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. — V Prekmurski ulici 4 v Ljubljani je včeraj umrl nadučitelj v p. g. Karel T ros t. Pogreb bo jutri ob 17. izpred hiše žalosti k Sv. Križu. — V Mariboru so umrli: v nedeljo v Orožnovi ulici 20-letni trgovski pomočnik Anton Kos; na Pobrežju 33-letna pocestnica Frančiška Hergamasova; na Gornji Rad-vanjski cesti pa 58-letna žena ključavničarja Magdalena Maherjeva; včeraj pa je umrl v splošni bolnici 58-letni upokojeni železničar Štefan Leskovar iz Slovenske Bistrice in je bil tja prepeljan. —-
V	celjski bolnici je umrl v soboto 48-letni posestnik Anton Orač od Sv. Štefana pri Šmarju, v nedeljo 15-letna rejenka Marija Jurejeva iz škofje vasi pri Celju, včeraj pa 57-letni dninar Franc Pencl iz Marije Reke pri šempavlu pri Preboldu in 42-letni rudar Mihael Kapi a iz Brnice pri Hrastniku. Dalje je v Celju umrl v nedeljo zvečer v starosti 59 let ekonom mestne občine g. Josip Mam. Pokojnik je bil v Celju kakor tudi v vsej okolici in Savinjski dolini obče znana in priljubljena oseba. Pred vojno je služboval
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani 16. marca 1931.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatmi, 4 relatrvno vlago v 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, 8 padavine v mm
Ljubljana: 7. 759.1, 3.0, 85, NNE 2, 10, dež, 0.1. Maribor: 7. 758.7, —1.0, 93, W 2, 5 —. Mostar: 7. 750.3, 12.0, 65, N 6, 10, dež, 0.5. Zagreb: 7. 759.3, 2.0, 86, SE 2, 10,
__Beograd: 7. 757.3, 2.0, 92, NW4 10,
Sarajevo: 7. 756.6, 3.0, 85, ENE 6, 10* dež, 4.0. Skonlje: 7. 753.3. 11.0, 92. W 1, 10 dež, 30.0. Kumbor: 7. 749.7, 14.0, 94. mirno, 10, dež, 30.0 Split: 7. 750.2, 11.0, 72. NE 10, 2. dež, 6.0. Rab: 7. 751.8, 10.0, 83. NE 2 10, dež, 3.0, Vis: 7. 48.7, 9.0, 94, NE 6,
10, dež. 2.0.	.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 68 v Mariboru 5.1; najnižja temperatura v Ljubljani 2.1, v Mariboru —3.0, v Mosta« ru 9.0, v Zagrebu 20, v Beogradu —3.0, v Sarajevu 3.0, v Skoplju 10.0.
Solmce vzhaja ob 6.11, zahaja ob 18.8, luna vzhaja ob 5.53, zahaja ob 16.12.
kot vratar na tukajšnjem kolodvoru in ni nikdar tajil svoje na-odne zavednosti, zaradi česar je moral tudi trpeti preganjanje. Po vojni je stopil v pokoj in je bil član občinskega sosveta, od januarja 1920 pa je vršil posle občinskega ekonoma. Društvo železniških upokojencev vabi člane iz Celja to okolice k udeležbi pri pogrebu, ki bo danes ob 17. — Včeraj ob 9. dopoldne je v skladišču pri vojašnici v Ga-berju pri Celju na tragičen način nenadoma preminul v starosti 38 let g. Otmar Križ, pešadijski kapetan L razreda, ki je bil dodeljen na službovanje tukajšnjemu vojnemu okrožju. Pokojnik je bil med tovariši kakoi tudi med celjskim prebivalstvom izredno priljubljen kot prijeten družabnik in dober tovariš. Zapušča žalujočo vdovo ln dvoje majhnih otrok. Pogreb bo iz celjske začasne vojaške bolnice. Težko prizadetim rodbinam naše sožalje, pokojnim pa ohranimo časten spomin!
Najlepd) okras vase sobe so povečave
vaših posnetkov od plošč tn filmov katere vam dovršeno napravi drogerljs
K A % C a*
lilnbliana — Maribor
Zapeka — lenivost črevesja
so vzrok mnogim boleznim. 4—6 AKTIN-dražej, vzetih na večer, omogočajo drugo jutro norma!, izpraznjen je
Zavoj za 8 Dto — zadostuje za 4—6 krat.
*	Naši v Ameriki. V svoji angleški prilogi je elevelandska »Ameriška domovina* nedavno objavila zanimivo poročilo o filmski igralki v Hollywoodu Lauri La Plante. Njeno sliko prinašaio vsi večji ameriški ča-sopisl. Omenjena umetnica je Slovenka po svoji materi, ki živi z njo skupaj v Holly-woodu. Materino dekliško ime je bilo Tur-kova. V Clevelandu ima mati brata. Stric Turk pTavi, da je Laura tipično slovensko dekle. — V La Salleu je smrt ugrabila rojaka Hrovata, ki je bil zaposlen v tamkajšnjih okoliških premogovnikih. Na severni strani mesta si je postavil lično hišo. Pljučnica ga je položila v prerani grob Po rodu je bil Iz Regerče vasi pri Novem mestu. Zapušča ženo in osem otrok. — V Jolietu pa je umrl Anton Maček, ki zapušča ženo Barbaro in eno hčerko. V Ameriko je prišel iz Št. Petra na Dolenjskem. — V sana-toriju v Nopemingu je izdihnila Terezija Arničeva, ki je dve leti bolehala za tuberkulozo. Po rodu je bila iz Luč v Savinjski dolini. V Ameriko je prišla leta 1921. — V Duluthu je umrl Franc Judnič, star 70 let. doma iz Bele Krajine. — V Clevelandu so umrli Janez Prešern. star 46 let, doma iz vasi Luže pri Kranju, ki je bival v Ameriki 22 let; Martin Alič, star 41 let, doma iz Notranje gorice pri Ljubljani v Ameriki je bil 18 let, zapušča ženo in dvoje otrok, Josip Zupančič po rodu iz Podturna pri Toplicah, J. Košir, doma iz Smrečja pri Vrhni^ — V naselbini Krayn je preminil Jožef Nagli č. rojen leta 1887. v Dobračevem pri Zireh. V Ameriko ie prišel leta 1907. Zapušča ženo in sedem sinov, v stari domovini pa starše, tri brate tn dve sestri.
*	Pri štirih porodih devet otrok. Te dni je neka seljanka s Sarajevskega polja povila v sarajevski bolnici trojčke. Vsi so zdravi. Zanimivo je. da je ta seljanka že trikrat- rodila dvojčke tako. da je pri štirih porodih svojega moža razveselila z devetimi potomci, ki so vsi živi in zdravi.
*	Bratec odstrigel prst sestrici Iz Radovljice nam pišejo: V Predtrgu pri Radovljici se se pri Prešernovih poleg matere v sobi igrali domači otroci. Osemletni bratec je imel svojo štiri mesece staro sestrico Dolfko v naročju, okoli obeh pa je stopical štiriletni Janezek. Naenkrat je otro-čiček močno zakričal. Mati. ki je prihitela pogledat, kaj se je zgodilo, je vsa prestrašena opazila, da je Janezek odstrigel prstek sestrici. Starši pazite na otroke!
*	Osemdeset ovc zgorelo. V Trebištu v okolioi Ohrida, je v nedeljo v hiši kmeta Dane Moflaviča nastal požar, ki je upepeli! hfšo in hlev. V hlevu je zgorelo nad 80 ovc
*	Ne sme v gostMno. Okrajno sodišče v Ložu je s pravomočno razsodbo leta 1886. rojenemu, v občino Stari trg pri Rakeku pristojnemu posestniku Antonu OkoVšu na Spodnjih Poljanah prepovedalo zahajanie v gostilne za dobo od 20 februarja 1931. do 20. februarja 1933.
*	Taneo »Melanholija«, komponiran po gdč. Mikekovi Vilm' iz Ljubljane, je izšel v samožafožb* in je dobiti skoro v vseh knjigarnah v Ljubljani, v trsrovini Modic in pri založnici sami. Cena 8 Din za komad-
ITO zobna pasta n a ] b o 1 i š a !
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, nlis*ra In lika tovarna Tos. Relch.
Bolni na gihtii in revmatizmu
ne morejo zadosti prehvaliti edinstveno učinkovanje TOGAL-TABLET. Ako jih vzamete pravočasno, izginejo takoj pojavi bolezni. Neškodljive za želodec, srce in ostale organe. En poizkus napravite v lastnem interesu, toda zahtevajte samo TOGAL! Ni nič boljSega ! V vseh lekarnah	«74
♦ Zahvala. Vsem svojim prijateljem in znancem iz Trbovelj in drugod, ki so me ob moji 701etnci počastili s čestitkami osebno ali pismeno, izrekam po tej poti najtoplejšo zahvalo. — Jože Goropev-š e k, posestnik v Trbovljah.
Iz Liubljane
a— Za »Vnebovzetje« je izdal »Maribor« programno knjižico s slikami P. Hugolina Sattnerja. dirigenta Gašpariča. vseh treh solistov ge. Lovšetove. tenorista Zivka in bariton,ista Neraliča ter vsega zbora s predsednikom županom dr. Juvanom. V brošu-rici je točno besedilo »Vnebovzetja«, članek o Huzolinu Sattnerju s seznamom vseh njegovih del in nekaj zgodovinsk h podatkov o društvu. Knjižica je po 4 Din v Matični knjigarni, kjer se dobivajo tudi vstopnice. Obisk jutrišnjega koncerta najtopleje priporočamo, saj se bo izvajalo drugo najpomembnejše Sattnerjevo delo, ki je obenem prvi slovenski oratorij. Društvo »Maribor« pa je takih kvalitet, da to delo lahko izvaja z velikim umetniškim usoehom Posebno so še vabljeni vsi ljubljanski pevci, da izkažejo pozornost tovarišem s severne meje in jubilantu.
u— iz gledališča. Drevi ostane dramsko gledališče zaradi gostovanja v Celju zaprto. Abonenti reda B imajo jutri prvo repri-zo poljske drame »Dom osamelih žena«. — V oper ponovijo drevi za red A »Luizo« z go. Zlato Gavellovo. »Snegurka«. opera ruskega komponista Rimskega-Korzakova, bo prihodnja novost v naši operi. Naslovno partijo bosta peli izmenoma ga. Zlata Ga-vellova in ga. Ribičeva. Muzikalno vodstvo ima dirigent Neffat, režijo pa g. Primožič. Nove kulise so izdelane po načrtih g. Ulja-naščeva. kostumi pod vodstvom višjega garderoberja g. Polaka. 50 letnico smrti Mu-sorgskega in 175 letnico rojstva odnosno 140 letnico smrti Mozarta počasti ljubljanska opera konec t. m. z operama »Boris Godunov« in »Cosi fan tutte. — V petek bo gostovala v drami nedvomno ena najboljših slovanskih gledaliških umetnic, gospa Hiibnerjeva. članica Narodnega divadia v Pragi. V svoji domovini pa tudi izven meja Češkoslovaške uživa velik sloves. Predstava »Sveti plamen«, v kateri bo igrala glavno vlogo, bo izven abonmana.
18. III. - »Vnebovzetje«
u— Zvočna matineja šaloiger z miško Miki. ZKD bo priredila na Jožefovo zabavno matinejo za mladino z veseloigrami, v katerih nastopa slovita miška Miki. Odrasli in mladina bodo z veseljem gledali priljubljeno miško v raznih situacijah in bodo z veliko zabavo sledili njenim komičnim avanturam. Za uvod bo najnovejši zvočni tednik in sledile bodo Mikine kome-diie: Feliks na Oceanu, Feliks je lokav. Čarobne paštete, Micky in vila ter Medvedji ples. Predstava bo v Elitnem kinu Matici na Jožefovo ob U. in nato še v petek in soboto ob pol 15. ter slednjič v nedeljo ob 11 Staršem in mladini toplo priporočamo.
ii— Veseloigro »Extemporale« ponovi Šentjakobski gledalski oder na Jožefovo. Besedna in situacijsita komika sta na višku Vse dosedanje predstave so bile izredno dobro obiskane. Posetmki naj si že v pred-prodaji zasigurajo prostore. Vstopnice so pri g. Milošu Karitičniku na Starem trgu.
u— Proračunska seja občinskega sveta bo v petek 20. ob 5. popoJdne. Razprava bo absorbirala menda samo eno sejo.
u— Društva prijateljev humanistične gimnazije redni občni zbor bo v četrtek 26. t m. ob 16. v konferenčni sobi III. državne gimnazije. Dnevni red: poročilo odbora; samostojni predlogi; slučajnosti. Člani iskreno vabljeni.
u— Francoski institut vabi na sestanek in predavanje v petek 20. t. m- ob 21. v Narodnem domu. a prof. Fournet bo govoril o francoskem literarnem gibanju v Švici.
u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon jav Ija članom in prijateljem, da bo imelo letni občni zbor v ponedeljek 23. t- m. ob pol 20. v društvenih prostorih Gajeva 2.
u— Organizacija diplomiranih tehnikov (Krajevna skupma v Ljubljani) poziva vse absolvente višjih oddelkov Tehniške srednje šole, ki so brez posla, da se javijo osebno ali pismeno na naslov: Arko Franc. Ljubljana. Gradišče 13.
a— Obrtniško društvo v Ljubljani obvešča ljubljanske obrtnike (ce), da se zborovanje na praznik sv. Jožefa 19. marca t. L
n® vrši*	. ,
o— Odbor kluba absolventov trgovskih akademikov vab vse člane na družabni večer z malim predavanjem, ki se bo vrši" v torek ob 8- zvečer v saJonu pri Mraku na Rimsk' cesti.
u— Zdravstveno stanje Ljubljane. V mesecu februarju je bilo v Ljubljani rojenih 146 otrok od teh 6 mrtvih (72 mošk:h. od njih 3 mrtvorojeni, in 75 žensk, med njinf 3 mrtvorojene). Umrlo je v februarju 76 oseb. od teh 45 moških in 31 žensk. Tujcev je v ljubljanskih bolnicah m zavodih umrlo 29 od njih 15 moških in 14 žensk V februarju je bilo mestnemu magistratu prijavljenih 17. primerov nalezlj'v'h bolezni, od njih 3 primeri paratifusa. 3 škrlatmke. 9 davice ln 2 sena. V sp'ošnem je zdravstveno stanje Ljubliane leto« nrav povoljno.
u— Zelje na ljubljanskem trgn. Včeraj so okoličanke pripeljale na liublianski trg 10 škafov dobrega kislega zelja. Prodajale so ga po 3 Din za kg. Zeljarska pravda pred okrajnim sodiščem se bo v najkrajšem času obnovila. Za zaključno raznravo oroti trnovskim zeljarjem vlada splošno veliko za-
T*adiciio«ia1*ta
DOMAČA VESELICA
(Hansball)
8. K. ILIRIJE
T soboto 21. t. m. v vseh gorn^h prostorih K471NE. 4254
nimanje. Doslei sta se vršili že 2 razpravi. Mestni magistrat ima predložiti okrajnemu sodišču natančno poročilo o tržnih cenah za čas od oktobra do decembra lani.
u— Zaprta za tovorni promet bo Tržaška cesta na Viču od srede 17. L m. do nadaljnjega od odcepa Ceste I. v Rožno dolino (milarna) do Ceste na Brdo (pri cerkvi), ker se bodo nadaljevala dela za električno cestno žeiezn co Tovorni promet se bo vršil preko Rožne doline.
u— Mlade smreke za vrtove. Iz mestne gozdne drevesnice se bodo po ugodni ceni oddajale Vt do 1 in pol metra visoke smreke za pomladno saditev. Reflektanti naj se čimprej zglase pri gozdnem pazniku v T> voliiu (gospodarsko poslopje) ali pa med uradnimi urami na magistratu v sobi 21.
„_ Vino ga Je zapeljalo. Mestni ubožec Avgust B., je menda res rojen pod nesrečno zvezdo. Včeraj mu je kazalo, da bo ne-kai zaslužil, a še to se mu je izjalovilo. Iz mestne ubožnice so ga namreč poslali na Grad straž t nekega mrliča in so mu obljubili plačilo. 65 letni možakar se je tega tako razveselil, da je brž odrinil na pot in mimogrede na pol litra dalmatinca. Nato se je odpravil dalje, a tako naglo, da mu ie na Polianski cesti spodrsnilo. Pri padcu se le hudo pobil in je šel zaslužek rakom žvižgat. Namesto na stražo k mrliču je moral razočarani Gustl v bolnico.
u— Z bičevnikom po ženi. Gostilničar N. R iz Vodmata se .ie odpeljal v nedeljo v družbi svoie druge, mlade žene in že od-rasl mi hčerkami iz prvega zakona na Brezovico kjer so v gostilni pri Remzgarju posedli okrog mize- Vsa družba je bila kmalu dobre volje, na večer pa že kar predobre Na lepem so padle neke sitne besede n mahoma je zavzela vsa družina stališče proti mačehi Prepir se je kmalu hudo razvnel in ie naposled stari mož pograbil bičevnik ter ženo tako neusmiljeno pretepel, da ie skoro obležala. Na voz je nato naložil samo hčerke in se odpeljal v Ljubljano. Po ženo pa je moral reševalni avto. ki jo ie pripeljal v bolnico.	.
a— Pretep v gostilni. V neki gostilni na Smartinski cesti se je razvnel včeraj hud pretep med nekim gostom in 25 letnim zidarskim delavcem Sulejmom Ahmedovi-čem. ki ie že nekaj časa sitnaril okrog miz. Gost ie naposled rabil nož in Ahmedoviča ranil na glavi, da so ga vsega v krvi spravili v bolnico.	^ . „ .
u— Tri nesreče. 13 letna Cvetka Brajer-jeva. hči delavca iz Tesarske ulice 3, se je včeraj ziutraj polila s kavo in se močno oparila po životu. Delavec Jože Podbev-šek. zaposlen v tovarni v Zalogu, je delal včeraj ziutraj na odru in mu je padel na glavo težak tram. ki ga je hudo poškodoval Posestnikovega sina, 32 letnega Franceta Zdravje iz Iške vasi je včeraj dopoldne podrl na Ižanski cesti težak tovorni avto. Zdravje je vozil voz. naložen z opeko in se ie nesreča pripetila pri og;banju. Avto mu je hudo poškodoval obe nogi. Kosti so nalomijene.
Iz Celja
Za pmtmpe nespremenljiva
SMYRNA VOLNA
TONI JAGER, LJubljana, DvoraLl trg št. 1. 1848
„ »Glavni dobitek« v Celju- Drevi ofo 20
gostujejo v Mestnem gledališču člani ljubljanske drame z Lipahovo komedijo »Glavni dobitek«. Vstopnice naj občinstvo nabavi že v predprodaji v knjigarni Gori-čar & Leskovšek, da ne bo navala pri večerni blagajni.	. . , .
e— Predavanje prof. dr. Ilešiča. Jutn ob 20 bo predaval v veliki dvorani Narodnega doma univ. prof. dr. Fran Ilešič o Poljski in o Pilsudskem. Vabljeni vsi narodni «cro-gj!
e— Obrtniški dan bo praznovalo Celjsko obrtništvo v četrtek takole: ob 8. maša v župni cerkvi, ob 10. zborovanje v Obrtnem domu. Referiral bo g. dr. Josip Pretnar, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. — Obc-rti zbor Obrtnega društva se v soboto zaradi zaprek m mogel vršiti in je preložen na soboto 28. t. tn. ob 20.
19. III. - »Vnebovzetje«
e— Mestni kino bo predvajal drevn ob 20.30 zvočni velefilm »Vihar na Montblan-cu«. Predigra je Paramountova zvočna eno-dejanka. Že popoldne se bo isti spored predvajal ob pol 16. za celjske osnovne m meščanske šole, ob 17. pa za gimnazijo, trgovsko in rudarsko šolo.
e_ Mestno parno in kadno kopališče bo odprto na veliki četrtek, na veliki petek in na veliko soboto ves dan od 7. do 19.
e— O žeparjih na sredpostnem sejmu je policiia preiela v soboto še dve prijavi. Posestnici Mariji Pristovnikovi je ukradel neznan žepar na Glavnem trgu 960 Din, posestniku Francu Turnšku s Podvrha pri Braslovčah pa je izginila z njegovega konja 150 Din vredna odeja.
e— Žrtev povodni! V sredo 11. t m. ponoči sta se narasli Savinja in Vogiajna raz. lili tudi v spodnjem delu Zavodne v okolic Skalne kleti. Posebno veliko škodo je povzročila blatna voda v stanovanju unoko-ienega poštnega uradnika Antona Paula. Hudo mu je poškodovala pohištvo in drugo imetie. popolnoma pa je uničila lepo knjižn'>o. k: je oredctav'jala viso.<o vrednost. Skoda še ni ocenjena.
Iz Maribora
a— 60 letnico rojstva slavi danes v Smetanovi ulici g. Josip Nekrep. h sni gospoda: in podjetnik. Uglednemu možu tudi nase ce-stitke
a— Obrtniški prazn k. Mariborsko obrtništvo proslavi 19. marca ob 9. dopoldne svoj praznik v Narodnem domu z nasiea-njim sporedom: Ob 9. prihod obrtništva .n obrtniškega naraščaja, pozdrav predsednika društva gosp- Kvasa, nagovor prof. Finka. vodite!i a obrtno-nadaljevalne šole. predavanje obrtno-zadružnega nadzorn ka. g. Ig. Založnika in g. Zadravca Jakoba, posest nika parnega mlina v Središču.
a— Iz gledališča. Danes se bo ponovila Finžgarjeva »Veriga«, ki je dosegla priznan uspeh. — Opereta pripravlja KaJma-novo »Cirkuško princeso« v režiji g. »rbu-hoviča — Na Jožefovo se bo uprizorila vesela'burka »Odgodena noč« zadnjič Za njo imaio abonenti pravico do polovičnih dramskih cen. Kdor še ni videl te veselo-gre, naj ne zamudi poslednje prilike.
a_i_ Tujsk' promet v Mariboru. V prvi polovici marca ie bilo v Mariboru priglašeni 814 tujcev, od teh 248 inozemcev (od teh 138 oseb z Dunaja. 19 iz Gradca in 9 iz drugih inozemsk'h mest).
a— Obmejni promet v februarju 1931. V februarju je prišlo v Jugoslavijo prekn naše severne meje (čez Soilje. Cmurek. Dravograd. PrevaMe Radtr<mo in Hodoš) 559« tujcev od tpb ?2f>4 Jugoslovenov 2242 Avstrijcev 589 Čehoslovak^v 236 Nemcev ;n 368 državli?nov dmrh držav. Odšlo oa le na Istih točkah iz Jugoslavije v tem mese-
Danes premiera ob 4*? pol 8. ir 9. uri
Zvočni film petja, lepih arij to ljubezni
Povest o mladem tramvajskem sprevodniku, ki je postal slaven komponist
Izvrstni igralci! Krasna vsebina! Telefon 2730 KINO DVOR
cu 4941 oseb. od teh 2502 Jugosiovena, 2186 Avstrijcev, 467 Cehoslovakov, 198 Nemcev in 288 državljanov drugih držav. Celotni promet na naši severni meji ie torej znašal v februarju 11.180 oseb.
a— Tranzitni promet v januarju in februarju kaže naslednjo sliku: Maribor-Rakek 1238. Rakek-Maribor 773. Prevalje-Mar bor 304. Maribor-Prevalje 439. Pre valj e-Labud 1123 m Labud-Prevalje 1472.
a— Gibanje nalezljivih bolezni v Mariboru- V času od 8. do 15. t. m. ie bilo mestnemu fizkatu prijavljenih 21 novih primerov obolelosti na nalezljivih boleznih. Od teh je 20 primerov hripe (2 smrtna) in 1 primer šena.
a— Peki v Mariboru znižal] cene kruhu. Na zborovanju, ki so ga imeli v nedeljo pekovski mojstri v Mariboru in ki je mestoma poteklo zelo burno, je bil po daljši debati sprejet sklep, da uvedejo peki z včerajšnjim dnem znižane cene kruha v smislu banske odredbe. Cena belemu kruhu je sedaj 4. poprej 4.50 Din. črnemu pa 3.50 Din poprej pa 4 Din za kg.
a— Beračenje otrok ln pohajkujoče mladine po hišah, trgovinah in gostilnah je vedno češče. Otroci beračijo z nabiralnimi polarni, katere napišejo sami. s prodajanjem cvetlic, iriadina pa navadno z izgovorom, da nima jesti itd. Tako nabran denar se uporablja za sladkarije, igrače, kino ln cigarete. Pogosto se dogaja, da ti niadi ljudje odklanjajo od strank ponudeni kruh, ker hočejo denar. Tudi dela se branijo, ker se zanašajo na podpore. Stranke, pri katerih se oglašajo taki berači, nai doskts. no odklanjajo vsako podporo Ln jih prijavijo po možnosti najbližjemu stražniku aJi pa mestnemu socialnemu političnemu uradu na Rotovškem trgu 9.
a— Iz bioskopov. Grajski kino: »Goz-darjeva K ris ta«. Od četrtka dalje: »Dijak prosjakc, Hans Heinz Bollmann, Jarmila Novotna. — Union kino: še danes: »Otok izgubljenih«. Od srede dalje: Na zapadni fronti 1918. — Apolo kino: Samo v četrtek: Harry Piel. Njegov najboljši prijatelj.
a— Se nepojasnjen uboj o priliki veselice.
23. februarja 1930. se je vršila v Golobovi gostilni v Bistrioi pri Mariboru veselica gasilnega društva, pa tudi v sosednji Hod-nikovi gostilni je bila veselica. Gostje obeh veselic so zahajali iz gostilne v gostilno. Ko so bili zvečer že vsi precej okajeni, je prišlo med obema strankama zosiov do prepira, katerega so se udeležili '>" Ietn posestnikov sin Josip Vute iz Slemena, 28 letni posestnikov sin Ivan Obreznii iz B> strice, 23 letn: ^nrad Podgornik iz Ruš, 29 letni France Krček iz Pezene in 29 letni Franc Tekavc iz Ribnice, prepiru je pa sledil pretep. Pri tem je dobil popolnoma neprizadeti Alojzij Stampfer več udarcev z ročico po davi. na posledicah udarcev pa je 26. marca 1930. umrl. Včeraj se ie vršila pri okrožnem sodišču v Mariboru pred sodnikom poedincem sodnim svetn kom Lenartom razprava proti zgoraj imenovanim obtožencem. Ker ni bilo mogoče izslediti neposrednega zločinca. — v temi ni bilo mogoče razločiti — in ker je treba zaslišati še nekaj novih prič, je bila razprava pre-
ložena.	, „ ..
a— Surov napad na Dravskem polju. V
soboto zvečer je šla po cesti skozi Hotinjo vas večja družba fantov, ki so bili zelo pitani in so vsakega pasanta surovo nahrulili. Po cesti ie oršel tudi 18 letni posestnikov sin Anton Rozman, katerega so brez vsakega povoda z gorjačami in koli tako pre-mlatili. da je nezavesten z razbito lobanjo obležal v mlak; krvi. Vaščani so ga prenesli v prvo hišo in še iste noč-' prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je bil včeraj operiran. Njegovo st2nje je zelo resno. Orožniki zasledujejo surove z'ocince.
Iz Škofje Loke
šl— Učiteljsko društvo za srez Kranj, v katerem je včlanjeno tudi učno osobje škofjeloškega okraji, bo melo zborovanje v sredo 18. t m. ob 9. dopoldne v Smart»
nem pri Kranju.	.
§]_Pregled motornih vozil je zaradi ne«
usodnih vremenskih prilik ponovno prelo«
žen za nedoločen čas.
Iz Kranfa
r— Kdo so ti ljudje? Prejeli smo: V Kranju moramo vsak dan ppazovati čudne reči. Prišla je neka skupina tujih ljudi, ki nam ne dela časti Dnevno pijančuje po raznih lokalih, se obklada z ne'epimi pri« hnki in psuje na prostaški način Nad nji« hovim početjem se zfiraža meščanstvo ;n često se dogodi, da ljudje odhajajo iz lo« kalov, kjer se vrši to kravaliziranje ker Hm je vse to mučno in neprijetno Nihče ne ve, odkod so se ti ljudie vzeli Vsi so pa prepričani, d-" je že skrajni ča6, da se zganejo tudi oblasti in napravijo neokus» nemu početju teh ljudi konec.
Iz Trbovelf
i— Zbor trboveljskih planincev. V sredo, ll. t. m. zvečer smo se zbrali člani podružnice SPD v Sokolskem domu. Načelnik g. Beg je po pozdravu orisal društveno delo v 1. 1930- nakar so podali svoja ooročila tajnik g. KostainSek. blaeainik s. Radej in načelniki crradbenega (ee. Hauck in ^eš?nt), markacijskega in smi^kesa (g. Plevfak), tombolskega in ve^elionesa odseka (g. To-man). Naiaktualneiše je bilo gradbeno poročilo. kajti podružnica je v svoiem triletnem obstoju že pričela gradnio nove koče na Mrzlici. Kuplien ie ob<iežen kompleks sveta z obema vrhovoma. Sklenjena ie pogodba s stavbenikom g. Čmakom iz Savinjske doline in dozidani so temelji. V letošnjem poletju bo ko5a dograjena in otvor-iena. DrnStvo je priredilo v avgustu tombolo, v letošnjem predpustu pa planinski sejem in plesni vpter. Smušld od«»ek. ki šteje okoli 60 aktivnih Planov, ie izvedel v februarju prvo propagandno tekmo na 9 km dolgi gorski progi Pri volitvah za prihodnje
Vnel letni čas ograža zdravje, vzemite torej par
PanSlavin - pastil
M vas obvarujejo prehlada.
troletje je bil izvoljen za načelnika ponovno g. Beg, v ostali odbor pa gg. Hauk, Ko-6tajnsek, Radej, Ceščut, Kralj, Šetinc, Letnik, Toinan, očivnikar, Horvat, Mencinger, Pleveak in Požun.
t— Dve predavanji. Na občnem zboru podružnice SLD v nedeljo 22. t. m. dopoldne v gostilni gosp. Forteja v Trbovljah bo predaval o lovstvu gosp. Vladimir Kapus. — Kmetijska nadaljevalna šola v Trbovljah priredi 19. t. m. ob 8. dopoldne v Društvenem domu filmsko predavanje o naprednem kmetijstvou. Vstop prost. .
t— Ustanovni občni zbor Kola lugoslo* venskih sester je preložen na Jožefovo jb 16. Udeleži se ga tudi dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva.
t— Izgubljeno. V nedeljo dopoldne je bila izgubljena na cesti od Arzenška do škerbeca zlata zapestnica. Najditelj n*j jo odda na pbčini, kjer dobi nagrado.
Z Jesenic
s— Kulturno delo našega Sokola. V Sokolskem domu na Jesenicah je živahno živ« ljenje. Da se odpomore pomanjkanju pred« njakov in prednjačic, se je uprava odloči« k da organizira društveni prednjaški tečaj, katerega obiskuje 32 gojencev. Predavajo in vežbajo v tečaju domači sokolski delavoi d t. Obersnel, Anton Buh, Franjo Klavora, Ivan Šega, dr. Kogoj, dr. Ludvig Matija Sušnik in Janko Pristov. Poleg prednjaške«
ta tečaja se vrši vsako sredo predavanje o okolstvu. Predava društveni starešina br dr. Obersnel. Marljivo se udejstvuje tudi sokolski dramski odsek, ki je dal na deske v tej sezoni že več lepih iger, sedaj pa pri« pravlja burko »On in njegova sestra«._ Zelo lepo napredujeta tudi moški in ženski pev« ski zbor pod vodstvom pevovodje Sreden« žka. a tudi društvena godba na pihala se pripravlja na poletne nastope.
Iz Zagorja
ji— Licenciranje plemenskih bikov bo
ca Zagorje in Kotredež 30. aprila ob 7. zjutraj pred Koprivcem, isti dan ob 11. v št. Lambertu, 29. aprila ob 13. za Izlake, JRžišče in Kolovrat v Izlakah na sejmišču ter isti dan ob 10. v Mlinšah za občino Kondrše. Prignati je bike nad 15 mese-
C6V.
Iz Višnje gore
vg— Osebna vest. G Kobal Pavle, dose« danji komandir višnjegorske orožniške po« staje, je nastopil z dnem 9. t. m. svoj po« koj. V Višnji gori je služboval skoro dva decenija, torej je pri nas doslužil nad dve tretjini svoje orožniške službe. Za vestno svoje službovanje je bil odlikovan že praj z zaslužnim križcem. Nasleduje ga sedaj g. Ivan Kovačič, ki je prišel k nam z Gro* supljega.
Vg— »Vdova Rošlinka«, vprizorjena minilo nedeljo na sokolskem odru, je uspela prav povoljno. Izvajanje samo je bjlo deležno prav laskave ocene strokovnjaka, češ, da se Je igralo odlično v pri t iri s podeželskimi odri. Glavna vloga »Rošlin-ke« je bila podana po možnosti karakteristično, pa tudi ostali igralci so prispevali po svojih močeh k uspehu. Predstavo je posetilo mnogobrojno občinstvo; predvsem se je izkazalo naše učiteljstvo iz žalne, Stične in št. Vida z okolico. Manjkalo pa ja marsikoga domačina člana Sokola, ki pa sicer ne zamudi rad igre, igrane drugod.
Iz Trebnjega
tr— Gasilno društvo priredi 19. t. m ob 15. v Prosvetnem domu lepo Meškovo dra« mo »Mater«. Vabljeni.
Iz Slovenske Bistrice
eb— Uradni dan sreskega načelnika v Slov. Bistrici 12. t. m. je zaradi snežnih žametov izostal in bo v sredo 18. t. m. Stranke, ki so bile pozvane za ta dan, naj se torej zglasijo 18. t. m.
sb— Občni zbor Rdečega križa. Krajevna organizacija RK je v poldrugem letu obstoja uspešno posegla v naše javno življenje. Lani je obnovila letno kopališče in predsednik g. dr. Jagodič se je za to na občnem zboru zahvalil predvsem komandantu mesta podpolkovniku Prohaski. Odbor se pogaja za kinematografsko podjetje. Organizacija je imela lani 31.089 Din dohodkov, 31.018 Din izdatkov, za 21.900 Din pa je zadolžena za kopališče, šteje okrog 60 članov, kar je malo. Ubožna kuhinja bo mogoča, ko bo odplačan ves dolg. Pripomnimo, da bo treba pri letnem kopališču pravočasno preskrbeti zadostne čistilne naprave za potok, ki pasira zgor-njebistriško tovarno bakra in je od tam v vsem spodnjem toku močno onesnažen. Odbor je ostal v glavnem dosedanji.
Iz Konjic
nj— Cerkvena pobožnost za naše rojake v Italiji. Sokol poziva celpkupno članstvo, da se polnoštevilno udeležj molitev za na« še rojake v Italiji, ki se bodo v smislu po« slan-ce zagrebškega nadškofa g. dr. Bauer« ja vršile v tukajšnji župni cerkvi na praz« nik sv. Jožefa od 13. do pol 15. Udeležba z znakom.
nj— Okrožni zlet Dravinjskega sokol« skega okrožja bo 21. junija v Konjicah. Društva v Konjicah in ooklici prpsimo, aa na ta dan opustijo svoje prireditve.
nj_ Lutkovno predstavo »Gašperckov
j-unaški čin« v 6 slikah priredi Spkol v ne« deljo 22. in na praznik 25. t m., vsak i krat ob pol 16. na svojem novem lutkovnem odru v telovadnici deške narodne šole. Predprodaja vstopnic v trgovini br. Zore* ta. Pridte!
Iz GnStanfa
Najstarejši Guštanjčan umrL Te
dni so položili k večnemu počitku najsta« rejšega Guštanjoa g. Franci Lubasa, stare« ga 88 let. Pokojnik je bil s 40. letom spre. jet v jeklarno na Ravneh in je kot vesten in dober delavec opravljal to delo dolgo dobo 42 let. Kc je bil zaradi starosti na koncu svojih moo, ga je podjetje upoko* jilo in mu izplačevalo mesečno pokojnino. Pakojnifc ni bil v svojem življenju nik-iar resno b.olan, le zadnje leto je bil prikle* njen na posteljo. V mladeniškj dobi je dol« go vrsto let služI vojake in se je udele« zeval bojev 1. 1864. in 1866. pri Custozzi v Italiji. Zelo rad bi bil še enkrat prepoto* val te kraje, kjer so mu minili mlada leta, a se mu ta želja ni mogla izpolniti. Naj mu bo zemlja lahkal
Šport
Službene objave LHP
(S seje u. o. 12. t. m.) S pravico nastopa 20. t. m. se čitata za SK Celje Karba Cirila in Pojavnik Mara. Klubi, ki ne nameravajo odnosno iz teht« nih razlogov ne morejo nastopiti v prven« stvenih tekmah, naj zaprosijo v smislu pra« vilnika za odigravanje prvenstvenih tekem za oprostitev od teh tekem Prošnje mo> rajo biti vložene mesec dni pred početkom tekmovanja. Klubi, ki doslej niso še javili svojih želj glede sistema prvenstvenega tekmovanja, naj storijo to najkasneje do 20. t m. Na kasneje došle predloge, odnosno želje, se u. o. ne bo mogel več ozi« rati. Vsem klubom se naroča, da odjavijo do 1. aprila vse igralke, ki so se prenehale aktivno udejstvovati v hazeni
Za poedine klube so verificirane nasled« nje igralke: SK Ilirija: Tratnik Jelka, Ke» zele Stana, Trampuž Sonja, \Vohlfart Iva, Senekovič Milena. Senekovič Andreja Se* nekovič Olga. Papež Darinka, Papež Nada, Janežič Vida. Dobrlet Nika, Urbas Reni, Petrič Mara, Pustišek Marija. Flick Ma« tilda, Iglič Jožica, Petan Vida, Hafner Ela, Dovč Stana. Stadler Cita, Rupel Milica, Errat Valči, Logar Vida, Negovetič Fedo« ra, Srebrnič Anica, Adler Sina, Šaplja Bo« ža. TKD Atena: Brodar Jos.. Junc Maša, Bernik Fanči, Jermol Milena, Schiffrer Ti« ta. Schiffrer Duša, Kaiser Malči. Smuč Spe« la. Smuč Ivica, Smuc Neta, Mirtič Elza. Černe Olga. Godler Albina. Bernik Slavka, Svara Frida, Herzele Bibiča, Erber Zdenka. Klasek Milena, Jesih Kornelija. Virens Ol« ga. Dougan Zlata. Sladic Živica. Zagat Za« li, Velkavrh Nada SK Celje: Karba Cirila, Pojavnik Mara, Verčkovnik Mila, Herzog Vally. Kramer Vilka. Kramer Blanka. Lojk Milka. Lojk Mirni, Karba Anica. Kranjc I lalči, Presinger Marica, SK Sava: Jiing* ling Anny. Tihole Sofija Jakil Mila. Lu« panc Tilka, Grejan Mina, Crepinšek Mici Grejan Štefanija. Gruttschreiber lise. Go« lob Pavla. Pere Leopoldina, Siiss Mana. Kastelic Marta. Imena igralk ostalih klu« bov bodo objavljena prihodnjič
Pozivajo se vsi klubi, da poravnajo čla« «iarino za leto 1931.
Francija : Nemčija. Meddržavni teik«
mi med Nemčijo in Francijo minulo nede> ljo, o kateri smo že poročali včeraj, je pri« sostvovalo tudi 15.000 Nemcev, ki so se pripeljali s posebnimi vlaki iz vseh kra« jev Nemčije. Pred tekmo je godba zaigra« la nemško in franoosko narodno himno. Strokovnjaki niso pričakovali, da bo Fran« cija zmagala, vendar je bila njena zmaga po vsem zaslužena Nemci so si zabili last« ni gol po desnem krilcu Muenzenbergu ii Aachna. Francozi so bili večinoma v pre« moči, nemško moštvo se nikakor ni moglo znajti. Le obramba Nemcev je bila brez« hibna Nemški vratar Kress je bravurozno branil svoje svetišče. Le njemu se je za« hvaliti, da francoska zmaga ni bila večja V zadnjih desetih minutah so Nemci sku« šali izravnati, kar so pa Francozi prepre« čiti s hitro igro in z odličnimi kombinaci« jami. V stadionu je bilo 60.000 gledalcev, med njimi mnoge odlične osebnosti, nem« ški poslanik v. Hosch itd.
Skakalni tečaj v Bohinjski Bistrici. Na Hansenovi skakalnici je bil zaključen tečaj v smuških skokih, katerega je z velikim uspehom vodil g. Guttormsen. Tečaja se je udeležilo devet domačih skakačev, starih pod 19 let. Smuški klub Bohinj se tem po« tom zahvaljuje JZSS, ki nam je poslal ta« ko izbornega učitelja in vzor športnika, predvsem pa tudi prisrčna hvala g. Gut« tormsenu za njegovo vzgledno in nesebično vodstvo tečaja. — Klub je na čast g. Gut« tonmsenu priredil poslovilni večer, katere« ga se je udeležilo članstvo kakor tudi mno« go domačinov. Zupan g. Mavrič je v svo« jem govoru pravilno označil velik pomen smučarstva za napredek Bohinja kakor tu« di naše države. Predsednik kluba g. Godec Tomaž na je izročil g. Guttormsenu v ime« nu smuškega kluba Bohinj krasno sliko si« njega »Triglava«, delo našega akademske« ga slikarja Val. Hodnika kot mal spomin in znak hvaležnosti iz Bohinja. Inž. Sodja je očrtal napredek smučarstva ter izročil g. Guttormsenu pozdrave in obljubo smu« carjev, da bodo verno sledili njegovemu nauku.
Smuška tekma v Kamniku. V nedeljo je bil smuški tek na 20 km. Startalo je 10 tekmovalcev domačinov. Proga, ki je vo« dila od starta pod Skalco na Olševek, Go« dič, Stranje, Stolnik k cilju na Poljanah, je bila silno težka. V Stranjah je poslova'a kontrola in okrepčevalnica, ki je niso mo« gli prehvaliti. Mesta so zasedli: Kumer Ivo 2:08:23, ki je že drugič odnesel klubsko prvenstvo, Ogrin Miran 2:10:29, Vidmar Nace 2:27:35. Zmagovalec je dobil lep ki« pec smučarja. Na cilj i se je zbralo mno® go ljudi in je tekma v propagandnem ozi* ru sijajno izpadla. Dober čas je imel tudi Svetličič, ki je zgrešil pot in jo s tem krajšal.
SK železničar (Maribor) : Ilirija. Na praznik 19. L m odigra Ilirija na svojih tleh prijateljsko tekmo z mariborskim SK železničar, jesenskim finalistom za pokal LNP. Tekma se bo vršila, ako bo vreme količkaj ugodno, da pride moštvo Ilirije čim prej v kondicijo za bližnje prijateljske in mednarodne tekme. Za 25. t. m. je sprejela Ilirija ponudbo za prijateljsko tekmo z Gradjanskim SK v Zagrebu.
Popravek. Včerajšnje poročilo o nogo« metni h tekmah na Dunaju je treba popri« viti v toliko, da se tekma, ki je končala s 3 ; 3 (2 : 1) neodločeno, vršila med Ra« pidom in Admiro, in ne med Ra/pidom in Vienno.
Službeno iz LNP. Vse klube v Ljubljani opozarjamo, da se bo vršil danes ob 20. sestanek v Delavski zbornici. — Tajnik.
Službene objave J L AS. ASK Primorje je sprejet v članstvo JLAS. Po nalogu JLAS: Savo Sancin, saveznd odbornik.
Primorje, lahkoatletska sekcija izjavlja z ozirom na razne govorice, češ njeni člani ne morejo in ne bodo startali na cross«country prvenstvu Ljubljane, v ne« deljo, dne 22. t. m., da je sprejeta v članstvo JLASa in da bo nastopila na imeno« vanem prvenstvu v najmočnejši postavi. Načelnik.
SK Iliiija (nogometna sekcije). Danes ob 18.30 obvezen trening v paviljonu za I. skupino zaradi tekem 19., 22. in 25. t. m.!
Stafetna in skakalna tekma ▼ Mojstrani. Smučarski klub v Dovjem — Mojstrani bo priredil v nedeljo dne 22. marca dopoldne medklubsko štafetno, popoldne pa skakalno tekmo. Skakanje bo razdeljeno na dva ali celo tri razrede, vsled česar bo

VIM ZA 100*
PREDMET/

LAHKOTO
NAJHITREJE NAJLEPŠE
č>-
^ovi vsuic
SAMO
DIN«

O J
borba za prva mesta v vseh kategorijah I vilne prijave. Klub opozarja vse klube, da ostra. Zanimanje za to tekmo je zelo voli- se točno ravnajo po razpisu, ki bo te dni ko; klub ima že sedaj pred razpisom šte- | objavljen.
GOSPODARSTVO
Tudi Državna hipotekama banka znižala obrestno mero
Za hipotekama posojila od 9 na 8%
Kakor je podoba, so naši državni denarni zavodi prevzeli vodilno ulogo v akciji za znižanje obrestne mere. Privilegirana agrarna banka, ki ji je s svojo kreditno politiko uspelo prav občutno znižati obrestno mero za kmetijske kredite v južnovzhod-nem delu naše države, kjer so prej vladale zelo težke razmere, je, kakor znano, pred kratkim napovedala znižanje obrestne mere za srednjeročne kredite zadružnikom, in sicer od 8 na 7%. Te olajšave bo deležno veliko število dolžnikov, kajti banka je do konca februarja odobrila nič manj kakor 67.606 takih zadružnih posojil za 237.8 milijona Din. Tudi državna Obrtna banka napoveduje za letos znižanje obrestne mere za obrtniške kredite.
Še večjega pomena pa je pravkar sklenjeno znižanje obrestne mere za hipot-ikar-na posojila pri Državni hipotekami banki. Upravnik Drž. hipotekame banke gosp. Vo-jin Gjuričič je podal izjavo, da je uprava Drž- hipotekame banke sklenila mižati obrestno mero za hipotekama posojila od sedanjih 9 na 8% in podaljšati rok za amortizacijo od 25 na 30 let Te ugodnosti bodo deležni vsi stari in novi hipotekami dolžniki. Kako dalekosežen je ta sklop, nam postane šele jasno, če upoštevamo, da so lani ob koncu leta dosegla hipotekama posojila pri tej banki že ogromno vsoto 2 milijardi 290 milijonov Din in znaša pri tej višini posojil enoodstotna razlika na obrestni meri okrog 20 milijonov Din na leto. kolikor bo banka na obrestih manj prejela.
Paralelno bo banka znižala obrestno mero za menična posojila od 8 na 7.5%, dočim ostane lombardna obrestna mera v višini 7 % nespremenjena. Državna hipotekama banka lombardne obrestne mere najbrž zaradi tega ne spreminja, ker ima tudi Narodna banka za lombard 7% obrestno mero. Po izjavi g. Gjuričiča. je namen znižanja, da tudi banka pripomore k olajšanju gospodarske krize. Določene so tudi gotove olajšave za posojila samoupravnim edinicam in vodnim zadrugam. Prizadevanja banke za znižanje obrestne mere je treba tem bolj ceniti, ker mora banka sama plačati za najeta posojila (švicarska in ameriška) dejansko okrog 8% in konverzija zaenkrat ni mogoča.
Znižanje obrestne mere menda tudi za dravsko banovino ne bo ostalo brez |»me-na. Doslej ljubljanska podružnica Državne hipotekame banke ni mogla plasirati večjih zneskov v hipotekama posojila, ker za ta posojila ni bilo večjega zanimanja. Dosedanja obrestna mera za hipotekama posojila v višini 9% je bila namreč glede ua naše razmere previsoka. Sedaj pa bo na trgu hipotekarnega kredita tudi ljubljanska podružnica Drž. hipotekame banke lahko stopila v konkurenco z drugimi zavodi. Upamo, da bo v primeru potrebe podružnica dobila v ta namen tudi potrebna sredstva.
Tretja evronska carinska konferenca
Včeraj se je sestala v 2enevi k tretjemu zasedanju evropska konferenca za smotre-no gospodarsko sodelovanje, takozvana evropska carinska konferenca. Namen prve evropske carinske konference, ki je zasedala baš pred enim letom, je bil ta, da se doseže v Evropi carinsko premirje. V teku pogajanj pa je bil program v pogledu carinskega premirja skrčen in je bila sestavljena takozvana mednarodna trgovinska konvencija, ki ima namen, stabilizirati trgovinsko - politične odnošaje in carinske tarife v Evropi.
Druga konferenca v novembru pret. leta se je pečala z vprašanjem uveljavljenja te konvencije (od 30. marca 1930), pa tudi z angleško - holandskim predlogom za postopno znižanje carinskih tarif potom parti-lalnih in regijonalnih pogodb, nadalje z vprašanjem preferenčnih carin za evropsko žito in z uveljavljenjem konvencije (iz leta 1927.) za ukinjenje izvoznih in uvoznih prepovedi in omejitev. Uspehi te druge konference ni90 bili baš znatni in tako se bo nova konferenca ponovno pečala o uv-ljavljenju trgovinske konvencije. Od 26 držav, ki so to konvencijo lani podpisalo, jih je do novembra le 10 izvršilo ratifikacijo. zato je bilo uveljavljenje preloženo. Medtem se je situacija nekoliko razbistrila. Doslej je 13 držav ratificiralo konvencijo tn je ratifikacija od strani Nemčije, Francije, Češkoslovaške in Poljske skoro gotova stvar.	-
=*-- Tarifa o skupnem davku na poslovni promet bo ▼ kratkem objavljena ▼ »Službenih Novinah.« Beograd, 16. marca- AA V oddelku za davke finančnega ministrstva je končano vse delo glede uredbe k zakonu o skupnem davku na poslovni promet. Obenem to uredbo je definitivno sestavljena tudi tarifa skupnega davka na poslovni promet, ki obsega 811 postavk. Be«odilo uredbe in tarife je ie dostavljeno »Službenim Novinam«.
= Pred izpremembo predpisov o carine prostem uvozu kompletih tvorn;ških stroj« nih oprem. Minister za trgovino in indu* stri jo je obvestil gospodarske organizacije o nameravani izpremembi Besedila točke 5 splošnih pripomb 15. dela zakonskega nred> loga zakona o obči car,miški tarifi in jih po*
zval, naj se o tem izjavijo. Po dosedanjem besed lu je uvoz kompletnih tvorniških storjnih oprem iz inozemstva prost carine. G'.ede na razvoj domače kovinske m da« strije se bo to besedilo prestiliziralo Predsedn štvo beograjske industrijske zbor« niče je sklicalo za 21. t m. v prostore in« dustriskega doma v Beogradu zastopnike prizadetih industrij, da se informira j nji« hovih mnenjih, nakar bo odgovorila mrni« stru.
= Kupujočemu občinstvu I Prejeli smo: V zadnjem času se pojavlja v Ljubljani poseben način reklamnih objav, letakov, pondub blaga po neobičajno nizkih cenah, kakor tudi v zvezi z raznimi nagradami in darili, ki nikakor niso v skladu z običajnim eolid-nim trgovskim poslovanjem in tudi ne v skladu z zakonom o nelojalni konkurenci. Namen teh objav je, kupujoče občinstvo premotiti z namenom, češ, da kupi blago boljše in cenejše nego v ostalih solidnih trgovinah, ki ne propagirajo svojega blaga s kričečo reklamo. Gremij trgovcev v Ljubljani je kot interesni zastopnik ljubljanskih trgovcev v svoji širši seji razpravljal o prestopkih zakona o nelojalni konkurenci, ki jih tvori taka reklama, ter je obsodil in sklenil, da bo proti vsem onim trgovcem, ki bodo izigravali zakon o nelojalni konkurenci, primemo postopal- Zaradi tega poziva gremij vse cenjeno občinstvo, da v lastnem interesu ne naseda kričeči in omamljivi reklami ter kupuje svoje potrebščine le pri trgovcih, ki že s svojo v vrstah solidnega trgovstva običajno zmemo in lojalno reklamo jamčijo za solidno in realno postrežbo — Načelstvo gremija trgovcev v Ljubljani. .
— Avstrija izvaža trikrat toliko lesa v Francijo kakor Jugoslavija. V zvezi i anketo o naši lesni krizi je bil tudi govor o tem, da je izvoz lesa iz Jugoslavije preveč enostransko usmerjen in da naši izvozniki ne znajo izkoristiti vseh možnosti za izvoz v razne uvozne države. To nam potrjuje pravkar objavljena statistika lesnega uvoza Francije. Pri uvozu lesa v Francijo je na prvem mestu Nemčija (s 679.000 tonami), potem pa sledijo Finska (464.000 ton). Švedska (379000 ton), Rusija (271.000), Le-tonska (246.000), Avstrija (237.000), Poljska (140.0:0), Jugoslavija (81.000 ton) itd. Kakor vidimo, je mali Avstriji lani uspelo izvoziti trikrat toliko lesa v Francijo, kakor naši državi, ki ima glede na cenen pomorski prevoz v Francijo, ugodnejšo lego. Francija je prav močna uvoznica lesa, saj Je znašal ves lanski uvoz lesa v Francijo 3 milijone 171.000 ton (L 1929. 2,438.500 ton)
= Opozorilo rsem srednjim in malim lesnim industrijalcem in obrtnikom ter gozdnim posestnikom. Z ozirom na nedeljski članek »Našim malim in srednjim lesnim industrijalcem* opozarja Društvo gozdnih posestnikov v Ljubljani vse male in srednje lesne industrijce in gozdne posestnike, da naj se priglase za člane pri tem društvu (Ljubljana, Tavčarjeva ulica 12), ker bo le tedaj zasnovana akcija uspela, če bodo prav vsi interesenti strnjeni v eno samo organizacijo. Članarina je malenkostna (vstopnina 5 Din — članarina 5 Din), da jo premore tudi najmanjši interesent. Obenem s priglasitvijo naj vsakdo natančno označi množino in kakovost lesa (deske, trame itd.), ki ga ima na skladišču, in pa kraj, kjer je blago vzkladiščeno. Vsa pojasnila daje ra-devolje društvo.
= Razstava kuncev ▼ Tržiču. Na praznik Sv. Jožefa dne 19. marca t. 1. priredi v Tržiču na Gorenjskem odsek za rejo kuncev Kmet družbe v Ljubljani razstavo kuncev v telovadnici meščanske §ole v Tržiču Razstava Je progandnega značaja in prirejena v prvi vrsti za to, da se seznani-io najširše plasti naroda z umno rejo domačega kunca ter dobe pojem v raznih vrstah plemenitih pasem, ki nam dajejo poleg mesa tudi dragoceno kožuhovino. Ne-ustroiene kože n. pr činčila kunca je vred-na 50 Din, kože nekaterih drugih pasem so oelo dražje, druge zopet cenejše Pri tem je prehrana kunca, ki je z vsem zadovoljen, tako poceni, da jih redi lahko vsak delavec po nekaj. Poleg koristi, ki jih ima od prirejenih mladičev, od mesa in kožu-hovine, najde v času oddiha pri teh živa lica h lepo razvedrilo ne samo sam. ampak vsa njegova družinica. Odsek vabi tem potom vse sloje, da si ogledajo to razstavo, kjer dobe tudi brezplačno vsa navodila in nasvete o reji kuncev.
BORZE
16- marca.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prav velik, zlasti v devizah Praga, London in Berlin. Tečaji deviz so z malimi izjemami ostali nespremenjenL
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna šlcoda prav čvrsta in se je trgovala za aranžma po 424 — 426, za marc in april po 425 in za december po 426. 8% Blairo-vo posojilo se je trgovalo po 98.25, 7% pa po 83, dočim je bil v 7% Seligmanovem posojilu zabeležen zaključek po 83.5. Med zasebnimi vrednotami se je živo trgovala Trboveljska po 332 — 334.
Deviie
Ljubljana. Amsterd. 22.88, Berlin 13.545 -13.575 (18.56), Bruselj 7.9898. Budimpešta 9.9304. Curib 1095.9, Dunaj 799.05-802.05 ,800.56), London 276.29—267 09 (276.69), Newyork 56.745 -56.945 (56.845), Praga 168.34—169.14 (168.74), Pariz 22L90—
223.90 (222.90), Trst 298.22.
Zagreb. Amsterdam 22.80 — 22.86, Dunaj 799 05 — 802.(6, Berlin 13.545—13.575, Bruselj 793.98. Budimpešta 991.54 — 994.54, London 276.29 — 277-09, Milan 297.362 do 299-362, Newyork ček 56.745 — 56.945, Pariz 221.9 - 223.9, Praga 168.34 — 169.14, 3.7625, Praga 15.3975, Varšava 58-2,
Curih. Zagreb 9.1255. Pariz 20.3375, London 25.2475."" Newyork 519 7, Bruselj 72.435, Milan 27.2275, Madrid 55.9, Amsterdam 208.3, Berlin 123.74, Dunaj 73.06, Sofija Efekti
Ljubljana. 8% Blair 93.5 bL, 7% Blair 83 bi., Celjska 150 den. Ljubljanska kreditna 127 den-. Praštediona 900 den.. Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 128 den., Ruše 220 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 424-75 — 425, kasa 424.5 — 425, za marc 424 — 425, za april 424.25 — 425. za december 425 — 426, investicijsko 87.75 do 88, agrarne 52 - 52.75, 8% Blair 93 do 93.5 7% Blair 82.75 - 83.125, 7% Drl hipotekama banka 82.75 — 83.25, 6% beglu-ške 70.50 — 71; bančne vrednote: Praštediona 900 — 905. Jugo 73 - Ti) Uuion |90 do 192, Narodna 8100 — 820«), Srpska 195 do 197, Zetnaliska 140 — 145. Ljubljanska kreditna 128 den.; industrijska vrednote: Naš čka 955 oen., Gutmann 140 — 142, Sla-veks 40 dea., Drava 252 — 262, Sečerana 280 — 290. Brod vagon 62 — 75. Union mliJ 60 — 80, Vevče 128 den., Dubrovačka 370 _ 380. Jadranska 515 — 530, Trbovlje 332.5 - 833	inr.
Beograd. Vojna škoda 424.5 — 425.5 zaključek, ta junij 426 - 426 5. investicijsko 89 zakli.. 7?j Blair 73.375.
Blagovna tržišča
LES
'+ Ljubljanska borza (16. t m.) Tendenca za les slaba. Zaključeni so bili 4 vagoni, m sicer 2 vagona bukovih drv, 1 vagon mehkih drv in 1 vagon oglja. Povpraševanje je za naravno bukovino (dolž. 1—2 m, od 10 cm širine navzgor, deb. 27 in 30 mm), za 100 kub. m jelovib kratic (od 8 cm navzgor, dolž. 0.70, odnosno večkratniki, le zdravo blago, paralelno, očeljeno) in za 2600 kub. m jelovih bordonalov (uso Reka, od 30/30 — 50/50 cm, 2/3 4 do 10 m, 1/3 10—15 m dolžine).
2rro
+ Ljubljanska borsa (16. t m.) Tendenca za žito stalna. ZakljuE. sta bila 2 v. pšenice. Nudi se (fco si- post, po mlev. tarn plač. v 30 dneh): pšenica: baška, potiska, 80/81 kg po 212.5 — 215; baška srbobran., 79/80 kg po 210 — 212.5; eornjebaška, 79/80 kg po 205 — 2075; baška okolica Sombor, 79 kg in baranjska, 79/80 kg po 192-5 — 195; boruia: baSka. stara po 147.5 — 150, nova, času primerno suha po 137.5 — 140; oves: baranjski, navadna voznina po 192.5—195; moka: banaška >0« po 335 — 340.
+ Novosadska blagovna borza (16. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 5 vag. pšenice, 1 v. ovsa, 46 v. koruze, 8 v. moke. Pšenica: okolica Novi Sad 79/80 kg 152.5—155; okolica Sombor 79/80 kg 142.5 do 145: sred.-baška 79/80 kg 155—157-5, srem. 78 kg 142.5 — 145, slav. 78 kg 110 do 142.5. — Oves: baški 145 — 150. — Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 do 120. — Koruza: baška in srem. 87-5 do 90; za april - maj 92.5 — 97.5; ladja Du-nav, Sava, predčasno suha 91 — 93, za maj 95 — 100. — Moka: baška >0g« in >0gg< 245 - 265. >2< 215 - 230: >5« 185 do 195: »6< 175 - 185: >7« 140 - 145: >8< 115 — 120. Otrobi: baški, sremski in bana-ski 105 - 110
•f Budimpeštanska terminska borza (16. t. m.) Tendenca slabša, promet srednji. Pšenica: za marc 15.17 — 15.18 (obračunski tečaj 15.20, za maj 15.50 — 15.59), (15.60); rž: za marc 10.87 - 10.90 (10.90), za maj 11.08—11.1 (11.1); koruza: 12.71 do 12.72 (12.70), za julij 13.01 - 13.02 (13), tranzitna za maj 9.98 — 10 (10).
Dopisi
SV. URBAN PRI PTUJU. Sokolska četa uprizori 19. t m. ob 3. popoldne v šoli igro >Cetrto božjo zapoved« v režiji br. Majcena. Pridite!
STARA CERKEV PRI KOČEVJU. Sokolska četa priredi 19. t m. prvo svojo igro Finžgarjeve »Razvaline življenja« v poslopju tukajSnje osnovne šole ob 15. — Vabljeni!
VOJNIK. V nedeljo 8. t m Je Prostvet-no društvo je končalo z uprizarjanjem »Pa-siona«, ki je baje prinesla precejšen gmotni uspeh. Kako tudi ne! Saj je bilo nedeljo za nedeljo s prižnice povedano, da je to igra, v kateri bodo obiskovalci nazorno videlj Kristovo trpljenje in smrt. Prepričani smo, da bi bil moralni in gmoten uspeh še večji. Če ne bi bilo vodstvo napravilo nekaterih napak. Izprva se je govorilo, da se bo vršilo samo predavanje o Kristusovem trpljenju, — kar pa nj odgovarjalo resnici ln jim je prišla oblast baje že tudi na sled. Gospodje bi morali biti vsaj toliko pametni, da bi se ob ta-kjh prilikah, ko nazorno raziskujejo trpljenje Krista. ki je bil učitelj resnice in pravice, ne bi posluževali takih trikov. Druga napaka Je bila v tem da je župnik v svojem predavanju pred igro uda-rjl po drugih društvih, češ. da uprizarjajo pohujšljlve igre. Svaril Je starše, naj ne pošiljajo svojih otrok k takim igram, ker so oni odgovorni za njih vzgojo. Uso-jamo se vprašati g. župnika, naj bo toliko značajen bi pove. katera so ta društva, kj uprizarjajo pohujšljive igre. Kolikor vemo. Je nastopalo dosedaj ednino Sokol-stvo. Le na dan t besedo, g. župnik! Ce mislite Sokolsko društvo, kar niti najmanj ne dvomim in ker upam, da boste to tudi priznali, vam že v naprej povemo, da so naše igre za vse podučjjlve!
Iz življenja in sveta
Atentat na angleškega prestolonaslednika
V Buenos Airesu se Je tik pred prihodom angleškega prestolonaslednika primerila eksplozija, ki so jo v prvem trenutku smatrali za atentat. Italijanski anarhist Ple-retti, ki je bil med množico, ki je pričakovala princa, je nosil s seboj zavoj z eksplozivi, ki mu je po neprevidnosti padel na tla in se razpočil ter pri tem usmrtil Pie-rettija in še nekaj drugih oseb. Preiskava, izvršena takoj po dogodku, je dognala, da ni bil nameravan na prestolonaslednika nikak napad. — Slika kaže prestolonaslednika ob sprejemu v nekem južnoameriškem mestu. Za princa, ki je na svoje potovanje po Južni Ameriki vzel s seboj avtomobil in letelo, je bila vožnja v starinski kočiji nedvomno prijetna sprememba.
Dva pustolovca delata
svetovno zgodovino
Senzacionalen proces v Bukarešti — Prevarani kralj Jurij — Ponarejeni dokumenti
V	Bukarešti se bo pnčel te dni zanimiv proces proti Henriku Goldu in Rosescu« Bisonu, p.ona rojeval cema Listin in politič« nima spletkarjema, ki sta naravnost nedo» segljiva mojstra v svoji stroki.
Henrv Gold je sin znanega bukareškega veletrgovca m je star 36 let Pred deseti« mi leti je odšel v Pariz s polnimi žepi de« narja. Oče ga je poslal tja, da bi študiral ni Sorbonni. Toda Henrv je rajši obiskoval nočna zabavišča in se je pri tem se« znanil s svojim rojakom Rosescu«B sonom, ki je bil že tedaj izurjen
ponarejevalec dokumentov. Specializiral se je zlasti v ponarejanju potnih listov, služil pa si je kruh kot na, takar v nekem zakotnem nočnem lokalu. Kmalu potem, ko se je seznanil z Goldom, je spoznal, da je našel primerno dopolnilo svoji goljufivi obrti. Oba sta se združila in začelo se je »delovanje« V to akcijsko družbo je vložil Rosescu svoje strokovno zmanje in izkustvo. Gold pa svpj denar.
V	tistem času je umrl grški kralj Koo« stantin. O njegovi smrti so se širile naj« različnejše vesti. Govorilo se je tudi, da eo ga zastrup li. A nikogar ni bilo, ki_ bi imel na sumu osebo, ki je izvršila ta čin. To prilož)no6t je izrabila sleparska firma, ki ie »natančno vedela« kdo je zastrupil kralja in je bila tudi voljna
izdiati krivca novemu kralju. Rosescu je ponaredil nekaj listin in se z njimi odpeljal v Atene
Javil se je v avdijenoo pri kralju Juriju m si je izprosil razgovor od dveh mnut. Ko je stopil pred kralja, ga je nagovoril takole: »Veličanstvo, jaz Vam bom zdajle izdal morilca Vašega očeta, največjega sovražnika Vaše vladarske hiše. Ti doku« menti in originalna psma izpričujejo res« ničnost mojih besed.« Krali je potrt vpra. šal: »Kdo pa je to,« Gold, ki je bil na viprašanje pripravljen, je izročil kralju ne« kaj pisem
z Venizelosovim podpisom. Kralj je prečital kstine, videl podpis. srpo« znal »pristnost« podpisa in vprašal: »Koli« ko pa stanejo te listine,« Gold je pdvrnil: »Dve sto tisoč frankov« Dve minuti poz« neje so ležali vsi ti »dokumenti« s prilože« irm zapisnikom tajne seje v predalu kra« lje»ve pisalne mize Gold pa se je odpeljal iz Aten z 200.000 franki v žepu. Ta pustolovščina je izzvala dalekosežne zgodovinske posledice, ki ao kralju ugrabile prestol Kralj je nam« reč menil, da je s temi dokumenti dobil Venšzelosa popolnoma v svojo pest šd da ga bo lahko uničil čim se bo ponudila prilika. Ko pa je kralj skušal izvesti svoj naklep, se je izkazalo, da so listine pona, rejene. Venizelos je zmagal, kralj Jurij pa je moral ostavrfr Grško.
Druga žrtev pustolovcev je postal brvsi rumunski vnanji minister Duca Firma za ponarejene listine mu je prodala v Ženevi za 200.000 frankov
»sovjetski dokument«, ki je »dokazoval«, da sta prejela dr. Lopu in Mt'halake, voditelja rum-umske kmečke stranke velike denarne zneske od sovjetov. Duca je kupil dokument in je začel v Bu« karešti proti obema voditeljema kmečke stranke silovito kampanjo
Ko je bila akcija v polnem teku. sta •skovala Rosescu in njegov drug nov pona« rejen dokument, ki je vseboval vse polno komprorotujpčega gradiva
o voditeljih katalonske revolucije. Rosesou se je odpeljal v Madrid m posrečilo se mu je dobiti avdijenoo pri Prhnu
de Riveri.	_
Zdaj je prišlo vmes nek*], kar je druzib pokvarilo nadaljnje delovanje. Rosescu je hptel napraviti to kupčijo brez sodelova« nja Golda. Gold pa je to izvedel in stvar ga je silno razkačila. Poslal je v Bukarešto pismo, v katerem je stalo, naj se voditelji tiskovne kampanje proti kmečkm poslan« cem nikar ne smešijo, ker so izdajalski dokumenti ponarejeni... Rosescu je izvedel, kaj se je zgodilo in po povratku t Pariz je odpovedal bivšemu
kompanjonu prijateljstvo ter mu presegel osveto. Firma je prenehala delovati in oba komp "n jona sta začela delovati vsak na svojo pest.
Približno pred dvema letoma re prradil Rosescu svojega bivšega prijatelja Golda, ki ga je policija zaprla Goldu pa se je posrečilo pobegnit: in zdaj se je začelo obojestransko ovajanje, ki se je vleklo, to« liko časa, da 6ta prišla pba pod ključ.
Poleg omenjenih pustolov^m obremenjuje dvojico še cela vrsta kupčij, ki ni* majo političnega značaja Toda inozemstvo zanimajo gotovo v prvr vrsti ti nodrvigj sle« parske firme in ni dvoma, da bodo pn razpravi v Bukarešti prišle na dan stvari ki bodo pojasnile marsikatero »politično ozadje evropske polit ke...«
Drobne zanimivosti
Merjasec napadel 15-Ietnega dečka
Orožniška postaja rz Št. Vida ob Gliir poroča, da je te dni napadel besneči mer« jasec 15 letnega posestmkovega sina Fran« ca K 'planerja v bližini posestva njegove« ga očeta. Žival je podrla fanta na zemlje in ga na več mestih oklala Oddati so ga morali v boki co usmiljenih bratov Pri« meri, ko merjasec nenaščuvan napade člo« veka, so zelo redki in zdi se, da je mer« jasca prisilil k napadu debel sneg, ki mu je vzel 6lednjo možnost, da 6e nasiti v gpzdu.
Navidezna smrt
V neki občini blizu Tešina 6e je prime« ril zanimiv slučaj navidezne smrti. Neka samotna ženska, ki jc že d ''je časa bole« hala, ni v zadnjem času celih 24 ur 06ta< vila hiše. Sosedje so odprli stanovanje m jo našli otrdelo. Po njih sodbi je bila mrt« va. Velel so jo prenesti v pokopališko kapelico. Ko so jo ženske naslednje jutro umivale in jo hotele položiti v rakev, se je navidezno mrtva ženska dvignila in se ze« lo začudila svoji okolici. Ženske so so seveda močno prestrašile, vendar pa so mele toliko poguma, da niso zbežale, mar« več odnesle bolnico takoj domov in jo iz« ročile zdravniški ofekrbi.
Ogromne ledne gore
Zaradi letošnje dolge zime postaja zdaj na spomlad prekomorski promet jako o pašen. Ladje, ki plovejo čez Atlantik, javljajo, da plavajo po morjih ledne gore fantastičnega obsega. Mnoge paroplovne družbe so premaknile smer svojih ladij proti jugu. Moderni prekomorniki so sicer opremljeni z najnovejšimi napravami za ugotavljanje lednih gor, a kljub temu je njih vožnja več ali manj tvegana
Vsak dan ena
»Tu }e strašen dim...«
»In vendar ne sme nibče kaditi v tovarni*
Veliki uspehi
moderne kirurgije
Uspele operacije možganov in hrbteničnega mozga — Operacija presekanega srca
Seje Dunajske zdravniške družbe so itnane po tem, da pripravljajo javnosti vsakokrat kakšno novo presenečenje. Tudi zadnja seja, ki se je vršila ob koncu preteklega tedna, je prinesla nekoliko senzacij.
Docent dr. Schonbauer je poročal o nepričakovanih uspehih pri operacijah novih tvorb v možganih in v hrbteničnem mozgu, ki so jih praktioirali zadnjih dvanajst mesecev v dunajski mestni bolnišnici. Bolnikov s takšnimi tvorbami so operirali preko sto in čeprav je bilo med njimi prav veliko takšnih, za katere se je videla vsaka rešitev izključena, vendar so dosegli z operativnim postopkom preko 30 primerov ozdravljenja, kar je izredno visoka Številka za to stroko operacij, ki so najtežje. Dr. Schonbauer operira večinoma z lokalno anestezijo, bolnik je pri polni zavesti in se pogovarja z zdravnikom, med tem ko mu ta izrezuje nove tvorbe iz možganov ali hrbteničnega mozga. Bolnik seveda ne čuti bolečin. V primeru, da se onesvesti, operacijo prekinejo in jo nadaljujejo pozneje.
Po predavanju dr. Schonbauerja je go-
voril prof. dr. Potzl o svojih novih izpopolnjenih metodah za ugotovitev sedeža možganskih novih tvorb.
Dr. Winkelbauer in dr. Hofer sta poročala, kako sta rešila moža, ki je trpel zaradi vnetja očesnega živca, ene najstrašnejših bolezni. Z odločno operacijo lobanje sta dosegla živec tam, kjer stopa iz nje in ga prerezala.
Primarij dr. Stohr je predstavil mladega kmečkega fanta, ki so ga v nekem pretepu usekali s sabljo in mu ranili srce. Fant je tekel še dvajset minut okrog, preden se je onesvestil šele dve uri pozneje ga je mogel dr. Stohr operirati in operacija je uspela tako dobro, da je mladi mož danes popolnoma zdrav in sposoben za vsako delo.
Prof. dr. Luger je poročal o svoji novi metodi za ugotovitev trihinoze, bolezni iker, že v prvih stadijih. Pacientu vbrizg-ne sok iz človeških mišic, če je bolan, nastopi določena reakc.ja, ki izdaja bolezen, drugače pa ne. Bržkone se bo dal ta postopek uporabiti tudi pri živalih, posebno prašičih, ki so nosilci iker.
t r v v v| • •
Važen ceski izum
Vlakovodji češkoslovaških državnih železnic Dlenbergerju je uspel po dolgem poskušanju izum, ki bo železniški upravi prihranil letno težke milijone.
Je to priprava za mazanje kolesnih ležišč, ki se da zelo preprosto ustromiti na vozove najrazličnejših tipov. Deluje avtomatično samo mea vožnjo, tako da se ne izgubi med postankom vlaka niti kapljica olja, poleg tega pa čuva ležišča, ki se ne obrabljajo več tako kakor doslej.
češkoslovaška železniška uprava bo uvedla novi izum na vseh vlakih, zanima pa se zanj tudi inozemstvo, posebno Nemčija in Anglija.
Prva raketa izstreljena
Letalskemu, inženjerju Karlu Poggensec« }u se je te dni v bližini Bremena posreči« lo izstreliti prvo z znanstvenimi instru« menti opremljeno raketo Raketa je imela s seboj všinpmer, fotografski aparat, po« speševalno napravo in padalo. Ti pred«
Zemeljski plaz zasul dve vasi
Vasi Michaud in Les Beres 15 m pod plazom — Ogromno razdejanje
Pri Chatelardu na Savojskem je deževje v zadnjem času tako namočilo tla, da se je zemlja v obsegu 6 milijonov kubičnih ■metrov omehčala in se jela pomikati v dolino z naglico 150 m na uro. Inženjerji, ki so jih pozvali na pomoč, skušajo plaz usmeriti v neki prepad. Doslej je moralo zaradi omehčanja tal zapustiti svoje domove 125 oseb.
Po zadnjih poročilih dobiva zemeljski plaz katastrofalen obseg. Vasi Michaud šn Les Beres je plaz zemlje in blata za-
kril. Najprej se je valila vsa masa proti vznožju doline, kjer se je združila s stru-jami malega potočka in je niso mogli več ustaviti. Pridrla je v Milchaud. Podirala je drevesa in ograje vrtov kakor travne bilke in odnašala hiše. ki so se zrušile v oblaku prahu. Doslej je porušenih in razdejanih kakih 250 domov, hlevov in gospodarskih zgradb. Ogrožene pa so tudi naselbine Le Granget, Caroz in Bellecombe. Inženjerji si prizadevajo, da bi speljali plaz v struge reke Isere.
Inž. Karel Poggensee s svojo raketo
meti so bili iz aluminija, kositra, medi in trdega lesa. Raketni život je bil razdeljen v štir.: prostore, kjer so bili nameščeni in« strumenti. Plašč rakete je bil iz alumini« jaste pločevine.
Raketo so odstrelili z električnim dalj« niim vžigom. Dvignila se je pr bližno 500 m visoko, nakar se je odprlo padalo in sc jc nepoškodov-na vrnila na zemljo.
Spemladansice
chletce
Tradicionalna proslava pepelnične srede, ki se vrši v Parizu vsako leto z izvolitvijo »kraljice vseh kraljic« med najlepšimi dekleti Francije z velikim sprevodom mask in s plesi, se je letos zakasnila za cel mesec in je bila v prvi vrsti namenjena do-
brodelnim prireditvam, Med drugim je letošnja vrhovna kraljica, gdč. Luciena Clementova, v spremstvu svojih »dvornih dam« posetila otroško bolnišnico, kjer je med male paciente delila vsakovrstne darove.
Ernestina Breton
V Parizu spada že med vsakdanje pojave, da se ženske za varano ljubezen maščujejo s smodnikom in svincem — ln nekaj potuhe jim za to daje tudi čudna ga-l&ntnost porotnikov, ki jih v takšnih primerih vsevprek oproščajo.
No, ga Bretonova trdi, da je nje primer malo drugačen. Po njenih Izpovedih nI imela z Dorčsom, kl je oženjen in oče majhnega otroka, nič bližjega, pač pa si je on neki dan, ko sta bila sama v njenem stanovanju, dovolil neke zaljubljenosti, ki se jih ni mogla drugače ubraniti nego s samokresom.
Koliko je resnice na tem. Se nI bflo mogoče ugotoviti, ker je Dorčs v bolnišnici v takšnem stanju, da ga ne morejo zasll-SatL Vsekakor je čudno to, da je bil ranjen v hrbet tedaj ko je skušal bežati, in ne morda v prsi, kakor se drugače dogaja napadalcem.
Afriški slon izumira
Major Hingston. ki je po naročilu Društva za ohranitev favne v britskem imperiju obiskal vzhodnoafriške kolonije, je nedavno poročal na seji Royal Geographi-cal Society o svojih znanstvenih ugotovitvah Veliki afriški sesalci, je poudarjal Hingston, so izpostavljeni nevarnosti, da bodo popolnoma izginili, če ne bodo pravočasno storjeni ukrepi za zaščito živali, bodo v petdesetih letih izginili iz Afrike vsi njeni trije tipični debelokožci: slon, nosorog in nilski konj.
»Kraljica vseh kraljic« v otroški bolnici
Najcenejši nakup pri DRAGO SCHWAB, Ljubljana.	Največja zaloga.
Ženska čast se brani z revolverskimi streli!
Pariz, 14. marca.
19-letna ga Ernestina Breton se bo morala zagovarjati pred pariškimi sodniki, ker je v svojem stanovanju s tremi revolverskimi streli težko ranila Jeana Doresa, prijatelja svojega moža.
Mrzel gejzir v Švici
Iz Engadina v Švici poročajo: V okolici Sciiulsa in Taraspa vrtajo globoko v zemljo in iščejo rudninskih izvirkov. Ko so te dni navrtali zemljo v globini 89 m, je planil iz globine mrzel curek vode, ki se ponavlja vsakih 15 minut. Vsako pot sikne kvišku kakih 10 m visoko in da po 100 litrov vode. Po vsaki erupciji curek preneha, pač pa puhti neprestano iz luknje ogljikov oltis. Gejzir, ki je v parku tarasp-skega zdravilišča ni le edini svoje vrste v Švici, ampak v celokupnem alpskem ozemlju.
Strokovnjaki sodijo, da je smatrati pojav za posledico vulkanskega plina, ki 'predstavlja zadnji izpuh nekdanjega vulkanskega delovanja Mnoge kemične in geološke ugotovitve, zlasti pa novi gejzir, govore odločno za to teorijo. Tudi druga luknja, ki so jo izvrtali v globini 70 m, kaže podobne gejzirske pojave.
Ženska dosegla višinski rekord
Američanka Frankie Renner se je dvignila z letalom in dosegla višino dobrih 10.000 m. Zdaj predlaga, naj se ji prizna višinski rekord, ki prekaša dosedanji rekord Ellinor Smithove za najmanj 1600 m. Rekorderka je stara 30 let.
Od konjskega hlapca do barona
Kakor poročajo iz Londona, je ang-leSci kralj podpisal ukaz, ki postavlja doseda* njega podtajnika parlamenta v ministrstvu za Ind jo Henryja Snella za člana spdne zbornice lordov.
Sneli je v zgodovini Velike Britanije prvi mož, kl je začel kariero kot navaden dni« tiar in se je povzpel do plemenitaštva. Njegovi starši so b>li navadni poljski de« lavci v grofiji Notinghamshire. Henry je obiskoval ljudsko šolo, potem se je izobra« ževal sam. V Londonu je študiral narod« no gospodarstvo, nato pa je obiskoval univerzo v Heidelbergu. Začel pa je kot dninar na neki podeže'ski kmetiji, kjer je bil najprej konjski hlapec, nato čolnar na rečnih ladjah in slednjič poštni 6el. Pok« neje je nastopal kot govornik na delav« skih zborovanjih in je najboljše odrezal, kadar je govoril o verskih vprašanjih. Mi« nistri so že dolgo smatrali Snella za vodi« telja parlamentarne frakcije delavske stranke. Svojčas je bil tudi član preisko« valne komisije v Palestini, ki je izdala di« plomatsko »Belo knjigo«. Angleški kralj je imenoval Snella za barona združenega bri« tanskega kraljestva
i M. HuIU
10. POGLAVJE.
Noč je bila vroča, zrak suh. V tenkem svilenem kimonu je ležala Diana na svoji postelji, v roki je držala knjigo, a brala ni. Njene misli so blodile daleč, daleč, tako da jih ni mogla osredotočiti. Trije meseci so bili že minili od tiste noči, ko je bil Saint-Hubert skoro izgubil upanje, da bi mogel rešiti šejku življenje. In za tisto nočjo so prišli dnevi tesnobe in koprnenja, dokler ni nazadnje šejkova trdna narava premagala slabosti in se mu ni jelo boljšati. Tisti zaskok je bil samo enkrat omenil. Ko se je sklonila k njemu, ji je rahlo položil prste na zapestje in njegove oči so se uprle v njene oči
»Ali sem prišel za časa?« je zašepetal. ln ko je s pabešenimi očmi pokimala, je brez besede odvrnil glavo; le nekakšna groza je stresla vso njegov* postavo. Ko se je nekoliko opomogel, je uredil tako, da je bila le malokdaj sama z njim, in gledal na to, da je dvakrat na dan jahala na izprehod, časih s Saint-Hubertom, časih s Henrijem. Pozneje je imel veliko opravka z glavarji, ki so prihajali iz drugih taborov rodu, tako da je bilo zaupne skupnosti, ki je njo tolikanj osrečevala, čedalje manj. Zdaj ni imela skoro nobene druge družbe kakor Raoula de Saint-Huberta. Sestrsko nagnjenje, ki ga ni do rodnega brata nikoli čutila, je izkazovala njemu brez pridržka in grof se je privadil te vloge. Lahka ni bila in nekateri dan se je bal skupnega izleta. A kadar je količkaj namignil, da misli spet kreniti na svoja potovanja, mu je šejk na vse načine prigovarjal, naj ostane
Razmerje med Šejkom in Saint-Hubertom Je bflo postalo spet
tisto kot nekdaj. Nobena senca ni mogla več stopiti med njiju, odkar je bil kaoul iz lastnega nagiba žrtvoval svoje želje prijateljevi sreči.
Nazadnje je pa Raoul vendarle napovedal, da ne utegne več
ostati in mora odriniti dalje proti Maroku. Ko se je tako odločil, se je jel tako jadrno odpravljati, kakor da bi mu šlo za beg.
Za Diano je pomenil ta odhod približevanje krize, ld je ni bilo moči odložiti. Položaj je postajal nemogoč. Prejšnji večer sta se bila poslovila. Ob jutranjem svitu je Raoul odjahal; Ahmed ben Hasan ga je spremil, zato je bil tabor zelo zapuščen in dnevu ni bik) konca ne kraja.
Diana je bila sama poobedovafa in je zdaj čakala šejkove vrnitve. Kakšne volje neki bo? Odkar je bil Raoul napovedal svoj odhod, je bil šejk še bolj umerjen in malobeseden nego drugače. Knjiga, ki jo je imela na kolenih, ji je zdrknila na tla, pa je ni pobrala. Običajna tihota puščave je bila danes kar nenavadno moreča in molk je bil tako presunljiv, da ji je ob nenadnem rezgetu nekega žrebca pri hlevih divje poskočilo srce. Njeni živci so bili napeti, kakor da bi se hoteli raztrgati. V svoji razburjenosti ni nikjer našla miru in njene misli so se zapletale v nerazrešljivo zmedo.
Topo je ugibala, kakšna bo njena usoda; bilo ji je vse eno, ničesar ji ni bilo več mar. če je on ni več maral. Potok grenkih solzš ji je mahoma udaril na oči. Nakopičeno gorje teh tednov se je izlilo, in ker je bila popolnoma sama in je ni mogel nihče slišati, je opustila vsako premagovanje. Jokala je zelo težko; od tiste prve noči. ko je ležala pred njim na tleh in ga prosila milosti, ni bila več potočila solze; niti takrat ne, ko je bila v rokah Ibrahima Omarja in se je Raoul de Saint-Hubert boril za prijateljevo življenje. A
zdaj Je ležala na Sraki postelji z rokami krčevito zakopanimi v svileno odejo in jokala, da že ni več zmogla solze; nazadnje je njen Jok zamrl v tihoti in onemogla je obležala na blazinah.
Vročina je bila strašna in zrak v šotoru čedalje bolj dušeč. Diana Je sedla pokoncu, si odrinila lase z vlažnega čela in jela poslušati črička, ki je nekje v bližini z neznosno vztrajnostjo gonil svojo rezko pesem. Perzijski pes v sosednjem prostoru je že nekaj časa cvilil in je zdaj prilezel izpod zavese. Položil ji je resastvo glavo na kolena in žalostno zaječal. Diana je pritisnila obraz na njegovo sršečo dlako. Celo ta pes ji je bil tolažba v njeni samoti; oba sta pričakovala gospoda. Nato je porinila psa od sebe in stopila z njim v sosednji prostor. Belo oblečena postava je vstala pred njo.
»Vi, Gaston?« je nehote vprašala, čeprav je vedela, da je vselej spal pred vhodom šotora, kadar šejka ni bilo doma. Gaston je stal zraven nje in molčal. Zvesti sluga ji je bil od nekdaj drag m njegova spoštljivost, ki se ni nikoli izpremenila, ji je šla do živega. Njegovo vedenje je kazalo, da jo ima za taksno, kakršna je v dnu svojega srca želela biti.
»Gospod se je zakasnil,« je rekla, oprezaje v temo.
»Kmalu se vrne,« je prepričano odvrnil Gaston. »Pes Je nemiren, kakor vselej, kadar se gospod bliža domu.«
Zamišljeno se je ozrla na psa, ki je ležal ob Gastonovem znožju: naito se je vrnila v šotor, pobrala knjigo in se jela siliti, da bi brala. Njena ušesa so neprestano stregla na vsak šum v kolici šotora.
Nazadnje je vendar že prišel. Majhno krdelo jezdecev je prito-potalo v tabor, ki se je zdajci napolnil z glasovi in žvenketanjem konjske oprave. Šejk je stopil v šotor. Dianino srce je razbijalo; mislila je, da jo bo zadušilo. Šejk je nekaj govoril z Gastonoin, nato je sluga odšel.
Kulturni pregled
Zagrebško pismo
Koncerti in gledališče.
Zagreb. 10. marca.
Skoraj ves teden je stal v znamenju gostovanj Predvsem Das je posetil odlični Pevski zbor UJU i« Ljubljane. O kvaliteti tega zbora ne bom ponovno pisal ker sem svojo sodbo obširno podal v svoji kritiki v »Jutarnjem listu« Vendar moram v tedenskem poročilu posebej omeniti vsaj al-tistke tega zbora, ki so nam z lepoto, polnostjo in plemenitim zvokom svojih glasov vzbudile občudovanje Zbor se lahko po vsej pravici ponaša s svojimi edinstveno lepimi alti. — Dela slovenskih skladateljev 6ino v Zagrebu poslušali z velikim zanimanjem. Na tem koncertu izvajane skladbe bi razdelili v tri skupine: V prvo spadajo one. ki govore z muzikalnim jezikom vče-rajšnjosti; v drugo one. ki govore z današnjim jezikom in v tretjo skupino te, ki se izražajo v muzikalnem jeziku bližnje pri-bodnjosti. Primerjava med temi »remi skupinami je brez dvoma zanimiva: navzlic tolikim nasprotjem jih označujejo nekatere skupne lastnosti: iskren način izražanja muzikalnih misli, naslonitev na narodni korit napredna tehnika vokalnega stavka !n neposredno učinkovanje ritma in dinamike. Zato je bil »Pevski zbor učiteljstva UJU< pri nas sprejet burno, presrčno in iskreno.
Drugi gost nam je bil prišel celo s Cetl-nja. pevsko društvo »Njegoš«, ki je nastopilo pod društvenim praporom in v slikovitih narodnih nošah. Zbor šteje kakih 70 članov (moški zbor je znatno večji od ženskega); dirigira pa ga M. Jukačinski. »Njegoš« nas je v celoti iznenadil; mogli smo ugotoviti, da gre za prav inteligentni zbor, ki ga muziciranje tudi notranje veseli m ki poje ves program na pamet Najmanj nas je zadovoljil dirigent, ki ima čudno navado. da trga frazo, izmenjuje ritmične elemente in v dinamičnem pogledu kajkrat sega preko meja dobrega okusa. Vendar moramo priznati tudi dirigentu, da je prav intenzivno delal z zborom in dosege] ž nilm precejšen uspeh Vsekako pa je bi! nastop »Niegoša« sprejet v Zagrebu kar najbolj navdušeno. Na odru so se vrstili številni pozdravi in lovorjevi venci.
Zagrebški skladatelj Franjo L u č i 6 je praznoval pet in dvajset let svojega umetniškega delovanja in je ob tej priliki priredil večer svojih skladb. Franjo Lučid spada v vrsto naših zelo sposobnih glasbenikov. ki jim prirojena skromnost ne da, da bi se rinili s komolcem v ospredje in ki se zaradi svoje jeklene poštenosti ne podajajo v spletkarije. Zato je Lučič delal v tišini, daleč od vsakdanjega hrupa in ustvarjal resna, muzikalno zanimiva dela Na programu omenjenega večera so bile simfonije, balade, kantate ter nekoliko večjih in manj-Sib zborov
V	gledališču ni bilo posebnih novosti; Oton Masak nadaljuje svoja gostovanja; Marta Griff-Pospišilova je po daljšem presledku zopet nastopila: tudi Robert Primožič je gostoval; Daniel Jurašič je v »Plesu z maskami« proslavil pet in dvajsetletnico svojega odrskega dela.
Žiga Hirschler.
Finžgarjeva »V^ri^a« v mariborskem gledališču
Mariborsko gledališče je dostojno proslavilo jubilej pisatelja F S. Finžgarja. ko le slavnostno uprizorilo »Verigo«, priljubljeno ljudsko zgodbo, ki prikazuje v vernem ogledalu vso strastvenost razgibane narodne duše
V	kleni besedi je tolmačil pisatelj prot dr Ivan Dornik zamisel in pomen siavlien-čevega književnega dela. ki je močno odjeknilo v našem kulturnem tizvoju
Vsa predstava ie pričala o plemenitem hotenju, dati slavnosti pomen in tehtnost V lepi in vseskozi izglajeni obliki je prikazal gosp Rasberger deda Primoža, proro-čnnskega izpovednika ljubezni in prizane-sljivosti Zelo pogoden lik je globoko učinkoval v »voji skromnosti in tihi veličini, ki vse razume in vse odpušča Za uloge zastavnih naših Gorenjcev, toliko svojevrstnih in prvotnih v vsem svojem izrazu, le težko najti predstavnike Zato moramo Marka g Groma in Mejača g. P Koviča ceniti po močni izraževalni sili notranjih afektov tn stopnjevanih občutkov Mina ee. Dragutino-vičeve je bila objektivizirana žena in mati brez siceršnje narodne vkoreninjenosti Gdč Starčeva le ooVazala v veliki bridkosti prepričevalno Micko, edč Kralieva pa vso od sreče vriskaiočo in pritrjevalno Ale no. ki .si ie izvojevala posebno priznanje Zanimiva prikazen podeželskega Mefista Drnolca po g. F Tovorniku ie bila po ma ski in. gesti orav dobro pogoden a Llza ee Zakvajškove. Janez g. Nakrsta. Tomažin g. Furijana. Boltežar g GorinSka ter birič g Blaža so bili podani v dobri realistiki km^tske orvobitnosti in šegavosti.
Močnemu tekstu }e treba več enote, izklesano klene izgovarjave ter , silnejšeg? narodnostnega, folklorno utemeljenega iz
Režija g J Koviča je postavila v prvem dejanju lepo gorenjsko izbo v katero Je presadilo tudi 2. dejanje, dvorišče v tretjem dejanju pa ie bilo nevšečna zmes raznih sestavin Potrudila pa se je pokazati enoten duhovni obraz te ljudske zgodbe, kar se ji je posrečilo
Predstava je našla pri redkih naših kulturnih ljudeh toplega priznanja. A—e.
»Časopis za zgodovino tn narodopisje.« Pravkar je izšla J4 številka 26 letnika »Ča> sopisa za zgodovino tn narodopisje«, ki ga izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru Pri novem letniku nas ugodno preseneča posrečena kombinirana m grafično izvedena naslovna stran ovitka Vsebinsko ie števil« ka prav zanimiva Dr. Fran llešič ie prispe« val kulturnozgodovinsko pnmenalno raz» pravo »Anton Martin Slomšek v pokretu proti pijančevanju«; pn tem predmetu je učeni raziskovalec za čudo zasledil jugoslo* vensko.poljske stike v Slomškovi dobi — Najzanimivejša razprava v tem zvezku ČZN je študija Fr Baša »K zgodovini na« rodnega življenja na Spodnjem Štaier« skem« Pisec nam podrobno opisuje nacio« nalni razvoj štajerskih Slovencev v letih 1865 — 1878 m sicer v luči zanimive, poli« tično^zgpdovinsko še nerazisk ne akcije za Slomškov spomenik v Mariboru — Dr Fran Vatovec je zastopan z razpravo »Pra» vosodstvo na šentpavelskih posestvih v Marki onstran dravskega gozda*« Egon Baumgartner je prispeval razpravo: »Doslej neznani priznaki na dunajskih in graških pfenigih domačih najdb«. Med Izvestji so izšli naslednji članki: Nekoliko uradnih spi» sov s slovenskimi jezikovnimi drobtinami iz 18 stoletja (dr M Dolenc). Iz vuzeni« ške zgodovine (J Mravljak); Arheološka kopavahja pn Sv Lenartu v Slov gor leta 1930 (Fr Baš); Pismo Simona Gregorčiča dr Lavoslavu Gregorecu (Janko Glaser); Izviren Drabosnjakov rokopis (Fr Kotnik). V rubriki »Slovstvo« so ocene raznih zgo» dovinskih in narodopisnih edicij iz peresa Fr Baša, Fr Vatovca. M Grošlja. B Sarie, Lj Pivka. I Šedivega in dr VI Travneria. Številko zaključuje društveni glasnik. prilo» žen pa ji je 2 zvezek novega Arhiva za zgodovino in narodopisje (Slomškova ko» respondenca) Prcsebna priloga kaže foto« grafske oosnetke lanskih izkopin pri Sv Le» nartu Časopis odlikuje tudi okusna opre« ma. tako da ie po vnaniosti in po vselvni samo v čast svojim izdajateliem — zgodo« vinarjem v našem obmeinem Mariboru.
Premi jera opere »Koštane« v Zagrebu Krstna premijera Koniovičeve nove opere »Koštana« bo zadnje dni marca v zagreb* škem gledališču Kikor znano je opera pri» rejena po drami Bore Stankoviča Med so» listi Ici nasto-niio v tej novi domači operi, so tudi naši slovensk; roiaki gdč Marica Lubejeva in gg Josip Križaj in B. Vičar.
ReoertoaHi
UTRL.! \ VSK A DRAMA
Začetek ob 20
Torek, 17.: Gostovanje v Celju (Glavni dobitek)
Sreda, 18.: Dom osamljenih Sena. B. Četrtek. 19.: Trije vaški svetniki. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LilIBLJANSRA OPERA
Zafvtnk ob 20.
Torek. 17.: Luiza. A. Sreda, 18. Zaprto.
Četrtek. 19 Dijak prosjak Operet«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO OLEDALISCB.
Začetek ob 20 Torek. 17.: Veriga. B. KuponL Sreda, 18.: Zaprto. Četrtek. 19. Odgodena noč. Zadnjič-
Radio
Izvleček t* nrovratnov
Torek, 17. marca.
LJUBLJANA 12.15: Plošče (slovenska ln plesna glasba). — 12.45:: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Iz življe nja predpotopnih živali. — 19.:-*0: Nemščina. — 20 Večer glasbe Rista Savi na. — 21: Slovenska glasba (radio • orkester). — 22. Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Opera »Ormen« na ploščah. — 20: Večer narodnih pesmi. — 20.30: Prenos koncerta te Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert radio-orkestra.
—	ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Violinski koncert — 22.10: Plošče. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Koncert na citre. — 19.50: Arije. — 20.30: Plošče. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Koncert lahke glasbe. — BRNO 16.30: Prenos koncerta te Prage. — 19.50: Violinski koncert z orkestrom. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22.20: Prenos koncerta lz Prage.
—	VARŠAVA 17.45: Prenos simfoničnega koncerta te filharmonije. — 19.15: Prenos koncerta iz Berlina. — Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Opoldanski koncert orkestra. — 15.20: Plošče. — 16.20: Koncert komorne glasbe. — 20: Opera »Cecilija«. — 22.30: Lahka večerna glasba. — BERLIN 19.15: Orkestralen koncert: uverture. — 20.35: Sluhoigra. — KONIGSBERO 16.15: Popoldanski koncert — 19: Balade in pesmi. — 19.30: Koncert lahke in plesne glasbe. — 20.30: Prenos programa te Berlina. — MUHLACKER 16.30: Orkestralen koncert — 19.45: Koncert filharmoničnega orkestra: baletna glasba. — 20.45: Sluhoigra. — 22.30: Koncert lahke glasbe. — 0.30: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 9.15: Pevski koncert. — 17.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Opera »Faust« na ploščah. — Koncert vojaške godbe. — RIM 17: Vokalen in Instrumentalen koncert — 20.45: Prenos opere te gledališča.
Iz službenih obiav
Banska uprava razpisuje sa 20. t m. ob
11. drugo javno pismeno ofertalno licitacijo za dobavo cevovoda za vodovod na Koroški Beli.
Režijski odbor za zgradbo zdravstvene« ga doma v Murski Soboti razpisuje za 26. t m. ob 11. pri sanitetno tehničnem oddel« ku higijenskega zavoda r Ljubljani prvo javno pismeno ofertalno licitacijo za pre* vzem v akord zidarskih in tesarskih del za« jedno z dobavo potrebnega materijala pn
Zahvala
Ob prebridJd Izgubi nafte ljubljene matere oztr. stare mamice, gospe
se najprtsrčnejše zahvaljujemo za mnoga izražena sožalja ter za po-klonjene vence. Zahvaljujemo se vsem. Id so pokojnico spremili k zadnjemu počitku. Osobito pa se zahvaljujemo preč. stolnemu župniku, monsignorju Umeku, za tople poslovilne besede ob grobu.
IALUOCI OSTALI.
t
____U)*«>Mft
iMtai pogrebni utW
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem, da je dne i6. t m. po kratki, muka polni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, preminul naA iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast gospod
Trost Karel
nadučitelj v pokoja
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 18. marca 1981 ob 8. uri
popoldne iz hiše žalosti. Prekmurska ulica 4 (mestne hiše sa topničarsko vojašnico) na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 16. marca 1981.
4349
zgradbi zdravstvenega doana v Murski So«
boti
Banska oprava razpisuje za 30. t m. ob
11. drugo javno pismeno ofertalno licita* Cijo ra prevzem gradbenih del za uradno poslopje in Štiri dvodružinske uradniške stanovanjske hiše carinarnice os Rakeku.
V konkurzni stvari trgovine s paramenti m cerkvenimi izdelki J Neškudla v Ljub» Ijani je določen za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev nov ugotovitveni na» rok na 28 t m. ob 10. v sobi 140 dežel* nega sodišča.
Občina Marenberg. s rez Dravograd, od» da delo za napravo vari fante nove pod pot re pod dravskim mostom Vuhred»Maren» berg Ofertc je predložiti do 39. t m. žu» panstvu trške občine Marenberg.
Krajevni šolski odbor pri Veliki Nede« lji. vrez Ptuj. odda zidarska dela pri po«
£
iravilu starega šolskega poslopja. Ponud« ie za 24. t m.
Združeni čevljarski mojstri Maribora tn okolice d. z o. z. poziva upnike, naj ji pri« javijo terjatve do I. majnika.
Dolenielendavska hranilnica d. d. v Dob nji Lendavi bo imela 24 t m. ob 14 v svo» ji posvetovalnici 58« letno redno glavno skupščino.
Banska uprava razpisuje za bolnico za duševne bolezni v Novem Celju dobavo najrazličnejšega blaga, kakor gradla ca žimnice, kontenine za rjuhe m prevleke ter spodnje perilo, blaga za brisače, za kuhinj* ske brisače, gradla za strežniške plašče, ko« cev iz čiste volne, mo&kih oblet žime za žimnice, trpežnih moških čevljev in bre» petnikov. Licitacija bo 26. t ul ▼ ekono« matu baoske uprave.
Obeta* LhiMjm ■Mtat pogrebni ut«4
prijateljem, da je nafta ljuba, dobra sestra,
Naznanjamo v žalosti vi svakinja in teta
Toni Pajmčeva
v ponedeljek, dne 18. marca zjutraj po mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v Bogu preminula.
Pogreb blage ranjke bo ▼ sredo, dne 18. marca 1931 ob H 4. uri popoldne iz mrtvaftnice splošne bolnice sa pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnlca se bo brala v ponedeljek, dne 23. t. m. v frančiškanski cerkvi ob 7. uri zjutraj.	4248
V LJubljani, dne 18. marca 1981.
PAJNIC EDVARD tn EMA, brat in svakinja; MARKO ln ALENKA, nečak in nečakinja
Potrti neizmerne žalosti Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in anancem pretužno vest da je naš nadvse ljubljeni mož, atek, stari atek, stric, brat in tast gospod
Jože Mara
mestni oskrbnik v Celju ln železniški vratar v pok.
dne 10. marca ob pol 9. uri zvečer, previden s tolažili za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo is javne bolnice v Celju na mestno pokopališče v torek, dne 17. marca t L ob 5. uri popoldne.
Maša zaduAmca se bo darovala v sredo, dne 18. marca ob pol T. uri v cerkvi sv. Danijela v Celju. Prosi se za tiho sožalje.
Celje, dne 16. marca 1981. Aat, soproga; Janko, Anica, Zlate, Marica, MalO, otroci; Minka rojena Kapel, sinaha; Rudolf Jurič, Pero Čubakovič, zeta; Stanko, Sonja, Nande in Jožica, vnuki, in ostali sorodniki.
LINA, soproga; FRANC, bral; TINCA, sestra; LEO, KAREL, MILENA, JANEZ, otroci, In ostaB sorodnlkL
raza.
Zahvala
Za piemiKJge dokaase Iskrenega sočutja, ki smo Jih prejel! povodom težke Izgube naše nadvse ljubljene mamice, babic«, sestre, tašče, svakinje, sestrične in tete, gospe
Ivane Marinko
črtostavčeve vdove
se tem potom vsem najtakreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžol g. primariju dr. Breclju, g. dr. Psvta Krajcu. 66. sestrsm usmUjenkam, g. ravnatelju DeteM, uradnlštvu Prometnega zavoda za premog, zastopstvu banske uprave tat gospodarske zveze, darovalcem krasnega cvetja in vencev, 6č. duhovščini ter končno vsem prijateljem in znancem, ki eo blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.	4285
V IJnMJairt, dne IT. marca JL9S1.
Žalujoči ostali.
Ceite malim oglasom t
Ženitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega
ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Šifro 5.— Din Najmanjši znesek tO.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino Z— Din Prh stoibine je vposlati obenem z naročilom, čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubliani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
•Vasiove tnalih oglasov
dobite takoi po izidu lista o podružnicah „Jutra" V •Mariboru, V Cefjw, v iVocem mcmtu, v ISrbcoliah in na &esemcah, ki spre/ema/o tudi naročila na male oglase in mserate•
Gospodična
M Igra violino, se Išče sa damako salouko kapelo. Ponudbe prosim na Slavko Baška j, ka-peilnlk, hotel Njujork, Nlž, Srbija. 10612-1
Trg. učenko
pridno ln pošteno z zadostno šolsko Izobrazbo sprejme večja trgovina t mešanim blagom ln deželnimi pridelki v večjem kraju na deželi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	10611-1
Pekarski vajenec
»e sprejme takoj v mest-pekarno Laško.
10610-1
no
Čevljar, mojstra
Izkušenega, z daljšo prakso v Inozemskih tovarnah Išče tovarna čevljev za izdelavo Mc May ln pregibne obutve. Ponudbe na Publi-citas Zagreb, Illca 9
pod »br. 26110«.
10602-1
Vajenca
aa soboslikarsko ln pleskarsko obrt, z vso oskrbo v hiši s p r e j m e Kovačič Ivan. slikar in pleskar v Metliki.	10410-1
Opekar. poslovodja
(mojster, ne n pravi te! j) samostojen, dobi službo _ v veliki opekarni, v večjem mestu Jugoslavije. Stanovanje dveh &ob v opekarni, z elektr. razsvetljavo in kurjavo. V pošte<v pride sa.mo prvovrsten strokovnjak. po možnosti z jamščino. Prednost jugosi. državljan. Brezpogojno se zaateva rnanje srbohrvat-ske«ra ali slov. jezika. — Lastnoročno pisane oferte i navedbo plače ia prejšnjega življenja ter poslovanja poslati na naslov: Interreklam, Zagreb, Ma-sarykova 2?. pod »Ciglar-ski poslovodja P-2148«.
^	10833-1
Sobarico
veSSo nemščine, dobro H-karico, z letnimi spričeva-3i, sprejmem proti mesečni plači 400 Din. Slika zaže-Ijena. Starost 2TV—30 let. Nastop takoj. Marija Zw.il-ling, grašeankinja v Zden-čini pri Zagreba. 10842-1
Boljše, pridno dekle
ki zna kuhati in druga hišna dela. teir ki dobro govori nemški, išče boljša druSrna proti mesečni plači 550 Din. — S. Walder, Zagreb, Gajdekova nlica 8 *	10834-1
Učenca
krepkega io zdrave«*, s
primemo Šolsko izobrazbo sprejme takoj Ivan Ban, trg.. Brežice. — Hrana in stanovanje v hiši. 10820-1
Pianista
snovnega korepetieije hi koncert." nastopa, iščem. — Naslov v oglasnem oddelTra »Jutra«.	10838-1
Služkinja
samostojna kuharica — ki govori nemško ali italijansko, dobi stalno službo Kaslicv v oglasnem odd»lku »Jutra«.	10655-1
Sobarico
ki *na šivati in ki govori nemško ali italijansko sprejmem v boljšo hišo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10856-1
Veziljo
za rarlična ročna dela sprejmem na dom. Naslon t oglasnem oddelku Jntra 10857-1
Sodarski pomočnik
uren, vojaščine prost, za vsako v stroko spadajoče delo poraben, dobi takoj službo. Gumzej, sodarstvo, Celje-Breg.	10S91-1
Tvornica pletenin
išče popolnoma samostojnega mojstra, veščega vs«h pc«lov te strok«. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Perfektan«.
108224
Prodajalko
s 10—15.000 Din, samoetej-no mož, sprejmem v mešano trgovino. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 106314
Pek. pomočnika
mladega, ki bi raznasal tudi kruh, sprejme pekarija Tičar, Mengeš. 10832-1
Fotograf, pomočnico
mlajšo, sposobno v retuši-rauju, pozitivu in negativu, sprejmem takoj ali v teku 15 dni. — Ponudbe « fotografijo in navedbo nastopa na naslov: Atelier »Laforeat«, Kot«, Dalmacija.	10676-1
Pridno šiviljo
in učenca sprejme krzna*. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10682-1
Služkinjo
ki murne nekaj kuhe — sprejmem k otroku in za druga hišna dela. Zglaeiti se je v pekarni na Dunajski cesti 5.	10883-1
potniki
Fiksum in provizijo
dobe v manufakturi »eni rani potniki u »bisk prt vatnih strank v Ljubljani, okolici ln vsej Dravski ta novinl Nastop takoj Pis mene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« v Ljublja ni pod šifro »Fiksum«
80664
Potnik
avto vozač, z lastnim avtomobilom, ki ima ie z*-stopstv.*, bi proti visoki proviziji prevzel tudi zastopstvo a o b r « vpeljane manufakturne veletrgovine, Uspeh siguren. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj«. 10821-5
Potnika
dobro vpeljanega po vsej Jugoslaviji (razen Slovenije), s dobrimi referencami, zmožnega položiti primerno kavcijo, sprejmemo za prodajo čevljarskih izdelkov. Ponudbe na Čevljarsko gospodarsko zadrugo. Ziri.
10843-5
Mesarski pomočnik
vefič vseh poetov v stroki, x .dobrimi spričevali, išče mee60 za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 10716-2
Mladenič
25 let star, vojaščine prost išče mesto sluge ali kaj eličnega. Ponudbe pro« na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Sluga«. 10829-2
Mlekar
Izvežban v vseh mlekarskih panogah pri parnih strojih. Računstvo In knjigovodstvo, z večletno prakso, z dobrimi spričevali, ŽeU spremeniti službo takoj aH po dogovoru. Eventualno vzamem tudi mlekarno v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mlekar«._10783-2
Vrtnar
poflten, marljiv. veSč vseh v to stroko spadajočih del žeU premeniti službo s 1. majem, najraje na kaki graščini aU tudi v večji tr-govsk' ali privatni vrtnariji. Cenj. dopise poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vesten vrtnar«.	10608-2
Prodajalka
poSten a ln pridna, s prav dobrimi spričevali želi nameščenja v kaki večji trgovini ali kako drugo primerno zaposlitev. Prve mesece gre tudi za minimalno plačo. Je dobro tzvežbana v vsej stroki. Nastopi lahko ta-kaj Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«.	10620-2
^I
4

Na kaj čakate?
Ali Se sedaj nimate za-poslenja? DrugI celo v nedeljah lepo zaslužijo s pomočjo našega novega M'Snega obrta Pouk brezplačen Ali vam Je težko napisati Dlsmo? Obširna navodil« pošljemo radi. ako priložite znamke za odgovor. Zadruga Jugo-lavensklh pletača. Osl-Jefc_136
Zastopnike
agfln« in verzirane 11 8 e tovarna sukna. odej fel pletenin. Pojasnila r Društvu trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani.
10670-S
Samostojna
kuharic?
18Č8 mesto. Gregorčičeva ulica 18. I. nartstr. Mnrlhnr	10*9"?-2

Avto hladilnike in blatnike
vrst popravlja hi re-novira strokovnjaško kleparska delavnica Gustav Puc. Ljubljana, Tržaška cesta 9. Izven Ljubljane poslati po železnici	10.375-10
Čamernikova šoferska šola
LJubljana. Dunajska e. 36
Jngo-Anto) Prva oblast, k^ncesijonirana. — Prospekt zastonj. PišH* pooj! 251
Oblastveno koncesljooirana
šoferska šola
Gofko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12.
— Zahtevajte informacije.
9433-4
&2E2SM
Zobotehniški
praktikant
išče mesta ▼ Ljubljani. — Ponndbe u« oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Praktikant 1878«.	10467-2
Pletilja
za nogavice, telovnik« Itd. z večletno prakso, išče mesta s hrano in stanovanjem v hiši. Nafdov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10673-2
6. Th. Rotroan:
Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
20.
Joj, otroci, da ste te videli} Kar konec maju je hotelo biti od smeha! Tisti dve miški, ki sta bili pobegnili v vežo, sta bili po naključju prav v tistem dežniku in sta zdaj, smuk! smuk! ▼ strah in grozo uboge ženske druga za drugo skočili ii njega. I^ahko si mislite, kako ga je vrgla od sebe!

Puhasto perje
čisto. Suhano, kg po 48 Dir iruga vrsta po Din 88 kg Sisto. Sobano, kg po 48 Din n čisti puh kg pe 950 Di' razpošilja po poštnem po» eetjn L Bro*<wI«. Zagreb IJica 82. kemična čistilni perja.	862
Razprodajamo t s v r « t n a
bela vina
po Din 3.50 in Din 4
sa liter aa debelo, vsled opustitve veletrgovine, do kler traja zaloga »Vinea« veletrg. i vinom. Rudnik pri Ljubljani	9432-6
Zapravlflvček
dobro ohranjen, s S sedeli, po ugodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10851-6
Otroški voziček
(Korbwagen) prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10648-6
Pozor, stavbeniki
Prodam več komadov železniških šin (tiaverz). Naslon? pove oglasni oddelek »Jutra«.	10839-6
Ekshanstor
vroče pline 300° C, ca 60 m* na minuto, 30>—60 mm vodnega pritiska. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno« 10847-6
Kupim
Prešo za pločevino
majhno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Preša-t. 10885-7
200.000 Din imam
pa nimam ideje, kako bi ta denar rentabilno uporabljal. Kdor ima topogle-den, res idealen in praktičen na®vet, naj se oglasi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Plačilo«.
10888-16
T*-
Mlekarno
dobT« Močo oddam saradi
odhoda iz Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana 10.000«. 10879-19
Gostilno - mesarijo
v trgu blizu rudnika, za 100.000 Din proda Posredovalnica v Mariboru. Sodna ulica 30.	10646-20
Pekarijo
s 5 orali posestva, v trg« edino, za 120.000 Din proda Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulic« štev. 30 10846-20
Hiša z gostilno in mesarijo
pripravna tudi za vsako drugo podjetje, v ugodni legi mesta na Gorenjskem takoj poceni naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober promet«.	9764-20
Hiša
na periferiji mesta, v neposredni bližini gt*zda naprodaj. V hiši vodovod, elektrika in telefon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10625-20
Parcelo
z manjšo vilo. na Dunajski cesti prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod sna&ko »Dunajska«.
108(74-20
Vilo-Pension
4 sobe 8 5 posteljami, kuhinjo in shrambo, v Omiš-Ijn na morju oddam v najem za 4000 Din. Ponndbe na oglas. oddel»k »Jutra« pod šifro »OmiSalj«.
1088-20
Žago
sam« stroj z vsemi pripadajočimi deli, na parni pogon, za rezanie desk. kupim takoj. Naslov pri podružnici »Jutra« v. Celju.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih «enat>
Černe — juvelir
Uubliana Wolfova ulica 3-V
Drva za vino!
prodajam najboljša vina is ormožkega in ljutomerskega okraja, ter viameim v zameno in protiračun suha in zdrava cepljena bukova drva, naložena franko vagon. Ponudbe na naslov: Stanko Krajnc, trgovina s hmeljem in poljskimi pridelki, vinska agentura — Žalec.	10766-6
150 vrtnic
vtaokodebetnife, z imeni, trikrat cepljene in enake velikosti proda Jo«. Jerše. šoi. upravitelj, Naklo.
10841-6
Omare, miza
porcelan in pisalna miza naprodaj v Ljubljani. Vegova ulica 8/1, levo. Pogledati med 9. in 12. uro.
10866-6
Jesenovo soalnlco
politiranoj s trodelno oma ro poceni proda Vipotnik Vinko, mizarstvo. Zagorje ob Savi.	10859-12
Razno pohištvo
kompletno jedilnico, 2 veliki omari. mizo. stole in drugo, rabljeno, po zelo nizki ceini takoj proda Oto Stark. Ljubljana, Gorupo-va ulica 16.	10631-12
Brivnico
na prometnem kraju, brez konkurence, prodam. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«.	10828-19
Delikates. trgovino
s prodajo vseh alkoholnih pijač, radi bolehnosti prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra« v Ljubljani.	10889-19
Enodružinsko hišo
pod Šmarno goro oddam s 1. aprilom v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10860-17
Pridtffoi
Oves
hril>skl, težki, semenski, do bite po najnižji ceni pri tvrdki P Setina. Radeče.
10414-33
Semenski oves
(češki) tn vsa druga poljska in vrtna semena nndi Sever It Komp., LJubljana
Gosposvetska cesta K. 6.
95JS6-SS
Ia suhe deske
za mizarje una v z«<-gi Fran Sustar. parna žaga v Ljubljani	0597 15
fUmeran}a
Stanovanje
2 veliki sobi, velika kuhinja z baluonom na mirnem solnčnem kraju, na deželi, oddam takoj boljši rodbini. Priporočljivo upokojencem. 3 minute od postaje Ponikva ob Južni žeL, vila »Mirni dom«.	10809-21
Lepo, solnčno sobo
iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Inženjer«.	10833-23
Prazno sobo
8 posebnim vbodom, v cestni mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10868-23
Sobo
s hrano, iščem za 1 ali 2
dijakinji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dijakinja«.	10869-33
Sostanovalca
s hrano ali brei sprejmem s 1. apriloan. Naslov pove oglaeni oddelek »Jutra«.
10054-S3
Sobo
c parketom, elektrike tn posebnim vbodom oddam gospodični na Karlov&ki cesti 20, deMM. 10664-33
Separirano sobo
take j oddam 2 osebama. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«.	10667-23
Lepo sobo
najraje t hrano, »sredi mesta takoj oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10630-33
Stanovanie
sobe, kabineita, pritiklin te uporabo kuhinje, z elektr. razsvetljav« oddam s 1. aprilom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 10872-21
Lepo stanovanje
2 sob in pritiklin, v vili oddam s 1. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.	10878-31
Sobo
8 posebnim vhodom h s hrano ali brez nje od dam s 15. marcem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10063-23
Opremljeno sobo
mesečno, s posebnim vbodom oddam z aprilom dvema osebama na Resljevi e. št. 30.	10858-23
Ooremlieno sobo
v bližini pošte oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 10654-33
Sobico
oddam. Naslov pove »glas. oddelek »Jutra«. 10861-83
Sobo
lepo opremljeno, • strogo separir. vhodom is stop-njic, v visokem pritličju (ne v vili) iščem za takoj v bližini centra. Ponndbe z navedbo cene na oglssni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalen«.	10368-23
Sobo
lepe opremi ;eno, t elektriko in posebnim vhodom, bita« Tabora oddam. Na-«!ov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10793-23
Sobo
opremljeno ali praicno, pe možnosti pri hrv. družini v centru mesta iščem za dve osebL Ponndbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dve osebi«.
10637-33
Ooremlieno sobo
z elektr. razsvetljavo, parketom. v mirnem delu mesta, event. 8 hrano oddam s 1. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10873-33
Ooremlieno sobo
z elektr. razsvetljav«, trk gorenjskega kolodvora oddam s 1. aprilom t. 1. solidnemu gospodu. Poizve se v Polakovi nlic! št lil, pritličje.	10458-23
OGLAS.
Zaradi slabega zdravja prodam iz proste roke svojo poljedelsko posest v vasi Ribnici, oddaljeno 2 km od mesta Kraljeva. Posest obsega 4% hektarja polja, 1 hektar sadovnjaka, 2 hektarja deteljišča lucerne in 4% hektarja prvovrstnih travnikov. Poleg tega hlev, moderen svinjak, vodnjak z brizgalno, bazen in pristava. Skupna površina 12 hektarjev. Imetje je prikladno za živinorejo in vrtnarijo, ker teče skozi potok in sta poleg še 2 živa studenca. Posest meji z veliko vaško pašo na glavno cesto. Za pogoje se obrnite naravnost na lastnika Nikolo A. Lopičiča, trgovca, Ribnica, Kraljevo.	4230
Ali bodo pleše
re* izginile?
Čudijo se, da je pri nekaterih rast las zopet oživela. Nič novega, od kar je »INES« iznajden. — Kdor ga uporablja, mu koreninice poženo zopet zdrave lase.
Lonček mazila »INES« 38 Din. Naroča ae pri »INES«, Ljubljana, Merosodna ulica 1/12. 2147
BARVAR
ali barvarski mojster, samostojen in perfekten v barvanju po vzorcih na volno, bombaž, svilo, v kosih tn ko-nopcih, verziran v vseh metodah bar-dobi takoj stalno službo. — ššššHermina Welss, barvarna, Novi Sad, =E~Miletičeva ulica 51.	4203
Kabinet s hrano
oddam 8 1. aprilom boljšemu, solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10875
Sobico
vhodom hi električno razsvetljav« oddam blizu Tabora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10880-33
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom oddam v eeotru mesta. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 10684-23
Sobo
s posebnim vbodom oddam takoj pri cerkvi sv. Jožefa. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 10686-23
Lepo sobo
sredi mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10887-23
Ihspiti
Hrvatsko družbo
išče uradnik, v »vrh« koo-verzacije v hrvaščini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Soiidna
družba«.	1063&S4
____________
Sigurna kupčija 36
Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 10844-24
Dopisovati žeH
46 let star, ločen obrtnik in posestnik v prijaznem kraju, B 40—50 let staro ločenko ali vdov«, s gotovino, v svrho ureditve skupnega doma. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »70.000«. 1064&S4
Dva para konj
srednje težkih, ■ kompletne opremo in tremi vozovi vse v dobrem stanju prodajaš za 18.000 Din. Kupcu se nudi stalna vožnja lesa. Na tretjin« vsote se proti jamstvu počaka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pol zastonj«.
10835-6
hsjubijtno
Ročno torbico
v kateri Je bila zlata ura legitimacija železniška ln denar. sem včeraj, dne 13. marca v operi prt garderobi izgubila. Poštenega nal-dltelja prosim, da odda torbico na policiji aU pa v trgovini Goreč v palači Kreditne banke proti nagradi.
106R7-2B
Stroj za šivanje slamnikov
bi kuplL Kaj on. Sarajevo. Prest Petra 24.
10741-29
Jaqnard stroj
motor, 10/120 »Walter«, skoraj nov l ročen stroj 10)70 ugodno prodamo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 10663-29
Licitacija
konjskega gnoja
V pisarni 16. artilerijskega polka bo u»tna licitacija konjskega gnoja dne 33. marca ob 11. dopoldne. Izklicna cena je po 65 para od konj. obroka, • ta Čas od L aprila d« 1. avgusta, ali pa kakor kdo želi 1 do 91. oktobra t. 1. 3000 Din kavcije je vložiti na dan 33. t m.
Wft»-S2
Trafikanti
ki prevzamejo lepo urejene znamke sa filateliste ▼ komisijsko prodajo, naj po-šljejo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »20 % provlziia«. 10819-39

Ce nujno rabiš sliko
ta legitimacij«, je dobiš * 10 minutah pri Joško Smuča industr tn umet. fotografu v Ljubljani VVolfova ul. 12
Modroce
vrtne, Ia afrik. močno Ma go po M0 Din. zložljive postelje, posteljne odeje žim« in blago za preoble
Inteligent
star 90 let, želi spoznati mlado in simpatično samostojno damo. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Diaponent 5000«. 108(55-34


Kontrabas
zel« dobro ohranjen agod-no proda Marija Grošelj, Ljubljana VII, Oernetova ulica 14.	10791-36
•/» violino
s lepim glasom tkoraj noro takoj prodam. Na slov pove oglasni od4e|«i »Jutra«.	10738-86
Nov planino
poceni prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra« 10697-36
ŽeaUve
2Sletni gospod
z 250.000 Din gotovine, žeU znanja z gospodično do 25 let, trg. na-obraženo z enakim premoženjem. V slučaju simpatije ženi te v nI Izključena. Pon-idbe poslati s sliko na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Znanje«. 10732-25
2 gospodični
stari 22 let, trg. naobrale-ni, iščeta sebi primerna dobre može. Obrtniki imajo prednost. — Dopise po možnosti s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Varani 2«.	10877-25
Vesten Žagar
35 let »tar. Celi poročiti elegantno gospodično z nekaj premoženja in čiste preteklosti. Prednost imajo šivilje. Ponudbe s slik« in polnim na«l«v«m na podružnico »Jutra« v Celju pod šifre »Lepše v bodoče«.	10694-35
Vdova-srostflničarka
želi poročiti vpokojenca z nekaj gotovine. Dopise s polnim naslovom na podružnice »Jutra« ▼ Celju pod Iifro »Bodoča sreča«.
1fl»5-?5

Rujav lovski pes
se je zatekel. Zajec, Vevče it. 19.	10835-38
Kanarčke
prvovrstne h ar carje predaja H. Subfi, Dalmatinova ulica 10/IL desoo. 10671-27
ko pohištva najceneje nu di RudoU Sever. Marijin trg 2.	130-30
Uniforme
Delne plašče, vse potreb
ščine v zalogi Simon Kli manek. Seleobargovs al. 6
106
Foto Holynskl
astret* vsakt-mu l dobrim lelom tn nizkimi četami Ljubljana. Dunajska a I Podružnica v Mostah.
3639-30
Valet Expres
Ljubljana, Stari trg št. 19
najhitreje zlika moško ali damsko obleko za 18 Din. Obleke se kemično čistijo, pošijejo in obrnejo. Obračanje 300 Diin. Stranke na likanje lahko počakajo v posebni čakalnici. Po obleko se pošlje na dom. Zunanja naročila z obratno pošto. Likamje in čiščenje klobukov.	10782-30
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva H. i
IZVANRFDNA TOLIKA!
Železna služinska patent postelja zložljiva, « ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne služ-be wia potujuče otobe stane tamo Dia 390.—. Razpošiljam po poštne-Dom povzetju.
tako uglcoa SLQ2EN
Lesena paleat postelja.
zložljiva, t tapeciramo madracom. zelo praktične. stan« samo D 280.
Pote« ima« veliko za-lofo	ft*1"
nog perje k* po D 48—. druga vrst kg po D 38—. čisto belo gosje kg po
D 110___ in čisti puh
kg po D 250.—. Razpošiljam po poStnem povzetju. Modroci punjenl t volnom (taneju samo
Din 750.—. L BROZOVIč. ZAGREB Illca 82.
Mlajšega
BrogertiSkega pomočnika
marljivega, poštenega sprejmemo za detajl in defekturo. Obširne ponudbe z navedbo plače in referencami na Medicinalno droge-rijo Cisaf i drug, Bati jaluka.	4250
Zac
Ta XJr.
O*, /»varoič^c «r
Borza dela v Beogradu
potrebuje nujno
monterja za stavne stroje v tiskarni, modistinjo za izdelavo modelov za klobuke,
knjigotržniškega pomočnika z znanjem francoščine in nemščine, strokovnjaka za mednarodno železniško tarifo z znanjem francoščine in nemščine, otroško odgojiteljico z znanjem nemščine ali francoščine, ravnateljico tovarne za izdelavo finih
otroških plaščev in džemperjev, otroško odgojiteljico z znanjem nemščine in poljščine, otroško odgojiteljico z znanjem angleščine in francoščine, dva monterja za nove zgradbe, poslovodjo za izdelavo asfaltnega tlaka,
specialista - tehnika za električne peči za taljenje, žarenje in kalje-nje,
godbenika za radio-orkester, strugarja v železniški delavnici.
Plača primerna sposobnostim in pripravnosti. — Ponudbe poslati na naslov:
Javna berza rada u Beogradu,
Miloša Pocerca br. 2. 4263
Pošljite ml tudi Vi
svoj naeiov da Vam po vem Vaše lastnosti is pisave. Za pojasnilo prilo žit* 2 Dia znamko. Dopise oa iglasni oddelek »Jutra« pod »Grafolog«. 9690-34
IHIIHIUI
OGLEDALA
vseh vrst, veUkosti m oblik
STEKLO
zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
. SPECTRUM D. D.
■ LJUBLJANA VT1 — Telef. 23-43 5 ZAGREB CELOVŠKA 81 OS1JEK
S
Mavnofcar Je dosla
velika pomladanska pošiljatev najlepših modemih čevljev sa gospode, dame in otroke. — P redno kaj kupite, oglejte si zalogo	4217
v trgovini žibert, Ljubljana, Prešernova ul
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani