St. 223. V Ljubljani, pondeljek dne 30. septembra 1918. Leto II. NAPREJ Mo Sipino^ sodo leinoiiratične stik Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. lirednlštT« tn npravništve r Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadsti. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošti t dostavljanjem na dom za celo leto K 42—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10‘50, za mesec K 3’50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. Inseratl: Knostopna pctit vrstica 30 ▼; pogojen prostor KI-—; razglasi in poslana vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije za list ao poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Bulgarija je obupala. Povsem nenadoma je prišla vest, da je solunska vojska predrla bolgarsko fronto ter da je takoj po porazu Bulgarija zaprosila v Solunu pogajanja in mir. Nehote se spominjamo ob tej priliki, da Bulgarija ni bila nikdar stanovitna zaveznica, marveč je zlasti v prav kratki dobi od leta 1908. že večkrat menjala zvezo sedaj s temi silami sedaj z onimi, kakor ji je to pač bolje prijalo. Leta 1908. ie Avstro-Ogrska anektirala Bosno in Hercegovino, Bulgarija pa je dobila Orientsko železnico s pomočjo monarhije. Takoj nato je stopila Bulgarija v balkansko zvezo s Srbijo in Grčijo, da prične vojno proti Turčiji in se je zavezala s Srbijo proti monarhiji, ruski car pa je bil določen za razsodnika med državami balkanske zveze. Po zmagi nad Turčijo Bulgarija ni hotela priznati cara za razsodnika in zopet se je zatekla k Avstro-Ogr-ski, ki ji je pomagala, kar je zlasti poostrilo nasprotje med monarhijo in Srbijo. In ob početku svetovne vojne ie- Bulgarija dolgo omahovala, kam bi sc priklopila. Šele po zmagah nad Srbi in Rusijo se je odločila za centralne države. Ko je pa bila premagana tudi Rumunija, je stavila velikanske imperialistične zahteve. Najprej je bila proti obnovitvi Srbije sploh; ta naj hi se razdelila med Avstro - Oorsko in Bulgarijo, pozneje pa je zahtevala vso Dobrudžo, kos grške Macedonije, velik kos Srbije z bogatim rudniškim timoškim ozemljem in glavnim mestom Nišem, zaradi česar sce; Demetrovič je v nji očrtal delo in vrednost K. Marksa . vo. Uvodni članki, ki se pečaj/*5 Pre*lecll,° "! izčrPlj.- vprašauji, so prav dobra informacij. “12?. ^ skih političnih vprašanjih; presojajo^0^1^«»"-ga, svobodomiselnega in demokratičnega vidika, v e,,j zadnjih številk (broj 34 od 31. kolovoza) je priobčil v Hr-vatski Njivi tudi sodrug V i 1 i m B u k š e g, članek »Kdo naj skrbi' za delavska stanovanja«. O tem sta v št. 26 in ski kmet ne razume inteligentnih imperialistov, dasi se je vojskoval dolgo vrsto let z vztrajnostjo, ne razume več te potrebe, razume jo temmanj, ker vidi, da je velik del prebivalstva za mir. Vse to prepričanje pa pospešuje poraz in obup, dasi trdijo v osrednjih državah, da to ni važen dogodek, in nemogoče je po takem dogodku, kakor je ponudba miru po porazu, zopet popolnoma dvigniti vojno razpoloženje. Trocki in Brest-Litovski mir. Leon Trocki, bivši komisar za zunanje zadeve, glavni zastopnik Rusije pri Brestovskih mirovnih pogajanjih in sedaj najvišji vojni komisar sovjetske republike, je izdal pred kratkim v Berni zanimivo knjižico naslovljeno: »Od oktobrske revolucije do Brestovskega miru«. Spis ima na sebi vse znake naglice in nervoznosti. In je bila knjižica res napisana v odmorih Brestovskih mirovnih pogajanj ter je namenjena v prvi vrsti nemškim delavcem. V predgovoru se izrazi Trocki prav odkrito glede na inodalitete pri mirovnih pogajanjih in pravi: »Kadar smo govorili s Kiihlmannom in Czerninom. je šla naša misel do naših prijateljev in sodrugov Karla Liebknechta in Trica Adlerja«. Predgovor je bil napisan ves v Brestu dne 25. februarja 1918. Ta zanimiva monografija vsebuje torej le dve prvi perijodi boljševiške vlade: Prevzetje vlade v svoje roke in konec vojne. Spis je poln revolucionarnega navdušenja in ima obrnjeno svojo ost zlasti proti nemškemu ali, bolje rečeno, pruskemu militarizmu. Najprej pripoveduje Trocki o progresivnem razpadu meščanskih in socialrevolucionarnih strank na Ruskem, od m.oPca do oktobra. Poglavitni in neodoljivi iinpuls so dobili boljševiki od vročega hrepenenja po miru, ki je vladalo v vrstah vojaštvu, ki je bilo sito vojne čez glavo. Iz okopov so prihajali v Petersburški sovijet dan na dan dc-legatje z vprašanji: »Koliko časa bo trajala še vojna, tega ne moremo več prenašati«. Obenem so pravili: »Vojaki na fronti vam pošiljajo potom nas tale »ultimatom«. A ko se do I. oktobra ne bo naredilo ničesar resnega za mir, bomo zapustili zakope in vse vojaštvo se bo vrnilo v zaledje«. Kakor rečeno: Ncodoljivo hrepenenje ruskega ljudstva po miru, je omogočilo boljševikom, da so prevzeli v svoje roke državne vajeti. A njihova prva in poglavitna dolžnost je bila, tla narede takoj nekaj praktičnega v svrho miru. Šest tednov ie poteklo v neploiTovitih razgovorili z entento v to. da bi še ententine velesile uvedle pogajanja v svrho splošnega miru. Boljševiki so dobivali v odgovor le žuganja. Zato so se maščevali s tem, da so publicirali tajne pogodbe med Rusijo in entento — in s tem, da so pričeli sami pogajanja za separaten mir z Nemčijo, dobro vedoč, da bodo pogoji za Rusijo trdi. Vse to je zakrivila v prvi vrsti ententa s svojim neumljivim postopanjem. Nemško izjavo, češ, da so centralne velesile pripravljene na mirovna pogajanja na podlagi samoodločbe narodov, je Trocki takoj pravilno presojal. Razumel ie, da je to le hinavska laž. Ruskim delavskim slojem so je pa zdela izjava državnikov centralnih velesil kot znak bojazni posedujočih slojev v centralnih državah pred eventualno revolucijo. Toliko večja je bila potrtost, ko se je pozneje pokazala nenasitna pohlepnost nemškega imperializma. Cemu je pravzaprav na svetu ta diplomacija tako lažnjiva in ki dela vedno narobe od tega, kar govori. Trocki tolmači tako dvojno igro Kiihlmannovo. Le-ta je vedel prav dobro, da je Rusija hrepenela po miru. Da omogoči boljševikom sklep miru. je sestavil neke površne demokratično dekorativne formule misleč, da se bodo boljševiki vsedli nanje, ne da bi protestirali proti prikritim in neprikritim željam nemškega aneksijonizma. Boljševiki so se pa zadovoljili skleniti pozneje mir pod še slabšimi pogoji, rajši kakor da bi se odrekli, obsoditi Nemčijo nad njenim postopanjem. Edina šaljiva nota pri Brestovskih pogajanjih je bil general Hofmanu. Boljševiki smo razumeli takoj, da na-pram burokratično-kurijalni logiki Kiihlmanna in hinavskemu cinizmu Czerninovem, je stala gola resnjca vseh pogajanj v militaristični brutalnosti generala Hofmanna. Ruska revolucija je podpirala vse, kar je bila prisiljena. Ona ni hotela narediti lepe geste in častno umreti. Raje se je zadovoljila s čakanjem ker je hotela pridobiti si na „asu Vojna poročila. Boji v Albaniji. Dunaj, 28. septembra. Uradno se razglaša: Na ita-liianski fronti nobe"ih Posebnih dogodkov. Na albanskem bojišču so odbile naše čete sovražne napade zapadno Ohridskega jezera na odseku, ki so ga prevzeli v obrambo Bulgari. Dunaj, 29. septembra. Uradno se razglaša: Na italijanski fronti nič novega. V Albaniji so se ob morski obali in pri Beratu izjalovili italijanski napadi . Nova velka bitka na zapadu. Berlin, 28. septembra. (Uradno.) Angleži napadajo v smeri na Cambrai in južno odtod. Francozi nadaljujejo svoje napade v Champagni, Amerikanci pa vzhodno Ar-gonov. Delni sunki in delni napadi med Ypernom n Scar-po, kakor tudi med Ailetto in Aisno so spremljavah velike napadalne operacije nasprotnika. — Armadna sku- 28 pisala gg. Gjermanovič in Ehrlich, ki sta povdarjala važnost zidanja delavskih stanovanj. Gjermanovič polaga največjo važnost in uspeh na zadružnem temelju, Ehrlich pa v tem, da podjetniki zidajo za svoje delavce hiše. Bttkšeg pa je mnenja, da je prva dolžnost občine, da zida delavska stanovanja kot svoje lastne hiše na svojih tleh, druga dolžnost pa, da podpira stremljenje potoni zadrug skrbeti za delavska stanovanja. — Zanimljivo je stališče Hrvatske Njive in njene skupine glede Narodne koncentracije. O tem pravi (str. 583): »Narodna koncentracija 11101 a biti falanga boraea jedinstvenih pogleda na naše na-mdno jedinstvo, a lie smije biti nikakva hermafroditska iNoiba koja dopusta svakojake separatističke tendence, • ici ove hibože ne škode«. Hrv. Njiva se je zato odločila za taktiko, da pobija vse, kar škoduje vstvarjanju jugoslovanske ideologije v našem narodu, vsled tega bojuje proti škofoma Mahniča in Jegliču ter proti klerikalnim zagrebškim »Novinam«, ker je mnenja, da naši narodni stva-ii škodujejo oni. ki hočejo verske razdore v narodu. Narodno jedinstvo se ne sme eksploatirati v nobene zasebne nan.cne! »H r v a t s k a Njiva« je res zauimljiv iu poučen tednik. Tiska se v Hrvatskcm stamparskent zavodu. Stane 36 kron na leto. V isti tiskarni v Zagrebu izhaja Zenski S v i j e t, mesečnik za kulturne, socialne in politične interese jugoslovanskih žen, ki ga ureja znana pisateljica Zofka K vede rov a. Dober list, napreden list. Vanj dopisujejo iu v njem sotrudujejo tako Hrvatiče kot Srbkinje in Slo-j venke. Slovenskega gradiva je bolj malo, če tudi je urednica sama Slovenka — ker je pri nas premalo žena, ki bi večkrat zapisale na papir, kar mislijo in čutijo, ter s tem otvorile nekako »žensko gibanje«. Pri nas na Slovenskem se le od časa do časa pojavi kaka žena, ki hoče nekaj, ali ker ni takoj uspeha, izgine in ž Ttjo tudi gibanje. Imeli smo »Slovenko«, »Zenski vestnik«, »Slovensko ženo« itd. — kakega ženskega gibanja, ki bi posegalo v življenje naroda z vso občutnostjo, takega gibanja ni... Niti toliko ga ni, da bi mogel »Narodni Svet« poklicati v svojo sredo nekaj zastopnic, ki bi reprezentirale organizirano ženstvo. Zofka Kvederova hoče ustvariti tako žensko gibanje na našem jugu. Želeti ji je — in mi to želimo! — obilo uspeha. Naj se ne ustraši, ovir in težav! Vitomir K o r a č izdaja socialistično smotro pod imenom »N o v o D r u š t v o«. Doslej so izšli trije zvezki prve knjige. V uvodnem članku prvega zvezka razlaga V. Korač kot urednik namen svojega lista. »Naša če smotra prema svemu torne biti sociološka, politička i kulturna. Zastupat čento podpunu slobodu mišljenja i diskusije, pa iu u punoj mjeri garantiramo svakom našem suradniku... Novo Društvo ima odredjen socialno politički pravac, iz-radjeuo sociološko gledište, jasan program i jasne ciljeve. Premila čeino osobitu pažnju posvetiti nacionalnom problemu. ne če naš list biti skladišto nacionalističkih fraza, več zdravog naeionalnog preporodnog rada. Nacionalni i soeialistički rad se po našem mnijenju nipošto ne izklju- pina kraljeviča Ruprechta in generala Boeltna: Sovražnik, ki je na več mestih izvršil sunek rncd Vpernom in Searpo proti našim črtam, je bil zavrnjen. Na obeh straneh cest,, ki drže iz Arrasa in Reronne na Cambrai, je navalilo po silnem topniškem ognju 16 angleških in kanadskih divizij. Ob obeh straneh Marguiona, med.Moeu-vresom in Arsincourtom ter med Ribccourtom in Villers-Guislainom sc je zrušil prvi naval sovražnika pred našimi črtami. Pri Inchi en Artois je sunil sovražnik na Bo-urlon, pri Haurincourtu pa na Flesquieres. Posrečilo se mu je tekom bitke, razširiti to vrzel in nas severno ceste Arras-Cambrai potisniti nazaj do črte Oisy le Verger-Hayncourt. Južno ceste smo držali zvečer po menjajočem se boju in po uspešnih protinapadih črto Bourlon-Ribe-court. Pred našimi postojankami med Ribccourtom in Villers-Guislainom so se izjalovili vsi sovražni napadi. Med Epehy in Bellicourtom smo odbili močne napade Angležev in Amerikancev. Po končanih bojih je bil sovražnik povsod vržen v njihove izhodne postojanke, pri Lcm-pire pa preko teh nazaj. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča in generala Galhvitza: Med Ailetto iii Aisno so bili zavrnjeni delni napadi nasprotnika vzhodno Vau-xaillona in zapadno Jouya. V Champagni so nadaljevali Francozi, vzhodno Argonov pa Amerikanci svoje močne napade. Francozi so v svojih večkrat ponovljenih napadih med Suippo in Aisno pridobili le malo tal. Napadi Amerikancev vzhodno Argonov so se ustavili južno črte Apiemont-Cierges. Montfaucon smo izpraznili radi preteče obkolitve. Preko Montfaucona in vzhodno odtod zaganjajoči sc napadi so se zrušili pred našimi novimi črtami. Francozi in Amerikanci so imeli tudi včeraj težke izgube. Včeraj smo sestrelili 33 sovražnih letal. Berlin, 28. septembra zvečer. Zapadno Cambraija, v Champagni in zapadno Mozc so se ponesrečili srditi sovražni napadi. Na Flanderskem so se med Dixmuide-nom in Lyso pričeli ljuti angleški in belgijski napadi. Berlin, 29. septembra. (Uradno.) Angleži in Belgijci so opustili napade v Flandriji ter napadajo v smeri na Cambrai. Francozi in Ameriknci naskakujejo v Champagni ter med Argoni in Mozo. — Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Od morske obali do Lyso ponoči ljut topniški ogenj, ki se je proti jutru stopnjeval do izredne sile. Angleži in Belgijci so napadli z močnimi silami na fronti Dixmuidene-Wuivergehm. Sovražniku se je posrečilo vdreti v naše pozicije in v našo artiljerijsko črto. Popoldne smo ustavili sovražno prodiranje. Napade na našo novo črto smo proti večeru s pomočjo došlih rezerv zavrnili. Višine pri VVitschaete so vkljub ponovnim naskokom ostale v naših rokah. Zapadno Cambraija smo vzeli našo ironto nazaj na črto Arleux-Aubigny-zapadno Cambrai. Gibanje naših čet se je izvršilo ponoči nemoteno od sovražnika. Proti poldnevu je sovražnik začel pritiskati za našimi zadnjimi stražami ter je z močnimi oddelki napadel severno in južno Cambraija. Bil je zavrnjen. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Med Ailetto in Aisno smo brez sovražnikovega uplivanja preložili našo črto za kana! Oise-Aisne. Uspešni spopadi zapadno Suippe. Med Suippo in Aisno ter med Argoni in Mozo je sovražnik znova napadel s premočnimi silami. Napadi so bili izredno srditi in so zahtevali ogromne krvave žrtve. Naše čete, ki stoje že več dni v silnih bojih, so izvojevale popolen obramben uspeh. Francoze, ki so na celi fronti med Suippo in Aisno ob uporabi mnogoštevilnih oklopnh vozov šestkrat ponovili napad, smo v srditih spopadih vrgli nazaj. Sovražnik je osvojil le Som-me-Py ter na nekaterih mestih vpognil našo fronto. V Argonih smo umaknili našo fronto na črto Binarville-Apremont. Amerikanci so navalili na črti Apremont-Cer-ges-Brieulles s ponovnimi napadi ter dovedli v boj nove čuju, več baš naprotiv: oni se nadopunjuju. Nema nacio-nalnog rada bez socialnog i obratno ... »Novome Društvu« nije do literarne parade ni hohstaplerije, več do Iz-punjenja jedne potrebe, što se davno več ospeča u socia-lističkirn redovima ...« Tako se predstavlja javnosti Novo Društvo. Res je, da je potreba socialističnemu jugoslovanskemu svetu, da se iz socialističnega stališča znanstveno premotriva velika vprašanja sedanje dobe. Ako bo »Novo Društvo« izvrševalo to nalogo, tedaj bo velike koristi za socialistično stvar. Dosedanjo tri številke prinašajo precej gradiva. Aktualna je študija V. Korača o »vojni in prehrani« (rat i prehrana), informativna je ona Hungaricusa o borbi za madjarsko volilno reformo; zanimljiv je tudi članek dr. A. Božinskega o »veliki zadači«, ki je »odgoj -socialističke svijesti«. V »Novem Društvu« je razprava o narodnostnem programu socialistične levice, referati o člankih v Kampfu »Marks ali Mazzini« — »Marks ali Radetzky« itd. itd. Neprijetno se dotika poznavalca hrvatskih razmer, da vidi v premnogih noticah preveč prozorno tendenco. »Novo Društvo« je sicer vsakega priporočila vredna revija. Naroča se na naslov: Vitomir Korač, Zagreb, Kači-čeva ulica 9/1 kat. Naročnina za 6 zvezkov 9 kron. — Naše knjižnice naj jo naroče in naši sodrugi naj jo čitajo pridno; dobili bodo marsikaj, kar jih bo napotilo na temeljito razmišljpvanje. __________________________ A- Gorš'e- divizije. Izvojevali so krajevne uspehe pri Apremontu in ! vzhodno Cergesa, kjer so našo fronto potisnili do gojzda Cunel in do Faysa nazaj. Nasi topniški oddelki so napadli sovražne kolone vzhodno Aire z velikim uspehom. Nad 150 oklopnih je bilo razstreljenih. V zračnem boju smo sestrelili 32 sovražnih letal in 3 privezne balone. Berlin, 29. septembra zvečer. Vzhodno Yperna novi boji. Ljuta borba med Cambraijem in St. Guenti-nom. Angleški naskok .ie bil zavrnjen. Tudi francoski in amerikanski napadi v Champagni ter med Argoni in Mozo so bili zavrnjeni. Sovražniku so se posrečili le krajevni upadi na obeh straneh Ardeuila. Turško vojno poročilo. C a r i g r a, 28. septembra. Na’ palestinski fronti trajajo boji za jezero Tiberija dalje. Na’ ostalih frontah nič posebnega. Politični pregled. Seja Jugoslovanskega kluba. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je dospel v soboto na Dunaj ter je konferiral popoldne z ministrskim predsednikom. O sporočilih, ki jih je dobil načelnik Jugoslovanskega kluba pri baronu Hussareku, bo poročal v plenarni sej kluba, ki sc vrši jutri dopoldne. V tej seji sc bo sklepalo o nadaljnji taktiki Jugoslovanske delegacije. Kronski svet na Dunaju. V petek popoldne se je sestal na cesarskem dvoru na Dunaju kronski svet, katerega so se udeležili pod cesarjevim predsedstvom vnanji minister grof Burian, oba ministrska predsednika baron Hussarek in dr. VVekerle, šef generalnega štaba baron Arz in vojni minister baron Stoger-Steiner. Kakor se v političnih krogih zatrjuje, se je v kronskem svetu razpravljalo o političnem in vojaškem položaju, ki je nastal vsled kapitulacije Bulgarije. Razgovor se je vršil tudi o izprementbah, ki so postale za monarhijo potrebne. Govori se, da je kronski svet se bavil s federalističnimi načrti. — Delegacije. Kakor se z Dunaja poroča, se prične ; zasedanje delegacij dne 10. oktobra. Vojni odsek avstrij- j ske delegacije je sklican na sejo za dan 8. oktobra. — Tržaški namestnik v soški dolini. Primorski cesarski namestnik Fries-Skene se mudi na potovanju v gornji soški dolini, da se pouči o položaju prebivalstva ter o obnovitvenih delih na Goriškem. — Prehrana Dalmacije zagotovljena. Kakor poroča hrvatsko časopisje, se ie banu Mihaloviču posrečilo, da ie v pogajanjih z avstrijsko in ogrsko vlado ter z vojaškimi krogi zagotovil prehrano Dalmacije v prihodnjem letu. Hrvatska je namreč prevzela nalogo, da s svojimi pridelki pokrije dve tretjini vse potrebščine Dalmacije. Vsled tega odpade kontingent za armado. Tako se bo izvozilo okolo 3000 vagonov krušnga žita iz Hrvatske, Dalmatinci računajo, da se je pretečeno leto s tihotapstvom dobilo iz Hrvatske približno 1000 vagonov. Ako bodo sedaj dobro funkcionirala prometna sredstva, potem dobe Dalmatinci za prihodnje leto dovolj hrane po normalni ceni. — Razbijanje shodov dr. Šmeralu. »Pr. L.« poročajo telegrafično iz Brna, da so razbili dr. Šmeralu shod, ki ga je imel v »Besednim domu« v Brnu. Sodrug Šmeral je hotel govoriti o »Nalogah delavstva in samoodločbi narodov«. Sodrug Šmeral je izjavil že v začetku shoda, da je vsa česko-slovanska stranka za češko državo. Ko je govoril pa o gospodarstvu in bodočih razrednih bojih po vojski, so začeli piskati in tuliti in s tem onemogočili sodrugu dr. Šmeralu shod. —■ Cehi izgnani z Reke. »Az Kst« poroča, da je dobilo doslej več čeških družin na Reki poziv, da morajo tekom osmih dni zapustiti mesto in da se bo zgodilo tako z vsemi Cehi. Zagrebškim »Novostirfi« pa se javlja, da so izgnali z Reke kratkomalo vse Cehe. Morebiti še doživimo, da »Magyar orszag« napove vojno vsem Cehom. — Avstro-Ogrska in balkanski dogodki. V parlamentarnih krogih se živahno razpravlja o izjavah vnanjega ministra grofa Buriana glede dogodkov na balkanskem bojišču. Splošno se priznava resnost vojaškega in političnega položaja. Prestop angleških čet na bulgarska tla je ustvaril čisto nov položaj. Posledice so v celoti še nepregledne tako za Bulgarijo kakor tudi za Turčijo. — Kapitulacija Bulgarije in centralne države. Eden vodilnih holandskih listov »Nieuwe Rotterdamsche Cou-rant«, razpravlja o dogodkih zadnjih kritičnih dni na Bulgarskem ter pravi: Aliiranci so očividno stopili pred Bulgarijo s ponudbo. Ker Nemčija topot ni mogla vojaško pomagati, je ponudba napravila večji vtis, kakor prejšnji poskusi spraviti Bulgarijo na stran entente. V komisiji, ki je odšla na fronto, da vodi pogajanja, je tudi ameriški diplomatični zastopnik v Sofiji. List pravi nadalje: Ce prenehajo Bolgari z bojem, je tudi I určija do-igrala svojo vlogo in vprašanje je, ali niso porazi v Ma-cedoniji in Palestini vzrok sedanjih dogodkov, ali pa tvo rijo del celotnega programa, z drugimi besedami: ah je poraz zlomil odporno silo Bulgarije ah pa ie bi a poiaz insceniran samo. da sc da Srbom prilika s pomočjo entente zopet zavzeti svojo deželo. Razni znaki govore za to. List razpravlja nato o političnih posledicah bulgarske kapitulacije za Avstro-Ogrsko in Nemčijo ter meni, da bi utegnila podonavska monarhija priti v zelo hudo stisko, katere posledica bi mogel biti končno podoben korak, kakor ga je storila Bulgarija. List pravi, da bi separatni mir Avstro-Ogrske tudi v slučaju nevtralnosti ogrožal Nemčijo z boka. Grof Burian je gotovo o dogodkih na Balkanu bolje informiran kakor berlinski krogi in zdi se, da je iineia njegova mirovna nota namen prehiteti dogodke v Bulgariji. — »Neue Freie Presse« prinaša senzaci-onelno vest, da so se že pred tedni vršila v Švici pred-pogajanja med entento in Bulgarijo. Kraljeva rodbina zapustita Bulgarijo. Ogrskim h-stom se poroča iz Sofije, da ie kraljevska rodbina odpotovala na kraljeva posestva na Ogrskem. Tudi o kralju Ferdinandu in prestolonaledniku poročajo, da sta zapustila Bulgarijo. Nemški vojni minister odstopi. »Neues VVicner Journal« je izvedel iz Berlina, da je nemški vojni minister von Stein, čegar delovanje je glavni odsek državnega zbora ostro kritiziral, nastopil daljši dopust, s katerega so ne povrne več na svoje službeno mesto. — Bulgari in Turčija. Iz Sofije se brzojavno poroča: Kralj Ferdinand je v dolgotrajni avdijenci sprejel turškega poslanika. Pri avdijenci je bil navzoč tudi ministrski predsednik Malinov. Poziv sodruga Kacleroviča. Švedsko mlado socialistično glasilo »Politiken« prinaša poziv srbkega sodr. Kacleroviča na srbsko vlado in skupščino na Krfu. Kaclc-rovič z žalostjo konštatira, da se nahajajo med nasprotniki ruske revolucije tudi Srbi. Ko ne more nastopiti v skupščini osebno, ker mu je vlada zabranila dostop na otok Krf, (sedaj se nahaja v Kodanju), pa na ta način poživlja kot socialistični zastopnik v skupščini vlado, da naj ne podpira ententine intrige, in njeno vmešavanje v rusko notranjo politiko. Po obširni razložitvi svojega stališča, poživlja vse demokratične stranke vojujočih se držav ,da naj delujejo kolikor mogoče na svoje vlade, da pride do konca temu ljudomorstvu. — Splošna vojaška obveznost v Ukrajini. Iz Kijeva poročajo: Ukrajinski ministrski svet sc peča z zakonsko osnovo, tičočo se splošne vojaške obveznosti v Ukrajini. Skupščina donske armade je odobrila temeljni zakon. Donsko ozemlje tvori samostojno državo, ki je osnovana na ljudski suverenosti. Vrhovna državna oblast in ustavodajno telo je armadna skupščina; vrhovna izvršilna oblast pa je v rokah atamana. General Krasnov je zopet izvoljen za atamana donske armade. — Orlando je konferiral s Clemenceaujem. Švicarski listi poročajo iz Lugana: Italijanski ministrski predsednik Orlando se je vrnil iz Pariza v Rim. Z ministrskim predsednikom Clemenceaujem je imel važen posvet o vojaških akcijah. Posveta se ie udeležil tudi maršal Foch. Dopisi. Iz Kapienberga. Dovoli cenjeni gospod urednik, da poročam o razmerah v našem trgu na Gornjem Štajerskem, kjer živi sedaj delavstvo raznih narodnosti in tudi lepo število Slovencev, bodisi civilnih, bodisi komaudira-nih vojakov. Življenje imamo tukaj precej slabo. Posebno nas pritiskajo naši predstojniki. Plače so srednje, a vendar boljše kot pa na Spodnjem Štajerskem. Delavske organizacije so prav lepo razvite, politična in strokovna. V drugi polovici meseca avgusta ie stavilo tukajšnje delavstvo na direkcijo zahteve zaradi izboljšnja plač. Firma je obljubila, a posledica te obljube je bila ta, da so prve dni meseca septembra vpoklicali k vojakom predsednika strokovne organizacije in obenem je firma popolnoma zatajila, da bi ji bila organizacija predložila zahteve zaradi plače. Nato je izbruhnila dne 5. septembra ob 1. popoldne stavka. Vse delavstvo je zapustilo delavnice, razen vojaškega delavstva dveh tukaj komandira-nih kompanij. Stavka je bila dne 9. septembra končana na obljubo, da se urede delavske razmere. 1 ret ji dan stavke, namreč v soboto dne 7. t. m. delili so po tovarni letake krščansko-socialne organizacije, v katerih so opominjali voditelji te organizacije delavce, naj se ne dajo preslepiti socialnim demokratom in naj začno vsi, ki so že v stavki, zopet delati, ker vendar vedo, da jim delodajalci hočejo samo dobro. No, opravili niso nič. Zahteva plače izročila se je c. kr. pritožbeni komisiji v Leobmi. Takrat je bila vložena tudi pritožba graških kovinarjev. 0 kateri pa so že 21. t. m. pričeli obravnavati, dočitn so nam sporočili rz Leobna, da sc mora obravnava za par tednov odložiti. V soboto, dne 21. t. m. se Je vršil protesten shod, na katerem ie poročal sodrug Pichler. Delavstvo je bilo zaradi odlašanja zelo ogorčeno. Zahtevalo je splošno stavko. Sprejela se ie resolucija, da se čaka do 1 oktobra in niti uro dalje. Ako ne bo stvar ta dan rešena, ne prevzame zastopstvo delavstva nobene odgovornosti več. Kako bo, bom že še poročal V splošnem je, kakor sem že omenil, organizacijsko življenje prav živo. Delavstvo se pridno zbira v senci rudečega prapora svobode, se zaveda, da smo ljudje, ki izpolnujemo s vole dolžnosti proti delodajalcem, a zahtevamo tudi odločno svoje pravice. Posebno mladina je navdušena, gi acijo vrši najbolj mladina. Krasno je pogledati pred shodi, kako neustrašeno in neumorno agitirajo med svojim, vrstniki kakor tudi med starejšim delavstvom za udeležbo. Pri shodih v društveni dvorani vidiš veliko število mladine moške in ženske. Sem naj b. prišla naša slovenska mladina .tukaj bi našla izgled, kako naj bi neustrašeno nastopala, da bi gledala bolj mirno v bodočnost. Slovenci. ne pustimo se osramotiti od naših tovarišev drugod! Tukajšnje delavstvo pa tudi rado čita, mlado in staro, vsak čita svoj delavski časopis. Z veseljem čitajo »Ar-beiterwille«, »Arbeitcr - Zeitung«. Z veseljem obiskujejo delavsko knjižnico in premišljeno čitajo naše socialistične knjige. Vse drugače je tukaj kakor na Spodnjem Štajerskem. Vsako drugo nedeljo se peljem v Celje, kjer agitiram med tovariši. A s kakšnim uspehom? Za časopis »Naprej« še kdo obljubi, a knjige, te so jim predolgoča-sue. Rajši čita indijanske in detektivske povesti. Tudi ita-janski sodrugi pridno kupujejo svoj »Lavoratore«, ki sc ga proda tukaj vsak dan okolo 160 iztisov. Samo izmed Slovencev ima en sam sodrug naročen »Naprej«. Pride sem tudi nekaj »Slovenskega Gospodarja« in »Slovenskega Naroda«. Pregovarjal sem že marsikoga, naj si namoči »Naprej«. No, volja je. tukaj bi ga kupovali, a naročiti, no, nekaj mi jih je obljubilo, da store to drugi mesec. Sploh se Slovenci tukaj malo brigajo za organizacijo, ali so celo proti njej. Tako nimamo pri nemških in italijanskih tovariših nič kaj preveč zaupanja. Upam, da bodo na Spodnjem Štajerskem Slovenci še boli zavedni kot do sedaj, da tako popravijo, kar tovariši v tujini zanemarjajo. Oglasim sc že še, ko bo kaj novega. Dnevne vesti. Poljski večer. Gospa Gabrijela Zapolska slove kot odlična poljska romanopiska in dramatičarka. Baš sedaj izhajajo njena izbrana dela v nemškem in češkem jeziku in njene drame igrajo po slovanskih in vseh drugih največjih odrih. Naše gledališče se je odločilo, igrati njeno satiro »Moralo gospe Dulske«. v ponedeljek, 30. t. .m. V glavni vlogi g. Dulske igra zopet po štirih letih pri nas ga. Berta Bukšekova. Nanovo sc predstavi gdč. Mila Sari-čeva v ulogi Mjelje, ki je absolvirala dunajsko dramatično šolo in je bila že angaževana na nemških odrih v Briksu in Bielitzu. Simpatično ulogo ima gdč. Ljuba Marjanovič-Markova, v ulogi Hesje pa gdč. Vera Danilova. Koketno ulogo .luliaševičeve igra ga. Ksenija Longhenova, ki nastopi prvič na našem odru. Ga. Juvanova nastopi v ulogi botre, v glavni moški ulogi Zbischka pa g. Peček. Nema uloga Felicijana je poverjena g. J. Povhetu. Režijo vodi upravitelj drame g. H. Nučič. — Zasebni uradniki in uradnice, udeležite polnoštevilno sestanka, ki;l a Ud. Begunec ne more iti pogledati niti na polje niti v goz alj kam drugam, ker ni varen pred minami, ki S° Tnvih^ tCn,eneposPravljene. Posebno v tirolskih -° n i'f Kil,° ° < °krat d°gaia. Iz Inomosta zopet poro-da " b,la X "»lovih pr, Buchensteinu 5e- va pri nabiranju malin. V demletna deklica, Louisa Costo tem majhnem okraju je bilo ubitih dos^r^^dem domačinov. Čudno je to ze vendar, da ne morejo poslati oddelka vojakov, ki bi to preiskali in s tem preprečil tiadaljnc nesreče. Saj je v Avstriji mogoče... — Požar na Dolenjskem. Blizu Žužemberka ife gorelo minuli teden na posestvih Ul- čarja in Kmeta. Zgoreli sta dve hiši in nekaj kozolcev. Delavske zahteve pred pritožbeno komisijo v Celovcu. l>ne 25. t. ni. je razsojala pritožbena komisija v Celovcu o razlitih zadevah in pritožbah rudarjev v Grmi, Možici lin na Lesah. Delavstvo v Orni in Možici je zahtevalo vsled draginje 100 odstotkov zvišanja plače in 50 odstotkov zvišanja dravinjskih doklad. Po zadnjcim štrajku u'e Unija zvišala delavstvu plače isamo za 33:!/io odstotka. Komisija je zahtevo ddlavcev glede zvišanja plač odklonila, ker je Uhitia zvišala 'plače za 33 tri desetine odstotkov. pač pa je razsodila, da jim gre povišanje za 80 odstotkov. Glede odškodnine za ‘stanovanja je razsodila, da imajo dobiti tisti delavci, ki ne dobivajo stanovanja, na mesec zato oženjeni 6 K, neoženjeni 3 K.-Glede beda za S 1154. je razsodila, da ni kompetentna za splošno razsodbo. Delavstvo s tako nizkim zvišanjem plač 'Ob tej draginji rti in ne more biti zadovoljno, . — Deiavska demonstracija v Mariboru. 1 >ne 27. t. im. ob desetih dopoldne so delavci v delavnicah južne železnice v Mariboru ustavili delo. Korporativna so šli na to pred okrajno glavarstvo demonstrirat. D epu tac tja. katero je vodil delavski tajnik Zupan, je šla k voditelju okrajnega glavarstva, dr. Kramerju, in je zahtevala več krompirja, moke, /mesa in masti. Delavci zahtevajo tudi pojasnila, kam gredo živila, ki jih nabavljajo pri kmetih, a jim jih poberejo na železniških postajah. — Iz obupa nad življenjem. V Trstu je s/ko-čila 99letna Gliviera Basisole z drugega nadstropja svojega stanovanja na cesto, si razbila lobanjo dn je bila na unestu mrtva. Uboga starka je bila brez sorodnikov in dobrih Hudi ter je trpela poleg tega veliko pomanjkanje. Tudi ta greh pade na vest današnje družbe. — Rekvizicija sena in slame na Koroškem. S Koroškega mam pišejo: Letos bomo še večji reveži, kar se tiče sena in slame, kakor smo l^li »laini. Govore, da zahteva vojaščina še enkrat toliko sena in slame kot je zahtevala lani. Že itak nam za domačo potrebo silno primanjkuje sena, sedaj pa zahtevajo kar 300.000 metrskih stotov sena im slame. — Škandalozna malomarnost. Za delavce v Možici na Koroškem je bilo določenih tritisoč jajoe. Toda, mesto da bi jih bili primerno razdelili med delavstvo, so rili imeli naložene v skladiščih, da so se kvarili in končno tudi pokvarili. Dobrih je ostalo le še 400 jajec, ki pa jih tudi nočejo razdeliti med ljudi, temveč je izšel razglas, da se razdele šele s 1. oktobrom. To je neverjetno gospodarstvo, posebno spričo tega. da ljudi c nimajo česa jesti, zaradi »ši-meljna« pa se imoratfo pokvariti cele zaloge jedil. — Častnik, kakršnih je malo. »Moravsko - šlezsky Dennik« poroča: Na nekem kolodvoru v bližini Svinova se je zgodil nedavno dogodek, katerega ne vidimo mnogokrat. Dva stražnika sta konfiscirala ženam skromne zaloge, ki so si jih te po mnogournem trudu in za zadnji denar pridobile. Zastonj so bile vse prošnje in jok: srca stražnikov sc niso dala omehčati. Ves ta dogodek je pa opazoval od daleč neki stotnik. Ko je videl žene obupno jokajoče, je pristopil k stražnikoma, jima pokazal svojo legitimacijo in rekel: »Stražmojstei^ha mojo odgovornost vrnite tem ženam vse konfiscirano blago! A gospodom, ki so vas sem poslali, recite, da naj preskrbe ljudstvu najprej vse potrebno, potem pa naj gredo konfisci-rat!« In obrnjen k jokajočim pravi: »Zene, vzemite si svoje stvari!« Nato je salutiral in odšel hitro v vlak... Koliko pa imamo še takšnih častnikov?! — Delavcem listje od zelja in gnile glave! »Narodni Politika« je prinesla inserat, v katerem se ponujajo tovarnam listi in gnile zelnate glave, ter perje od korenja, kar na vagone. Ponudbe z navedbo cene naj se pošiljajo J. Pivu v Lysi n. L. Zelene zelnate liste,"silile glave in perje od korenja naj tovarne izdelajo v živila in s tem »nadomestkom«, ki bi ga še prešiči ne jedli, naj sc hrani delavstvo. Gospoda si gotovo ne bo kupila take krme. V Avstriji so ječe prenapolnjene s »političnimi zločinci« in z ljudmi, ki so kradli radi lakote. A nesramnež, ki ponuja tovarnam za izdelavo hranil gnilo svinjarijo, ta hodi doslej še prosto po cestah. — Kmetica je slekla ženi srajco. »Ostravsky Den-nik«, torej meščanski list, prinaša naslednje karakteristično poročilo: V neki občini na Ostravskem je prišla ena izmed zabrezških gospa pri »rekvirirauju« krompirja v kmetiško posestvo. Kmetica ji je odvrnila, da krompirja ne da za denar; mogoče ga pa da, če bi imela gospa kaj v zameno... In ko je zagledala pri govorjenju čipke od srajce, ki so gledale pri vratu ven, je zahtevala srajco. Ko jo ie pa dobila, sc ji ie zdelo to za 10 kg krompirja premalo, ter je zahtevala in prejela tudi denar... Dobesedno slečena žena se je vračala jokaje iz. ekspedicije, in sedaj jo je ustavil, k vsemu še orožnik, češ, kaj da nese ! in zakaj da joče. »Dala sem zadnjo srajco za par krom-j pirjev in sedaj mi vzamete še te,« je zastokala in mu vse povedala. Orožnik se je vrnil ž njo k posestvu, in je odredil, da sc ji vrne i srajca l denar ter rekel, da naznani celo stvar... Žalosten dokaz brezsrčnosti kmetov... — Nemški kurs. V Novem Jičinu imajo že vrednost mark. Tamošnji knjigotržec Enders je izdal brošuro in naznanja, da jo pošilja, če se mu -pošlje — 35 pfenigov. Torej pregovor, ki ga imajo Nemci o prebivalcih Novega Jičina iu ki pravi: 99 Juden tmd cin Zigeuncr, inachcn noch nicht eiiicn Neutitscheiner (99 judov in en cigan še ne zadostuje za cuega samega Novojičinca), je pravilen. Častniki morajo biti navdušeni za smrtno kazen. Poslanec Stribrny je vložil meseca julija t. I. v državni zbornici interpelacijo naslednje vsebine: Z odlokom vojnega ministrstva, dne 24. junija 1918, je bilo odrejeno, da smejo biti v častniškem zboru pri prekili sodiščih izključno le aktivni častniki. Poleg tega je bilo predpisano, da je treba ugotoviti pri imenovanju .. častnika v preko sodišče njegovo naziranje glede smrtne kazni, da ne pridejo k sodišču častniki, ki so načelno nasprotniki smrtne kazni. K temu pripominja interpelacija: Ta odredba krši načelo objektivne namestitve pri sodiščih, ki je vendar temeljni pogoj urejene justice. Razen tega je označena v odredbi neopravičena nezaupljivost napram rezervnim častnikom. Ministra vprašamo, je-li pripravljen, takoj preklicati odredbo. Zadnje vesti. Pred sestankom parlamenta. Dunaj, 29. septembra. V usodnem trenotku se sestane jutri poslanska zbornica. Takoj početkom seje bo ministrski predsednik baron Hussarek podal vladno izjavo o aktualnih vprašanjih vnanje in notranje politike. Debata o vladni izjavi bo trajala več dni in se bo zlasti razpravljalo tudi o mirovnem vprašanju. Poslanec dr. Neumann je prijavil za prvo sejo poslanske zbornice naslednji predlog: Predsedstvo poslanske zbornice se naproša, da parlamentom vseh vojskujočih se in tudi nevtralnih držav predloži povabilo, naj bi se predsedniki iu podpredsedniki parlamentov sestali v nevtralnemu kraju, ki naj se določi, v svrho, da se prične obvezen razgovor o temeljih splošnega miru. Drž. poslanec Grafenauer — pred sodiščem. G r a dec. 28. septembra. Pred vzkliicnim sodiščem graškega nadsodvšča se ie vršila obravnava o prizivu slovenskega državnega poslanca Grafenauerja z Brda pri Šmohorju. Divizijsko sodišče v Celovcu je obsodilo Grafenauerja zaradi motenja javnega miru na pet let težke ječe. Ta obsodba .ie bila potrjena. Po trinajstmesečnem zaporni je bil Grafenauer vsled amnestije oproščen, a izgubil je svoj državnozborski mandat. Njegova krivda obsega tri točke, med temi je prva, ker je rekel, da bi raje videl, da zmagajo Rusi nego naši. Zagovornik dr. Eisler pravi, da se mora obtoženec smatrat s polnim pravom kot žrtev krivice. Državni pravdni k^ dr. Amschl se izreka za oprostitev od prve točke obtožbe '(zaradi Rusov) in za oprostitev plačila troskov, ostali dve točki pa vzdržuje; ne predlaga kazni petih let, ampak krajšo. Sodišče je Grafenauerja obsodilo na šest mesecev, ker je bil pa že nad eno leto v ječi, se mu to zaračuna v kazen, ki je s tem prestami. (Graška »Tagspost« poroča, da je bil Grafenauer obsojen na 16 mesecev. Op. uredn.) Nujno posvetovanje čeških poslancev. Praga, 29. septembra. Dr. Kramar je povabil danes člane narodnega odseka in češkega svaza na nujno skupno posvetovanje. Češki listi priobčajo poziv, v katerem se glasi med drugim: Z ozirom na evropsko situacijo poživlja predsedstvo češkega zvaza vse češke poslance, da odidejo nemudoma na Dunaj, kjer je njih navzočnost nujno potrebna. — Praški listi so poživljali prebivalstvo, da se mirno zadrži povodom vaclavskega dneva. Pravkar nastajajo svetovnozgodovinski dogodki naj-večje dalekosežnosti. Naj narod ne izgubi razsodnosti. Nova fronta na Balkanu. Dunaj, 28. septembra. Vojaške priprave proti sedanjim uspehom entente na Balkanu so v polnem teku. Nemške in avstroogrsike pomožne čete bodo 'ustvarile novo fronto. Eliten tn e čete svojih uspehov doslej niso izpopolnile. Bolgarske čete so se zedinile z našimi četami v Albaniji in ne stoje več pod bolgarskim poveljstvom. General Todorov se je obrnil na nemško armadno poveljstvo za nadaljna navodila. Vpad enitentnih čet v Bolgarijo še ni dosegel strategičnih posledic. Je-li mogoča nova inacedouska fronta? Bern, 29. septembra. Znani vojaški kritik Stegc-maiin izjavlja v »Bundu«, da je nova macedonska fronta mogoča le tedaj, če so na razpolago zadostna nemška ojačenja in če ta lahko z boka napadejo enteutno armado. Le na ta način je mogoča vpostavitev macedonske fronte. Novi poveljnik bulvarske ironte. Dunaj, 29. septembra. Na čelo bulvarskih čet. ki bodo nadaljevale boj proti ententi, se je postavil bivši vrhovni poveljnik bolgarskih armad v srbsko - bulgarski vojni leta 1913., general Savov, /a poveljnika avstro-ogrskih čet, odposlanih Bulgarjji na pomoč, je imenovan general Pflatizer-Baltin. V Nemčiji še ne obupavajo. Beri lin, 29. .septembra. Na imerodarinili mestih se položaj na Balkanu nikakor ne presoja pesimfetiano. Katastrofa se bo vojaško še lahko zajezila. Nemške in avstirocffrske čete, ki so na potu, so tako močne, da zamorejo ustaviti prodiranje ontentnih čet, kii ne šteieiio nad 200.000 mož. Neresnične so vesti, da ie bolgarski vrhovni poveljnik postopal spoirazumno1 z Maiinovom. Ni se bati, da bi srbsikio zasedeno' ozemlje prišlo v ijevaniost; istotako je vsaka nevarnost za Ogrsko izključena. Nevarnost za Sofijo bo kmalu cdstramjena. Vkljub temu, da je bolgarsko' odposlanstvo že odpotovalo, se tu nadejajo, da Bolgar'!« prenagljeno Malinovo postopanje še popravi. Dve bulgarski dcviziji položili orožje. Dunaj, 28. septembra,- Iz diplomatičnih krogov sc poroča: Armada entente, ki je pričela ofenzivo, je štela le 150.000 mož, dočim so bile nasprotne sile-močnejše. Toda dve bulgarski diviziji sta položili orožje in tako se je entciitni armadi posrečilo prebiti bulgarsko fronto. Malinov namerava strmoglaviti kralja Ferdinanda. Beri i n , 29. septembra. »Berlimer Tage-blatt« poroča iz Sofije, da namerava Malinov kabinet strmoglaviti kralja Ferdinanda in na ta način -n gladi ti pot 'mirni poravnavi z entento. Vladna skupina Malinova je popravljena odpovedati se osvofenemu srbskemu ozemlju, zahteva pa ikot kompenzacijo znaten del turške posesti v Evropi. V bolgarskih vladnih krogih upajo, da bo mogoče na toj podlagi doseči mir z entento. Malinov postopal v soglasni s pristojnimi faktorji. Sofija. 29. septembra. Bolgarska brzojavna agentura poroča: V nasprotju z nemškim’ poročilom, da je ministrski predsednik Malinov glede premirja postopal na lastno pest, se izjavlja na pristojnem bolgarskem mestu, da ;e ■ Malinov storil svoje koiralke v popolnem soglasju s pristojnimi državnimi faktorji. Nemške čete v Soiiji. Dunaj, 28. septembra. »8. Ulir-Abendblatt« javlja iz Sofije, da so včeraj ponoči prispele nemške pomožne čete v Sofijo, kjer so bile sprejete z velikim navdušenjem. Ententni pohod na Balkanu. Dunaj, 29. septembra. Macedonsko bojišče. Italijansko generalnoštabsko poročilo: Dne 25. t. m. so prodrle naše čete v zvezi z aliiranci do črte Dučinj-Vrbiani-Malo. Sovražnik se je trdovratno upiral, toda na vzhodnem pobočju dragišečkih in babskih gora, smo ga energično napadli, porazili in razpršili. Naše kolone so odbile sovražne zadnje straže in zasedle prihodnji dan Kruševo. Dne 27. t. m. so zavojevale ves gorski masiv, ki se dviguje med Crno in voliške dolino. Dosegli smo ce-. sto Monastir-Kičevo. London, 28. septembra. Srbsko poročilo: Srbi so dosegli 26. t. m. Radovišče in prišli v Veles, k.ier so ujeli mnogo sovražnih čet, branečih trdnjavo. Nato so nadaljevali svoj pohod proti Stipu. Tudi tu so napravili ogromno število, po večini nemških, ujetnikov. Atene, 27. septembra. Grške čete, ki skupno operirajo z angleškimi, so prišle do veleškcga mostu in se polastile ceste, ki vodi v ozemlje severno Dojranskega jezera. Ententa odklanja premirje z Bolgarijo. London, 28. septembra. Reuterjev urad poroča iz Pariza: Vrhovni poveljnik aliiliiranili anmad v Maeedoniji ie francosko vlado obvestil, da je bolgarski parlamenter zaprosil, naj počiva orožje 48 ar v sviiio, da se ‘omogoči prihod d veli odposlancev bolgarske vlade, ki se nameravata pogajati o pogojih premirja 'in miru. Vrhovni poveljnik ie odgovoril, da ne more dovoliti nobenega premim, pač pa je pripravljen. sprejeti odposlance bolgarske vlade, ki bi se s pravilninni pooblastili in v spremstvu čas triiik ov-par I a m e n t e rjev oglasili na angleški črti. Fntentiii pogoji za prenune. London, 29. septembra. Routorjev urad i>oroča, da se angleški odgovor na bolgarski predlog glede premirja krije z odgovoiom vi-1 lovnega vojaškega poveljnika. Angleški odgovor izjavlja, da se vojaške operacije ne (morejo ustaviti. Anglija obvešča bolgarsko vlado, da u mir mogoč le tedaj, če se Bolgarija v popolnem loči od Turčije ter od Nemčije in Avstroogrske. Zavezniške vlade zahtevajo garancijo za varstvo vojaških operacij im proti nastopanju nemških čet v Bolgariji. Ureditev balkanskih razmer se pridrži splošni mirovni konferenci. Sedaj gre za to, da se izključi vsaka možnost na-da lin ega ogrožanja s s trami bolgarske armade in vsaka uporaba bolgarskih čet v prilog centralnim državam. Bolgarija mora izprazniti vse od njenih čet zasedeno ozemlje izven bolgarskih državnih mej. Ce Bolgarija teh pogojev ne sprejme, je izključeno vsako premirje pod drugimi pogoji. Tudi Turčija za separaten mir. D n n a j, 28. septembra. »Neues NVicner Journal« prinaša iz ententnega časopisja vest, da bo vsled bulgar-skega poraza Turčija pripravljena skleniti separaten mir z entento. Wilson o zvezi narodov. London, 28. septembra. Predsednik VVilsom je izjavil v Novem Torku na predvečer svobodnostnega posojila med drugim naslednje: Konec ne more biti pobotanje z interesi, temveč popolnoma nedvoumno sprejetje načela, da so interesi najšibkejšili ravno tako sveti kot oni najjačjih. Le to razumemo pod trajnim mirom. Aliiranci so soglasno mnenja, da ni rno-sroče skleniti miru s centralnimi državam] na podlagi kake kupčije, ker so se ž njimi že pogajali in jih opazovali, kako so se pogajali tudi z drugimi, namreč v Brestu-Litovskem in Bukarešti!. Cena za trajen mir'je nepristranska pravičnost in nepogrešljivo sredstvo zato je zveza narodov, ki temelji na pogodbah, katere bodo obvezne. Ustanovitev zveze in ugotovitev njenih namenov morata tvoriti bistveni del mirovnih pogajanj. Kraljevska komedija na Finskem. H e 1 s i n g f o r s, 28. septembra. Deželni zbor je imel danes na dnevnem redu novo volitev predsedstva, čigar dosedanji predsednik in drugi podpredsednik, oba republikanca, sta bila izključena iz predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen profesor Ingrnan, 'starofinec, za prvega podpredsednika Ahmavara, ml tdofir.ee in za drugega podpredsednika Šved Schvberg-son. Pri včerajšnjem posvetovanju mladofinske deželnozborske frakcije je prišlo med monarhističnimi in republikanskimi frakcijskimi član: do soglasja glede sestave svobiodoiniilselneiše ustavne osnove, ki naj se izvrši še pred volit-vdjo kralja. Predlog holandskh socialistov. Haag, 29. septembra. (Uradno.) Linknop, Konthek, Ravenstevn in Krovt. člani socialno demokratične stranke in socialistične stranke, to je socialnorevolucionarnih strank, so predlagali zbornici, naj ta odgovori na prestolni govor. V uvodu svojega predloga izjavljajo: Vlada naj zve, da zahteva revolucionarno in delavsko prebivalstvo Holandske, da se postavijo člani/ odstopiivše vlade pod obtožbo in naj oe nemudoma naznani, kako hoče usmeriti vlada svojo notranjo in zunanjo politiko, da odpomore vedno rastoči prehranjevalni stiski širokih mas. i Tudi poslanec Troelstra ie vložil drugi zbor- ! niči predlog za odgovor na prestolni govor. Hertling in Hintze odpotovala v glavni stan. Berlin, 29. septembra. Državni kancler grof Hertling in državni tajnik v. Hintze sta si- > noči odpotovala v nemški glavni stan. Zveza s Sofijo še pretrgana. D iin a j, 29. septembra. Direktna zveza s Sofijo ie j še "pretrgana. Dunaj ie še vedno navezan na poročila, ki j jih pošilja Malinova vlada. Ženska ^olilna pravica na Holandskem. Haag, 27. septembra. Korespondenčni urad poroča: M a roli and in drugi so vložili v drugi zbornici predlog za spremembo volilne pravice v smislu uvedbe aktivne volilne tva-vioe za ženske, Predlagatelji opozarjajo, da je u-- edba postala še nujnejša, neadkbnljiva, od-kat ie dovolilo prebivalstvo ženskam pristop v vse reprezentativne korporacije. Kot temiin za uvedbo aktivne ženske volilne pravice s < določili 1. januar 1922. Srbska vlada v Bitolju. Ženeva, 28. septembra. Srbska vlada je svoj uradni sedež z otoka Krta premestila v Bitoli Aprovizacija. S seje mestnega aprovizačnega odseka, dne septembra l<;i8. V smislu zadnjega sejnega sklepa je bilo podano poročilo o uvedbi centralnega klanja. Potem ko jc mestna aprovizacija sk-lenila ustnoviti centralno klavnico. sc sedaj oglaša sc deželno mesto za vnovcevaujc živine in reklamira centralno klanje zase. Poslalo je mestni aprovizaciji dopis, v katerem kratkomalo naznanja, da bo začelo s 1. novembrom oddajati mestni aprovizaciji mesto živine meso. Po obšrni debati, v kateri se jo povdarjalo. da spada centralna klavnica med tiste neobhodne naprave, v kateri mora imeti mestna občina iz javnih interesov absolutno pravico do svobodne samoodločbe, se izreče odsek za takojšnjo rešitev tega nujnega vprašanja ter sklene, da mora ostati centralno klanje v rokah mestne občine. I udi mestna občina graška je uvedla centralno klanje v svojem lastnem delokrogu. Naproša sc c. kr. deželna \ Iada, da takoj skliče deželno komisijo za promet z živino, katere izvrševalni organ je deželno mesto /A klavno živino, da se tako reši zadeva v prilog konsu-mentov, kater.lt zastopnica je mestna občina. Odsek sklene sklicati posebno anketo ter povabiti k njej tudi ljubljanske mesarje, tla se po možnosti najde pot, kako bi bilo centralno klanje izvesti v zadovoljnost konsumentov in prizadete obrti. — Popolna omejitev prometa z nahrbtniki je zelo težko zadela prebivalstvo. Mestna občina je najodločneje protestirala proti tej krivici prehranjevalnega urada na Dunaju, vendar protesti do danes še niso našli nobenega odziva. Le to je dovoljeno, da sme posameznik prinesti v mesto brez vsakega transportnega dovoljenja v nahrbtniku do 10 kg krompirja. Ce ima kdo več kot 10 kg krompirja v nahrbtniku se mu ga neobzirno zapleni. Krompir za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo krompir v torek dne I. oktobra t. 1. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: Od 8. do 9. št. 1 do 100, od 9. do 10. št. 161 do 320, od 10. do 11. št. 321 do 480,. popoldne od pol 2. do pol 3. št. 481 do 640, od pol 3. do pol 4. št. 641 do 800, od pol 4. do pol 5. št. 801 do 960, od pol 5. do pol 6. št. 961 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja. Kilogram stane 34 vinarjev. Pripraviti ie treba drobiž. Petrolej za obrtnike. Obrtniki, ki imajo več kakor enega delavca in ki rabijo v svoji delavnici več kakor eno luč, in ki so že vložili letošnje leto vprašalno polo za petrolej ,se vabijo, da se zglase zanesljivo dne 3. in 4. oktobra od 8. do 12. dopoldne v veliki dvorani na magistratu, kjer dobe obrtniške karte za petrolej (»O«-karte). Kedaj se bode dobil petrolej na O-karte se objavi v listih. Obrtniki, ki letos še niso vložili vprašalne pole za petrolej, naj se zglase dne 5. oktobra dopoldne v veliki dvorani na magistratu, kjer dobe vprašalne pole za petrolej. Kdor ne pride pravočasno, naj sam sebi pripiše izgubo petroleja, ker se bode petrolej, ki je na razpolago takoj razdelil. Vsak obrtnik mora prinesti s seboj tudi rudečo ali zeleno legitimacijo na katero dobiva krušne karte. Aprovizacija južne železnice. V torek, dne I. oktobra se prične mesečna delitev po sledečem redu: Od 8. zjutraj in brez presledka do 4. popoldne po navedenih številkah: torek od štev. I do 600, sreda od štev. 601 do 1200, četrtek od štev. 1201 do 1800, petek od štev. 18(11 do 24110, soboto od štev. 2401 do 3000, pondcl.rek od štev. 3001 do 3600, torek štev. 3601 do konca. Konsumente se vljudno prosi, da se natančno držijo reda, in da prinesejo vreče za moko s seboj. Krompir se bode delilo naprej. Izdajatelj In odgovorni urednik Josip P e t c ] s n. Titk »Učiteljske tiskarne« v Ljubllard. Ljubljana Frančiškanska ul. 6, reglstronana zadruga a omejeno zaveso. Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za ... shode in veselice. Letne zaključke Najmodernejša uredba x» tiskanje Sistov, knlifl, brošur, Stereotipna- —* kitograffija, za- Rudaril pozor! == Rudar iz Trbovelj ali Zagorja, ki bi hotel menjati službo z rudarjem v Fohnsdorfu, naj to naznani J. Hribovšek, Bevško št. 51, Trbovlje. Tesari za samostojno delo sposobna ISCe Se uradnica za uradovanje v nekem društvu. Plača po dogovoru. — Nastop takoj. Ponudbe je poslati na upravo »NAPREJA“.