Leto LXVM ŠL 181
Ljubljana, četrtek 1L avgusta
Cena
izbaja vsak dao popodne, tzvzemSI nedelje to praznike. — inseratl do 80 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din 8.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—-. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Kmafljevm ulica ti. 6
Telefon it. 8122, 8128, 8124, 8125 m 3126
PODBUlNIOBi
MARIBOR, Grajski trg St. 8 —--. —     CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL St. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
HITLER BO SE DANES DOBIL MANDAT
Papen že danes podal
Pogajanja so že tako daleč dozorela« da bo
ostavko svoje vlade
Pariz, 11. avgusta. A A. »Ha vas« poroča iz Berlina, da bo državni kan. ceiar von Papen še tekom današnjega dne predložil državnemu predsedniku fTmdenburgu ostavko svoje vlade. Hin-denburg bo nato povabil Hitlerja, naj sestavi novo vlado.
Berlin, 11. avgusta. A A. Državni kan celer von Papen se je danes začel pogajati o sestavi nove nemške vlade. Kakor rarrju-jejo dobro poučeni krogi, nova viada ne ho v znamenju imen Papen-Schleioher. znarveč bo vodstvo državnih poslov najbrže pre-
vzela trojica Hitler^cMeicher-Pajpen. Najvažnejša in za nadaljnjo usodo sedanje vlade odločilna bodo pogajanja med državnim kancelar jem Papen om in vod' rel ji nemškega ccotruma. Pri t oh pogajanjih bo c en t mm zastopal predsednik vnirttenberške države dr. Ifoss. Javnost močno zanima potek teh pogajamj. Mnogi že ugibajo, iukšni bodo pogoji in kaj bo cen trum zahteval za primer, da bi pristal na Hitlerjev prezidi j«'ni kabinet. Po informacijah iz katoliških političnh krogov bo centrum po v*ej priliki izjavil Papenu, da je skrajni čas, da Hitler prevzame odgovornost in da s- rean dokaže, ali je tudi na vladi tako sigtire« samega sebe. kakor je bil oblasten v opo-
ziciji. Ko* vodja državne vlade naj Hitler predvsem pokaže tudi to, kakšne so njegove zmožnosti pri praktičnem uprav.iem in socijabiem delu. Zato bodo katoliški poslanci prenašali Hitlerjev kabimet s tem, da se bodo vadržaJi glasovanja. Navzlic temu pa si hočejo ohraniti proste roke in bodo novo vlado spremljali z največjim nezaupanjem. C en t rum u gre sedaj predvseAi za to. da preprefli protiparlamentarne solucije, ki bi vzele cent rumu za delj časa vsak poseg v javno m politično življenje v Nemčiji. Cim bodo pogajanja s centrurnom končana, bodo ostali razgovori za sestavo Hitlerjeve vlade le še postranskega pomena.
Poldnevna revolucija v Španiji
Nezadovoljni zaradi odpusta rz službe, so se oficirji poskušali polastiti oblasti — Poizkus pa je bil v kali zadušen
Lep uspeh naših poslancev
S složnim in odločnim nastopom so dosegli, da je bila prvotno določena trošarina na sladkor in električni tok skoro za polovico znižana, poslanec Pavlic pa jih zato napada
Beograd, 11. avgusta. Seja Narodne skupščine je trajala včeraj pozno v noč. Po skoro celodnevni razpravi v skupščini m rifiajicnem odboru je bil naposled sprejet zakon o trošarinah, vendar pa je vlada pridale na znatno znižanje prvotno predvidene višne trošarine na sladkor in električni tok. Za to so se posebno zavzeli poslanci dravske banovine, ki so s stvarnimi argumenti opozorili na preveliko obremenitev prebivalstva dravske banovine, če bi bil »prejet prvotni predlog. Po dolgotrajnem posveto-vam ju je bil naposled sprejet predlog, da se pobira od sladkorja v kockah trošarina v znesku 1.50, za sladkor v kristalu pa 1.25 s tem. da plafajo polovico te trošarine tovarne, tako da se sme povišati cena sladkorja samo za polovico novo določene trošarine. Glede trošarine na električni tok je bil sprejet kompromisni predlog, po katerem bo znašala trošarina za tok za razsvetljavo 70 par za kilovatno uro. trošarina za pogonski tok pa pri uporabi do 1000 kilo varni h ur 10 par, pri uporabi preko 1000 kilovatnih ur pa 5 par za uro. Za znižanje prvotno predvidenih trošarin so se zavzeli vsi narodni poslanci JRKD iz dravske banovine, zlasti pa sta odločno nastopila gg. poslanca Lovro Petovar in Anton KrcjČi, tako da je predvsem zasluga slovenskih poslancev, da ni bil sprejet prvotni predlog,
ki bi pomenja! dvakrat večjo obremenitev, kakor je sedaj.
Doc i m pa se slovenski poslanci JRKD z največjo vnemo brigajo za to, da pravilno zastopajo interese svojih voliLcev. hodi g. poslanec laškega sreza Alojzij Pavlic svaja pota in je smatral baš včeraj, ko *o bile na dnevnem redu tako važne razprave, ki se tičejo življenakih interesov prebivalstva dravske banovine, za umestno, da je izarvađ v Narodni skupščini incident, ki ga obsoja vsa zbornica in vsa trezna javnost. ?osta-vil se je za zagovornika onih krogov, ki so onemogočili njegovemu duhovnemu sob ratu župniku Bar letu i-zvrševenje poslanskega mandata in delo za slogo in ljubezen med ljudstvom ter je napadel svoje poštanske tovariše iz dravske banovine na način, ki je izzval največje ogorčenje cele zbornice. Podtikal jim je stvari, zaradi katenh £a bodo. kakor čujemo, še na drugem mc&tu pozvali na odgovor V poslanskih krogih se zlasti z začuden iern v-prašu jejo. kako ie mogel ba-š slovenski poslanec in povrh se duhovnik pozabiti, da je bil rzvolien na programu jugoslovenske narodne sloge 'n bratstva, da sedaj s svojim postopanjem naravnost pljuje na vse ene voliJce. kJ so oddali zanj svoj glas pri volitvah 8. novembra. Prepuščajo pa seveda volilcem njegovega okraja, da sami zadevo razčistijo.
Kongres Saveza kinematografov
Ker je zaradi previsokih taks in raznih zakonskih ukrepov ogrožen obstoj kinematografov, zahteva savez nujno odpomoč
Beograd, 10. avgusta- p. V palači bio-akopa Reunione se je danes vršil kongres lastnikov bioskopov. Kongres je vodil predsednik Zveze lastnikov bioskopov dr. Ara-nicki. ki je govoril obširno o težavah kino matograiov. Glavna razprava pa »e je nanašala na Državno filmsko centralo, na >Prosvptni film« ter na namere Američanov, ki hočejo likvidirati svoje Mialke v Jugoslaviji. Kongres je po končani debati sprejel naslednjo resolucijo.
Kongres ugotavlja, da je položaj bioskopov zaradi splošne gospodarske krize, deloma pa zaradi nekaterih zakonskih določb tako težaven, da preti nevarnost popolnega propada teh podjetij. S tem bo država trpela veliko škodo. Kongres ugotavlja, da je obremenitev bioskopov s taksami ogromna. Ta obremenitev je bila določena ▼ času največje konjunkture in d.mes ie davno ni več sodobna. Uvažujoč potrebe države zahtevamo: naj
1. državna taksa za bioskope na deželi se zniža za polovico, kakor je to bilo do 1. aprila t. 1 ;
2. da občinska in banovinska taksa skupno ne sme biti večja od polovice državne takse, S tem bo podana enakost vseh krajev, a država bo imela s tem jamstvo, da njenih davčnih objektov ne uničijo 6 preobremenitvijo samouprave;
3. da se v letnih mesecih maj, junij, julij in avgust vse takse znižajo za po'ovico, da bi mogli bioskopi tudi v teh mesecih redno poslovati, dočim so sedaj po večini zaprti;
4. da se policijske takse, ki se pobirajo v nekaterih mestih, ukinejo, ker nimajo zakonske osnove:
5. da se zakon o prometu filmov ukine aJi pa spremeni po naslednjih  smernicah *-
V Filmski eentrali naj bo tudi zastopnik finančnega ministrstva,   zastopniki ostalih ministrstev pa so lahko samo javni organu ne pa osebe, ki so zainteresirane pri
meznih filmskih podjetjih. Zahtevamo zlasti, da 6e izpremeni ali pa ukine čl. J in 8. zakona  o  prometu filmov.
Ne vemo. zakaj bi se morali zaradi enega podjetja za izdelavo filmov biskopi zapirati, ker nimajo na razpolago dovolj filmov. S tem se uničujejo stotine milijonov našega narodnega imetja zaradi enega filmskega podjetja. Protestiramo proti ;nnenju, da se Jugoslovenskemu prosvetnemu filmu da monopol za izdelavo tonskih filmov za dobo petih let. To bi značilo, v kolikor se tiče izvrševanja čl. 6 in 7. pravilnika izročiti bioskope na milost in nemilost mono-poliziranemu podjetju.
Zahtevamo, da se zakonska določna dolžnostnega predvajanja filmov ne določi odstotno, marveč pavšalno po skupni metraži. Udruženje nadalje prosi, da se izpremeni zakon o prometu filmov nujno, ker je od tega odvisna možnost nadaljnjega obratovanja bioskopov. Kongres prosi, da se nujno izda tudi izprememba zakona o zaščiti avtorskih pravic v cilju zaščite konzumentov in da se koncesija za zastopstvo avtorskih pravic poveri domačemu udruženju avtorjev pod nadzorstvom države in odvzame iz privatnih spekulativnih rok. Kongres prosi pristojne kroge, naj upoštevajo upravičene zahteve ameriških filmskih podjetij, da se jim omogoči nadaljnje dek> v Jugoslaviji in s tem zasi-gura domačim bioskopom dovoljno število fihnov. Kongres prosi nadalje, da se ukine cM. 0. uredbe o prometu filmov, po katerem je določeno, da se sme domači film predvajati samo dvakrat v enem biosko. pu, ker to ni v skladu z ostalimi odredbami zakona. Kongres prosi, da se za reševanje teh vprašanj skliče anketa, na kateri bodo zainteresiram krogi obrazložili tro"-'1 VAenost svojega stališča.
Predstavnik saveza se poziva, da ne aadoiuje v Državni filmski centrali, dokler
ne bo izpolnjena zahteva saveza glede iz-premembe zakona o filmih.
Po sprejetju resolucije je bila izvoljena nova uprava saveza ter je bil soglasno izvoljen za predsednika g. dr. Milko Brezi-gar iz Ljubljane.
Ukinjena izdaja direktnih voznih listkov pri potovanju v Avstrijo
Beograd, 11. avgusta. AA. Ker je v smislu tarifnega obvestila v 20. številki »Sacbračajnega vestmika« ukinjena direktna odprema potnikov v smeri Avstrija-Jugoslavija, se s 15. avgustom ukine tudi direktna odjprema pomnikov v smeri JugosJavijja-Avstrija.
Po informacijah ki smo j4h dobili pn železniški direkciji v Lgubnani, gre samo za enak odHok, kakor so ga izdale avstrijske oblasti že pred časom. Ne bodo se namreč več izdajale direktne vozne karte za avstrijtske postaje, marveč samo do meje. Avstrijske oblasti so izdale ta odlok v zvezi s svojimi devizimni omejitvami. Zaradi tega so bile sedaj tudi naše oblasti prisiljene, izdati sličen ukrep. Potniki za« radi tega ne bodo imeli ni-kakih sitnosti. Kdor potuje iz Jugoslavije v Avstrijo, dobi vozni listek samo do obmejne postaje. Za vožnjo po avstrijskem ozemlju mu bo nato sprevodnik v vlaku izdal vozni listek (brez doplačila), tako da na avstrijski ob-mejmi postaji ni treba izstopati zaradi nakupa karte. Enak je postopek v obratni smeri.
Blagoslovitev spomenika Heinzu Miillerju
Mojstrana, 11. avgusta.
Na pokopališču na Dovjem pri Mojstrani se je danes dopoldne vršila lepa pi-jetetna svečanost. Ob ogromni udeležbi prebivalstva iz Mojstrane, številnih turistov in izletnikov ter zastopnikov SPD, TK Skale in Hrvatskega planinskega društva ter tujsko prometnega društva v Mojstrani je bil na svečan način blagoslovljen spomenik mlademu nemškemu turistu Heinzu MGllerju, ki se je pred dvema letoma ubil na Triglavu in je pokopan na Dovjem.
Spominsko svečanost je otvori! prof. Neune iz Monakovega, ki je imel lep nagovor, v katerem je poudarjal pokojnikove vrline, njegovo veliko ljubezen do naših planin, ki ga je veljala tudi življenje, in se končno zahvalil vsem. ki so prispeli k spominski svečanosti, obenem je izrazil iskreno zahvalo za postavitev lepega spomenika.
V imenu jugoslovenskih planincev je »pregovoril g. Milan Kham iz Ljubljane in imel lep spominski nagovor; za njim je govoril ravnatelj tujskoprometnega društva g. Winzig, ki je v nemščini očrtal pokojnikovo ljubezen do planin, v imenu evangelske občine v Ljubljani je pa govoril g. Reichl.
Zastopniki zbranih društev in korporacij so položili na grob več krasnih vencev, pa tudi turisti in drugi so okrasili grob s cvetjem In planinskimi rožami. S tem je bila lepa pijetetna svečanost zaključena.
Bogomile Smerketove
Včeraj okrog 13. so prenesli ponesrečeno mlado turistko Bogomilo Smerketovo skozi Kot v Mojstrano, kjer so jo popoldne prenesli na pokopališče na Dovje in jo v mrtvašnici položili na mrtvaški oder. Številni turisti, Mojstrančani in letoviščarji, so položili na krsto mnogo vencev In Šopkov cvetja Davi so se pripeljali v Mojstra no svojci ponesrečene Bogomile, ki so se udeležili blagoslovitve nagrobnega spomenika Heinza Mullerja. Pogreb nesrečne mladenko bo ob 16.
Madrid, 11. avgusta. Včeraj zjutraj 80 poskušali oficirji, ki so Wli pri reorganizacij španske armade odpuščeni, izvesti revolucijo« V Madridu so se skušati polastiti oblasti ter so napadli pred vsem predsedništvo vlade in prometno ministrstvo. Njihov napad pa ie bil odbit ter |e bila revolucija že v dopoldanskih urah zadušena. Vlada ie izdala stroge varnostne ukrepe, da prepreči vsak nadaljnji poskus« Le v Se-villi, kjer se je upornikom pridružilo tudi vojaštvo In delavstvo, boji z uporniki še trajajo. Po zatrdilu notranjega ministrstva pa bo tudi tam še v teku današnjega dne vzpostavljen red in mir.
Madrid, 11. a<vg. AA. Pokret, ki 3*e i-B-"brumril včeraj na vse zgodaj, ima v glavnem monarhistčen značaj Tn ni naperjen zoper današnje oblastnike kot osebe, temveč proti sedanji obliki vladavine.
V vladnih krogih izjavi a i o, da je že dopoldne vladal v Madridu popoln mir in da je vlada popoln gospodar položaja. Vendar pristavljajo, da ni izključeno, da pride v notranjosti države še tu pa tam do kakšnih spopadov, ker je ugotovljeno, da je pokret razširjen po vsej državi.
Vlada ie izdala celo vrsto izrednih odredb. Policija je vsa oborožena z revolverji, karablnkami in sabliami. Voisxa ie v strogi pripravljenosti.
Ne ve se še, koliiko uporniko-v ie bilo udeleženih   pri   tem streljanju   na tr?u
Cibehez, kaer stoji palača prometnega in vojnega ministrstva. Vendar mislijo, da jih ni bilo več kakor tri do štiri sto. Uporniki so se pripeljali na trz v tovornih avtomobilih.
Oficirji, ki so se udeležili današnie vsia-je, so no večini tisti, ki jih ie vlada upokojila na podlagi vojaške reforme, iti io je izdelala Azanova vlada. Toda med niiroj je bilo tudi več aktivnih oficirjem in nekai desetin vojakov, največ iz madridskega konjeniškega polka. Razen njih pa so bili zraven tudi nekateri civilisti, ki mrze sedanji politični sistem v Španiji.
Na pristojnem mestu izjavljajo, da je vlada obnovila red s pomočjo policije, ne da bi se bila morala obrniti po pomoč na vojsko.
Med boji, do katerih je prišlo v sami palači prometnega ministrstva in na trgu Cibahes, je padlo vsega skupaj pet vstaše-v, ranjenih pa je bilo nekaj redarjev, med njimi eden zelo nevarno, število na licu mesta aretiranih upornikov doseza 150. Aretacije so se potem nadaljevale v krogih nasprotnikov sedanjega režima. Pri tej priliki  so aretirali, kakor je že javljeno.
tudi vojvodo Infantado. generala Fernan-deza Pereza in druge.
Trdijo, da Stoji na čelu pofrrefa general KavaBkartfi in da je on četo osebno vodil
napad na prometno ministrstvo. Generaj je neznano kam izgrinfl.
Notranje ministrstvo je izdalo uradno poročilo, ki potrjuje vest, da se je v Alcalt uprl konjeniški polk, ki je samovoljno zapustil vojašnico i<n hotel kreniti proti Madridu. Toda polk ni prehodil še kflometra, ko so se vojaki premislili in se vrnili nazai v AilcaJo. Doznava se. da je Alcala glavno središče sedanjega revolucionarnega pokreta. 4
Razen prometnega ministrstva m mni-strstva za vojsko so uporniki hoteli naskočiti tudi osredtno upravo javne varnosti. Toda sam ravnatelj javne varnosti Me-medes je takoj zgrabil za puško In stop*! na ček) redarjev, da prepreči napad, kar se mu je rudi posrečita.
Madrid, 11. avgusta. Voeratfšnji dogod-toi v Madridu niso v Barceloni AroeM nobenega odmeva. V Baroekml ^e Ttodal pcipoGn (red In mir. — VJada je t Madtrftftu prepovedala i zna^janje sedmih rarsn-th Ustav, kft so pisali proti danaŽmjemn atsat&a. V sadnjom trenutku Izvemo, da ee je včeraj&njI upor pripravil <v AlgesirastL Ves pokret je povzročala reforma v armadi, M jo je izvedel vojni anib.ister A-zana in prt kater* je brilo število,častnikov v Španski armadi «ni4ano od 7000 na $000. Tz.OOO eaetn*kov je bilo upokojenih, ostasK pa ao 'biLi odpuščeni in živtjo sedaj veStaoma v ivejfflci bedi Iz tega raclogn so sk>opno s Ae aOctJv-niml tovarni sklenlM izvršiti upor, Irf bo ga da/vi 1-zvodll. Zatrjuje ee, da ves pofcjet iti tnatpenjen proti repdbJOl, tecvveč proti viadL
Konec revotacBe
Madrid, 11. avgusta. V zbornici fe ministrski predsednik Azana podal obširno Izjavo o včerajšnjem revolucionarnem poskusu In z zadovoljstvom ugotovil, da |e bil upor takoj v kali zadušen. Obenem ie napovedal, v bodoče strogo izvajanje zakona o zaščiti re-pubuTke. Zbornica le izrazila vladi za. upnico.
Danes opoldne ie prispela v Madrid vest, da so se uporniki v Seviffl že v teku noči udaH tn da vlada sedaj tod tam popoln red in mir. Vodja revolucije general San Jurio Je pobegnil na Portugalsko. Da bi preprečila nadaljnji beg upornikov, je vlada odredita začasno zaporo državne meje. V Madrida je bilo aretiranih v zvezi s tem oporom nad 200 ljudi.
češki tisk o razmerah v Julijski Krajini
Dva izvenpraška lista o fašističnem prizadevanju za iztrebljenje slovenščine tudi iz cerkve
Praga, 11. aivg. v. L»ist yG4as Wdn< tx Čeških Budiejovic objavlja daljši članek o postopanju italijanskih fašistov proti kultu sv. Cirila in Metoda v Julijski Krajini. V svojem članku pravi list med drugim:
^Sistematično poitalijančevanje, ki ga fašisti izvajajo iz mržnje proti Jueoslovenom, ne pozna meje: fašisti so v tem pogledu brezobzirno pričeli zatirati vse, kar je Ju-poslovenom najsvetejše, in so se spravili tudi nad njihovo vero. Fašisti menijo, da se bo narod, ki bi ostal brez lastnih verskih tradicij, lažje podvrgel asimilacijskemu procesu. Zato sistematično preganjajo duhovnike, ki še vedno vztrajajo pri slovenskih pridigah in jim prepovedujejo pod najstrožjimi kaznimi uporabo materinščine pri verskem pouku. Niso redki fašisti, ki se odlikujejo s tem. da ob nedeljah pri službah božjih stikajo pri ženskah za slovenskimi molitveniki. ki jih pred cerkvijo 3ežigajo. Nadalje so dobili skoro vsi duhovniki v Julijski Krajini pismene prepovedi, da pri krstu ne smejo dajati slovenski deci slovanskih imen in da ne smejo dovoliti vklesa-vanja slovenskih imen v nagrobne spomenike.« ^ ,
>Moravski Narod« prinaša daljSi članek z naslovom >Z ricinovim oljem proti balkanski invaziji v Julijski Krajini«; v članku pravi med drugim:
>Fašistični tisk vedno boli intenzivno poziva državne oblasti, naj uničijo tudi zadnje sledove »balkanske invazije v Julijsko Krajino«. Jugoslovensko prebivalstvo ne sme imeti svojih šol. Svojih društev, kulturnih ustanov, niti slovenskih nagrobnih spomenikov. Vse to pa fašistom še vedno ni dovoli. Čeprav so se svečano pred vsem svetom obvezali, da bodo ščitili narodne manjšine, jim danes odvzemalo nafprimitivnei-še pravice, katerih se lahko poslužufeio celo narodi na najnižji stopnji kulture, namreč rabo rodnega jezika. Tako so v zadnjih mesecih započeli fašisti najintenzivnejŠo akcijo, da bi pregnali tudi Is cerkva sloven-Kmo. Ker ae slovenska dohovš&na ne edsr
ja njihovi volji, so jo pričeli preganjati hs župnišč, jo zapirati, internirati in dejansko napadati. Po dobro premišljenem načrtu si prizadevajo fašisti, da se realizira določba konkordata, na podlagi katere se morajo vse škofije na novo razdeliti tako, da se bodo njihove meje skladale z mejami poli-tičnoupravnih enot v državi. Pri tem upajo fašisti, da bodo v Julijski Krajini popolnoma onemogočili delovanje duhovščine ju-goslovenske narodnosti, tem bolj, ker postavljajo na izpraznjena in novo osnovana mesta le duhovnike, o katerih je znano, da simpatizirajo s fašizmom.«
Iz policijske kronike
Ljubljana, 11. avgusta.
Na žandarmerrjski stanici Smlednik je shranjeno kolo, ki je bilo najbrž ukradeno. Je dobro ohranjeno, črno pleskano, ogrodje je okrašeno z rdečimi rožami v obliki venca. Kolo je znamke »Cuklas Champion International« št. 1349939 in vredno kakih 1000 Din. Lastnik se lahko zglasi tudi na upravi policije.
Graščak Bebovakv Klement iz Zapuž pri Mirni na Dolenjskem se je mudil včeraj popoldne v Ljubljani. Pustil je svoj osebni avtomobil na Kongresnem trgu in odšel po opravkih, medtem pa mu je nekdo a hladilnika odtrgal vijak s toplomerom v vrednosti 1000 Din.
Dijak Brezovšek Marjan, stanujoč v Komenskega ui. St. 26, je pri telovadbi na telovadiscu Sokola m na Dunajski cesti odložil svojo okoli 4000 Din vredno zlato žepno uro z verižico na klop. Ko pa le odšel domov, je uro pozabil na klopi. £e'e naslednji dan je opazil, da nima ure in je takoj odšel na telovadiSče,   toda uro je
-
Caveant consules*
Neka] ndsli ob nameravani uvedbi novih davtalb
Občinska trošarina
Lj Pijana, 11. avgusta.
Svetovna gospodarska kriza pritiska, tudi pri na« jo čutimo na vsen koncih in krajih. Brezposelnost, znižane mezde, znižani delavnik in delovni teden, brezplačna praznovania: vse v smeri znižanja kupne moči prebivalstva, zlasti delovnih sk>jev, ki te tekoče znižane kupne moči ne morejo kriti iz nikakih cirufcih dohodkov. Kot posledica tega je padec odiema tako industrijskih kot poljedelskih produktov, kar ima za posledico zopet novo povečanje brezposelnosti in pa znižane dohodke poljedelcev, ki svojega blaga aH ne morejo spraviti v denar ali pa pod ceno. ki naj bi jkn nudila eksistenčni minimum. Kriza se poostruje bolj in boln. Seveda v zvezi s tem padajo davki. Od matrjSih zaslužkov je manj direktnih davkov, od nižjega blagovnega prometa je manj poslovnega davka, manj trošarine in anj carin od nižjega izkupička in zaslužka je mani pridob-nine m manj družbenega davka itd. Tudi monopolska prodaja trpi: le vprašajte trafikante, povedali vam bodo. da so tud: oni kadflci, ki so nekdaj trdili: rajši lačen Kot brez tobaka — znatno omejili svoj kon-zum cigaret, cigar ali tobaka. I<z nič ni nič in nič biti ne more .
Ali kupna moč ne pada samo direktno, pada lahko tudi indirektno, s povišanjem een. V spominu je nam še lanski pšenični režim, ki je precej znižal ku<r>no moč kon-zumentov, povišal pa je kupno moč pol<je-delcev in morda še koga,.. Spominjamo se Se lanskega povišanja trošarine na sladkor, ki :"c pri vsakem kg sladkorja to kupno moč znižala za 1 Din. In poglejmo letošnje leto.
Nekaj je bilo prave rje na pšenici, nekaj je biJo spekulantske, efekt: moka se jo nedavno podražila. Prišla ie omejitev v deviznem prometu: večina kolonijalr.ega blaga se je podraž'la: n. pr. kava. Ni še dolgo tega. kar se je podražilo olje, te dni se je podražila mast za 1 Din na debelo. Itd. itd. Kam to pojde in odkod dobivajo statističarji nazadovanje v indeksu cen? Morda iz zelenjave ali iz kmetijskih pridelkov? Ali od mesa? Delavske družine pa obupujejo.
In kot smo rekli, državi manjka davkov. Treba j h bo nadoknaditi. Kje neki? Zvišajo naj se dofaodlki tam, kjer bodo najbolj izdatni. Trošarina na sladkor in trošarina na električni tok in podvojitev poslovnega davka, to bo neslo. Ali ne udari to najbolj zopet onih. ki so jih že vsa bremena gospodarske krize udarila? Kavo vendar ne bodo pili grenko, in kavo ima danes marsikdo za zajtrk in večerjo, pa še za kosilo!! V temi tudi ne boeto sedeli, saj niso tako srečni, da bi šli drugam, pa tam varčevati z razsvetljavo. In poslovni davek bo podraži! vse trgovske predmete in davek na porabljeno elektriko bo podražil
produkcijo___       Mar morda n. pr. n« bodo
umetna gnojila dražja, če bo ruška tovarna plačala samo za trošarino na električni tok 25 milijonov Din letno? Ali ne bo prizadet zopet poljedelec in z njim glavni sloj, za katerega se pri nas skrbi? Ali bo pa odjem manjši in brezposelnost bo v Rušah, odjema toka ne bo, brezposelnost
bo na Fah in njenih pritikUnah: pa ne bo ne zaslužka pri delavcih, ne davka na tok, ker ca nihče porabil ne bo. Drava bo lahko svojo energijo vodila v Crno morje.
Povišajte trošarino na sladkor, ali recite obenem: cena sladkorja na debelo in na drobno se pa n« sme povišati niti za paro. Naj se znižajo dobički sladkornih baronov na znosen odstotek! Saj so že dvanajst let izvažali iz naše države stomili-jone na carinski premiji, ki jim Jo je poklonila država, da »podpre industrijo«. Moteno kravo lahko molzemo, dokler gre in dokler ima kaj mleka. Zdaj naj si pa tudi ti gospodje malo zadrgnejo mošn-jič-ke in naj vedo. da krava, ki je slabše hranjena, daje mani mleka. Tako je namreč s kupno močjo sladikornih konzumentov. Se mar kdo boji stavke sladkornih tovarn? Saj je repa doma in tovarne tudi: samo kartel je še treba razbiti, pa bo domovina rešen«. Toliko eksekutivne močd je pa že treba pokazati v zaščito nepremožnih in od vseh strani izžemanih, da se kaj takega doseže,
Caveant correules! Tendenca cen gre že taku in tako navzgor. Poskrbeti je treba, da se dvigne kupna moč prebivalstva, ne pa da jo potisnemo še navzdol. Kam pa prideta naš trgovec in obrtnik? Kaj pa z zakoni, ki bodo ljudstvu v korist?
Kje je nujnost za protldraginjski zakon? Kdo trdi. da ni draginje? Vsakdo tak naj obleče kožo trboveljskega rudarja ali gu-štanjskega pa ieseniskega kovinarja ali pa vojvodinskega poljedelskega delavca! Pa bo že videl in videl bo lahko tudi. da mu v koži bohinjskega kmeta, da o Ličamh. Hercegovcih itd. itd. niti ne govorim, ne bo prav nič boljše. Zakon o zaščiti siro-mašnejših najemnikov b! bil tud'i že skrajno potreben. To bi bili zakoni, ki bi dvignili kupno moč.
Res, nekaj bo treba storiti. Pomisliti moramo namreč, da imamo v državi 90 odstotkov poljedelcev, težakov, kolonistov, poljede'skih delavcev, malih obrtnikov, trgovcev. tiradn:kov. nameščencev in delavcev vseh vrst. ki bodo z novimi davčnimi bremeni hudo hudo prizadeti. Vse to bi morala biti zvezda vodnica pri kritju proračunskih primanjkljajev, pa bo marsikaj boljše, mnogo boljše.
In ponovno je treba pribiti, da bo naša banovina z novimi davščinami najbolj in neprimerno bolj prizadeta kakor druge banovine. * ' ■ - r V — *   '         .     *       «      ■ ...
.r. - f. {   < *   -     « .   . . .'. -", , « , .    Prvotno  določena trošari-
na se je sicer nekoliko znižala, vendar bo pa treba plačevati od sladkorja v kockah 1.50 in od tega odpade na konzumenta 75 par pri vsakem kilogramu, od ostalega sladkorja bo pa plačal konzument 60 par pri kg. Pri elektriki bo treba plačevati 70 par na k\v za razsvetljavo, pri toku za pogon motorjev in drugih instalacij pa do 1000 kw po 10 par. preko 10C3 kw pa po 5 par. Tudi v taki obliki pomenjajo nova davčna bremena za Slovenijo strahovit udarec, ki se mu bodo posledice kaj kmalu rx kazale. — Cv. K.
Za zaploditev rakov v
vodah
Vse je odvisno od izida poskusa križanja bajerskega raka s koščaki
Ljubljana. 11. avgusta. | vrednost naših vod-a podvojila, na drugi
Referent za ribogojstvo pri banski upravi g. inž. Ivan Jelačin je naletel nedavno v bajerju pod Rožnikom v Rožni dolini, ki je last g. Hočevarja, na krasne eksem-plarje plemenitega raka, kakršnih pri nas skoraj ne najdemo več. Rake je pred leti nasadil sam g. Hočevar in zanimivo !e, da v bajerju aH kakor se imenuje »Podrož-nisko jezero« zelo dobro uspevajo, se naglo plode in množe in dosegajo velikost, ki je pri nas že redka. Raki so dolgi od 15 do 30 cm in tehta eden približno četrt kilograma.
Vest je v torfko zanimiva in razveseljiva, ker pri nas m bilo mogoče zasadit1 in zaploditi rakov, ker jih je povsod uničila strahovita račja kuga, ki divja že skoraj tri desetletja in je pri nas uničila ves račji zarod.
Znano je, da so včasih iz Slovenije izvažali na leto na stotisoče komadov rakov na Dunaj in v Berlin, kranjski raki so sloveli kot specijaliteta. Tako so samo v Krki na leto nalovili za 80.000 goldinarjev rakov. V Brežicah in Krškem je več trgovin lepo procvitalo in živelo od trgovine z raki. Ko se je pojavila račja kuga, je bilo cvetoče kupčije seveda kmalu kone-c. Kuga je strahovito divjala med plemenitim potočnim rakom in ga uničila skoraj povsod. Strahoviti bacil pesti astacus je storil svoje m nam uničil potočnega raka v Gamelj-Sici, v raznih pritokih Kamnišflce Bistrice in drugfh potočkih, ki so bili za gojenje raka dobri. Rak je ostal edino v kraSkih jamah, deloma j*h je še nekaj blizu Cerknice, na feu i1* goji g. Pafono ftd. Opažati je, da rak uspeva večinoma botj v zaprtih vodah in jasen tak primer je podan tudi v bajer-JH g. Hočevarja.
Pred vojno so opetovano nasadih* ra&a po raznih naših vodah, pa se njegova zaploditev ni posrečila. Rak se je držal eno ali dve leti, potem Je pa poginil. Tudi po vojni so nadalijevaii s takimi po*nsk pa se rH posrečilo zaploditi raka.
Banska uprava je teferala razna vaiiJJCa, ugodna za na saditev raka, nakupi? a je večje množine mladih rakov v frtžnih krajih naše države in v Bosni, kamor Se ni prodrl val račje kuge. Nasadili so rake po raznih vodah, pa zopet ni bik) uspeha, če bi se posrečilo zopet zacMfti rafce, bi se
strani bi pa rake izvažali in spravljali za nje lepe denarce. Zato oddelek banske uprave za ribogojstvo v Ljubljani nadaljuje z nasaditvijo raka.
Ker se raki v bajerju pod Rožnikom tako dobro razvijajo, bo banska uprava ponovno poskusila zarediti v naših vodah rake. Račji kugi je bolj podvržen plemeniti potočni rak. dočim so tako zvan? koščak! in jevševci. to so gozdni raki. odpornejši. Ti sicer ne dosežejo take velikosti, so pa odpornejši. Sedaj bodo poskusili s križanjem bajerskega raka s koščaki in če se to posreči, smemo upati, da dobimo vrsto raka, ki bo odpornejši proti račjii kugi in katerega velikost bo rudi primerna.
Železničarski kongres
Ljubljana, 11. avgusta. IV. kongres <Ujedinjenega saveza želez« ničarjev Jugoslavije« bo v Ljubljani dne 15 in 16. t- m. Dne 14. avgusta ob 5. uri popoldne je sprejem inozemskih zasiopnikof železnicarskih. mornarskih in drugih strokovnih organizacij, kakor zastopnika Angleške g. Crampa, Belgijske g. Oemana. Holandske g- Natbansa, Švicarske g. Hel-da, Avstrijske g. Tomana, Nemške g. Hell-manna, Bolgarske g. Isaieffa, Cehosiovaške £. Brodeckya, Francoske g. BidegaraTa. Javljeni so tudi zastopniki Švedske transportne organizacije iz Stockbolma in zastopniki japonske mornarske, argentinska strojevodske in indijske železničarske organizacije. Na to je odhod z delavsko godbo »Zarjac ▼ >Union<, kjer bo koncert na vrtu.
Dne 15. avgusta ob pol 11. uri Je v veliki dvorani >Uniona< otvoritev kongresa, na katerem bodo govorili inozemski zastopniki, dr. Topalović iz Beograda in g. Stan ko iz Ljubljane. Ob 19. uri se kongres prekine.
Zvečer 15. avgusta ob pol 9. uri vprizori v opernem gledališču delavski oder >Svobode< kolektivno dramo v Delakovi predelavi in režiji >Hlapec Jernej in njegova pravlcac. Diapozitive za to predstavo v francoskem in nemškem jeziku je naredil umetnik Ravnikar Ljubivoj.
V torek dne 16. avgusta od 9. ure dalje nadaljevanje kongresa. Dno 17. avgusta na je Izlet delegatov in Inozemskih zastopnikov na Bled in v Bob. Bistrico.
na vino in žganje
Važna navodila banska uprave a pobiran]« trošarine
na vino In žganje
Ljubljana, 11. avgusta Včeraj smo priobčili prvi del pojasnil banske uprave o pobiranju občinske trošarine na vino in žganje po 20. aprila 1932, danes pa pri občujemo drugi deL
Kdo naj pobira občtnsfco trošarino
Po zakonu o državni trošarini pobira občinsko trošarino načeloma občina sama. Uporabljanje organov državne finančne kontrole v te namene je možno le po dovolje nju ministrstva financ. K tej točki pripominjam:
Banska uprava je prejela generalno pooblastilo za uporabljanje finančne kontrole za pobiranje občinske trošarine, veljavno za ozemlje vse banovine. Ako torej želi občina, ki pobira trošarine sedaj »ama, da se to godi po finančni kontroli, mora prositi za tozadevno odredbo bansko upravo. Predlaganje prošenj na ministrstvo financ ali na dravsko finančno direkcijo ni potrebno.
V dravski banovini z njenimi malimi občinami je bilo pobiranje občinske trošarine potom finančne kontrole dnslAi «W-fajno. V lastni režiji so pobirale trošarino le večje občine z zadostnim in sposobnim aparatom. Pri tem naj tod i ostane; kajti ako je bilo pobiranje že pred novim zakonom te£ko, je postalo Še težje sedaj, ko ni več transportnih listin in občina ne prejema več uradnih poročil o v njen okoliš došlih pošiljkah. Navezana je popolnoma na kontrolo konzuma. ki pa je jako težka. Tudi pri zasledovanju in kaznovanju prestopkov občina ne vzdrži ali pa celo popolnoma odpove. Zato opuščajo v zadnji dobi tudi velike občine pobiranje v lastni režiji iu prihajajo druga za drugo s prošnjo, da Be ta posel poveri državnim finančnim organom. Priporočam pa vsem, ki trošarine še danes same pobirajo, da čimpreje zaprosijo za pobiranje po finančni kontroli. Sicer je tudi tej delo sedaj znatno težje, vendar pa bo še vedno uspešneje nego delo občine, ki ima prav v redkih primerih sposobne organe in zadostno avtoriteto, kakršna je pri izvrševanju predpisov potrebna.
Mnenje, da od 20. aprila t. 1. dalje finančna kontrola ne sme več pobirati občinske trošarine, je povsem zmotno. Novi zakon ni prinesel v tem pogledu prav nobene izpremembe. Da bi pri prebivalstvu kontrola finančnih organov povzročila nezadovoljstvo, ne bo mogoče, ako se poduči a pravicah finančne kontrole in o numi potrebi vestnega pobiranja, če hoče občina, ki ji padajo tudi dohodki iz direktnih davkov, izvrševati svoje naloge odnosno kot taka sploh še obstojati.
Plačuje se občinska trošarina normalno od litra potočene (za točenje nastavljeno) pijače. Dopustno je pa tudi pavšaliranje. O tem, ali se uvede ta ali oni način, odloča občina sama. Sklepa naj pa o takih stvareh načelne važnosti občinski odbor; dovoljenje kr. banske uprave ni potrebno. O sklepu se obvesti pristojni oddelek finančne kontrole in kr. banska uprava (oddelek VII.;. Pavšaliranje se ima seveda izvesti le na način, da ostanejo dohodki iz trošarine neokrnjeni. Kontrolo v občini pa tudi v primeru pavšaliranja ne bo opustiti, že iz razloga, ker uide sicer občini privatni neposredni konzum in ker se pavšalna pogodba ne more skleniti z vsakim trošarinskim obveznikom. Varovati se morajo absolutna interesi občine; kjer pa je to mogooče, jo pavšaliranje priporočljivo-
Kjer se pobira trošarina že ob meji po linijskih uradih (Ljubljana) je treba navodilo uporabljati smiselno.
Kazni
Tihotapstvo občinske trošarine zagreši po čl. 11. pravilnika o občinski trošarin: vsakdo, ki vnese v področje občine predmet, za katerega je plačati občinsko trošarino, pa ne plača ustrezajoče trošarine, ter vsakdo, ki proizvaja v področju občine tro-šarinski predmet in ga da v potrošnjo, ne da bi bil plačal trošarino.
Trošarinski prestopek torej učini toči-lec ali prodajalec na drobno, ki ne prijavi vkletene pijače, enako oni, ki nastavi sod, predno je plačal trošarino (ako ni odrejen ali pogojen drug način plačevanja), dalje proizvodnik. ki ne prijavi za točenje na drobno namenjene pijače, potrošnik, ki ne prijavi katerekoli neposredno od trgovca dobavljene, občinski trošarini podvržene pijače i. t. d.
Kaznuje se po čl. 34. zakona o državni trošarini z redno trošarino in s kazensko trošarino v iznosa petkratne redne trošarine. Za preiskavo in obsodbo je pristojna finančna kontrola; proti obsodbam gre pritožba v roku 15 dni na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani, ki sme pri prestopkih, storjenih z navadnim vinom ali žganjem, znižati kazen v ozira vrednih primerih do petine. Pravnomočno prisojena kazen se izpremeni v sapo', ako obsojeni kazni ne plača v 3 mesecih.
Kazenska stredstva so torej jako učinkovita, zlasti radi možnosti izpremembe denarne kazni v zaporno. Opozarjam tudi še na ostale trošarinske prestopke in na kazenske sankcije trosarinskega zakona in občega kazenskega zakonika (oviranje kontrole, poškodovanje pečatov, potvarjanje listin i. t d.)
Da se zajezi nezakonito kupčevanje z vinom in žganjem, zlasti krošnjarjenje. na] se o vsakem trošarinsko - kazenskem primeru, kjer se je ugotovilo, da dotičnik ni-ma obrtne pravice za prodajo ali točenje alkoholnih pijač, obvesti tudi pristojno obrtno oblastvo radi kaznovanja po obrtnem m taksnem zakona.
Tudi na kazenske posledice je opozoriti v zgoraj omenjenem razglasa, z gsožnjo da se bo vsak prestopek najstrrtp zasledoval in kaznoval
S tam mislim, da je položaj, ki je nastal z reformo državne in banovinske trošan ne, pojasnjeni. Ta okrožnica naj bo obenem odgovor na številna vprašanja, predložena v tej stvari.
Opetovano izraženi prošnji, da naj se trgovski promet z vinom in žganjem zopet postavi pod kontrolo in uvedejo zopet vsr transportne in kontrolne (evidenčne) listine, zaenkrat ni mogoče ugoditi, ker je bila pač ta kontrola pravkar ukinjena- Re* je, da bi bili trošarinski dohodki občine najboljše zaščiteni s tako kontrolo, vendar pa upam, da se bo dal z vestnim in strogim izvajanjem v tej okrožnici opisanih konzumnokontrolnib mer doseči zadovoljiv finančni efekt. Občina, ki smatra, da so ji z ozirom na krajevne razmere potrebne posebne kontrolne mere, bodisi da se uvede jo ostrejše ali da so nekatere tu opisanih boij povdarilo ali podrobnejše izpeljejo, more to storiti v lastnem delokrogu s pra vilnikom, ki ga sprejme občinski odbor, ga razglasi in predloži semkaj v odobrenje. Poudarjam, da je tak praivlnik možen \ okviru zakonov (zakona o državni trošarini, pravilnika k temu zakonu in novele z dne 18. aprila 1932, pravilnika o banovin ski in občinski trošarini ter občinskih redov) in da ukrepi občine absolutno ne smejo ovirati proizvodnje in trgovine. Smatram pa, da je občinska trošarina z odločbami omenjenih državnih zakonov iu pravilnikov zadostno zaščitena in da je treba le te energično izvajati, da se uvede zopet red v plačevanje trošarine od vina in žganja in prepreči prekomeren podvig doklad  na  direktne  davke za  L 1933.
H koncu pripominjam, da veljajo gornja pojasnila le za vino in žganje. Pobiranje občinske trošarine od ostalih trošarini podvrženih pijač (piva, špirita itd.) je ostalo neizpremenjeno, ker se od teh še uadalje pobira državna trošarina po količini v promet odnosno potrošnjo danih trošarinski Ji predmetov.
Ban: dr. Marušič, s. r.
Glavna skupščina JUU
JUU bo imelo svojo 12. glavno redno skupščino 24., 25. in 26. t. m. v Beogradu v dvorani nove univerze. Giaivn.i odbor bo imel sejo 23. t. m. ob 16. v domu udruženja.. Skupščina se prične 24. t. m. ob 9. Otvorll jo bo predsednik TJ J J Damijan Raši č, nadaljevala se bo <pop. ob 16. Drugega dne bosta predavala dr. Vladimir Dvorai-kovič o Adlerjevi individualni psihologiji,, dr. Stanko Gogala pa o učiteljevi osebnosti. Zborovanje se bo nadaljevala popoldne ob 16. Tretjega dne prirede udeleženci Izlet na Avalo, Oplenac m <v okoMco ter si ogledajo zanimiivo&ui Beograda. 24. t. m. zvečer bo udeležencem kongresa na čast prirejen koncert v drvorani Kolarčeve ustanove. Od 21. do 1. ponoči med 25. In 26. avgustom se zbero udeleženci skupščine na parniku »Kraljica MaHjac, ka jih odpelje po Savi in Dunavu. Na parniku bo igrala vojaška godba.
Za udeležence skupščine so preskrbljena prenočišča po penzaj)onih fcn hotelih po znižanih cenah. Odbor za sprejem udeležencev bo delil na kolodvoru listke za prenočišča, ki bodo na njtti vsi potrebni podatki. Udeleženci skupščine bodo Imeli četrtinsko vožnjo. Na od hodni postaji Icu-pddo polovične karte, ki bodo veijade za povratek.
To vam je bila senzacija!
Ljubljana, 11. avgusta. V Ljubljani smo sicer vajeni senzacij, ker jih je vedno toliko, vendar se zaradi tega ne smete ustrašiti, da je ta senzacija običajnega kalibra. To vam je bila senzn cija, da ni še nikdar zabeležil kronist večje in strašnejše! Častitljiva, moralna m solidna Ljubljana je prizadeta, prestrašena, ogorčena ter vznemirjena. Meščani se razburjajo, da se ne morejo umiriti, vsc> govori le o nenavadnem dogodku, vse drugo je odstavljeno z dnevnega reda in mnogi niso mogli preteklo noč niti spati.
Kot strela z jasnega je treščila včeraj popoldne novica med ljudi. Prodajalke v trgovinah so pustile odjemalce nenadoma na cedilu ter zbežale na cesto, ljudje so skakali iz drvečega tramvaja, pacijenti so uhajali zobozdravnikom izpod klešč, otroci so drveli skupaj, kričeč, đa gredo maškare, ženice na cesti so 6e križale kot ob hudi uri, pešci so se vsi ustavili ter strmeli v prikazni z izbuljenimi očmi — sploh je bilo vse na glavi, vse presenečeno, ogorčeno ter mnogi niso mogli verjeti lastnim očem.
— Kot v Parizu! Saj ste čitali, ljudje božji, tisti članek o nemoralnih Parižan-kah?! je kričala ženska, kot da je histerična.
Nekateri so se kar zvijali v smehu, nekdo je kričal: Škandal, škandali — Gospe so imele takoj pri rokah lornjete, starejši gospod je so hiteli brisati naočnike, da bi bolje videli, gospe z ročnimi vozički so pljuvale zgražajoč se, solidni so se nabijali in eden izmed njih je dejal:
— No, zdaj so pa postale vendar moje hlače moderne I
— Sodni dan! Sodoma in Gomora, spo-korimo se! Babnice so začele nositi hlače, konec sveta je tu I je piskala ženska ter migala z dolgo koničasto brado, da je gledalcem ob nji postalo kar tesno.
— Če mi ti napraviš takšno komedijo, da se prikažeš v kopalni obleki   na cesti pa te ne priznam več za svojo hčer P
— Toda, mama, saj to so vendar moderne kopaliSke, a ne kopalne oblekel Povsod v letoviških krajih hodijo v njih po cestah t
— Nesramniea! Moja hči ne bo hodila y
hlačah po Ljubljani 1 Strašno, kako je dandanes pokvarjena mladina!
Dekleta so pa tiho vzdihovala in srca so se jim krčila v zavist; Mislile so si, da bi bilo dobro imeti takšno obleko vsaj enkrat, da bi se pokazale v nji na ulici — vsa Ljubljana bi jih gledala — ah!i
KOLEDAR. Danes: Četrtek, 11. avgusta, katoličani: Suzana,   Bole-mir;   pravoslavni,   29.   j u Ho a. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Nezvesti Bkehart. Kino Ideal: Maroko.
Propagandni turnir ob 16.30 na teniških igriščih Ilirije.
Nočne plavalne tekme ob 20.30 v kopališču 'Ilirije.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Dr. Pdccoli, Dunajska cesta 6, in Bakardč, Sv. Jakoba trg 9.
Iz Trebnjega
— Iz seje občinskega odbora. Po daljšem odmoru se je sestal preteklo nedeljo trebanjski občinski odbor k redni seji. Dnevni red je bil zelo obširen. V zadevi znižanja najemnin na zahtevo vseh držav-ndh uradov, ki so nastanjeni v novem uradnem poslopju, je občinski od"bcxr pooblastil župana s. Josipa ZupanČ.iča, da na
merodajnih mestih pojasni, da je vsako znižanje najemnin med proračunskltm letom nemogoče, ker najemnine krijejo fce odobreni .proračun, ki bo pa kljub temu koncem leta v primanjkljaja!, ketr občina ne bo prejela predvidenih troSarin in občinskih doklad. če se pa znižajo Se najemnine, je občinsko gospodarstvo resno ^roženo. Občina Trebnje si je zgradila novo uradno poslopje, kjer so nastanjeni vsi državni uradi in se je zato zadolžila a 1,800.000 Enn. Letno plačuje na amortizaciji 153.000 D*in. Na^emniJK?, ki jih plačujejo državni uradi in privatne stranke, krajevnim razmeram primerne in zelo nizc ke. Z znižanjem najemnin za 20% vaem državnim uradom bd morala občina znižati iste tu<ii -privatnim strankam in brl Oll letr .ni obrok za anxxrtizaoijo poskjpja resno ogirožen. Ker bi £ tf\m obstojala nevarnost, da odpove denarni zavod ob-čina posojilo, ki je jako ugodno, je občinski odbor sklenil, da župan uredi zadevo z merodajnlmi ministrstvi, ki naj bi glede na finančna težkoče občine odredili plačevanje najemnin za svoje urade T isti višini, kakor doslej. — Vprašanjn agrarne reforme je občinski odbor posvetil vso pozornost. Občina se je priglasila kot interesent in oe bila prošnja ugodno rešena Občun&ki odbor je iavoltl odsek, kd naj bi abral podatke in ki naj bi ngotovU. kakana bremena bi morala občina .prevzeti s prevzemom dodeljenih parcel. Ker lastnrik razdeljenega vele-posestva gTof Auerapeng nu*di vaom dnitere-»LranLm občinam zemljišča v manjšem obsegu v popolno lasrt in bremen proato, bo občina počakala na poročila fai Beograda, kjer »e nrudn deputacija dok^njekdh občin, ki se bo na merodajnih mestih informirala, če je tak sporazum, k4 ga ntuM lastnik grof Auerspeng, sploh dovoljen. — Ker je občina v denarnih težkočah, vodnjaJt v letošnjem letu še ne bo zgrajen, temveč bo občina dovažaJa ob suši strankam v novem uradnem posdopjai vodo fa bližnjega studenca. Obcinsfci odbor je datje sklenil, da se potrebno zemljišče aa šolo Račje selo oxLkupu k% fonda šoleke občine račjje-selske.
Iz Celja
—c Polovična vožnja na sokcXeXj zle* v Rimskih toplicah. Prometno ministrstva je z odJokom št. 16.422 z dne IS. julija dovolijo udeležencem sokoJskega zieta, kd bo v nedeljo 14. t. m. v Rimskih toplicah in ki bo spojen z župnim i plavalnimi tekmami, 50% popust na železnicah., ne glede na število udeležencev. Bratje in sestre kupijo pri odhodu celo vozovnico, fcf velja obenem s potrdilom o udeležbi tudi za povratek. Potrdilo o udeležbi prejmejo bratje in sestre na dan aleta pri sokolskem društvu v Rimskih toplicah. Skrbite, da dobite pri odhodu na železniško vozovnico moker žđg. _     župna uprava.
—c Nočni požar. V torek 9. t. m. okrog pol 22. se je nenadoma pordečilo nebo v smeri proti škof ji vasi. Vnel se Je polni kozolec posestnika Filipa črepinška na Zgornja H u din j i pri Celju. Kmalu so prispeli gasilci iz G-aberja in škofje vasi, nato na še iz Celja Kozolca mi bilo več mogoče rešiti in je pogorel do tal, pač pa so gasilci obvarovali stanovanjsko hišo, ki bi bila brez pravočasne intervencije gasilcev gotovo tudi postala žrtev plamenov. Vsi znaki kažejo, da je bil ogenj podtaknjen.
—c Mestni kino zopet ociprt. Mestni kino bo po daljšam presledku začel v peta* 12. t. m. zopet z rednimi predstavami in je zelo znižal vstopnino. Od petka do nedelje bo predvajal izvrstni SOodstotni zvočni film >Ladja komedijantov« z Lauro la Plan te in Josipom ScMldkrautom v glavnah vlogah. Nova sezona se bo pričela v začetku septembra.
Petek, 12. avgusta. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18: Dvoboj na harmoniki (Magister in Kokalj); 19: K. M. We-ber: Oberon, izvaja dunajska filharmonija (prenos iz Salzburga); 22: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa
Sobota, 13. avgusta. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: ćas, plošče, borza; 18: Tamburaško društvo pri Sv. KriStofu); 19: Gimnastične vaje (Drago Ulaga); 19.30: Nekaj za starše (Pero Horn); 20: Samospevi g. Avgusta živka; 20.45: Prenos plesne glasbe iz hotela Toplice na Bledu; 22: Cas, poročila; 22.15: Men-densohn: Simfonija št. 3 (plošče); 23: Napoved programa za naslednji dan.
Dnevne vesti
— Ministri na Bledu. Z ekspresnim vlakom ata davn prispela v Izubijano minister dr. Albert Kramer in prometni minister ini. Lazar Radavojević. S prvim jutranjim braovlakom ee je pripeljal vojni minister general Dragomir StojanoviČ, z dopoldan-akisn brzovla^om pa ministrski predsednik dr. Miian Srskic in zunanji minister dr. Bogoljub Jevtlc. Vai minristri so takoj nadaljevali pot na Bled.
— Is zdravniške službe. V imenih zdravniške zbornice za dravsko banovine je bn vpisan zasebni zdravnik v Mariboru dr. Gerhard Galle; sanitetni polkovnik dr. Matej Justin je premeščen v Krajjuje^ac in s* zato izbriše iz imenika zdravniške zbornico za dravsko banovino.
— Razpisana sodna služba. Ra/.pisan ie natečaj za izpraznjeno mesto sodnika pr: okrajnem sodišču v Kranjski gori. Prošnje je treba vložiti do 24. t. m.
— N^lezljiTe bo czni v dra ski ba no visi. Od 15 do 31. julija je bilo v dravski banovini 60 primerov tifuznib bolezni, (umrl
1) , 22 griže (umrl 1)   153 ?krla».nke fumrla
2) , 163 ošpic, 190 davice (umrla 2j. 59 sena (umrl 1), 12 tetana. 11 vraničnega prisada, 2 otrpnenja tilnika, 5 otročničce vroČi-ee in 1 bripe.
— Razpust druStev, Društvi >Glavr a ljudska knjižnica tiskovne zadruge* v Stari vasi pri Brežicah in >Mestni odbor Oi,u-ne v Marenbergu< sta razpuščeni, ker nimata pogojev za pravni obstoj.
— Razpisane službe. Na državnem posestvu ~Belje« sta razpisani službi dveh kmetijskih asistentov. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. Sumadijsko intendantsko skladišče v Krajrujevcu pa potrebuje mojstra kurjača dnevničarja. Prošnje je treba ▼ložiti do 1. septembra.
— Razid zadruge. Gospodarska zadruga javnih nameščencev v Sevnici »Samopomoč? se je po sklepu občnega zbora razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki naj svoje terjatve prijavijo do 15. avgusta likvidatorjema Jusipu Kladniku in Marku Zavrlu v Sevnici,
_ Denarna knjiga državnih in samoupravnih uradov. Glavna kontrola zahteva, da rabijo državni in samoupravni uradi za oddajo in sprejem denarnih pošiljk (vrednostmih paketov, vrednostnih pisem in nakaznic) denarno knjigo. Vsak držav ni iin samoupravni urad sd mora za sprejem in oddajo svojih denarnih pošiljk nabava ti na svoje stroške denarno knjigo, ki mora imeti naslednje stolpce: 1. zaporedno številko, 2. dan oddaje pošiljke, 3. naslov urada ali osebe, ki pošilja denarno pošiljko, 4. sprejemno številko na spremnici alii nakaznica (položnici), 5. vrsto pošiljke (vrednostnega pisma, nakaznice, položnice, vrednostnega paketa), 6. vrednost, 7. težo tn 8. podpis postnega uslužbenca, ki je vrednostno pošiljko sprejel, oziroma izročil. Ta knjiga mora biti pasionirana, sešiita z vrv ico, kri mora. biti pritrjena na platnice z uradnim pečatom. Poleg tega jo mora urad overiti a predstojnikovim podfpisom.
♦ Ameriške dedščine. Glasilo Slovenske narodne podporne jednote >Prosvetec v Chi-cagu je objavilo, da so pomrli tekom zad njih par let naslednji njegovi Slani: Peter nel George. S. Brownsville. Pa.; Okoren Joseph, Forest City. Pa.! Progar Ana, Ches-wick. Pa; Cerar Joseph, Carlinville, 111.; Dimič Joseph, Chisholm, Minn.; Čebron Frank, Cleveland, O.; Simonovič Joseph, Aguilar, Colo.; Gačnik Louia, Pueblo, Colo.; Boltezar Louis, Butte, Mont.; Perlich John, Ironwood, Mich.; Bal oh An dre w, Detroit, Mich.; Krpan Mile, Ironwood, Mich-; Soršak Stephen. W. Allis, Wis.; Omahne Frank. Clinton. Ind.; Nemanič George, Bingham, Utah; Zigič Joseph, Standardville, Utad; Luzovec Anton, Sacramento, Cal.; Gruden Andrew, Kirkland Lake, Ont in Grosa Ignacij, Forest City, Pa. Dedičem vseh teh članov želi društvo izplačati posmrtnine v različnih zneskih — naimanj 64, naiveč pa 1250 dolarjev. Sorodniki, ki bi imeli pravico do posmrtnine, naj predložijo svoje utemeljene, z rodbinsko polo in zadnjim pismom pokojnika opremljene prošnje izseljenskemu referentu banske uprave v Ljubljani.
— Naši strojevodje v Bratislavi. V torek zjutraj so prispeli jugoslavenski strojevodje v Bratislavo, kjor so bili prisrčno sprejeti. Ko so izstopali 4z vlaka, je zaigrala železnicarska godoa jugoslavensko in češkoslovaško državno h-imno. Goste je pozdravil v imenu deželnega prezidenta vladni svetnik dr. Bernovekv, za. pozdrave sta se zahvalila predsednik organizacije naših strojevodij Petrovič in vodja eks-kurz-VJe sekcajski sef prometnega ministrstva dr. Kavčfič. Dopoldne so si gostje ogledali mesto, pristanišče, magistrat, muzej in grad. Iz Bratislave so se preko Dunaja odpeljali v domovtino.
— Naš prvi zvočni film z domačimi močmi. Jugoslavenski prosvetni film v Beogradu začne v kratkem izdelovati naš prva zvočni film z domačimi močmi. Zato vabj vse, ki bi hotela sodelovati, naj pošljejo svoje naslove s fotografijami in točnimi osebnimi podatke na naslov Jugoslovanski prosvetni film Beograd. Kralja Milana 17. Izbrani bodo fotografsko in fono-gr&fsko preizkušena in najboljši bodo angažirani za zvočni Htm.
_ Zagrebška >Svoboda< je povabila delavski oder >S-vobode< iz Ljubljane, da v zagrebškem gledališču odigra Cankarjevega >Hlapca Jerneja in njegovo pcarvicoc. IsraJci delavskega odra se odpeljejo v soboto 13. t. m. y Zagreb, kjer bo zvečer predstava.
— Oddaja adaptacijskih del  treh zgradb
v Novem mestu se bo vršila potom ofert-ae Jflc&tacifjo dne 1. septembra pri inženjerskom oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani Oglas je na v.poglel v
pisarni Zbornice za TOI v Ljubljanu pogoji pa prt istem odtielftu.
— Zdravilišče Rogaška Slatina proslavi dne 14. in 16. t. m. 2001etnico strokovnega zajetja slovitih vrelcev svoje mineralno *
zdravilna vode. Povodom te (proslave se znižajo <m sicer od 15. avgusta dalje sdra-vilna in god bon a take a.,  cene  kopeiim    in ,
zdravilnim sreda tvom ter cena hrani v zdraviliških restavracijah. 432n
— Leseni most v Podpeči veliko trpi. Koliko težkih voz gre čezenj dan na dan Ndč čudnega nI, če se izrabljena deska pod tezo natovorjenega vosa prelomi ter nastane sredi mostu zevajoča odprtina, ki ogroža varnost prometa. Tako se Je napravili a na mostu te dni zevajoča vdrtina v obsegu 40 cm2. Poškodovano mesto b: morali nemudoma ograditi, potlej pa temeljito popraviti, da ne bo v nevarnosti osebni in vozovni promet čez globoko Ljub-Ijanrico.
— Dobave, Direkcija državnega rudnika
Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 1200 kg bučnega olja, 2400 kg * riža, 600 kg kave in 20.000 kg pšenične moke. Pred-metni oglas z natančnejšimi podatka je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
— Opozorilo planincem. SPD nujno priporoča svojim članom, naj kupujejo .polo vične vozovnice na podlagi uverenj zaradi evii-dence v podružnici >Putnika* na Ma-sarvkovi cesti v hotelu Metropol, nasproti glavnega kolodvora.
— Iz -.Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« St. 63 z dne 10. t. m. objavlja uredbo o besedilu prisege uslužbencev ministrstva z<* telesno vzgojo naroda, odločbo o zvanju pisarja v predsedništvu ministrskega sve ta, pravilnik o opijskem fondu, predpise za polnenje omaric za prvo pomoč ln dve objavi banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v tekočem letu.
_ Prepoved zahajanja v gostilne. Okrožno sodišče v Mariboru je prepove dalo Francu Pogoreucu iz Rač zahajanje v krčme za dve leta.
— Novo postajališče na Gorenjskem. V nedeljo 14. t. m. se otvori na progi Jesenice—Kranjska gora med postajama Kranjska gora in Rateče—Planica postajališče Podkoren za prevoz potnikov in prtljage. Vozni listki se bodo izdajali na postajališču prtljaga se bo pa odprem!jala z doplačilom.
— Ameriški letovišfarji v Splitu. Včeraj je priplul v splitsko pristanišče ameriški izletniški parnik »President Johnson«, ki je pripeljal 350 ameriških letovišoarjev. Zvečer so se Američani odpeljali proti Benetkam.
_    Cankarjeva družba v Ljubljani je
pravkar izdala Iv. Cankar: »Hlapec Jernej in njegova pravica« v Ferdo Delakovi predel a vi kot kolektivno dramo. Premijera in repriza, kri jo je dal delavski oder in govorni zbor >Svobode« v ljubljanskem opernem gledališču, v celjskem mestnem gledališču in ki jo bo vprizortl 13. avgusta t. I. v zagrebškem g/ledaMŠču ter 15. avgusta t. 1, v čast kongresistom Ujedinje-nega saveza železničarjev Jugoslavije v opernem gledališču v Ljubljani, je ooka-za*a, da je kot kolektivna drama nekaj naravnost krasnega, odgovarjajoča novim stremljenjem gledališke umetnosti. V De-1 akord predelam Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove   pravice«, je pokazan
ves pravji Ivan Cankar, je pokazan >H.la-poc Jernej«, delovno ljudstvo vsega sveta, takšen, kakoršen je v resnici bili zamišljen in kakršen v resnici je. Vsa kritika i »Jutru«, >Slov. Narodu«, »Svobodi«, »Ženskem svetu«, »Prijatelju«, »Žen: ta domu«, »Delavski Politiki«, v »Delavcu« m drugih listih, je pohvalila to kolektivno dramo kot nenavaden dogodek. Knjsiga Jc luksurdozno opremljena in ima poleg teksta lepe slike umetnika Ravnikarja. Dobiva se v vseh knjigarnah in stane 12 Din. Tudi pri »Cankarjevi družbi«, Delavska zbornica, I. vhod, L nadstropje, se jo dob!. Kntfigo vsem toplo priporočamo.
_ Vreme.     Vremenska napoved nam
obeta lepo vreme in vročino. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo In že zopet najbolj vroče pri nas. Najvišja temperatura je znašala namreč v Ljubljani 32, v Zagrebu in Splitu 29, v Beogradu in Sarajevu 27, v Mariboru 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.S, temperatura je znašala 15 stopinj.
— Strašna smrt na železniški progi. V torek zjutraj so našli na železniški progi pri Draganiču blizu Nove Gradiške truplo neznanega moškega z odrezano glavo. Gre za 421etnega kmeta Mičb Luzaiča iz vasi Medala. Vlak mu je odrezal glavo ir. obe roki. Ni še znano, ali gre za samomor ali za nesrečo.
— Samomor 781 e t nega starca. Včeraj dopoldne se je obesil v Zagrebu 781etni Janko Krržrijak. Starec ni mogel več delati, zašel je v bedo in to ga je najbrž pognalo v obup.
— Mocca kavi ne kocke! Eno kocko v 1 deciliter vode zavreta, imate skodelico dobre črne kave, že oslajene. Kocka stane 1 Dio. _ Dobe se pri B. MOTO H, Vodnikov trg 5, Ljubljana, trgovina dnevno sveže pražene kave. 434n
Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske bolezni soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« grenčl* ce, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefovavc voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
b Ljubljane
_lj čevljarski most bodo t drugič prs-I zruši H na obtežbo, včeraj popoldne to
postavljali instrumente pod njim v L#j jI -!janici. Po predpisih je trotva namreč vsako mostio konstrukcijo dvakrat preskusiti, prvič ko jo razopaiijo ln pozneje, don je most namenjen nfOlnAtu. Preiiktti-njo napravrijo tako, dft fia?ortJo Ha most gramoz. S preciznimi rnerttatmi lostro-meotl ngotore, za Koliko se konstrukcija ujpogne.
—Ij Na nabrežje ob Novem trgu nwva-2aJo semaSjo, kri Jo tekoparado pri kopanja
temesjev ta delavvki aau. To nabreije je bilo doslej se popolnoma zapuščeno ter zanemarjeno. Prostor je lep in bi ga lahko izrabili as nasad aH kaj podobne««. Ob
njem je struga že delj časa regulirana in al bilo zadržka, da bi ne mogli urediti *e nabrežja Doslej je bil teren ne zravnan m na njem so bohotno rasle koprive in plevel. Zdaj bodo nabrežje zravnali in menda ga ne bodo pozabili tudi primerno urediti.
—lj Poslopje dohodarstvenega urada na vogalu Bieiwersove ln Gosposvet&ke ceste, kjer bo stai delavski azil. podirajo. Ravnateljstvo, ki je bilo tudi v tem poslopju poleg mestnega linijskega dohodarstvene ga urada, je zdaj v Kreeiji, urad je pa se v poslopja. Poslopje je eattdno zidano, ima debele opečne zidove in bodo pridobili precej uporabne opeke in drugega gradova
—Ij Razdelitev avtotaksljev. Nedavno je občinska uprava sklenila, da se avto-taksrjl, ki Jih je na Aleksandrovi cesti preveč, razdele po meztu. Sklep je stopil ta teden v veljavo. Postajališča za anrtotak-sioo so sedaj na Aleksandrovi cesti, v ZvezcM, kjer jih stoji 7, pred magistratom 4, pred bolnico 3, pred hotelom Union in pred glavnim kolodvorom. Dobro je, da stoje a-vtotaksiji tudi pred bolnico, kjer so često potrebni.
—1] čolnič plava... Pa ne samo čolnič, vse, kar sploh lahko plava, vidiš od Časa do časa v slavni Ljubljanici. Rački so se zadnje čase nekoliko unesli, le ob slovesnih prilikah jadrajo sem in tfte, pa tudi podgane so že redke. Pač p» kri žarijo pogosto razni splavi, deske, toned in »aboji. Davi j« ušla branjevki v Ljubljanico košara, ki se tudi nI mogla potopiti. Glavno pa je, da se ljudje lznebe nepotrebne Sare. Ndč manj važno pa ni, da imajo meščani ceneno zabavo ter se naslajajo ob lepih in edinstvenih razgledih na strugo. Vse dopoldne so občudovali plavajočo košaro in se jim ni nikamor mudilo. Košara se pa tudi nri nikamor premaknila in gledalci so se vadila v sveti potrpežljivosti, da so jim otekle noge.
_lj Čudno junaštvo. Cervantesovega
junaka, ki se je boril z nevidnimi junaki in z mlini na veter, poznate gotovo vsi. No, in tak junak se je .pojavil te dni v Ljubljani v tivolskem parku. Tako sredi noči je ves besen navalil na dva sovražnika, po zraku je zažvižgala sablja in že sta ležali na tleh dve žrtvi — dve krasni palmi draceji. Odletela jiima je gilava, pa nočnemu junaku Še ni bilo dovolj, še parkrat je zamahnći in posekal obe pahni. Mestna vrtnarija trpi okrog 2000 Dm škode. Upati je, da bodo oblasti tega junaka noči, ki je divjal s sabljo v roki — na kraju divjanja so namreč našli portope — kmalu iz-, sledile.
—Ij Meso se je zopet pocenilo. Zadruga mesarjev naznanja, da se od danes znižajo cene govejemu mesu v mesnicah in na stojnicah in sicer: mesu II. vrste prvovrstnih volov od 10 Dan na S DAn, tako da je cena mesa sedaj L vrsta 13 Din, & vrsta 8 Din, meso slabejsih volov na stojnicah pa tudi po nizjib conah..
—Jj V opernem o/ledaJiictj v Ljubljani vprizori delavski oder >9vobode< v ponedeljek 15. t. m. ob pol 9. zvečer Cankarjevega >Hdapca Jerneja m njegovo pravico« v režiji Ferda Dela-ka, Predstava je v čast kongresistom Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije. Pred predstavo bo na kratko v angleškem, francoskem, n-em-škem in esperantafkem jeziku oris in pomen te predstave m kratka vsebina tigre >Rlapec Jerneje.
_Jj Razstava narodnih ročnih del ge. Nevenke Steindfove Iz Split« se otvori v soboto 13. t m. ob 9. zjutraj v Jakopičevem paviljonu. Po tipični primitivni umetnosti Egipčanov, Arabcev, Kitajcev, Spancev, Peruancev i. dr. narodov je soproga ljubljanskega zdravnika ga Steindlova izdelala razne vzorce, ki jih hoče razstaviti v Ljubljani, a pozneje tudi v Zagrebu, Bosni in Dalmaciji ter v Beogradu. Velevrt-qarija Herzmanski bo razstavo ■ cvetjem pravilno dekorirala, tako da pride veaz slog narodne umetnosti do popolne veljave. Razstava bo odprta vsak dan — skozi 4 dni — od 9. do 12. In od 3. do 7. zvečer. Vstopnina 5 Din za osebo se po kritju treskov uporabi za brezposelne. Razstavo priredi Splošno žensko društvo.
—Jj Lepa moderna pristava deželne bolnice. Na obsežnem travniku ob Tomšičevi ulici, ki drži s PoVJanske ceste proti prisilni delavnici, sta zrasli dve stavbi: eno-nadstropna hiša in pritlično gospodarsko poslopje. Gospodarsko poslopje je sezidano in pokrito, na hiši so pa še zaposleni krovci. Kadar bodo ti dokončali svoje delo, se prične z orne tavanjem sten. Poslopji bosta že letošnjo jesen služili svojemu namenu. Zidanje ima v rokah mestni stavb-nik Emiil Tomažič.
_Ij V Hubadovi župi včlanjene zbore vabimo, da se udeleže z vsem zborom ali na vsaj po zastopstvu 40 letnice narodneca skladatelja g. Petra Jereba, ki se bo vršila pod okriljem >L»ipe< v Litiji 14. t. m. ob 15. Ker je polovična vožnja dovoljena tn zasluži pomembna proslava vso našo pozornost, pričakuje velike udeležbe — uprava Hubaaove tupe.
—Jj Upravitelji ioi Ijubljaneke okolice! Odposljete brez odloga računovodstvu unA kat in duplikat!
—Ij Goap. pomočnik bana dr. Pirkmajer jutri zaradi odsotnosti ne bo sprejemal strank.
-Jj Dr. MIRA FINK, Specijalist ka z« ženeke bolezni In porodništvo zaradi potovanja v tnozemotve ne ordinira de 24. •vpusta. 4SSn
—Ij IsgnbUo Se Je v ponedeljek rezervno kolo ATtobusa od Kočarji do Ljubljane. Najdite!, naj gs vrne avtobus?«« podjetniku Pcčnikar v Ljubljani proti primerni nagradi.
Nočne plavalne tekme na Iliriji
Dre vi se nam predstavi jugoslavenska plavalna reprezentanca« ki nastopi v soboto in nedeljo proti Avstriji
Ljubljana, 11. avgusta. Drugič bomo imeli nočno plavalno tekmo, ki je že pri prvem poizkusu navdušila vse gledalce. Drevi bomo videli v bazenu Ilirije elito naših plavaČev, ki so pred dnevi v Splitu dosegli čase, enake najboljšim srednjeevropskim. Srečali se bodo _ najboljšimi Ilfrijani, ki bodo napeli vse sile. da nc bodo preveč zaostali. Na startu bosta najhitrejša plavata v državi, nas Wilfan in znameniti Senjanovtf, ki je letos v sijajni formi ter je v torek pri izbirnih tekmah dosegel na 100 m izreden Čas 1:01.8. WHfan se bo skušal revan žira ti za svoj poraz, »Senja« bo pa pokazal, kaj zna v sladki vodi. Pole« teh nastopijo še državni prvak m rekorder na 1500 m Dubrovničan Bibiča, oba prvoplasirana na seniorskem prvenstvu v prsnem plavanju Birimiša in Grkinič, hrbtna plavača Gazzari in MarČeta in drugi. Naea skakalna elita, Ilirijani Zi-herl, KordelTČ. Trost in Strnad bodo pokazali da jim je bližnje prvenstvo v Karlovcu sigurno radovedni smo zlasti ne mladega Ziherla, o katerem trdijo, da bo v Mill-stattu premagal tudi avstrijske reprezen-tante. Zaključna točka bo najbrž najzanimivejša: sreoall se bosta Ilirija in jugoslo-venska reprezentance v waterpolu.
Spored današnjega verera
L 200 m prosto gospodje: Bibiča, Sa-mardžič, Dabrovič Jožo (vsi Jug), BonačiS (Jadran) Jesih, Fritsch, Svetek (vsi Ilirija).
2. 50 m prosto juniorke Ilirije.
3. 100 m prsno: Birimiša (Jadran) Grkinič (Vfktorija), Sever, Hriiber, Kramar (Ilirija).
4. 50 m prosto subjuniorji Ilirije.
5. 100 m hrbtno: Marčeta (Viktorija), Gazszari (Jadran), Žirovnik (Ilirija).
6. 4 krat 50 m prosto seniorji proti ju-niorjem Ilirije.
7. 100 m prosto: Senjanovič (Jadran), Wilfan (Pr.), Mini (Viktorija), Fritsch, La-vTcnJič G liri j a).
8. skoki: KordeliČ, Ziherl, Trost, Strnad (Ilirija).
9. waterpolo: reprezentanca Jugoslavije : Ilirija.
Gledalcem bodo na razpolago sedeži in stojiSča cena za prve je 10, za druge 6 Din. Predprodajđ vstopnic popoklne pri dnevni blagajni in drevi od 19.30 dalje. Občinstvo naj se brezipogojno pokorava rediteljem, ki bodo imeli belozelene kokarde v gumbni-oafa
Avstrijski plavalni savez je že imenoval reprezentanco, ki nastopi proti Jugoslaviji. Ekipa je močna, vendar smo pa mnenja, Je ni najmočneje sestavljena. Pogrešamo hrbtnega plavaiča KoUerja avsrrijsikega prvaka v prsnem plavanju Schafferja (■svetovnega prvaka v umetnem drsanju), skakača Stau-dingerja. ki je evropski prva^ in sedaj ne oKrnpi'jadi. Prav posebno nas je racudila postava waterpoIo moštva, v katerem ne najdemo nobenega igrača avstrijskega prvaka WAC (izgleda, da je imel dunajski trener Ilirije g. Salzer prav, ko je govoril o nesoglasjih v avstrjskem plavalnem spor-ou sigurno, radovedni smo zlasti na mladega Avstrijo in Jugoslavijo smo objavili včeraj). Reprezentanca je sestavljena nasled-
nje: 100 m piosto: Keltscher, Seehof (oba Ewask, Dunaj); 400 m prosto: Seehof, R6-diger (GAK, Gradec); 200 m prsno: Par-rik (GAK). Jahn ali Berger (Ewask); 100 metrov hrbtno: Rodiger, Seitz (GAK); 3 kra* 100 m mešano: Seitz. Keltscher (prsni plavaČ se ni določen): 4 krat 200 m prosto: Rodiger. Seitz. Kelscher, Seehof, rezerva Posch; skoki: Kromer, Steiner; waterpo!o: Wenninger Seitz, T. Patuzzi, Riedl, Miiiler, Sohonfels Lergeporer (vsi Ewask), B^iuer (Austria).
Velik kolesarski praznik
se nam obeta prihodnjo nedeljo, ko bo 2SK Hermes na svojem prostoru otvoril novo kolesarsko dirkališče. Se nikoli ni bilo za dirkališčne dirke opaziti takega zanimanja, kot je prav te dni. C^m bliže prihaja 14. avgust, tem večje je. kar nam priča vsakovečerni obisk množice gledalcev pri kolesarskih treningih, ki se vršijo do pozne večerne ure. Tudi število udeležencev dirke stalno narašča in je doseglo do sedaj že 75 konkurentov. Svojo prijavo je poslal tudi štajerski dirkač Gatternig iz Gradca in pride v Ljubljano že v soboto zvečer. Videli ga bomo najbrže tudi v sprevodu kolesarjev, ki se bo ob 13.30 pomikal po ljubljanskih ulicah in sicer s Kongresnega trga po Selenburgovi ulici. Dunajski cesti. Gosposvetski cesti, Celovški cesti, ob pivovarni Union na Medvedovo ulico, skozi Kavškovo ulico ter čez prelaz na Hermesovo igrišče. Bo to prava kolesarska parada naših in tujih dirkačev, na čelu katere bo šla železničarska godba »Sloga«, igrajoč svoje izborne koračnice. Takoj po sprevodu začnejo dirkači izvajati obširen spored najzanimivejših in napetih dirkališčnih točk, med katerimi bo prav tako igrala omenjena godba. Gledalcem bo ob tej priliki dana možnost razlikovati prave dirkališčne mojstre od začetnikov ali cestnih vozačev, ki bodo šele prvič nastopali v tovrstni borbi na dirkališču tako v brzini kakor tudi v sprintih in drugih tehnikah, katere so marsikateremu Še neznane. — Dragocena in krasna darila, ki so jrh v ta namen poklonile naše tvrđke. posamezniki kakor rudi sara Hermes, so deloma razstavljena v izložbi Zvezne knjigarne v Selenburgovi ulici pri glavni pošti in se bodo razdelila med zmagovalce poedinih točk istega dne na družabnem večeru.
Lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane za poedince. V soboto in nedeljo obakrat s pričetkom ob 15. uri bo priredila SK Ilirija na svojem igrišču lahkoatletstko prvenstvo Ljubljane za poedince. Ker se bo tekmovalo v vseh disciplinah, ki so na programu tudi za državno prvenstvo in ki je obenem tudi izbirno tekmovanje za sestavo naše reprezentance za baiucamsko olimpijado v Atenah, bo to za natše atlete velita prerz-kuarija, koliko so zmožni prispevat! k sestavi reprezentance. Do seda'j smo vsako loto podjprli reprezentanco t, dolgoproga&i in sprinter ji, letos pa upamo, da biorno to lahko storili še v kaki drugi discipirrri. Naši atleti, zavedajoč se vrveh t oh momentov, so pridno trenirali, kar nam daje garancijo, da bo sobotna in nedeljska borba za prva mesta ostra. Program gornjega prvenstva obsega tudi disciplino, katere naža športna puibliika se ni videla v Ljubljani, to je metanje diska s helenskim stilom.
Na prste jim stopajo •..
Na živilskem trga so se pojavili 10—12-letni otroci, ki ponujajo ljudem živila
— Čui. možiček. kaj oa Je to neoo-tizem?
— No, to pa ne bo težko uganiti. Saj že beseda sama pove, da bo to novo srodstvo orotj potonju.
Ljubljana, 11. avgusta.
Nadarjenost ni sreča; le talentirani tatovi so lahko zadovoljni, dočim se slikarji vedno sklicujejo na svoje fenomenalne talente ter so strašno nesrečni, ker nihče niti nc kihae zaradi njihove nadarjenosti. Talentirane ljudi ignoriramo tako dolgo, dokler ne začno na debelo ponarejata denarja ali pa pridejo v konflikt — pri salati.
V šolah ne odkrivajo več talentov, kvečjemu je kdo čudovito nadarjen za »špricanje«. Lahko bi pa odkrili marsikje ob počitnicah nenadkriljive talente, preizkušali sposobnosti otrok, čeprav nimamo poklicnih preizkusevalnic. Toda ozkosrčni smo in dolgo nismo niti odkrili trgovčičev na živilskem trgu, ki so bili sicer tako majhni, da so se lahko skrivali celo za sa-latnimi glavami, vendar bi morali odkriti Že prej njihove izredne ktrpčijske talente. Ko bi jih pa odkrili, bi jih morali tudi odlikovati in poslati v trgovsko akademijo.
Zgodilo se je pa baš nasprotno. Ozkosrčni smo. razumevanja nimamo, v konzer-vatizmu tičimo itd., pa uničujemo najboljše narodne sile — tako bi morali zaokrožiti o tej delikatni zadevici. Mak) je manjkalo, pa bi ti nadarjeni trgovčiči izvlekli živilski trg iz krize s svojo podjetnostjo. Trda prede prodajalcem, ki si no vedo pomagati in popolnoma bi že obupali nekateri, če bi se njihove trgovske sposobnosti ne potencirale tako v njihovih naslednikih. Slednji so Mčeli prodajati kar *na svojo roko«. 10—12ietr*i in še mlajši so, vendar so bili že popolnoma kos nelahkemu poklicu. Zlasti so mojstri v zbujanju sočutja. Tako milo se znajo nakremžiri in ponujati blago s tako drhtečimi glasovi, da se ti mo njo ztimiliti že. če jih samo pogledaš. Kako to podjetni, dokazuje že to. d* so 3© postavljali i zelenjavo ob dohodih na
trg; kdo bi pa tudi ponujal zelenjavo na trgu, kj«r je je *e itak preveč in kjer je treba plaćati tržnrno!
Nekega dne m> pa zavohat! uboge trgov-člČe ter jim napovedali tiho vojno. Tr£n? travniki    so jih začeli    preganjati in jim
pretiti. Otroci so se jih telo ustrašili a kupčija je cvetek kljub temu se vedno. OtrccJ to pač podjetni ter te znajo tudi pr*!afoditi ter tihotapiti blago s trga, vse je treba pretrpeti, ko gre za kupčijo tn ne smei vreči takoj paske v koruzo,   in so
j *ncrali kapitulirati tržni stražniki, stopil je pa v akcijo policijski stražnik.
V torek dopoldne je jokala deklica na trgi: tako neutolažljivo s košarico saH*c v rokah, da se je zbrala cela procesija žensk in so korakale za otrokom, ki je bil pod stražnikovo zaščito, zato gospodinje niso mogle takoj zvedeti kaj se je pripetilo.
— Ali je kradla? Saj pravim, kako so dandanes pokvarjeni že otroci!
— Morda je pa kdo nji kaj izmaknil.
— Najbrž je kaj izgubila. Zdaj so pač gojpe že tako »nobel«, da pošiljajo otroke na trg. Zakaj pa lahko grem jaz vsak dan
— Kje je mama? Pojdiva k nji! je ukazal stražnik.
Deklica je bila silno prestrašena, mislila je, da jo bodo zaprli. Jokala je tako, da je bila salata vsa mokra.
Procesija je prišla do branjevke, dekličine matere. Branjevka se je ustrašila čudnega sprevoda in zardela; vedela je takoj, koliko je ura, čim je zagledala objokanega otroka.
— Vaša punca je prodajala salato. AH ne veste, da je to prepovedano?
— Gospod stražnik, saj je nisem poslala, sama je šla. Kar vzame si salato in jo nese prodajat ker ima pač takšno veselje do prodajanja.
— Saj vam ne verjamem. Povem vam, da bomo zatirali to kupčevanje in samo, Če koga dobimo v roke —! Kaj pa mislite, če bi otroci prodajali zelenjavo po vsem mestu, kjer bi se komu ljubilo, potem bi kmalu več nihče ne prodajal na trgu. Moral bi vas naznaniti.
Deklica se je pa tako s pokorno jokala, da se je vse srečno izteklo.
Med nevihto
Dama: Vi se bojite nevihte? Sram vas bodi! To ste pa res pravi mo-ž! Tn 5e oženiti  se hočete.
Razjarjeni oče
— Aii veš, fantič, da če bi mene ne bilo, bi bil največji tepec na svetu,
V bolnici Zdravnik do amputacij*: — Kaj naj pa storim z vašo odrezano nozo?
— Dajte jo prvemu enonoKemu. KI pride mimo.
ljub
Roman.
Po materinem odhodu si je Ramon hitro obrisal solze its odšel v svoj kabinet. Dolgo je sedel tu za mizo in strašne misli so mu rojile po glavi.
Ubiti jo... ubiti oba? Ne, spala bi mimo, on bi se pa še vedno mučil vse prečute dni in nemirne noči.
Zapoditi oba od hiše? Otroka pre-Šustnice?
Ne, odšla bi k svojemu ljubcku. V pest bi se mu smejali. Odpustiti, pozabiti? Tako uči vera.
Ah, kaj še!... Kolika zaostalost!
Srdito je zaškripal z zobmi in divja jeza mu je pognala solze v oči. Ne, osveti se, osveti grozno, ne da bi kdo kaj zvedel o tem.
Vstal je, odprl železno blagajno in vzel iz nje veliko, zapečateno kuverto.
— To je moja oporoka.
Odprl jo je in sežgal papir nad svečo, potem je pa začel pisati. Tu pa tam je prenehal, kakor bi razmišljal, solze so se mu zalesketale v očeh, pa si jih je takoj nervozno obrisa! in nadaljeval pasa ti.
Kar je dvignil glavo. Zdelo se mu je, da sliši v pritličju rahel šum. Nekaj je komaj slišno zaropotalo v jedilnici, ki je bila kraj saiona. Bilo je, kakor bi nekdo rezal z demantom steklo.
— vlomilec! — je pomislil Ramon m že je hotel skočiti k vratom, pa si je premislil. Iz predalčka je vzel revolver, ugasnil luč in se skril za zastor dobro zaprtega okna.
Kmalu se je prepričal, da je v stanovanju res vlomilec. Steklo na oknu jedilnice je moralo biti že prerezano, kaiti Ramon je slišal, kako je vlomilec previdno odpiraj okno. In v naslednjem hiipiu je bil že v salonu. Previdno je stopal bos in tipal okrog sebe. Bil je izkušen vlomilec. Za hip se je ustavil pri mizi, prižgal vžigalico in jo takoj zopet ugasnil. V svitu vžigalice je opazil, kar je iskal.
Brž je pokleknil k blagajni in že je zaškrcalo vlomilsko orodje. Kmalu je bila železna stena na štirih krajih prevrtana. Pila je rezala železo neverjetno lahko. Vse je šlo gladko. §e malo je zaškrtalo in pot je bila odprta. Vlomilec je potisnil roko v odprtino in pograbil polno pest banikovcev. Ko je pa hotel potegniti roko nazaj, je prestrašeno kriknil.
Železna pest ga je prijela za vrat in na vso moč stisnila. Hotel se je otresti nezaželenega gosta, pa je takoj začutil, kako ga je pritisnilo krepko telo k blagajni. Eno roko je imel v odprtini, z drugo pa ni mogel ganiti, ker mu jo je stiskala železna pest. Obenem je začutil na sencih hladno cev revolverja.
— Samo besedico .. krik .. vzdih .. pa si mrtev! — je zaslišal neznancev glas.
— To mora biti norec, ki se hoče malo pošaliti z menoj. — je pomislil vlomilec; — davi me in pravi, naj molčim.
Niti ganil se ni, a tudi neznanec je ostal nepremičen.
— So me že zasačili. — je pomislil lopov sam pri sebi. — Za viom dobim pet let. Kako sem mogel biti tak osel, da sem verjel tem zabitim cepcem! Toda kar je, ie. Strahopetno je pa napasti človeka takole z revdverjem, če sam nrma niti poštenega pipca... Ah! Saj se zadušim.
Ni se pa niti ganil dobro vedoč, da bi neznanec takoj sprožil, čim bi le poskusil otresti se ga.
— Boo je gotovo, — je razmišljaj lopov, — da me namreč tale dečko ne namerava ubiti... Ce bi me hotel, bi me že bil.
Kar so neznance vi prsti malo popustili, toda revolver se ni premaknil niti za las.
— Nočem te ubiti, lopov! — je iz-pregovoriil Ramon; — hočem samo preiskusiti tvojo pokvarjenost. Dobro me poslušaj. Izpustim eno tvojo roko, druga pa ostane v blagajni... Saj veš, da te vidim tudi v temi in da mi ne uide nobena tvoja kretnja. Daj mi najprej oro-žie. kar ga imaš.
— Orožije? ... Gospod se šali. Ljudje naše branže gredo na dek> kar z golimi rokami.
Lopov je bili takoj na konju, čim je spoznal, da se mu ni treba preveč bati. Toda v resnici se je še vedno zelo bal.
Ramon je to dobro čutil.
— Ne, gospod ... ničesar nimam, niti pipca ... Čemu mi bo orožje! Saj vendar poznamo zakone.
— Sicer pa ni važno, če imaš orožge ali ne. Vidiš, da sem močnejši od tebe, poleg tega pa še oborožen. Le poskusi poteomrti roko iz blagajne, ubijem teko psa!
Lopov se ni ganil. Ramon ga je izpustil in držeč revolver namerjen na njegovo glavo je stopil korak nazaj.
Prižgal je svečo. Lopov je Še vedno nepremično čepel pri blagajni. Ko je pa zagledal v svrtu sveče Ramonov obraz, «e odprl usta. hoteč krlkniti.
_ Če se ganeš, te ustrelim! — je zaklical Ramon.
Vlomilec je molčal. Ramon .ie ogledoval to zonerno postavo, ta obraz, ob-raščen z dolgo rdečo brado, orlovski nos. nizko čelo ni motne ocS.
Napeto je razmišljal.
Kar se ie spomnil. Vse to ie nekoč že videl ... nekoč ... bila je tudi noč ... itn bilo je pri bledi mesečini Da!... ni se motil. Dobro se je spominjal.
Pred sebon je imel sakrunilca mrli-čev v Penh-oetu ... pred šestimi leti. Bil je lopov, ki ie oropal trupla utopljencev in ki ie hotel še živečo žrtev katastrofe na morju ubiti. Morilec, ki je Ramon nanj srrelja! m ki je po njegovem strahu pobegni.
Pa tudi lopov se je spomnil, da je tega moz3 nekje že videl. Oroza ga ie obšla. Pamon je meril z revolverjem na njegovo glavo. Zakaj neki ni sprožil. Zakaj ni takoj kaznoval zasačenega vlomilca in skmnilca mrličev?
Tudi Ramon je razmišljal o tem. Kar je grozno prebledel. Mraz ga je spreletel po vsem telesu. Strahotna misel mu je šinila v glavo.
— Kako se pišeš? — je vprašaj hitro.
— Slimak. — je odgovoril lopov drzno, ne da bi razumel, kai pomeni nenadna rzprememba v naisprornikovem
vedeniu.
— Kan praviš?
— FuseJo Pouillard. če že hočete, toda moiie pravo ime je Slimak. Morda se ne sb'ši posebno lepo. zato se pa pozabi. — Tn na. rako ime je všeč damam.
— Seveda brez poklica.
— Oprostite, sem delavec, toda zdai slučajno brez dela.
— Kakšen delavec?
— Brusač... Vedno sem imel rad orožije ... toda ta posel zdaj ne gre ...
— Torej kradeŠ?
— Človek se pač mora nekako preživljati ... posebno če ima družino.
— Ah, ti imaš ...
— Kako bi vam to povedal... babo in paglavca.
— Kaj pa počenja tvoja žena?
Stalinovi najožji sotrudniki
Sovjetski diktator ima pri sebi ve« rojakov, ki jim
najbolj zaupa
Poleg oficijelnih, vsemu svetu znanih sotrudnikov, ima Stahn tudi skrite, zato pa tem zvestejše pomočnike. Svet jih ne pozna niti po imenu, celo v Rusiji njihova imena niso znana, in vendar^ je moč teh skritih Stalinovih pomočnikov v marsikaterem pogledu mnogo večja od moči in vpliva oficijelnih sovjetskih prvakov. Motil bi se, kdor bi mislil, da so pravi Stalinovi sotrudniki oficijelni predstavniki vlade III. tntemacijonale, ki se o njih zdaj v evropski javnosti toliko govori in piše. Pravi diktatorje vi sotrudniki so večinoma njegovi osebni prijatelji, ožji rojaki, ki oficijelno ne sede v nobenem višjem uradu sovjetske države. To so Gruzini in Azerbejdžani, ki so leta in leta potovali s tovarišem Kobo (tako so imenovali Stalina v domačem kraju) širom Rusije in se udeleževali vseh njegovih junaštev, bodisi da je šlo za vlome v banke, ali atentate na brzo-vlake na Krimu. Stalin se je oddolžil svojim zvestim tovarišem s tem, da so postali njegovi privatni svetovalci.
Narintimnejši Stalinov prijatelj in prava njegova senca je Karimov Ra-mandžaj, izboren strelec, ki zadene baje kamen, vržen v zrak. To je Stalinov telesni stražar, on hodi vedno nekaj korakov za diktatorjem, držeč roko v žepu, vedno pripravljen potegniti revolver, če bi Stalina kdo napadel. Stalin sicer nima rad veselja in petja, vendar pa tu pa tam rad posluša izredno prijeten glas drugega člana svo-je najožje okolice Alija Nazarova. Ta pevec čudovito prijetnega, mehkega glasu je znan v Krerrdu pod imenom »-Rdeči Orfej«; edino njegovo delo je prepevanje.
Politično poročanje je poverjeno možu, ki govori menda vse evropske jezike in ki je kot poklicni kvartopi-rec prepotoval ves svet ter oolezel vse igralnice in kazine. Politični informator sovjetskega diktatorja se imenuje Nazarov Hain. On zbira informacije
od vsakega, o vsakem, povsod in od povsod. V njegovem kabinetu neprestano poje telefon in često mu poroča iz Ženeve ali kjer se pač udeležuje mednarodne konference tudi sam Lrt-vinov.
Zeva Verkinbajeva ni lepa, niti mikavna, ie pa zelo spretna strojepiska, kar je razumljivo, sicer bi ne mogla biti strojepiska pri tako nestrpnem in mrkem šefu, kakor je Stalin. Sovjetski dilctator sicer nima komornika, pač pa izpolnjuje vse njegove želje in zapovedi bivši natakar v »Grand Hotel de i'Europe« v Petrogradu Bahri Čuraba-jev. On je tisti, ki mu zaupa Stalin vsak dan tudi svoje grlo, ko drsi po njem tako nevarno orožje, kakor je britev. Poleg tega je Curabajev strokovnjak za zadružništvo m prosti čas porabi za snovanje novih oblik zadružništva. Mu-rahalimov Sendžaj je rojen finančnik, zato so mu tudi poverjene funkcije finančnega ministra v Kremhi. Pod carskim režimom je bil ta mož opetovano kaznovan zaradi ponarejanja denarja. Carske bankovce je znal tako sijajno ponarejati, da so jih mogli ločiti od pravih le največji strokovnjaki.
Eden najzaslužnejših in najzvestej-ših Stalinovih ožjih pomočnikov je bivši poveljnik črezvičajke na Kavkazu Murgabekov Hodžabaj. mož izredne telesne, zlasti pa železne živčne konstitucije. On igra s Stalinom šah. v javno življenje ne posega, toda vsak. kdor hoče kaj doseči pri Stalinu, se mora najprej prikupiti zaslužnemu revolucl-jonarju Hodžabaju Murgabekovu. Slednjič naj omenimo še moža. ki bi lahko edini izpričal na svoji vesti lojalnost in toleranco sovjetskega režima do vseh veroizpovedanj. Treba je bilo pa mnogo truda in posmehovanja od strani drugih tovarišev, predno je mogel Max Saihof nemoteno odkloniti ponujano mu svinjsko meso. ki ga stare tradicije in vera očetov strogo prepovedujejo.
Starost in bolezni
Pri človeku razločujemo dojenško dobo do 7 odnosno 10 mesecev, ko je dete popolnoma odvisno od matere, zlasti kar se tiče prehrane. Po 10 mesecih matere navadno nehajo dojiti otroke, ki začno že hoditi. Otročka doba traja do 7 let, ko dobi otrok stalne zobe. V tem času se nauči otrok pravilno hoditi in govoriti ter se pripravi za šolo. Deska In dekliška doba odnosno šolska doba traja do 13. odnosno 16. leta, do časa spolne dozorek>sti. Doba odraslosti sega do 20. odnosno 25. leta. ko se neha rast in razvoj organizma. Doba zrelosti sega do 45. odnosno 50. leta, do tako zvanega klimakterija, ko je konec vseh spolnih funkcij. Pri moških nastopi klimakterij približno 10 let pozneje, kakor pri ženskah. Potem sledi doba starosti.
V otroški dobi se najraje pojavljajo razne infekcijske bolezni. Skoraj vsak otrok mora preboleti eno teh bolezni, ki se imenujejo tudi otroške bolezni. To so ošpice, škrJatinka, da vica in oslovski kašelj. Zanimivo je, da je razvoj istih bolezni pri različno starih ljudeh različen, n. pr. pljučna tuberkuloza in da obole nekateri organi raje v otroških letih, nego ko človek doraste. To velja zlasti za rahitis, kostno tuberkulozo in sklepni revmatizem. Vzrok tiči v prvi vrsti v veliki razhki v rasti in razvoju otroškega organizma in orga-
nizma odraslega človeka. Nasprotno so pa dojenčki dobro obvarovani pred raznimi obolenji. Najboljšo zaščito ima otrok v materinem mleku. Cim pa začne hoditi, je izpostavljen škodljivim zunanjim vplivom, infekciji, prehlajenju itd. Še večja je nevarnost, ko začne otrok hoditi v šolo. V dobi spolnega dozorevanja se rade pojavijo dedne ali živčne bolezni, pa tudi slabokrvnost. Med 20. in 40. letom je nevarncst bolezni najmanjša. Za oba spola je naj!bo>lj nevarna doba klimakterija, zlasti kar se tiče duševnega zdravja. Na stara leta človek razmeroma redko oboli.
„Mrlič" se vrača
V Sarstedtu v Nemčiji je policija nepričakovano naletela na moža, ki je bil že 14 let mrtev. Gre za rudarja Schut-teja. ki se ob koncu vojne ni vrnili domov, kjer ga je čakala žena s štirimi otročičlki, in čez dve leti so ga oblasti proglasile za mrtvega, ker so bila vsa poizvedovanja za njim zaman. Schfitte se je pa odpeljal ob koncu vojne v srednjo Nemčijo v velikem ovinku mimo svojega rojstnega kraja in rodbine. Zakaj ni hotel domov, ni znano. V Sarstedtu je delal kot rudar in tovariši so ga imeli za tihega čudaka. Izdajal se je za samca in za ženske se ni zmenil. .Ni pa povedal, da so ga oblasti uradno že odpravile na oni svet.
Lani se je Schutte ponesrečil in po-
stal je nesposoben za rudarsko delo. Dobival je rudarsko rento in morda bi ne bilo prišlo na dan, da »mrlič« še živi, da ni nedavno pisal dopisnice deželni zavarovalnici v Hannoveru v zadevi svoje invalidske izkaznice. Zavarovalnica je izročila dopisnico magistratu v Sarstedtu in tako je prišlo na dan, da za mrtvega proglašeni mož še živi. Žena je živela 14 let kot vdova in pravi, da je pripravljena živeti zopet z možem, če je bil ta čas pošten. Mož pa še ni pokazal nobene resne volje, da bi se vrnil k ženi. Njegova žena je dobivala skozi vseh 14 let zase in za otroke od države rento, v resnici je bil pa mož še živ. Kako se bo zdaj pobotala z državo, je težko reči, saj je ves denar sproti porabila in ga pač ne bo mogla vrniti.
Največji aeroplan v Evropi
Veliko letalo sovjetske civilne letalske službe krene te dni iz Moskve v Berlin. Gre za letalo ANT 14, ki ima 40 sedežev in ki ga je konstruiral sovjetski inženjer A. N. Tupolev. Namen poleta je pokazati nemški javnosti velike uspehe sovjetskega civilnega letalstva. ANT 14 je največji aeroplan v Evropi. Ima pet motorjev, ki je njih koristna nosnost 6600 kg, povprečna hitrost letala pa znaša 180 lom na uro. Letalo ima oddajno in sprejemno radiopostajo za dolge valove, tako da ima med letenjem neprestano zvezo z zemljo. Sovjetska Rusija je že začela graditi serijo letal tega tipa, ki bodo služila rednemu zračnemu prometu nad sovjetskim ozemljem.
Poleta letala ANT 14 v Berlin se udeleži več potnikov, med njimi zlasti organizatorji sovjetskega civilnega letalstva. Letalo vzame s seboj tudi 2000 kg tovora. Prvič se ustavi v Kaai-nasu, drugič pa v Kraljevcu. V Berlinu ostane nekaj dni in napravi več krožnih poletov nad nemško prestolnico. To naj bi bil prvi korak k tesnejšim stikom med sovjetsko Rusijo in Nemčiio na polju civilnega letalstva.
Leče nje strahu
O tem, kako je treba lečiti strah, razpravlja dr. Jaroslav Barth v članka >Nervoznost in nje lečenje« v reviji »•Nova kultura«. Nervozni ljudje čestfo tarnajo, da >Fh je strah, pravi dr. Barth. Boje se vsega, nekateri se boje, da jih zadene kap, drugI da [Jim otrpne srce, tretji se boje viharja, naliva in megle, mnogi ljudje se bole gledališča, kina in vlaka, drugi zopet se boje osamljenosti, velikega prostranstva, teme, nalezljivih bolezni, nečesa neznanega, groznega, kar jih čaka, imado strašne slutnje, boje se bolezmi, ki se jim batfe obetajo, raka, omebčajnja možganov itd. Od strahu ne morejo delata, pat 'jim obliva čelo, tresejo se po vsem telesu in ne morejo spati. So cek> primeri, ko si hoče človek od strahu končati žavjjenje.
Proti strahu se priporoča v prvi vrsti globoko dihanje. Cesto zadostuje, da nekajkrat globoko dihnemo, pa Je strah že premagan. Ce pa to ne pomaga, je treba ostati nekaj časa na svežem zraku in čim več spati. Hrana naj bo bolj mlečna, močna in sadna, človek, ki ga muči strah, je živčno bolan in nas" se obrne na zdravnika.
Pred sodfščem
— Samski a4i oženjen? — vpraša sodnik moža.
Priča vzdihne in odgovori-; — OSe-njen.
— Samska ali omožena? — vpraša ženo.
— Samska, — vzdihne priča.
ŠPEDICIJA TURK
LnjBLJAMA Masarj-kova c 9 (nasproti carinarnici) prevzema
OCARINJEN JE
vseh uvoznin in izvoznih pošiljk, In to Hitro, skrbno in po najnižji tarifi Revizija
pravilnega zaračunavanja carine   po njej deklariranega   blaga    tn   vse informacije brezplačno. Telefon lnterurban štev. 2157.
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konj s: uprego kakor Midi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tn tn sedem ton nosilnosti. 117 Telefon tnterurban Stev 2157.
žrebanje v drž« raz. loteriji
V. razred.
Dne 8. avgusta, so hiti izžrebani naslednji večji dobitki:
20«
Din srečka Stev. 6068,
►639.
10.000 Din srečka štev. 5.659. 35.870, 56.785, 58.492, 7.554, 94.430, 95.387, 97.300, 68.326, 86.385, 73.543, 84.964.
8.000 Din srečka št. 2.428, 10.934, 16.827, 33.615, 36.851, 39.173, 49.701, 54.787, 72.091, 74.711, 97.669, 80.319, 86.600, 51.703.
6.000 Din srečka štev. 377, 21.287, 24.021, 48.913, 76.837, 83.305, 96.303, 97.550, 7.838, 34.064. 43.643, 63.403, 78.000, 81.919. 91.833.
5.000 Din srečka štev. 7.243, 8.658. 19.381, 31.724, 65.431, 70.828. 73.465, 74.735, 90.957, 38.957, 52.250, 65.547, 76.766, 90.636, 99.957. 1.067, 19.096. 26.821. 30 398 56.219 56.924.
3.000 Din srečka štev. 7.722, 9.739, 19.682, 93.929. 95.416, 5.773, 51.171, 2.385, 21.808, 22.532, 32.067, 41.302. 64.909, 67.660, 74.782, 84.175, 90.570, 35.288, 48.016, 81.172, 83.304.
Izžrebane manjše dobitke bomo objavljali naknadno. Zaradi telefonskega sprejemanja
ne jamčimo za točnost Številk. Žrebanje se bo vršilo vsak dan do 4. septembra in bodo največji dobitki izžrebani
šele h koncu žrebanja.
Onim, ki bodo srečke izžrebane za mal dobitek, bomo srečke TimmnJsH srn ncistrebane, tako da bodo mogli nadaljevati igranje na večje dobitke, salo pa naj nam za mal
dobitek izžrebane srečke takoj vpošljejo.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c 19
> mM al i o$1asi<
Vsako ti ose itn M par.  Plača, me laJiko auU w ta odgovor znamko t - Na vprašanja brcx znamka m ■ ■ odaovariama.      NafrnanW oQta* IH» "
NlPM&INt
ENONADSTROPNO VTLO
novo, trgovsko, s trg. lokalom, pripravno za trgovino in vinotoč, na prometni točki v okolici Kranja prodam. Vprašati v hotelu Peterim, Kranj.
3103
150—900 LITROV   TROPU E
prvovrstne, domače, dvakrat žgane, po zelo ugodni ceni proda Kari Škof, Bizeljsko.
3102
TOVORNI AVTO
lahek, z novo zaprto kabino, nosilnost 3000-—4000 kg, v dobrem stanju proda Andlovic, elektrožaga, Škofljica. 3104
SLUŽBE
BRIVSKEGA POMOČNIKA mladega, dobrega delavca, zmožnega nemškega jezika, sprejme Jos. Premier, brivec v Kočevju. Hrana in stanovanje pri gospodarju. Ponudbe do 15. avgusta. 3007
POSOJILA
POT DO LASTNEGA DOMA
in blagostanja vsakemu odprta. Pojasnila daje Stavbna hranilnica in posojilnica Ljubljana. Miklošičeva 15. 68/T
SFAN0VM9\
SOBA TN KUHINJA
na dvorišču se odda za 1. september. Vprašati pri D. Rov-šek, Kolodvorska ul. 35. 3105
iHSRE
za IrajSanie
Vam vrnejo vitkost, zrOadost in lepoto,  ker  raztope  m odstranijo preobilno mast.
Tekom enega leta izgubite na
težini 8—14 kg. Doza 100 tablet Din 46.—, doza 200 tablet Din
Proizvaja:
Mr. BAHOVEC, LfubBana
GI&Đ
9
GRAMOFONSKE PLOŠČE OD DIN 15—
prodaja »Slager«, Aleksandrova cesta 4 (prehod >Viktoria< palače). 69/T
KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih «rmmir od Din 11.000 naprej. — >MTJ-ZTKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. is/T
HARMONIJ dobro ohranjen, kupim po ugodni ceni. Ponudbe s točnim opisom in ceno na upravitalj-stvo narodne Šole v Trati, pošta Gorenja vas. - 3101
POUK
PRI AVTOBUSNEM
PROMETU
bi se rad izučil Ignac Kaiser, Rogatec. 3096
PAZINO
»REFORM«
so najpripravnejše in najcenejše steklenice za konzerviranje po vrtnin in sadja. — Glavna zaloga pri tvrdki Lov-ro Petovar, Ivanjkovci. — Ceniki na zahtevo. 3099
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, LJubljana, Sv. Petra c 14.
72/T
SKOBELNTK (Hobelbank)
in pletilni stroj >Ideal« se ceno proda. Vprašati: >&lager<, palača »Vfktoriac, Aleksandrova cesta. 3106
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4
(nasproti operi).
NA DOMAČO HRANO
dobro, se sprejmejo gospodje in gospodične v cen t rumu mesta. Cena zelo nizka. Vpraša se pri H. Rojnik, Pred škofijo 21/m. 3100
ZIVAU
PSIOO JAZBECARKO prodam.  Vprašati šmartinska 21/TT. 3095
{Ti«i-ini^» joaiD y-*ip*2a
— Za
del lista; Oton ChriatoC — H* x I^utfiaat