PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: VI - ISSN 1580-0547 April 2005 • Številka 3 SOTOČJE Foto utrinki Trije rodovi Bukovškovih. Več na strani 13 Foto: Tina Dokl Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis, z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za »as beleži čas. V dobrem In slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice iz vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli» družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Suzana P. Kovačič. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/20142-44, telefax: 04/201-42-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj: Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 3 je priloga 28. številke Gorenjskega glasa, 8. aprila 2005. V nakladi 4850 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode Medvodčani na sejmu Počitnice Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v dneh od 29. marca do 2. aprila potekal sejem Počitnice. Občina Medvode se je drugo leto zapored udeležila tega sejma. Utrinek iz dogajanja smo zabeležili tudi s fotoaparatom. Na odprtju sejma so zaplesali starejši otroci iz Otroške folklorne skupine KUD Oton Župančič Sora. Turistična zveza Medvod in občinski Odbor za turizem in gostinstvo sta poskrbela tudi za organizacijo ustvarjalnih delavnic, kot so prikaz izdelave panjskih končnic, ročne poslikave na steklenice in izdelovanje čebelic iz raznih materialov. Boštjan Luštrik, vodja Turističnega biroja: ”Letos smo si za osrednjo temo izbrali čebelarstvo, ki predstavlja tradicijo naše občine. Poleg tega smo obiskovalce seznanili s pešpotmi. Možnost za predstavitev so dobila Turistična društva, ki delujejo v občini Medvode. K sodelovanju smo povabili tudi gostince. Odzvali so se iz Motela Medno in poskrbeli, da obiskovalci našega razstavnega prostora niso bili lačni. Sandi Bartol, predsednik Odbora za turizem in gostinstvo: "Zelo sem vesel, ker smo na sejmu prikazali tudi novi zemljevid kolesarskih poti, na katerem je vrisanih sedem kolesarskih poti in dve tekmovalni poti. Zloženke, v katerih bodo opisane te poti, bodo na voljo v Turističnem biroju v Medvodah.” Marjan Rožič, predsednik TZS: "Vši^ mi je, da turizem postaja™^ razvojna priložnost med-voške občine. Mislim, da Zbiljsko jezero in Turistično društvo Zbilje lahko postaneta širša povezovalna osnova. Še več pozornosti bi lahko namenili urejanju okolja v celotni občini.” Kam z odsluženo pločevino Do 30. aprila imate občani Medvod možnost, da vam brezplačno odpeljejo odslužene avtomobile. Zbirni center za t. i. "stara bremena” je s tablo označeno območje na prireditvenem prostoru v Medvodah. Vaša dolžnost je, da o tem obvestite občinskega inšpektorja, ki bo vozilo evidentiral. Od L maja dalje bodo morali lastniki plačati razgradnjo odsluženega vozila, na kilo-gram teže bo cena okrog 24 tolarjev. Poiggijl novem je v pristojnosti občinskega inšpektorja tudi kaznovanje lastnikov, ki so dotrajana vozila odložili na "črnih” odlagališčih. Globa znaša okrog 60.000 tolarjev. S. K. Pomladansko urejanje In vzdrževanje čistega okolja Urejeno in čisto okolje je sestavina kakovosti življenja, naš skupni interes in osnova turizma. Temu je namenjena vseslovenska akcija na vsakoletnem spomladanskem urejanju okolja. Letošnje urejanje povezujemo s 100-letnico Turistične zveze Slovenije in organiziranega turizma v Medvodah ter pripravam na glavno turistično sezono. Dejavnosti bodo potekale 9. aprila 2005, v primeru slabega vremena pa 16. aprila, povezane tudi s svetovnim dnevom voda, kar je za Medvode izrednega pomena, kajti 22. marca je svetovni dan voda, 22. aprila pa svetovni dan zemlje. Pri čiščenju in urejanju okolja naj bi zavzeto in organizirano sodelovali: - profesionalne organizacije, zadolžene za komunalo in naravovarstveno urejanje krajev, cest, vodnih tokov in nabrežij rek in jezera. - podjetja in ustanove, ki naj uredijo svoja dvorišča, okolico stavb in ostalih površin. - najširši krog ljudi, ki bodo prostovoljno in učinkovito uredili svoje bivalno okolje. Vse prostovoljne dejavnosti bodo organizirala in vodila turistična društva, vzporedno s krajevnimi skupnostmi, Planinsko društvo Medvode, lovske in ribiške družine, kulturna in športna društva. Pomembne so tudi aktivnosti osnovnih šol v Medvodah. K sodelovanju ste vabljeni vsi občani, da bi predvsem sebi in sosedom, s tem pa tudi turistom uredili in očistili okolje, v katerem živimo, delamo in se družimo. Moti jih trda voda Naši sogovorniki večinoma ne dvomijo o oporečnosti pitne vode. Kot največji problem so izpostavili trdo vodo. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bo pitna voda v prihodnje vse bolj dragocena dobrina. Pitna voda je neprecenljiv vir in tega se pogosto premalo zavedamo. V PE Vodovod Kranj, ki upravlja javni vodovod v med-voški občini, zatrjujejo, da je voda v Medvodah pitna. Kaj pa o tem menite vi, smo vas spraševali v tokratni anketi. Igor Osredkar, Med-vode: "Nikoli nismo imeli večjih problemov z « vodo. Tudi moji prijatelji 'jkl in znanci se ne pritožuje-JU jo. Če kaj dvomim o nje-ni oporečnosti? Niti ne. Ustekleničene vode nikoli ne kupujem, vedno pijemo "navadno” iz pipe.” David Dolinar, Goričane: "Če smo zadovoljni s pitno vodo? Ne kaj preveč. V našem koncu ljudje pogosteje godrnjajo. Naj večji problem je trda voda, sicer pa se bolj ali manj vsi soočamo s tem.” Saša Švagelj, Svetje: "Pred štirimi leti smo se preselili v Medvode in od vsega začetka smo zadovoljni s pitno vodo. Mogoče ima eno pomanjkljivost. Probleme imamo namreč s trdo vodo in vodnim kamnom, ki se hitro začne pojavljati na pipah, vendar ga ni toliko, da ga ne bi bilo mogoče odstraniti.” Marko Bernard, Zgornja Senica: "Mislim, da je voda dokaj čista. Naša družina zaenkrat še ni imela zdrav-~ JI' stvenih problemov zaradi teSa' S*cer pa mislim, da —nismo tako občutljivi, da bi bilo takoj opazno, če bi bila voda morebiti "vprašljiva”. Definitivno pa je voda pretrda, kar se takoj opazi na pralnem stroju, vendar to še ne pomeni, da ni uporabna.” ■■ ' Lidija Alič, Pirniče: BBr "Zaposlena sem v trgovi- ni in stranke iz Medvod mi večkrat potožijo nad kakovostjo njihove pitne vode. Sama sem sicer s pitno vodo zadovoljna, žal pa je zelo trda. Če se ne motim, jo dobivamo iz kranjskega vodovoda. Ustekleničene vode ne kupujem, saj mislim, da to še ni potrebno.” Betka Vehovec, Svetje: ”Na pitno vodo nimam nobenih pripomb. Dobivamo jo iz zbirališča v bližini Goričan. Tudi moji znanci so zadovoljni z vodo. Ni mi znano, da bi se kdo pritoževal." Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič KOLEDAR PRIREDITEV V MEDVODAH APRILA 2005 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO 9. 4. 2005 Kulturni dom Medvode, DOBRODELNI NASTOP FENIKSBALET BIRO ob 18. uri BALETNIH SKUPIN 361 43 46 IZ VSE SLOVENIJE 9. 4. 2005 Po občini Medvode POMLADANSKO UREJANJE IN OBČINA MEDVODE BIRO VZDRŽEVANJE ČISTEGA OKOLJA 361 43 46 9. 4. 2005 Gostilna na klancu POMLADNE VILE HOBIMOJSTER HOBIMOJSTER od 9. do 11.30 (izdelovanje figuric in obeskov 361 34 63 za ključe iz različnih mas) 10. 4. 2005 Zbirno mesto: POHOD NA BOČ (980 m) g. Jože KRŠINAR Parkirišče pred BC Poljčane-Dom Planinsko društvo 361 32 30 Medvode na Boču-Boč-Pečice-Dolga gora; Medvode TUR. BIRO odhod ob 7. uri Posavsko hribovje 361 43 46 16. 4. 2005 Gostilna na klancu SONČNICE HOBIMOJSTER HOBIMOJSTER od 9. do 11.30 (risanje z voščenkami na smirkov papir) 361 34 63 16. 4. 2005 Pred občino in knjižnico BOLŠJI TRG Turistična zveza Medvod BIRO Medvode (menjava in prodaja starih predmetov 361 43 46 ter obisk živilske tržnice) 23. 4. 2005 OŠ Simona Jenka Smlednik, KONCERT LOVSKEGA PEVSKEGA Lovski pevski zbor BIRO ob 19.30 ZBORA MEDVODE Medvode 361 43 46 23. 4. 2005 Gostilna na klancu BLAZINICA ZA ŠIVANKE HOBIMOJSTER HOBIMOJSTER od 9. do 11.30 (učimo se šivati) 361 34 63 Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v Koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu Turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je treba oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: Turistični biro Medvode, Cesta ob Sori, paviljon 1,1215 Medvode ali po elektronski pošti ti-biro@medvode.si. Najave so brezplačne. Zbiljski gaj neurejen - na papirju in v praksi Novi investitor in prebivalci v Zbiljskem gaju nezadovoljni, občinski svet Občine Medvode ponovno v precepu - kako "sanirati” Meblesove grehe? Novi investitor v Zbiljskem gaju Gradis skupina G želi z novem lokacijskim načrtom legalizirati obstoječe črne gradnje, rezultat nelegalnega dela prejšnjega investitorja podjetja Me-bles (v stečaju), poleg tega pa želi graditi večstanovanjske hiše tudi izven sedanjega zazidalnega načrta. Temu prebivalci Zbiljskega gaja nasprotujejo, kar so dali jasno vedeti že na prvi prostorski konferenci pred slabim letom dni, še bolj pa na drugi v začetku meseca marca. "Hiše v Zbiljskem gaju smo kupili v prepričanju, da se sprejeti zazidalni načrt ne more spremeniti tako, da bi se razmere za bivanje v naselju poslabšale, kar bi se definitivno zgodilo v primeru širitve naselja,” sta v dopisu zapisala Primož Tramte in Greta Cof kot pooblaščenca skupine stanovalcev "Zbiljskega gaja”. V dopisuje navedeno tudi, daje vsa komunalna infrastruktura ostala prilagojena zgolj za načrtovano naselje, da ni trgovine, otroškega igrišča, parka s potmi in počivališči, urejenih zelenih površin, protihrupne zaščite, asfaltirane ceste, urejene plinifikacije in še česa. Vse to jim je Mebles obljubil, ko jim je prodajal hiše v "zelenem naročju Zbiljskega gaja”. Posredno pa jim je to obljubil bivši občinski svet Občine Medvode, saj je sprejel zazidalni načrt s podobno vsebino. Dejstva pa so drugačna, saj je Mebles gradil po svoje, zato je njegova zapuščina 56 legalno zgrajenih individualnih hiš, stanovanjski blok s 16 stanovanji in 24 objektov s t.i. varovanimi stanovanji, ki so "črna gradnja”. Milan Puk-šič, član uprave Gradis skupine G, pravi, da so doslej izpolnili vse obveznosti do osemindvajsetih kupcev, katerih objekte so prevzeli v dokončanje in to v obojestransko zadovoljstvo. Dodaja še, da so opravili določena dela na zunanji ureditvi naselja, zaščitili še neprodane objekte pred propadanjem, dokončali plinovod in zanj pridobili uporabno dovoljenje. Kar pa se tiče zahtev prebivalcev, pa meni: "Dejstvo je, da otroškega igrišča v prvotnem zazidalnem načrtu ni in da jih je bivši investitor zavedel. Zato to ni naša obveza. Asfaltna cesta ne more biti dokončana, dokler ne bo zaključena celotna infrastruktura, kar je predpogoj. Še prej pa morajo biti izvedene ustrezne legalizacije. Razumemo pa želje in stiske prebivalcev, zato smo do sedaj uspešno rešili že nekaj bolj bistvenih problemov. Navsezadnje smo ljudem, ki so zaradi stiske spali v avtu, dokončali dom in dali streho nad glavo.” Novi investitor je prevzel tudi obvezo, da uredi stare grehe, ob tem pa pošteno povedal, da se mu bo račun izšel le v primeru, če bi lahko gradil še izven obstoječega zazidalnega načrta, kot je to načrtoval že VRTEC MEDVODE VABI STARŠE PREDŠOLSKIH OTROK K VPISU OTROK V PROGRAME PREDŠOLSKE VZGOJE ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006 Vpis bo potekal od 1. do 26. aprila 2005 na upravi vrtca Ostrovrharjeva 2, Medvode, vsak dan od 8. ure do 14.30, ob sredah do 16. ure. Informacije na telefonski številki in 361 14 61 361 11 40 ZA NOVO ŠOLSKO LETO, TO JE OD 1. septembra 2005 DALJE, VPISUJEMO V NASLEDNJE PROGRAME: DNEVNI PROGRAM za otroke od 1 do 3 let, ki traja 6 do 9 ur; DNEVNI PROGRAM za otroke od 3 do 4 let, ki traja 6 do 9 ur; DNEVNI PROGRAM za otroke od 4 do 6 let, ki traja 6 do 9 ur; Pri vpisu dobite publikacijo, v kateri so predstavljeni programi. VABUENI! Mebles; skupaj 38 stanovanjskih enot v 17 dodatnih stanovanjskih objektih. Škarje in platno ima v rokah ponovno občinski svet, ki bi lahko že na zadnji 20. seji, konec meseca marca, dal zeleno luč osnutku novega lokacijskega načrta, vendar so odločanje o tem prenesli na prihodnjo sejo. "Kje so bili gradbeni inšpektorji, ko se je gradil Zbiljski gaj,” se je med drugim spraševal Janez Barle (SDS) i menil, da bi s hitrim sprejetjem novega lokaci skega načrta dali zeleno luč črnograditeljem. Skrbi ga, da zaradi nepreglednosti lahko pride do "korupcije in klientelizma”. Odločati se je pripravljen šele potem, ko bo slišal zaključno poročilo komisije, ki seje pod vodstvom Janeza Šušteršiča ukvarjala s problematiko Zbiljskega gaja in posredno že opozarjala na nepravilnosti. Večina svetnikov je že sicer menila, da so bili zavedeni, ko so sami s potrditvijo spremenjenega dolgoročnega prostorskega plana razširili zazidalno območje in omogočili dodatne gradnje. Župan Stanislav Žagarjih je vendarle opozoril, da so imeli celotni plan dalj časa razgrnjen in v razpravi. "Ali ste takrat spali?” jih je vprašal in se zavzel vsaj za legalizacijo črnih gradenj, če že razširitvi naselja niso naklonjeni, "saj v njih živijo ljudje". "Dejstvo, da je občinski svet obravnavo te točke preložil, za nas in za stanovalce pomeni nerazumno odlašanje ureditve nečesa, kar mora biti urejeno,” pravi Pukšič, saj bi dejansko morali do 1. julija črne gradnje legalizirati, dokončno urediti in pridobiti uporabna dovoljenja, da bi zadostili državnemu pravilniku, ki določa, kakšna naj bi bila varovana stanovanja. Silvana Knok Moralna poravnava dolga Nadškof msgr. Alojz Uran je ob župnišču v Preski blagoslovil temeljni kamen novega pastoralnega doma Sv. Jožefa. Širokopotezni načrti župnika Franca Klopčiča. Msgr. Alojz Uran blagoslavlja temeljnji kamen. Foto: Tina Dokl Zgodba pastoralnega doma v Preski sega v obdobje po drugi svetovni vojni, ko je takratna ljudska oblast nacionalizirala prosvetni dom, ki je bil last krajanov, upravljala pa ga je župnija. Petdeset let Preska ni imela prosvetnega doma, že dolgo je bila prisotna tudi želja po cerkvenem vrtcu. Občina Medvode je specifična v tem smislu, da imajo prav vse krajevne skupnosti svoj dom, kjer ga še ni, ga pa delajo. Edina, ki ga do sedaj še ni imela, je Preska. Zato sta ga občina in občinski svet tudi podprla s prispevkom 25 milijonov tolarjev. Župan Stanislav Žagar nravi, da je zdaj dolg oblasti vsaj v moralnem ftnislu poravnan. Pravi še, da vsota ni niti veli-Ka niti premajhna, saj se dom uporablja v javne namene in 1200 m2 površine tudi ni malo. Zagotovo pa bo dom treba tudi tržiti. Župnik Franc Klopčič je povedal, da bodo v bodočem domu tudi katoliški vrtec, svoje prostore bodo imeli Karitas, skavti, mladina, v kleti bo kapela, prostora pa bo tudi še za druge dejavnosti. Vrtec bo zaseben (po metodi Marije Mon-tessori) in financiranje bo urejeno po veljavni zakonodaji na tem področju (z delnim sofinanciranjem). Povedal je še, da je leta 1992 župnija Preska vložila zahtevo za denacionalizacijo prosvetnega doma, vendar ji ta ni bil vrnjen v naravi. Dom je postal predmet stečajne mase Tekstila - Predilnice Medvode, v katerega lasti je bil v času pred letom 1990. V zameno je župnija Preska dobila odškodnino v obliki obveznic v znesku 109.000 nemških mark, ki bo izplačana do konca leta 2016, če vrednostnih papirjev prej ne bodo prodali. Župnik pravi, da če bi to prodali ^ami, bi dobili neprimerno več. Predračun za Pom znaša okrog 240 milijonov tolarjev. Glede financiranja upa največ na darove vernikov. "Morda se sliši naivno in nerealno, vendar je dosedanja izkušnja pokazala, da upravičeno verjamem v njihovo dobroto. Obenem računam še na solidarnost v prostovoljnem delu, saj smo tako posekali in razžagali ves les za ostrešje in še nekaj ga bo ostalo za notranjo opremo. Hkrati pa moramo verjeti tudi v božjo previdnost. Ne nazadnje lepega župnijskega sadnega vrta ne bi spremenili v gradbišče, če ne bi imeli trdne gotovosti, da bomo s tem pastoralnim domom lahko neprimerno več do- brega storili za ljudi v tem prostoru.” Pravi, da bo stavba tudi lepa pridobitev za sosednjo osnovno šolo, ki bo v primeru potreb lahko tu reševala tudi svojo prostorsko stisko. Lahko bo služila tudi Krajevni skupnosti, saj v tem trenutku na njenem ozemlju ni večnamenske dvorane za različne prireditve. Po njegovih besedah se Cerkev ne sme več skrivati za zidovi, pač pa mora prihajati k ljudem, pa naj bo to področje vzgoje, varstva otrok, dela z mladimi, skrbi za starejše, uboge in ljudi v stiski. Dominik Frelih Bo občina Medvode res ob 190 milijonov? Septembra lani je šla v stečaj družba Dom za starejše občane Medvode (Dom, d.o.o.), katere 15-odstotna solastnica je tudi Občina Medvode. Kljub takratnim zagotovilom predstavnikov občinske uprave, da stečaj za občino ne bo imel nikakršnih posledic, trenutno kaže drugače. Stečajni upravitelj Igor Gorše namreč namerava tožiti občino Medvode, ker ta noče vrniti 103 milijonov tolarjev glavnice in zamudnih obresti, skupaj v višini 190 milijonov tolarjev. Konec leta 2000 je bivši občinski svet, kljub nasprotovanju opozicije, sprejel sklep, da Občina Medvode z dobrimi 115 milijoni tolarjev vstopi v družbo Dom, katere večinska lastnica je bila družba Mebles. Ko je bolnišnični del doma kupila Loterija Slovenija, je občinski svet sredi leta 2001 sprejel ponujen sklep, da zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala družbe dobi "nazaj” 103 milijone tolarjev in ohrani svoj delež v družbi, ki je dejansko postala zgolj upravljavec doma. Ker sprejetih obveznosti ni bila sposobna izpolnjevati, je morala prejeto državno koncesijo konec leta 2003 vrniti. Septembra lani je bil objavljen že pričakovan stečaj družbe, stečajni upravitelj Marko Gorše pa je pred kratkim zahteval, da občina Medvode vrne prej omenjeni znesek in še zamudne obresti, saj ga je prejela, še preden bi o zmanjšanju osnovnega kapitala odločala skupščina podjetja Dom in preden bi preteklo eno leto od druge objave v uradnem listu, kot to določa Zakon o gospodarskih družbah. Stečajni upravitelj ta znesek zato obravnava kot nekakšno posojilo občini, ki ga družba zaradi izkazane izgube v višini 225 milijonov tolarjev že sicer ne bi smela dati. Po njegovi definiciji sta družbenika zavestno oškodovala upnike; Loterijo Slovenija, zaposlene, kupce varovanih stanovanj v domu, opremljevalce doma ... Kot so nam tokrat pojasnili predstavniki občine Medvode, takšni definiciji oporekajo, zato so Goršetovo zahtevo zavrnili. Neuradno smo izvedeli, da bi bili pripravljeni poravnati le obresti za obdobje, ko so prejeli denar, pa do druge objave, kar naj bi znašalo največ 20 milijonov tolarjev. Kot pravi Gorše, mu je stečajni senat dovolil zgolj, da Občino Medvode oprosti zamudnih obresti, če je ta pripravljena plačati glavnico: "Sicer se obeta večletno tožarjenje in končni znesek, ki ga bo občina morala plačati, bo najbrž narasel več kot 300 milijonov.” Prepričan je, da bi o tako pomembnih odločitvah, kot je morebitna tožba, vseeno moral odločati občinski svet. Po priporočilu odvetnice, ki je po neuradnih izjavah prepričana prav v nasprotno, župan Stanislav Žagar ne daje izjav. Silvana Knok Jubilejni stoti občni zbor PGD Sora Občni zbor je bil le uvod v praznovanje stoletnice obstoja PGD Sora, kije 1. marca ob svetovnem dnevu Civilne zaščite prejel regijsko priznanje srebrni znak. Poleg kratkega kulturnega programa je bila sicer vsebina občnega zbora povsem običajna: poročila vodstva društva in potrditev plana dela za letošnje praznično leto. Podelili so številna odlikovanja za napredovanja, priznanja za dolgoletno delo v društvu, med drugim tudi Tonetu Kavčiču za šestdeset let, na predlog upravnega odbora društva pa gasilska priznanja III. stopnje za posebne zasluge Boštjanu Kosu, Damirju Gabru, Neži Bradeško in Darji Belec. Še žlahtnejša odličja bodo podelili na drugih slovesnostih. "Dejansko današnji občni zbor malo prehiteva. Društvo je bilo namreč ustanovljeno 25. oktobra 1905, zato bomo del te vsebine prenesli na oktobrsko slavnostno sejo, danes pa bomo opravili običajno delo: pregled dela v lanskem letu in sprejeli plan za letošnje. Kot predsednik društva sem najbolj ponosen na to, da nam je lani uspelo postaviti finančno konstrukcijo novega vozila GVC 24/50, ki naj bi ga slovesno prevzeli konec avgusta, ko bo v Sori tudi glavna zunanja proslava s tradicionalno veselico,” je ob tej priložnosti dejal predsednik PGD Sora Tone Šušteršič. Tone Šušteršič, predsednik PGD Sora Ročna brizgalna iz leta 1906 V svojem letnem poročilu je prek pristojnih občinskih organov naslovil apel zakonodajalcem, naj uredijo številna odprta vprašanja, kajti pred gasilce postavljajo zahteve po več znanja, večji strokovni usposobljenosti in njenem nenehnem utrjevanju, po obvladovanju moderne tehnike in nalog, ki so plod in izziv novega časa. "Danes se opredeljuje delo gasilskih društev s tremi zakoni: z zakonom o društvih, zakonom o gasilstvu in zakonom o obrambi in civilni zaščiti in ne nazadnje tudi s pogodbo med društvom in županom o izvajanju lokalne gasilske službe. In nerazumljivo je, da ob zelo odgovornih nalogah, ki smo jih z zakoni dobili gasilci na svoja ramena, nimamo urejeno, kako zaščititi gasilca prostovoljca v primeru odsotnosti z dela zaradi izobraževanja ali intervencij. Kapital sam po sebi nikoli ne bo izkazoval volje, daje delavec odsoten z dela, pa četudi ta opravlja še tako pomembno družbeno in humano nalogo ali pa celo izpostavlja svoje življenje v intervenciji." V lanskem letu so sorški gasilci sodelovali pri gašenju dveh požarov in pri dveh intervencijah ob naraslih vodah, udeležili so se petih meddruštvenih vaj, organizirali požarne straže, pregledali hidratno omrežje, se izobraževali in usposabljali, sodelovali na slovesnostih in prireditvah, tudi izven meja države v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem, pripravili so dan odprtih vrat s prikazom sodobnih vozil in gasilske tehnike ter uspešno tekmovali. Med drugim so bile pionirke 19. na državnem tekmovanju v Celju. "Letos pa je pred nami, operativnimi gasilci, tudi naloga, da se spoznamo z novim gasilskim vozilom in njegovo opremo. Ni pa naloga poveljstva, da vam pišemo posebna vabila, da bi obiskali gasilski dom in si ga ogledali,” je med drugim v svojem letnem poročilu opozoril poveljnik društvtfj Andrej Šušteršič. Naložba v novo gasilsko vozilo GVC 24/50 je vredna kar 44 milijonov tolarjev; 16 milijonov tolarjev stane vozilo, preostalo pa visokotlačna črpalka in nadgradnja s pripadajočo opremo. Tretjino potrebnih sredstev naj bi prispevalo društvo, preostali dve tretjini pa občinski proračun oziroma požarni sklad. Na tokratnem občnem zboru, na katerem so nastopili tudi sorški kulturniki, so domače gasilce pozdravili predstavniki Gasilske zveze Medvode, sosednjih in prijateljskih gasilskih društev in zvez, drugih društev in krajevnih skupnosti ter svetovalec župana za požarno varnost in civilno zaščito v naši občini Leopold Knez. Besedilo in slika: Silvana Knok So(to)čnica Cesta po spomladansko cveti Medvode - Vožnja iz Valburge proti Trbojam je vse prej kot udobna, saj je cesta potrebna temeljite prenove. Na to je opozoril občinski svetnik Janez Burgar, ki tudi meni, da je cesta postala nevarna za promet. Cesta je predvidena za obnovo za leto 2006, po okvirnih predračunih bo investicija stala okrog 150 milijonov tolarjev. Burgar javno sprašuje, ali je smiselno, da se obnova odlaša. Odgovor župana občine Medvode Stanislava Žagarja je, da v občinskem proračunu ta denar zdaj ni na razpolago, in meni, da tudi ni smiselna prenova po fazah. Svetnik Burgar zato predlaga, naj postavijo vsaj prometni znak za omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro! S. K. Po znamko več kilometrov daleč Medvode - Svetnik Anton Gustinčič je na sejah občinskega sveta že večkrat spraševal, kdaj bodo v Krajevni skupnosti Pirniče dobili pošto. Najbližji prebivalcem sta pošti v Medvodah in v Šmartnem. "V našem okolišu je 27 odstotkov prebivalcev, ki so stari nad 55 let. Za plačilo položnice ali nakup ene znamke morajo priti na primer iz Zavrha v Medvode," je Gustinčič spet opozoril na marčevski seji. Na Pošti Slovenije na to odgovarjajo: "S Pravilnikom o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve so predpisani kriteriji, na podlagi katerih uvedba nove pošte ni utemeljena.” To pomeni, daje v tem okolišu premalo gospodinjstev, da bi bili upravičeni do odprtja pošte. "V letošnjem letu Pošta Slovenije načrtuje odprtje nove pošte na Brodu, ki bo omogočala krajanom Pirnič kvalitetnejše opravljanje poštnih, denarnih in drugih storitev. V letu 2006 oziroma 2007 pa načrtujemo prenovo in širitev poslovnih prostorov pošte v Medvodah,” je bil uraden odgovor Službe za stike z javnostmi na Pošti Slovenije. S. K. ZVEZA BORCEV NARODNOOSVOBODILNE BORBE MEDVODE VABI NA PROSLAVO OB 60. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM TER OB TEJ PRILOŽNOSTI NA ODPRTJE RAZSTAVE OROŽJA IN OPREME IZ NOB V KULTURNEM DOMU MEDVODE, KI BO V SREDO, 4. MAJA 2005, OB 19. URI. DOMOLJUBI IN ZAVEDNI SLOVENCI, PRIDITE, SAJ JE TUDI VAŠ PROSTOR V NAŠI SKUPNI ZGODOVINI! Razstava orožja in opreme, ki jo pripravlja skupina TRIGLAV, ter slik iz NOB, ki jo pripravlja ZGODOVINSKO DRUŠTVO MEDVODE, bo odprta še 5. in 6. MAJA 2005 od 10. do 16. ure!! Skupina Triglav, Dražgoše, 9. januar 2005 Ob užitku želijo tudi preživeti S pomladjo je na naših cestah vsak dan več motoristov, ki si seveda želijo, da jim jeseni ne bilo treba preštevati poškodovanih in mrtvih v prometnih nesrečah. Preventivna akcija ob začetku sezone je bila letos že drugič v Preski. Preska - Že lansko pomlad so se motoristi iz Medvod in okolice, pa tudi iz drugih delov Slovenije, srečali na akciji, ki so jo zgovorno poimenovali "voziti, uživati, preživeti”. Akcija je bila med motoristi zelo odmevna in tako so člani Moto Road Racing Ciuha iz Medvod in Sveta za preventivo Občine Medvode sklenili, da jo pripravijo tudi pred začetkom letošnje motoristične sezone. Tako so se v Osnovni šoli Preska zbrali dan pred koledarsko pomladjo, v šolski telovadnici pa si je prek sto motoristov in motoristk lahko kgledalo razstavljena motorna kolesa (neka-lera med njimi so bili najnovejši modeli) pa tudi različno zaščitno in dodatno opremo za motoriste in njihove jeklene konjičke. Osrednja točka druženja motoristov in številnih povabljenih gostov pa je bila tako imenovana "okrogla miza”, na kateri so motoristi opozarjali predvsem na težave, med katerimi zlasti izstopata problematika zaščitnih ograj in stebričkov ob naših cestah, ki so v primeru nesreč še dodatna skrb motoristov. Manj pripomb je bilo na naše slabe ceste (čeprav so mnogi opozarjali na problem peska, ki je na cestah pomladi), več pripomb je bilo slišati na dejstvo, da v Sloveniji še vedno nimamo dirkališča, zato si mnogi adrenalin še vedno sproščajo na bolj ali manj primernih odsekih cest, ki pa temu seveda niso namenjene. Tudi o novem zakonu o varnosti v cestnem prometu in višjih kaznih je bilo izrečenih nekaj različnih mnenj, na koncu pogovora pa se je večina udeležencev vendarle strinjala, da no-Ben zakon ne pomeni veliko, če ga ne spoštujemo oziroma če sami ne poskrbimo za varnost - pa naj bo to predpisana hitrost ali oprema. Ravnatelj OŠ Preska Primož Jurman (ob svoji Vamahi in reševalcu Danielu Andolšku) je tudi izkušen motorist in testni voznik. "Če bo od našega srečanja, od pogovorov in nasvetov motoristom ostalo samo to, da smo pred sezono "potrkali” na njihovo zavest in morda s tem rešili zgolj eno življenje, smo veliko naredili. Čeprav smo z obiskom zadovoljni, za nas ni pomembno, koliko ljudi je danes prišlo na akcijo, pomembno je, da se nekaj dogaja, da se žgoče teme med motoristi premlevajo. Žal na srečanja prihaja premalo mladih motoristov, čeprav smo po šolah naredili obsežno akcijo. Je pa tudi res, da je med motoristi vedno manjši delež zelo mladih, vedno več je starejših. Povprečen evropski motorist - Slovenci pa temu trendu sledimo - ima več kot štirideset let. Zato mislim, da je pomembno, da ozaveščamo mlade, prav tako pa tudi njihove starše oziroma starejše. Vendar danes živimo v demokraciji, ki smo jo osvojili v "Merkatorje-vem stilu”: vzamemo, kar nam ustreza. Tako tudi vsakdo skrbi za svojo varnost sam. To smo danes tudi lahko slišali," je po druženju v Osnovni šoli Preska povedal ravnatelj Primož Jurman, ki je seveda tudi sam navdušen motorist in testni voznik. Srečanje, ki se je končalo s tako imenovanimi delavnicami, kjer so izkušeni reševalci prikazali dajanje prve pomoči motoristu, govorili o pravilni uporabi čelad ter se posvetili tehniki in obvladanju vožnje motocikla, so bili zadovoljni tudi član Moto Racing Cluba Medvode. "Osnovni namen naše akcije je bil, da "zgodaj zjutraj", to je tik pred pomladjo, prebudimo motoriste, da začnemo skupaj razmišljati, kako se bomo vso sezono vozili. Pogovor je bil res Predsednik medvoških motoristov Rok Rotar je bil zadovoljen z velikim zanimanjem motoristov, ki so prišli v Presko. dobrodošel, in kot je povedal eden sogovornikov, smo malce starejši motoristi lahko srečni, da smo svoje najbolj noro obdobje preživeli. Zato si želimo, da se nam bi v prihodnje pridružilo še več mladih, kajti mnogi med nami imajo veliko dragocenih izkušenj,” je povedal Rok Rotar, predsednik medvoškega Moto Road Racing Cluba. Vilma Stanovnik V smeri turističnega razcveta V gostišču Dobnikar pri Sv. Katarini je 18. marca potekal 4. redni občni zbor Turistične zveze Medvod. "Ustanovili smo jo zato, da z združenimi močmi postavimo turizem v občini na višji nivo. Najprej smo združili in povezali turistična društva (TD), in ker so ta prostovoljna, smo si za njihovo delovanje v občinskem proračunu izborili nekaj sredstev. Vsako TD je dobilo svoj prospekt, naredili smo nove karte ... Odlično sodelujemo z občinskim Od- Na Katarino že kolesarijo Sredi marca se je začela akcija ”60 vzponov na Katarino”, ki je za člane Kolesarskega kluba Medvode dober trening, za rekreativne kolesarje pa je to lahko svojevrsten izziv. "Potrebni sta kondicija in dobra volja. Lahko povem, da smo imeli že drugi dan, to je 16. marca, vpisanih deset kolesarjev,” je v imenu organizatorja. Kolesarskega kluba Medvode povedal predsednik Mirko Plazar. Cilj kolesarske poti je domačija Na Vihri, kjer se plača simbolična pristopnina, v katero je všteta zaključna prireditev s podelitvijo priznanj, kolajn in pokalov ter večerja in glasba. "Zaključimo konec meseca oktobra, naj pa povem, da ovrednotimo že deset vzponov, ki jih kolesarji vpisujejo Na Vihri," je pojasnil Plazar. Kolesarska "družina" je imela lani 94 članov, ki so prikolesarili iz domače občine, iz Ljubljane in tudi od drugod. Suzana P. Kovačič Bolšji trg v Medvodah Običajno se pri temeljitem spomladanskem čiščenju nabere kar nekaj starih predmetov, knjig in številnih drugih izdelkov, ki jih ne potrebujete več. Turistična zveza Medvod bo v soboto, 16. aprila, dopoldne pred občinsko stavbo prvič organizirala bolšji sejem. Občani boste lahko svoje stvari prodajali ali pa zamenjali. Postavitev na stojnicah bo brezplačna, za vse dodatne informacije pa se lahko obrnete na Turistični biro Medvode, Cesta ob Sori, paviljon 1. v Medvodah ali pa jim pošljete elektronsko sporočilo na naslov: ti-biro@medvode.si. Iztok Pipan, predsednik TD Zbilje, je Karlu Verniku v spomin na dobro sodelovanje podaril sliko z motivom Preske. borom za turizem, želeli pa bi, da bi bilo več zanimanja za turizem med mladimi in prav njim bomo morali v prihodnje posvetiti več časa. Naš cilj je tudi, da bi nam iz občinskih proračunskih sredstev namenili en odstotek, saj turizem ni le porabnik teh sredstev, ampak tudi prispeva," je le nekaj iztočnic, ki jih je v svojem nagovoru povedal zdaj že bivši predsednik Turistične zveze Medvod Karl Vernik. Letošnje leto je namreč volilno in prisotni člani so za novo predsednico izvolili Varyo Loč-niškar, Vernik pa ostaja aktiven član Turističnega društva Zbilje. Sam pravi, da je čas, da prepusti to mesto mlajšim, ki imajo nov zagon in sveže ideje, o novi predsednici pa meni: "Je dovolj ambiciozna in mislim, da je bila naša odločitev prava.” Predstavniki Turističnega društva (TD) Žlebe-Marjeta so na občnem zboru podpisali pristopno listino, še vedno pa poteka postopek registracije za TD Pirniče. Vida Bališ je poudarila, da so turistični delavci v zvezi in turističnih društvih prostovoljci, ki temu posvetijo svoj prosti čas, in da imajo še veliko idej, kijih je treba oživiti. Tekst in slika: Suzana P. Kovačič, r—i r d.o.o. I n\l Z t tPi TURISTIČNA AGENCIJA MEDVODE, Donova 2 (Titanik) tel.: 01 361 75 16, fax: 01 361 75 17 AVTO MEDVODE • Gotovinski odkup vozil • Prepisi vozil • Kredit na položniee • Leasing Gorenjska c. 12, Medvode tel./iax: 01/36 11 601 www.avtomedvode.com gsm: ()' 11 330 ,>7H ORSEV, d.ii.u., Hefnrrjevu 1111«. 29, Škulje D)ke Ne prezrite: Predmet spotike je lahko čisto majhen kamenček ali ogromna skala. Odvisno od tega, kako velika se nekomu zdi kakšna težava. Zato vas, občanke in občani, vabimo, da vprašate tisto, za kar (še) nimate pravih odgovorov, pa bi jih želeli slišati. Vprašanja za župana in občinsko upravo nam lahko pošljete na elektronski naslov: suzana.kovacic@g-glas.si. Potrudili se bomo in poiskali odgovore, ki jih bomo objavili v Sotočju. Ob tem bo zapisano le vaše ime in kraj bivanja. Naslednja številka časopisa izide drugi petek meseca maja. senčii_A ASTERIKS Rozman Peter s.p., Senično 7, Križe Tel.: 04/59-55-170, GSM: 041/733-709, e-mail: sencila_asteriks@siol.net, www.asteriks.net ♦ tende in markize ♦ žaluzije za vse oblike oken ♦ krpan žaluzije ♦ alu in pvc rolete ♦ roloji (vseh vrst) ♦ komarniki ♦ lamelne zavese ♦ plise zavese za vse oblike oken ♦ karnise (alu, pvc, lesene) ♦ alu garažna rolo vrata ♦ sereen senčila POKLIČITE GSM: 041/733-709 Ljudje in dogodki I Otroška folklora treh dežel Tri države - trije različni pristopi k temu, kako naj bi se otroci ukvarjali s folkloro. ”Če sem ob gostovanju naše otroške folklorne skupine v Passonsu v Italiji dejala, daje bila to naša prva učna ura, potem danes temu ni več tako. Kar dobro nam je uspelo s pomočjo tistih, ki so bili v odboru za pripravo prireditve, s pomočjo sponzorjev in seveda občine Medvode,” je povedala Alenka Perme v imenu KUD Oton Župančič Sora po osrednji prireditvi ”Moji mami”. Poleg treh domačih folklornih skupin je nastopila tudi otroška folklorna skupina iz Železne Kaple v Avstriji in otroška folklorna skupine iz Passonsa v Italiji. 12. marca je bila Sora v znamenju folklornega izročila treh dežel. ”Naša naloga je, da poskrbimo za izmenjavo ^icd tujimi in domačimi folklornimi skupinami in tokratna je ena izmed njih. Res pa je, da gre za eno redkih otroških mednarodnih revij, zato sem zelo vesel, da je prišlo do tega povratnega srečanja v Medvodah oziroma Sori. Zanimivo je, da bomo lahko spremljali tri različne pristope k folklori, saj Slovenci drugače gledamo na to, kako naj bi se otroci ukvarjali s folkloro, Italijani in Avstrijci pa spet vsak drugače. Za folkloro se v Sori ni bati, saj ima Alenka Perme, ki vodi otroški folklorni skupini, pravi pristop in znanje,” je menil dr. Bruno Ravnikar, predsednik Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije, ki je članica mednarodne organizacije CIOFF. Iz Avstrije so prišli mladi plesalci otroške folklorne skupine iz Kulturnega društva Zarja, ki pridno vadijo pod vodstvom Kranjčanke Mojce Rozman, ki se enkrat tedensko odpelje k njim na vajo. Mladi plesalci so predvsem potomci koroških Slovencev, zato plešejo tudi ^lovenske plese in so trenutno edina delujoča Povrstna plesna skupina na avstrijskem Koro- Izmenjava daril. škem. Mladi plesalci, ki v taki sestavi plešejo šele dve leti, so se tokrat predstavili z dvema spletoma, s otroškimi slovenskimi plesi in s koroškimi plesi, ki izhajajo prav iz okolice Železne Kaple. Iz Italije so prišli mladi plesalci iz folklorističnega društva iz Passonsa, kjer je otroška folklorna skupina iz Sore gostovala septembra lansko leto, ko je to društvo praznovalo 20 let delovanja. Pod njegovim okriljem poleg folkloristov deluje še godba na pihala in glasbena šola. Predsednik društva Giovanni Magnaj meni, da so si spleti plesov treh držav Sorški najmlajši "ofirajo” mamici. med seboj sicer podobni, saj izhajajo iz skupne avstro-ogrske folklorne tradicije, vendar so določene posebnosti, ki jih želijo nadaljevati. Kot pravi Alenka Perme, je ideja za tokratno srečanje folklornih skupin rezultat predhodnega sodelovanja s predstavniki KD Zarja izpred let in lanskega gostovanja v Italiji. V dveh sorških otroških folklornih skupinah pleše trenutno kar 56 plesalcev, starejši so se predstavili z novim spletom "Učiteljica”, mlajši, skoraj vsi začetniki, pa s spletom "Ofirajmo mamici za god”. "Verjamem, da se niti ne zavedamo, kako pomemben uspeh je s tem dosegla predvsem otroška folklora v Sori, kar nikakor ne more biti naključje. Tako plemenita tradicija pomeni tisto nadgradnjo, da lahko gremo samozavestno v korak in pretok z drugimi kulturami. Verjamem, da so pogoji za delovanje kulture in s tem tudi folklore preskromni, vendar je to usoda, ki si jo delimo vsi kulturniki. Upam, da bo prvič izvedeni razpis za sofinanciranje kulturnih programov v naši občini za to leto, ki je tik pred objavo, omogočil, da bomo v posebnih poglavjih lahko podprli prav take dogodke,” je med drugim dejal predsednik Občinske kulturne zveze Medvode Franc Cegnar, ki je obe gostujoči otroški folklorni skupini sprejel že dopoldne v sejni sobi občine Medvode, skupaj s svetnikom oziroma predsednikom odbora za turizem in gostinstvo Sandijem Bartolom. Za goste iz tujine so na enodnevnem gostovanju dobro poskrbeli, saj so jim razkazali dobršen del naše občine; Zbilje, Smlednik z okolico, Katarino oziroma Polhograjce in seveda Soro, kjer so zvečer, skupaj z domačimi kulturniki, nastopili tudi na prireditvi, ki sojo poimenovali Moji mami. Tekst in foto: Silvana Knok Oglasi Izjemna ponudba balkonskega cvetja« rastlin za vrtove in grobove. Tel.: 041/21 I 855 Nudimo širok izbor sadik solatnic* dišavnic« plodovk, kapusnic in čebulnic. Tel.: 031/427 822 Vrtnarstvo Rozman Sp. Pirniče 4Ib, Medvode, tel.: 01/3621 878 Nudimo vam svetovanje pri enostavnih in mešanih zasaditvah cvetličnih korit« ki vam Jih po želji strokovno zasadimo. Opravljamo tudi vsa dela pri urejanju vrtov. Se priporočamo. meško in žensko frizerstvo P LAZAR Goričone 74, Medvode Tel.: 01/36 12 484 GSM: 040/ 263-015 Pokličite nas na telefon: 01/ 3612484 ali pa na GSM: 040/ 263-015 Ponedeljek: Torek: Sreda: I Četrtek: Petek: Sobota: od 13. -19. ure od 8. -19. ure od 8. -19. ure od 8. -19. ure od 8. -19. ure od 7.30 -13. ure Vaši lasje so vaše bogastvo, zaupajte jih frizerju! KOZMETIČNI SALON MANIKURA KOZMETIKA LIČENJE OBRAZA PEDIKURA TEA PLAZAR s.p. DOMOVA c. 2,1215 MEDVODE TEL: 01/36-15-265, GSM: 041/24-24-19 POMLAD JE TU IN DA BOSTE LEPŠE IN POLNE ENERGIJE, VAM V KOZMETIČNEM SALONU NUDIMO: ANTICELULITNO TERAPIJO (STROJNO TERAPIJO) - 3.000 SIT OB NAKUPU DESETIH TERAPIJ DARILO ANTICELULITNO MASAŽO (ROČNO 30 MIN.)- 3.500 SIT OB NAKUPU DESETIH TERAPIJ DARILO ANTISTRESNO MASAŽO OBRAZA, KRAUEVO MANIKURO IN PEDIKURO V KOMPLETU ZA 8.000 SIT MATURANTSKO IN POROČNO LIČENJE - 3.500 SIT PODALJŠEVANJE NOHTOV - 6.700 SIT Pogovor I V občini premalo ležišč za turiste Pogovor z novo predsednico Turistične zveze Medvod Vanjo Ločniškar, ki turistični dejavnosti v občini napoveduje svetlejšo prihodnost. "Rojena sem bila v Zgornjih Pirničah, zdaj imam novo državljanstvo v Žlebeh,” se rada pošali Vanja Ločniškar, ki se je s področjem turizma srečala šele pred dobrim letom dni, ko je začela delati v Turističnem biroju v Medvodah. Pravi, da ni točno vedela, kaj bo sploh delala, le o tem je bila prepričana, da želi predstavljati turizem v občini. Vedno se ji je namreč zdelo, da je občina premalo dejavna na tem področju. Zaupanje turističnih delavcev si je pridobila lani, ko je pripravila predstavitev občine na sejmu Počitnice v Ljubljani. Komercialistka po duši zna ideje dobro prodajati. Bomo videli, kako ji bo uspelo v mandatu šti-Tih let uresničiti tisto, kar je napovedala v pogovoru. Kakšen program na področju turizma boste zagovarjali? "Želim si tesnejšega sodelovanja tudi z drugimi društvi, ne le turističnimi, zato da bomo občino predstavljali navzven bolj enovito. Za turizem bomo morali zainteresirati in vzgajati tudi mladino, saj smo že na občnem zboru lahko slišali, da je odziv mladih dokaj slab. Osnovna šola (OŠ) Pirniče sodeluje v projektu Turizmu pomaga lastna glava, Smlednik in Preska imata dobro zasnovo, še najbolj ostaja zadaj OŠ Medvode. Mladim je treba tudi prisluhniti, saj imajo veliko dobrih idej. Pridobiti si bomo morali tudi več zaupanja gostincev in prepričati prebivalce, daje razvoj turistične dejavnosti pomemben za našo občino. Dobro možnost vidim tudi v organiziranju raznih prireditev, nekaj smo jih že izpeljali lani.” Nekateri prebivalci so kritični v izjavah, ko beseda nanese na turizem ... "Kritik ni na območjih, kjer so aktivna in dovolj močna turistična društva. Je pa res, da bi se morala TD še bolj odpreti navzven. Mi se bomo trudili, da bomo čim bolj odprli "občinske meje” in da bomo uspešno izkoristili simbol zelenih vrat.” Vanja Ločniškar Kaj je po vašem mnenju turistični potencial občine? "Imamo možnosti za pohodniške in kolesarske poti, saj imamo veliko danosti naravnega okolja. Ideja je, da pripravimo turistom predloge za izlete za nekajurni obisk naše občine, ki se zaključi v dobri gostilni z domačo postrežbo. Verjamem, da se bodo sčasoma našla tudi sredstva, ki bi jih kmetije odprtih vrat ali zainteresirani prebivalci vložili v gradnjo turističnih sob ali apartmajev. Le tako bi lahko zadržali turiste v občini tudi po več dni. Ne vem, ali imamo zdaj sto prenočišč. Naloga Thristične zveze Medvod in Thrističnega biroja bo, da bomo tujcem ponudili čim več informacij in jih zainteresirali za ogled naše občine in bivanje v njej.” Dober predlog se mi zdi organiziranje vodniške službe. "O tem smo se začeli pogovarjati pred letom in pol. Zdaj smo v fazi, ko potrebujemo samo še potrditev občinskega sveta." Koliko boste letos dobili sredstev iz proračuna? "Tako kot vsako leto, sedem milijonov tolarjev. Od tega gre za delovanje Turističnega biroja tri milijone tolarjev, vsakemu Turističnemu društvu, trenutno jih je sedem, pripada 333.000 tolarjev. Za delovanje zveze ne ostane skoraj nič. Nekaj sredstev prispeva še Odbor za turizem, vendar ta porabimo za namenske projekte.” Kako boste potem finančno "preživeli”? ”Na računu imamo zdaj slabih tri tisoč tolarjev. Mogoče smo se v preteklosti preveč naslanjali na to, da bomo dobili vsa sredstva za naše delo iz proračuna. Poskušali bomo najti še druge poti, iskali bomo sponzorje, to je gostince, trgovce in druga podjetja. Tu gre za vzajemno korist. Nekaj pa smo že storili, ocvetličili smo Medvode. K sodelovanju smo povabili cvetličarje, odzval se je Cvetko. Nastali so kupi, ki jih nekateri hvalijo, drugi pa grajajo. Meni je všeč to, da so na njih rasle rože. Res pa je, da jih lahko naredimo še lepše." Tekst in slika: Suzana P. Kovačič Elvira Praznika OPREMA IN OKVIRJANJE SLIK' Cesta ob Sori 13 Tel.: 041 973 753, 01 36 12 654 GOSTILNA IN PICCROfl Mavčiče 69. 42II MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. razen ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne peči • Kosila • Jedi po naročilu Dostava hrane na dom 04 250 11 69. 041 581 327 d “> I i § s Tekstilna Trgovina TINA Medvode, ZBILJSKA c. 8 (poleg okrepčevalnice STAN) BOGAT IZBOR • POSTEUNINE • BRISAČ 1 • KUHINJSKIH KRP S • DEKORJA ® UGODNI POPUSTI! DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!! Avtoalarmi, centralno, daljinsko zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika, klimatske naprave, BOSCH servis PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS! AVTO JAMNIK, d.o.o. AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA Sp. Senica 19c tel.: 01/3611279 1215 Medvode GSM: 041/568-353 e-mail: grega.jamnik@email.si Kolesarske poti v občini Medvode Pot 1: Medvode-Sp. Senica-Zg. Senica-Gorenja vas-Dol-Sora-Rakovnik-Goričane-Medvode Rekreativna pot, dolžina 11 km, višinska razlika 72 m (start pri knjižnici Medvode), težavnost: lahka (asfalt in makadam). Pot 2: Medvode-Verje-Zg. Pirniče-Sp. Pirniče-Zavrh-Smlednik-Valburga-Dragočajna-Zbilje-Medvode Rekreativna pot, dolžina 20 km, višinska razlika 201 m (start pri knjižnici Medvode), težavnost: srednje težka (asfalt in makadam) Pot 3: Medvode-Preska-Stežica-Žlebe-Pristava-Sv. Marjeta-Seničica-Bonovec-Preska-Med-vode Rekreativna pot, dolžina 12 km, višinska razlika 171 m (start pri knjižnici Medvode), težavnost: težja (asfalt in makadam) Pot 4: Medvode-Verje-Zg. Pirniče-Sp. Pirniče-Vikrče-Medno-Stanežiče-Stan. hrib-Golo Brdo-Seničica-Medvode Rekreativna pot, dolžina 14 km, višinska razlika 132 m (start pri knjižnici Medvode), težavnost: srednje težka (asfalt in makadam) Pot 5: Medvode-Goričane-Rakovnik-Sora-Trnovec-Topol-Golo Brdo-Seničica- Bonovec-Preska-Medvode Rekreativna pot, dolžina 25 km, višinska razlika 434 m (start pri knjižnici Medvode), težavnost: zahtevna (asfalt in makadam) Po poteh roparskih vitezov/Preska^v Stežica-Žlebe-Sv. Marjeta-Ravniški grič-Jeterbenk Rekreativna pot, višinska razlika 434 m (start pri OŠ Preska), težavnost: zahtevna (asfalt in makadam) Pot 7: Sora-Osolnik Rekreativna pot, dolžina 5,6 km, višinska razlika 460 m (start pri PŠ Sora), težavnost: zahtevna (asfalt in makadam) Kdor zmaguje, naj dobi več Konec marca je bila v prostorih občine javna razprava o Pravilniku za vrednotenje športnih programov v občini Medvode. Predsednica Športne zveze Medvod Darinka Verovšek je povedala, da je razprava namenjena ponovnemu pregledu meril za razdelitev denarja športnim društvom, ki sojih postavili pred šestimi leti. Izkazalo seje, da nihče od prisotnih predstavnikov društev ni bil zadovoljen z zneskom, ki so ga dobili v pretekli sezoni. Nekateri so odkrito menili, da se preveč denarja namenja tenisu in badmintonu, drugi so predlagali ločitev individualnih od skupinskih panog in da naj se bolj upoštevajo rezultati športnikov. Dogovoriti se bodo morali namreč za pošteno razdelitev desetih milijonov, ki so v občinskem proračunu namenjeni za šport. Na koncu so sprejeli odločitev, da v enem tednu oddajo konkretne pisne predloge, ki jih bo pregledala komisija. Oblikovali so tudi nekaj iztočnic: financiranje rekreacije se zmanjša, ovrednotijo naj se individualne in kolektivne panoge in uvede naj se stimulativen princip financiranja - kdor zmaguje, naj dobi več. Verovškova je predlagala, naj na prihodnjih volitvah zbrani kandidirajo za svetnike, saj bodo le tako lahko spremenili občinski proračun. D. F. ZG. PIRNIČE, tel.: 01/362 30 77 TEHNIČNO-GRADBENA TRGOVINA Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 12. ure In od 13.30 - 19. ure, v soboto od 7.30 -12. ure KANALETA Z REŠETKO HAURATON NA ZALOGI ŽE OD 3379,00 SIT/M AKCIJA ŠE DO 15. 9. • ZAŠČITE LESA PROTI LESNIM ŠKODLJIVCEM. FRIZERSKI SALOM Slavica i ----e--------- i V BLAGOVNEM CENTRU Medvode i • Delovni čas: pon-pet od 7.00 do 20.00 sobota od 7.00 do 13.00 5 • Telefon: 01/361 29 35 § VRTNARIJA BILBAN I i D Spodnje Pirniče 42, Medvode, tel.: 01/362-13-60 GSM: 041/694-890, GSM: 041/506-584; 031/230-347 ZA VAS VZGAJAMO IN PRODAJAMO: BALKONSKO CVETJE - ENOLETNICE - SADIKE ZELENJAVE - SADIKE ZA ŽIVE MEJE - OKRASNA DREVESA - GRMOVNICE, LISTAVCE, IGLAVCE - TRAJNICE PO UGODNIH CENAH VAM PONUJAMO UREDITEV IN VZDRŽEVANJE VRTOV, PARKOV IN POSLOVNIH PROSTOROV! S TEM OGLASOM VAM NUDIMO 5 % POPUST NA NAŠE PROIZVODE RAČUNOVODSKI SERVIS Valburga 8b 1216 Smlednik tel: 041/970-991 e-mail: p-5@siolnet e-naslov: P-5si —---—------------------------—--Ljudje in dogodki Čebele ne marajo parfumov Ukvarjanje s čebelarstvom je Bukovškovim v genih. Včasih je stal kilogram medu toliko kot dnevna plača delavca. Po domače pr’ Babnik na Golem Brdu se ukvarjajo s čebelarstvom že trije rodovi. Prvi se je leta 1931 posvetil čebelam Aljoz Bukov-šek starejši, ki bo prihodnje leto praznoval 90. rojstni dan. Star je bil komaj 14 let, ko je od očima nasledil kmetijo. Rosno mlademu gospodarju ni bilo lahko, saj kmetija družini ni prinašala kakšnih posebnih prihodkov. Na pobudo Brcetovga ata se je odločil, da se bo ukvarjal s čebelarstvom, za kar je imel tedaj odlične pogoje. "Dobra paša je bila v bližini doma, povrhu tega pa je bil med zelo cenjen. En kilogram cvetličnega medu je stal 18 dinar-liev, smrekov celo 20 dinarjev, dnevna plača delavca pa je bila med 20 in 25 dinarji,” se spominja Alojz st., ki je že leta 1934 začel tudi vzrejati matice, za to pa ga je navdušil trgovec Jan Strgar iz Bohinja. Mirna in delovna kranjica ”Na svetu je kar precej sort čebel, ena izmed pomembnejših je APIS MELL1FERA CAR-NICA oziroma kranjica ali kranjska sivka. To je avtohtona vrsta,” pojasnjuje Miha, ki sodi že v tretji rod Bukovškovih in ki bo nasledil čebelarsko dediščino od očeta, Alojza mlajšega. "Kranjica je po zunanjosti siva, po karakterju pa bolj mirna in izredno delovna. Zelo dobro zna izkoristiti danes zelo slabe naravne pogoje za pašo. Te čebele delajo 24 ur na dan. Čez dan nabirajo, ponoči pa predelujejo. Večinoma delamo z njimi brez zaščite. Agresivne postanejo le v primeru, ko se spremenijo vremenske razmere, na primer pred nevihto. Zmoti jih tudi sintetični vonj, to je lahko vonj po umetnih dišavah, zelo dobro zaznajo tudi počutje človeka,” pripoveduje Miha. Kljub napredku v tehnologiji se je treba danes za vsak kilogram medu, za katerega se giblje cena okrog 1200 tolarjev, zelo potruditi. Največ dela seveda opravijo čebele. "Čebela za en kilogram medu naredi tolikšno pot, kot če bi enkrat preletela zemljo,” pravi Alojz ml. in nadaljuje: "Veliko lažje je bilo čebele razmnoževati včasih, saj je bil ajdov med odlična hrana, ob kateri so čebele prezimile. Ajde ni več, zato je danes prezimovanje prava umetnost. Njihova hrana pozimi je sladkor, kar je z ekonomskega stališča drago.” 'Kako hudič babi jezik brusi’’ Bukovškovi se ukvarjajo tudi z vzrejo matic. "Naše matice, za njihovo vzrejo imamo potrebne certifikate ministrstva za kmetijstvo, pozna- jo v številnih čebelarskih krogih po svetu. Nekateri so jih spoznali tudi na Svetovnem čebelarskem kongresu, ki je leta 2003 potekal v Sloveniji. Ob tej priložnosti so nas organizirano obiskali čebelarji iz tujih držav,” pravi Miha. Čebelarje so peljali tudi do vzrejnega čebelnjaka, ki so ga Bukovškovi postavili leta 1965 in iz katerega je lep pogled na Sv. Katarino. Najprej ga je z motivi panjskih končnic poslikal Ivko Štajer iz Vaš, ker pa so motivi z leti zbledeli, je ”ta domača” Jožica Bukovšek, ki študira likovno pedagogiko, povabila sošolce na slikarski vikend. "Motive smo ohranili. Gre za poslikave iz življenja čebelarjev, poleg tega so tu še razni drugi motivi, kot so lovski, satirični in svetopisemski," pravi Jožica, in se pošali: ”Še zdaj pogosto rišem panjske končnice, vsak pa bi najraje imel tisto, kako hudič babi jezik brusi ali pa tisto, na kateri je naslikan servis za pomlajevanje moških oziroma žensk.” Ampak roko na srce, čeprav je čebelarstvo bolj v domeni moških, pri Bukovškovih tudi ženske večkrat priskočijo na pomoč. Med je zdravilo "Med pospešuje celjenje ran. Kostanjev med blagodejno deluje na živce, prostato in pomaga k boljšemu spancu. Med iglavcev lajša bronhialne težave in izkašljevanje. Lipov med pripomore k padcu previsoke telesne temperature. Propolis je odlično razkužilo, posebej cenjen pri težavah v grlu," je Miha našteval blagodejne učinke, ki sojih poznali že v stari ljudski medicini. Je mar še treba dopisati: "Pred uporabo se posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom”?! Suzana P. Kovačič, foto: Tina Dokl Razprostrli društveni prapor Čebelarsko društvo Medvode združujejo tri območne čebelarske družine, Smlednik, Pres-ka-Medvode in Sora. Članov je 46, vsi pa imajo svoje čebelje družine. ”V društvu imamo okrog tisoč čebeljih družin, spomladi jih je nekaj manj, jeseni pa nekaj več,” pravi predsednik ČD Dare Krajšek. Čebelarji so po Kraj-škovih besedah izraziti individualisti. Povezanost med njimi nikoli ni bila posebej močna in do npdavnega so bili razdeljeni med štiri sosednja društva. Za združitev pred devetimi leti so se odločili zaradi boljših pogajalskih izhodišč pri finančni pomoči. Vsako leto so poskrbeli za sladkor za zimsko krmljenje čebel, trudijo še za izboljšanje zdravja čebel, ki jih prizadevajo številne bolezni. V ta namen so kupili nekaj naprav za zdravljenje čebel. Krajšek pravi: ”Pri tem nam je finančno pomagala tudi občina. Naprave bomo še kupovali, ker še ni zadoščeno potrebam vseh čebelarjev. Lani smo imeli 25 odstotkov izgub zaradi škropljenja. Ukrepali niso, ker se ni vedelo, kdo je krivec. Šele po analizi na inštitutu se je pokazalo, kaj V KUD-u na Senici pripravljajo novo igro V prejšnji številki Sotočja smo pisali o družini Jamnik s Senice in njihovem kulturnem udejstvovanju. Ker smo omejeni s prostorom, smo omenili samo, da je Marjeta Jamnik, ki je že zelo dolgo časa aktivna v KUD-u Frana Šaleškega Finžgarja na Senici, že zaposlena s pripravo nove igre. Pri projektu sodelujejo vsi člani upravnega odbora kulturnega društva pod vodstvom Kon-dija Pižorna. A. H. je povzročitelj. To je bilo razkužilo, ki ga veterinarska inšpekcija dovoljuje za škropljenje, na čebele pa vpliva šele po nekaj letih. V Franciji so po več letih ugotovili, da se čebele okužijo prek cvetnega prahu in izgubijo orientacijo, da ne najdejo poti domov,” še pravi Krajšek. Lani so se čebelarji udeležili tudi svetovnega čebelarskega kongresa, Apimondie, in za to priložnost kupili uniforme. Po več letih prizadevanj jim je uspelo tudi razviti društveni pra- por, katerega boter je bil župan. Bili so tudi na odprtju Janševega čebelnjaka, pripravljajo pa se na občni zbor, ki bo v aprilu. Ker je bil sprejet zakon o popisu vseh čebelarstev, so morali označiti vse čebelnjake in čebelarje. Dokončno pa so tudi uredili pašni red in na zemljevid vrisali vse pašne lokacije. Na vprašanje, ali kaj tržijo svoje lokacije, pravi, da jih. tarifa pa znaša deset odstotkov vrednosti prodajne cene kilograma medu na panj. Dominik Frelih Cvetlični zasadi bodo lepši Predsednik Odbora za turizem in gostinstvo na občini Medvode Sandi Bartol je na marčevski seji občinskega sveta izčrpno predstavil delo odbora. "Za to sem se odločil predvsem zaradi kritik nekaterih svetnikov na naše delo,” je povedal. Te so se najpogosteje nanašale na cvetlične otoke, češ da spominjajo na kupe zemlje, in na nove pokrite lesene hišice, v katerih obiskovalec dobi informacije o turističnih, uličnih in po novem tudi kolesarskih poteh po občini. Table stojijo ob blagovnem centru v središču Medvod, ob gostilni Bencak in v Preski. Bartol se s prvo kritiko strinja in napoveduje očesu bolj prijetne zasaditve oziroma manjše kupe, table pa se mu zdijo povsem primerne. Svetniki so izvedeli, da se je odbor v tem mandatu sestal na 14 sejah, povprečna udeležba članov je bila 82-odstotna. "Prepričani smo, da postaja Turistični biro osrednje mesto srečevanj, ne samo na področju turizma,” je prepričan Bartol, in še: "Ponatisnili in dopolnili bomo vsebino Thristično-gostinske karte občine, stroški ponovnega tiskanja pa ne bodo bremenili občinskega proračuna.” Odbor je skupaj s Turistično zvezo Medvod organiziral kar nekaj prireditev, kot so Kresovanje pri goričanskem gradu, Semanji dan, Skupaj prižgimo praznične luči, sodelovali so pri projektu Moja dežela, gostoljubna in prijazna ter na specializiranem turističnem sejmu Napolnimo baterije. Občinski svet je potrdil poročilo odbora, prav tako predlog, naj razmišljajo o sprejemu Odloka o turističnih taksah, Odloka o obdavčitvi vikendov, Pravilnika o financiranju turizma in Pravilnika o turistično-vodniški službi v občini. Zanimiv je bil tudi predlog županu, naj se na občini sistematizira delovno mesto za dela in naloge na področju stikov z javnostmi in za protokolarne naloge. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, ali bodo na vpadnicah v domačo občino postavili table, s katerimi bi pozdravili prišleke z besedo Dobrodošli ali Pozdravljeni. Svetniki se še niso zedinili, kaj lepše zveni. Suzana P. Kovačič TRGOVINA TEAMA (nasproti BC Medvode) JENKO MARIJA, s.p. KržiAnikova ulica 10, Medvede SE PBIPOBOČAM! BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ŽE OD 65.000 SIT! ^■■■''040848498 Geodetski biro Ema Huth s.p. j Zbiljska c. 4, 1215 Medvode, t: +386 1 3613 491 9, m: +386 41 578 132, e:geodetskibirofdsiol.net www.geodetskibiro-huth.si URARSTVO ŠENTVID, PRUŠNIKOVA 77 GROBELNIK S22*54* i5.. .8. m, MEDVODE, Pritličje I Ljudje in dogodki I Po papirju roka lahkotna in pojoča Od vseh nagrad in priznanj mu največ pomeni to, da njegovi akvareli visijo v marsikaterem domu v Medvodah in v marsikateri ustanovi, lokalu in društvu. Od 8. marca do 8. aprila je bila v medvoški knjižnici na ogled prodajna razstava akvarelov Medvodčanom dobro znanega Dolenjca Braneta Praznika, slikarja pokrajinarja in seveda vsestranskega ustvarjalca in aktivista. ”Hmm ... Rdeča nit tokratne razstave je prav ta, da ponovno razstavljam v Medvodah, kjer sem začel,” je dejal ob odprtju tokratne razstave. Čeprav že nekaj časa ne živi v Medvodah, vseeno aktivno sodeluje v našem društvenem življenju. Sorški gasilci bodo z njegovo pomočjo dobili zbornik ob svoji stoletnici, aktiven je v Zgodovinskem društvu Medvode in v likovni sekciji KUD Oton Župančič Sora. ) "Rojen je leta 1949 v Žubini na Dolenjskem, v znamenju bika. Zaradi pogostih selitev v življenju se ima za razseljeno osebo. Trenutno živi v Ljubljani, srce pa ima še vedno v Medvodah. Je prezaposleni upokojeni častnik slovenske vojske, kar mu zamerim. Namreč to, da je že upokojen. Njegova najljubša barva je rdeča. Tudi ali predvsem zaradi cvička,” je med drugim na odprtju razstave dejal akademski slikar Marjan Zaletel -Janč. Pravi, da za Braneta Praznika že sicer ne more uporabljati izraza amaterski slikar. Brane Praznik temveč ljubiteljski, saj slika z ljubeznijo, in to zelo uspešno. "Branetovi akvareli so izredno barvno odprti. Na vsakem izmed njih se pojavlja v perspektivi neka pot, ki mu daje globino. Njegove sen- Cesta ob Sori 7, tel.: 01/361 52 52 ODPRTO: pon. - pet.: 7.00 - 20.00 sobota: 7.00 - 12.00 Novo - ”ENDVATRI” S 01. 01. 2005 smo pričeli program klasičnega striženja in barvanja "ENDVATRI" vsak dan od pon. do pet. med 7.00 in 15.00 uro brez naročanja s posebno ugodnimi cenami: (nekaj iz naše ponudbe): moško/deško striženje od 750.00 do 1.000,00; fen frizura 1.300,00; otroško striženje 500,00 (2. otrok 50 % popusta); žensko striženje (konice) 2.500,00; žensko barvanje (enobarvni nanos) 3.200,00; BSD i/twar- ^ *eli10^aS0W va>i1 poddrim catwalk 10% popusta! HSAD TIGI- Optiko moli OPTIKA IN OČESNA ABULANTA Medveška cesta 3, 1215 MEDVODE, tel.: 01/36 178 36 V naši novi očesni ambulanti lahko opravite: • pregled vida • pregled za kontaktne leče • OKULISTIČNI PREGLED ZA ŠOFERJE (A in B kategorije) ce so tenkočutne. Nikakor ni amater, saj obvladuje perspektivo, čudovito risbo in njegova roka je izredno lahkotna in pojoča po papirju. Pri akvarelu je treba znati pravočasno končati. Bistveno je, da ti barva zaigra, da se razliva in da vendarle ostaja belina papirja. V akvarelu je nemogoče popravljati ali predrugačiti sliko. Akvarelna tehnika je namreč vnaprej načrtovana poteza čopiča na papir, in če ni potegnjena pravočasno, voda in barva shlapita. Branetova največja vrednota, kar velja tudi za akademske slikarje, je, da sliko enostavno prekriža, če oceni, da mu iz tehničnih ali vsebinskih razlogov ni uspela.” Tokrat predstavljeni akvareli so nastali bodisi v Medvodah in okolici, na Barju, saj je kar nekaj let živel na Vrhniki, ob Kolpi oziroma povsod, kjer so potekali likovni ex-tempori. Sorškega se je udeležil vsakokrat in prav tu prejeta druga nagrada dve leti nazaj mu je ena izmed najljubših. Najbolj ponosen pa je vendarle na to, da njegovi akvareli krasijo marsikateri dom, ustanovo, lokal ali društvene prostore v Medvodah. "Akvareli so se mi priljubili pred več kot tridesetimi leti. Vztrajal sem in to so sedaj prehojeni kilometri. Da se da akvarel narediti v petih minutah, je zgolj prispodoba, res pa je, da je za delo sicer potreben načrt in da je treba delati hitro. Polovico sem jih naredil v naravi, drugo polovico motivov pa sem s fotografskim spominom, kot pravijo prijatelji, prinesel domov. Od sedaj naprej jih bo dejansko več nastalo v naravi, saj mi tak način dela ugaja, poleg tega pa si bom sedaj, čeprav za upokojence pravijo, da imajo, še manj časa kot prej, vseeno to lahko privoščil. Poleg slikanja trenutno oblikujem svojo drugo knjigo, sodelujem pri nastajanju zbornika ob stoletnici gasilstva v Sori, sem aktiven v Zgodovinskem društvu Medvode, kjer prav tako nastaja zbornik ... Skratka, dejaven sem na več področjih in negujem številne hobije," pravi Brane Praznik, ki je v polpretekli zgodovini naše občine pustil pečat na različnih področjih. Med drugim je bil v sedemdesetih letih predsednik KS Medvode. Zapisal seje kot igralec in režiser v medvoški Svobodi, ki ji je deset let tudi predsednikoval in vodil obnovo kulturnega doma. Bil je soustanovitelj Lovskega pevskega zbora in v njem več let tudi prepeval. Svoj pečat je kot novinar, urednik in fotograf pustil v medijskem prostoru, v Javni tribuni, Donitovih razgledih, prvih Sotočjih, Delavski enotnosti. Dnevniku in bil med drugim prvi urednik TV Medvode. Izdal je več publikacij in uredil številne zbornike. Pred leti je izšel prvi del njegove knjige Branilci domovine, javnost pa je že nekaj časa v pričakovanju drugega dela. Menda manjka le še, dajo do konca ilustrira. Med njegove hobije sodi tudi lov in organizacijska dela v okviru Smučarsko skakalnega kluba Ilirija. Nekoč je celo skakal. Takole pravi: "Moj rekord je 69 metrov - "olala” let nazaj." Tekst in foto: Silvana Knok Portret Obrtno dober izdelek z jasno vsebino Tak mora biti dober film po "kriterijih” vodje Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije Lojza Tršana - ob stoletnici prvih metrov slovenskega filma. "Film Srce v breznu ni zame nič drugega kot propagandno gradivo. Najbolj zanič "partiza-narice” ali partizanski vesterni so bili boljši, saj je večina njih sporočala neko humano noto, čeravno bi bili sicer bolj kot ne črno-beli prikazi dogajanja. Imamo cel niz filmov, kot so Nasvidenje v naslednji vojni, Črna orhideja. Trenutki odločitve, ki celo prikazujejo notranji boj človeka v obdobju vojne in celo film Neretva kot eden večjih "partizanaric” nenazadnje prikazuje predvsem reševanje ranjencev. Menim, da je era filmov, kot je Srce v breznu preživeta,” meni Lojz Tršan, ki zadnje desetletje vodi Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije. Kljub temi "Sto let slovenskega filma” se aktualni tematiki nisva uspela izogniti. Zakaj neki bi se, saj je nenazadnje magister zgodovinske znanosti in dober poznavalec Osvobodilne fronte v Ljubljani v obdobju italijanske okupacije. To je bila namreč tema njegove magistrske naloge. Nastajati je začela v obdobju njegovega službovanja v oddelku za družbene dejavnosti v nekdanji občini Ljubljana - center, kjer je imel zbrano gradivo o tem obdobju na dosegu roke. "Imel sem to srečo, da sem delal to nalogo v obdobju, ko so tabuji že padli in sem se lahko osredotočil na nove teme, kot so na primer odnosi med skupinami znotraj OF, napetosti znotraj vodstva partije, udejanjenje Dolomitske izjave ...” Loj z Tršan, letnik 1958, je doma v Valburgi. Je član številnih društev, med drugim Zgodovinskega društva Medvode in Centra za ustno zgodovino. V imenu medvoške LDS zastopa interese stranke in kraja v občinskem svetu Občine Medvode in je med drugim predsednik občinske komisije za naravno in kulturno dediščino. Do slovenskega filmskega arhiva pa je prišel po naključju. V začetku devetdesetih se je zaposlil v arhivu RS. Z visokošolsko diplomo v žepu je začel kot šef skladišča, kjer je vse različne oblike arhivskega gradiva imel priložnost spoznati tudi "fizično”, kar si šteje v do- Lojz Tršan, vodja Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu RS. bro. Potem se je preselil v oddelek za gradivo novejše dobe (po letu 1945), kjer je prišlo na vrsto strokovno delo, raziskovanje in pisanje člankov. Ko seje pred dobrim desetletjem upokojil vodja filmskega arhiva Ivan Nemanič, je prevzel njegovo delo. Zaman bi pričakovali, da je v tem obdobju pregledal vse slovensko filmsko gradivo v arhivu. Osredotočil seje na tiste filme, ki še niso bili popisani in dostopni strokovni javnosti. "Posebno pozornost sem seveda namenil filmom, ki so povezani z našo občino: Ljudje med barvami. Hidroelektrarna Medvode, Motorne dirke na cesti Kranj Medvode... To so lepi in zanimivi filmi, ki prikazujejo utrip čas in prostora. Sicer pa je tako, da mi je med slovenskimi dokumentarnimi filmi najbolj pri srcu film Bizoviške perice, film o profesionalnih pericah, ki so tja do sedemdesetih let prale perilo za Ljubljančane. Med reklamnimi filmi bi izpostavil reklamo za brisače Mož z aktovko. Silni mož krivi jeklo, ne more pa pretrgati brisače znane slovenske firme, ki jo iz aktovke potegne Fran Milčinski Ježek. Med igranimi filmi mi je v spominu ostal javnosti morda manj znani Amandus, ki je nastal po literarni predlogi Ivana Tavčarja in pripoveduje o boju med protestanti in katoliki na Loškem. Zgodovinska zgodba se prepleta z ljubezensko mc<* preganjalcem protestantov in katoličanko.” ™ Kot ugotavlja, v Sloveniji filmski arhivisti po pravilu niso režiserji ali filmski delavci, ampak v glavnem zgodovinarji, filmski arhiv pa je sestavni del državnega arhiva, kar sam šteje za dobro. Zagovarja stališče, da je film poleg avtomobila tisti izum, ki je v prejšnjem stoletju najbolj spremenili naše navade. Avto je doprinesel k mobilnosti, film pa k temu, da so ljudje hitreje spoznavali tuje dežele, ljudi in njihove navade. Kljub temu da je predan filmu, pa to vendarle ne pomeni, da si ogleda vse, kar prihaja v naše kino dvorane. "V kino grem takrat, ko pričakujem film, ki mi je pri srcu. Biti mora zanimiv in gledljiv. Čeprav mu morda pripisujejo visoko umetniško vrednost, zame ni dober film, če ni hkrati obrtno dobro izdelan in nima jasne zgodbe. Ogledam si vse nove slovenske filme, ki postajajo na srečo vedno bolj gledljivi, nekaj kratkih igranih filmov pa ima že dejansko izbrušeno vsebino. Problem slovenskega filma so, poleg že pregovorne fi^ nančne podhranjenosti, namreč slabi scenariji oziroma slabši dialogi. Pri meni so sicer v prednosti predvsem dokumentarni filmi, ki so v vzponu, žal pa samo v času festivala. Zato je velika sreča, da imamo tuje televizijske programe, ki predvajajo dokumentarne filme. Med novejšimi slovenskimi dokumentarnimi filmi bi izpostavil Zgodbo gospoda P.F., film Karpa Godine o velikemu še živečem izumitelju Petru Florjančiču z Bleda, ki seje gibal le v visoki mondeni družbi. Med drugim je izumil stroje za vbrizgavanje plastike, okvirje za diapozitive in med drugim že v sedemdesetih letih razmišljal o varnostnih blazinah v avtomobilih...,” pripoveduje Loj z Tršan, ki se že intenzivno pripravlja na praznovanje stoletnice slovenskega filma in 61. kongres Svetovne zveze filmskih arhivov in kinotek (FIAF) v Ljubljani, ki ga organizira skupaj s Slovensko kinoteko. Na osrednji prireditev, ki bo v začetku meseca junija v Cankarjevem domu, bodo med drugim prikazali prve metre slovenskega filmskega traku, digitalno obnovljene filme Karola Grossmana iz leta 1905 in 1906, ob spremljavi simfoničnega orkestra pa prvi slovenski celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga. Tekst in foto: Silvana Knok Zanimivosti Ljudje med barvami Filmi iz Medvod in njegove okolice v Slovenskem filmskem arhivu. Letošnje leto bo v znamenju stoletnice slovenskega filma, kajti leta 1905 je ljutomerski odvetnik dr. Karol Grossman posnel prve metre slovenskega filma. V Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije (ali krajše SFA) se kraji Medvode, Smlednik, Hraše, Zbilje, Medno, Goričane in Jeprca pojavljajo več kot štiridesetkrat, največkrat kol posamezni posnetki, največkrat v zvezi s prometom na območju Jeprce, Medvod in Mednega. Ravno zaradi tega je verjetno tudi najstarejši film o Medvodah prav posnetek, ki ima naslov Motorne dirke na cesti Kranj Medvode iz leta 1946, ko je bil cilj na Medveškem klancu. Poleg zanimivih motorjev in opreme motoristov kie pomembna tudi tehnika snemanja. Kamer-Tnan Ciril Žagar se je posebej osredotočil na ovinek na Jeprci in je snemal motoriste tako ob cesti kot tudi iz cerkvenega zvonika jeprške cerkve. Med filmi, ki so v celoti ali vsaj v večjem delu posvečeni Medvodam in okolici, je vsekakor med prvimi kar dvajsetminutni film Hidroelektrarna Medvode iz leta 1958, ki gaje snemal Marijan Cilar. Sama elektrarna je še vedno najpomembnejši objekt v Medvodah in okolici, gradnja in delovanje pa je v to naselje pripeljala mnogo delavcev, ki so tu ostali, hkrati pa je omogočila tudi splošen razvoj tega območja. V filmu je prikazana struga Save, kakršna je bila pred zajezitvijo, mnogi panoramski posnetki Medvod iz tistega časa, sama gradnja, kije bila eden naj večjih gradbenih podvigov tistega časa, prevoze ogromnih kosov opreme za elektrarno ter zalivanje jezera, pri čemer je predvsem zanimiv prikaz starih mlinov v Smledniku, ki jih je zalila voda, ter novih hiš, Strojanove in Obvakove, ki so jih zgradili na ravnini v vasi namesto starih, poplavljenih. Prvi barvni posnetki o Medvodah pa so iz filma Ljudje med barvami, ki ga je dve leti kasneje, leta 1960, ravno tako posnel Marijan Cilar. To je predvsem reklamni film za tovarno Color Medvode, vendar poleg proizvodnje in izbora barv prikazuje okolico Medvod, predvsem Slavkov dom na Golem brdu, ko so bile pod domom še počitniške hišice, življenje v takrat zelo modernih stanovanjih na S vetju ter življenje in igro otrok in odraslih ob reki Sori. Leta 1966 so bile moderne tudi montažne hiše v Hrašah, ki jih prikazujejo poleg farme govedi v Hrašah v filmu Lojzeta Jurca Poklici v kmetijstvu. Irena Glonar je leta 1973 režirala film črna Pega čez oči, v katerem je zbrala vtise takratnih gojencev Vzgojnega zavoda Frana Milčinskega Smlednik. Za film Čolni Elan in smučanje na vodi nismo mogli ugotoviti letni- Fotografije iz filma Ljudje med barvami. ce, vendar so posnetki verjetno iz sedemdesetih in z začetka osemdesetih let, ko je bilo prav Zbiljsko jezero središče tega športa v Sloveniji. Poleg teh, večinoma dokumentarnih filmov pa lahko omenimo, da so bili v Medvodah in okolici posneti tudi prizori iz nekaterih slovenskih celovečernih filmov. Draga moja Iza Vojka Duletiča iz leta 1973 se dogaja tudi v Hrašah, ob cerkvi, Barabe Mirana Zupaniča iz leta 2001 v graščini Lazarinijevih v Valburgi ter Poker Vincija Anžlovarja iz istega leta na Starem gradu v Smledniku. Lojz Tršan Prvi studio, urejen po načelih FENG-SHUI, kar pomeni boljše počutje za stranko in večjo učinkovitost postopkov MEDICINSKO ESTETSKI CENTER STUDI2^t MARIJA ZAPLOTNIK, s.p., BLEIVVEISOVA 6, 4000 KRANJ, tel.: 04 20 26 794 Lasersko odstranjevanje dlakje osrečilo že zelo, zelo veliko naših strank, če ne poizkusite, ne boste nikoli vedeli, kako lepo kožo imate, kadar ni poraščena. VIP KARTICA-30 % posvet za laserski postopek SENČILA STARIČ, s.p. SNEBERSKA 20E, LJUBLJANA - POLJE tel., Iax: 01/5282-145, PE Zgornje Pirniče 44b tel., Iax: 01/3621-700, GSM: 041/629-521 internet: http:www.sencila-staric.si e-mail: info@sencila-staric.si IZDELAVA, MONTAŽA, SERVIS ROLET, ŽALUZIJ, LAMELNIH ZAVES. K0MARNIK0V, TEND, GARAŽNIH ROLO VRAT Medveška cesta 3, (Blagovni center Medvode), 1215 Medvode Tel.: 00 386 1 3612 923 NOVO- spomladanska kolekcija blagovne znamke Sotto Marino Ljudje in dogodki Bele sanje Mirne Logar Dva njena svetova - prvi v Pirničah v krogu družine in drugi v Žireh med belimi sanjami, belimi čipkami ... Oče Dušan, mama Mojca in učiteljica klekljanja Marica Mirnine klekljane čipke "Pričujoča knjiga je spomenik življenju Mirne Logar in njenemu delu - njenim sanjam, čipkam,” sta zapisala njena starša v knjigi, ki sta jo sredi marca predstavila v medvoški knjižnici. V bistvu gre za zbirko fotografij čipk, ki jih je v dobrih 14 letih izdelala že poldrugo leto pokojna Mirna, in za zbirko spominov nanjo, ki so jih zapisali starši, sorodniki in drugi, ki so ji bili blizu. Kot je v knjigi zapisala njena mama, sicer otroška zdravnica v ZD Medvode in članica občinskega sveta Mojca (Marija) Kržišnik Logar, je Mirna živela v dveh svetovih. "Doma v Pirničah jo je obdajala ljubezen staršev, sestre, bratov in starih staršev. V veliko veselje ji je bil tudi njen kužek Cezar, ki mu je posvečala veliko pozornosti in ljubezni. Z njim je hodila na sprehode in uživala v naravi. V objemu svoje družine je čutila varno zavetje. Drugi svet so ji predstavljale Žiri, kjer je pod skrbnim Maričinim mentorstvom ustvarjala svoje bele sanje, bele čipke ...” In prav zato, da bi obelodani- ŠIViUSTVO IRENA ČEBAŠEK, S. P. TRGOVINA PODREČA 7, tel.: 04/250 14 39 POSLOVALNICA V KRANJU, SLOVENSKI TRG 3, tel.: 04/2012100 NOVO V LJUBLJANI POSLOVALNICA CELOVŠKA 291 (SLEPI JANEZ), tel. 01/5192059 - šivanje po meri - popravljanje in menjava zadrg - lastna konfekcija - sprejem oblačil v čiščenje la njeno bogato zapuščino, sta se starša odločila za izdajo knjige Bele sanje Mirne Logar. Želela sta pokazati, kako je tudi telesno hendikepiran človek sposoben ustvarjati vrhunska dela. ”V štirinajstih letih učenja je namreč dosegla znanje izkušene klekljarice, zato so ji tudi posthumno podelili diplomo z oznako mentorica. Če bi bila sicer zdrav človek, telesno normalno razvit, bi lahko poučevala klekljanje na katerikoli šoli, vendar je prerana smrt to pot presekala,” je ob tej priložnosti povedal njen oče Dušan Logar, ki je prav tako zdravnik. Rodila seje kot prvorojenka od štirih otrok v družini leta 1975 s prirojeno boleznijo jeter. Vse življenje so jo spremljale zdravstvene težave, ki pa jih je z veliko voljo in željo po življenju pogumno premagovala. Ko je bila stara 14 let, so ji v bolnišnici v Hannovru opravili transplantacijo jeter. Prišlo je obdobje olajšanja. Ni bilo več bolečin v trebuhu, neznosnega srbeža, zlatenice, bruhanja in slabosti. Kmalu pa so se pojavili stranski učinki zdravil ... Izguba sluha, zavrta rast, postopna okvara ledvic, osteoporoza, pogosto iztrebljanje. Mama Mojca je takole zapisala: "Takrat sem doumela grenko resnico: za ceno življenja po operaciji se je postopno pojavljala invalidnost." Oče Dušan pa dodaja: "Med drugim se je pojavilo tudi močno izraženo tresenje rok. Vendar ko se je usedla za "punkel” in začela klekljati, seje to tresenje počasi umirjalo. Skoncentrirala seje na delo in dejansko umetniško izdelala končni izdelek.” V knjigi je s fotografijami, ki so delo fotografa Borisa Gaberščika, predstavljena dobra polovica njenih čipk. Da se nauči klekljanja, se je odločila po opravljenem osmem razredu v OŠ Pirniče. "Mirnina babica Boža je v časopisu zasledila članek o mojem delu v čipkarski šoli in menila, da bi bilo to kot nalašč za umetniško nadarjeno vnukinjo Mirno. Dobila sem njeno pismo, ji še isti dan odgovorila in jo povabila v Žiri. Pismo je prejela prav na svoj 14. rojstni dan in menda je menila, daje to njeno najlepše darilo. Najprej je prihajala enkrat tedensko, ker pa se mi je zdela ta pot za Mirno prenaporna, sem jo povabila v svoj dom. Tri dni na teden je bila pri nas in danes jo vsi pogrešamo. Pa vendar se mi zdi ta nesreča s konjem, ki gaje imela sicer rada tako kot živali nasploh, kot odrešitev poslednjih muk,” se spominja njena učiteljica klekljanja Marica Albreht. "Začela je res z okornimi prstki. Potrebno je bilo veliko več potrpežljivosti, vztrajnosti in pozornosti. Kmalu pa soji prsti spretno stekrfh li, enkrat počasneje, drugič hitreje. Ne bonlr pozabila tistega dne, ko mi je namesto pozdrava vsa navdušena povedala, da zna "ribice”. To je tehnika, ki je ne obvladajo niti izkušene klekljarice.” V knjigi je tudi zbir spominov na Mirno, ki sta jih zapisala starša, njen stric Tine Logar, razredničarka v OŠ Pirniče Irma Jančar, učiteljica nemščine v Hannovru Karin Kniper in njena učiteljica klekljanja Marica Albreht. "Mirna je bila izjemen človek. Kljub vsem preizkušnjam, ki jih je imela zavoljo svojega zdravja, se je znala veseliti življenja iz dneva v dan. Znala je uživati vsako minuto življenja, znala je biti zabavna, se smejati in pravzaprav nekega velikega joka in tarnanja pri njej nisi slišal," pravi oče Dušan. Knjiga je izšla v nakladi tristo izvodov. Starša sta izrazila željo, da dvesto izvodov najde pot do bralcev tako, dajo dobi vsak, ki bo prispeval denarni prispevek v višini najmanj deset tisoč tolarjev za dejavnost in razvoj Klekljarskega društva Cvetke iz Žirov ali za humanitarno pomoč ljudem s smetišč na Madagaskarju, ki jo izvaja pater Peter Pedro Opeka. Tekst in slika: Silvana Knok Holistični center Kamion - vvellness za možgane Razvoj osebnosti z metodami 3. tisočletja Človeštvo je v zadnjih desetletjih zelo hitro napredovalo v tehničnem, materialnem smislu, metode učenja, medsebojne komunikacije in razvoja lastne osebnosti pa so ostale na stranskem tiru in se od uvedbe šol do nedavnega niso kaj dosti spremenile. V Kamionu, edinem slovenskem holističnem centru za razvoj osebne uspešnosti, pravijo: "Zakaj bi se učili kot v 19. stoletju, če imamo sodobnejše metode in učne pripomočke, ki nam prihranijo čas in energijo!" 1 jf Holističnem centru Kamion (holizem: iz grščine - nauk o celoti) že 1 f štirinajsto leto oblikujejo programe, ki razvijajo celotno človekovo V osebnost in razvijajo vse naše potenciale. Za celosten razvoj naše osebnosti je namreč potrebno ne le nadgrajevanje znanja, ampak razvoj socialne, čustvene, osebnostne in duhovne inteligence. Programi centra Kamion temeljijo na učenju osmih tujih jezikov in slovenščine za tujce, ki pa so veliko več kot to. Trening jezika poteka z najsodobnejšim t.i. "superlearning" sistemom, s katerim se lahko jezika naučite trikrat hitreje kot na klasičen način, izboljšate spomin in se obenem naučite tehnik sproščanja. METODA HITREGA UČENJA v svetu ni nova, najpomembnejša referenca pa je morda ta, da jo uporabljajo v ameriški Nasi. Temelji na spoznanju, da se najbolje učimo, kadar smo sproščeni. Z meritvami je dokazano, da smo najbolj dojemljivi v stanju sproščene pozornosti oz. v stanju alfa, ko možgani delujejo s frekvenco 8 do 12 Hz. Tako stanje pa najhitreje dosežemo s poslušanjem glasbe. Na podlagi teh ugotovitev so v svetu razvili nove metode učenja, ki jih v Sloveniji uspešno izvaja Holistični center Kamion v svoji sodobno urejeni poslovni enoti v Zgornjih Pirničah. Program poteka v strnjeni obliki, ponavadi od ponedeljka do petka, ker le tako dosežemo popolno osredotočenje. Glavni pripomoček pri tem so "jezikovne toplice" - udoben naslanjač, v katerem se s pomočjo možganskega spodbujevalnika, z glasbo in pozornim poslušanjem strokovno pripravljenega in individualno prilagojenega učnega gradiva pospeši vaše pomnenje. Toplice se izmenjujejo z utrjevanjem znanja s profesorjem, s sproščanjem na bioresonančni blazini, z antistresno masažo, kisikovo kuro in masažo shiatsu. Rezultat celotnega sklopa je harmonično delovanje žleznega sistema, izločanje protistresnega hormona in pravilno delovanje celičnega metabolizma. Vse pa pripomore, da po petih dneh tečaja udeleženci odidejo 6 domov z obilico novega znanja in z boljšim počutjem. | Na vsa vaša podrobnejša vprašanja vam bo z veseljem odgovorila svetovalka, | specialistka psihodinamike, Blanka Gašperlin: J - po telefonu: 01/361 71 60,041/342 808 ali - e.-pošti: blanka.gasperlin@siol.net | Holistični center Kamion f Zg. Pirniče 140,1215 Medvode www.karnion.si 1 Največ novic z Gorenjskega boste zagotovo našli v časopisu Gorenjski glas. Vabljeni torej k naročilu na osrednji gorenjski časopis, ki smo ga lani decembra z estetsko in funkcionalno prenovo uvrstili med najmodernejše evropske regionalne časopise. Naročilnica na časopis Gorenjski glas Ime in priimek Ulica in številka I I I I I L___________________________________________:... Številka pošte in kraj L__I--L___I__1__L____I__L___I Davčna številka Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. ODA ONE Naročilnico pošljite na naslov: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Zoisova i, 4000 Kranj Gorenjski Glas Zdravje Kupujejo obsevalno napravo Gorenjski bolniki z luskavico zbirajo denar za novo obsevalno napravo. Potrebujejo 5,5 milijona tolarjev. V gorenjski podružnici Društva psoriatikov, bolnikov z luskavico, ki ima okoli 300 članov, so se odločili za obsežno humanitarno akcijo zbiranja denarja za nakup obsevalne kabine za zdravljenje luskavice. Sodobna naprava stane 5,5 milijona tolarjev in bo prva na Gorenjskem, kjer je skoraj 4000 bolnikov. Obsevalne naprave imajo le v Ljubljani, Mariboru in v Celju. Zdravljenje psoriaze, ima jo vsak 50. človek, z obsevalno napravo je zelo učinkovito. Pri psoriazi se namreč celice kože prehitro delijo, zato nezrele celice pridejo na površje šestkrat hitreje kot pri normalni koži. Pri normalni koži traja proces obnavljanja vrhnjice 28 dni, pri bolniku s psoriazo pa se enak proces zgodi dnevu in pol. Svetilo ES obsevalne naprave s svojimi žarki prodira skozi zgornjo plast kože in normalizira delitev kožnih celic. Bolnik mora opraviti od 20 do 30 obsevanj, ki jih izvaja enkrat dnevno, posamezna terapija pa traja od 3 do 10 minut. "Bolniki z Gorenjske, kijih ni malo, se morajo zdaj za nekajminutno terapijo dnevno voziti v Ljubljano, kjer je čakalna doba več mesecev, zato morajo vzeti dopust, medtem pa se bolezen lahko zelo poslabša. Gorenjska regija je vezana na SUP luč, ki je na Jesenicah in smo jo gorenjski psoriatiki pred enajstimi leti kupili s prostovoljnimi prispevki. Luč je zastarela in se pogosto kvari, poleg tega tudi ne zadošča potrebam gorenjskih bolnikov. Obsevalno kabino nujno potrebujemo, zato smo se odločili za humanitarno akcijo zbiranja denarja. Vsota, ki jo moramo zbrati, je precej velika, zato bomo veseli vsakega prispevka. Nova naprava bo za bolnike zelo dragocena, saj je zdravljenje z njo učinkovito, poleg tega bodo prihranili pri času in denarju, z njo pa bomo zadostili potrebam celotne gorenjske regije,” je povedal predsednik gorenjske podružnice Društva psoriatikov Slovenije Ivo Marič. Doslej so zbrali že več kot milijon tolarjev, od tega je sto tisoč tolarjev prispevala tudi Občina Medvode. "Županu Stanislavu Žagarju se lepo zahvaljujem za razumevanje in denarni prispevek. V prihodnje bodo lahko tudi bolniki iz medvoške občine hodili na obsevalne terapije v Kranj, kjer skoraj ne bo čakanja, obsevanje bodo lahko opravili tudi popoldne in ne nazadnje jim bo na voljo najsodobnejša obsevalna naprava. Nekaj bolnikov s tega območja se je med humanitarno akcijo že včlanilo v našo podružnico,” je pojasnil Marič. Denarne prispevke za nakup obsevalne naprave lahko nakažete na transakcijski račun številka: 05100-8011958249, s pripisom donacija za obsevalno kabino SUP, račun pa je odprt pri A banki. Obsevalno napravo bodo namestili v novem prizidku kranjskega zdravstvenega doma, ki naj bi ga odprli predvidoma konec leta. V Sloveniji živi 35 tisoč ljudi s psoriazo, boleznijo, ki se pojavlja v vseh življenjskih obdobjih, vzrok zanjo pa je še vedno neznan. Njena posebnost je, da se podeduje le nagnjenost k bolezni, ne pa tudi bolezen sama. Psoriaza ali luskavica je kronična vnetna bolezen kože, ki najpogosteje prizadene komolce, kolena, ledveni del in nohte. Redkejše so netipične oblike psorid aze, pri katerih so prizadeti sklepi. Spodbujajo jff alkohol, pretirano sončenje, zdravila, infekcije in stres. Žarišča so pordela in prekrita s srebrno sivimi luskami. Pojavlja se v vseh življenjskih obdobjih in enako pri obeh spolih. Psoriaza ni nalezljiva beleženje pa zelo neprijetna za bolnike. V društvu poudarjajo, da je zato zelo pomembno, da jo bolnik spozna in se nauči z njo živeti. Osebe z luskavico morajo skrbeti tudi za pravilno prehrano - izogibati se morajo hrani v konzervah in gaziranim pijačam ter skrbeti za zmerno telesno težo. Renata Škrjanc Zdrave noge so vaše bogastvo Nega nog in nohtov je pomembno opravilo v kozmetičnem salonu, čeprav se stranke zanj odločijo šele takrat, ko se na nogah pojavi določena težava. V današnjem prispevku se bom omejila predvsem na vraščanje nohtov, kar je eno najproblematičnejših obolenj nohtov na nogah. Noht je kožni izrastek, njegova funkcija na rokah je predvsem oporna in namenjena podpori fmomotorike prstov, na nogah pa je predvsem zaščitna. V obeh primerih pa gre seveda tudi za pomembno estetsko komponento. Obolenja nohtov so bolezni moderne dobe in so lahko posledica lokalnih ali sistemskih obolenj, poškodb, nezdravih navad (nepravilna oziroma nezdrava obutev), nezadostne oziroma nepravilne nege (nepravilno rezanje nohtov). Velikokrat pa govorimo o dedni predispoziciji. V primeru vraščenega nohta se eden ali oba stranska robova nohta vraščata v kožni žleb, kar na začetku povzroča bolečine ob direktnem ali indirektnem pritisku na noht, kasneje pa se pojavijo še rdečina, otekline ter stalne bolečine kot začetni znaki vnetja, ki se pogosto konča kot gnojno vnetje. Če se s strokovno in pravočasno nego oziroma z zdravljenjem ne začne pravočasno, lahko v končni fazi gnojno vnetje kože preide v gnojno vnetje kosti. Strokovna pedikerska nega ima pomembno mesto ne samo v preventivi, ampak tudi v kurativi predvsem začetnih oblik obolenja. Noht skrajšamo in stanjšamo (najbolj na sredini), nato obrusimo žlebove. Pri sanaciji lahko uporabljamo: - tehniko namestitve sponk (plastične ali železne - niso primerne za diabetike), - tehniko nadgradnje: z gelom nadgradimo noht. Pri obeh načinih poskušamo doseči, da se noht ob žlebovih začne dvigovati in s tem postopno rasti v pravilni smeri. Pri vraščenih nohtih bi še posebej opozorila na čistočo (v salonu in pri domači negi), da ne bi prihajalo do nepotrebnih komplikacij. Če pa je pri sanacijah nohtov potrebna zdravniška pomoč, je terapija v večini primerov operativna (klinasti rez). Pacient po uspešno opravljenem posegu, ob pravilni negi nohtov doma, ne bi smel več imeti omembe vrednih težav. Mojstrica kozmetične nege Jerneja Bernik —j. KpžgETIČNI 'Vim™ PEDIKURO JERNEJA KOZMETIČNI CENTER S PEDIKURO JERNEJA Jerneja Bernik, s.p. Spodnji trg 2a, Škofja Loka Tel.: 04/512 25 96 Zdravje Celulit? Ne, hvala! Redke so ženske, ki ga nimajo ali zanj ne vedo. Celulit ima kar 80 odstotkov žensk in celo nekateri moški. Nadloga, imenovana tudi pomarančna koža, ne izbira let niti teže. Imajo ga tako odraščajoča dekleta kot tudi ženske v zrelih letih, vitke ženske in tiste, ki imajo težave s čezmerno telesno težo. V slabo voljo ne spravlja le žensk, ampak tudi okoli 20 odstotkov moških. Celulit, latinsko cellula -celica, je želatini podobna snov iz maščobe, vode in odpadkov, ki se nabere v mešičkih tik pod kožo. Običajno se pojavi na stegnih, zadnjici in na bokih. Dolgo časa je veljalo prepričanje, da je celulit izključno težava žensk s prekomerno telesno težo. Slednje ne drži, saj Redno gibanje in zdrava prehrana sta učinkovita pri odpravljanju celulita. ga imajo tudi vitke ženske, povzročilo pa naj bi ga kopičenje glukoze, ki povzroči rast maščobnih celic. Na površini kože se pojavijo maščobne blazinice in koža dobi pomarančni videz, kar je dobro vidno, če kožo nekoliko stisnemo oziroma nagubamo. Kopičenje glukoze torej zakrivi nastanek celulita, koža izgubi svojo prožnost, gladkost in napetost. Celulit je maščevje, ki nastane zaradi prevelike količine škodljivih snovi, ki vplivajo na tkiva v podkožju. Maščoba v celicah se neenakomerno porazdeli, lahko pa so prizadeti tudi vezivno tkivo in limfne žile. Do sprememb pride že veliko prej, preden je to vidno tudi našim očem. Med vzroki strokovnjaki največkrat omenjajo nezdravo prehrano, pomanjkanje gibanja, oprijeta oblačila, pitje alkoholnih pijač in prave kave, kajenje, stres, dedno nagnjenost, svoj vpliv pa naj bi imeli tudi ženski spolni hormoni estrogeni. Neprijeten pogled na pomarančno kožo pozimi prekrijemo z oblačili, poleti pa kratka krila in hlače razkrijejo pogled na neprožno, pomarančno kožo. Celulit je zato prava nočna mora za marsikatero žensko in ne preseneča podatek, da so za najrazličnejše kreme in posege pripravljene odšteti veliko denarja. Vendar samo kreme niso dovolj, spremeniti moramo tudi način življenja. Zmotno je namreč prepričanje, da se bomo s kremo v nekaj dneh povsem znebili pomarančne kože. Pri celulitu je pomembno, da ukrepamo čim prej in ne čakamo tako dolgo, da se na koži pojavijo večje luknjice in zatrdline, ki jih težko odstranimo. Če nismo povsem prepričani, ali imamo celulit, kožo na stegnih ali bokih nekoliko stisnemo oziroma nagubamo. V primeru prekomerne telesne teže moramo izgubiti odvečne kilograme, izboljšati kakovost prehrane, ki naj bo bogata z vitamini in balastnimi snovmi, omejiti moramo pitje prave kave in poskrbeti tudi za redno telesno aktivnost. Ne smemo pozabiti na vodo, saj naj bi odrasel človek dnevno spil od 1,5 do 2 litra tekočine, kamor pa ne spadajo pravi čaji in kava. Preden se lotimo celulita in se odločimo za proticelulitni program, se je dobro posvetovati z zdravnikom ali izkušeno in strokovno usposobljeno kozmetičarko. Pri vodenem programu najprej izmerijo indeks telesne mase in delež telesne maščobe ter določijo tip postave. Ob povečani telesni teži je potrebna dieta, hkrati pa poteka tudi proticelulitni program. Slednji med drugim vključuje hidromasažo, elektrosti-mulacijo mišic, presoterapijo, zaželeno je tudi ščetkanje kože, ki ga moramo opravljati redno. Noge ščetkamo od podplatov proti kolenu in navzgor po telesu, še posebej pozorni moramo biti na stegnih in zadnjici, ščetkamo pa vedno v smeri proti srcu. Učinkoviti sta tudi masaža in limfna drenaža, s katero sicer ne moremo vplivati na količino maščevja v maščobnih celicah, lahko pa izboljšamo limfni in krvni obtok. Dokler celulit ne izgine, morajo biti terapije redne, večkrat na teden, nato pa enkrat na mesec. Številne reklame za proticelulitne kreme obljubljajo hitre učinke, vendar se tudi z njimi celulita ne moremo znebiti čez noč. Pri uporabi kremnega gela proti kopičenju glukoze naj bi bili učinki vidni že v manj kot enem mesecu. Obseg stegen naj bi se zmanjšal za nekaj centimetrov, za dobrih 23 odstotkov pa naj bi bilo manj celulitnih jamic. Uspeh obljublja tudi izvleček iz tropskega drevesa cekropija, ki naj bi bil eden najboljših naravnih razkrojevalcev maščob. Proticelulitni pripomoček naj bi bile tudi posebne hlače, ki masirajo kožo, povečajo njeno temperaturo in pospešijo krvni obtok v podkožju. Nekatere ženske se odločijo tudi za povijanje telesa s folijo, ki spodbudi izločanje odpadnih snovi iz organizma ter pospeši obnovo epidermisa. Pretok limfe lahko strokovnjaki spodbudijo z ultravijoličnimi svetlobnimi valovi, ki prodrejo globoko v kožo. Poleg dobrega proticelulitnega programa pa moramo opustiti nezdrav način življenje in tudi z gibanjem in zdravo prehrano poskrbeti za negovano kožo. Renata Škrjanc, foto: Tina Dokl Vrata v vratih štora) brez spodnjega pragu! CH*M8EftAN PODOM f^sioms CJ \/1 Z l\J A VRATA GASILCI IndusnijsUviata Mlekarjeve uUcs 107, NOVA MO. COMA iCNČUft It*04/Ml 696* lehertti cetu 4.CH It; tetOJ/540 2293 www.mkJ-systerm.si Občina V Dragočajno brez obleke Nekoliko odmaknjen od vsega prometa in hrupa okolice Save, Kamp Smlednik v Dragočajni, ki ga upravlja Dragočajna-Moše turistična zadruga z. o. o., leži na lepem predelu reke in ponuja obilo možnosti za razvoj. Srečo Rozman, ki skrbi za kamp, nam je povedal, da so imeli lani 9000 nočitev, predvsem gostov iz Nemčije, Francije in Španije. V kampu je stalno postavljenih približno 50 prikolic, "pavšalistov”. Domačih gostov je precej manj. ”V letošnji sezoni bistvenih sprememb ne bo. Nekoliko bomo uredili kamp in pobelili. Pripravljamo se za gradnjo novega gostišča. Računamo, da bomo letos do jeseni dobili gradbeno dovoljenje, čez zimo pa začeli graditi.” Kamp je odprt vsako leto od 1. maja do 31. oktobra, zunaj tega termina tam ni mogoče bivati. Imajo tudi športna igrišča, igrišča za odbojko, za mali nogomet, košarko in namizni tenis. "Plaže ni, ker pristojne službe vsako leto vzamejo vzorec Save in ugotavljajo, daje voda nekoliko oporečna. Nekateri se sicer kopajo, v glavnem pa se sončijo, tudi na predelu FKK je to zelo aktualno,” pojasnjuje Rozman. Urejajo še dodaten zgornji del kampa, ki skupaj obsega štiri hektare. Poleg že omenjenih prikolic je v campu prostora še za 400 ljudi, kar pa KMETUSKA ZADRUGA MEDVODE • krmila in krmne komponente za domače živali • organska in mineralna gnojila • semena cvetlic, vrtnin in poljščin • sredstva za varstvo rastlin • pomožni materiali v vrtnarstvu in živinoreji • sadilni in okrasni lončki • hrana za male živali in zunanje ptice (ZOO program) • gospodinjski in industrijski plin AKCIJA • NAFTA D-2 l • KURILNO OLJE ELKO i • sadike zelenjave • sadike začimb § • balkonsko cvetje • strukturne rastline • semena okrasnih trav • zemlje in substrati PRODAJALNE: MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel.: 01/3613-300, VODICE, Kamniška 8, tel.: 01/8324-011, VIŽMARJE, Tacenska 67, tel.: 01/5124-666 dosegajo le ob naj večji sezoni. Imajo tudi prostor za piknike. Rozman je razložil še, da je letni pavšal za prikolico okrog 180.000 tolarjev, cena bivanja za tuje gosteje 1400 tolarjev na osebo na dan, domačim gostom pa dajejo nekaj popusta. Dodatno zaračunajo takso in elektriko, če jo gost želi. Topla voda je omejena na grelnike na sončne celice, kar pomeni, da kakšnega razkošnega tuširanja ni. Še vedno pa ostaja veliko odprtih možnosti za nadaljnji razvoj. Dominik Frelih, foto: Tina Dokl kranj - šk. loka - radovljica totografll« Preko sple‘%-00 10X15 ?oTi4° akcU®ka cena fotografij ioxis lz zgoščenke www.foto-gm.sl vse cene so v tolarjih, akcija traja od 22.3. do 22.4.2005 Pogovor Ob svečnici so belili Le kdo se od povojnih generacij otrok, ki so obiskovali osnovno šolo v Preski (v Medvodah je takrat še ni bilo), ne spominja tedanje hišnice. Skrbela je za čiščenje, pospravljanje, delo na vrtu in zimsko kurjenje vseh prostorov v šoli. Tedaj je bila preška šola največja v sedanji medvoški občini. Bilo je tudi veliko pomanjkanje pripomočkov za čiščenje in osnovno vzdrževanje prostorov. Pri tem ji je veliko pomagal tudi pred kratkim umrli mož France - po opravljenem rednem delu v tovarni. Vse to in še marsikaj zanimivega smo izvedeli v popoldanskem klepetu s 94-letno Mici (Marijo) Praprotnik iz Medvod. Sedaj živite v Medvodah, vendar je vaš rojstni kraj v podnožju Medanskega hriba, fcjer ste se rodili in preživljali svojo mladost. Sakoje bilo? "Rodila sem se na Seničici poleti leta 1911. Po domače se je pri hiši reklo: p’r Forde-žov’mu Jošku ali Bizantovi Ančki. Moje rojstne hiše danes ni več. Čeprav smo živeli skromno, smo se prav tako imeli lepo. Naša zabava je bila skromna, vendar smo se vsi med seboj na vasi poznali in se znali poveseliti.” Česa se iz tistih časov najbolj spominjate? ”V tistih časih je bilo malo možnosti in tiste, ki so bile, smo jih znali izkoristiti. Najbolj mi je ostalo v spominu petje v cerkvenem pevskem zboru. Veliko je bilo veselja ob pevskih vajah in samem petju na koru. Najlepše pa je bilo, ko smo vsako leto odšli na skupni izlet. To je bila edina možnost, da smo lahko obiskali druge kraje po Sloveniji. Bili smo prijatelji, saj smo se vsi med seboj poznali, kajti takrat smo v glavnem vsi hodili peš in je bilo veliko možnosti za pogovore.” Spominjamo se tistih prvih povojnih let, ■o smo se vsak dan srečevali na šolskih hodnikih ali na šolskem vrtu. Verjetno je bilo vaše delo hišnice kar naporno, saj ste bili za vse tako rekoč sami. Kaj je bilo najtežje? "Dela sem bila navajena od doma. To ni bilo najtežje. Težave sem imela predvsem s takratno "ravnateljico”, ki je bila namazana z vsemi "žavbami”. Z njo nisem imela samo jaz težav, temveč tudi drugi. Na srečo pa so bili drugi učitelji prijazni, tudi njen mož. Bilo je težko!” Se spominjate katerega dogodka iz tistih težjih dni vašega življenja? "Nikoli ne bom pozabila, daje "ravnateljica” zahtevala beljenje vseh šolskih prostorov v času zimskih počitnic, ko je bil naj večji mraz. Po beljenju sem morala očistiti vse prostore in okna, ki niso bila nič zaščitena. Mojster pa ni pomislil, da bo treba vsa stekla in okvirje ter vrata potem tudi očistiti. Pripomočkov pa ni bilo. Primanjkovalo je tudi papirja in raznih krp, samo vode je bilo dovolj. Do začetka drugega polletja so morali biti prostori očiščeni in pripravljeni za pouk. Vsega tega seje naveličal tudi moj mož, in ko sem pričakovala tretjega otroka, sva se z odločila, da zapustiva šolo in greva kam drugam." Preselili ste se v Goričane. Je bilo življenje potem lepše? Praprotnikova Mici z vnukoma Živo in Jernejem. "Bilo in ne. Ostala sem s hčerkama (Cvetka in Marinka) in sinom (Frane) doma. Možje bil zaposlen v tovarni, jaz sem poleg svojih otrok varovala tudi druge otroke, da smo se preživljali. Ni bilo lahko. Z možem sva se tudi odločila za gradnjo hiše, v glavnem smo delali sami. S kolesom sem hodila v črnuško opekarno prosit za vsakih tisoč opek, da so nam jih prodali. V tistem obdobju je bilo pomanjkanje gradbenega materiala in tudi denarja. Nikoli ne bom pozabila Knifičeve Slavke iz S vetja, kako mi je v marsikateri zagati pomagala. Vendar sva z možem hišo v dveh ali treh letih toliko uredila, da smo se preselili, in potem so se za nas pričela lepša leta življenja. Bili smo na svojem.” Kateri trenutki so za vas danes najlepši? "Najbolj se veselim srečanja s svojimi otroki in vnuki. Z vsemi se lepo razumem in radi se imamo. Pomagajo mi vsi po svojih močeh. Doma je hčerka Cvetka, ki mi uredi vse, kar potrebujem. Na velikonočni teden sem bila pri hčerki Marinki, kjer smo pekle potico, pripravljale pirhe in nesli k žegnu. V Preski imam pa sina Franeta. Lahko rečem, da mi ne manjka nič drugega kot malo več zdravja in seveda lani umrli mož, s katerim sva se lepo razumela in je bil vseskozi tako skrben. Imam pa veliko željo, da se ne bi nikomur nič dogodilo, čeprav se pri tej gostoti prometa velikokrat kaj zgodi. In še nekaj: da bi se dosedanje medsebojno prijateljstvo nadaljevalo.” Svoja leta dobro skrivate. Vidi se, da tudi dobro skrbite za svoje zdravje, da ostajate tako čili in bistri. V spominu imate številna imena povojnih šolarjev in njihovih domačih ter raznih dogodkov. Imate za to kakšen recept? "Vedno sem živela preprosto, nikoli nisem pretiravala ne pri hrani in ne pri drugem. Rada imam preprosto domačo hrano, ne preveč mesa in kakšen kozarček dobrega vina za priboljšek. Kljub temu se mi je lani konec oktobra zgodila nesreča. Pri padcu sem imela kompliciran zlom roke. V bolnišnici niso imeli velikega upanja, da se bom pozdravila, vendar z veliko volje, vztrajnosti pri zdravljenju in domače pomoči sem danes tu z zdravo roko. Največja moja težava so bolečine v hrbtu, ki ne prenehajo in to me najbolj moti.” Kako preživljate dneve? "Dokler bom še lahko (čeprav težko) hodila sem ter tja, si tudi sama skuhala in se osebno uredila, bo dobro. Vesela sem, ker imam ob sebi hčerko Cvetko in njene, ki so mi v pomoč. Želim si, da bi tu ostala, kajti ne želim iti v dom. Dan mi kar hitro mine. Malo se sprehodim po vrtu, marsikaj preberem, včasih pogledam televizijo, čeprav ne veliko, ker kažejo toliko streljanja in nasilja, mene pa to moti. Rada se pogovarjam z vsemi, s katerimi se srečam ali pa se obiščemo.” J. J. VRTNARSTVO MARJAN ZUPANČIČ s.P. Valburga 60/c, 1216 Smlednik tel.: 01/362 72 87,041 610 276 Urejanje, zasajanje in vzdrževanje vrtov, zelenic in parkov. Prodaja balkonskega cvetja in okrasnih sadik. Mladi Slovenske vezenine niso v pozabi Osnovna šola v Pirničah je ena izmed redkih šol, ki s krožkom, v okviru katerega na lanenem platnu izdelujejo ročno vezene prtičke s križci z gorenjskimi motivi, ohranjajo ta del slovenske kulturne dediščine. Pirniče - Pod mentorstvom strokovnjakinje Rozalije Strojan krožek že drugo leto obiskuje osem pridnih deklet in en fant. Lani jih je na krožek hodilo še več, ker pa izdelovanje prtičkov zahteva veliko vztrajnosti, je nekaj učencev obupalo. Kakorkoli že, njihov trud je bil poplačan. Obrtna zbornica Slovenije je namreč njihovim izdelkom dodelila certifikat ”izdelek domače obrti”. "Učence poskušam motivirati tudi s tem, da njihove izdelke predstavljamo na različnih razstavah,” pravi Strojanova. Lani maja so prtičke na ogled postavili na 15. bienalni razstavi domačih in umetnostnih obrti na ljubljanskem gradu. Vezenine s križci izvirajo iz Gorenjske. Najstarejše segajo celo v 16. stoletje. "Vezane so na laneno platno, barva niti je obvezno rdeče- modra, črna ali rjava. Motivi so oblike gorenjskega nageljna, srca, listov, cvetov, praproti,” je pojasnila Strojanova. Vezenine so uporabljali za prte, blazine, prevleke za brisače in otira-če. Zelo znani so vezeni cerkveni oltarni prti. Nekoč so ob velikih praznikih pogrinjali mizo s praznično vezenino, tudi v dekletovi bali ni smela manjkati. Vezeni prtički so lahko tudi zelo lepo darilo. Pri krožku Ažur so najprej vezli na jarško platno, potem pa so po dolgotrajnem iskanju v bližini Dunaja le našli tovarno z lanenim platnom. In kaj pravzaprav pomeni "ažur”? Manjši prtički v obliki kvadratov so obrobljeni z ažurom. Strojanova je prepričana, da v mnogih šolah premalo pozornosti posvečajo razvijanju ročnih spretnosti. Učenci in mentorica se ob vezeninah zbirajo ob torkih. "Najprej seje zdel Na osnovni šoli v Pirničah učenci in njihova mentorica Rozalija Strojan poskušajo obuditi in ohraniti tradicijo slovenskih vezenin. €| ISlVI REBOLJ VRTNARSl VO Torovo 2, 1217 Vodice, Tel.: 01/832 43 03 PONUDBA V APRILU: NARCISE. BRSLJANKE, STRUKTURNE RASTLINE, TRAJNICE. NAGELJNI. SADIKE ZELENJAVE... VSAKO SREDO IN SOBOTO SMO NA TRŽNICI MEDVODE TT NAPROM MASIC Transport, d.o.o. Cesta na Svetje 44 1215 Medvode Tel./fax: 01/36 17 893, 01/36 17 894 emall: naDrom@slol.net Njihovi prtički so razstavljeni tudi v avli šole. celoten postopek zelo zapleten. Danes je to zelo preprosto. Ko se navadiš ročne spretnosti, lahko zraven brez problema klepetaš s prijateljicami. Človek bi si mislil, da nam mora biti tu zelo dolgčas, v resnici pa je zelo zanimivo in zabavno. Res pa je, da moraš biti vztrajen, saj izdelovanje prtičkov poteka dokaj počasi. Izdelujem jih, kadar nimam preveč obveznosti v šoli, obvezno pa v torek po krožku. Takrat mi gre zelo hitro od rok,” je pojasnila Eva Košir. Za izdelovanje prtičkov se je navdušil tudi Žiga Okorn. "Takšni izdelki so mi bili že od nekdaj všeč in ni mi žal, da sem začel obiskoa*. vati krožek ažur,” pravi Žiga, ki kot edini farfe-na krožku dela družbo dekletom. Pravijo, da jim je izdelovanje prtičkov v vsem tem času zelo priraslo k srcu. "Čeprav moramo v izdelke vložiti ogromno truda, ne bi nikoli odnehali. V sebi bi čutili praznino,” zatrjujejo. V teh dveh letih je vsak izdelal približno deset prtičkov. Nekateri krasijo domače pohištvo, druge pa so podarili sorodnikom in prijateljem. Njihovo mentorico Rozalijo Strojan vezenine spremljajo že praktično vse življenje. ”S tem se začela profesionalno ukvarjati pred približno desetimi leti, sicer pa sem bila aktivna vse od otroštva naprej,” se spominja Strojanova. Njeni izdelki so predstavljeni tudi v knjigi Mojstrovine Slovenije. V okviru promocije knjige in Slovenije so na razstavah, ki potekajo po vsem svetu, kot tipični izdelek slovenske domače obrti na ogled postavili tudi njene mojstrovine. "Prav je, da obudimo spomin in ohranimo ta del naše kulturne dediščine. Ker je veliko staršev navdušenih nad delom krožka in tudi nad samimi izdelki, upamo, da se nam bo pridružil še kakšen učenec. Ne nazadnje bi jim znanje tovrstne ročne spretnosti nekoč lahko predstavljalo dodaten vir zaslužka,” je prepričana Strojanova. Ana Hartman Mladi "Ujeli” so Venero in bili nagrajeni Učenci iz osnovne šole v Preski so lanskega junija radovedno opazovali navidezen prehod Venere prek Sončeve ploskve. Pri predmetu astronomija so se vključili v projektno raziskovanje. Južni evropski observatorij je nagradil njihovo raziskovalno nalogo. Preska pri Medvodah - Ujemi zvezdo! 2004 je tekmovanje, ki se že več let odvija v okviru Južnega evropskega observatorija. Ta je med drugim lani organiziral vse svetovno opazovanje izredno zanimivega in redkega astronomskega pojava - navideznega prehoda Venere čez sončevo ploskev. Učenci so se pri predmetu astronomija vključili v projektno raziskovanje. Alen Jambrošič, Andrej Miklavčič in Miha Osredkar, učenci osmega razreda devetletke, so pod mentorstvom profesorice matematike in fizike Tatjane Gulič napisali raziskovalno nalogo ^■paziijmo prehod Venere čez Sončevo ^ploskev. Južni evropski observatorij je med 251 prispelimi nalogami podelil 41 nagrad. Med dobitniki je bila tudi trojica učencev iz Preske. V lanskem šolskem letu tudi so tudi v OŠ Preska začeli izvajati program devetletnega izobraževanja. Kot izbirni predmet so učencem ponudili tudi astronomijo. Pri urah so spoznavali Luno, Sonce in predvsem planete ter njihove poti okoli Sonca. Ena izmed njihovih nalog je bila tudi priprava na opazovanje prehoda Venere prek Sončeve ploskve. Izjemni astronomski pojav so na šolskem igrišču z zanimanjem opazovali tudi drugi učenci in na to temo ustvarjali pri likovnem pouku. Najboljše izdelke so poslali na Evropski observatorij v Bruselj. Slika, ki jo je narisala Klara Bezlaj, učenka drugega razreda, je bila nagrajena. Učencem so pojav prikazali z modelom, ki so ga izdelali sami. "Do navideznega prehoda Ve-^icre prek Sončeve plošče pride zaradi tega. ker ^B ide Venera med Sonce in Zemljo. Trije učenci so predstavljali Zemljo, Venero in Sonce in se premikali po tirnicah. Zemlja in Venera se gibljeta enakomerno. Ker je Venera bliže Soncu kot Zemlja, je bila njena tirnica krajša in je tako v enakem času večkrat obkrožila Sonce kot Zemlja. Čez nekaj časa je prišlo do položaja, ko je bila Venera med Zemljo in Soncem. To na Zemlji vidimo, kot da Venera prekriva Sonce," je pojasnil Andrej Miklavčič. Pojav so opazovali s pomočjo teleskopa. "Čez smo dali folijo. Ker so otroci zelo razigrani, smo se bali, da bi kdo po nesreči strgal folijo. Že najmanjša luknjica bi lahko povzročila slepoto, zato smo zaradi varnosti sliko s teleskopa snemali z web kamero in jo prikazovali na računalniškem zaslonu,” je pojasnila Gubčeva. Še bolj zanimiv način opazovanja pojava pa je opazovanje s projektorjem za Sonce. "Narejen je iz stekelca in dveh leč, ki sta pritrjeni na konce tulcev. Z njim smo sliko projicirali na temno podlago in tam vsake toliko časa zarisali na Sončevi ploskvi Venero," je postopek opisal Miha Osredkar. Na projekt so se začeli pripravljati že lanskega februarja. Nalogo so pisali od oktobra do konca lanskega leta. "Za izvedbo opazovanja nismo potrebovali veliko stvari. Tulci so bili od Nagrajeni osmošolci skupaj z mentorico Tatjano Gulič. plakatov, leče nam je podaril optik, uporabili smo še star grafoskop, stojalo pa smo našli v kabinetu. Teleskop smo kupili s sredstvi, kijih starši prispevajo za nakup šolske opreme,” se spominjajta Miha in Andrej. Posneli so tudi več fotografij pojava in fotografija, ki so jo poslali na Evropski južni observatorij, je bila na začetku avgusta na spletni strani observatorija predstavljena kot fotografija dneva. V letošnjem šolskem letu niso organizirali astronomije. "Pozna se ukinitev tretjega izbirnega predmeta, generacija je manjša, poleg tega pa se učenci pogosteje odločajo za predmete, ki so v današnjem življenju zelo pomembni, na primer računalništvo in tuji jeziki. Prav tako se morajo učenci zvečer vračati v šolo, saj takrat potekajo opazovanja. Da se izbirni predmet organizira, ga mora obiskovati vsaj 15 učencev. Predvidevamo, da bomo v prihodnjem šolskem letu spet organizirali astronomijo. Če bodo učenci imeli željo, bomo tudi v prihodnje sodelovali na takih tekmovanjih," načrtuje Gubčeva. Sicer pa učenci osnovne šole v Preski vsako leto sodelujejo na različnih tekmovanjih iz znanja matematike, fizike, slovenskega, angleškega in nemškega jezika ter vesele šole in prometa. Aktivni so tudi pri športnih dejavnostih, kot so badminton, košarka, odbojka, nogomet in atletika. Ana Hartman VIDEOCEINTER MEDVODE izposoja in presnemavanje videokaset Šport in rekreacija---------------- Kuharske legende Tokrat se je šeste prireditve ‘12 ur Kališča’ udeležilo 136 tekmovalcev, med njimi kar 21 žensk, prišli pa so iz vse Slovenije. Za priznanje rezultata (in nagrado) je bilo treba vsaj dvakrat priti na cilj. Leteči ciy (gor-dol-gor) je osvojil domačin Tilen Šavs, pri moških je bil najboljši Ivan Šavs z desetimi vzponi, pri dekletih pa Simona Trobec s sedmimi. Med ekipami pa je prvo mesto zasedla ekipa Picerije Mlin. Vendar se med ljubitelji Kališča najdejo tudi kuharske legende Vasja Avsec, Janez Zajc, Matej Košir, ki prihajajo z medvoškega konca. Znani so predvsem po tem, da vedo, kaj so veselica, dobra hrana in prijetno vzdušje, ki ohranja druženje. Fantje sicer niso tako ‘hudi’ pri ‘kdo pride večkrat na Kali.šče’, vendar je Matej vseeno prišel kar šestkrat. Zato pa je imel več vzponov Janez Poljanec, ki je v skupnem seštevku osvojil deveto mesto in ravno tako prihaja Medvod. Alenka Brun Kuharske legende: Janez Zajc, Matej Košir, Vasja Avsec - Vaško in Janez Poljanec. Jernej med najmlajšimi llirjani. "Skakalec me je vprašal, če plesat grem z njim. Ne, s skakalcem pa ne. Cel dan po zraku leti, zvečer pa kot klada zaspi tako so zapele Polončiče iz Sore bronasti ekipi z letošnjega svetovnega prvenstva v Obersdorfu. Sledil je smeh, simpatični in vedno nasmejani Jernej Damjan pa je vsem mladim skakalcem, ki so pridno zbirali podpise, priporočil, naj tako pridno tudi trenirajo, da bodo tudi oni lahko nekoč imeli govor - tako kot tokrat on. Čeprav je Jernej član Smučarsko skakalnega kluba Ilirija s sedežem v Ljubljani, predstavniki mestne oblasti niso razmišljali o kakšnem posebnem sprejemu zanj in druge tri bronaste skakalce. Zato so llirjani, ki jim že četrto leto predsednikuje Medvoščan Zvone Borštnar, vzeli stvari v svoje roke in celotno bronasto posadko, skupaj s trenerjem Matjažem Zupanom in njegovim pomočnikom Goranom Janusom, povabili v Kozlerjevo dvorano v pivovarskem muzeju Uniona. Jerneju so se pridružili še Rok Benkovič in Primož Peterka, medtem ko je bilo Juretu Bogataju na koncu sezone "dovoljeno” zboleti. Vsem so podelili karikature, ki jih je za to priložnost pripravila Darja Lobnikar Lovak. "Slovenci se na smučarske skoke spomnimo le trikrat na leto: ko je novoletna turneja, ko je svetovno prvenstvo ali olimpijada in ko je Planica,” je med drugim komentiral Borštnar. ki je tudi mednarodni FIS sodnik. V klub prišel pred 35 leti kot gradbenik, kot nadzornik gradnje takratnih skakalnic v Mostecu. "Problemi, s katerimi se ukvarjamo, so klasični, torej finančni. Zavedati se namreč moramo, da skoki niso rekreacija, ampak kmalu postanejo profesionalni vrhunski šport, kjer mora biti vse na svojem mestu; od urejenih objektov, sodobne opreme do trenerjev in skakalcev.” V Mostecu, kjer deluje tudi smučarsko skakalna šola pod vodstvom Braneta Praznika, jim je v zadnjih štirih letih uspelo obnoviti vse skakalnice, tako da je postal dobro urejen pionirski skakalni center. ”Že sicer je naloga kluba, da z dobrim delom trenerjev pripravi mlade nadarjene tekmovalce za vstop v mladinsko reprezentanco, kjer "pokroviteljstvo” nad njimi prevzame finančno bolje stoječa Smučarska zveza Slovenije. Ne le Ljubljana, ampak celoten slovenski skakalni šport si zasluži, da bi se končno realiziral projekt izpred skoraj dvajsetih let in bi v Podutiku dobili skakalni center z 120-metrsko skakalnico in zimskim zasneževanjem,” še dodaja Borštnar, ki dobro ve, daje rekord Medvod kar 180 metrov izpred treh let, drži pa ga kot predtekmovalec v Planici llirjan Primož Gostič. Tekst in foto: Silvana Knok TINEX Medvode ponovno v II. slovenski košarkarski ligi Ekipo Košarkarskega kluba Tinex Medvode so pomladili z domačimi igralci, povprečna starost v ekipi je 23 let. V treh odigranih sezonah so si mladi pridobili izkušnje in s pomočjo starejših v sezoni 2004/2005 s 14 zmagami in 2 porazoma osvojili L mesto in se spet uvrstili v II. slovensko košarkarsko ligo. Z gradnjo nove telovadnice pri Osnovni šoli Medvode bodo pridobili prepotrebni prostor za igranje v tej ligi. Ekipa, ki je osvojila 1. mesto v III. SKL-CENTER: Stojijo: pomočnik trenerja Adam ŠOMODŽVARAC, Peter ŠTURM, Denis DIVJAK, Željko KOVAČEVIČ, Blaž KOKALJ, Igor KEŠELJ, Janez KOPAČ, trener Anton BOHINC, čepijo: Dejan BUNČIČ, Mladen ŽARIČ, Miha BOHINC, Matija TRAMPUŠ, Borut BIZJAK in Primož KRANJC. --------------------------------------Šport in rekreacija Letos tudi planinska sekcija V teh dneh bo v društvu upokojencev Smlednik spet zaživela pohodniška sekcija pod vodstvom Ane Globočnik. Prvi pohod bodo organizirali že ta torek. Smlednik - "Pogosto imam občutek, da starejši premalo naredijo za svoje zdravje. Pohodništvo je idealna možnost, da se razgibajo na svežem zraku v idilični naravi in naredijo nekaj za dobro počutje,” pravi Ana Globočnik, vodja pohodniške skupine v Dl) Smlednik. "Namen pohodov je tudi druženje starejših, ki se pogosto počutijo osamljene,” pojasnjuje Globočnikova. Ker želijo čim večjo udeležbo, se jim lahko pridružijo tudi tisti, ki niso včlanjeni v društvo upokojencev. Pohodnikom se lahko pridružite vsak torek ob 15. uri pred krajevno skupnostjo Smlednik. iNaše druženje traja približno dve uri. Pot nas Podi po trim stezi v gozdu vse do Starega gradu, kjer se ustavimo na pijači in poklepetamo. Vmes delamo telovadne vaje in se še dodatno razmigamo,” se spominja Ana Globočnik, ki seje s pohodništvom začela ukvarjati pred tremi leti zaradi prevelike telesne teže in previsokega krvnega pritiska. Vsak dan prehodi osem kilometrov od Smlednika do cerkve sv. Tilna nad Repnjami. Na cilju jih čaka knjiga, v katero se vpisujejo člani "Kluba stotih" (pohodniki, ki omenjeno pot prehodijo vsaj stokrat v enem letu). Med Ana Globočnik njimi je najbolj "zagrizena” prav Ana Globočnik, ki se je v knjigo lani vpisala kar 360-krat. Na pot se v spremstvu psička odpravi v vsakem vremenu, tudi v dežju in snegu. Na leto prehodi skoraj tri tisoč kilometrov. "Če se le da, se na pot odpravim že ob petih zjutraj. Med hojo veliko premišljujem, narava me sprošča. V gozdu je popolna tišina, le ptički žvrgolijo. Pravljično je,” vneto razlaga Globočnikova, ki je za hojo navdušila tudi nekaj svojih prijateljic. Danes si brez hoje ne zna več predstavljati življenja. Zelo rada tudi kolesari in hodi v hribe. Upokojenskemu društvu Smlednik se je Globočnikova pridružila pred petimi leti, pred dvema letoma pa je začela voditi pohodniško skupino, v kateri je tudi Tilka Potočnik iz Dragočajne. "Sin me je dolgo časa spodbujal, naj se jim pridružim in naredim nekaj zase. Nekaj časa sem oklevala zaradi bolečin v kolenu, potem pa sem se jim le pridružila. Bolečine v kolenu so izginile, pa še počutje se mi je občutno izboljšalo,” zatrjuje Potočnikova, ki se bo tudi letos pridružila pohodnikom. Letos v društvu upokojencev Smlednik nameravajo ustanoviti tudi planinsko sekcijo, ki jo bo vodil Ivan Špenko. V hribe bodo predvidoma hodili ob koncu tedna. Ana Hartman Rešitev ugank iz današnjega Sotočja: Valburga; Brezalkoholne pijače; Medvoške tržnice; Noč ima svojo moč Ja vsakih 200 prodanih Cliov vrnemo eno kupnino. od 10.03.2005. do 30.04.2005 Pogoje preverite pri naših prodajalcih. 4 LACjUNA Berline ali Grandtour: ATRAKTIVNI POPUST DO 30.04.2005! do 1.000.000 SIT popusta. RENAULT KALAN MEDVODE Seti nova 4, 1215 Medvode, tel. 01/36 19 600 7 RENAULT Rabljena vozila PONUDBA RABLJENIH VOZIL Ponudba velja do prodaje zalog. Več o vozilih na WWW.kalan-trade.si VOZILA RENAULT od 3.000.000 do 4.000.000 SIT Megane Sedan Aut.Con. L'03, Scenic Dyn.Luxe 1.5 dCi l.'04, Laguna Gl Dyn. 1.9 dCi L'03, Espace Exp. 2.2 dCi l.'01, Meg.Berline Dyn.Luxe 1.5 dCi l.'04, Laguna Exp. 1.6 16V l.'01 VOZILA RENAULT od 1.000.000 do 3.000.000 SIT Laguna Exp. 1.6 16V l.'01, Scenic Exp. 1.9 dCi l.'02, Scenic RT 1.6 16V l.'00, Megane GT 1.9 dCi L'01, Clio 1.9 dTi L'00, Lagune RXE 1.8 l.'99 OSTALA VOZILA od 1.000.000 do 3.000.000 SIT Opel Astra karav. 1.8 16V l.'03, Alfa Romeo TS 1.8 L'00, r Opel Vectra 1.6 16VI/98, Fiat Stilo 1.6 IGVI.m, Citroen Xsara 1.9 TD L'00, VW Passat 1.9 TDI l.'99, Fiat Punto 1.2 L'00 OSTALA VOZILA do 1.000.000 SIT Hyundai Sonata 2.0 TOP L'96, Nissan Micra 1.0 16V L'99, Dacwoo Matiz 800 L'00, Citroen Saxo 1.0 L'99, Rover 214 l.'97 RENAULT KALAN MEDVODE Šetinova 4. 1215 Medvode, tel. 01/36 19 620 7 Oglasi Piše: Andreja Okorn Leto je naokoli in zopet se približuje najdaljši teden pomladi, z drugimi besedami naj večji mladinski festival izobraževanja, športa, zabave in kulture v Slovenije. Teden mladih za Rdeči križ. In zakaj tak slogan? Istočasno s tradicionalnim festivalom, ki vsako leto poživi Kranj z okolico, poteka letos tudi Teden Rdečega križa. To je vzel na znanje tudi organizator, ki bo 3 odstotke od vsake prodane vstopnice namenil tej humanitarni organizaciji. Vendar je treba opozoriti, da je najdaljši teden še vedno zastonj, le nekateri koncerti bodo imeli simbolično vstopnino. In kaj nas čaka med 6. in 14. majem? Več kot sto različnih dogodkov, ki so letos oblikovani po željah in zahtevah trenda v mladinski kulturi. Že decembra je bila na večjih srednjih šolah v Kranju izvedena anketa, kjer so dijake spraševali po željah, predlogih in idejah za ta tradicionalni dogodek. Rezultat je: polnih devet dni dogodkov po vašem okusu. Pojdimo lepo po vrsti. Dijaki 4. letnikov, ki se prav v maju najbolj intenzivno pripravljajo na zrelostni izpit, bodo lahko 6. maja, dan pred maturitetnim esejem poslušali poglobljeno debato na temo Komu zvoni menuet za kitaro. Vsi zamudniki in tisti, ki bi želeli slišati razlago obeh del s strani strokovnjakov in poznavalcev obeh avtorjev ste zato prav vljudno vabljeni. Za tiste, ki vam matura ne dela skrbi in se lahko mirno prepustite pomladanskim aktivnostim, se bodo v času Tedna mladih odvi- - 14. moj 2005 jale različne delavnice. Izkušnje in znanje boste lahko pridobili na področjih novinarstva, keramike, nakita, filma, fotografije in jezikov. Za vse glasbene navdušence bo organizirana bobnarska delavnica, poznavalci vin pa bodo prišli na svoj račun v enološkem večeru. Za najbolj ustvarjalne gre omeniti še festival RECIKLAŽA, ki se bo vključil v teden mladih in ga skupaj za Art centrom organizira KUD Modri krog Kranj. Iz vse vrste odpadnega materiala, nekaj zbranega tudi na ulicah Kranja, bodo ustvarili 12 kipov oz. kiparskih instalacij, ki bodo v spodbudo ustvarjalnosti še celo poletje ostala na zelenicah in javnih površinah Kranja. Za rekreativce je verjetno zanimiv podatek, da bo 8. maja, še posebej športno obarvana nedelja. Za najbolj vzdržljive se pripravlja Vogsi mini adventure race. To bo prva urbana pustolovščina v Sloveniji, kjer bo vaša aktivnost na preizkušnji prav cel dan. Preizkusili se boste lahko v urbanem trekingu, orientacijskem pohod, plavanju v paru, veslanju in gorskem kolesarjenju. V okviru tekmovanja pa bo potekala tudi zanimiva akcija pod pokroviteljstvom energetskega napitka Vogsi. Za vse otroke in tiste, ki so to še vedno po srcu, bo pripravljen pester otroški program. Vseh devet dni pa bodo na Prešernovi ulici postavljena tudi najrazličnejša igrala. Toliko o sto in enem dogodku na Tednu mladih. Za konec vam želim le še obilo užitkov. NE PREZRITE petek, 6. maj Tabu, Omar Naber, Day out, Olivija sobota, 7. maj Edo Maajka, N'to ko, Megi, TLMP, Razstur party na stadionu nedelja, 8. maj Karakoram Khush - alpinistično predavanje ponedeljek, 9. maj Adi smolar in mladi kantavtorji, plesna predstava CV torek, 10. maj Leeloojamais, Romana Krajnčan, Stan d up comedy v Manani, sreda, 11. maj festival neuveljavljenih skupin, Tomo Križnar četrtek, 12. maj Sbulfingers, Analena, Corkscrevv, North August, Entreat petek, 13. maj The Bobnars United, The Pokerheads, Svving sekstet sobota, 14. maj Big foot mama, Slon in Sadež, Moonlight sky, La Familia, Srečna mladina Zanimivosti Se več nastopov doma Narodnozabavni ansambel Minerali iz Goričan pripravlja novo zgoščenko, ki bo predvidoma izšla do konca leta. Goričane - Začetki ansambla Minerali segajo približno deset let nazaj. Najprej so nastopali pod imenom ansambel Katarina, kasneje kot Medvoški fantje, pred tremi leti pa so si s prihodom dveh novih članov nadeli ime Minerali. Lani so izdali zgoščenko z naslovom Prelepa Šmarna gora, ki je med poslušalci naletela na zelo dober odziv. Nastopajo po vsej Sloveniji, tudi na Gorenjskem. "Nastopamo povsod, kamor nas povabijo, najmanj pa v domačem kraju. Upamo, da se bo to v prihodnje spremenilo, saj so najboljši občutki, ko nastopaš pred domačim občinstvom,” pravi Jože Horžen, eden izmed nosilnih stebrov ansambla. Ansambel Minerali sestavlja pet izkušenih glasbenikov: Jože Horžen (kitara), bratranec znanih bratov Poljanšek Branko Poljanšek (diatonična harmonika), Valter Hafner (bariton, vokal), pevka Andreja Pavlin in Marjan Klobasa (bas kitara), ki seje ansamblu pridružil pred štirimi me-heci. Igrajo narodnozabavno in zabavno glasbo, kar jim omogoča zelo pe-®er glasbeni izbor, primeren za vse generacije. Zelo radi se udeležujejo različnih festivalov, kjer pogosto dosegajo dobre uvrstitve. "Pred dvema letoma je bilo besedilo pesmi Ko pade drevo na zamejskem festivalu v Števerjanu v Italiji izbrano za najboljše,” se spominja Horžen. Poleg tega da so v lanskem letu izdali svojo prvo zgoščenko Prelepa Šmarna gora, so posneli tudi prvi videospot. Največ melodij napišeta Branko Poljanšek in Valter Hafner, nekatere pa je napisal tudi Igor Podpečan, ki je med drugim tudi avtor naslovne skladbe na njihovi plošči. Pri njegovi založbi Zlati zvoki so snemali tudi zgoščenko. Besedila večinoma prihajajo izpod peresa znanega tekstopisca Bernarda Miklavca. "Upravičeno se lahko pohvalimo, da so naše pesmi vrteli na marsikateri lokalni radijski postaji in celo na nacionalnem radiu, kar je velik uspeh,” pravi Valter Hafner. Ansambel Minerali si je kot največji cilj letos postavil izdajo druge zgoščenke. Minerali pa so že začeli snemati novo zgoščenko, na kateri bo vsaj pet narodnih in pet zabavnih skladb. Upajo, dajo bodo posneli do konca letošnjega leta. "Prvi projekt smo pripravljali dve leti, za drugega pa predvidevamo čas enega leta. V Jožetovem vinogradu na Dolenjskem bomo v jesenskem času posneli naš drugi videospot," načrtujejo Minerali, ki bodo v letošnjem letu spet nastopili na števerjanskem festivalu. Ana Hartman ZLATARSTVO TRTNIK-37 LET TRADICIJE v ZLATARSTVU V Medvodah ima ZLATARSTVO TRTNIK lokal na Seš-kovi cesti. Glavna trgovina in delavnica pa sta v Ljubljani v Polju. Lahko se pohvalimo z dvema nazivoma "zlatarski mojster" od skupno petintridesetih, kolikor jih je bilo podeljenih v Sloveniji do danes. To je najvišji možni strokovni naziv v zlatarstvu pri nas. Nenehno se trudimo biti še boljši, zato stalno obiskujemo vodilne strokovne sejme v Evropi, kjer se seznanimo z novimi tehnikami izdelave ter modnimi smernicami za prihodnost. Kot zanimivost našega poklica naj povem, da še zdaleč ni tako čist, kot dajejo videz lesketajoči se Zlatarstvo Zvonimir Trtnik s p. izdelki v vitrinah. Ta sijaj dosežemo šele s končno obdelavo - poliranjem. Vsaki stranki se trudimo ustreči po najboljših močeh, in če je le možno, realiziramo vsako željo in idejo, kolikor hitro je le mogoče in po ugodni ceni. Naša ponudba: • prodaja zlate in srebrne kolekcije nakita, • izdelava nakita po naročilu, • popravilo, vzdrževanje in čiščenje nakita, • prebadanje ušes z medicinskimi uhani. Ker se bliža čas porok, je zdaj pravi čas, da si pridete ogledat letošnje modele poročnih prstanov. Z ZCatarstvo ‘Trtniti^ ‘Mtdvodt DELOVNI ČAS: Seškova c. 9 PON.-PET.: 9.-18. ure 1215 Medvode, SOBOTA 9. - 12. ure tel.: 01/361 1694 ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM! Razvedrilo Rezervirano za razvedrilo Posledica dobrih vinskih letin Gospod Cvičko: "Doživel sem tri dobre vinske letine, ki se jih bom zapomnil in jih vse do smrti ne bom pozabil: ob prvi sem padel po stopnicah v kleti in si pošteno polomil kosti; ob drugi sem bil zaradi veselja in razgrajanja desetkrat obsojen na plačilo kazni; ob tretji pa so me razglasili za kroničnega prijatelja žlahtne kapljice!” Na sodišču Sodnik: "Zakaj ste svoji ženi vrgli malo skodelico naravnost v glavo?” Obtoženec: "Enostavno zato, ker se mi je velike skodele zdelo škoda, ker sem vedel, da se bo na njeni trdi glavi gotovo razbila.” Čudež Soparno popoldne se pripravlja na običajno poletno nevihto. Zavarovalniški agent gleda iz svoje hiše proti sredini vasi. Udari strela in zagori na treh različnih hišah, ki so vse zavarovane in pravi: "Čudno, enkrat je strela udarila in gorijo kar tri različne hiše!” Darilo in plačilo V neko gostilno zavije znani klošar. Gostilničarka se ga usmili in mu kosila ne zaračuna, ker oceni, da nima denarja. Klošar se pred odhodom za kosilo zahvali in ji reče: "Tako, zdaj mi pa dajte še liter vina, ampak tega bom plačal!” Počasi Metka: ”Ali si svojemu novemu zaročencu že povedala svoja leta?” Vitka: "Vseh še ne!” Zakaj? Zavarovalniški agent: "Zdaj ko ste se poročili, se boste pa vendarle sklenili življenjsko zavarovanje.” Novoporočenec: "Zakaj pa? Ali mislite, da je ta žena tako nevarna?" Kupčija V enem izmed naših časnikov je bil objavljen naslednji oglas: "Išče se od kogarkoli 100 tisoč evrov. Kdor jih iskalcu preskrbi, jih polovico lahko takoj obdrži.” Zanimiva šolska naloga "Mačka je v kuhinji ali na strehi -kakor nanese. Ima štiri ali šest mladih - kakor nanese. Lovi miši ali lovi podgane - kakor nanese. Mačka je mačka ali maček - kakor nanese." Ne vem Teta: ”No, Jurček, kaj praviš koliko sem stara?" Jurček: "Ne vem teta, jaz znam šteti samo do osemdeset...” Nevernež Janiča: "Mami, moj Borček me je zasnubil. Samo on ne verjame ne v nebesa in ne v pekel!” Mami: "Janiča, bodi brez skrbi, mu bova kmalu dokazali, da obstaja eno in drugo." Nagradne uganke Naša okolica Iz naslednjih krajev v naši okolici v pravem zaporedju vzemi po eno naslednjo črko in boš na kraju dobil znan kraj, ki slovi po svoji graščini in znamenju v neposredni bližini: Vaše - Zavrh - Valburga -Žlebe - Skaručna - Golo Brdo -Polhov Gradec - Seničica. Gostinski napis -Posetnica Rozi Lapajne & B. Holeček (kaj omenjeni osebi prodajata v lokalu) Premikalnica POST POREDNEŽ OBŽAGANOST PONEDELJEK POTICA KONCERT NEEDINOST (postavi gornje besede drugo pod drugo tako, da dobiš naziv vsakotedenskega dogodka v Medvodah) Narobe svet Dan narobe - Nima narobe -tujo narobe - slabost narobe (vse prve črke obrni v nasprotni smisel in dobiš znani pregovor) Moška nevednost Izik: "Karlek ali veš, da alkohol vsebuje ženske hormone?" Karlek: "Ne. Kako pa to veš?” Izik: "Ko možakar spije šest vrčkov piva s "kapselnom”, govori neumnosti in slabo vozi avto.” K spovedniku Janez sreča zjutraj ob petih svojega prijatelja, ki kolovrati po cesti in ga vpraša: "Kam pa kam prijatelj?" "K spovedi!” mu odgovori. "A ti že tako zgodaj hodiš v cerkev?” ga vpraša Janez. "Pa ne v cerkev, ampak domov k ženi," mu odgovori prijatelj. Vem za boljšo pot Oče pri odvetniku: "Moj sin je povsem ponorel za neko barsko plesalko in se na vsak način hoče z njo poročiti. Jaz mu tega ne dovolim, če se bo, ga bom razdedinil. Povejte mi način, kako to storiti?" Odvetnik: "Oče, ne tako! Jaz vsem za boljšo pot. Vašo namero bom sporočil sinovi izvoljenki.” Ali ste vedeli... % ... da je kralj Ludvik XVI. v drugi polovici 18. stoletja razglasil krompir za "kruh revežev" in prav ta rastlina je v času naj večjih kriz in vojn v Evropi reševala ljudi pred največjimi lakotami, ... da imajo kaktusi (teh je na svetu več tisoč vrst) bodice zaradi tega, da od sebe odganjajo žejne živali, ki se pri njih želijo odžejati, ... da že pet do deset odstotkov zmanjšanja telesne teže pri predebelih ljudeh pomeni veliko izboljšanje zdravja, ... daje najboljše čistilo za človeško kri - kopriva. Zelo dobra je tudi kot zdravilo za bolezni sečil, pri vnetju ledvic in ledvičnih kamnov, za spodbudo presnove, cenijo pa jo tudi za proti prehladu ter revmatičnim obolenjem. Kuharski nasveti Korenjeva juha z makaroni ''f V ponvi segrej za velikost jajca surovega masla ali masti in mu prideni debel, očiščen in na rezance zrezan koren in pol drobne, na liste zrezane čebule. Pokrij in duši korenje, da bo skoraj mehko. Posebej pa skuhaj drobno glavico na rezance zrezanega ohrovta. Ko je ohrovt na pol skuhan, ga odcedi in dodaj korenju, osoli in duši vse skupaj še 1/4 ure. Nato pa zalij korenje z 1 do 2 litra juhe, ki si v njej kuhala ohrovt, in nato zalij še s krompirjevko. Ko juha še malo povre, ji dodaj mali krožnik (po želji in okusu) kuhanih drobnih polžkov in za pol jajca surovega masla. Vse dobro premešaj in postavi juho na mizo. Telečje meso z zelenjavo Vzemi 1/4 kilograma telečjega plečeta in ga zreži na majhne koščke, stresi jih v ponev, dodaj zeleno, olupljeno in nastrgano kolerabo kot tudi srednje debel korenček in na rezance zrezan ohrovt. Ko se meso in zelenjava pol ure kuhata, dodaj najmanj en ali dva manjša nastrgana krompirja, osoli in kuhaj še pol ure. Dodaj 1 do 2 žlici redkega in bolj bledega prežganja in ščepec popra. Pusti vse to še kuhati vreti 5 do 10 minut. Postavi na mizo kot samostojno jed ali ji dodaš dušeni riž, makarone ali beneški krompir. Beneški krompir Krompir olupi, operi in razreži na prst debele rezine; ga nekoliko posoli in vsak kos položi v razgreto olje (olja naj bo v ponvi pribl, za 1 cm). Ko se krompir na eni strani zarumeni, ga obrni, in ko je tudi na drugi strani zarumenel, ga postavi kot prikuho na mizo. Pa dober tek! J. J. Moda Sproščenost, svežina in energija Pomlad bomo morda kar preskočili, saj so letošnje temperature in vreme poskrbeli, da se je poletje skoraj že razvilo. Prav to vam ponuja tudi spomladanska Nama. V Nami v prihajajoči sezoni pomlad poletje 2005 ponujajo kupcem številne novosti in nove blagovne znamke oblačil, pa tudi na ljubitelje športa in prostega časa niso pozabili. Pri njih lahko kaj zase najdejo vse generacije: od otrok do šolarjev pa vse tja do športnikov in uspešnih poslovnežev. V Nami lahko zasledite tudi nove znamke moškega spodnjega perila, torbic, poletnih natikačev ter pisane palete modnih dodatkov. Vse to in še kak kos oblačila več so predstavili na Namini modni reviji, kjer je glavno in voditeljsko vlogo imela Rebeka Dremelj. Barve, ki bodo v Nami zaznamovale letošnjo jtoomlad, so živahne in mladostne. Spomladan-BEd hit sta zagotovo zelena v vseh odtenkih in tonih ter rumena v najbolj mogočih in nemogočih kombinacijah. Tudi moški in fantje bodo končno lahko zažareli v pestrih barvah, saj prihajajoči pomladni trendi tudi zanje zapovedujejo modne barve, kot so oranžna, zelena, rumena, rdeča, ki se kombinirajo z belo, bež ali večnim jeansom. V Nami lahko najdete linije, namenjene kupcem, ki želijo odlične materiale in elegantne kroje, ki so v poslovnem svetu vedno bolj cenjeni, saj se eleganca dopolnjuje z individualnostjo in modnimi trendi. Zahtevna mladina najde zase trendovska oblačila za prosti čas, moderne kroje oblačil, ki so primerni tako za službo kot za prosti čas, pa tudi kolekcijo novih športnih oblačil, ki so polna zanimivih potiskov, živahnih barv in mladostne svežine. Glavna tema vseh letošnjih ženskih spomladanskih in poletnih kolekcij so cvetlični vzorci, volančki, metuljčki - na krilih, bluzah, hlačah ter predvsem na modnih dodatkih. Prav z Rebeka Dremelj je na modni reviji imela pevsko in povezovalsko vlogo. modnimi dodatki boste izrazili svoj osebnostni stil in svojemu videzu dodali piko na i. Pri njih najdemo tudi bogat izbor letos zelo modne bižuterije, kot so uhančki, broške, sponke za lase, ogrlice, pa vse do pasov, rutic, že omenjenih torbic in poletnih natikačev. Letošnja moda se od lanske razlikuje po tem, da lahko posamezniki kombinirajo prav vse barve, stile in blagovne znamke. Ustvarjajo lahko lasten stil, nosijo tisto, v čemer se najboljše počutijo, lahko pa se ovijejo tudi v barvo, ki izstopa, pa vendar ostajajo moderni. Alenka Brun, foto: Polona Baldasin W KOZMETIKA BARBARA VVEBER, s.p. HAFNERJEVO NASELJE 2, 4220 ŠKOFJA LOKA, TEL.: 04/5136300 V* J • darilni boni • make up za neveste, maturantke in druge priložnosti • klimatiziran turbo in klasični ergoline solarij • piercing • tatoo • oblikovanje umetnih nohtov (french manicure) • depilacija celega telesa • manikura in pedikura • oblikovanje obrvi • anticelulitne terapije • refleksna masaža Naše življenje je razgibano kot gorenjska pokrajina. Cvetje in žled, bujno zelenje in nevarna skalovja, vzponi in padci. Nekaterih nesreč žal ne moremo preprečiti, lahko pa se zavarujemo in si tako zagotovimo denarno pomoč, ki nam bo olajšala težave v primeru nezgode. AUTOEMONA NOVA OCTAVIA Adriatic in Gorenjski glas podarjata zvestim naročnikom časopisa Gorenjski glas Nezgodno ° zavarovanj e V časopisnem podjetju Gorenjski glas smo v skladu s sprejeto politiko izrazito pozornega odnosa do svojih naročnikov z zavarovalno družbo Adriatic 1. marca 2005 sklenili nezgodno zavarovanje. Za vse podrobnosti in v primeru nezgode pokličite zavarovalno družbo Adriatic, po telefonu: 04/281 70 00,04/281 70 42 ali katerokoli Adriaticovo poslovalnico oziroma agencijo na Gorenjskem. VHm da mi bo ob strani stala dobra zavarovalni Adriatc, zavarovalna družba d.d. PE Kranj, Kidričeva 2,4000 Kranj telefon: 04/2817000 Gorenjski glas, d.o.o., Kranj Zoisova 1,4000 Kranj telefon: 04/20142 00 KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE ZA VSE ZNAMKE VOZIL VULKANIZERSKE STORITVE POPUST NA LETNE GUME PRODAJA VOZIL: 01/51-82-000, 51-99-760 SERVIS: 01/51-91-558, 51-91-593 Servis, del. čas: 6.00 - 18.00, sobota 8.00 -13.00 RABLJENA VOZILA: 01/51-90-339, 041 23 41 96 ORIGINALNI REZERVNI DELI: 01/51-91-547 VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL POOBLAŠČENI SERVISER IN TRGOVSKI ZASTOPNIK VOZIL ŠKODA . Autoemona d.d., Celovška 252, 1000 Ljubljana, Slovenija y FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER razpisuje v Škofji Loki I. letnik univerzitetnega in I. letnik visokošolskega strokovnega izrednega študijskega programa Management: oba programa sta že prilagojena Bolonjski deklaraciji in bosta izvedena v treh letih. INFORMATIVNI DAN bo v četrtek, 21. aprila, ob 16. uri, v prostorih Ljudske univerze, Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Informacije: 04/ 506-13-70 www.lu-skofjaloka.si www.fm-kp.si