Spadlztone In ibbomneito postom Poštnina platana t gotovini M 1 c 1 Prezzo * Cena Ur 0>50 Stev. 161 V Ljubljani, v ponedeljek, 19. julija 1943-XXI TLeto VIII. Izključna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega in tujega mw.. Izvora] Unione Pubbliciti ttaliana S. A, Milana | Uredništvo In iprstsi Kopitarjeva 6, Ljubljana § | Bedaztane, Ammlntstrazionei Kopitarjeva L Lnbtana g Concessionaria escluviva per la pubblidtd dl provenienza ttaliana ed esterai Union« PubbliciU Italiana 8. A. Milana Bollettino No 1149: Aspra lotta in Sicilia Un sommergibile e un piroscafo af-fondlfi, un incrociatore colpito e uno m centi ia to; 28 velivoli disfrutfi II Quartier Generale dele Forze Armatc co-munica: La violenza della lotta e ancora aumentata intorno ad Agrigento. Sotto l’urto di prepon-deranti forze blindate le truppe, clic in questi giorni avevano valorosamente difes _ la cit ta, sono state costrette a ripiegarc su posizioni piii arretrate. Ad Oricnte della Sicilia reparti aerci delFAsse hanno agito anche ieri con successo colpcndo con siluri e con bombe navi mercan-tili e da guerra di vario tonnellaggio. Sei velivoli sono stati distrutti da cacciatori tedeschi. Unita navali avversarie boinbardavano a piu rinrese la cittii di Catania; il fuoco delle batterie terrestri colpiva un incrociatore e in-ccndiava un cacciatorpediniere. N a poli e stata nuovnmente e ripetuta-mente attaccata da grosse formazioni di_ qua-drimotori: sono segnalati ingenti danili nei quartieri centrali e periferici; in corso di accer-tamento le vittime. La difesa contraerea della u\ajjnqqB ‘ispaid a ijuo-id ijuoa.iojui uoa ‘uRj3 10 bombardieri; altri 8 precipitavano a seguito in combattimenti con la nostra caccia. Minori azioni di spezzonamento e di mitragliamento sono state effettuate qnesta notte sni din tor ni di Napoli e su Littoria e C i a m p i n o. Durantc lo incursioni di cui hanno člato notizin 11 bolletino No. 114? e 1148 risultano distrutti, oltre a quelli gia indicati, 4 velivoli di cui uno caduto n Sud Ovest di Ivrea c tre nel territorio di Genova, sotto il tiro delle arti-glierie localj. Negli ultimi due giorni non sono ricntrati alle basi 5 nostri aerei. Motosiluranti italiane, in ricognizionc offen-siva nelle acque della Sicilia Orientalc, colavano a picco un piroscafo da 9 mila tonnel-late. Un sommergibile e stnto affondato in Mediterraneo dalla torpediniera comandata dal capitano di corvetta Silvia Cava da Bois-sano (Savona). Le perdite finora accertate fra' le popola-zioni civili, a seguito delle incursioni citate dai bollettino Nr. 1148 e. 1149, sono le seguenti: Reg-gio Emilia 6 morti e 20 feriti, a Napoli 12 monti e 84 feriti, a Nola 9 morti e 12 feriti, ad Afra-gola 4 morti e 10 feriti, Rocca Rainola 10 morti e 10 feriti. Vojno poročilo 1149: Zagrizen boj na Si Ena podmornica in en pranik potopljena, ena križarka zadeta, en rušilec zažgan, 23 letal uničenih Italijansko uradno vojno poročilo št. 1149 pravi: Silovitost boja okoli Agrigenta je še narasla. Pod pritiskom dosti močnejših oklepnih sil so čete, ki so te dni hrabro branile mesto, bile prisiljene umakniti se na postojanke, ležeče bolj v ozadju. Vzhodno od Sicilije so osni letalski oddelki tudi včeraj nastopali z uspehom ter s torpedi in bombami zadevali trgovske in bojne ladje različnih mer. Nemški lovci so uničili 6 letal. Nasprotnikove pomorske cdinice so večkrat bombardirale mesto C a t a n i o. Topniški ogenj s kopnega je zadel eno križarko in zažgal en rušilec. Veliki oddelki štirimotornih letal so znova večkrat napadli Napoli. Poročajo o ogromni škodi po osrednjih predelih in po predmestjih. Število žrtev ugotavljajo. Mestna protiletalska obramba je z naglimi in točnimi posegi zbila 10 bombnikov. Drugih 8 je treščilo na tla po bojih z našimi lovci. Manjši napadi z zaži^al-nimi bombami in z obstreljevanjem iz strojnic so bili izvedeni nocoj na okolico Napo-lija, na Littorio in Ciampino. Med napadi, ki o njih govorita vojni poročili 114? in 1148, kaže, da je bilo poleg tistih letal, ki so bila že omenjena, uničena še 4 druga letala, od katerih je pod streli krajevnega topništva padlo 1 jugozapadno od Ivreje, 3 pa na področju Genove. V zadnjih dveh dneh se 5 naših letal ni vrnilo na oporišče. Italijanske motorne torpedovke so pri napadalnem ogledu v vodah vzhodne Sicilije na mestu potopile 9.000 tonski parnik. Torpedovka, ki ji poveljuje korvetni kapitan Silvio Cava iz Hude bitke so se razvnele tudi na južnem odseku Sovjetski napadi pri Krimskaji, oh IUjusu in Bonču niso rodili uspehov — Trdi obrambni hoji pri Orlu — Uničenih je bilo 415 oklepnikov in 127 letal — Siloviti hoji na Siciliji Hitlerjev glavni stan, 19. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Bitka na vzhodnem bojišču sc je včeraj razširila tudi na južno bojišče in j(! v celoti pridobila na silovitosti. Na kubanskem mostišču je sovražnik zaman nadaljeval svoje napade proti višinskemu sklopu zahodno od Krim-skaje. Po močnem topniškem ognju so prešle sovjetske čete na bojišču ob Miusu in Doncu k napadu. Njihovi poskusi, da bi z močnimi_ pehotnimi in oklepnimi silami prodrle bojno črto, so se ob trdovratnem odporu naših čet ponesrečili. Protinapadi za odstranitev majhnih krajevnih vdorov so,v teku. Na področju pri Orlu se težki obrambni boji nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Včerajšnji dan je bilo skupno uničenih 415 sovjetskih oklepnikov. Letalstvo je z oddelki bojnih letal in letal V.a bližnje polete poseglo v težke obramne boje kopne vojske in je prizadejalo sovjetskemu letalstvu s sestrelitvijo 12? letal hude izgube- Naloge in zahteve Španije v sedanji vojni Govor generala Franca na seji špaske Falanga Madrid, 19. julija, s. Na seji sveta španske Falange so generala Franca pozdravili z velikimi demonstracijami. Po poročilu, ki ga je o delu tega odbora podal minister za dela Giron, je svet odobril dvoje odlokov, od katerih se prvi nanaša na volitve županov, drugi pa na ureditev dela po občinskih uradih. Takoj nato je spregovoril general Franco, ki so ga navzočni navdušeno pozdravljali z vzkliki »Franco, Franco!« Omenil jo, da je Falanga sklenila, naj so svet sestane vsako ieto na dan pred obletnico ustanovitve slavnega gibanja, da se pokloni onim, ki so padli za obnovo Španije, ter da so se od 18. julija 1936 dalje domoljubne težnje španske vojske zlile s krepostmi španskega naboda in je tako nastala v Španiji politična in duhovna edinost. General Franco je potem dejal, da Španci ne smejo pozabiti na preteklost, da ne zabredejo znova v polom ter da je treba povabiti vse Špance, naj pretehtajo svojo vero in svojo zavednost, to pa zato, 'ker tuja propaganda — je nadaljeval — rada potvarja resnico lalangistič-nega gibanja in zanikuje narodni preporod. Treba se je spomniti _ je poudaril general Franco —, da je samo avtoritarni režim lahko rešil domovino iz razvalin, ki so jih prinesli črni dnčvi svobodnjaške monahije po republikanski dobi, in da je falangizem bil in ostane avtoritarna oblika vladavine. Potem je poudarjal nujno potrebo, da fa-• langistično gibanje bolj ko kdaj koli budno stoji na straži, zakaj nevarnosti, ki groze narodom, so se zaradi vojne še povedale. Dejal je, da si zdaj nihče ne sme delati kakšnih utvar. Kapitalistični svobodnjaški sistem je izginil za vselej in se ne bo mogel nikdar ve c vrniti, ker so se narodi preveč močno strnili, da branijo pravično stvar. Vojne pospešujejo stvar-jalni in razvojni postopek narodov — jc P°" udaril Franco —, postopek, ki je prišel tako daleč, da so narodi spoznali komunistično nevarnost. Španija ved.no določneje in natančneje spoznava to nevarnost. Komunizem je še zlasti nevaren v časih stiske, in se je v Španiji razvil v dobi staske leta 1934 do 1936. General Franco se je nato vprašal, kaj bi nastalo iz Evrope, če bi evropski narodi podlegli in bi sc komunizem razlil cez celino, potem pa je poudaril, da na boljše viške namene z Evropo, Afriko in Azijo gledajo z veliko zaskrbljenostjo vsi državni noglavraji. Vendar pa — je dejal —, Španija lahko jasno gleda v svojo bodočnost, saj se zaveda svoje moči. | Falangistično gibanje pomeni pravično rešitev narodnih vprašanj na duhovnem, gospodarskem, političnem in socialnem področju. Končno pa je Franco še pristavil: »Mi se ne vmešavamo v notranje zadeve drugih' narodov in zahtevamo, da drugi spoštujejo to, kar je Španija ustvarila s svojimi žrtvami. Španija zavrača svobodnjaštvo, toda sodeluje pri uprav-janju držve in špnski narod zares čuti vodstvo tako na duhovnem kakor na gospodarskem in socialnem področju.« Omenjal je nato spletke nekaterih starih politikantov, ki so bili v službi svobodomislecev in so delali vedno po navodilih iz tujine. Tam so se rodile vse zarote in izdajstva nad Španijo. Franco je dejal, da takšne spletke, ki jih navdihujejo izseljeni svobodomisleci, španske vlade prav nič ne skrbe. Omenil je nato, da je pred letom dni zapovedal, da imajo vstop v falangistično vrste vsi, ki si v preteklosti niso nakopali hude odgovornosti, seveda, če so pripravljeni sodelovati pri narodni obnovi. Poudaril je, da to dovoljenje še ne pomeni kakšne upravičenosti za špekulacije v tujini, ki bi delala na to, da bi se spet povrnilo tisto, kar ne bi bilo v skladu s stvarnostjo sedanjega trenutka. Izjavil je, da bo vlada z vsemi silami podpirala falangistično gibanje, nato pa svoj govor končal z besedami: »Ne dovoljujemo, da bi kdo spravljal v nevarnost našo vero, obstoj naše domovine in enotno narodno politiko.« Njegov govor, ki so ga poslušalci večkrat ustavili z vzkliki, so na koncu pozdravili z mogočnimi manifestacijami. Zborovanje se je končalo z vzkliki: »Franco, Franco!« in s himno »Obličje k soncu«. Ponoči je bil napaden sovražni železniški oskrbovalni promet. _ .ut Tudi na sicilskem bojišču so boji pridobili na silovitosti. Pod pritiskom močnih oklepnih sil jc bilo mesto Agrigento izpraznjeno. Letalstvo je izvedlo uspešne napade proti sovražnim četam in ladijskim ciljem ob vzhodni sicilski obali. Potem ko so nemška lovska letala preprečila poskus severoameriških bombniških oddelkov, da bi napadli severnozahodno Nemčijo, jc napadlo sovražno letalstvo nizozemsko ozemlje. Z bombnimi zadetki na stanovanjske okraje mesta Amsterdama je utrpelo prebivalstvo znatne izgiibe. Sestreljenih je bilo 10 sovražnih štirimotornih bombnikov. Pet lastnih lovskih letal pogrešamo. V jutranjih urah 18. julija so bile nemške lahke poihorske enote ob nizozemski obali ponovno napadene od sovražnih brzih čolnov. Pri tem je bil en sovražni brzi čoln zažgan. Na nemški strani ni bilo nobene izgube. Posamezna sovražna letala so včeraj in v E rctckli noči priletela nad nemško ozemlje, ve izmed njih sta bili sestreljeni. Berlin, 19. julija, s. Po 14 dneh, odkar se je razvnela velika poletna bitka na vzhodnem bojišču ter teden dni po bojih na Siciliji berlinski listi v nedeljski izdaji natanko obravnavajo ves vojaški položaj. »Volkischer Beobachter« je povzel uspehe, ki jih je os dosegla na obeh bojiščih, ter pravi, da je nemško orožje na vzhodu nasprotniku prizadejalo kar fantastične izgube, zagrizena obramba sicilskega otoka pa je zapletla v boj velikansko sovražno bojno in prevozno brodovje ter letalske roje. Glasilo »rjave hiše« nato omenja silovite izgube trgovskega brodovja, ki so jih morali An- Boissana (Savona) je na Sredozemskem morju potopila 1 podmornico. * Do zdaj ugotovljene izgube med civilnim prebivalstvom zaradi letalskih napadov, ki jih omenjata vojni poročili 1148 in 1149, so naslednje: v Reggio Rmilia 6 mrtvih in 20 ranjenih, v Napoliju 12 mrtvih, 84 ranjenih, v Noli 9 mrtvih 12 ranjenih, v Afragoli 4 mrtvi in 10 ranjenih, v Rocca Lainola 10 mrtvih in 10 ranjenih. Pričevanje o sovjetskem preganjanju duhovščine Odesa, 17. julija s. Neki ruski župnik je dramatično popisal, kako Sovjeti preganjajo duhovščino. Dejal je, da je GPU duhovnike stalno zasliševala in jih na vse načine mučila. Nekemu svečeniku so deset dni in noči onemogočali, da bi spal, nekega drugega pa so prisilili, da je bil na nogah več dni, dokler se ni nazadnje onesvestil. Ti duhovniki so potem izginili in o njih ni bilo mogoče zvedeti ničesar več. Mnogo duhovnikov, ki jih je GPU obsodila na prisilno delo, je zaradi krutega postopanja z njimi pomrlo, še preden so prišli v koncentracijska taborišča. Ameriški nameni glede podpiranja »osvobojenih« narodov Buenos Aires, 17- julija, s. Ameriški državni podtajnik in ravnatelj, ki je dodeljen tako imenovanemu »odboru za pomoč in preosnovo osvobojenih države, Sayre, je imel v Baltimoru govor, v katerem je dal značilno priznanje, ko je dejal, da Združene ameriške države, ne jamčijo za vzdrževanje in podpiranje »osvobojenih« narodov v dobi, ki bi po mnenju Savreja utegnila trajati neskončno dolgo. Nekaj pomoči — je končno pripomnil v tolažbo — bi »najbolj zaslužno« prebivalstvo vendarle lahko dobilo, če bi to zahtevali posebni politični razlogi. gleži in Amerikanci utrpeti že v prvih dneh (več ko 300.000 ton, ki jih je treba še prišteti k ladjam, potopljenim po nemških podmornicah; te so namreč v pnd polovici julija potopile dvakrat toliko sovražnega trgovskega brodovja kakor v mesecu juniju). List »Deutsche Allgemeine Zeitung« poudarja, da velika ozemlja, iztrgana sovražnemu vplivu ter priključena Evropi, danes razvijajo koristno delo v prid Evropi, tako da njena usoda ni več odvisna od posameznih vojnih dogodkov, .pač pa hudo slabijo nasprotnikovo moč. Do istega zaključka je prišel list »Berliner Borsenzeitung«, ki zatrjuje, da sovražnik zdaj nabira sile pol sveta in da jih mora vreči v boj, še preden je na Siciliji prišlo do odločitve. To in pa dejstvo, da je nagli nemški protinapad zadržal in ohromil veliko boljševiško poletno ofenzivo, je najbolj značilno za ves trenutni položaj. Nemški tisk o praznili naperili angleške in ameriške propagande Berlin, 18. julija, s. V poročilu, ki je bilo objavljeno včeraj popoldne, se nemška poluradna agencija bnvi z velikimi, a brezuspešnimi sovražnimi napori po skrajnem razvitju propagandne gonje, ki sc splošno označuje kot živčna vojna. Nasprotno s treznimi poročili pristojnih organov sil osi se sovražnik po sistemu, Italijanski odgovor na Rooseveltov in Chnrchillov oklic Rim, 17. jul. s. Hudi boji, s katerimi italijanski narod obvladuje vdor, so prvedli Churchilla in Roosevelta do tega, da skušata s politično ofenzivo po bližnjici obiti oviro italijanskega odpora. Dejstvo, da bo treba osvojiti italijansko ozemlje s pomočjo izčrpajoče, nevarne in zelo dragocene invazije, gotovo ni privlačno za vrhovni poveljstvi Anglije in Amerike, ki morata naglo nekaj storiti, ker tekmujeta v htrosti z Japonsko in Nemčijo glede novega oboroževanja in novega načina bojev. Očitno je, da bi bila v tem trenutku vdaja Italije zelo po godu Londonu in Washing-tonu, in sicer iz mnogih razlogov, ter bi bila za Anglosase ključ do zmage. Seveda Anglosasom prija misel, da je treba napraviti iz Italije veliko strateško in oskrbovalno oporišče za naskok na Evropo in da bi radi uporabljali italijanske železnice, italijanska pristanišča, italijansko žetev, italijansko industrijo potem, ko so izželi francosko limono in limono francoskega kolonijskega imperija. V nesrečo za Churchilla in Roosevelta pa pametni in z izrazitim čutom za stvarnost obdarovani italijanski narod v vsej globini doumeva prepad uničenja, nečastnosti, ponižanja, oropanja ter bede, v katero bi London in Washington vrgla Italijo. Ko je Churchill iznašel prispodobo o palici in korenju, govoreč o Italiji, je pozabil, da se obrača do najbolj plemenitega in inteligentnega naroda na svetu. Sldep talijanske vlade, da takoj sporoči po tisku in .radiu narodu poslanico Roose- velta in Churchilla, jasno pove Angliji, Ameriki in ostalemu svetu, da obvladuje v Italiji vlado in narod edina narodna misel. Zgodovinska naloga Italijanov gotovo ni v tem, da bi se dali izčrpati od Anglosasov n da jim prepustijo domovino in njena vojna oporišča. O bizkrcanju v Siciliji so se Italijani sami po sebi pobratili v obrambni volji, da zajeze vdor, in v ofenzivni volji, da poženejo tujca s svete zemlje domovine. Nočejo biti zasedeni, teptani in izropani od požrešnega in rokovnjaškega tujca. Sleherni politični ali diplomatski manever, ki s tem ni v skladu, je odločno in neizprosno obsojen, da se zjalovi zaradi neutemeljenosti bedastih in smešnih poizkusov V ostalem se v Londonu Rooseveltove in Churchillove izjave strogo kritizirajo. Ta dokument bo prišel v zgodovino kot manifest o palici in korenju. Trgovska pogodba med Bolgarijo in Madžarsko Budimpešta, 16. julija. AS. Med Bolgarijo in Madžarsko je bila podpisana trgovska pogodba, ki velja za eno leto. Pogodba določa obseg trgovske izmenjave med tema deželama. Madžarska bo Bolgariji dobavljala zdravstvene proizvode, prejemala pa bo iz Bolgarije tobak in kurivo ki ga jc pričel med poljsko vojno in nadaljeval med vojno na Norveškem in na Balkanu, vdaja netočnemu opisovanju, ki postaja že naravnost groteskno. Vse to kaže, da gre sedaj za to, da se ustvari v državah Osi posebno duševno razpoloženje, dočim je šlo v prvih časih za to, da se preslepijo narodi, boreči se ob Angliji, in pripravijo do tega da prelijejo zadnjo kapljo krvi za angleško stvar. Sovražnik pa tudi objavlja kakšen je resničen položaj na Siciliji. Kmalu se je namreč pokazalo, da je izkrcanje Anglosasov pričetek podjetja, ki bo stal vdor-nika ogromnih naporov in krvavih izgub. Prav tako tendenčne so sovražne vesti o borbah na vzhodni fronti. Govorijo o sovjetskih prodorih, ki jih nikoli ni bilo, o gladko izmišljenih izgubah, ki spravlja jo celo nevtralne liste do blazne misli, da sc lahko vsej nemški vzhodni fronti pripeti katastrofa. Kmalu bo očitno, pravi poročilo DNB. da so bili mnogi žrtev tega gigantskega bluffn navzlic pouku, ki bi ga lahko posneli iz prejšnjih propagandnih manevrov angleške, ameriške in sovjetske znamke. Glede tako zv.ane Rooseveltove in Churchillove poslanice italijanskemu narodu pripominja DNB, da ta novi sovražni manever kaže, da se Anglosasi že zavedajo, da ni mogoče ukloniti sil osi samo z vojaškimi sredstvi, ter upajo, da bodo dosegli svoj cilj z lažjo in sleparstvom. S političnega stališča je to otročja kampanja. Vesti 19. julija 'Za novega predsednika nemško-italijanskega društva je imenovan nemški državni minister in voditelj Hitlerjeve pisarne Otto Meissner, ki je znan kot ena najodličnejših osebnosti v Nemčiji. t Sovjetske oblasti v Mezopotamiji so zahtevale od Angležev premestitev poljskih edinic, ki so še ostale na perzijskem ozemlju, ker je zadnje čase prišlo do spopadov med Poljaki in sovjetskimi vojaki. Birmovanje v Begunjah in Cerknici Ljudstvo je g. škofa povsod ljubeznivo sprejelo in pozdravilo kot svojega očeta Cerknica, 19. julija. Sobota in včerajšnja sončna ter lepa nedelja sta bili za Begunjce in Cerkljane praznik. V faro se je pripeljal na birmovanje škof dr. Rožman, ki ga ie vse ljudstvo, zlasti pa mladina z veseljem pričakovala in pozdravila kot svojega očeta in pactirja. Begunjski fantje so se za ta dan posebno pripravili in postavili. Od 15 do 30 m visoki mlaji so se ponosno dvigali ter kraljevali nad vsem prostorom od cerkve in šole ter že od daleč s svojimi kronami in venci oznanjali veliki begunjski farni dan. Dekleta so imela prejšnji teden mnogo dela, da so lahko tako krasno olepšala begunjsko cerkev in se pripravila z mladino na sobotni sprejem g. škofa. Birmanskim slovesnostim, katerih se je udeležilo izredno mnogo ljudstva ne le iz Begunj, temveč tudi iz okolice, so begunjski cerkveni pevci dali še slavnostnejži izraz s svojim lepim petjem. Zakrament sv. birme je prejelo okrog 300 otrok iz Begunj in okolice. Popoldne se je g. škof odpeljal v Cerknico, kjer so ga pričakali 'številni cerkniški krajevni predstavniki in odličniki, pozdravili pa občinski komisar g. Turšič, v imenu mož g. Tone Ponikvar, belo oblečena deklica pa je g. škofu pri sprejemu izročila šopek rož. Ob 9 zvečer so cerkniški in drugi pevci priredili pod vodstvom g. Košnika g. škofu podoknico in zapeli nekaj lepih pesmi, kakor »Hej, juhej, čez gore ravan«, »Je pa krajčič posvava«. G. žkof je bil tega počaščenja posebno vesel in se je nato dolgo časa očetovsko in ljubeznivo pogovarjal s pevci in drugimi Cerkljani, ki so prav tako prišli k podoknici, da ga pozdravijo. Včerajšnji dan pa je bil še posebno lep in sončen. Kakor da bi nebo hotelo varovati naše malčke, ga je nebeški Oče prav pri dopoldanskih birmanskih slavnostih prepredel z drobnimi oblački, da so blažili vroče sončne žarke, Blagoslov zakramenata svete birme je prejelo nad 250 birmancev, ki so nestrpno čakali simboličnega škofovega udarca na lice. Vse mlado in staro se je zbralo pri teh slovesnostih, ki ostanejo vsakomur v spominu na mladostna in srečna leta, ko so jim botri kupili ure in drugo. Med botri je bil tudi 93-letni g. Janez Ronko iz Cerknice. Seveda pa so prevladovali mladi botri, zlasti botrice. G. škof se je poslovil od nas že včeraj, vendar je ostala v naših srcih njegova očetovska tolažilna beseda, ki nas bo vse bodrila k dobremu in lepemu. Ribiško življenje ob Gruberjevem prekopu Od kamenitega, pred več kot sto leti še lesenega Karlovškega mostu čez Gruberjev prekop nizdol tja do zatvornic in naprej od za-tvornic proti Kodelievmu se je zdaj v teh vročih poletnih popoldnevih razvilo prav živahno in mestoma veselo športnoribišlco življenje. Mnogi ljubitelji trnka in tudi taki, ki niso bili poprej poklicani v ta lepi, človekove živce pomirjajoči šport, so začeli ob Gruberjevem prekopu loviti ribice, ki imajo v tej vodi, zlasti pa v bližini mestne klavnice še mnogo hrane in se zlasti ribe krmijo s krvjo in raznimi #odpadki, ki prihajajo iz klavnice. Ribiči eo zdaj začeli loviti v prekopu ribice in vztrajno hodijo popoldne po več ur stat na razna primerna mesta, od koder^ mečejo svoie dolge trnke v vodo in lepo slede trnku, da bi privabili in vlovili kako ribo kot priboljšek k večerji. Že pri Karlovškem mostu je navadno zdaj na betonskem obronku po več ribičev, ki si podajajo roko in skušajo biti deležni Petrovega blagoslova. Ta pa je zelo redekl Tam pri mostu stoji vsako popoldne po pet in več ribičev, ki se zabavajo in lovijo kline, belice in druge ribice. In na mostu se_ zbere pisana in živanna družba opazovalcev, ki z radovednostjo zasledujejo vsak mig in mahljaj vsakoga ribiča. Kritični opazovalci^ pristavljajo primerne opo*mbe in z velikans.kim veseljem pozdravijo ribiča, ki postane. tako srečen, da je na svoj trnek vjel ribico ali tudi ribo. Drugi pa modrujejo in komentirajo lov na vse mogoče načine, kaJcor n- pr-: »Uboge ribice! Kako morajo biti previdne, na se morejo izogniti tem nevarnim trnkom, ki jih kar mrgoli v vodi.« Smrt naSega rojaka. V soboto, dne 26. junija je po kratki in težki bolezni, spravljen z Bogom, izdihnil v Beogradu svojo blago dušo Franjo Horvat, cerkveni slikar iz Maribora. Pokojnika so spremili k večnemu počitku na beograjsko novo pokopališče v nedeljo, 27 junija ob 17. uri popoldne. Sveta maša zadušnica zanj je pa bila v beograjski stolni cerkvi Kristusa Kralja v sredo, dne 30. junija ob sedmih zjutraj. Preostalim naše iskreno sožaljel Nesreče. V Št. Jurju pri Celju se je v mizarski delavnici Jožefa Trepanca zgodila nesreča, pri kateri je Franc Antolinc iz Gribelj izgubil kazalec na levici. S kolesa je padel 51-letni uradnik Franc Ferk s Pobrežja in si poškodoval nogo. V nekem mariborskem podjetju je 31-letna delavka Marija Škerlova z roko zašla v pletilni stroj, ki ji je hudo poškodoval prste, 10-letna učenka Angela Korenova iz Dobrovcev je skakala ob potoku in si je pn padcu zlomila roko. Ponesrečence so pripeljali v mariborsko bolnišnico. 62-letni posestnik Karel Strašek iz Nove vasi pri Celju je v hlevu krmil živino. Pri tem ga je vol podrl na tla, tako da si )e Strašek zlomil nogo. 24-letni Avguist Prislan iz Braslovč si ie pri delu hudo poškodoval nogo. Janez Mileč iz Škofje vasi si je na motorju zlomil nogo in več reber. Pri delu na polju si je zlomil nogo 18-let-rii Stanislav Bučar. V velenjskem rudniku si je zlomil roko 35-letni Franc Kuranta. Ponesrečence so pripeljali v celjsko bolnišnico. V mariborsko bolnišnico pa so pripeljali 43-letnega nameščenca Franca Klausnerja iz Velenja, ki se je pri padcu s kolesa hudo potolkel na glavi. Nesreče. 35-letnemu kovaču Jožefu Huzarju iz Maribora je padla 200 kg težka železna plošča na nogo in mu jo popolnoma zmečkala. V Gornji Kongoti je padel 27-letni zasebnik Lizelot namer po stopnicah in si je zlomil levo nogo. •.■.▼AN DINBl V soboto, ko /je bilo najbolj vroče v letošnjem poletju, saj je toplomer dosegel v senci popoldne +29.8 stopinj, ponekod celo nad 30 stopinj C in je vladala povsod huda 6opara, je bilo zlasti zelo živahno pri Karlovškem mostu. Ob mostni ograji se jo zbirala velika množica gledalcev. Ribiči pa so lepo flegmatično metali trnke v vodo. Pravijo, da so imeli nekateri še majhno srečo in so odnesli domov nekaj rib za dobro večerjo s solatico. Seveda ne more in tudi ne sme vsakdo loviti v Gruberjevem prekopu, ker so še vedno v veljavi ribolovske postavo in druga ribiške pravila, ki jih sveto in vneto varujejo pravi in športno vešči ribiči. V sedanjih časih je ;pač postal Gruberjev prekop tako rekoč nekak El-dorado za vse ribiče. » Ribiči imajo še veliko srečo, da jih prav redko dež napere. Podnevi, zlasti ob popoldnevih je navadno zelo vroče, le proti večeru, ko se vsi ribiči že spravijo domov, včasih nekoliko pomoči, toda splošno so naši ribiči z vremenom dokaj zadovoljni. Tako se je zdaj začel ob Gruberjevem prekopu v teh vročih poletnih dnevih razvijati ribiški šport, kateremu so se poprej posvečali mnogi ljubitelji in gojitelji raznih vrst rib, ko so navadno zanajali v razne čiste in mrzle planinske vode in so bili zelo izbirčni, kajti lovili so samo lepe in okusne postrvi, zamotavali pa navadne kline in drugo ribice, ki jih je zdaj vsakdo vesel, zlasti na krožniku pri pogrnjeni mizi. Druga letošnja žrtev Ljubljanice V soboto je bilo 6ila lepo in vroče sonce je pripekalo, da je bilo veselje. Kdor ja le mogel, je pohitel k bregovom Ljubljanice, Gradaščic® ali kakšne druge vode, da se v hladni vodi malo ohladi. Razumljivo je, da je bilo ob bregovih kakor v panjih. Kopalcev se je kar trlo; kopališki prostori so bili zasedeni do zadnjega kotička in kdor ni dobil vstopnice je moral na drugi breg, kjer se je zasidral na prostem. Med številnimi sobotnima kakor drugodnevm-mi kopalci je tudiNprecej vojakov. V soboto pa je smrtna kosa posegla po enem izmed njih. Med številnimi sobotnimi kopalci, ki 60 plavali, so biii tudi vojaki. Enemu izmed njih je kar naenkrat postalo menda slabo, zakrilil je le z rokami in že je izginil v globino. Tisti malokateri, ki so ga videli, kako je izginil s površja, so zavpili in že se je nekaj najpogumnejših kopalcev pognalo v vodo, da rešijo nesrečneža. Pa je bil njihov trud zaman. Nesrečneža niso mogli najti. Voda ga je potegnila vase. Ko je bilo vsako upanje, da bi ga še živega rešili zaman, so se podali na iskanje druge letošnje smrtne žrtve naše mirne Ljubljanice. Vzeli so čoln in nekaj dolgih drogov in brskali po dnu, če bi naleteli na ubogega utopljenca. Potem so vzeli še velik splav Ljubljanskega športnega kluba, kamor je moglo še več iskalcev, pa je bil ves njihov dolgi trud zastonj. Voda je nesrečneža nesla naprej. Šele drugi dan so ga našli čisto na drugem kraju, kjer pa so ga iskali. Ves dogodek, od utopitve pa do iskanja, je opazovalo veliko kopalcev, ki so globoko sočustvovali z usodo nesrečnega vojaka, kateremu je usoda določila, da bo počival na ljubljanskem vojaškem pokopališču. Malo zaetm ko je Ljubljanica zahtevala svojo drugo letošnjo žrtev, pa bi skoraj utonil spet nek mladenič ob sotočju Malega grabna in Ljubljanice. Tega pa je tok zanesel v pregloboko vodo, on sem pa ni znal še plavati. Tega so kopalci hitro Nov komunistični zločin Na Pokojišču so komunisti ustrelili kmečkega fanta, ki je šel z očetom na košnjo Borovnica, dne 19. julija. • Ljubljanski komunistični propagandni laježi zadne dni na ves glas tolmačijo — »nov program OF in njenega vodstva, katerega je prevzel Jože Vidmar, češ, zdaj imajo vse »osvobodilno gibanje« v rokah »nacionalni možje« in da je za vsclei konec pokoljev in trpljenja našega ljudstva. Na Pokojišču nad Borovnico pa ^se je v soboto zgodil nov zločin, ki znova priča, da komunisti nadaljujejo svoje josvobo-. dilno poslanstvo«, kakor ga je začrtala komunistična partija in njeno zločinsko vodstvo. V soboto v jutranjih urah je šel 31 letni Popek I., kmečki sili edinec iz Zavrha nad Borovnico na košnjo na Pokojišče. Ljubezen do rodne grude in skrb za domačijo ga je že v zgodnjih urah vodila čez rožnate travnike na Pokojišče, kjer naj bi z očetom žela sadove trde kraške zemlje — kosila v lepem sončnem jutru. Zločinska roka pa je fanta prav za njegov rojstni dan prijela in mu vzela življenje. Komunistični rabelj domačin »Babšek« je prišel svojo tolpo v ta miren kraj in spet omadeževal svojo roko z zločinom nad rodnim domačinom. Kakor tolovaji so komunisti pričakali fanta v zasedi, ga odpeljali najprej pred njegovo rojstno hiso, ga zvezanega pretepli, nato pa odpeljali k proti cerkvi, kjer ga je zločinski rabelj Babšek ustrelil. Komunistična tolpa, bi bržkone umorila tudi njegovega očeta. Skupina vojakov, ki je slišala zločinske strele,- je zasledovala morilsko tolpo ter ubila 2 njihova člana, med njimi tudi slovitega morilca Babška. Umorjeni fant, ki je umrl kot nova žrtev komunističnega divjanja po zločinski roki domačina — brez vsake krivde, znova potrjuje, da komunisti kljub ogorčenju ljudstva, razdoru Včeraj je vse hitelo k vodam Ljubljana 19. julija. Po sobotnem nočnem dežju je bila na vrsti spet lepa sončna nedelja, ki je zvabila večino Ljubljančanov že zgodaj na bregove Gradaščice, Malega grabna, Glinščice, zlasti pa na Ljubljanico. Kopa- I lišče Ilirije je bilo zasedeno do zadnjega kotička od zore do mraka, nič manjša gneča pa ni bila tudi na kopališču na Ljubljanici. Kabine in omarice so bile zasedene do zadnje kljuke, do zadnjega žeblja. Kopalcev se je trlo in živo je bilo kakor v panju. Pa ne le na kopališču, tudi na nasprotnem bregu je bilo vse živo. Pravo veselje je bilo gledati in poslušati, kako ljudje skačejo v vodo, se pogrezajo s preobteženim splavom v vodo, kako otroci vrešče, ko jih mamice ali očetje uče plavati; drugod spet so bile na vrsti karte; šlo je za denar, balincanje se je vrstilo partija za partijo, kjer so igrali za denar in vino, pri odbojki pa je bilo včeraj tudi zelo vroče. Spet drugi so vlekli harmoniko in kitara je spremljala navdušenega harmonikarja, krog njiju pa velik krog poslušalcev. Urezale sta same poskočne, da so se nežnemu spolu kar pete privzdigovale. Tam z drugega brega pa je bilo slišati nežni glasek okarine in kitare. Tudi tam je bila zbrana velika gruča poslušalcev, ki so se čudili, kaj vso zmore majhno in nežno glasbilo. Kdr pa ni počenjal kaj takega, je pa ležal stegnjen na vročem soncu in počival. — V popoldanskih urah je z zahoda prijadral grozeč blak, ki pa ni razen nekaj kapelj dežja prinesel nič hujšega. Razpoloženja te pohlevne kaplje niso kvarile. Vsi so vztrajali pri svojih zabavah. Šele ko je sonce zašlo za oblake in ko jo ura kazala na deveto, so zadnji kopalci odhajali s kopališča in z obrežnih bregov. Bili so veseli in dobro razpoloženi, saj jim je Bog naklonil lep dan, ki so ga dobro izrabili. Novo mesto »Quo vadiš« — znameniti igodovinski roman. ki bo izšel v novi obliki v slikah, v velikosti črtrt strani »Slov. doma«, lahko naročite tudi v novomeški podružnici. Pohitite, ker bo knjiga kmalu izšla, knjige pa bo lahko dobil le prednaročnikl Dijak, ki hoče širiti svoje znanje, bo moral brt,i „6vet“ potegnili na suho in ga z umetnim dihanjem spravili k sebi. Napil se je precej vode, kaj hujšega pa k ‘sreči ni bilo. Oba dogodka naj bosta resen opomin vsem kopalcem, naj bodo pri kopanju previdni. Nevešči plavanja naj se kopajo v nizki vodi ali pa bazenu, tisti pa, ki gredo v globoko vodo, naj pa gredo v družbi, da lahko drug drugemu priskočijo na pomoč. in zlu, ki so ga naredili, ne bodo prenehali z zločini, dokler jih roka pravice ne bo za vselej izbrisala z naše zemlje. Zločinca Babška in njegovega pajdaša so domačini pokopali poleg cerkve na Pokojišču, umorjenega fanta pa so položili v blagoslovljeno zemljo danes dopoldne na pokopališču v Borovnici. Hudo prizadeti družini izrekamo ob izgubi najdražjega sina edinca iskreno sožalje. Goli Jožeta so položili v blagoslovljeno zemljo! Rudnik je bil včeraj priča največjega pogrebnega sprevoda, kakršnega ne pomnijo niti naj-starejši pri nas. V blagoslovljeno zemljo so položili pred desetimi meseci umorjenega vzglednega fanta in uslužbenca Ljudske tiskarne Golija Jožeta. Pred krsto, v katero so položili milCenčeve ostanke, so se v soboto in tudi vso nedeljo zbirali ljudje in počastili žrtev. Včeraj ob 4 pop. pa so domači fantje ponesli krsto k blagoslovljenemu grobu in jo položili v rodno grudo. Ob odprtem grobu so se od pokojnega poslovili gg. dr. Tomc, v imenu fantov Kraner iz Device Marije v polju, v imenu Jožetovih najboljših prijateljev in prosvetnih delavcev pa Jožetov verni prosvetni sodelavec Šparovc Franc iz Rudnika. Ob tej priliki lahko omenimo tudi, da so sedaj ugotovili morilce vzornega fanta Jožeta Golija. So to Kamnikarjevi bratje iz Srednje vasi pri Rudniku, znani ničvredni delomrzneži in postopači. Eden izmed njih — morilec pokojnega Jožeta — jo padel nekaj dni po tem zločinu pod zločinsko roko svojih lastnih tovarišev. Dijak, ki hoče siriti svoje znanje, bo moral ovei i Bogumila šušteršičeva Ljubljana, 19. julija. V visoki starosti jo v nedeljo dopoldne na svojem stanovanju umrla blaga gospa Bogomila šušteršičeva, soproga zadnjega deželnega glavarja nekdanje vojvodinje Kranjske dr. Ivana Šušteršiča, ki je pred dobrimi 18 leti umrl v Ljubljani. Pokojnica je bila blaga krščanska gospa, ki je bila v prejšnjih letih pred prvo svetovno vojno velika dobrotnica mnogih revežev ter se je posebno vneto udejstvovala pri raznih humanitarnih in karitativnih društvih. Pokojnica jo bila hčerka šolskega nadzornika Josipa Šumana, ki sp je kot pedagog in slovenski pisfitelj v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja mnogo, udejstoval. Spisal je tudi slovensko slovnico za višje sred.njeSolo. Pokojnica, ki je dolga leta stanovala v palači Ljudske posojilnice na Miklošičevi cesti, zapušča sina inž. Ferdinanda Šušteršiča, ki je ravnatelj velikega industrijskega podjetja na Češkem. V Beogradu živi še pokojničnin brat dr. Janko Suman, predsednik obetnopatentnega sodišča. Bodi pokojni ohranjen časten spomin! Najizvirnejša slov. knjiga v zadnjih letih je roman v slikah »Q U O VADI S«! Drobne Voz ječmena je zgorelo Kraševčevim v Begunjah pri Cerknici. V soboto popoldne so se otroci igrali pod samčkom in so zanetili ogenj, ki je uničil ječmen, last posestnika Kraševca. Le takojšnjemu nastopu domačinov je zahvaliti, da so ogenj omejili, ker bi drugače zgorel samček z vsem žitom in tudi soseduje poslopje. V Dobrepoljah je včeraj duroval novo sveto mašo poliški rojak g- Golob T, er‘, Pridigoval mu je brat, kaplan g- Oolob. Vse slavje je bil lep domač praznik. Iz Ribnice Ilustriran Quo vadiš, ki je izhajal v »Slov. domu in bo izšel kot samostojna knjiga, lahko naročite v podružnici »Slovenca« vsako nedeljo dopoldne y .nhniškj mlekarni, med delavnikom pa v trgovini Govže Anica. Prav tam blagovolite poravnati zaostale naročnine. Sprejemajo se oglasi in osmrtnice za naše liste. KKXWINAI.W1 ROMAM »Kaj hočeš reči s tem?«, ga je vprašal k »Slika, ki so nam jo nocoj pokazali, še ni dokončana. Tu pa tam platno še ni poslikano. Pa tudi okvira slika še nima. Treba bo šo dela... Naš umetnik Se ni povsem upodobil svoje zamisli...« Tedaj so se zaslišali na stopnicah koraki. V sobo je stopil Salveter, oblečen v domačo svileno haljo, ki si jo je bil v naglici ogrnil čez pidžamo. Luč ga je kur zbodla v oči. Videti je bilo, kakor da se še ni čisto prebudil, ko pa so se njegove oči privadile na luč, nas je začudeno pogledal, nato pa sc ozrl na uro, ki je stala na peči. »Kaj je?«, je vprašal. »Kaj se je vendar pripetilo?« Bil je ves osupnjen in nemiren. »Gospod Bliss mi je telefoniral, da ga je nekdo nameraval umoriti,« je pojasnil Vanče. »Zdaj skušamo ugotoviti, kaj je bilo... Je vam kaj znanega o tem dogodku?« »Za božjo voljo, nimam pojma!« Salveter je kar padel na Salveter si je nekoliko časa ogledoval orožje, ne da bi ga vzel v roke. Njegov obraz je postal še bolj osupnjen. Previdno jc potem prijel bodalo in si ga začel natančneje ogledovati. »Še nikdar v svojem življenju ga nisem videl,« je dejal z nemirnim glasom. »Ima veliko starinsko vrednost in je za muzej zelo dragocena stvar. Kje pa ste ga vendar staknili, za božjo voljo? Gotovo ne pripada dr. Blissovi zbirki.« »Brez dvoma,« jo pritrdil Vanče. »To je njegova osebna last, če se smem tako izraziti. Navadnim ljudem ni bilo nikdar dano. da bi ga videli.« »Čudim se temu- Stavim, da egiptovska vlada nič ne ve za to bodalo.« Salveter je nenadno dvignil oči. »Je tole bodalo morda v kakšni zvezi z napadom na dr. Blissa?« , »Seveda je, vsaj na videz,« je odvrnil Vanče neprisiljeno. »Našli smo ga zapičenega v sprednjo končnico doktorjeve postelje. Očividno ga je moral nekdo z veliko silo zagnati vprav na tisto mesto, kjer naj bi bil tedaj vrat njegove žrtve.« Salveter je namršil obrvi in stisnil ustnice. . v »Poslušajte, gospod Vanče,« je spregovoril čez nekaj casa. »Malajskih metalcev nožev v tej hiši ni... razen, ce morda Hani ne pozna te vrste Umetnosti,« je dodal, kakor bi se bil nenadno tega domislil. »Vzhodnjaki so vsi polni muh.« »Nocojšnja predstava res ni bila posebno umetniška, kakor se zdi. Prej bi dejal, da je nastopil kak samouk. Prepričan sem, da bi bil kak Malajec to bolje opravil. Najprej je treba pomisliti, f/ju IJUAJII » UlJU) 1II1UUUI J 1 I ” <1 § u y | . “ * , 1 V» | 1 • v I stol, ki je stal blizu vrat. »Kaj, da je nekdo Skušal umoriti | da bi bil dr. Bliss kaj lahko slišal, kako sc je zločinec bližal doktorja? Kdaj?... Kako?« Začel je brskati po žepu svoje halje,'in odprl vrata. Sicer pa je od tedaj, ko je zločinec z močno in Vanče je takoj razumel, da bi rad kadil in mu je zato lučjo posvetil dr. Blissu v obraz, pa do tistega trenutka, ko je ponudil, naj si vzame smotko it njegove doze. Salveter je ves zalučal bodalo, doktor imel dovolj časa da je odmaknil svo^jo vznemirjen vzel »Regie«, si jo prižgal in naredil nekaj dimov. »Malo po polnoči,« mu je odgovoril Vanče. »A napad je iz-podletel.« Položil je pri tem bodalo Salvetru na kolena.. »Ali poznate tole stvar?« glavo z mesta, kamor je morilec meril Pri vratih se je tedaj pojavil Hani. V roki je držal majhen predmet. Stopil je bliže in ga položil na mizo, ki je stala na sredi. »Evo vam, effendi«, je dejal tiho, »Tu je zdaj nožnica tistega bodala. Našel sem jo na hodniku v drugem nastrepju tik ob zidu na tleh, blizu stopnic.« Vanče se jc komaj ozrl nanj. »Neizmerna hvala,« je dejal. »Bil sem skoro trdno prepričan, da jo boste našli. A na hodniku ni bila, da veste.« »Zagotavljam vam...« »E, je že dobro.« Vanče je pogledal Hanija naravnost v oči in se mii nalahno nasmehnil »Ali ni res, Hani,« ga je vprašal, »da ste našli nožnico vprav tam, kjer sva midva oba mislila, da je skrita?« Egipčan ni takoj odgovoril. Sele čez nekaj časa je dejal: »Povedal sem vam po pravici, effendi, vi pa lahko iz tega sklepate, kar hočete-« Vanče je bil očividno zadovoljen- Pokazal je s prstom proti vratom in dejal: »Zdaj pa greste lahko spat, Hani- Nocoj vas ne bomo več potrebovali.« »Leiltak sa’ S da wem ub I raka.« skrivnostni Egipčan se je poklonil in odšel. Vunce je prijel nožnico v roko, v^el Salvetru bodalo in ga vtaknil vanjo, pri tem pa si strokovnjaško ogledoval zlasti konec ročaja. »Tu se pozna vpliv egejske omike,« je pomrmral- »Lepa stvarca je to, a preveč okinčana. Tale znale rože iz osemnajste dinastije je v primeri s preprosto egipčansko umetnostjo kakor kakšna bizantinska umetnija v primeri z enostavnimi potezami stare grške umetnosti.« Prinesel ga je bliže svojemu naočniku. »Poglejte, gospod Salveter,« tu je nek okrasek, ki bi vas utegnil zanimati. Nupis se končuje s šakal jo glavo. Anfipu, kaj? llanijevo ime. To je res zanimivoI« Salveter je vstal in si ogledal tisti znak« Raznoterosti iz sodne dvorane Na okrožnem sodišču v dvorani št. 79 je bil pred kazenskim sodnikom-poedincem obsojen zaradi prestopka prodaje ukradenega blaga na 2 meseca in 15 dni strogega zapora samski delavec, 42-letni Ivan Kušlan iz Škofljice, ker je prodal nekemu ljubljanskemu vozniku posteljno odejo, ukradeno v Delavskem domu. Letos do maja je bilo v Delavskem domu iz skupne spalnice ukradenih 14 posteljnih odej, vrednih 4200 lir. Sluga Delavskga doma je 12. maja letos zapazil na Cesti Ariele Ree pri nekem vozniku odejo, ki jo je takoj spoznal za last Delavskega doma. Voznik mu je nato povedal, da mu je odejo prodal Kušlan, ki je stanoval in spal v omenjenem domu. Bil je Kušlan aretiran in osumljen, da si je on sam prilastil vseh 14 pogrešanih odej. Državni tožilec je Kušlana tudi obtožil prestopka tatvine, toda sodnik ga je na podlagi izvedenih dokazov in obtoženčevega zagovora mogel obsoditi le zaradi prestopka prodaje ukradenega blaga, kakor to določa paragraf 333 kazenskega zakona. Kazenski sodnik-poedinec je obsodil neko starejšo gospodinjo Ivano Briksel zaradi zvodništva na 6 mesecev strogega zapora. Zemljiška knjiga okrajnega sodišča je v prvi polovici tega leta zaznamovala mnogo zanimivih zemljiškoknjižnih transakcij. Na hipotečnem trgu, kakor to dokazuje zemljiška knjiga, vladajo letos ustaljene prilike in je mnogo denarja razpoložljivega, kar kažejo tudi razne vknjižbe velikih in manjših hipotečnih posojil in hipotečnih kreditov. Samo v prvih dveh mesecih tega leta, v januarju in februarju je bilo zaznamovanih 116 predlogov za vknjižbo raznih posojil in kreditov v skupnem zne- sku 20,623.519 lir. V januarju je bilo 21 predlogov za vknjižbo zastavne pravice v varnost od raznih ljubljanskih zavodv dovoljenih posojil v skupnem znesku 894.015 lir. Dalje je bila v januarju pri 24 nepremičninah zanamovan vrstni red za kredite v skupnem znesku 11,974.404 lir. Največje posojilo v januarju je znašalo 250.000 lir, najmanjše 2500 lir. V vrstnem redu je znašal najvišji 6,355.804 lir, najnižji pa 5000 lir. Milijonski hipotečni kredit nad 6,000.000 je bil dovoljen nekemu stavbnemu podjetju. V februarju je bilo zaznamovanih 71 predlogov za 7,755.100 lir. Od teh predlogov je bilo 41 predlogov za vknjižbo zastavne pravice v varnost danih posojil v skupnem znesku 2,177.800 lir in 30 predlogov za zaznambo vrstnega reda glede kredi- šport Nedeljski nogomet Za nedeljo sla bili napovedani dve tekmi na igrišču Ljubljane in prvo kolo Marsovega mladinskega turnirja na igrišču za Kolinsko tovarno. Pri prvi in drugi prireditvi se je pa dogajalo marsikaj, kar meče zelo medlo luč na razmere v našem nogometnem športu. Pa o tem malo pozneje. Zdaj naj na kratko omenimo samo tisti del tekem, ki so se vršile. Mladika: II. razred 3:2 (0:2) r.____________________ _____________V prvi tekmi se je prvorazredna Mladika potov v skupnem znesku 5,578.300 lir. Najvišji kredit 1 merila z izbranci drugega razreda. Mladika je na- stopila v svoji najmočnejši postavi razen Gvardjančiča, pri reprezentativcih so pa manjkali trije postavljeni, tako da so morali vrzeli nadomestiti z rezervami. Zakaj omenjeni trije igralci niso prišli, naj preišče Zveza in naj neopravičene ostro kaznuje. Red mora biti! Tekma sama na sebi je bila kljub vročemu soncu kar lepa in pred enimi in drugimi vratmi §o se vrstile napete kombinacije in menjajoče situacije. Reprezentativci so se v prvem delu igre pokazali kot boljše moštvo in so šli v polčasu v garderobo z dvema goloma razlike v njihovo korist. V drugem delu igre se je Mladika popravila in je. izenačila ter končno zabila še zmagonosni gol. Tekma je tako končala z rezultatom 3 : ‘2 v Mladikino korist. In potem je sledilo, da je znašal 912.000 lir, najnižji 3000 lir V prvih dveh mesecih je bilo izbrisanih tudi mnogo starih in novih dolgov. Bilo je skupaj 55 predlogov za izbris vknjiženih, a plačanih posojil v znesku 211,700 lir, dalje v znesku 1,981.691 stare dinarske valute. Izbrisani pa so bili tudi nekateri zelo stari dolgovi, ki datirajo še iz leta 1860 naprej in se glase v goldinarjih odnosno kronah. Zanimivo je dalje, da je bilo v januarju in februarja izvedenih mnogo realnih eksekucij na predlog mestnega poglavarstva, ki se je vknjižilo za svoje neplačane mestne davščine na raznih nepremičninah, ležečih v katastrskih občinah Ljubljane, gre v prvi vrsti za vodarino, kakor tudi za druge mestne pristojbine. V mnogih primerih se je mestna občina ljubljanska vknjižil« za prav nizke zneske, kakor za 60 do 100 Kr. V obeh mesecih sta bili predlagani samo dve dražbi, do prodaje na dražbo pognanih nepremičnin pa ni prišlo v nobenem primeru. Listki iz ribniške preteklosti Ustanovitev bratovščine Tudi y preteklem stoletju so bili navdušeni za misijonska dela. Kot smo omenili že pred dnevi, je bila ustanovljena na Dunaju posebna bratovščina, katere namen je bil, zbirati darove v pomoč misijonarjem. To bratovščino so razširjali nato po deželah od fare do fare. Tako je nilo v 1. 1829. tudi v Ribnici oznanjeno: »Se vam osnani, de se je sdaj ena stiftenga a! bratoushna napraula, zil in konz lete je, novimu kershanstvo v Ameriki pomagati, to-ko deb se tud tam vira J. Ch. '(kir je en drugi deil tega sueta) reeshirla, in njegove resnize sposnale...« Kdor je k bratovščini pristopil, je prevzel več dolžnosti: »...sapoved lete bratoushno je pervezh molitu, in drugzh v bogajme dajajne. Molit more vsak, k’v leto stiftengo stopi, vsak dan ozhanash in Ave Maria in sraun rezht: S. Leopold sa nas Boga prosi, k spominu ranze bra-6ilianske zesarice Leopoldine...« Ud bratovščine pa je moral tudi darovati: >... 2gzh veak teden skos leto pak 1 kr kTeti bratoushni dat.. .< Denar so zbirali duhovniki in ga pošiljali na škofijo, od koder so ga poslali misijonarjem: . . »•... in soimu naprepostaulcnemu pastirju vsak mesiz pernest, leta potem vse skupei v škofijo poslue, is škofijo pak naprei gre, dokler de v Ameriki taisti misijonarji dobe, ka-tiri tam viro in nauk J. Ch. pridigvajo.« Pristop k bratovščini je bil prostovoljen. Po vaseh so se zbrale skupine po deset udov. Eden izmed njih je pobiral prispevke in jih oddajal v župnišče: »... nejse ih tedej po vaseh, kateri ozhejo v leto bratoushno freivolno stopit, deset in deset skupei sbere, eden nej kraizarje od nih pobere, in ta nej ih v Faroush pernese, de se sapishejo, in naprei poshlejo. Kdor pak ozhe k lete bratoushni na enkrat kaj vezli v bogatine dat, sna tud strit, raun toko, koker tud nobeden silen ne bo, deb mogel sraun stopit, al zhe je sho sraven, deb mogel potem tud sme-ram sraun ostat, ampak sna tud prezh odstopit kaker kol ozhe..-« Udom bratovščine je sv. oče dovolil posebne odpustke...: * • »...tud ie rank svetli Papesh Leo XII. leti bratoushni, kater sa zirtku moli, in SS. Sa-kram. prime, popolnoma odpustik dovolil, slast ob dnevi, kader v leto bratoushno stopi na dan Spozhetja M. B. in na dan sv. Leopolda...« 0 ... Ljudje so radi pristopali k bratovščini, in nabralo se je precej darov. Da bi pa se ostale vzpodbudili, je bilo naslednjo nedeljo ozna- j ®jeno: , . , , , »kdor misli k tisti bratoushni, od katere se vam je she osnanilu, perstopit, nej nikar ne odlaeha, sakaj sdej se no tista pomozh, katero 6o virni sloshili, sa misijone v Ameriki sa osnanvaine S. Evang. tamkej, v Lublano v škofijo poslala.,. Bratovščina je z uspehom dosegla svoj namen. Z darovi je bilo poma-gano razširjcval- cem vere, kar so čez dve leti zvedli Ribničani z lece: »...tud se vam osnani, de almoflina, bra-toushne, kateri je s. ozhe odpustik dodelil, in v kateri se ib tud nekej, vezhdeil reunih, med vami snaide, je v Ameriki veliku salegla, zer-kue in prebivalsha sa duhoune is letem sida-jo... in veliku 1000, divjih ludi se da kerstit in kTcersh. podvuzheiniu is veselijam hodijo. Velku dobru delo pred Bogam je letu. kdor more kej sraun pomagat, de bo ime boshije po Želim suetu hvalenu in zhastenu...« Nova cerkvena ura in drugo Stara ribniška oznanilna knjiga nas pouči, da so v 1. 1832. dobili Ribničani novo cerkveno uro. Ker je bila seveda primerno draga, je morala vsa fara kaj darovati, da so jo plačali: » .. • savol zerkuene ure 6e vam perporozhi, de rudovolnu daste, kar na vsako hisho se odložili. Domazli terg bo leta nar vezh koshtala, pa kir je nova in jo bode she drugi rod lohko vshival, tok po navadi koker dergot tud vi stri-tc, de zela fara sraven pomaga...« Dve leti kasneje si je Ribnica oskrbela nove cerkvene posode, ki so jih naročili z Dunaja. Zopet je priskočila s prispevki fara in omogočila potrebne dragotine v božjo čast ter lastno srečo in zadovoljstvo: »...tudi se vam s veseljem osnani, de te svete zcrkucnc posode, sa ktere ste_ vi tako radi dnarje sloshili, in ktere smo dali na Dunaju napraviti, so she dodelane. Eno monsh-tranco, ktera bo sa vsako nedeljo, in dva kelha smo she is Dunaja dobili. Ta monshtranza velja 54 fl in kclhi vsak po 40 fl. To drugo mansh-tranzo, ktera bo žela is srebra in bo 4<0 vagala in 420 fl veljala, bomo tudi ob kratkem prejeli: in sraven tudi sreberne puskize sa Ss. olja per kerstnim kaminu...« Po fari nabranih 500 fl ni bilo dovolj za posode, zato je bilo določeno v cerkvi darovanje, pri katerem bi se naj izkazala posebno mladina: » ... Lubesnivi! veliko ste she skup svergli sa trezhi, sakaj nabrali smo she zlies 500 fl. Al vender, ker she to ni sadosti, de be se vse, kar bodo te posode snesle moglo plazhati, vas povabimo she k ofru, kteriga bomo napravili na S. Joshefa dan po 10. maski. K temu ofru po-klizhemo nar pervo fante in deklizhe, ker so takrat, ker smo poberali, veselje knsali, de hozlijo per ofru kej dati. Pa tudi vsi drugi ste 1J< . . povabljeni, zhe she kaj hozhte perdati Če bi pa verniki pri darovanju kaj več darovali, kot jo bilo potrebno za Kritje stroškov pri n.abavi sv. posod, bi ee presežek izkoristil za nakup nove bandero: »...sakaj, zhe bo kaj dnarjev ostajalo, jih bomo pa v druge potrebe, ktere ima she zerkev, obornili. Tako postavim mislimo in to je potrebno napraviti benderza, ktere se per proze-siji pred S. Reshnim Telesam neso ...« Razumljivo, da je bilo potrebno 'večkrat tndi pri cerkvi sami kaj popraviti. Zdaj je bilo treba obnoviti notranjost, vsaj deloma, zdaj zunanjost. Kot nobena stvar ne drži dolgo časa, prav tako je s hišo božjo. Če pa se rednemu .Ljubljana ni nastopila Veliko je bilo čez teden reklame za ta nastop, v katerem naj bi se prvaško moštvo SK Ljubljano pomerilo z izbranci iz prvega razreda. Tekma bi vsekakor bila lepa in napeta in dvomimo, če bi se končala z zatrdno zmago Ljubljane. Kljub temu da je bila nedelja zelo lepa in da so ljudje hiteli na kopanje, se je do začetka te druge »tekme« nabralo najmanj 1000 ljudi. Kot rečeno, je tudi časopisna reklama napravila svoje in tudi po mestu nalepljeni lepaki so vabili ljudi na obisk te prireditve. Izdano so bile v dnevnem časopisju tudi dodatne službene objave kar se postave in opremo tiče in vse je kazalo, da bo šlo v najlepšem redu in da bo do tekme tudi prišlo. Vzrok, zakaj se tekma ni vršila, kje so zapreke, v to se mi na tem mestu ne bomo spuščali. Ugotovimo pa naj le suha dejstva: Za tekmo je bilo čez teden reklame več ko dovolj, prijatelji nogometne igre so prišli v zelo lepem številu na igrišče Ljubljane, tekma sama ni bila do samega začetka odpovedana niti oficielno niti neoficiclno. To so dejstva. — Ko bi imel nastopiti drugi par, je stopil pred tribuno član direktorija g. Markič, ki je povedal tole: Ljubljana iz neznanega vzroka ni prišla. Ljudje bodo dobili vrnjeno vstopnino na način, ki bo še objavljen. Seveda so številni obiskovalci bučno protestirali, predvsem proti krivcu, zaradi katerega do tekme ni prišlo. Če upravičeno ali neupravičeno, bomo šele videli potem, kaj bo Nogometna zveza rekla k temu zares bledemu dogodku v našem nogometnem športu. Vedeti namreč moramo, da se do zdaj še nikoli ni primerilo kaj takega, da od Zvezo najavljeno moštvo ni nastopilo. To je dogodek več v zgodovini našega nogometnega športa Kot refeno, se mi ne bomo spuščali v razmo-trivanja, zakaj je do tega nesoglasja prišlo, res pa je, da ni prav, da se naša nogometna publika od-hija na takšen način, ki ni niti najmanj športen. Res neokusno je, da se ljudi vleče na takšen način, pa ne samo navade gledalce, pač pa tudi poklicne žurnaliste, ki dajejo svoje deleže, tako kar se reklame tiče v dnevnem časopisju, pa tudi kar se tiče športnih poročil. Za Kolinsko tvarno s bile istočasno tri tekmo na Marsovem mladinskem turnirju. Vsa tri srečanja so ostala brez gola, vseh šest moštev imn zdaj po eno točko. O tem prvem kolu pa jutri kaj več! Ljubljana tik Suh© g-oBj© riajvigjj dnevni ceni kupuje Sever & Kom* Ponedeljek, 19. malega srpana: Vincenc Pa-velski, spoznavalec in ustanovitelj reda; Simah, papež; Arsenij, spoznavalec. Torek, 20. malega srpana: Ceslav, spoznava-lec; Marjeta, devica in mučenica; Hieronim Emil.f spoznavalec in ustanovitelj reda. Ohveistflii — Osebne izkaznice za Stožice in okolico. Prošnje za zamenjavo osebnih izkaznic prebivalcev mesta Ljubljane, ki stalno stanujejo v Stožicah in okolici izven vojaške kontrolne meje se bodo sprejemale v sredo, 21. t m., v četrtek, 22. t. m. in v petek, 23. t. m., vsakokrat pri »Urbančku« od 8 do 14. Prosilci naj pripravijo o pravem času 3 enake slike in potrebne listine. Ljubljansko gledališče Drama: Ponedeljek, 19. julija, ob 16: »V Ljubljano jo dajmol« Zaključena predstava za GILL. Torek, 20. julija, ob 19,30: »Stari in mladi«. Red Torek. Opera: Ponedeljek, 19. julija: Zaprto. Torek, 20. julija, ob 19: »Madame Butterfly«. Red A, Difak, ki hoče širiti svoje znanje, bo moral Svet V nekaj vrstah > *A Poroke. V zadnjem času so se v Rušah poročili Jakob Osterveršnik, sedaj pri vojakih, z Jožefo Geršak, oba s Smolnika, Karel Palm, posestnik, z Elizabeto Sigmund iz Loke pri Zusmu, in Franc Pondelak, delavec iz Bistrice, sedaj pri vojakih, s Pavlino Škerbot V Celju so se poročili: Martin Ribič in Antonija Slapnik, Jožef Farčnik in Ema Bozina, Ferdinand Skutnik in Marija Sidanski, vsi iz Celja. Dalje sta se *v Celju poročila Karel Podpečan iz Celja in Julijana Kovač iz Vresove. Umrli so v Celju: Veronika Pavšer roj. Škrbec, 29 let, Avguštin Črepinžek, 34 let. Frančiška Brijavc roj. Pišek, 72 let. vsi iz Celja, 69-letni Rudolf Jager iz Letuša pri Braslovčah, 48-letni Poznič iz Gornjega grada, 43-letna Antonija Rudobreznik roj. Jevšek iz Belih voda pri Šoštanju, 42-letna Rozalija Cestnik roj. Knapič iz Kačjega dola pri Laškem in 27-letni Martin Štajnar, kvarjenju pridruži še kakšna nesreča, kot je ribniško cerkev prizadela 1833. leta, mora duhovni gospodar iskati nove vire zn popravilo: »...tn zerkev se vam perporozhi, de bi ji na ta dan kaj obilnejshi almoshno jiodelili. Sama na sebi je she revna, letaš pak jo je she ta nesrezha sadela, de je stara lipu od sape od-krehnjena njeno streho jaku poshkodvala ...« IVajlepše darilo za študente klasičnih šol je roman v slikah 3^ »Quo vadiš«! ^ Strela je zažgala domačijo. Ob zadnji nevihti na Spod. Štajerskem je v okolici Ptuja udarila strela v hišo zakoncev Blaža in Elizabete Šprahove. Stanovanjsko in gospodarsko poslopje sta zgorela, štiri otroke, ki so bili ob času nesreče v hiši, so utegnili rešiti. Nezgode v celjskem okrožju. 62-letni posestnik Karel Strašek iz Nove vasi pri št Juriju ob juž. žel. je v hlevu krmil živino. Pri tem ga je podrl po tleh vol in si je Strašek zlomil nogo. — 24-letni Avguštin Prislan iz Braslovč si je hudo poškodoval nogo. — Šofer Ivan Mileč iz Škofje vasi je prišel med avtomobil in prikolico in si zlomil nogo in nekaj reber. — Pri sušenju sena je 18-letni Stanko Bučar iz Celja tako nerodno skočil čez jarek, da si je zlomil nogo. — V premogovniku Velenje se je hudo ponesrečil 35-letni Franc Kuranta. V spanju skočil skozi okno drugega nadstropja. 44 letni carinski tajnik Jakob Vrečko v Kozjem je imel hude sanje. Sanjalo se mu je, da i ga več ljudi preganja. V spanju je vstal, odprl okno, pri čemer je razbil tudi šipe. in skotil z drugega nadstropja na dvorišče svoje stanovanjske hiše. Pri padcu si je zlomil čeljust, drugih hujših poškodb pa ni imel. Pač pa se mu je razbito steklo zarilo v oko. Zaradi zlomljene čeljusti se je zdravil v brežiški bolnišnici, sedaj pa so ga prepeljali na očesno kliniko v Gradec, kjer so mu l operacijo izrezali hudo poškodovano oko. V Celju je umrl vladni svetnik in predsednik okrožnega sodišča v p. dr. Jožef Kotnik- Pokopali ga bodo danes v ponedeljek ob 5 popoldne na mestnem celjskem pokopališču. Pri avtomobilski nesreči si je razbil zobe. V bližini Luč se ie pred dnevi zgodila avtomobilska nesreča. Avto je zavozil v obcestni jarek in je pri tem 17-letni Franc Mirnik iz Lok pri Mozirju izgubil vse zobe zgornje čeljusti. Razen tega se je tudi porezal na obrazu. Kolumb odkriva Ameriko k temu prisililo brezveterje ali pa nasprotujoči vetrovi. Da je , »Pinta« nahaja na neki reki, ki teče na skrajnem koncu otoka vse to tako uredil, ga je privedlo k temu tudi spoznanje, da je (na skrajnem vzhodnem delu otoka). Takoj je kralj poslal tjakaj bila njegova ladja precej okorna in neprikladoa za raziskovalno j svoj čoln, nanj pa je Kolumb posadil mornarja, ki mu je bil in odkrivalno delo. Ako je bil z ladjo nezadovoljen, je bila neizrečeno vdan. Medtem pa je sam z največjo možno nagRco »Zato sem ukazni postaviti stolp jn {im močnejšo utrdbo, okrog nje pa globok jarek, pa ne zato, ker bi bila ta previdnost na mestu zavoljo domačinskega prebivalstva (kajti prepričan sem, da bi si s svojimi ljudmi lahko podvrgel ves otok), ali zavoljo stalnega širjenja Portugalske in zavoljo dvakrat številnejšega ljudstva, saj so domačini goli in brez orožja, pač pa zato, ker se mi zdi umestno, da se tu utrdba postavi po vojaških pravilih spričo dejstva, da je ta dežela zelo daleč od kraljestva Vaših Veličanstev, in da bi Indijanci spoznali dobrote podaništva Vašima Veličanstvoma in da bi razumeli, da je Vas treba ubogati iz ljubezni in strahu. In tako so tisti, ki so ostali na tem kraju, začeli pripravljati les za gradnjo utrdbe. Imeli so kruha in vina več kakor za eno leto, dalje tudi semenskega žita, ladjo »Santa Marin«, enega smolarja, po enega kolarja, topničarja, sodarja in več drugih, ki so želeli tukaj ostati da bi služili Vašima Veličanstvoma in ustregli meni s tem, da bi skušali najti rudnik, kjer se koplje zlato.« Kolumb navaja nato še druge razloge, zakaj smatra brodolom svoje ladje za veliko srečo in očiten znak božje volje, ki je hotela, da tukaj pusti naselnike. če ga ne bi izdal lastnik ladje in njegovi mornarji, ki so bili po večini njegovi rojaki, pa niso hoteli vreči sidra čez krmo, da bi tako rešili ladjo, kakor jim je bil ukazal, bi se ladja »Santa Maria« rešila. Tedaj pa ne bi bilo mogoče izvedeti Za vesele novice o deželi, -kakor so jih sicer izvedeli v dneh silnih nuporov, pa jih bodo še izvedeli po zaslugi tistih, ki jih je sklenil pustiti tukaj, čeprav je bil začel svoje potovanje s sklepom, da bo stalno odkrival nove zemlje in da se nikjer ne bo predolgo ustavil, razen tedaj, ako bi ga to krivda na onih iz Palosa, ki niso izpolnili obljube, dane kralju in kraljici, da bodo dali na razpolago ladje, ki bodo primerne za takšno odpravo. Za zaključek pravi Kolumb, da od vsega blaga, kar ga je bilo na ladji, niso izgubili niti vrvice niti žeblja niti ene same deske. Ladja jc bila v takšnem stanju kakor ob odhodu iz Španije, razen da je bila potrebna izvesti nekaj popravil, zamašiti razpoko, odstraniti vodo in vse blago, ki so ga prenesli na kopno in dali v dobro varstvo, kakor je bilo že ' povedano. Pristavlja, da upa, da bo lahko po svojem povratku v Knstilijo, prinesel cel sod zlata, ki ga je dobil z zamenjavami ali pa so ga mogli nabrati njegovi ljudje. Ti bodo dobili tudi točnejše podatke o zlatem rudniku in o kraju, kjer rastejo dišave. To bogastvo bo tolikšno, da bosta kralj in kraljica lahko še prej kakor v treh letih pripravila in izvedla osvojitev Svetega groba (Palestine). »To pravim zavoljo tega, ker sem bil izjavil Vašima Veličanstvoma, naj bi se ves dobiček, ki bi ga prineslo moje podjetje, porabil za ponovno osvojitev Jeruzalema. Vaši Veličanstvi sta se nasmehnili in dejali, da imata ta načrt že dolgo v mislih in da ga mislita izpeljati tudi brez dobička, o katerem sem jaz govoril.« To so Kolumbove besede. Poročila o pobegli »Pinti«. Četrtek, 27. decembra. — Ko se je zdanilo, jc kralj te dežele prišel na ladjo in rekel Kolumbu, da je ukazal iskati zlato. Preden bo razpel jadra, bi ga rad vsega pokril z zlatom in zato ga prosi, naj še ne odpotuje. Kralj, njegov brat in nek drug sorodnik so obedovali skupaj s Kolumbom. Slednja dva sta povedala, da bi šla prav rada z njim v Kastilijo. Tedaj pa so nekateri Indijanci prišli z novico, da se ladja pripravljal vse potrebno za povratek v Kastilijo. Petek, 28. decembra. — Da bi pospešil gradnjo utrdbe in uredil delo vseh ljudi, ki so se odločili ostati tukaj, je Kolumb šel na kopno. Zdelo se mu je, da ga je kralj videl, ko je vstopil v čoln, toda hlinil se jc, kakor da ga ne vidi, pač pa se je takoj vrnil v svojo hišo in ukazal svojemu bratu, naj sprejme Kolumba in ga povede v eno izmed stanovanj, katera je dal kristjanom na razpolago. Ta hiša je bila najvcčja in najboljša v vsej naselbini. V njej je bila že razgrnjena preproga iz trsja in nanjo so se vsedli. Potem je kraljev brat poslal oprodo naznanit kralju, da se tukaj nahaja Kolumb, kakor da bi kralj tega ne vedel. Kolumb je bil mnenja, da je bilo vse to le navidezno, da bi tako dobil Guacnnagari priložnost, da bi izkazal čim večje časti. Komaj se je bil oproda oglasil pri kralju, že je slednji nemudoma pritekel in obesil Kolumbu okrog vratu veliko zlato verižico, katero je nosil v roki. Kolumb se je v njegovi družbi zadržal prav do večera in se posvetoval o vsem, kar je moral storiti. Sobota, 29. decembra. — Ni še zasijala prva jutranja zarja, že se je na ladji pojavil kraljev nečak, zelo mlad, silno bister in pogumen mladenič. Ker se je Kolumb neumorno zanimal za kraje, kjer pridobivajo zlato, je vsakomur stavil tnkšna vprašanja, ker se je bil že navadil, da je znal razumeti njihove znake. Zato je pobaral tudi tega mladeniča, ki inu je povedal, da se za štiri dni plovbe nahaja na vzhodni strani otok, imenovan Guarloneks, pa še več drusih. ki se imenujejo Mariko-riks, Majonik, Fumn, Cibao in Karoaj (To niso bili nobeni otoki, pač pa posamične pokrajine otoka Haitija s tistimi imeni, izjemo tvori le ime Guarioneks, ki je ime tamkajšnjega poglavarja — kralja), kjer da se nahaja neizmerna količina zlata. Kolumb si je ysa ta imena vestno zapisal. Na mah je bila pri njem ter začudeno pogledovala zdaj njega, zdaj odsekano zmajevo glavo; kar verjeli ni mogla svojim očem! Najmlajši drvarček pa ji je vrgel pod noge zmajevo glavo, rekoč: ičesar ni mogel izvršili moj brat, to sem opravil jaz! Tu imaš zdaj dokaz, zalo izpolni svojo obljubo, dano mojemu bratu!* ‘89. I.epa graščakinja ga je skušala, kaj da zaideva za svoje plačilo. Drvarček pa se je spomnil bratovega naročila, da bi ga naj pokopal, zato ji je odvrnil, da mu naj razkaže ves svoj grad: »Ogledati M ga hočem vsega, od najsvetlejše sobane do najtemnejše kleti, od najvifje dvorane pa do najgloblje grajske ječe/« 90. Graščakinja mu je odvrnila, da mu srčno rada razkaže ves grad od dvoran pa do kleli. In vodila ga je po vseh svetlih sobanah in skozi visoke dvorane, ves čas premišljujoč, kako bi se ga na lep način iznebila. Končno ga je pripeljala po polžasto zavitih stopnicah o podzemne prostore, kjer so bile grajske kleli in — ječe. Za 25 lir dobite veliki roman v slikali »Quo vatlis«, če ste ali če postanete naročnik »Slovenskega doma« »SLOVENSKI DOM« izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljuni. Uredništvo in uprava: Ljubljana. Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-05. Meseča« naročnina 11 lir, za tujino 20 lir, — Posamezna številka 50 cent Revolucija, ki nima primere v zgodovini Fašistična zamisel je ena od tistih, ki bodo rodile največje posledice v zgodovini človeštva« Berlin, julija. »Sedanja vojna je več ko vojna: to je revolucija, ki ne pozna nobenih poravnav. Nad splošnimi gospodarskimi činilci, ki so vojno povzročili, so tudi še idejni. Med idejami pa ni poravnav. Zagrizenost, brezobzirnost in divjaštvo so bolj podobni kakšni strahctni državljanski vojni kokor pa spopadu med državami. Končno pa ne moreta/ostati pri življenju dva načina življenja: ali bomo zmagali ali pa podlegli. Zdaj smo na pred-straži, in nobenega dvoma ni, da bo bodoča usoda sveta takšna, kakršni so naši načrti. Naravni zakon je, da mladina preživi stare. To pravim brez ozira na to, kako 'se razvijajo vojni dogodki. Živimo resnično v največji duhovni revoluciji, kar jih je bilo kdaj na svetu. Fašistična zamisel je ena od tistih, ki bodo rodile največje posledice v zgodovini človeške omike.« Tako je dejal pred nekaj dnevi eden največjih nemških piscev, ki je znan po vsem svetu. In to je izrekel s popolnim prepričanjem in morda nekoliko tudi z grenkob v srcu, zakaj spričo strahotnih razvalin, ki jih je in jih bo še povzročil sedanji spopad med narodi, mu ne more biti vseeno. Pri teh svojih besedah, ki jih zgoraj navajamo, je zmajal z glavo in nadaljeval: Proč s sanjavostjo! »Ne smemo uganjati sanjavosti. Gorje tistemu, kdor se ozira samo nazaj. Doba, ki je zdaj v zatonu, je imela v sebi mnogo dobrih stvari. Toda brez haska in nezdravo bi bilo, če bi hoteli klicati v spomin sladki obraz ženske, ki je bila v mladih letih čudovito lepa, a ki zdaj, ko se je postarala in je vsa nesrečna, počasi hira.« Pogladil se je po svojih osivelih laseh ter še pripomnil: »Vzhajajoče sonce, pa čeprav se tisto jutro morda pripravlja k dežju, več obljublja kakor pa zahajajoče sonce, pa četudi zahaja na jasnem in čudovito lepem nebu.« Rekel je »tudi če se tisto jutro pripravlja k dežju«. Vsaka velika zamisel, ki se je je oprijelo človeštvo, je bila ob svojem rojstvu neprivlačna in so jo ljudje pobijali, ker je niso razumeli. Ko pa je potem postala privlačna in splošno znana, to se pravi, ko so se vsi »miroljubni«, »dobrovoljni« in tako imenovani »dobro misleči« ljudje uvrstili med pripadnike bivše »nove« ideje, da bi v njej živeli v miru, se je takoj začel njen propad in nova luč )e posvetila v temo. Ne samo ljudje, temveč tudi ideje se postarajo. Značilne izpovedi sovjetskega ’ polkovnika Povedati moram zdaj bralcem majhno dogodivščino, ki sem jo doživel v Rusiji v jeseni leta 1941. Bilo je to nekje v bližini Kijeva, prav tedaj ko so nemški častniki zasliševali nekega ujetega sovjetskega polkovnika. Nemec je vprašal: »Kako vendar to, da vi boljševiki ne upoštevate dejstva, da delate za Anglijo in za kapitalistične države in nastopate proti socialnemu in revolucionarnemu redu, ki se bori za zboljšanje življenjskih razmer lastnega proletarijata?« Rus je ztnajal z glavo in odgovoril: »Ni tako, ne. Mi se ne borimo za kapitalistične države, borimo se za lastno idejo. Jutrišnja Evropa bo vaša ali pa naša. Ko vas bomo premagali, bo za nas igrača obračunati tudi z vsemi socialnimi, moralnimi in verskimi načeli tako imenovanih »velikih demokratičnih držav«. Ta odgovor je bil res zanimiv, ne? Prosili so ga nato, naj jim nekoliko bolj natančno pojasni, kako si to stvar zamišlja in zakaj je odgovoril s tolikšnim prepričanjem. Res je ta sovjetski častnik odgovoril s takšnim tonom kakor človek, ki se mu stvar zdi čisto razumljiva in jasna. Polkovnik — v civilu je bil ravnatelj neke tovarne za traktorje, v vojni pa je poveljeval oklepni brigadi — je na dolgo in široko, a čisto mirno razlagal: Boljševiška propaganda v fašističnih in demokratskih državah Fašistične vlade so v svojih deželah v socialnem oziru dosegle mnogo stvari, ki si jih je bil za svoj cilj postavil tudi boljševizem. Zato sovjetska propaganda ne more naleteti med fašističnimi narodi na rodovitna tla. V fašistični državi je država tista, ki brani delavca pred kapitalističnim trino-štvom in vse vladne ustanove delajo v korist proletariata, da ga posamezniki ne morejo izkoriščati. Poleg tega notranja politična ureditev — brez opozicije — dejansko onemogoča v fašistični državi kakšno revolucijo, razen če tista država prej ni doživela vojaškega poraza. V velikih demokratičnih državah pa je glede boljševiške propagande stvar povsem drugačna. Ta propaganda najprej ne pozna kaj prida ovir. Poleg tega pa bogataško tri-noštvo bodisi v Angliji kakor tudi v Ameriki izgublja oblast. Če se ljudstvo tam doslej še ni uprlo, je to treba pripisovati samo dejstvu, da so te* države neizmerno bogate, in z bogastvom lahko vedno podkupiš proletariat. Toda\dopustite možnost, da boljševizem v Evropi zmaga in da bogataške države izgube svoja bogata tržišča ter zabredejo v novo gospodarsko stisko. Tedaj ruska zastava ne bo naletela na nobeno oviro večl Ta ruski polkovnik gotovo ni tega govoril kar tako tja v tri dni Dobro je bil poučen o vsem, kar so ustvarile fašistične države, in je te ustvaritve znal primerjati z boljševiškimi. Znal je vrednotiti moralno in stvar- jalno silo fašizma in zato je videl v njem sovraž« nika it. 1., proti kateremu se Rusija mora boriti. Prav tako dobro pojmuje revolucijo proletarskih narodov proti bogataškim državam nemški narod. Nemški vojaki in delavci dobro vedo, za kaj se bore bore se, da jih drugi narodi ne bi zbrisali z zemlje. Hočejo, da bi njihovo delo koristilo njim samim, hočejo, da bi bilo vsakemu posameznemu delavcu možno priti do miru, počitka in resnobe. Skratka, hočejo, da bi ta mir, to pojmovanje socialne pravičnosti, kakor jo je proglasil — in deloma tudi že dosegel — lahko postalo splošno, da bi končno prišlo do one nemške in evropske narodne skupnosti, ki bo zajamčila bodočim rodovom srečno življenje. Zato se bore in zato so se odločili, da se bodo borili do konca. Njihova srca navdaja eno samo prepričanje in to prepričanje jim pravi, da nazaj ni poti Torej ne preostane drugega, ko iti naprej po poti usode. Dogodki so morda postali večji kakor pa možje, ki so jih ustvarili. A vprav to nam govori, da smo na pravi poti. v Ko je vojna izbruhnila, je bilo ob pogledu na zemljevid morda noro misliti, da bi mogla Nemčija zmagati, — mi je dejal nek Nemec. Cel svet se je zaklel proti Nemčiji, angleškofrancoski svet, za katerim sta tiho, a pod orožjem stali Ameriki. In potem tudi noben Nemec ni verjel v sporazum s Sovjetsko Rusijo. Še enkrat, kakor je bilo to leia 1914., smo mislili, da je ves svet proti nam. A položaj se je potem zboljšal. Pravičnost naše stvari je spremenila marsikaj. Če primerjamo položaj leta 19j9. s sedanjim, se tehtnica nagiba na našo stran. Trojna zveza je mnogo vzela Angležem in Ame-riKattcem, pa tudi Rusiji. Pri tem pa niti nc raču-namp, da se je angleško ljudstvo že moralo sprijazniti z bridko resnico, da ni več Amerika tista, ki se bori za Anglijo, pač pa, da se danes Anglija bori za oblast Združenih držav nad svetom. (»La Staenpa«.) Ne strižite las, če nočete biti plešasti! Japonski strokovnjaki so na številnih primerih ugotovili, da je najbolje, č& človek nosi naravno dolge lase Zadnje čase kar nič več ne priporočajo, niti po časopisih ne, tistih vsemogočih sredstev za bujnejšo rast las, kakor so to delali prejšnje čase. Časopisi so bili prejšnja leta naravnost preplavljeni s takšnimi priporočili. In kaj je vzrok temu? Morda so časi taki, ali pa so ljudje spoznali, da 60 vsa tista sredstva, ki so jih jim razna podjetja pripo ročala kot edino uspešna, sama sleparija. Bčg ve. Bo že najbrž res, da so ljudje izgubili precej zaupanja v kemične izdelke, ki naj bi jim plešasto glavo spet okrasili z bujnimi lasmi, morda še lepšimi, kakor so jih pa imeli prej. Tudi zdravniška znanost doslej še ni mogla točno dognati, zakaj temu ali onemu tako radi izpadajo lasje, da postane tako kmalu plešast, včasih v najlepših letih. Z vso zanesljivostjo tega vsaj pri moških ni mogla ugotoviti, čeprav je na drugi strani znano in tudi dokazano, da je v gotovih primerih to naglo izgubo las treba pripisovati raznim boleznim, kakor na primer tifusu, eli pa prevelikim naporom sodobnega življenja, ati pa enostavno celo dejstvu, da danes nosijo ljudje pretežke klobuke, da lasje nimajo potrebnega zraka. Pripisujejo pa tako naglo izpadanje las tudi pomanjkanju nekaterih hormonov, ki naj bi pospeševali rast človeške »grive«. A res učinkovitega zdravila proti plešavosti doslej še niso našli. Sestavili so celo posebno statistiko plešastih glav, in iz teh podatkov se vidi, da je v tistih deželah, kjer imajo ljudje navado nositi kratke lase, plešavost pogostejša, .dočim se tam, kjer ljudje navadno nosijo dolge lase, le redkokdaj zgodi, da bi kak moški postal plešast. Prej ženska, kakor moški! Celo na zgodovinska dejstva opozarjajo: Starodavni Rimljani, ki so nosili kratke lase, so bili že pri štiridesetih letih plešasti, dočim 60 plemiči srednjega veka dolgo ohranili lase, ker so imeli navado nositi zelo dolge. Prav tako so bili tudi Turki znani po tem, da so imeli zelo goste lase, ker jih niso strigli. Zelo so morali biti potrpežljivi japonski raziskovalci, da se jim je slednjič le posrečilo ugotoviti, da so lasje dosti bolj odporni in da ne izpadajo tako naglo, če obdrže svojd naravno dolžino. Posebna komisija japonskih učenjakov si je zastavila nalogo, s poskusi rešiti vprašnje plešavosti. Posamezne lase so zanamovali s posebno barvo, k; ne zbledi, da jji na ta način dognali, koliko časa las »živi«. Na podlagi številnih poskusov so zdaj ugotovili, da pri moških belega plemena in pri Mongolih lasje za ušesi dosežejo pri največji starosti dolžino enega ali dveh centimetrov, dočim zrastejo lasje na vrhu glave za 30 do 40 cm. Samo pri zamorcih, ki imajo kratke in kodraste lase, zrasejo ti lasje v treh letih — kar je največja starost zanje — 2 do 3 cm. Če torej nosite na kratko pristrižene lase, vam bodo prej izpadli. Vrzeli, ki pri tem nastajajo, novi prirastek ne more povsem izpopolniti. Tudi tako imenovane »bubi-frizure«, ki so bile svojčas pri ženskah tako priljubljene in v modi, so rasti las brez dvoma zelo škoduljive, kakor sledi iz omenjenih trditev japonskih strokovnjakov. Potemtakem je čisto zmotno tudi naziranje, ki je zlasti pri našem podeželskem ljudstvu še danes precej močno ukoreninjeno, da je treba zlasti otrokom čim pogosteje striči lase, če hočemo, da bodo imeli močnejše. Sicer japonski strokovnjaki posebej o otroških laseh nič ne povedo, vendar pa se zdi, da njihove trditve veljajo tudi zanje. Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski spomini iz prve svetovne vojno Na to povabilo, ki so se mu odzvali vsi, je tudi stari Tancred VVeiss vstal, toda videti je bilo, da ni čisto trden in pri moči, zakaj malce se je opotekal, kakor da bi se mu v glavi vrtilo. To je bilo čudno, zakaj do zdaj še ni bil pokusil ne vina, ne kake druge pijače, temveč je pil samo kavo. Bati se je bilo. da mu bo kozarec padel iz tresoče se roke. Videti je bilo, da ga krčevito stiska, da se mu ne bi izmuznil izmed prstov. Rdeče vino, s katerim je bil kozarec do roba napolnjen, je planil čez rob ter se mu pocedilo čez roko v zapestje, da se je zdelo, ko da mu na roki lepi krvavordeč madež. Dvakrat, trikrat je poskusil kozarec dvigniti, kakor se spodobi zf» napitnico, toda posrečil se mu je ie s težavo in šele tedaj, ko se z levico naslonil na rob mize. Vsi gostje so kazali vesele obraze in se smejali. Moral se je smejati tudi on, toda... Tancred VVeiss si je prizadeval in napenjal vse moči, da bi se smejal. Toda naj se je še tako napenjal in mučil, ta trenutek se ni mogel spomniti, kako se sineje. 2 levico si je podrgnil čelo kakor človek, ki se zaveda, da je pozabil uekaj važnega- Potem se mu je posvetilo. I seveda! Kako, da človek more pozabiti kaj takega, kakor je smeh! Saj to ni nič posebnega. Raztegneš usta, razširiš lica, pa je •.. Vzdignil je kozarec do ustnic, da bi pil, kakor je videl druge. A zdaj se je zgodilo nekaj čudnega. Ustnice so mu bile dolge, kakor da so zrasle. Čeljusti so mu bile negibne in trde, kakor da bi bile iz železa. Naj si je še tako prizadeval, ni in ni mogel odpreti ust, ni mogel čeljusti razkleniti. Ni šlo, pa ni šlo. Prav ta trenutek se je zazdelo, da mu začenja legati na oči senca. NaiDrei ie bila laliua. komaj za- znafna, podobna dimu iz cigareta. Potem se je vedno bolj gostila in temnila, da je bila nazadnje težka kakor debfcla odeja iz črnega bar-žuna. ' Tedaj je Tancred VVeiss z grozo začutil, da ga oklepa nekaj strašnega. Zdelo se mu je, ko da mu je divja zver položila na teme svojo težko sapo. Sapa ga zdaj tlači, davi, duši, stiska, stiska vedno bolj in vodno huje, kakor da se mu okoli glave sklepajo neizprosne jeklene klešče. Potem se je sesedel na tla mlahavo, kakor strašilo iz cunj. Niti udarilo ni, tako da so to reč zapazili samo tisti, ki so bili tako blizu njega, da so videli. Ti so pomilovalno dejali: »Pijan je že, kaj hočemo! Kako bi ne bil! Star dedec, pa močno vino!« Nekaj časa se niso menili zanj, misleč, da si bo že opomogel ?er se spet sam vzdignil. Ko je pa le ležal in ležal, ne da bi se ganil, se je nekdo sklonil k njemu ter ga močno potresel za rame. A pijanec se tudi zdaj ni in ni dal nič znamenja, da bi bil živ. Ležal je, kakor je bil padel. Vojak, ki ie stal tik ob njem. se je zakroliotal, ko se je spotaknil obenj, ter dejal: »To ti je šaljivec, da ni kmalu takega!« In so ga spet pozabili ter pili naprej. Prišli so bili zdaj do petnajste steklenice in hrušč je bil ivedno večji, radost vedno hrupnejša. Začeli so prepevati na vse grlo in starca, ki je ležal negibno, ni nihče več vzel k merku. Velikanski, dva metra visoki narednik je zamomljal: Če bi imeti tukaj dekleta, bi se šli lahko ua-balet. Če bi bila pri ro-roki dekleta, bi se prebudil tudi stari. Ni pes, da bi se!!« A Tancred VVeiss je ležal tam in tako kakor poprej. Ne l)i se bil zbudil, če bi ga bil pri*el budit ves svet z vsemi svojimi krasotami in čari,, zakaj bil je mrtev ... »To je zgodba Tancreda \Veissa. Odigrala se je čisto tako, kakor ste slišali zdaj,« je končal polkovnik Rameau, ki nam je ta dogodek pfi-povedo val. ' Polkovnik Rameau je leta 1917 vodil skrivno obveščevalno službo na belgijskem ozemlju m je torej zgodbo vedel iz prve roke, kakor pravimo. Ko je zdaj videl, da čakamo, da bi nam žadevo J anereda VVeissa pojasnil do konca, je nadaljeval: »Tancred VVeiss j e _ h i 1 _ četudi se to morda nekam čudno sliši — eden izmed naših ljudi. Bil je v resnici star stotnik iz obveščevalne službe, ki se je ob začetku vojske naselil v Belgiji ter mojstrsko igral vlogo starega, siromašnega, mirno-dušnega čevljarja. Naredil nam je neprecenljive, dragocene usluge, veČ kakor trije drugi skupaj. Njegovo pravo ime je bilo Alfred Fronval. To je ime, ki ga lahko s ponosom zapišemo na najlepšo stran naše zgodovine. Takoj za njegovim imenom je treba v knjigo slave zapisati ime tistega drugega našega človeka, ki je ob sodelovanju s Fronvalom pognal v zrak tista skladišča bencina, pa so ga potem dobili in ustrelili. Pri tem moram povedati še nekaj. Tisti člov.ek se ni imenoval Bernard Brest, kakor so mislili na-( sprotniki in kakor misli najbrž se marsikdo, kdor se te zgodbe spom -nja. Njegovo pruvo ime je bilo sto drugačno. Če vam ga povem. bo