aevilka 42 • leto XXXIX • cena ain Celie, 2U. oktobra 1985 JIOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. lASKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Ne boste verjeli - tudi neobveščenost škodi lepoti Skoraj glosa o PTT zagatah v Roga- ški Slatini. Stran 6. Pri piščančjereji nI ničesar prepuščeno nakllučlu Reportaža o »kurjem dohtarju^ v Savinjski dolini. Stran IZ_ Namesto po priznanje - k sodniku Franc Švajger pozna samo delo. Stran 13. Srečanje Šlandrovcev Za nami je 40 let svobode in 40 let uspešnega dela. Leto 1985 je velika obletnica naše zmage, ki jo bodo borci VI. SSNOUB Slavka Šlandra po- častili s proslavo v veliki dvo- rani Narodnega doma v Celju. Proslava, na kateri se bodo zbrali poleg borcev še vojaki enote JLA, ki nadaljuje tradi- cije Šlandrove brigade, pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij občin Celje, Dom- žale, Kamnik, Mozirje in Žalec ter predstavniki družbenopoli- tičnih organizacij celjskega ob- močja, bo v soboto, 26. oktobra ob 9.30 uri. Udeležence bo v imenu skupščine občine Celje poz- dravil predsednik skupščine tovariš Edi Stepišnik, slav- nostni govornik pa bo tovariš Mitja Ribičič. Poskrbljeno bo tudi za kulturni program, v ka- terem se bo predstavil Moški komorni zbor Celje pod vod- stvom Vida Marcena in kultur- na skupina Sredr^e pedagoške šole. Po zaključku programa pa pripravljajo tovariško sre- čanje v prostorih doma JLA CeHe. INES DRAME Zelje s krompirjem, zelje s pečenico, zelje s krvavico... Vas mika? Če si ga boste za ozimnico pripravili sami, ga je na teljski tržnici, kot lahko vidite na naši fotografiji, dovolj. Cene s sučejo okoli 50 dinarjev za kilogram, medtem ko boste u že naribano kislo zelje odšteli 200 dinarjev. Kakšne bodo njegove cene pozimi, pa se tako nima smisla spraševati. ^..............._ ................_______................ ...... mmEDiMAsmc Osušene pipe Zaradi pičlih padavin v zadnjih treh mesecih so pre- cej osušena vsa vodna zajet- ja na našem območju, veli- ko družin pa je že odvisnih od dovozov pitne vode s ci- sternami. Večjih zadreg bi nas lahko rešile le obilnejše padavine, ki pa jih vreme- noslovci zaenkrat ne napo- vedujejo. V začetku tega tedna je bi- lo najhuje na Ko^ankem, kjer imajo več manjših zaje- ki pa so večinoma že pre- sahnila. Še posebno težko je v višinskih predelih, kjer je tudi precej kmetij. Tako na primer gasilci v laški občini kom^ uspejo pripeljati do- volj vode. Vode je začelo primanko- ^ati tudi v večjih mestih. V Žalcu so že morali začeti za "e^^' časa zapirati posamez- 9^ dele vodovodnega omrež- il, Celjane pa lahko pred tem ^^i le obilnejše deževje, saj ^ je nivo podtalnice zmanj- *ai za polovico, manjši pa je 'Udi dotok vode iz zajetja v "itanju. Marij vode priteče 'Udi v velenjsko vodovodno o^nre^e. Zapletati seje zače- jo tudi v Gornji Savinjski do- '^i, kjer imajo sicer kar bo- gate vodne vire, še najmanj težav pa imajo v šmarski in konjiški občini. Komunalna in druga po- djetja, ki skrbijo za vodovo- de so že pred časom prepo- vedala zalivati z vodo in prati avtomobile s pitno vodo, povsod pa te dni opozarjajo, daje potrebno z vodo še bolj varčevati, ker bodo drugače posamezna naselja ostala brez pitne vode. Sedoma suša je tudi poka- zala, da z načrti oziroma bolj z gradnjami vodovodov cap- ljamo za širjenjem mest in tem večjo porabo pitne vode. Tam, kjer so pravočasno zgradili nova zajetja (na pri- mer v Laškem in deloma tu- di v Celju) imajo v teh sušnih dneh manjše težave oziroma jih sploh nimajo. Res, da so gradnje novih zajetij in vodovodov precej drage in marsikje v teh časih ne morejo zvrtati potrebnega denarja. Toda tudi pitna vo- da, ki jo v teh dneh v cister- nah dovažajo gasilci, je pre- cej draga. Več o pomanjka- nju pitne vode lahko prebe- rete na 5. strani. SREČKO ŠROT V seomin bitke na Greti v soboto ob 11. uri bo na Čreti nad Vranskim proslava v počastitev pr- ve frontalne bitke partiza- nov z Nemci, ki je bila je- seni leta 1941. Nemci so doživeli popolni poraz v tej slavni bitki. Na Čreti pripravljajo lep kulturni spored, v katerem bodo sodelovali učenci osnov- ne šole z Vranjskega in Mozirja ter Savinjski ok- tet. Ob tej priložnosti bo- do v vrste teritorialne obrambe sprejeli tudi mladince prostovoljce. J. V. Garaže na Hudinji Spremembe zazidalnega načrta v krajevni skupnosti Hu- dinja poteka razorava o os- nutku sprememb in dopol- nitev zazidalnega načrta za to območje. Osnutek spre- menjenega načrta je pripra- vil Zavod za planiranje in izgradnjo občine Celje, in sicer na pobudo krajanov - predvsem stanovalcev družbenih stanovanj. Po novem načrtu naj bi se na Hudinji zgradilo 53 garaž v sklopu blokovnega naselja, to je med Ulico Frankolov- skih žrtev na severu, Mari- borsko cesto na vzhodu, os- novno šolo Frana Vrunča na jugu in obstoječo zasebno vrstno zazidavo na zahodu. Osnutek sprememb in do- polnitev zazidalnega načrta za območje Hudinje je bil sprejet tudi na celjskem ob- činskem izvršnem svetu in objavljen v Uradnem listu, krajani pa si ga lahko ogleda- jo in dajo svoje pripombe nanj še približno teden dni, to je do 31. oktobra, na sede- žu krajevne skupnosti. D. I. Jesen, tudi sezona zbiralnili alccij s šolskim letom so se začele tudi razne zbiralne akcije. Tako učenci zbirajo star papir, steklenino, divji in pravi kostanj, akumulatorje itd. Učence osnovne šole Vera Šlander na Polzeli smo dobili pri zbiranju papirja za Rdeči križ. Na sliki: Marija, Aleksandra, Matjaž in Robi iz osmega razreda med akcijo. T. TAVČAR Remont Icasni zaradi olcvare rotorja v šoštanjski termo- elektrarni ne bodo pra- vočasno končali z re- montom četrtega bloka, ker se je pokvaril gene- ratorski rotor. Gre za razmeroma veliko okva- ro, ki preprečuje nadalj- nje obratovaje genera- torja, saj je poškodovana kar tretjina zagozd ro- torja. Če bi generator obrato- val še naprej, bi lahko po- pustile zagozde in havari- ja, ki bi ob tem nastala, bi povzročila veliko večje stroške, kot pa so stroški popravila in izpada elek- trične energije. Popravilo rotorja je prevzela zahod- nomeška firma Kraft- werk Union, ki bo za nje- govo sanacijo potrebova- la približno šest tednov. Tako remont ne bo kon- čan do konca oktobra, kot so predvidevali in na- črtovali v šoštanjski ter- moelektrarni, temveč pri- bližno tri tedne kasneje. Kolektiv bo moral za popravilo in prevoz od- šteti kar 900 tisoč zahod- nonemških mark, kar pa je še vedno za 30 odstot- kov manj, kot je zahteva- la tovarna Rade Končar iz Zagreba. Zaradi popravi- la, bomo imeli manj elek- trike tudi v naslednjih dneh, vendar Slovenija zaenkrat kljub temu brez problemov zadovoljuje svoje potrebe po električ- ni energiji. V kolektivu so remontna dela zaustaviU, vendar bodo pridobljen čas izkoristili za ureditev celotnega bloka, ki ga bo- do povsem pripravili za preizkusni zagon. V. E. Danes se dobimo v Andražu že včeraj so se v Andražu mudili novinarji Novega ted- nika in Radia Celje, danes pa bodo prav tako tam ves dan. Ob 17. do 18. ure bo z Andra- ža neposredni radijski pre- nos, ustni časopis z zabav- nim programom pa bo v dvo- rani v Andražu ob 19. uri. Nanj so vabljeni krajani An- draža in okolice. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 24. OKTOBER 198$ Delegati za oba kongresa ZK s celjskega območja bo na 13. kongresu Zveze ko- munistov Jugoslavije sode- lovalo osem delegatov, na 10. kongresu Zveze komuni- stov Slovenije pa osemde- set. Predvideno je, da bodo o številu in načinu volitev delegatov za republiški in zvezni kongres sklepali na prihodnji seji centralnega komiteja ZKS. Za zvezni kongres je pred- lagan takle ključ: na 2000 članov ZK v občinski organi- zaciji naj bi volili enega dele- gata, ker ga želijo, da bi bilo na kongresu zastopanih čim več občinskih organizacij zveze komunistov, naj bi vo- lili delegate tudi v tistih ob- činah, kjer imajo od 1500 do 2000 članov ZK. Ostale ob- činske organizacije ZK se bodo morale dogovoriti o skupnih delegatih. Po tem ključu bo odšlo na zvezni kongres s celjskega območja osem delegatov, saj sta na celjskem območju samo dve občinski partijski organiza- ciji, to je celjska in velenjska, ki imata več kot 2000 članov. Precej drugače pa bo z udeležbo na republiškem kongresu ZKS. V vsaki obči- ni naj bi na 200 članov volili 1 delegata, ne glede na števi- lo članov ZK pa bo občinska organizacija izvolila najmanj 4 delegate. To pomeni, da bi s celjskega območja volile občinske organizacije na- slednje število delegatov: v Celju kar 29, v Laškem 5, v Mozirju 4, v Slovenskih Ko- njicah 5, v Šentjurju 4, v Šmarju 6, v Titovem Velenju 19 in v Žalcu 8. Za usklajevanje pri voli- tvah delegatov na posamez- nih območjih bodo poskrbe- li medobčinski sveti ZK. Vsi delegati za republiški kon- gres morajo biti izvoljeni najkasneje do konca febru- arja prihodnjega leta. Zelo jasnQ sp opredeljena kadrov- ska načela za delegate: med delegati naj bi bili člani ZK vseh generacij, delež delaga- tov iz neposredne proizvod- nje in iz vrst zasebnih kme- tovalcev naj bi bil večji od njihovega števila v organiza- ciji, ustrezno naj bi bilo šte- vilo žensk in mladih, več pa naj bi bilo tudi znanstvenih, kulturnih in javnih delavcev. Med delegati za republiški kongres pa je zelo precizno določeno, da mora biti naj- manj tretjina žensk, tretjina neposrednih proizvajalcev in petina mladih, najmanj polovica delegatov pa mora biti izvoljenih iz organizacij materialne proizvodnje. J. V. Ukinitev delovnili sobot? Tudi sindikat v Šentjurski občini je razpravljal o pobudi repubUškega sindikalnega sveta o skrajševa- nju delovnega in podaljševanju obratovalnega časa. Vendar pa menijo, da v delovnih organizacijah v občini to ne pride v poštev, ker tega ne omogoča način proizvodnje, poleg tega pa so mnogi vezani na dobavne roke in takrat se ne da skrajšati delovnega dne. Zato pa je občinski svet predlagal, da bi ukinili delovne sobote, ki prinašajo več stroškov kot pa dohodka. Poleg tega pa so menili, da bi lahko ponekod prerazporedili delovni čas. Delati bi lahko začeh prej, saj se mnogi vozači pripeljejo v tovarno že pol ure pred pričetkom delovnega časa in ne vedo, kaj početi. Seveda pa je vprašanje, kakšen bi bil učinek če bi začenjali z delom še prej kot sedaj. Vsakršni spre- membi delovnega časa ali skrajševanju mora predv- sem slediti večja produktivnost. TC Štipendije v mozirski občini Odbor za razvoj kadrov, izo, braževanje in štipendiranje pfj občinski skupnosti za zaposlo, vanje Mozirje, je za letošnje le. to potrdil 251 štipendij iz zdru. ženih sredstev. V to številko so všteti štipendisti, ki so štipen. dijo prejemali že prejšnja leta in 98 štipendistov, ki so pravi, co do štipendije dobili letošnje leto. Od 251 štipendistov skup. nosti za zaposlovanje Mozirja je 138 takih, ki prejemajo satno štipendijo iz združenih sred. stev, 113 pa jih prejema razliko k kadrovski štipendiji. Odbor za razvoj kadrov, izo. braževanje in štipendiranje je letos zavrnil 29 prošenj za šti- pendijo. Med njimi je bilo n^j. več kmečkih otrok, kajti odbor je letos prvič pri dohodkih kmetije upošteval dohodek od oddaje mesa, mleka, piščancev in letnega etata. Po drugi strani pa je med upravičenci do štipendije iz združenih sredstev najvef otrok iz kmečkih družin. Pri podeljevanju štipendij je odbor upošteval različne krite- rije, med drugim je upošteval cenzus za neprednostne pokli- ce, socialni položaj družine in uspeh pri dosedanjem šolanju. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so se od desetih vabljenih predsednikov komisij za soci- alno varnost v KS, vključili v delo odbora le trije. Prav pred- sedniki komisij za socialno varnost v KS bi lahko odločil- no pomagali pri delu odbora, saj najbolje poznajo socialne razmere kandidatov za štipen- dije. Paradoks je, da navadno ravno iz tistih KS, katerih predstavniki ob dodeljevanju štipendij stojijo ob strani, kas- neje dežujejo pripombe in opazke na račun odločitev od- bora. RAJKO PirTTAR Optimističen pogled v prihodnost ¥ koniiški občini hočelo uresničljive načrte Do 15. novembra bo v javni razpra- vi osnutek dogovora o temeljih druž- benega plana in osnutki samouprav- nih sporazumov o temeljih plana sa- moupravnih interesnih skupnosti ko- njiške občine za naslednje srednje- ročne obdobje. Mesec dni bo dovolj, so menili tudi na seji izvršnega sveta Slovenske Konjice, ki je bila 16. okto- bra, da bodo nosilci planiranja svoje pripombe in stališča posredovali ko- miteju za planiranje. Od 23. do 31. oktobra bodo člani ko- miteja za planiranje in delovne organi- zacije in opravili razgovore v teh oko- ljih, razčistili morebitne dileme in se prepričali, kako daleč so pri izdelavi planskih dokumentov. Komite bo pri- pravil predlog do konca novembra. Ko so na izvršnem svetu v Sloven- skih Konjicah obra\Tiavali osnutek dogovora o temeljih družbenega pla- na, so si bili enotni, da so številke v primerjavi z republiškimi zelo optimi- stične m čeprav jih bo še naprej po svoje krojila inflacija, bodo skušali ob- držati vsaj razmerja pri načrtovanem. Ničesar ne gre delati na pamet, zato je treba sprejemati realne načrte, so skle- nili na izvršnem svetu. Vzemimo pod drobnogled naloge, ki si jih je za naslednje obdobje zadala kovinsko predelovalna industrija. Usmerjena bo v proizvodne programe, značilne po visoki stopnji predelave, visoki kakovosti ter smotrni porabi energije in surovin. V delovni organi- zaciji Unior načrtujejo vlaganja v pro- izvodno dejavnost v skupni vrednosti 5800 milijonov dinarjev. V drugi polo- vici srednjeročnega obdobja bodo pri- čeli s proi2rvodnjo homokinetičnih zglobov. Ta proizvodnja pomeni novo kakovost, saj bodo s fmalizacijo surov- cev zmanjšali količino potrebnega je- kla na zaposlenega in dosegli višjo stopnjo obdelave. Povprečna stopnja rasti fizičnega obsega proizvodnje bo znašala 6 odstotkov na leto, tako da bo v letu 1990 izdelal 10 milijonov kosov raznih ključev in 4,5 milijonov kosov raznih klešč. V naslednjih letih bodo v Uniorju dali poudarek tudi avtomati- zaciji obstoječe in nove proizvodnje in tudi tako dosegli večjo produktivnost. Iz področja družbenih dejavnosti, ki jih bodo v konjiški občini razvijali skladno z razvojem gospodarstva, bo- do skušali hitreje razvijati tiste progra- me, ki neposredno vplivajo na hitrejši gospodarski reizvoj in preobrazbo go- spodarstva. Če odgrnemo zastor pri kulturi gre zapisati, da bodo v Strani- cah zgradili večnamenski prostor in dokončali adaptacijo kulturnega do- ma v Žicah, uredili bodo muzej v Slo- venskih Konjicah in združevali sred- stva za sofinanciranje izgradnje Zgo- dovinskega arhiva v Celju. Čimprej pa bo treba sanirati tudi konjiški grad, je bilo sUšati na seji in žičko kartuzijo. MATEJA PODJED Z novembrom višje cene v celjskih vrtcih Z novembrom bodo tudi starši otrok v vzgojnovar- stvenih organizacijah v Celju plačevali varstvo tako kot ga določa novi samoupravni sporazum o socialno varstvenih pravicah. To pa je 35 odstotkov od povpreč- nega mesečnega osebnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu. Do sedaj so namreč v Celju plačevali le 25 odstotkov od tega dohodka. Ker pa so vzgojnovarstvene organizacije že julija valorizirale tudi ekonomsko ceno vrtca, je višja tudi maksimalna cena do katere starši še plačujejo delež k ekonomski ceni. Ekonomska cena je namreč sestav- ljena iz vzgojnoizobraževalnega deleža, ki ga v celoti krije izobraževalna skupnost in varstvenega dela s pre- hrano, ki ga krijejo starši. Slednji po novem znaša za dojenčkovo skupino 9.482 dinarjev, za ostale predšol- ske otroke pa 6.860 dinarjev. Najvišje vsote za varstvo bodo plačevali tisti starši, ki so v preteklem letu zaslužili 27 tisoč dinarjev oseb- nega dohodka mesečno na družinskega člana, če imajo otroka v jaslih oziroma, če so zaslužili 19.600 dinarjev mesečnega osebnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu in imajo otroka v ostalih predšolskih skupinah. VVE TT Prebold vzor(č)no po domicilu Tople malice za delavce obrata v Pristavi Krajevna skupnost Pristava je ena večjih v občini Šmarje pri Jelšah. Do- brih tisoč štiristo prebivalcev živi v enajstih zaselkih, kjer prevladujejo mešane kmetije. Izključno s kmetij- stvom se ukvarja malo ljudi. Večina se vsak dan vozi na delo v Podčetrtek, Rogaško Slatino, v Mesti- nje, Šmarje, pa v Šentjur, Štore, Celje in še kam. Le manjši del je zaposlen v obratu Tekstilne tovarne Prebold v domačem kraju, na bližnji plantaži sa- dja v Skrbniku ter v betonarni. O indu- striji v Pristavi se torej skoraj ne da govoriti. Vedo pa v Pristavi povedati veliko lepega o sodelovanju Tekstilne tovarne Prebold oziroma njihovega obrata s krajevno skupnostjo. Gre na- mreč za edino delovno organizacijo s sedežem izven občine, ki je pristopila k prvi, domicilni delitvi sredstev soli- darnosti. Ob pičlo odmerjenih sred- stvih krajevne skupnosti pride vsak dinar prav, še posebno, če ga znajo krajani oplemeniti z udarniškim delom. Poleg nekaterih cest so lani uredili avtobusno postajališče v Sodni vasi, dogradili so krajevno mrliško vežico in njen predprostor asfaltirali, letos so z gradnjo cest nadaljevali. Gre za tri cestne odseke v skupni dolžini tri kilo- metre; za cesto v Nesbiše, cesto proti Vidovici in za štiri sto metrov ceste od Svete Eme do Vidovice. Ljudje so znatno pocenili gradnjo s prostovolj- nim delom pri urejanju podlage za as- faltacijo. Pomembna pridobitev za kraj je pred kratkim urejeno gostišče z obratom za družbeno prehrano, v teku je obnova sedmih družbenih stano- vanj v stavbi, ki je bila po potresu poškodovana, spomeniško-varstvena zaščita pa pri obnovi terja veliko več sredstev kot običajno. V Pristavi bo odslej tudi bolj varna hoja skozi sre- dišče kraja, zlasti za tamkajšnje šolar- je. Ob cesti od trgovine do šole so pravkar uredili pločnike. Zadovoljstvo ob dokaj uspešnem zadovoljevanju krajevnih potreb nekoliko kaU telefo nija. V Pristavi pravijo, da bi telefoni mo- rali že davno zvoniti in da tozd za PTT promet iz Celja krepko kasni. Po več- kratnih neizpolnjenih obljubah se ob- čani nadejajo, da bodo telefoni za Dan repubUke le dali od sebe glasove. Ob ostalih del je v teku melioracija Pri- stavškega polja, na regulacijo Me- stinjščice in gradnjo mostov čez potok pa občani v Pristavi gledajo z nejevo- ljo. Da gre vse skupaj prepočasi in da se gre samo jesenski suši zahvahti, da na tem območju ni poplav. MARJELA AGREZ Čemu dati prednost? Za vse v celjski oličini ne bo denaria Sporazumi o temeljih planov samo- upravne stanovanjske skupnosti, sa- moupravne občinske komunalno cestne skupnosti Celje in območne vodne skupnosti Savinja - Sotla za naslednje srednjeročno obdobje niso v skladu z izhodišči iz temeljev pla- nov občine in s projekcijo razporeja- nja dohodka in čistega dohodka v go- spodarstvu občine Celje za to ob- dobje. Ker tudi razvojni načrti samouprav- nih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti odstopajo od predvidenih materialnih možnosti, bi sprejem vseh teh planov pomenil, da se delež aku- mulacije v dohodku celjskega gospo- darstva do leta 1990 ne bi povečal na dobrih 17 odstotkov, temveč bi v pri- merjavi z letošnjim celo upadel za pol odstotka in pristal na lanski ravni - 15,5 odstotka. Delež akumulacije pa je v celjski občini že sedaj za četrtino nižji kot v republiki in prav to je eden osnovnih razlogov za počasen razvoj Celja in s tem seveda tudi kroničnega pomanjkanja sredstev za skupno po- rabo. Kot so dejali prejšnji teden na seji celjskega izvršnega sveta, ni mogoče odstopili od osnovnega cilja - torej po- večanja deleža akumulacije. To pa po- meni nujno globalno uskladitev sred- stev za družbene dejavnosti in samo- upravne interesne skupnosti material- ne proizvodnje. Odločiti se bo treba, brez katerih dejavnosti in v kakšnem obsegu Celje ne more biti in čemu se lahko, če se že mora, odreče. To nalogo je izvršni svet dal najprej strokovnim službam. MILENA B. POKLIC Dnevi Kemofarmacije v tozdu Dental Zlatarne Celje so organizirali dneve Kemofar- macije. To je grosistična delov- na organizacija preko katere ta tozd celjskih zlatarn prodaja svoj program zobotehnične pro- tetike Dental. Samo letos so prodali preko te organizacije za 150 milijonov dinarjev tehnične opreme in materialov za potre- be zobotehničnih laboratorijev. Gre v bistvu za strokovno pro- pagando in informativno akcijo, s katero grosist in proizvajalec predstavlja ves program Denta- la, s poudarkom na novih izdel- kih in materialih predstavnikov iz vseh zdravstvenih centrov in domov Slovenije. Dnevi Kemo- farmacije so se pričeli 15. okto- bra, zaključiU pa se bodo konec meseca. VVE Sodelovanje med občinami Velenie in Djakovica Velenjski izvršni svet se je pred kratkim zavzel za pod- pis listine o sodelovanju med občinama Velenje in Djako- vica. Gre za pobudo tovarne elektromotorjev iz Djako- vice, ki že nekaj let uspešno sodelujejo z Gorenjevo* delovno organizacijo Gospodinjski aparati. \ Pred leti se ta kosovski kolektiv ni znal izkopati iz izgub m je iskal rešitev v povezovanju s slovenskim združenini delom. Njihovo ponudbo je sprejelo Gorenje Gospodinjski aparati in delovna organizacija Elektromotori Djakovica je začela proizvajati 500 tisoč elektromotorjev za ta velenjski kolektiv. Ker je bilo sodelovanje iz leta v leto uspešnejše, sta letos pomladi kolektiva podpisala samoupravni sporazum o združenem delu in sredstev za izgradnjo druge faze tovarne- Po tem sporazumu bo ta kosovska tovarna proizvajala za Gorenje kar milijon in pol elektromotorjev za kompresorje Če ob tem še vemo, da je s povečanjem zmogljivosti našlo zaposlitev približno dvesto prebivalcev občine Djakovica, ni presenetljiva njihova želja po še večjem sodelovanju. O tem bodo še ta mesec razpravljali delegati velenjske skupščine, medtem ko konkretnejših oblik sodelovanja zaenkrat ni predlagala niti tovarna elektromotorjev iz Dja' kovice, niti Gorenje. V.E- OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 3 gatarli na pragu nove dobe? ^ge možnosti, tla postanemo voilllna sila v oblikovanju nakita ,>IVlenim da je eden temelj- nih poslovnih uspehov le- j^šnje zlatarske razstave v Qg\ju ta, da smo uspeli s proizvajalci plemenitih ko- jasneje opredeliti njiho- vo vlogo in naloge v razvoj- nih načrtih grupacije zla- tarske industrije Jugoslavi- je« pravi Stane Seničar, predsednik KPO Zlatarn ^elje ob zaključku zlatar- glje razstave. »Proizvajalci plemenitih kovin in prede- lovalci smo se dogovorili, načrtovalcem srednje- ročnih republiških in zvez- pjh planskih dokumentov ponudimo skupni projekt z obveznostjo, da ne sme iz Jugoslavije niti kilogram nepredelane plemenite ko- vine.« Uspešni dogovori s proiz- vajalci surovin pomenijo za zlatarne izvoz, ki bo temeljil na domačih surovinah, stalni vir surovin pa pomeni tudi večje možnosti za dolgoroč- no načrtovanje poslov s tuji- mi kupci. Organiziran na- stop do tujine pa je trdno za- gotovilo za maksimalno iz- koriščenost proizvodnih zmogljivosti, kar bo dalo po- memben prispevek v jugo- slovansko devizno blagajno. Jugoslovanski zlatarji načr- tujejo postopno večanje iz- voza v vrednosti od 21 mili- jard dolarjev prihodnje leto do 35 milijard ob koncu srednjeročnega obdobja in do 45 milijard dolarjev leta 2000. V času zlatarske razstave je grupacija sklenila pogod- be v vrednosti 10 milijonov dolarjev (od tega Zlatarna Celje za 7 milijonov dolarjev) pretežno z ZDA, ZRN in Francijo. Izredno so uspeli tudi raz- govori z dvajsetimi največji- mi domačimi trgovskimi de- lovnimi organizacijami, saj jim je grupacija prodala vso planirano proizvodnjo za le- to 1986. Bojijo se, da vsega ne bodo mogli izpolniti, saj je grupacija letos na primer proizvedla za 10 odstotkov več kot lani za domači trg, a še vedno ne uspeva v celoti pokriti domačega povpraše- vanja. Zanimanje tujcev seveda ne gre zgolj na račun nižjih cen, kar so dokazali tudi z izrednim zanimanjem za dražje vrste nakita, ki sodijo že v unikatno prozvodnjo. Z letošnjo zlatarsko razstavo so namreč jugoslovanski proizvajalci nakita pokazali, da sodijo ne samo v evrop- ski, ampak v svetovni vrh oblikovanja nakita. Letošnja zlatarska razstava je to le po- trdila. Z vsemi komercialni- mi in propagandnimi akcija- mi (obisk tujih novinarjev) pa je le spodbudila marke- tinško mašinerijo tudi zunaj naših meja. Ob zaključku razstave so se okvirno izoblikovali tudi načrti za zlatarsko razstavo v prihodnje. Mednarodna zla- tarska razstava, ki jo bo gru- pacija organizirala vsako drugo leto, ostane v Celju. Razstava samo jugoslovan- skih proizvajalcev nakita pa bo tudi v Celju, vendar jo bo- do potem preselili v nek več- ji jugoslovanski center. V Celju pa se bodo morali do- govoriti še o možnosti razši- ritve prostorov za razstavo kot tudi o vlogi in pomenu, ki ga ima ta razstava kot kul- turnoumetniška, komercial- na in nenazadnje tudi turi- stična prireditev (v času raz- stave so bili vsi celjski hoteli polno zasedeni z obiskovalci iz drugih republik in onstran meje). Mednarodna zlatarska delavnica bo poslej tradici- onalna prireditev. Spodbudni in pogumni načrti, s katerimi jugoslo- vanski zlatarji združeni sto- pajo na prizorišče, imajo trd- ne temelje, saj so uspeli do- kazati, da so sposobni tek- movati z ostro, mednarodno konkurenco s kakovostno oblikovanim in pestrim izbo- rom nakita. VIOLETA V. EINSPIELER Franc Gornik je progla- šen za inovatorja leta v Zla- tarni Celje, saj je s svojo inovacijo izdelave patentov za uhane v enem letu pri- hranil svoji delovni organi- zaciji 25 milijonov di- narjev. Deseti hišni sejem Gorenja v začetku tega tedna so v Rdeči dvorani v Tito- vem Velenju odprli deseti jubilejni hišni sejem se- stavljene organizacije Go- renje. Sejem je hkrati pri- kaz razvojno programskih dosežkov in prizadevanj delavcev Gorenja, njiho- vih poslovnih sodelavcev in zunanjih raziskovalno- razvojnih institucij. Na letošnjem sejmu Go- renja se prvič predstavljajo tudi delovne organizacije savinjsko-šaleške regije. Na pobudo savinjsko-šale- ške gospodarske zbornice razstavlja petindvajset go- spodarskih organizacij svo- je izdelke, ki so v veliki me- ri programsko ali tehnolo- ško sorodni z razstavljeni- mi izdelki Gorenja. Brez dvoma predstavlja takšna oblika skupnega na- stopanja pomembno raz- vojno in poslovno spodbu- do za različne oblike tržne- ga in poslovno-tehničnega sodelovanja, katerega cilj je oblikovanje celovitih po- nudb. I. D. Brez samoprispevica za vzgojo ne bo šlo Dobrih 580 milijonov di- narjev naj bi v naslednjih petih letih v žalski občini namenili za razširitev in iz- boljšanje vzgojno izobraže- valnih zmogljivosti. Vsota je velika in problem je, kje zbrati toliko denarja, saj vemo, da so v preteklosti v ta namen zbrali precej sred- stev z občinskim samopri- spevkom, katerega dobršen del je bil namenjen prav to- vrstnim vlaganjem. V osnovni šoli Peter Šprajc Jur v Žalcu načrtuje- jo postopno preureditev sta- re šolske stavbe, prilagodi- tev učilnic novim predpisom in učnim zahtevam ter uredi- tev razdelilne kuhinje in je- dilnice. Vrednost veh teh del znaša po letošnjih cenah okrog trideset milijonov di- narjev. Šestdeset milijonov dinarjev bo treba odšteti za zgraditev strehe dvokapnice na osnovni šoli Peter Šprajc Jur v Žalcu. V podružnični šoli v Gotovljah bodo dozi- dali razdelilno kuhinjo in je- dilnico, kar bo veljalo 20 mi- lijonov dinarjev, 90 milijo- nov dinarjev pa bo treba na- meniti za izgradnjo večna- menskega prostora, oziroma telovadnice pri podružnični šoli v Vinski gori. V osnovni šoli Ivan Farč- nik Buč na Vrnanskem na- meravajo zgraditi dve učilni- ci, dva kabineta, večnamen- ski prostor, delavnico za teh- nični pouk ter razširiti jedil- nico in kuhinjo. Predračun- ska vrednost znaša 81 milijo- nov dinarjev. Največjo na- ložbo načrtujejo v osnovni šoli Nade Cilenšek v Grižah. Za 260 milijonov dinarjev nameravajo dozidati pet učilnic, pet kabinetov, več- namenski prostor, delavnice za tehnični pouk, garderobe^ sanitarije ter povečati kuhi- njo in upravne prostore. Za izgradnjo garderob in shrambe v osnovni šoli v Pe- trovčah bodo namenili nekaj manj kot dvanajst milijonov dinarjev, trideset milijonov dinarjev pa bo potrebnih, če bodo hoteli pri glasbeni šoh Risto Savin v Žalcu nadzida- ti učilnico ter dozidati šest kabinetov. V osnovni šoli Vlado Bagat v Braslovčah pa potrebujejo pet milijonov di- narjev, da bodo dokončali kompleks žičnic na Dobrov- Ijah. Za vse te naložbe bo nujno treba uvesti tudi krajevne sa- moprispevke. Dejstvo pa je, da so se v mnogih krajevnih skupnostih žalske občine že izrekli za krajevne samopri- spevke in da je v njih kaj malo sredstev namenjenih za vzgojno-izobraževalne zmogljivosti. JANEZ VEDENIK Dan zdravstvenih delavcev s strokovnima srečanjima Društva medicinskih sester in Zdravniškega društva Celje so se včeraj pričele prireditve ob letošnjem dnevu zdravstvenih delavcev. Danes (v četrtek) bo poleg krvodajalske akcije de- lavcev Zdravstvenega centra še vrsta športno rekreativnih srečanj, v Zdravstvenem do- mu pa bodo odprli razstavo. Osrednja prireditev bo v pe- tek, ko bodo tudi podelili priz- nanja zaslužnim zdravstvenim delavcem. MBP Se so preprelce pri uveiiavHanju znanja v celjski občini se širi krog tlelovnih organizacij, ki uveljavljajo množično inventivno tlejavnost kot sestavni tlel proizvodnega procesa Po razvoju inventivne, še zlasti množične dejavnosti, sodi celjska ob- čina v sam republiški vrh. Lani je na primer predstavljala gospodarska korist od inovacij 1,2 odstotka druž- benega proizvoda občine, v posamez- nih organizacijah združenega dela pa je bil ta delež še bistveno višji. Poseb- na izplačila inovatorjem pa so bila le 2,6 odstotkov gospodarske koristi, kar je manj kot leto poprej in kaže na eno izmed pomembnih ovir hitrejše- ga razvoja te dejavnosti. V občini je v inventivno dejavnost vključenih 20.000 delavcev, torej kar polovica zaposlenih, najuspešnejše or- ganizacije združenega dela pa so še vedno Železarna Štore, Aero, Cinkar- na, Libela, Emo in Ingrad. V teh šestih organizacijah so ustvarili 83,6 odstotka vsega inovacijskega prihodka v obči- ni, v njih je 75 odstotkov aktivnih ino- vatorjev, ki so dali 80 odstotkov inova- cijskih predlogov. Eden izmed razlo- gov za tolikšen razmah te dejavnosti je, da imajo te organizacije profesi- onalne delavce oziroma službe, ki se ukvarjajo z inventivno dejavnostjo, inovatorji pa so organizirani v svojih društvih (DIATI). Organizirano mno- žično inventivno dejavnost imajo še v Zlatarni, Klimi, Gradisu (temeljni or- ganizaciji v Celju), Nivoju in Opekarni Ljubečna. Te organizacije so ustvarile 14 odstotkov inovacijskega prihodka v občini. Večino - 97,8 odstotka lanskega ino- vacijskega prihodka je v občini ustva- rilo samo 11 organizacij združenega dela. Poleg njih se organizirano ukvar- ja z množično inventivno dejavnostjo še devet organizacij, kar pa je, sicer več kot je bilo, še vedno premalo. Raz- mah te dejavnosti tudi v drugih oko- ljih je tako ena glavnih nalog, ki so si jo zastavili tako celjski sindikati kot občinska raziskovalna skupnost. Pravi razmah je mogoče pričakovati ob stalnem vzpodbujanju te dejavno- sti, ob ustvarjanju samoupravnih pod- lag v organizacijah združenega dela, uspešnejšem nagrajevanju in ne na- zadnje pri premišljenem kadrovanju odgovornih delavcev, ki bi morali ime- ti razumevanje za pomen raziskoval- nega in inventivnega dela. V Celju vključujejo v ta prizadevanja pred- vsem sindikalne aktiviste. Lani je na primer 350 sindikalnih aktivistov so- delovalo na enodnevnih seminarjih, na katerih so spregovorili o nalogah sindikatov na področju množične in- ventivne dejavnosti. O tem pa so spre- govorili tudi na zadnji seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Celje. MILENA B. POKLIC Ob dnevu inovatorjev je predsednik skupščine občine Celje Edvard Stepiš- nik sprejel inovatorje, v Zlatanii so pri- pravili celotedenski program, v Štorah pa je bila že septembra razstava dru- štva DIATI. Priznanje Inovator leta, ki ga je letos prvič podelila RTV Ljublja- na, pa sta prejeli tudi Železarna Štore za razvoj množične inventivne dejavnosti in Občinska raziskovalna skupnost za akcijo Mladi za napredek Celja. I^rva politehnična delavnica Prostor so imeli. Nabavili so še orodja, pri čemer jim je Pomagalo žalsko združeno delo. Imeli pa so seveda še veliko obro volje vzgojiteljev in politehnična delavnica je sedaj tu. * ^rnonjena je otrokom, ki obiskujejo malo šolo in je prva j^^^ delavnica v Sloveniji. V njej obdelujejo različne materi- j. ^ f»d železa, lesa, blaga, papirja in stiropora. Kot vidite na ^otografjjj otroci delajo skrbno in zavzeto. V občini Žalec pa lahko zadovoljni, saj so vsaj korak dalj pri popularizaciji ^nnične vzgoje med najmlajšimi, saj je ravno to področje n Uresničevanju učno vzgojnih programov, najbolj zapo- ^^vljeno. TT POGLED V SVET S kovjnotehno Realizem ob lepem jubileju Piše Jože ŠircelJ Ciniki pravijo: to je forum za bomba- stično govorjenje, za novodobno kvazi- strokovno latovščino, za sprejemanje dolgih resolucij, po katerih se nihče ne ravna. Drugi trdijo: osebje te organiza- cije je povprečno, slabo organizirano in predobro plačano; namesto koristnega si med seboj zagotavljajo prazno delo, kar vse skupaj stane milijardo dolarjev letno. Tretji pravijo: ta organizacija je nepogrešljiva za mednarodni dialog, za pomoč tako imenovanemu tretjemu svetu, državam in deželam v razvoju. Če je ne bi bilo, bi bil svet še veliko nevarnejši kot je, še veliko revnejši kot je. Uganili ste: gre za Združene narode. Štiridesetletnica svetovne organizacije je prinesla ne samo slavnostno zaseda- nje na sedežu OZN v iVew Yorku, ne samo zbor desetin državnih poglavar- jev in ministrskih predsednikov, pro- slava organizacije, v kateri je včlanjeno 159 držav, je bila priložnost ne samo za prijazne slavnostne govore, marveč tu- di za realistično analizo doseženega, pa tudi pomanjkljivosti in spodrsljajev. Lahko se je pridružiti mnenju, da Združeni narodi ne morejo biti boljši kot vsota članic svetovne organizacije. Razprtije med državami, politika, ki že- li živeti na račun drugih, poželjivost po tuji posesti, oboroževanje do zob, miki tako imenovanih lokalnih vojn, težnja o hegemoniji, po nadvladi pri nekaterih velikih, pa tudi manj velikih državah - vse to neizogibno vpliva na delo Zdru- ženih narodov, na njihovo prodornost, učinkovitost. Enako velja za mednarod- ne gospodarske odnose in sploh za celo- to odnosov med razvitim, bogatim sve- tovnim Severom in pravilom revnim in zelo revnim Jugom. To velja za upnike in dolžnike - za okoli tisoč milijard do- larjev najetih in neplačanih dolgov. Ve- lja za medsebojno odvisnost, pa še bolj za enostransko odvisnost držav. Velja za vpliv razvrstitve v vojaškopolitična bloka. Pa tudi - na srečo - za vpliv dr- žav zunaj blokov, neuvrščenih in nev- tralnih, ki jih je - spet na srečo - veČ kot sto na tem nemirnem svetu. Organizacije združenih narodov ni treba opravičevati. Vsakomur, ki ni za- slepljen, je jasno, da je obstoj OZN bil - vsem omahljivostim, nesoglasjem, ne- učinkovitosti v posameznih primerih navkljub - jez zoper vojno nevarnost. Jez, ki sicer ni bil zmerom dovolj visok in trden, ki pa je vseeno preprečil naj- hujše, širjenje vojnih požarov. Nepogrešljiva je bila vloga Združenih narodov v boju za odpravo kolonializ- ma. Rezultati teh kolektivnih prizade- vanj se konec koncev kažejo tudi v veli- kem številu članic OZN - 159, kot reče- no. Združeni narodi bijejo dolgoleten boj za odpravo ene redkih preostalih kolonij, za neodvisnost Namibije, ki je ne izpusti iz rok rasistična Južna Afrika. Obenem, ob naštevanju teh uspehov (lahko bi našteli še nekatere druge) ne gre prezreti zank birokratizacije sve- tovne organizacije, ki je po zaposlenem osebju preštevilna, zlasti še z vidika učinkovitosti nekaterih, ne tako malo- številnih programov. Dobro je, da so ob jubilejnem zasedanju spregovorili tudi o tem in da je opaziti politično voljo, da bi tej nadlogi vsaj postopoma stopili na prste. Naloga ne bo lahka, zakaj biro- kracija je zvita in trdoživa; tudi če de- luje na svetovni ravni. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 24. OKTOBER 198s Cinkarna mora za ekologijo denar najprej zaslužiti DrugI celjski onesnaževalci se skrivajo za Cinkarno Cinkarnarji so pojasnili, kako nameravajo doseči zmanjšanje emisije žveplo- vega dioksida v zraku, ob hkratni podvojitvi zmoglji- vosti. V proizvodnji titano- vega dioksida v zadnjih le- tih ni bilo revolucionarnih znanstvenih izsledkov, je pa zato znatno napredoval razvoj znanosti v nekaterih drugih proizvodnih proce- sih. Napredek je še zlasti ve- lik kot zagotavljajo cinkar- narji, v proizvodnji žveple- ne kisline na piritni liniji, ki naj bi jo Cinkarna po do- govoru iz leta 1978 povsem ukinila. Oh tem je potrebno vedeti, da tem celjskem kolektivu trenutno najbolj onesnažuje ozračje ravno s proizvodnjo žveplove kisline. Skupna emisija obeh linij je lani zna- šala 274 kilogramov SO2 na uro, kar je le nekaj kilogra- mov manj, kot naj bi znašala dogovorjena emisija cinkar- ne v celoti. S posodobitvijo obeh linij naj bi Cinkarnarji zmanjšali emisijo žveplovih oksidov, ki nastajajo pri pro- izvodnji žveplene kisline, kar za štiri petine. Poleg tega bi izvedli še nekatere druge posodobitve proizvodnje in tako dosegli dogovorjenih 278 kilogramov SOo na uro. Kako bodo zmanjšali emi- sijo na dogovorjeno mejo, Cinkarnarji niso povsem na- tančno razložili, vendar to v tem trenutku ni bistveno vprašanje. Pri tem bodo na- mreč imeli glavno besedo strokovnjaki in Celjanom ne bo preostalo drugega, kot da jim zaupajo. Se pa ob tem takoj zastavlja drugo vpraša- nje, ali je dogovorjena emisi- ja 278 kilogramov SO2 spre- jemljiva. Gre za emisijo, kije bila sprejeta s programom ekonomsko-ekološke sana- cije kolektiva. Le-to pomeni, da so Celjani, ko so v široki javni razpravi odločali o na- daljnji usodi kolektiva, pri- čakovali, da bo Cinkarna po končani sanaciji emisijo SO2 še bolj zmanjšala. Gotovo bodo morali Cin- karnarji najprej odgovoriti na to vprašanje, ko bodo Ce- ljani v javni razpravi ponov- no razpravljali o morebitni gradnji obrata TiO, »dva«. Prav tako pa bodo morali skupaj s celjsko družbeno- politično skupnostjo naredi- ti več, da bodo omejili emisi- jo škodljivih snovi v zrak tu- di preostali celjski kolektivi, ki se nemalokrat skrivajo za Cinkarno Namreč, če bodo vse delovne organizacije onesnaževale ozračje do zgornje dovoljene meje ki ni nujno tudi sprejemljiva bo onesnaženje ozračja še ved- no znatno večje, kot pa ga prenese celjska kotlina. Od- govor na vprašanje, kdo po- leg Cinkarne najbolj onesna- žuje celjski zrak, bo znan že konec leta, ko bo končana raziskovalna naloga: Model sanacije ozračja urbanizira- ne kotline II. Kot zagotavlja- jo Cinkarnarji, ki so nosilci raziskovalne naloge, je že zdaj znano, da je eden večjih onesnaževalcev tudi celjski Emo. Glede na likvidnostne te- žave, kijih ima že dalj časa ta celjski kolektiv, se zna zgo- diti, da od Ema vsaj še nekaj časa ne bo nihče zahteval, da namenijo več denarja za eko- logijo. Denar pa je tudi eden izmed bistvenih problemov Cinkarne, kajti brez denarja tudi ekologije ni. Z drugimi besedami. Cinkarna mora denar, ki ga vlaga oziroma ga še namerava vložiti za var- stvo zraka in voda, najprej zaslužiti, ker jim ga v tej go- spodarski krizi, v kateri se nahajamo, ne bo dal nihče drug. Čeprav so v kolektivu raz- vili tudi druge perspektivne programe, kot je na primer proizvodnja litopona, ki je trenutno ekološko najčistej- ša, se vanje Cinkarni ne spla- ča veliko vlagati, ker so veza- ni na uvozne surovine. Z iz- gradnjo druge faze titanove- ga dioksida pa nameravajo toliko zaslužiti, da bodo lah- ko lažje in več sredstev na- menili tudi za ekologijo. Če bo temu tako tudi po letu 1990, ko naj bi Cinkarnarji, po predhodni javni razpravi, začeli z gradnjo, bo pokazal čas, kajti zna se zgoditi, da bo takrat sedanja tehnologi- ja pridobivanja titanovega dioksida že zastarela. Skratka, gre za nenehno prepletanje ekonomije z eko- logijo in Celjane gotovo ne čaka lahka naloga, ko se bo- do morali ponovno opredeli- ti za ali proti gradnji novega obrata TiOz. VILI EINSPIELER Tajfun na pravi poti v šentjurski občini so nekatere delovne organi- zacije, kot je na primer Tajfim s Planine, že zdav- naj spoznale, da je za raz- voj potrebno poiskati no- tranje rezerve in z lastnim znanjem razviti nove pro- izvodne programe. Zato tudi usmeritve sloven- skih komunistov o opira- nju na lastne sile zanje ni- so nič novega. Kljub te- mu bodo v Šentjurju obli- kovah posebne skupine, ki bodo v teh dneh obi- skale nekatere delovne organizacije v občini in se pogovarjale o iskanju no- tranjih rezerv in opiranju na lastne sile. V Komu- nalno obrtnem podjetju bo takšen razgovor potre- ben zaradi njihovega ne- gotovega položaja, saj so edini v občini ob polletju beležili izgubo. Ob koncu leta je naj ne bi bilo, pri tem pa bodo morali najti rešitve predvsem znotraj svoje organizacije. Delov- na skupina bo obiskala tudi Transport in Klavni- co Kmetijskega kombina- ta, kjer so iz težav že iz- plavali, vendar pa bodo morali še marsikaj storiti, da se situacija ne ponovi. Kot že rečeno, so največ storili v Tajfunu, vendar pa se nov hidravhčni pro- gram uveljavlja počasi in imajo pri tem težave. Za- to naj bi bil obisk delovne skupine spodbuda in priznanje, da so na pravi poti. T. C. Emo se še vrti v začaranem krogu Zadovoljevanje s pov- prečnimi rezultati in misel- nost, da če ni izgube je že vse v redu, sta pri večini od 3100 delavcev celjskega Ema že stara navada. Letos ob velikih izgubah te tolaž- be ni več, hoteli pa so tudi storiti odločen korak na- prej. Veliki načrti za večjo proizvodnjo in sploh boljše poslovanje so bili pretežek zalogaj, avgusta zmanjšane pa v devetih mesecih dose- gajo. Pravo rešitev pričaku- jejo od sanacijskega progra- ma, ki bi naj bil nared do konca meseca in seveda nje- govega uresničevanja. V Emu družbenopolitične organizacije in samoupravni organi že lep čas ugotavljajo, da jim ni uspelo vzpodbuditi vseh delavcev za doseganje boljših rezultatov in da niso znali razbiti plotov med te- meljnima organizacijami, ki so se zgradili v preteklosti. Za neuspehe krivijo tudi lju- di na neustreznih delovnih mestih. Septembra so šest- deset delavcev v režiji pre- razporedili ali odslovili, tri- najstim med njimi se pa so izrekli javno opozorilo. Zače- lo se torej nekaj je - poleg vseh dogovorov in sklepov. Najtežje pa bo presekati za- časani krog slabega poslova- nja nizkih osebnih dohod- kov in zaradi socialne ogro- ženosti nezanimanja za bolj- še poslovanje. Sanacijski program bi naj to razrešil. Izhaja iz sedanjih proiz- vodnih programov in opre- deUti mora, katero proizvod- njo razvijati, katero opustiti. Spremembe bi naj zahtevale le manjša vlaganja, denar nje pa mora zagotoviti amot tizacija. Obresti za kredite že sedaj dovolj huda šola. \ Emu pričakujejo pomoč p sanaciji težav z obratnin sredstvi - sedaj jim jih maj ka kar dve milijardi dinarje V Emu so prepričani, dai bodo iz svojih težav lahko j vlekh sami in po besedah g neralnega direktorja Frani Gazvode zanimanje Celja j razmere v Emu ni drugeg kot iskanje problemov p drugih. Toda glede na vel kost in pomembnost Ema, v tej skrbi precej več koti dovednost. To sta potrdili t di zadnji seji predsedstva o činskega sveta Zveze sind katov Celje in celjskega iz. vršnega sveta. Na seji izvršnega sveta so spregovorili o poslovanji! Ema in ugotavljali, da v sep. tembru v Emu niso povsem dosegli načrtovanih ciljev, še najmanj uspešni pa so bili pri izvozu na konvertibilno področje. Da bodo to izbolj. šali, bo potrebno še precej več kot samo več dela. V Emu bodo namreč do sredi- ne decembra delavci delali vse sobote - poleg rednih de- lovnih in sobote za moderni- zacijo bolnišnice so se na mreč odločili še za udarniške sobote. MILENA B. POKLIC Veplas konkurira svetovnim Urmam Velenjski Veplas, ki je pred leti nastal z združitvi-. jo delovnih organizacij In- tegral Velenje in Galip Šo- štanj, se je že takrat oprl na lastno znanje. Zato ni prese- netljivo, da v kolektivu na- menjajo veliko pozornost inovacijski dejavnosti in da so pred kratkim na občinski razstavi inovacij prejeli kar dve priznanji. Lastno znanje so pri posa- meznih proizvodih že tako razvili, da konkurirajo tudi najbolj priznanim svetovnim firmam. Pri proizvodnji jam- borov se lahko postavijo ob bok švicarski firmi Celpak, pri proizvodnji desk pa niso nič slabši, kot sta na primer švicarska firma Mistral aU zahodnonemška Sailboar. Ob tem je najzanimivejše, da na zahtevnih zahodnih tržiš- čih dosegajo le nekaj odstot- kov (5 do 6) nižje cene kot prej omenjene svetovno priznane firme. Žal ne dosegajo podobnih uspehov pri prodaji komple- tov, ker nimajo razvite pro- dajne službe in veliko pre- malo denarja, da bi lahko na- menili za propagando svojih izdelkov toliko, kot si lahko privoščijo zahodne firme. Zato se dogaja, da na tržišču uspejo tudi slabši izdelki, kot so Veplasovi. Ob tem je potrebno vedeti, da je začel Veplas resneje iz- važati šele v zadnjih dveh le- tih. Zdaj ustvarijo že 13 od- stotkov dohodka z izvozom na konvertibilno tržišče, iz- voz pa se je v letošnjih deve tih mesecih v primerjavi 2 enakim obdobjem lani pove čal za več kot tisoč odstot- kov. Sicer pa Veplas najvef izvaža v države z močno tra- dicijo jadralnega športa kot so: Zvezna republika Nemči- ja, Francija, Italija, Nizozem- ska, Avstrija, Kanada in v nekatere vzhodnoevropske države. Izvoz ugodno vpliva tudi na ostale kazalce poslovanja, ki so se v letošnjem devet- mesečju v primerjavi z ena- kim obdobjem lani v pov- prečju povečali za 10 odstot- kov. Veplas ima probleme le z nizko akumulativnostjo, ki je posledica uvajanja novih programov. V Veplasu se trudijo, da bi število inovacij, ki jih je za- enkrat približno 12 letno, po- večali. Pri tem imajo le ta problem, da je glede na majhnost kolektiva gospo- darska korist manjša, kai vpliva na izplačila inova- torjem. V. E tJkrep družbenega varstva v Inženiringu je zalegel Zakon o združenem delu včasih zavira prisilno upravo Ukrep družbenega var- stva v velenjski delovni or- ganizaciji Inženiring bo po- tekel v začetku novembra. O tem bodo še v tem mesecu razpravljali delegati ve- lenjske skupščine, medtem ko je izvršni svet z delom začasnega poslovodnega kolektivnega organa pov- sem zadovoljen. Kolektiv se je zaenkrat postavil na last- ne noge, kako bo v prihod- nje pa bo pokazal čas. Velenjski izvršni svet je ob tem ugotovil, da lahko mar- sikatero delovno organizaci- jo reši iz težav ravno ukrep družbenega varstva, čepray_ je nepriljubljen in pomeni začasno omejevanje samou- pravnih pravic delavcev. Na seji so se dogovorili, da bodo predlagah zakonodajalcem nekatere spremembe Zako- na o združenem delu, ker po njihovem mnenju posamez- ni člani zakona zavirajo uspešno izvajanje prisilne uprave. V Inženiringu so podrob- no raziskali odgovornost vo- dilnih in drugih delavcev, vendar so se z izvršnim sve- tom dogovorili, da je ne bo- do zaostrovali, ker le-to ko- lektivu v tem trenutku ne bi ničesar koristilo. Kar zadeva mesto tega velenjskega ko- lektiva v poslovni skupnost Farmin, zahteva Inženiring resnično svobodno menjav*) dela, ker v nasprotnem p^' meru poslovne skupnosti n^ potrebuje. Povezovanje Inženiringa • sozdom Hmezad je zaenkra' zastalo. Zataknilo seje v soz du Hmezad, kjer še niso po^' sem prepričani o smiselnost takšne povezave. Kljub t^' mu v Inženiringu računajo- da se bodo povezali s teiT' žalskim sozdom v januar? prihodnjega leta. V- ^ Vložite zahtevek za prenos obresti od deviznih vlog Še dobra dva meseca nas ločita od leta 1986. Zadnji dan v oktobru je tudi svetovni dan varčevanja in je morda prav zato primeren, da se spomnite svoje lastne varčevalne prakse, svoje banke in svojih hranilnih vlog, ki jim bo treba ob koncu leta pripisati letne obresti. Na to vas že sedaj spominja Ljubljanska banka, Splošna banka Celje in vam svetuje, katera je najhi- trejša in najenostavnejša pot do obresti. Danes velja opozorilo in navodilo predvsem za dinarske obresti, ki se ob koncu leta pripisuiejo od vaših deviznih vlog. Kot že veste od lani dinarskih obresti seveda ni mogoče kar pripisati k devizni hranilni vlogi, saj jih banka vodi kot vpogledno hranilno vlogo vse do dne, ko od varčevalca dobi najog za izplačilo ali prenos obresti na dinarski račun. Če banka takšen nalog dobi prej, kar danes posebej svetujemo in priporočamo, potem odpadejo januarske vrste in čakanje pred banč- nimi okenci. Kaj torej storiti? Čimprej, najkasneje pa do 24. decembra 1985, predložite enoti banke, ki vodi vašo devizno vlogo, zahtevek za prenos obresti po deviz- nih vlogah, obračunanih v dinarjih. Obrazec DRO-11 lahko dobite v katerikoli enoti Ljubljanske banke. Na njem samo navedite številko tekočega računa ali dinarske hranilne knjižice, kamor želite prejeti obre- sti. Že 31. decembra 1.1. bodo obresti prenesene na željeni račun oziroma knjižico. To je v glavnem vse. Preprosto, kaj? V enotah Ljubljanske banke, Splošne banke Celje vas pričakujejo. 24. OKTOBER 1985^ NOVI TEDMK - STRAN 5 Osušene pipe na Celjskem v Celju že kar precej časa primanj- jjuje pitne vode, ker se je nivo podtal- pjce zmanjšal za polovico. Manj pitne ^ode pa načrp^o tudi v Vitanju, ker ne smejo preveč osiromašiti reke Hudinje (jziroma morajo zagotoviti v njej vssu biološki minimum. Zato je celjski Vodovod začel prejš- nji teden črpati vodo tudi v novo zgra- jenem vodnjaku »H«, ki sicer še ni tehnično pregledan. Vendar je žeja prevelika, »H« vodnjak pa daje 7 do 10 jitrov vode v sekundi Tako sedaj dela yseh osem vodnjakov v Medlogu, vo- do pa čistijo v Vodarni. Kljub temu je pritisk v vodovodnih ceveh precej fjianjši kot normalno, zato so občasno brez vode v višjih nadstropjih stano- vanjskih blokov, na delu Ostrožnega, v Lokrovcu in Bukpvžlaku. Vode pri- nianjkuje tudi v Štorah, kjer pa ima Železarna še nekaj vode za najnujnejše potrebe. Pri celjskem vodovodu pravijo, da letos ne bodo poskušali zgraditi zasilni jez na Savinji v Medlogu, ker se je lansko zimo izkazalo, da je takšen po- seg predrag, uspeh pa bolj pičel. Poleg tega pa je pretok v Savinji majhen kot že dolgo ne, zato je voda tudi bolj ones- nažena. Zato lahko Celjane reši pred redukcijami pitne vode le daljše oziro- ma obilnejše deževje. V Laškem in Rimskih Toplicah jih je pred večjimi zadregami rešil nedav- no zgrajen vodovod iz Kala pri Rečici. Zato pa je toliko več težav v višjih predelih v občini. Brez vode so na Oj- strem in Kuretnem, precej težav pa imajo tudi v delu Marijegradca in Debra. V Kuretno dvakrat na teden pripelje vodo s cisterno Komunalno podjetje, Občinska gasilska zveza pa s tremi ci- sternami oskrbuje z vodo Debro in Marijagradec. V nepremostljivih teža- vah pa so se znašli v Ojstrem, ker z velikimi cisternami ne morejo v ta kraj, manjša pa se je pokvarila. Sicer pa je te dni brez vode toliko kmetij, da bi morali z manjšo cisterno po ves dan razvažati vodo. V Laškem pravijo, da če kmalu ne bo dežja, bodo zadrege tako hude, da bodo morali sestaviti prednostno listo za dovoz vode. V Šentjurju, kjer dobiv^o vodo iz celjskega in šmarskega vodovoda, imajo največ težav s Šmarčani, ker jim ne dobavljeno dogovorjenih količin, ta- ko da so na Vinskem vrhu, v Novi vasi in zgornjem delu Šentjurja čez dan že brez vode. Na slabšem so Kozjanci, ki imajo več manjših zajetij, večino pa se jih je v teh dneh osušila. Najtežje je v krajev- nih skupnostih Dobje in Planina, kjer pa imajo podobne težave skoraj vsako leto, ko je malo daljša suša. V tem delu Kozjanskega zato težko čakajo, da bo dograjen vodovod Kapsl-Dobje, ki bi jih rešil zadreg s pitno vodo. Prebival- ci upajo, da bo to prihodnje leto - tako kot je načrtovano. V teh dneh so vsem prizadetim pre- bivalcem priskoččila na pomoč gasil- ska društva, ki vsak dan prepeljejo pri- bližno 35.000 kubikov pitne vode. V Dobju si pomagajo še s krajevno ci- sterno, s katero dovažajo vodo iz po- tokov. Vendar pa takšni prevozi pitne vode niso ravno poceni. V občini so se dogo- vorili za enotne cene glede na oddalje- nost gospodinjstva od vodnega vira. Tako morajo na primer tisti, ki so od- daljeni do 20 kilometrov odšteti za ci- sterno vode nekaj več kot 3.000 di- narjev. Še najmanj težav imajo v šmarski občini. Pitne vode primanjkuje le ti- stim občanom, ki imajo lastna zajetja. Sorazmerno dovolj vode imajo zaen- krat tudi še v Slovenskih Konjicah, pač pa se vodovodne pipe že sušijo v Zrečah. Še huje je v višinskih prede- lih, kjer so odvisni od kapnice. Tako gasilci že vozijo vodo na Malo goro, pripravljeni pa so, da jo bodo dovažali tudi v druge višinske predele, kjer je precej kmetij. V velenjski občini trenutno pri- manjkuje 30 odstotkov pitne vode in zaradi tega so ponoči že 2:ačeli prisilno omejevati porabo. Ker pa seje pokaza- lo, da je to nezadosten ukrep, bodo začeli omejevati porabo vode tudi po- poldne. NeObolj prizadeti so v višjih predelih občine in tudi v višjih nad- stropjih stanovanjskih blokov v Tito- vem Velenju in Šoštanju. V Mozirju zaenkrat še nimžOo večjih zadreg s pitno vodo, vendar občane že opozarjajo, da je potrebno omejiti po- rabo. Največkrat ostanejo brez vode na Ljubnem in na višinskih predelih občine, kjer ponavadi zmanjka vode podnevi. Zato Mozirjani hitijo s sanira- njem zajetja v Letošču in zagotavljago, da bo potem težav precej manj. Vsak dan postaja bolj kritično tudi v žalski občini, kjer primanjkuje vode v vseh naseljih, že zlasti v višje ležečih. Zato so že začeli za določen čas zapira- ti posamezne dele vodovodnega omrežja, napovedujejo pa še večje re- dukcije. Primanjkuje tudi vode za nor- malno delo v Mlekarni v Arji vasi. V najbolj ogrožene kraje v občini so ga- silci že začeli dovažati pitno vodo s cisternami. Manjka elektrike z bolj hladnim vremenom se je po- večala tudi poraba električne energije. Na celjskem tozdu elektrodistribucija pravijo, da se je na našem območju (vključena sta tudi Slovenjgradec in Krško) v zadnjih dneh povečala pora- ba z 1,5 milijona na več kot 1,6 milijona kilovatnih ur. Tako je ob koncu prejš- njega tedna že prišla poraba elektrike do meje, ko so morali odjemalci s pri- lagojenim odjemom zmanjšati porabo. Sicer pa v tem času še vedno veljajo omejitve prve stopnje; ugasnjeni mo- rajo biti reklamni napisi in polovica javne razsvetljave, prepovedana pa so tudi domača športna tekmovanja pod reflektorji. S. Š. TEDNIKOV INTERVJU Le ustvarjalnosti ne smemo zatolči z novim programom po- hištva, Alea, Bora Laško, se je potrdil tudi njegov obli- kovalec dipl. arhitekt Tone Sirk. Prišel je iz LIR Savi- nje in se v Boru zaposlil kot vodja komerciale. Z indu- strijskim oblikovanjem se je pričel ukvarjati že med študijem na inštitutu za oblikovanje v Ljubljani pod mentorstvom priznanega slovenskega oblikovalca, profesorja Kralja, ki je bil takrat predstojnik inšti- tuta. V začetku osemdesetih let, je sodeloval na številnih na- tečajih, ki so jih za industrij- sko oblikovanje razpisovali na republiški in zvezni ravni z namenom, da spodbudijo razvoj industrijskega obliko- vanja in evidentirajo mlade nadarjene oblikovalce. Dobil je več nagrad. To mu je odpr- lo pot za zaposlitev v tovarni pohištva Miren v Novi Gori- ci, dve leti pozneje pa se je vrnil v domači kraj in zapo- slil v LIK Savinja, kjer je de- lal devet let in bil tudi v ti- mu, ki je oblikoval v zad- njem času enega boljših pro- gramov LIK Savinja, Visto. V začetku osemdesetih let se je v Sloveniji pri- čela: večja akcija za raz- voj industrijskega obli- kovanja. Se je od takrat do danes kaj bistvenega premaknilo v oblikova- nju pohištva pri nas? »Oblikovanje se razvija po- časneje, kot bi bilo potrebno, čeprav so se nekateri sloven- ski oblikovalci že pred leti uveljavili tudi v svetu, kot na primer Kralj, Kogoj, Uršič in še nekateri. Še vedno pa imamo na domačem trgu ne- ustrezne, neduhovite in sla- bo oblikovane programe. Te skušamo prodajati svetu, ki je svoje robe sit, obenem pa nam vsiljuje neke svoje mo- dele. V glavnem še vedno prodajamo repromateriale, oplemenitene s fizičnim de- lom, brez lastne pameti. Zato ne dosegamo ne prave kako- vosti, ne prave cene v iz- vozu.« Kje vidite ovire? »Pri nas prevladuje mišlje- nje, da mora biti najpamet- nejši človek v delovni orga- nizaciji - direktor. Če pa se izkaže, da obstaja še nekdo, ki zna misliti s svojo glavo in tudi obvlada svoj posel, se vodilni ah vodilna struktura čuti ogroženo. Zato imam občutek, da se vodilni mar- sikdaj ukvarjajo s tem, kako mladim sposobnim strokov- njakom uničiti voljo do ustvarjalnega dela.« Govorite iz lastnih iz- kušenj? »Iz svojih izkušenj, seve- da. Na lastni koži sem obču- til tako miselnost.« Kot vodja komerciale, ste tudi eden vodilnih. Kako ta posel usklajuje- te z oblikovanjem? »Žal je še vedno tako, da se upoštevajo le ideje človeka, ki ima tudi možnost, da jih plasira. V komerciali imam nalogo, da program, ki ga oblikujem, tudi plasiram. Bor je premajhna tovarna, da bi si lahko v tem trenutku privoščila uigrani tim, ki ga morajo sestavljati komerci- alist, oblikovalec in še kdo. Kot oblikovalec pa več nare- dim doma." Kaj pa, če se pojavi mlad sposoben obliko- valec? »Vrata so odprta. Vendar, da se ideja realizira mora biti podprta z argumenti, ki go- vorijo zanjo, ne zgolj z ime- nom oblikovalca, kar se pri nas še vedno pogosto dogaja. Tudi jaz še delam in bom de- lal za druge delovne organi- zacije, ker mislim, da je na tem področju še tohko dela, da drug drugemu ne odjeda- mo kruha. Skoda je ustvar- jalno energijo trositi za to, da drug drugega spodbijamo, čeprav mora biti tudi v naši branži prisotno kritično in ustvarjalno tekmovanje.« Boru očitajo, da je pro- gram Alea kopiranje Viste? »Če hočemo razščistiti to dilemo, moramo vedeti, kaj je kopija in kaj je redesign. Pri kopiranju gre za kolikor toliko natančno kopijo, ki ni oplemenitena z novo kako- vostjo. Pri redesignu pa gre za to, da izdelku, ki je poka- zal neke svoje kvalitete, do- damo novo kvaliteto. Skupi- na, ki je prej delala pri Savi- nji in je sedaj pri Boru, poz- na neke tehnološke in druge pomanjkljivosti programa Vista. Te smo skušali v pro- gramu Alea odpraviti. Za to pa v Liku niso imeli posluha. To pa ne pomeni, da je Alea idealna rešitev, je le korak naprej od obstoječega pro- grama. V Jugoslaviji navad- no delamo to napako, da ne odpravljamo pomankljivosti pri programih, temveč dela- mo nove programe.« In kakšne so možnosti za razvoj našega pohi- štvenega oblikovanja? »Možnosti je veUko. Ven- dar je treba upoštevati sta- nje, v katerem smo in obsto- ječo tehnologijo, ker so da- nes investicije vanjo predra- ge. Poglejmo, kako je v Bo- ru. V Boru potrebujemo no- ve programe in delamo na njih, ker moramo popestriti ponudbo. Časi množične prodaje pohištva in množič- ne proizvodnje enakih mo- delov so minili. Trg danes sprejema ceneno pohištvo brez posebnih zahtev po ka- kovosti, pa tudi kakovostno pohištvo, ne glede na ceno. V to stanje se moramo vžive- ti tudi s programu, ki jih se- daj načrtujemo.« Kakšno je mesto obli- kovalca v naši industriji danes? »Običajno je oblikovalec iz domače hiše v odnosu do oblikovalca, ki dela kot zu- nanji sodelavec, zapostav- ljen. Odnosi se spreminjajo predvsem v tistih delovnih organizacijah, ki izstopajo ravno z dizajnom, kot na pri- mer Stol Kamnik, Iskra, Me- blo. Navadno pa se ime obli- kovalca skriva za timom, kot na primer v Gorenju.« Tudi oblikovanje je timsko delo. »Seveda je, saj mora biti. Vendar tim koordinira obli- kovalec. Gre za kreacijo, ki jo mora spraviti v življenje ob pomoči cele vrste ostahh strokovnjakov. Ideja pa je delo posameznika.« VIOLETA V. EINSPIELER MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CELJU Enodnevni zaslužek so od 11. do 17. oktobra prispevali: OBČINA CELJE GG Celje-DSSS Celje 131.886,00 GG Celje - TOZD Gradnje in mehaniz. 132.980,00 GG Celje - TOK Celje 52.424,00 GG Celje - TOZD Trgovina Celje 25.540,00 SOZD MERX Celje, DO Gost. podj. 41.132,00 Tkalec Anton, Šmarjeta 60a, Škofja vas 1.978,00 Slovenske železarne, Železarna Štore 6,216.260,00 ŽG-ŽTO Celje, TOZD za transport 190.989,00 TOZD SVTK Celje, n. sub. o., Celje 75.203,00 Goršič Janez, Vulkanizer Celje, Mariborska 54a 5.054,00 Dom učencev K. Destovnika-Kajuha, Celje 67.895,00 Rehar Emil, Trg svobode 7, Celje 4.231,00 Vešligaj Branko, Jerajeva 3, Celje 3.700,00 ŽTO Maribor TOZD za vleko vlakov Mar. 201.130,00 Center za poki. uspos. in zaposl. invalidov Celje 200.679,00 TurnšekJanko, Miklošičeva 2, Celje . 15.472,00 Zupane Štefan, tesarstvo Vojnik, C. v Šmartno 3 6.550,00 Srednja družb, šola Celje 39.000,00 Kotokoteks Tobus TOZD Surovina Ljubljana, Poslovalnica Celje 26.825,00 Jakob Hilda, Šlandrov trg 3, Celje 7.429,00 ŽG ŽTO Ljubljana TOZD za vleko vlakov, enota Celje 4.094,00 Podlinšek Zdenka, Ul. frankol. žrtev 34, Celje 2.635,00 Flis Maks, Plastika-orodjarna Arclin 75, ^ Skolja vas - enodnevni zaslužek delavca in obrtnika 8.647,00 OBČINA ŽALEC GG Celje TOK Vransko 61,612,00 GG Celje TOZD Gozdnik Žalec 80.755,00 Hmezad TOZD Kmetijstvo Petrovče 10/20 446.820,00 Hmezad TOZD Kmetijstvo Latkova vas 10/10 211.258,00 Hmezad TOZD Kmetijstvo DSS Žalec 10/90 67.730,00 Hmezad TOZD Kmetijstvo Tovarna krmil Žalec 10/30 41.853,00 Zagoričnik Jernej, Dobrteša vas 54a, Šempeter 8.180.00 Tovarna nogavic Polzela, DSSS 195.000,00 Tovarna nogavic Polzela, TOZD Moške nogavice 285.000,00 Tovarna nogavic Polzela, TOZD Ženske nogavice 960.000,00 Tovarna nogavic Polzela, pomožne dejavnosti Polzela 60.000,00 Tekstilna tovarna Prebold TOZD Tkanine 1.406.495,00 Tekstilna tovarna Prebold TOZD Pletenine 639.101,00 Tekstilna tovarna Prebold DSS 644.350,00 OOZS delavcev pri obrtnikih občine Žalec 1.360,00 OBČINA LAŠKO GG Celje TOK Laško 29.386,00 GG Celje TOZD Preske Laško 73.417,00 Češnovar Franc, Spodnja Rečica, Laško avtoprevoznik - enodnevni zaslužek 3.200,00 Bendar Vera - Franc, Sp. Rečica 48 8.000,00 SOZD MERX Celje, DO Gostinstvo - podjetje TOZD Savinja Laško 63.672,00 Lukač Anton, Sp. Rečica 59, enodnevni zaslužek delavcev in obrtnika 8.930,00 Juijevec Ana, Rečica 108, enodnevni zaslužek delavca in obrtnika 4.118,00 Slatinšek Marjan, Sp. Rečica 31, enodnevni zaslužek del. in obrtnika 5.444,00 OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH GG Celje TOZD Bož R. Slatina 110.479,00 GG Celje TOK Kozjansko, Podčetrtek 49.607,00 Steklarska šola R. Slatina 671.172,00 Tekstilna tovarna Prebold TOZD Pl. obr. Šmarje 219.236,00 Kamenšek Janez, Rogatec 39 1.800,00 Anderlič Breda, frizer, Podčetrtek 1.400,00 Blazina Vili in Silva, Ul. 14. divizije R. Slatina, urar 2.400,00 Alegro Leopold, gumarstvo, Podčetrtek 1.800,00 OBČINA SLOVENSKE KONJICE GG Celje TOZD Pohorje Vitanje 163.537,00 GF Celje TOK Slov. Konjice 74.692,00 Venko Friderik Slov. Konjice 3.000,00 Petaci Janko, strugar Vitanje 13.382,00 Mirnik Vili, avtoprevoznik, SI. Konjice 1.278,00 Mizarstvo »Skala«, SI. Konjice 74.101,00 OBČINA ŠENTJUR GG Celje TOK Šentjur 62.383,00 Refati Mustafa, Sadje zelenjava 1.200,00 TOLO Šentjur 413.240,00 Mihek Ivan, Bočna 116, E. Z. na zaposlenega delavca 10.272,00 OBČINA MOZIRJE Filoš Jakob - Stanka, Gornji Grad 27 3.400,00 Filoš Jakob - Stanka, enodnevni zaslužek delavcev 2.128,00 Fricelj Anton, Nazarje 108, enodn. zasl. delavcev 2.574,00 Fricelj Anton, Nazarje 108, enodn. zasl. zavezanca 1.300,00 M-ZKZ Mozirje TOZD Trgovina in gost. 390.384,00 M-ZKZ Mozirje TOZD Blagovni promet 240.516,00 M-ZKZ Mozirje DSSS 122.649,00 M-ZKZ Mozirje TOZD Kmetijstvo 74.641,00 GG Nazarje TOZD Gornji grad 250.000,00 GG Nazarje TOK Nazarje 129.156,00 GG Nazarje DSSS 207.213,00 GG Nazarje TOZD Transport in gr 294.833,00 GG Nazarje TOZD Luče 244.810,00 KS Ljubno ob Savinji 1.161,00 Bombač Anton, Mozirje, enodn. zasl. obrt. in del. 6.328.00 OBČINA TITOVO VELENJE GG Nazarje TOZD Jelka Šoštanj 74.105,00 GG Nazarje TOK Šoštanj__55.284,00 Vplačano do 17. 10. 1985_94,207,215,50 6. STRAN - NOVI TEDNIK 24. OKTOBER 198S 13. TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE, od 5. do 12. novembra Retrospektiva slovenske filmske ustvarjalnosti ob 40- letniei slovenskega filma Celje, 28. 10. do 4. 11. Mali Union, ob 20. uri 5. Teden slovenskega filma Ponedeljek, 28. 10. Jara gospoda Režija: Bojan Stupica, 1953. Igrajo: Mira Stupica, Stane Se- ver, Vladimir Skrbinšek, Bo- jan Stupica, Tina Leon, Draga Zupan, Marija Nablocka, Fra- njo Kumer. Torek, 29. 10 Tri zgodbe Režija: Jane Kavčič, Igor Pretnar, France Kosmač, 1955. Slovo Andreja Vitužnika: igra- jo: Stane Sever, Jože Mlakar, Janez Vrhovec, Jože Zupan, Janez Bertoncelj. Na valovih Mure igrajo: Julijana Stariče- va, Bert Sotlar, Nika Juvano- va. Kopiji pod brezo igrajo: Mi- ra Sardoč, Rudi Kosmač, Mile- va Zakrajšek, Marjan Kralj, Toni Terpin. Sreda, 30. 10. Begunec Režija: Jane Kavčič, 1973. Igrajo: Boris Cavazza, Ljudmi- la Sicina-Jovanovič, Rade Šer- bedžija. Duša Počkaj, Majda Potokar, Boris Kralj Četrtek, 31.10. Peščeni grad Režija: Boštjan Hladnik, 1962. Igrajo: Ljubiša Samard- žič, Milena Dravič, Ali Raner, Špela Rozin, Janez Albreht. Sobota, 2.11. Med strahom in dolžnostjo Režija: Vojko Duletič, 1975. Igrajo: Marjeta Gregorač, Bo- ris Juh, Ivan Jezernik, Angela Hlebce, Branko Miklavc, De- mieter Bitenc, Sandi Krošl. Na Kozjanskem kot doma InženIrcI so gradili obvoznico Junija so začeli na Kozjanskem gi^ diti obvoznico proti Kalobju, ki naj bi bila prvi del modernizacije jezer- skega klanca. Letos bo končana ob- voznica v dolžini 400 metrov, v na- slednjih dveh letih pa bi sledila re- konstrukcija celotnega klanca, ki je najnevarnejši in najtežji odsek na po- ti proti Planini in Sevnici. Po predra- čunih bodo dela znašala 120 milijo- nov dinarjev, od katerih mora dobr- šen del prispevati šentjurska občina. To pa hkrati pomeni, da se bo grad- nja verjeto pošteno zavlekla. Že kar na začetku so na pomoč pri- skočili inženirci celjske garnizije, ki so se pri podobnih delih že izkazali. Svoj drugi dom so jim ponudili prebivalci Kalobja v tamkajšnjem gasilskem do- mu. Skupaj s Cestnim podjetjem iz Celja je skupina 25 vojakov pod vod- stvom kapetana Dušana Vukadina po- prijela za delo. »Teren je precej težak, saj je ponekod celo zamočvirjen, ven- dar pa so vojaki posebej usposobljeni za gradnje cest in večjih tež£v ni bilo,« pravi njihov kapetan. »Vojaki so v vo- jašnici samo opravili potrebne izpite za delo s stroji, vse ostalo pa so se naučili na trasi. Naše delo na Kozjan- skem ni prvo takšne vrste, saj vsako leto pomagamo pri gradnji cest po vsej Sloveniji.« Delovni dan se začne ob 7. uri zjutraj in vojaki delajo na trasi osem ur, vča- sih pa tudi dlje, če je potrebno. V teh dneh se njihovo bivanje na Kozjan- skem izteka, saj so svoje delo opravili, pa tudi nizke temperature bi jih ovira- le pri gradnji. Nekaterim izmed njih bo kar žal, da morajo oditi. Vsaj tako je dejal Iztok Močnik iz Borovnice pri Ljubljani. »S krajani na Kalobju smo se dobro razumeli, pa tudi delo ni bilo naporno. Ker sem po poklicu gradbeni inženir in delam v pisarni, je takšnole terensko delo kar dobrodošla spre- memba, pa še čas hitreje mine, kot če bi bil ves čas v vojašnici.« »Saj je skoraj tako, kot pri nas doma v Vojvodini,« je dodal Juraj Bažalja iz okoUce Novega Sada. »Kozjanci so po mentaliteti podobni nam v Vojvodini, zato sem se ves čas dobro počutil. Takšnih hribov sicer pri nas nimamo, imamo pa zato Fruško goro, ki je sko- raj tako visoka.« Inženirci so tako ponovno pomagali pri razvoju manj razvitega Kozjanske- ga, domov pa se bodo vrniU s prijetni- mi vtisi o gostoljubnosti domačinov. TATJANA CVIRN Seminar za usposabljanje invalidov v celjskem centru za poklicno usposabljanje in zaposlovanje in- validov je v ponedeljek in torek potekal seminar za mentorje, ki se ukvarjajo z invalidnimi oseba- mi. Seminarja so se udeležih predstavniki združenega dela, strokovnih institucij, socialno- humanitarnih organizacij in cen- tra za rehabilitacijo invalidov »3. maj« Rijeka, s katerim celjski center uspešno sodeluje. Seminar je prvi take vrste v celjski regiji, vendar pa namera- vajo s tako obliko dela nadaljevati tudi v prihodnje, saj je nujno usposabljati ljudi, ki bodo invali- dom znali pomagati in, ki jim bo- do to pomoč tudi pripravljeni nu- diti. INES DRAME Ne boste verjeli - tudi neobveščenost škodi lepoti Da jeza škodi lepoti, pravijo. Vsak dan bi se torej morali smejati, biti dobre volje, sproščeni in prešerno zreti v prihodnost - da bi bih lepi. Seveda so tu na voljo še lepotilne maske, kar pa ni tista prava lepota, od narave darovana. Mi pa se vsak dan jezimo. Ne jezimo se sicer vsi, sploh pa ne vsi enako. Sicer pa lepota ni vse, tudi pravijo, in da je glavno, da smo vsi zdravi. Ampak jeza škodi tudi zdravju! Zakaj pa se sploh Jezimo? Naši lepoti in zdravju vsakodnevno škodijo podražitve, inflacija, ki Ji nikakor ne znamo pristriči kril. pa nizke plače, visoke zaloge, kilave naložbe - vse to bi pravzaprav lahko povezali v en šopek. Le redkokdaj pa nam pade na pamet, daje za našo Jezo lahko kriva tudi neinformiranost. ' Če jele-ta povezana s podražitvenoJezo,je vsa stvar še bolj zapletena. Konkreten primer za te vrste kombinacijo Je telefonija v Rogaški Slatini. Namesto, da bi se naročniki novih telefonov v tem dela šmarske občine veselili novih pridobitev, so danes slabe volje. Celjski tozd za PTT Jih Je namreč na začetku oktobra presenetil z novimi pogodbami in seveda z novimi zneski za plačilo telefona. Izračunali so, da Jih bo težko pričako- vano brnenje stalo od dvanajst pa tja do petnajst starih milijonov. Veliko preveč torej, ker so nJega dni govorili o znatno nižjih vsotah. Od kod, zakaj naenkrat tolikšna podražitev! PTT, so modrovali in se hudovali, nabija cene tako, kot se mu pač zljubi. Zahtevali so sestanek s pred- stavniki celjskega PTT-Ja. Nezaupanje, obtožbe z ene in druge strani. Pa seje po nekajurnem obetavanju s krivdami pokazalo, da z dodatnimi pogodbami in predračuni za telefonske priključke ni nič narobe. Podražile so se PTT usluge, podražili so se materiali, začelo Je vezati novo zakonsko določilo, po katerem Je treba plačati tudi stroške razvad- nega omrežja . .. za vse te »novosti« občani niso vedeli. Sele danes ste nam natočili čistega vina. Je bil glavni očitek PTT-Ju. Ta Je sicer lahko računal na obveščenost občanov o splošnih podražitvah PTT storitev, ne more pa pričakovati, da bodo občani seznanjeni prav z vsako novostjo, spremembo zakona, predpisa v PTT prometu. S kratkim pojasnilom na novih pogodbah in predračunih bi se zlahka izogniU hudi krvi v Rogaški Slatini. Občani, ne samo v Rogaški Slatini, smo pač že alergični na račune, poračune, dodatne račune, ki Jih vsak dan prejemamo. Kako pomembna Je Jasna, točna in pravočasna informa- cija, se Je lepo pokazalo na omenjeni problemski konfe- renci. Z nalitim čistim vinom telefoni ne bodo prav nič cenejši, bi se pa z boljšim posluhom za informiranje obča- nov dalo ogniti Jezi in nezadovoljstvu, ki razen lepoti škodi tudi političnemu vzdušju in volji do dela. MARJELA AGREŽ Bogatejši za nov blok Velenjčani imajo nemalo problemov zaradi vse večjega narav- nega prirastka, najbolj pereče pa je gotovo pomanjkanje stano- vanj. Zato ni presenetljivo, da nestrpno pričakujejo vsak nov stanovanjski kvadratni meter. V teh dneh je bil končan še zadnji tehnični pregled na stano- varyskem bloku v soseski Šalek, ki sodi v velenjsko krajevno skupnost Šalek-Gorica. Tako se bo v kratkem vanj vselilo 140 družin, ki bodo lahko prihajajočo zimo preživeli pod novo streho. Ob tem je potrebno zapisati, da je bil stanovanjski blok zgrajen predvsem za združeno delo. Velenjski rudnik lignita bo tako dobil 40 stanovanj, Modni salon 10, medtem ko je 35 stanovanj solidarnostnih. Nov stanovanjski blok je zgradilo velenjsko gradbeno podjetje Vegrad, kvadratni meter stanova- lca pa stane skoraj "70 tisoč dinarjev. Franc Mežek Vitalnost, čilost in izre- den spomin, vse to te pre- seneti, ko se srečaš s Francem Mežkom, ki Je letos praznoval 85. rojstni dan. Najzanimivejša pa je gotovo njegova gasilska dejavnost, ki Ji je predan, odkar pomni. Že doma v Tržiču so imeli v družini gasilce, sam pa je postal član leta 1928. Od takrat je temu posvetil ves svoj prosti čas. V Ljubljani, kjer Je de- lal kot geodet, so v tistih časih gledali na gasilce drugače kot danes. V dru- štva so vstopali predvsem delavci in kmečki fantje, za mladega intelektualca pa se ni spodobilo, da bi zahajal v njihovo družbo. Vendar pa si Franc Me- žek tega ni posebno gnal k srcu. Med gasilci mu je bilo všeč, še zlasti pa mu je bila blizu njihova nalo- ga pomagati, kjer je treba. Tako Je kmalu postal po- veljnik ljubljanskih pro- stovoljnih gasilcev in taj- nik gasilske zveze Slove- nije. Ko so po osvoboditvi začeli v tovarnah usta- navljati varnostne službe, so se spomnili nanj, saj Je bil s svojimi izkušnjami iz gasilstva kot nalašč za takšno nalogo. Iz Beogra- da sg ga poslali v Železar- no Štore, kjer so bili po številu nesreč pri delu na prvem mestu med slo- venskimi železarnami. Že nekaj let po prihodu Franca pa se je situacija povsem spremenila. Šte- vilo nesreč pn delu se je zmanjšalo, hkrati pa so uvedli cel kup novosti, ki so zagotavljale varno_ de- lo. Tako Je postala Žele- zarna Štore prva v Jugo- slaviji, ki je imela najbo- lje poskrbljeno za varnost delavcev. Seveda pa Franc Mežek ni pozabil svoje gasilske dejavnosti. Leta 1951 Je postal prvi predsednik gasilskega društva Žele- zarne, njegov častni pred- sednik pa je ostal do da- nes. Ves čas Je bil duša gasilstva v Storah, zato mu Je še posebno všeč, da se njegov rojstni dan uje- ma s štiridesetletnico društva. V Šentjurju, kamor se je priženil, se Je že čisto udomačil, tako da ga niti v LJubljano, kjer Je preži- vel skoraj 30 let, ne vleče več. Med številnimi foto- grafijami, dokumenti in priznanji, med njimi tudi Red dela s srebrnim ven- cem, preživlja dneve. Ob posebnih priložnostih pa še vedno z veseljem oble- če gasilsko uniformo, in odide med mlade, ki na- daljujejo njegovo delo. TATJANA CVIRN Srečanje gledaliških amaterjev ¥ Dobju le bilo delovno srečanje Področnega združenja gledališitlh skupin V Dobju pri Planini so se v soboto, 19. oktobra, srečali gledališki amaterji Celjske regije. Področno združenje gledaliških skupin organizira takšno srečanje vsako leto, saj je prav, da se ljubitelji amaterskega gledališča med seboj poznajo, na delovni skupščini pa se lahko pomeni- jo o problemih in smernicah delovanja v naprej. Udeležba na srečanju doka- zuje, da je takšna oblika dela Področnega združenja zanimi- va saj seje v Dobju zbralo pri- bližno 70 ljudi, ki se ukvarjajo z amaterskim gledališkim ustvarjanjem. Med njimi sta bila tudi predstavnika republi- škega združenja gledaliških skupin. Jelena Sitar in Edi Ma- jaron. Srečanje se je začelo s predstavo amaterskega gleda- lišča Vrba iz Vrbja pri Žalcu, ki je uprizorilo Shakespearov Sen kresne noči na nov, svež način in dokazalo, da se lahko tudi amaterski gledališčniki uspešno spopadejo z zahtev- nejšimi teksti. Na skupščini pa so udeleženci poskušali skup- no izdelati smernice za delova- nje skupin v naslednjem letu m urediti kadrovske težave. Splošna ugotovitev živahne razprave je, da je Celje med slovenskimi regijami med naj- bogatejšimi na področju kul- turnega amaterskega ustaija- nja, kar pa še ne pomeni, da tu ni problemov. Skupine, ki jih je v Celjski regiji precej, se spopadajo z materialnimi teža- vami. Pogoji delovanja so od skupine do skupine zelo različ- ni in čeprav smo v zadnjem času obnovili nekatere kultur- ne domove, se ponekod še ved- no srečujejo s prostorskimi te- žavami. Problemi in to hudi pa so tudi s kadri, saj zagnanih in predvsem usposobljenih ljudi manjka. Prav zato bi bilo mor- da prav organizirati seminarje za gledališke amaterje tudi v občinskem ali regijskem meri- lu in ne le na nivoju republike, bolj pa bi se bilo treba vključe- vati tudi v akcije Združenja gledaliških skupin Slovenije. Najboljši seminar pa vsekakor predstavljajo izmenjave gosto- vanj, ki so tudi posebna stimu- lacija za amaterje. V zadnjem času se med slovenskimi gle- dališčniki uveljavlja mnenje, da gledališče pravzaprav ne moremo deliti na amatersko in profesionalno, temveč samo na dobro in slabo in prav zato bi se morali amaterji bolj ener gično vključiti tudi v širši kul turni prostor. Pohvalen je sklep skupščine, da se v novi strokovni odbor morajo vkljjU čiti tudi predstavniki mladil skih skupin in lutkarjev. Mil dinske skupine celjskega p< dročja se s provokativnostjoj izdelanostjo predstav uvršča, v sam republiški vrh, kar, dokazalo letošnje zaključn srečanje Naše besede v Koče ju, na področju lutkarstva p so v Celju veliki problemi. Lut- karstvo bi morali graditi predvsem na podlagi dejavno; sti Pionirskega doma, najprej pa bi morali osvestiti staršft saj se dostikrat ne zavedajo po* membnosti lutkarske dejavno- sti v vzgoji otrok. Prav v neO" sveščenosti staršev je namreč potrebno iskati vzroke ^ izredno slab obisk lutkarski" predstav. Sicer pa ostaja predsednic Področnega združenja gledal'' ških skupin še vnaprej Štefa" Žvižej iz Celja, novi tajnik J* Jožica Ocvirk iz Žalca, ostala kadrovske spremembe pa ^ do izvedli na osnovi predlogo^ IZ občinskih Zvez kulturnih of' ganizacij. ,^ INES DRAM*- jj^KT0BE^9M NOVI TEDNIK - STRAN 7 jivtobus V Trobni dol ^ minula nedelje so v ^jjevni skupnosti Breze hrtjatejši za novo pridobi- V zaselku Trobni dol ' n^m'"^^ tamkajšnji kra- mpi z družbeno pomočjo ^aljšali odcep ceste pro- ^centru zaselka Trobni L] S tem so si prikrajšali Vog 1800 metrov dolgo do avtobusa, saj so ob slovesni otvoritvi pozdra- ^jli tudi avtobus, ki bo od- jljj redno vozil delavce na delo- pajini je to uspelo je bilo potrebno veliko naporov, gkupna vrednost opravlje- jjjh del znaša 480 starih mi- [jjonov dinarjev, krajani pa 50 opravili še preko dva ti- soč prostovoljnih delovnih yr pri rekonstrukciji ceste jim je. kot je povedal pred- sednik režijskega odbora za izgradnjo ceste v Trobni dol, Vinko Zeme, z sredstvi največ pomagala Krajevna skupnost iz virov krajevne- ga samoprispevka, Gozdno gospodarstvo. Kmetijsko zemljiška skupnost. Kme- tijska zadruga in z okrog 200 kubičnimi metri gra- moza tudi Rudnik Laško. Krajani pa so poleg prosto- voljnih delovnih ur prispe- vali denar, skupaj 400 tisoč dinarjev. Trud ni bil zaman, ker se bo odslej marsikateremu delavcu pa tudi kmetom, ki so šli po opravkih, prikraj- šal korak do avtobusa, saj je pred nekaj leti bilo po- trebno pešačiti po več kot uro. Odprli so tudi 500 metrov dolg odcep ceste, ki je loče- val krajevni skupnosti Bre- ze in Vrh nad Laškim. Krajani se nadejajo, da bodo z boljšo cestno pove- zavo in avtobusom obdržali mlade v domačem kraju, ki so doslej vse prepogosto zapuščali domačije in te da- nes samevajo. VLADO MAROT Vinko Zeme Bodo imeli šolarji v Rogaški Slatini tudi kosila? Problem kosil za šolarje v obeh osnov- nih šolah v Rogaški Slatini bo, kot kaže, v kratkem rešen. V dogovorih z občin- sko izobraževalno skupnostjo Šmarje pri Jelšah in komitejem za družbene de- javnosti se trenutno ukvarjajo s flnanč- no. platjo te problematike. Šoli sta staršem poslali posebne vpra- šalnike in na osnovi odgovorov bo mogo- če ugotoviti, kolikšno je sploh zanimanje za šolska kosila. Če bo prijav dovolj, bo- do v šolskih kuhinjah začeli pripravljati tudi kosila. Seveda pa brez udeležbe star- šev ne bo šlo, predvidoma bo treba pri- spevati 150 dinarjev za obrok. V Rogaški Slatini resno razmišljajo tu- di o podaljšanem bivanju učencev prvih in drugih razredov. Pri tem se zavzemajo za takšne oblike, ki bi vsebovale določe- ne elemente celodnevne osnovne šole. Če bo v tej zvezi zadovoljivo rešena fi- nančna problematika, ki se v tem trenut- ku pojavlja, bodo s to obliko na obeh osnovnih šolah pričeli v drugem polletju tega šolskega leta. M. A. V SPOMIN Milan Podvršan Bil je lep jesenski dan, ko je bilo na griškem pokopa- lišču slovo od Milana Pod- veršana, ki je po težki bo- lezni umrl v štirinpetdese- tih letih starosti. Od njega so se poslovili člani Planin- skega društva Zabukovica. Milan Podvršan je bil med ustanovitelji društva, 1. 1950. Poslovili so se delavci Savinsjega magazina Ža- lec. Za trgovca seje izučil 1. 1947 in trgovski stroki je ostal zvest z dvema krajši- ma prekinitvama, ko je slu- žil vojsko in ko je delal v rudniku Zabukovica, vse do prerane upokojitve. Od 1. 1961 je bil poslovodja v prodajalni v Zabukovici in je bil med tistimi, ki so v Zabukovici vztrajali, ko se je začela splošna stagnacija kraja. Bil je predan družbeno- političen delavec. Bilje taj- nik KK SZDL Griže, dolgo- letni član in predsednik upravnega odbora zdrav- stvene postne v Zabukovi- ci, deloval je v šolskem od- boru, v odboru šolske hra- nilnice ali drugače poveda- no ni bilo mandatne dobe, v kateri ne bi imel odgovor- ne funkcije v različnih družbenopolitičnih organi- zacijah ali v organih kr^ev- ne samouprave. Družbeno- politično je bil aktiven tudi v Savirijskem magazmu. Bil je prvi predsednik de- lavskega sveta, ko je prišlo do združitve različnih tr- govskih organizacij leta 1962, deloval je v sindikatu. V SKOJ je bil sprejet 1. 1944, v KPJ leta 1948. Predanega planinca bo- do pogrešali zabukovški planinci. Že leta 1951 je vo- dil markaciste v društvu ali kakor je dejal govornik na grobu: »... Že leta 1951 te sreča- mo med markacisti, med ti- stimi, ki označujejo naša pota in skrbijo za varno ho- jo. Bil si med tistimi, ki usmerjajo naš korak in ta naš korak si v naši organi- zaciji usmerjal do zadnjega diha. Simboličen je bil tvoj začetek v planinstvu.« Milan Podveršan je bil vseskozi od leta 1963 član upravnega odbora društva, leta 1967je bil podpredsed- nik društva, leta 1969je po- stal član gospodarskega odseka in od 1. 1971 načel- nik gospodarskega odseka. Sodelavci, krajani so mu ob slovesu izrekli zadnjo zahvalo za njegovo nese- bično delo. Poudarili so njegovo neizmerno ljube- zen do Gozdnika, Roma, Kamnika, Bukovice, do Sa- vir)jske doline in do sloven- skih gora. FRANC JEŽOVNIK praznik treh občinskih gasilskih zvez v mesecu požarne varnosti - okto- bru, proslavljajo občinske gasilske zveze po Sloveniji 30-letnico obstoja, zato ni čudno, da so prav ta mesec izbrale tudi za osrednje proslave. To velja tudi za celjsko območje, kar bo- do tri občinske gasilske zveze Celje, Žalec in Šentjur skupaj z Zavodom za požarno varnost Celje, ki ima tudi 30 let, slavile v petek in soboto s slav- nostnimi sejami ter spremljajočimi gasilskimi prireditvami. V Celju bo jutri, 25. oktobra ob 18. uri v prostorih Zavoda za požarno var- nost skupna seja predsedstva OGZ in delavskega sveta Zavoda za požarno varnost, podeliU pa bodo tudi prizna- nja najzaslužnejšim gasilcem in tistim, id z njimi sodelujejo. V soboto dopold- ne ob 10. uri pa bo slavnostna akade- mija v kinu Union, kjer bosta o pome- nu in razvoju OGZ in Zavoda govorila predsednika Janko Rebov in Jože Gr- za. Razvili bodo tudi prapor OGZ Ce- lje. Vodje delegacij in goste pa bo ob 12. uri sprejel predsednik Občinske skupščine občine Celje Edi Stepišnik, popoldne ob 15. uri pa bo prikazana vaja reševanja izza strnjenega naselja v centru mesta. V Žalcu bo proslava OGZ ob 30-let- nici v soboto popoldne ob 17. uri v gasilskem domu. Ze pred tem bo na to slovesnost opozorila libojska godba na pihala s promenadnim koncertom pred gasilskim muzejem. Slavnostni govornik bo častni predsednik OGZ Žalec Franc Jelen, v kulturnem pro- gramu pa bodo nastopili predstavniki Žalca, Liboj, Matk in Šempetra. Med številnimi priznanji bo najvišje GZJ II. stopnje prejel Heli Kuder iz Šem- petra. Slavili bodo tudi v Šentjurju, kjer se bodo zbraU ob 15. uri v soboto, 26. oktobra. Najprej bo gasilska parada s prikazom razvejanosti te dejavnosti v šentjurski občini, ob 15.30 uri slav- nostna seja OGZ in ob 16.10 prikazana vaja reševanja iz gorečega avtomobila. Vse te slavnosti gasilcev pa bodo ta- ko kot po ostalih krajih potekale v utr- jevanju osrednje teme, to je nadaljnje krepitve te dejavnosti in osveščanja vseh ljudi, da bi skrbeh za to, da ne bi prihajalo do požarov in velikih kata- strof z ogromnimi materialnimi ško- dami. T. VRABL Dobri pogoji za delo gasilcev }l Slovenskih Konjicah so odprli prenovljen dom I Marljive gasilce v Sloven- skih Konjicah že imajo, imeli so že tudi potrebna delovna sredstva in opre- mo, sedaj pa imajo tudi ure- jen gasilski dom. Prenov- ljen dom so slovesno odprli v soboto. Na slovesnosti je zbrane domače gasilce in občane ter goste iz pobratenega društva Začretje v občini Zabok ter Pnjateljskega društva iz Za- gorja ob Savi pozdravil pred- sednik Gasilskega društva Slovenske Konjice Florijan •Jančič, o pomenu gasilstva in pridobitvi pa je spregovo- ril presednik gradbenega od- , bora Tone Turnšek. y obnovljenem domu so Pridobili 2 novi garaži in I vadbeni stolp, še nedokon- čan podstrešni del pa bodo zredili za potrebe izobraže- vala ter za shrambo opre- nie. Opravljena dela so stala JJ^kaj manj kot 22 milijonov j jfjnarjev, pri čemer je bil ve- delež organizacij združe- '^^ga dela, še zlasti Konusa, ^fedstva pa so prispevali še ?2^pnost za investicije druž- ^riega standarda, požarna ^"^Upnost in svet za ljudsko '^'^fambo in družbeno samo- ^S^ito občine. .Na lovesnosti so podelili pte plakete tistim, ki so pri ^Sradnji največ pomagali: JjOnusu, Kostroju, ZS Tri- Celje, Lipu, Kongradu, ^Mtru SI. Bistrica, Dravinj- skemu domu, Cometu, Elek- r° Radiu SI. Konjice in Mi- ?J'Stvu Skala ter posebno [^•^valo generalnemu direk- k"1u Konusa Juretu Po- > '^^mu. ' MILENA B. POKLIC Pri obnovi leta 1909 zgrajenega gasilskega doma so konji- ški gasilci opravili nad 1000 prostovoljnih delovnih ur. Novo orodno vozilo Kmalu 110 let vitanjskih gasilcev Gasilsko društvo Vitanje je v letošnjem jubilejnem le- tu dobilo novo orodno vozilo znamke TAM. Skupaj z do- datno opremo je veljalo ne- kaj več kot 3 milijone dinar- jev. Starega pa niso zavrgli. Kombi IMV so temeljito po- pravili in ga podarili društvu Slaptinci v Gornji Radgoni, s katerim so sklenili pobra- timstvo. Vitanjčani so novo vozilo že krepko potrebovali in zato so sklenili, da bodo v kraju naredili zbiralno akcijo. Pov- sod so naleteli na razumeva- nje. Največji delež je prispe- vala samoupravna interesna skupnost za požarno varnost Slovenske Konjice, izkazale pa so se tudi delovne organi- zacije v domačem kraju in številni posamezniki. Gasilsko društvo Vitanje ima dolgoletno tradicijo, saj bo čez dve leti praznovalo 110-letnico ustanovitve. Vse- skozi je skrbelo za tehnično opremljenost in sledilo raz- voju požarno varnostne teh- nike. Že kmalu po ustanovi- tvi so nabavili ročno brizgal- no in leta 1910 so imeli mo- deren voz z brizgalno na konjsko vprego. Tudi novo opremo so vselej zmogli ku- piti z velikimi prizadevanji vseh članov društva in v so- delovanju s krajani. FRANJO MAROŠEK Veliko je začetnih požarov Gasilci Konusa jih že štiri desetletja uspešno omejujejo Industrijsko gasilsko dru- štvo Konus, v katerem je danes 70 članov, je v soboto proslavilo 40-letnico uspeš- nega dela. Pripravili so tek- movanje desetih prijatelj- skih društev. Na prvo mesto se je uvrstila desetina Slo- venskih Konjic, na drugo desetina iz Zreč, na tretje pa desetina gasilskega dru- štva Tepanje. Na slovesno- sti, na kateri je o delu dru- štva spregovoril njegov predsednik Savo Gril so po- delili priznanja za zasluge, za dolgoletno delo in za ak- tivno delo v društvu. Pode- lili so še tri plakete za zaslu- ge Juretu Pokornu, za razu- mevanje Ivanu Umniku in najstarejšemu članu dru- štva Francu Černecu. Bolj kot v še tako dobrem govoru so štiri desetletja živa v spominih tistih, ki so jih pomagali oblikovati. Franc Cernec je postal gasilec v Konusu že leta 1942, a takrat pod prisilo. Razumljivo, da je toliko raje nadaljeval ga- silsko delo prostovoljno. Na ustanovnem občnem zboru leta 1945 je bilo gasilcev za eno desetino, Franca Čeme- ča pa so izbrali za poveljnika. Funkcij v društvu mu tudi pozneje ni zmanjkalo, tako kot ne zavzetosti za to delo, čeprav sprva ni bilo lahko: »Začeli smo z eno motorko in z nekaj cevmi. Potem je šlo počasi na bolje, a veliko je bilo odvisno od razumeva- nja upravnega odbora in de- lavskega sveta. Velikokrat smo sUšali, češ, kaj še hoče- mo. Saj ne gori. Pa je bilo požarov vedno veliko, le da smo bili gasilci takoj pri roki in jim nismo dovolili, da bi požrli preveč.« Franc Jelenko je prišel v Konus leta 1946 kot indu- strijski miličnik in mu je de- lo pri gasilcih pripadlo po službeni dolžnosti. Ampak je bilo to delo tako privlačno, da je bil vse od blagajnika tajnika do dolgoletnega po- veljnika društva. »Imam trd- no gasilsko voljo, da delam na vseh področjih, še zlasti pa z mladino na šolah. Ne- verjetno, kako se zanimajo, kako si vse zapomnijo,« ne more Franc Jelenko iz svoje kože. Kako pomembna je vzgoja, kako veliko je odvis- no od preventive, je dodobra spoznal tudi v Konusu. Vinko Soderžnik je kot taj- nik društva uvedel matično knjigo z vsemi podatki o gasil- cih. Gasilec je postal iz ljubez- ni: »Ker sem vzljubil gasilstvo kot humano organizacijo, ki pomaga človeku v težkih ča- sih. Delo je bilo prva leta tež- ko, ker za požarno varnost ni bilo denarja, kot je danes. Pri- rejali smo tekmovanja, po njih pa veselice s srečolovi. Z do- bičkom smo kupovali gasilsko opremo.« Gasilsko opremo so včasih rabili še bolj pogosto, kot sedaj. Stara električna na- peljava je bila največkrat kriva za požar, gasilci pa so delavce po obratih opozarjali na nevar- na mesta in izborili ročne gasil- ske aparate.« Vedno večje bilo opreme in gasilcev, žal pa da- nes ni ženske desetine, na ka- tero smo bili pred leti v Konu- su upravičeno ponosni. MILENA B. POKLIC 8. STRAN - NOVI TEDNIK 24. OKTOBER Tematika NOB v filmu in mladi Pred posvetovanjem na 13. Tednu domačega filma v Celju Tak naslov enega izmed osrednjih strokovnih po- svetovanj letošnjega Tedna domačega flima v Celju je pravzaprav večsmiselni iz- ziv. V zadnjih dveh, treh le- tih so raznovrstna vpraša- nja umetniškega videnja in interpretacije narodnoo- svobodilne borbe in revolu- cije, a tudi značilnih obdo- bij po vojni, bolj zaposlova- la kulturno in politično jav- nost kot kdajkoli prej. Kritiška kopja se še zmeraj rada prekrižajo ob umetni- ških dehh, ki so do revoluci- je in narodnoosvobodilne borbe neprizanesljiva v po- dajanju izrazito subjektivne- ga doživljanja borbe za nekaj novega in drugačnega. Od- mik od ideoloških podtonov v interpretaciji revolucije ali pa skrajni intimizem, ki priz- nava humanizem kot edino realno merilo pravičnosti ali nepravičnosti revolucije, je vzbudil nemalo vsakršnih odmevov. Najbrž tudi zato, ker je bilo osvobajanje svo- bode tudi v filmu dolga leta premalo stvarno, preveč enoznačno, torej črno-belo. Za marsikateri domači film so ljudje revolucijo doživljali brez notranje dramatičnosti in tiste usodnosti, ki jo je narodnoosvobodilna borba nosila v sebi - to je bila usod- nost človekove odločitve. Ali se bo odločil za svobodo, ali se bo boril za novo kulturno in novo zavest ah pa bo pri- stal na večno človeško in na- cionalno ujetost? Res je, da teh in takih di- lem umetnost in z njo film, ni dovolj odkrivala. Preveč se jih je izogibala. Revolucija v življenju ni povzročila estetske revolucije. Zakaj se jugoslovanski partizanski film tako dolgo ni odlepil od shematičnega prikazovanja komisarjev? Zakaj je tako rad pozabljal na individual- nost in njeno zapleteno do- življanje? Zakaj so mladi če- dalje manj radi pristajali na šablonizirano predstavo re- volucije? Kako bi morali ob različnih umetniških delih pedagogi in mladi skupno odkrivati filozofske, huma- nistične, emotivne in psiho- loške stiske mladih borcev, ki so stali na robu smrti in svobode? V čem je bilo bi- stvo njihovega sprejemanja misli, da je dovolj živel vsak- do, kdor je umrl kot svobo- den človek? Na kaj lahko na- vaja ta globoka, dramatična misel? V urah umetnostne vzgoje, posebej filmske, je nemalo priložnosti, da mladi s pov- sem drugačnih obzorij domi- šljajo nasprotje med hitler- jevskim vojakom in našim borcem, saj gre v tem prime- ru za dvoje povsem različnih razumevanj svobode. In ne le to. Revolucionar se ni bo- jeval le v bitki z okupator- jem, srečeval se je z izdajo, z omahovanji, z ljubeznijo in mržnjo do novega sveta. Ka- ko se je torej sla po novi člo- vekovi svobodi srečevala z nasprotnimi silami, z zagri- zenimi vrednostmi odhajajo- čega časa? Srečanje filmsko vzgojnih delavcev, slavistov, zgodovi- narjev na posvetu Tematika NOB v filmu in mladi bo po- temtakem zares lahko izziv ustvarjalnemu premišljeva- nju. Posebna privlačnost te- ga strokovnega srečanja ne bodo samo uvodni prebliski pisatelja Vladimirja Kavčiča, pubhcistov Bojana Stiha*in Viktorja Konjarja ter peda- goga Stanka Šimenca, mar- več nastopi mladih. Skupno s pedagogi bodo o tej temati- ki govorili mladi. Pripravili bodo nekaj svojih pogledov na tčmo, kako se naj bi v usmerjenem izobraževanju pogovarjaU o domačem fil- mu in njegovem umetni- škem predstavljanju revolu- cije. Skupina dvajsetih sred- nješolcev kot enakopravnih partnerjev v strokovnem di- alogu o bistvenih vprašanjih današnjega časa in njegove distance do revolucije bo lahko zares pripomogla k višji kvaliteti letošnjega zbo- ra filmskovzgojnih delavcev s slovenskih šol usmerjene- ga izobraževanja. Zato organizatorja (Teden domiačega filma in Republi- ški zavod za šolstvo) priča- kujeta, da bo letošnje sreča- nje filmskovzgojnih delav- cev vzbudilo več zanimanja in pripravljenosti za sodelo- vanje vseh šol v Sloveniji, še posebej na širšem celjskem območju. Lanski posvet je bil v tem pogledu zamujena priložnost, za letos pa si zla- sti vodstvo Zavoda za šol- stvo SRS prizadeva za čim- bolj šo kakovostno pripravo posvetovanja, pa tudi za pri- mernejšo udeležbo kot lani. J. V. 13. TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE, od 5. do 12. novembra Mesec knjige Od 15. oktobra do 15. novembra potekajo po vsej Slo- veniji akcije ob mesecu knjige. Tudi celjska knjižnica Edvarda Kardelja je za ta mesec pripravila za bralce in obiskovalce knjižnice marsikaj zanimivega. Najzanimivejša in sveža je vsekakor akcija za ustanovi- tev krajevnih knjižnic v krajevnih skupnostih z več kot 3000 prebivalci in lokalnih izposojevališč v soseskah z več kot 1300 stanovalci. To akcijo je v Sloveniji letos sprožila. Kulturna skupnost z novim samoupravnim sporazumom o standardih in normativih v splošnoizobraževalnih knjiž- nicah, v Celju pa jo je prevzela Knjižnica Edvarda Karde- lja. Seveda pa se pojavlja vprašanje ali bodo krajevne, skupnosti Hudinja, Lava, Nova vas, Dolgo polje, Zagrad in Otok, pripravljene poiskati prostor in zagotoviti opremo za delo takšnega knjižničnega oddelka. Na ta način bi knjigo bralcem približali in jim omogočili dostop do knjig, namenjenih predvsem branju v prostem času. Osrednja celjska knjižnica bi se tako razbremenila, lahko bi pove- čala obseg nakupa knjig, medtem, ko bi njena funkcija predvsem izobraževalne knjižnice ostala nespremenjena. Sicer pa so v mesecu knjige v Knjižnici Edvarda Karde- lja pripravili tematski popis del o NOB, ki so za bralce vedno zanimivi, v knjižnici pa je trenutno na ogled raz- stava ob 1000-letnici Cirila in Metoda. V drugi avli pa bodo danes ob dnevu OZN odprli priložnostno razstavo ob 40- letnici te organizacije. V novembru pa bodo pripravili za regijsko društvo bibliotekarjev, slaviste in knjižne proda- jalce ter vse, kijih to zanima, strokovni pogovor z Gregor- jem Kocjanom, avtorjem študija Knjiga in bralci. INES DRAME Teater mladih gostoval v ZRN Minuli teden se je z gostovanja v Berlinu in Augsburj vrnil Teater mladih in Griž, ki se je tamkajšnjemu občinst\ uspešno predstavil z muzicalom Norme Šerment Nevidi Leonard, v režiji Bojana Šalamona. V Augsburgu so nast piU za klub naših zdomcev Triglav in bili prisrčno sprejel prav tako v BerUnu, kjer so mladi do zadnjega kotičl napolnili dvorano in jih nato gostoljubno sprejeli v svo domove. Grižani so se z vodstvom kluba dogovorili, da bodo tovai ške vezi, stkane na tem gostovanju ohranili, in da se bodo c priložnosti ponovno srečali ali v domovini aU pa pri njih. Pomemben glasbeni dogodek v Žalcu Novi Iculturni dom v Žal- cu, ki so ga nedavno odprli, že opravlja svojo kulturno funkcijo. Zveza kulturnih or- ganizacij v Žalcu je minuli četrtek organizirala koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Praksa je pokaza- la, daje oder dovolj velik, da sprejme veliko zasedbo ter ^ daje akustika kljub zavesam in tapeciranim stolom v dvo- rani prav dobra, vsaj kar se tiče instrumentalne glasbe. Dirigent orkestra, doma- čin Franci Rizmal je sestavil smiselen spored, ki je imel svojo umetniško težo, hkrati je bil dostopen najširšemu občinstvu. Mozartova uver- tura k operi »Čarobna piš- čal« je bila prva na vrsti. Za- četni takti so dali slutiti so- lidno izvedbo. Polno doneči akordi so se izmenjavali z ra- hlo tekočim melodičnim tki- vom. Sledila je Mozartova koncertna arija »Exultateju- bilate'<, ki jo je interpretirala sopranistka Nika Vipotnik muzikalno z dobro negova- nim glasom, intonančno či- sto, z izenačenim registrom v vseh legah in z jasno izgovor- javo. Lisztov Klavirski kon- cert v Es-duru je briljantna skladba v štirih stavkih. Najpomembnejši je uvod- ni motiv - drzna in samoza- vestna melodija, silovito izražena v godalih na začet- ku skladbe. Druga, lirična te- ma se najprej oglasi v pridu- šenih violončelih in kontra- basih, nato jo povzame kla- vir solo. Tretji stavek je igriv skerco. Zadnji stavek je sa- mo povzetek prejšnjega te- matskega gradiva v hitrejših, živahnejših ritmih. Pianistka Brina Zupančič-Rogeljeva je izvajala koncert s solidnim tehničnim znanjem, s krep- kim moškim udarcem v akordih in oktavah. Lirični drugi stavek je izpričal do- bro mero muzikalnosti ter je bil plastično podan. Nekate- ra mesta so bila manj zane- sljiva, kar je pripisati rahli tremi, morda tudi neizkuše- nosti nadebudne pianistke. Orkester je spremljal obe so- listki s primernimi dinamič- nimi odtenki, le včasih je bil pri izpostavljenih mestih ne- koliko prebučen, tako da je soliste preglasil. V neki meri je treba to pripisati akustič- nim pogojem v dvorani, ki seveda še niso povsem dog- nani. Drugi del programa je iz- polnjevala Dvofakova 9. simfonija »Iz novega sveta«. Dvorak je pisal simfonijo v Ameriki ter je vnesel v parti- turo motive črnskih pesmi, ki se menjavajo z motivi če- ške folklorne muzike. Simfo- nija sodi v vrsto najbolj pri- ljubljenih, je polna življenja, poezije in domišljije. Simfoniki RTV so igrah predano, z mnogo občutka, dinamično bogato niansira- no, kar velja zlasti za godala. Manj plemenita so bila piha- la in trobila v pogledu dina- mičnega niansiranja in v po- gledu preciznih vstopov. Dirigent Franci Rizmal je partituro dobro obvladal - dirigiral je na pamet. Z umir- jenimi gibi razen na močno poudarjenih mestih, ki zah- tevajo večji zamah, je vodil orkester ter z njim dosegel omembe vreden umetniški nivo. Bogata dinamična le- stvica je spremljala Dvofa- kove melodije od začetka do konca z efektnim za- ključkom. " Občinstvo je spremljalo iz- vajanje orkestra in solistov z veliko pozornostjo ter nagra- dila umetnike z dolgotraj- nim aplavzom. Dirigent je dodal za radostni zaključek Strausovo »Radeckega ko- račnico«. Simfonični koncert je bil v Žalcu pomemben kulturni dogodek, ki so ga omogočile številne delovne organizaci- je ter obrtniki, kar kaže na hvalevreden odnos do kul- turnega dogajanja. EGONKUNEJ Seminar organizatorjev kulturnega življenja Danes poteka v Celju, v gostišču Pri mostu, posve- tovanje organizatorjev kul- turnega življenja v združe- nem delu. Na posvetu naj bi se zbralo približno 30 lju- di, ki s svojim delom v de- lovnih organizacijah vse bolj spodbujajo kulturno dejavnost v delovnih' ko- lektivih, ki je ponekod že v pravem razcvetu. To velja predvsem za Komunalno podjetje, Aero, Cinkarno, Libelo, Gostinsko podjetje. Skupščino občine Celje, Ljubljansko banko in še bi lahko naštevali. Na posve- tu naj bi se pogovorili o let- nih programih ter trenut- nem stanju in težavah kul- turnega delovanja v zdru- ženem delu v občini Celje. Hkrati s tem seminarjem poteka tudi posvet organi- zatorjev izobraževanja v združenem delu in sveta za vprašanja znanosti, izobra- ževanja in kulture pri ob- činskem svetu Zveze sindi- katov Slovenije Celje. INES DRAME Veliko zanimanje za TOF Pestro delo na kulturnem področju v LIK Savinja V delovnih organizacijah kulturni animatorji veliko- krat tarnajo, kako težko je ljudi »zainteresirati« za kulturne prireditve oziro- ma dobrine. V LIK Savinja so z vztrajnim delom doka- zali, da je to mogoče, po- trebna je le volja in dobra organiziranost. Izvedli so anketo, ki je pravzaprav pomenila »prija- vo potrošnikov kulture«. Na anketne lističe je odgovorilo preko 150 delavcev in kar 111 med njimi je pokazalo zanimanje, da med časom Tedna domačega filma v Ce- lju stopijo v kinodvorano, čeprav mnogi med njimi že nekaj let niso bih v kinu. Da temu v bodoče ne bo tako, je dokaz v tem, da se jih je 85 prijavilo za obisk filmskih predstav v okviru Filmskega gledališča. Zanimanje za abonentske karte v Sloven- skem ljudskem gledališču Celje je pokazalo 62 delav- cev, medtem, ko imajo v Sa- vinji na voljo 18 abonentskih kart, ki praviloma takoj po- idejo. Nekoliko manjše je za- nimanje za koncerte - 22 de- lavcev, toda tudi to je uspeh, če pomisUmo, da so za prvi abonmajski koncert v Savi- nji razdelili vse karte, med- tem, ko je bilo v pretekli se- zoni le redkost videti koga iz tega delovnega kolektiva na koncertu. Zakaj je tako? Obvestila o dobrih filmih, dobrih pred- stavah in dobrih koncertih kljub razširjenosti le težko zasledimo in smo zato vese če nas kdo opozori in ted pomishmo, res kako dolf že nisem bil v kinu, gledali ču ali koncertu, pravijo d lavci. Potrditev pravilnosti tak nega pristopa je tudi v pi pravljenosti kar 101 delavc da bo koristil ponudbo knji niče, ki jo bodo v Savinji c ganizirali v lastnih prostor s pomočjo Osrednje knjiži ce v Celju. Knjigo bodo tal približali delavcu in njegov mu delovnemu mestu, kar še posebej pomembno za ^ zače in teh ni malo. Glede podatek, da odrasel Slo\ nec ne prebere niti ene k* ge na leto, je to še toliko ^ pomembno. IV. Podobe dometa slovenskega slikarstva' v času, ko je naše mesto vsepovprek prelepljeno z nekvalitetnimi plakati za Zlatarsko razstavo, se je v Likovnem salonu iztekla razstava del Gabrijela Stupice, po mnenju eminentne kriti- ke, največjega živečega slovenskega slikarja. Ta podatek nam je lahko v izvrstno pomoč pri poizkusu razjasni- tve duha slovenske umetnosti, kajti, če je nek umetnik deležen takšnega naslova, potem morajo njegova nujno izražati neko temeljno resnico umet- nosti naroda, kateremu pripada. In umetniška resnica, če to je, mora odra- žati neko splošno ali pa posebno odlo- čilno resnico življenja - posameznika, skupine ali naroda. Iz, na pričujoči razstavi, del Gabrije- la Stupice, ki predstavlja svoje akvare- le, gvaše in kolaže iz obdobja 1958-1984 je moč razkriti nekaj značil- nosti, ki vzorno opredeljujejo duh slo- venske povojne likovne umetnosti. Kar naštejmo jih: infantilnost, ponav- ljanje vzorca v khše, skrajno poeno- stavljanje in težnja po duhovni moči, načrten odstop od akademskih načel, relativnost modernizma. Igriva lahkot- nost kot odmislek racionalnih spoz- nanj o svetu in kot poizkus vrnitve v razuma očiščeno prvinsko dojemanje obstoja bitij in predmetov, se na teh podobah, ob zgoraj navedenih značil- nostih, drugači v popolno nasprotje avtorjeve realizacije. Igra se spreminja v zakon, spontanost v rutino, svoboda v ujetost, lahkotnost v neznansko težo (bivanja). Varljivi prostor teh podob se izkaže za hermetično ploskovitost in je neprediren zid pred katerim so ne- močno, kot v jantar otrpli, zabeleženi, za slikarstvo Stupice tako značilni in ponavljajoči se, ženski liki ter avtopor- treti. Čutiti je, da so se podobe polasti- le slikarja in daje umetnik le še orodje svoje umetnosti. Umetnik ni več spo- soben prisluhniti tisočerim raznoliko- stim življenja, ampak se v svoji osre- dotočenosti na neskončno variiranje vzorca poda v obsesijo, kije izraz neiz- živete umetniške potence, v anemič- nem prostoru in času. Tragika teh po- dob je v tem, da dobivajo priznanja za svoj afirmativni učinek (vztrajnost, enoličnost delovnega procesa povz- dignjena na raven vrhunske kreati nosti), ki tako poudarjen briše razpi kritičnega učinka. Le-ta pa nam govc o usodi umetniškega subjekta, ki , skuša ob zahtevah duha časa izviti tirnic akademizma, a se v predrugač nem videzu svojih podob vanj le zai ka. Vakademizem, ki mu, kot slehet zgolj vase zazrti umetniški prak manjka predvsem umetniške vitaln sti. In zares; usoda oz. razmere so p vedle Gabrijela Stupico v dolgoleti službovanje na ALU v Ljubljani, k nikakor ne more biti nepomembno dojemanje njegovega likovnega deli Ce je bilo na začetku tega zapisa i čcno, da slikarstvo Gabrijela Stupi opredeljuje duha slovenske umctn sti, potem je treba še dodati, da navkljub očitni preživetosti akadei skega dometa nacionalne umetnos povsem iluzorno pričakovati odm od takšne konvencije, vse dokler J pride do korenitih sprememb v žl Ijenjskem duhu slovenskega narot samega. BORI ŽUPANČ ifl. OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 9 bvajmo naše predsedstvo Zveze ri- liških družin Celje je ildenilo, da je zaradi kri- jčnega vodostaja na re- [jh in potokih na našem ibmočju prepovedan portni ribolov. Popolna irepoved velja na po- Iroejih ribiških družin jubno ob Savinji, Mo- jrje, Titovo Velenje, Šo- lanj, Celje in Podče- rtek. Na področju ribiške Iružine Voglajna je ribo- ov dovoljen samo na od- eku Voglajne od Nova- [ovega mlina ^ do mostu iri Železarni Štore, pov- od drugod pa je prepo- fcdan. Ribiški družini Šempe- er in Laško bosta svoje idločitve sporočili na- jiadno. Izvajanje sklepa pred- edstva ZRD Celje bodo adzor ovale čuvajske lužbe. Vendar pa upajo, a kazni ne bodo potreb- e m da bodo vsi z razu- mevanjem sprejeli odlo- itev ribiške zveze. Hkra- itudi prosijo vse občane, a ne mečejo v potoke in eke odpadnih predme- jv, in da ne perejo avto- lobilov. Že najmanjša oncentracija olja, nafte li kakšne druge kemika- je lahko povzroči pogin ib. Takšno uničevanje trav gotovo nikomur ne oristi, ampak vodi v še ečjo ekološko kata- Čakalo samo še na sneg Na Kopah so pripravili smučarjem bogato ponudbo Osemdeset ležišč v eno do petposteljnih sobah in pre- ko 220 sedežev v restavraci- ji bo letos na voljo obisko- valcem in penzionskim go- stom v Partizanskem domu na Kopah. Uvodoma je po- trebno zapisati, da so turi- stične agencije pokazale izredno zanimanje za Kope, saj so praktično odkupile vse zmogljivosti za sezono od 15. decembra do 15. marca. Na Kopah, kjer sta Parti- zanski dom in Grmovškov dom, DO HoteU in gostin- stvo Merx, TOZD Radlje ob Dravi, je pripravljenih se- dem vlečnic na devetih smu- čiščih. Kot nam je povedal upravnik Partizanskega do- ma, Vojko Vovk, bo letos ce- na celodnevnega penziona s smučarsko karto 3400 di- narjev. Penzonskim gostom pa ne bodo ponudili samo smučiš- ča. Tako bodo po želji orga- nizirali enodnevne izlete v sosednjo Avstrijo, ogled zna- menitosti Slovenj Gradca, uredili bodo hišni kino, kar je še posebej dobrodošlo za dolge zimske večere, kar šestkrat tedensko pa bo iz- menoma v obeh domovih ži- va glasba z zabavnim veče- rom. Če temu pridružimo tu- di možnost nočne smuke, ki jo bodo uredili pod močnimi reflektorji (veljala bo 600 din) na dveh smučiščih, lah- ko rečemo, da so se na sezo- no dobro pripravili in ob ser- visiranih vlečnicah ter vseh ostalih napravah čakajo le še na sneg. Pričakujejo tudi obisk več enodnevnih skupin brez pre- nočevanja. Zanje bodo lahko organizirali tudi smučaska tekmovanja in zaključek z zabavo. Če bodo skupine večje (nad 220), jim bodo or- ganizirali zaključek v ustrez- nih prostorih v Slovenj Gradcu. Tako točilnica kot kuhinja bosta odprti po po- trebi, seveda pa bodo temu primerno skušali rešiti tudi problem kadrov. V neposredni bližini Parti- zanskega doma je tudi devet hišic razhčnih slovenskih delovnih organizacij, katerih zaposleni se bodo pravtako posluževali uslug doma. Kot nam je zagotovil Vojko Vovk s cesto, ki od glavne ceste proti Slovenj Gradcu vodi na Kope, (16 kilometrov) niso imeli nikdar problemov, saj jo vedno plužijo pravočasno in po potrebi. Med penzion- skimi gosti bo največ Za- grebčanov, tujcev pa v sezo- ni še ne pričakujejo. Ob na- šem obisku so v Partizan- skem domu tri dni gostili večjo skupino turistov iz Za- hodne Nemčije. Torej je tudi tja segel glas o dobri organi- ziranosti našega planinskega turizma v tem predelu Po- horja. M. S. Pohod na vrh Kotešnika v soboto, 19. oktobra, je bil že dvanajsti pohod po poteh NOB. Organizator letošnjega pohoda je bila planinska sekci- ja Keramične industrije Libo- je, ki deluje v okviru Planin- skega društva Zabukovica. Po- hod je bil na vrh Kotešnika, kjer so planinci ob 170-letnici tovarne namestili žig. Tu so prejeli tudi spominske skode- lice in spominske značke. Po- hod se je končal pri osnovni šoli Bratov Hrvatin v Liboj ah, kjer je zbranim spregovoril Karel Kveder, ki je kot tajnik podružnice Splošne strokovne zveze skupaj s predsednikom Martinom Zupancem 15. maja 1940 organiziral enotedenski štrajk. S štrajkom so delavci takrat dosegli zvišanje plač za en dinar. F. J. Naslov Iz Celja v Split Minuli petek je bilo v Celju tekmovanje za najbolj- šega mladega bančnega delavca. Tekmovanje orga- nizira Ljubljanska banka. Združena banka, letoš- njega pa so pripravili lanski zmagovalci, LB, Splošna banka Celje. S takšnimi tekmovanji želi Ljubljanska banka spod- buditi zanimanje za splošno in strokovno znanje ozi- roma razgledanost, zlasti pri mlajših bančnih delavcih. Po predtekmovanju, katerega so se udeležile temeljne banke, je bilo v Celju še zaključno tekmovanje oziroma kviz. Le-tega so se udeležile štiri najboljše ekipe iz» predtekmovanja in sicer iz Zagreba, Nove Gorice,] Kopra in Ljubljane. Najbolje so se odrezale Split-a čanke, predstavnice LB, Temeljne banke Zagreb,lj, če gostu, ki postaja bolj zahteven, ponudi- imo bivanje in zdrav- je usluge. Ob popoldne- I, ko je časa na pretek, 1 je treba ponuditi vsak ft nekaj novega. Gostje o odhajajo iz Zdraviliš- s prijetnim vtisom, da so ielavci res potrudili, da jpopestrijo bivanje in vljenje na Dobrni, davanje, Izleti in kal o dopoldanski zdravstve- crapiji so gostje po 15. uri sti. Takrat jim ob pone- kih po navadi pripravijo ična strokovna predava- o medicini, turizmu, tju . .. Naj naštejemo sa- nekaj zanimivih naslo- iz preteklih mesecev: 'matizem, O gostoljubno- in ureditvi kmečkega do- Menopauza . . . Takšna davanja pa bodo še pogo- ša v zimskih mesecih, ko nanj možnosti za rekre- o na športnih igriščih avilišča Dobrna. Letni gostje raje izkoristijo za reacijo na prostem in se )b pol osmih zjutraj zbe- • pred hotelom, nato pa vodstvom zdraviliškega reatorja preživijo pol ure ivežem zraku ob različnih gibalnih vajah. Seveda bo tudi v naslednjih mesecih na voljo rekreacija, le da bodo gostje raje zavili v trim-ka- binet. Torki in srede so namenje- ni različnim izletom. Največ zanimanja je prav gotovo za izlet v Logarsko dolino. V Mozirju si gostje ogledajo Savinjski gaj, v Radmirju pa cerkev sv. Frančiška Ksaver- ja in zakladnico masnih oblačil.' Ob povratku pa se ustavijo v eni izmed doma- čih gostiln, kjer jim pripravi- jo večerjo. Gostje se radi udeležijo tu- di izletov na Ptuj, v Maribor, Šempeter ali pa gredo tja, kjer se dogaja kaj zanimive- ga. Tako obiščejo različne sejme, razstave .. .Predvsem tujci pa so navdušeni nad popoldanskim izletom na kmetijo Škoflek v bližini Dobne, kjer jim ponudijo do- mače žganje, jabolčnik in slovenske kmečke jedi. Pikniki pa so na programu ob četrtkih. Pripravijo jih na prostoru za upravno stavbo Zdravihšča Dobrna, kjer po- skrbijo za hrano in pijačo, ansambel pa igra za dobro razpoloženje. Pestro kulturno življenje v zdravilišču Dobrna se trudijo, da bi gostom pripra- vili vsak teden kaj zanimive- ga s kulturnega področja. Petki so dnevi, ko se zvečer predstavijo različni -pevski zbori, znani slovenski glas- beni umetniki, gostovali so že člani ljubljanske opere. Slovenski oktet. . . Vsako le- to pa je eden od večerov na- menjen tudi jugoslovanski folklori in pesmim. V hotelu Dobrna je odprta knjižnica in sicer vsak torek in četrtek od 14. do 15. ure. V avli hote- la pa so vselej na ogled ra- zUčna slikarska dela umetni- kov s Celjskega, pa tudi od drugod. Kosila ob glasbi Hotel na Dobrni je eden redkih, kjer vsak dan, razen petka, poskrbijo za glasbo. V kavarni igra Panonski trio, ki se ob nedeljah preseli v veliko restavracijo in poskr- bi za prijetno vzdušje v času kosila in nato še ves popol- dan. V hotelu lahko gostom ponudijo tri vrste kosil, od katerih je najdražje po 980 dinarjev, pa tudi tri vrste di- etalnih kosil. V zimskih me- secih lahko zato izkoristimo nedelje za izlete na Dobrno in se po kopanju odločimo še za kosilo ob prijetni glasbi. Zdravilišče pa sprejema na- ročila tudi za različne interne prireditve, skoraj vsako so- boto pa pripravijo slavnost- no poročno kosilo. Prireditve v naslednjih mesecih Vse tja do Novega leta imajo v Zdravilišču priprav- ljen cel kup prireditev, ki bo- do privabile tudi številne zu- nanje goste. Že 9. novembra bo gostoval Marijan Smode, 16. novembra pa bo Martinp^^ vanje, na katerem bo za za- bavo poskrbel Alpski kvin- tet. Jani Jošovc se bo pred- stavil s svojim Magic sho- wom 23. novembra, ob kon- cu meseca pa bo tradicional- na prireditev Dobro mi do- šel, prijatelj, ko predstavijo zagorske specialitete, glasbo in ples. Gost večerov bo Viš- nja Korber in ansambel Za- grebački pajdaši. V zdraviliš- ču Dobrna boste lahko tudi letos Silvestrovali. V hotelu bo za zabavo poskrbel Alfi Nipič z Venusi, odšteti pa bo treba 4500 dinarjev. V Zdra- vihškem domu bo cena sil- vestrovanja 3250 dinarjev, igral pa bo ansambel Cmok. Med številnimi kulturnimi prireditvami, kijih nudijo svojim gostom v Zdravilišču Dobrna, so tudi nastopi folklornih skupin. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 24. OKTOBER 19 Neenotni pogoji zmanjšujejo pridelek Na Jesensko setev so v žalski občini pripravljeni v družbenem sektorju kmetijstva v žalski občini načrtujejo, da bodo mer- kantilno pšenico posejali na 52 hektarjih, semensko na 58 hektarjih, ozimni ječ- men pa na 60 hektarjih. Za setev je že pripravljenih okrog sedemdeset odstot- kov njivskih površin, na za- logi pa so pripravljena po- trebna mineralna gnojila, semena, zaščitna sredstva ter potrebna mehanizacija. V zasebnem sektorju bi po predlogu samoupravnega sporazuma o tržni proizvod- nji pšenice v letu 1985/86 morala Kmetijska zadruga [Savinjska dolina skleniti pogodbe za 270 hektarov, oziroma 800 ton pšenice. Ta obveznost presega pogoje kmetijske proizvodnje na območju občine Žalec. Glede na v hmeljarstvo in živinorejo usmerjeno kmetij- sko proizvodnjo ter na vzpo- stavljeni kolobar, je obseg površin, ki ostanejo na voljo za pšenico, minimalen. Odvi- sen je predvsem od kolobar- ja, ki ga izvajajo manjši kme- tijski proizvajalci, ki se ne ukvaijajo z živinorejo in hmeljarstvom. Ob dejstvu, da daje ječmen večjo proiz- vodnjo škrobnih enot na po- vršino, pa namenjajo kmetje vse več njiv ječmenu. Kljub družbenim stimulacijam je proizvodnja pšenice v tem okolju nestimulativna, kar kažejo tudi vsakoletne akcije ob sklepanju pogodb. Za je- sensko setev je Hmezadova kmetijska zadruga Savinjska dolina pripravila tehnologijo setve ter za kmetijske proiz- vajalce izvedla predavanje v temeljnih zadružnih organi- zacijah. Prav tako kot v druž- benem sektorju pa so zado- voljivo založeni z reproduk- cijskim materialom ter imajo na voljo ustrezno mehaniza- cijo. Izvršni svet žalske občin- ske skupščine je kmetijsko zemljiški skupnosti občine Žalec in kmetijski inšpekciji občine predlagal, da v jesen- sko setev vključijo tudi sla- bo obdelane in neobdelane njivske površine. Ob vsem tem pa velja opo- zoriti še na problem neenot- nih pogojev odkupa na ob- močju celjske regije, ki pri- haja zaradi različnih zneskov regresov, ki jih posamezni občinski interventni skladi za kmetijstvo na območju re- gije namenjajo za odkup pše- nice. Sklad občine Celje na- menja za odkup pšenice v obliki regresa za stroške kombajniranja pet dinarjev za kilogram, sklad občine Žalec pa le en dinar. Zaradi razhčnih odkupnih pogojev, se že dogaja, da posamezni kmetje iz žalske občine skle- pajo pogodbe s kmetijsko za- drugo Celje. Zaradi tega se pri kmetijski zadrugi Savinj- ska dolina v Žalcu bojijo, da bodo imeli nemalo težav pri uresničevanju tržne proiz- vodnje v letu 1985/86. Kmet- je pa niso zadovoljni tudi z dejstvom, da trgovske delov- ne organizacije nabavljajo odpadno pšenico po 56 di- narjev za kilogram, kmet pa dobi za pšenico drugega ka- kovostnega razreda le 38 di- narjev, medtem ko mora za kilogram otrobov plačati 43 dinarjev. Tudi v teh nesoraz- merjih je treba iskati vzroke, zakaj ni pretiranega navdu- šenja za setev pšenice. JANEZ VEDENIK Hektarji obvezujejo NatI setvenim načrtom bili Izvršni svet Setveni načrt, kakor ga je minulo sredo obravnaval in sprejel konjiški izvršni svet je realen in obvezujoč, so menili prisotni. Za uresni- čitev le-tega so zadolžili vse strokovne institucije, ki morajo o poteku setve spro- ti, najmanj pa vsakih deset dni, poročati izvršnemu svetu, še posebej, če bi pri- šlo do kakšnih neskladij. Jesenska setev se še ni pri- čela s polnim zamahom. Po- sejanih je okoli 40 hektarjev oljne ogrščice, ki so jih zase- jali kooperanti Kmetijske za- druge. Po spravilu pridelkov se bo jesenska setev razmah- nila. S strniščnimi dosevki bodo v konjiški občini pose- jali 195 hektarjev površin, z repo 5, s travno deteljnimi mešanicami 15 hektarjev. Pri Kmetijski zadrugi bodo posejali 35 hektarjev ozimne pšenice, temeljna zadružna enota zadruge pa 340 hektar- jev. Ozimno rž bodo zasejali na 30 hektarjih, ozimni ječ- men pa na 40 hektarjih. Pri spomladanski setvi pa ne bo možno posejati bistve- no več površin s koruzo in pšenico, ker bo okoU 230 hektarjev slabše obdelanih polj zaradi melioracij v Tepa- nju in Sp. Grušovju. Več pa bodo zasejali krmnih dosev- kov, ker bodo temu name- njali več pozornosti. Sicer pa so tudi na izvrš- nem svetu opozorili, da je gnojil dovolj, prav tako zaš- čitnih sredstev in gnojil in da tudi z gorivom ni težav. To- rej je setev v marsičem od- visna od vremena. Od »kmečke univerze« do sodobne srednje šole Slovesno in prisrčno je bilo v nedeljo na Kmetijski šoli v Šentjurju. Na proslavi ob 75-letnici šole so se poleg gostov zbrali številni nekdanji učenci, med njimi celo taki, ki so šolske klopi zapustili pred petdesetimi leti. Obudili so spomm na čas, ko so se, želni znanja, vpi.sali na »kmečko univerzo«, kot soji takrat rekli. Znanje, ki so ga na šoli pridobili, je mnogim pomagalo, da so prebrodili tudi najtežje trenutke razvoja našega kmetijstva O pomenu izobrazbe za razvoj kmetijske dejavnosti pa je na slovesnosti govorila tudi Katja Vadnal, izvršna sekretarka CK ZKS. Dejala je, da je treba oblikovati sistem neneh- nega izobraževanja kmetijcev, v usmerjenem izobraževa- nju pa doseči, da bodo učenci usposobljeni za pričetek dela in nadaljnje šolanje. Govorila je tudi o težavah našega kmetijstva, ki je v letih po vojni doživljalo dobre in slabe čase, v zadnjih letih pa je čutiti vse več spodbud za njegov razvoj. Na proslavi je govoril tudi Branko Žogan predsednik Društva absolventov Šole za kmetovalce, ki letos slavi 20- letnico. Opozoril je, da bo treba razmišljati o triletnem šolanju kmetov Icev, saj je usmerjeno izobraževanje okr- nilo obseg strokovnih predmetov. Pripravili so kulturni program, na katerem so sodelovali učenci šole, ki so z recitalom predstavih življenje in delo kmeta. Nekaj pesmi Gustava Ipavca, »očeta« Šentjurske šole, pa je zapel moški zbor Skladateljev Ipavcev. Na ogled je bila razstava izdelkov učencev in dokumenti o zgodovini šole. O tem pa govori tudi zbornik, ki so ga izdali ob jubileju. TC Regulacija Eolske Delavci NIVO iz Celja v teh dneh regulirajo del potoka Eolske od Ojstriške vasi do Taboi Ta potok je doslej pogosto poplavljal in povzročal precej škode na kmetijskih zemljišči Dela bodo veljala 25 miljonov dinarjev. Če bo vreme dobro kot do sedaj, bodo z deli konč čez kak mesec dni. Potem bodo zemljišča še meliorirali, s komasacijo pa bo kmetijs kombinat Hmezad pridobil večje komplekse zemljišč. T. TAVČA Umno poseganje v bogastvo gozdov v konjiški občini si bodo na področju gozdarstva v naslednjih petih letih priza- devali, da bi dali gozdovom večjo težo in pomen, saj se zavedajo gospodarske in splošne družbene koristi gozdov. To bodo dosegli z umno sečnjo in na drugi strani z gozdnogojitvenimi deli. V družbenem sektorju so predvideli povprečni letni obseg sečenj za nekaj več kot 14.000 kubičnih metrov 'iglavcev in 3400 kubičnih metrov listavcev. Več bodo sekali v zasebnem sektorju, kjer so predvideli za sečnjo skoraj 29.000 kubičnih me- trov iglavcev in 7100 kubič- nih metrov listavcev. Gozdnogojitvena dela bo- do izvajali na 48 hektarjih gozdov, nego na 331 hektar- jih in dela pri varstvu gozdov na 582 hektarjih. V degradi- ranih sestojih listavcev bodo letno meliorirali 2,4 hektarja zemljišč. Sredstva bodo vla- gali v posodobitev gozdne mehanizacije in v izgradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest v skupni dolžini 28 kilo- metrov, pri tem pa bodo za naložbe uporabljali pred- vsem lastne vire sredstev. TOK Slovenske Konjice pa bo skupaj s Kmetijsko za- drugo pospeševala tudi raz- voj kmečkega turizma v ob- čini, tako da bo do leta 1990 za to dopolnilno kmečko de- javnost usposobljenih 20 kmetij s skupno 300 postelja- mi za stacionarne goste. Tako bodo gozdarji, zadru- ga in kmetje med seboj po- vezani skrbeli za zdrav gozd in razcvet rekreativno-turi- stične dejavnosti. MATEJA PODJED Na Kozjanskem je malo mleka Dan za dnem po luknja- stih kozjanskih cestah - to je delavnik Ignaca Špesa, ki z veliko cisterno zbira mle- ko za Hmezadovo mlekarno v Arji vasi. Od Šentvida do Kalobja, po Črnolici in v Kamnem, pa v Stopčah in okrog Šentjurja - vsega skupaj 22 zbiralnic mleka. Dnevno tako pripelje v mle- karno okrog 6400 litrov mleka, pozimi pa ga bo manj. Vsakih nekaj kilometrov je pri eni od kmetij poseben prostor, kamor kmetje že navsezgodaj prinesejo mle- ko. Ignac pa nato preveri, koliko ga je in ga s posebno črpalko posesa v cisterno. Ta lahko nosi več kot 7000 litrov mleka, pa kaj, ko ga je na Kozjanskem bolj malo. »La- ni sem zbiral mleko po Po- horju okrog Resnika in Go- renja, tam pa ga je bilo še manj. Čisto drugače pa je na Koroškem, kjer smo morali s polno cisterno nazaj v mle- karno, še predno smo obvo- zih vse zbiralnice.« Med zbiralce mleka je za- šel čisto po svoji želji. Nave- ličal se je dela v mehanični delavnici, zamikala sta ga volan in terensko delo. »Zdaj, ko je lepo vreme, še gre, kako bo pozimi po teh strmih cestah, pa ne vem. Na Pohorju se je zgodilo, da ni- smo mogli do nekaterih zbi- ralnic, kadar je bil sneg pre- visok ali pa ledena cesta.« Pri svojem delu mora biti uren in spreten, da se pravo- časno vrne v mlekarno. Sicer pa ne da dosti na takšnole zbiranje mleka. »S tem je več stroškov kot pa koristi. Trosi se tovornjak, bencin, mleka pa je komaj za vzorec. Pa še pot do mlekarne, predelava in v trgovine - nič čudnega, da ima mlekarna izgube. Pri takšnem načinu dela res ni računice.« Vendar pa ima Ig- nac svoje delo rad in tu je vsaka računica odveč. TC 24. OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK-STRAN 11 Solidni prevoznilf Presenetilo me je pisanje, o osebju avtobusa celjskega Izletnika, ki vozi na progi Lendava-Celje-Ljubljana. Sam pošiljam iz Celja ob 12.10 v Ljubljano rokopise za Novi tednik, dvakrat teden- sko že več kot sedem let in večkrat se tudi z njimi vozim ; na tej progi. V tem času še nisem doživel, da bi • imela šofer ali sprevodnik, do } kakšnega potnika neprime- ren odnos. Prav tako so po zaslugi šo- ferjev in sprevodnikov na tej progi službene relacije med našim uredništvom in tiskar- no ČGP Delo v Ljubljani iz- vrstne. Zato si tudi v prihod- nje želim še takšnega sodelo- vanja z Izletnikovimi šoferji in sprevodniki. FRANJO BOGADI Novi tednik, Celje Hvala KS Štore Leta hitro tečejo, nam, sta- rejšim še hitreje. Starost ni težka, težko je tisto, kar pri- de z njo. Bojimo se osamlje- nosti, zato si vedno bolj želi- mo več pozornosti, obiskov, čeprav je tega vse manj. Naša KS Štore poskrbi za svoje nad 70 let stare občane tako, da pripravi v septem- bru srečanje. 27. septembra letos smo se zbrali v osnovni šoli Štore in zbralo se nas je preko sto. Pozdravil nas je predsednik KS, učenci šole pa so izvedli kulturni pro- gram in vsakemu izročili majhno darilce. Po izredno dobro pripravljenem kosilu smo zapeU in se zavrteli ob zvokih harmonike in klari- neta zakoncev Kukovič. Čas je kar pobegnil in že smo se spet poslavljali z že- ljo, da se drugo leto spet vi- dimo. V imenu vseh navzočih se iskreno zahvaljujem KS Što- re za skrb in pozornost, vod- stvu osnovne šole, kuhari- cam in vsem ostahm, ki so pomagali pri organizaciji. Vse lepo pozdravljam z željo, da nas nikoli ne pozabite. ROZALIJA VOVK, Štore Zakal ni matičnih poročil Oglašam se kot vaša zvesta naročnica. NT je zanimiv. Pogrešam pa matična poro- čila. Ob Novem letu ste ob- Ijubih, da jih boste redno ob- javljali iz vseh občin celjske- ga območja. Zdaj opažam, da poročila iz te ali one občine manjkajo. Večkrat manjakjo iz šentjurske občine. V času dopustov sem to še razume- la, zdaj pa so ti minili in bi te podatke lahko spet redno objavljali. Mislim, da vas je v uredništvu dovolj, da bi lah- ko to enkrat tedensko opra- vili. Menda vam ne gre za pomanjkanje prostora, razu- mem pa tudi, da so nekatere reklame potrebne. Ker Radia Celje ne poslu- šam vedno in ta tudi ne ob- javlja vseh osmrtnic, izvem največ iz NT. Zato prosim, da vsa matična poročila red- no objavljate. HILDA LOKOVŠEK, Šentjur Uredništvo: V dogovoru z občinskimi matičnimi službami skuša- mo kar najbolj redno objav- ljati vsa matična dejstva, ki jih za objavo pripravljajo v matičnih službah posamez- nih občin na celjskem ob- močju. Iz nekaterih nam te podatke dostavljajo teden- sko, iz drugih redkeje, neka- teri tudi le mesečno, vendar z zbirnimi podatki za celo obdobje. Posebnih težav ne bi smelo biti in vsa matična poročil bomo v NT še na- prej z veseljem objavljali, saj sodimo, da gre pri tem za bralce zelo zanimive in potrebne podatke. Kje si cestni dinar Kam se pelje cestni dinar, ki se nabirajo povsod, da ce- ste našega kraja ne najde? Pred tremi leti smo morah sami pljuniti v roke, prijeti krampe in lopate, da smo uredili obcestne kanale in cesto usposobili za avtobus- ni prevoz. To ni bilo dovolj. Da smo imeli urejeno cesti- šče, smo morali sami plače- vati polovično ceno za ce- starja. Letos je cesto prevze- lo Cestno podjetje Celje. Pri- čakovali smo, da bo poslej bolje urejena in da bodo av- tobusi manj trpeh. Toda ce- sta je zdaj še slabše vzdrže- vana in tudi denarja za ce- starja ni več. Postali smo ne- močni. Cesto je na posamez- nih mestih udrlo, vodne škarpe podrlo. Kdo bo vse to popravljal? Z vodne skupno- sti hodijo gledat in merit v tem času, ko je teren razme- roma suh. Kaj bo, ko se bo pričelo deževje in sneg? Zdaj bi bila prava priložnost, da se okvare popravijo. Kje je odgovorna oseba za te reči? Pred tremi leti smo s teža- vo dobili avtobus od Laške- ga do Povšnice in Padeža. Danes pa avtobus ne more voziti do konca, ker je vodna škarpa ob cesti toliko načeta, da vožnja ni več varna. Spet je treba pešačiti. Krajani nimamo več toliko moči, da bi vse opravili za- stonj, saj so zato plačani dru- gi. Otroke so že pred leti pre- šolali v Laško, prevaža jih avtobus, ki gre 12-krat gor in dol, vsak teden, za cesto se nobeden več ne zmeni. Le zakaj bi morali imeti krajani in naš vaški odbor vso skrb in delo, če imamo za to Cest- no podjetje. Če pa malo po- gledamo naokoh, je že .po- vsod asfalt, v vsak hrib, do vsake hiše. Zakaj takšne ra- zlike med enim in drugim krajem? Je razlog v tem, ker v našem kraju nimamo vplivnih tovarišev? Ali tudi zato nimamo asfalta, telefo- na, 8-letne šole, gasilcev, stavbe, ki bi bila primerna za kakšno prireditev, sestanek in podobno. Naš vaški odbor se mora sestajati po do- movih. Od hudega neurja pred tre- mi leti, ki nam je uničilo vse ceste in napravilo še več dru- ge škode, nismo dobili nič. Prav bi bilo, da bi v takem primeru tudi drugi pogledali malo na nas, tudi tiste KS, ki jim je prej naša pomagala pri cestah. Morda je krivo tudi to, da dva, trije lastniki prej niso dovolili širitve ceste za as- falt, toda to ne bi smela biti ovira, saj gre za glavno cesto v naš kr^. Radi bi se enkrat srečali z odgovornimi, si cesto skupzo ogledali in se pogovorih o problemih. Takšnih, ki hodi- jo samo gledat in merit, iz vsega pa ni nič, ne rabimo. Zares se bojimo dežja in sne- ga, saj se niti s kolesom ne bo dalo priti skozi, ker bo vse vrag vzel. Ali bomo morali sami plju- niti v roke in prostovoljno delati zato, ker drugi kasira- jo cestni dinar, ki je za nas potem prekratek. VAŠKI ODBOR KS REKA PRI LAŠKEM Klop v blagovnico T V pritličju blagovnice T v Celju bi bila potrebna neko- Uko večja klop. V vseh več- jih blagovnicah v tujini, zdaj pa tudi že v Ljubljani in v Mariboru, je na razpolago kupcem klop, na katero lah- ko sedejo kupci, zlasti starej- ši, ko v blagovnici čakajo na svojce pri nakupih. Če kdo tam le stoji, ima občutek, da je sumljiv. Razen tega si ku- pci po opravljenih nakupih na klopi urejajo kupljeno blago. Postavitev klopi ne povzroča posebnih stroškov in bi bila le potrebna usluž- nost blagovnice. V tej tudi ni stranišča, ki je potrebno, da kupci ne bi iskali kotičkov po blagovnici sami ali izven nje, še posebej ne v Kreuho- vi podrtiji nasproti blagov- nice. Dr. ERVIN MEJAK, Celje 160 let Pivovarne 28. septembra je Pivovar- na Laško praznovala svojo 160. obletnico. Vsi Laščani smo na to obletnico ponosni, četudi nismo v Pivovarni v službi. Slavje ob 160-letnici je pričela godba na pihala s koračnico od Poženelovega doma do Pivovarne. Godbo vodi dirigent Vrečar, ki je za to delo res sposoben in je svojo godbo vodil tudi na naš Triglav. Tudi sam sem hotel zraven, pa me je žena zavrnila z besedami, da bo pa ona šla na ribiško veselico na Rečici in potem nisem šel. Pa mi je žal, saj bi v svo- jem 80. letu častno že sedmič obiskal našega očaka. Po končanem koncertu godbe pred Pivovarno so nas povabili na ogled. Videli smo kako nastaja pivo pre- den je nared za promet, da si z njim gasimo žejo. Čistoča v tovarni je takšna kot v kakš- ni bolnišnici. Vse se sveti, kot da so stroji iz srebra. Po- tem so nas povabili na zaku- sko ob pivu in klobasi in por- cij niso nič šteli. Nazadnje so godbeniki še veselo zaigrali, mi pa smo se še bolj veselo zavrteh. Vsa čast in hvala celotne- mu kolektivu Pivovarne in vodstvu z direktorjem na čelu. IVAN MARKL, Rečica PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje Ponedeljek, 28. oktobra ob 15.30: Eric Vos: PLEŠOČI OSLI- ČEK. Premiera za abonma I. šolski in izven. Dom kulture Šmarje v šmarskem kulturnem domu bo v sredo, 30. oktobra gosto-, valo Prešernovo gledališče iz Kranja. Uprizorili bodo kome- dijo Georgesa Fedoya Maček v žak^ju. Predstavi ob 17. in 20. uri bosta v okviru Borštnikovega srečanja za abonma Kozjan- sko in izven. Dom kulture Titovo Velenje V domu kulture bo nocoj ob 19.30 uri koncert Moskovskih virtuozov, ki jim dirigira Vladimir Spivakov. Ansambel sestav- lja dvajset vrhunskih moskovskih glasbenikov, ki na svetov- nih koncertnih odrih uživajo sloves najboljšega ansambla te vrste. Knjižnica Titovo Velenje v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik bodo jutri zvečer ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Moje prvo berilo. Razstava je zbirka 650 abecednikov in prvih čitank iz vsega sveta, ki so jo pripravili Marjan Marinšek, akademik dr. Janez Milčinski in Slovenski šolski muzej. Razstava je posvečena 40-; letnici Organizacije združenih narodov. V programu ob otvori- tvi bodo sodelovali učenci osnovne šole Šmartno ob Paki.; Razstavo si lahko ogledate vsak delovnih od 9. do 18. ure, ob četrtkih in sobotah pa od 9. do 13. ure vse do konca novembra, j Kožuhaški večer v Matkah Gasilsko društvo Matke prireja v soboto, 26. oktobra ob 20. uri kožuhaški večer s kulturno zabavnim programom, na kate- rem bodo nastopili pevski zbor, dramska skupina, tamburaši in folklorna skupina, po nastopu pa bodo postregli tudi z domačimi specialitetami. Dom kulture Slovenske Konjice V kulturnem domu je odprta razstava članov hkovne sekcije, ki deluje v okviru ZKO - DPD Svoboda. Na razstavi, ki so jo pripravili na temo Kulturna dediščina Slovenskih Konjic s svojimi deli sodelujejo Slavko Gosak, Milan Lamovec, Slobo- dan Milosavljevič, Franci Ratej, Slavko Slapnik, Franc Skerbi- nek in Bojan Zbičajnik. Razstava bo odprta do 28. oktobra. Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje V klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar bo jutri ob 20. uri literarni večer. S svojo poezijo se bodo predstavili mladi člani kluba, študenta Edo Einspieler, in Damjan Mestnik ter delavec Cinkarne Robert Lukaščik, v prostorih kluba pa si lahko še vedno ogledate razstavo slikarskih del Antona Zalokarja. Razstavni prostor muzeja revolucije Celje Jutri ob 17. uri bodo v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije odprli razstavo slikarjev amaterjev likovne sekcije ŽPD France Prešeren iz Ce^ja. Razstavljali bodo Anka Trobej, Alojz Golež, Štefanija Papič, Barbara Pojjit, Cveta Rožencvet, Vika Sekuhč, Angela Špiljak, Dr. Franc Stolfa in Branko Wud- ler. Razstava bo odprta do četrtka, 31. oktobra. Laški dvorec Laško v Laškem dvorcu bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo olj in akvarelov akademske slikarke Darinke Pavletič-Lorenčakove. V programu ob otvoritvi bodo sodelovali učenci glasbenih šol Laško in Radeče. Zdravilišče Laško V dvorani Zdravihšča v Laškem bo jutri ob pol devetih koncert ansambla Čudežna polja. V torek, 29. oktobra pa bodo ob 17. uri v prenovljenih prosto^ rih Zdravilišča odprli razstavo olj in akvarelov akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčakove. V programu otvoritve bodo sodelovali učenci Glasbene šole Laško in osnovne šole Primož Trubar Laško. - Rekreativno igranje tenisa vsak dan od 8. do 18. ure. Rezervacije pri varnostniku. - SAVNA vsak dan od 14.30 do 20.30, v soboto in nedeljo od 12. do 19. ure. - AVTOSEJEM vsako soboto od 8. do 12. ure Zaradi pomanjkanja vode je bazen zaprt. Po prvem dežju bo odprto zimsko kopališče. 1. novembra bodo vsi objekti Zavoda Glovec ZAPRTI! 12. STRAN - NOVI TEDNIK i 24. Pri piščančereji ni ničesar prepuščeno nalilučjem Obiskan smo kmetlll Florjanovlb ¥ Kapll In ŽllnIkovI ¥ Taboru Tradicija proizvodnje oziroma go- jenja piščancev v Savinjski dolini, sega v leto 1963. Takrat so se poja- vili prvi kmetje s farmami, v kate- rih je bilo po dvesto ali tristo piš- čancev. Večji razmah tovrstne reje se je pričel leta 1970, ko so imeli kooperanti farme s po 10 000 piš- čanci. V današnjih farmah imajo po 24 000 do 32 000 piščancev. Gre torej za pomembne proizvajalce mesa, zato ni naključje, da smo se odzvali povabilu doktorja Antona Vrabiča in Dušana Vedenika s Hmezadove Kmetijske zadruge Sa- vinjska dolina. Obiskali smo kme- tiji Florjanovih v Kapli in Žilniko- vih v Taboru, kjer se ukvarjajo z rejo piščancev. Sicer pa je v Kme- tijski zadrugi Savinjska dolina 32 kmetov kooperantov, ki se ukvar- jajo s piščančjerejo. V farmah sploh ne smrdi Ko človek takole na prvi pogled vidi sodobno piščančjo farmo, ga preseneti več stvari. Gre za sodobne objekte, v katere dobijo mlade piščance in pravo fizično delo imajo kooperanti samo pr- vih deset dni. Za male piščance na- mreč ne pride v poštev avtomatizirana oprema, pač pa ročni napajalniki in krmilniki. Po sedmih dneh življenja piščancev preidejo kooperanti na av- tomatsko opremo, ki zajema vse faze od napajanja, krmljenja do zračenja. Za rejca pride potem v poštev le še kontrola. Na osnovi opažanj pride re- jec do sklepa, kakšen je položaj v jati. Če je karkoli narobe, lahko takoj po- kliče v Kmetijsko zadrugo, kjer bodo nemudoma ukrepali. Konec koncev se je treba zavedati, da traja reja ene jate slabih sedem tednov. Ko so piščanci stari 47 dni, pridejo ponje s tovornjaki in Jate in jih odpeljejo v klavnico v Zalog. Improvizacije to.^ej tu ne sme in ne more biti! Drugo, kar preseneti opazovalca je, da v piščančji farmi ni zaznati nikakrš- ' nega neprijetnega vonja. Tovrstna pro- izvodnja ne pozna gnojevke, oziroma tekočih iztrebkov. Za nastelj uporab- ljajo oblance ah žagovino. Skratka - gre za povsem suh material. Če k temu dodamo še prezračevalne naprave, po- tem je jasno, zakaj smradu ni. V sami farmi je mikro klima opti- malna. Potrebne so izredno visoke temperature. Prvi teden mora biti tem- peratura v farmi 35 stopinj Celzija, po- tem pa vsak teden štiri stopinje nižja. Prezračevanje mora torej biti dobro. Če ne bi bilo, bi narastle količine škod- ljivih snovi v zraku, predvsem amoni- jaka in žveplovega dvokisa, ki kvarno delujeta na počutje piščancev, lahko pa bi prišlo tudi do bolezni dihalnega trakta piščancev. Doktor Anton Vrabič, ki ga imajo kmetje v Savinjski dolini radi in ga spoštujejo, nekateri pa mu pravijo kar naš dohtar pravi, da so se za to rejo odločili samo pri tistih kooperantih, ki jim osnovno dejavnost pomenita ali govedoreja ali hmeljarstvo ali pa oboje skupaj. Pri Florjanovih ah pri Greši- narjevih v Kapli, naprimer, imajo hlev z 51 biki, pri Zilnikovih pa se ukvarja- jo z govedorejo in tudi s hmeljarstvom. Z gnojem iz piščančjih farm gnojijo kmetje travne površine in hmelišče. Tako se povečajo donosi na njivskih površinah. Dokaz, daje temu res tako, pa je, da im^o ti kmetje tudi po pet odkosov letno. Tako so njivski pridel- ki večji, kar pomeni, da lahko poveču- jejo število goveje živine v hlevih, to pa spet pomeni več mleka in mesa. Goveda dajo spet kakovostni gnoj, ki ga lahko namenijo za njivske ali trav- nate površine. Nekateri kmetje te prednosti uspešno izkoriščajo tudi za gojenje še drugih kultur, zlasti poljščin. V Kmetijski zadrugi Savinjska doli- na ni malo kooperantov, ki oddajo po 150 ton zelja, na tone bučnic, peso in drugo. Ni torej naključje, pravi doktor Vrabič, da razmišljajo o tem, da bi ne- katere kooperante usmerili v vrtnar- sko proizvodnjo oziroma proizvodnjo vrtnin. Lastna selekcija piščancev v sozdu Hmezad oziroma v delovni organizaciji Jata Zalog, so posebej po- nosni na lastno selekcijo piščancev z imenom Jata. Ta selekcija je rezultat znanja domačih strokovnjakov. Piš- čanci Jata so povsem enakovredni vsem tujim selekcijam. V 46 dnevih dosežejo povprečno težo 1,85 kilogra- ma. Za kilogram žive teže porabijo povprečno 2,17 kilograma krme, pogin pa se vrti med 2,8 in 3,2 odstotka, kar je na ravni najbolj tovrstno razvitih držav zahodne Evrope in Združenih držav Amerike. Ti piščanci imajo lepo rumeno kožo, enakomerno so operje- ni, dobro izkoriščajo krmo in so lepo obloženi z mesom, tako da je tudi iz- plen na enaki ravni kot denimo angle- ških ali ameriških selekcij. Seveda je glavni cilj vseh rejcev čim večji izplen mesa iz pitališča, kar pomeni, da je pomembna naseljenost na kvadratni meter. Pri nas je na kvadratnem metru od 17 do 22 piščancev, kar pomeni, da na kvadratnem metru priredijo okrog 36 kilogramov žive teže. So to res umetni piščanci? NičkoUkokrat je shšati pripombe gospodinj, da so to »umetni piščanci«, saj se pri pečenju tako hitro skrčijo in meso takoj odstopi od kosti, pa še me- so ni takšno, kot tisto od pravih, doma- čih piščancev. Kako je s tem? Dušan Vedenik, odločno zanika, da gre za »umetne piščance«. »Vsa hrana, ki jo zaužijejo piščanci v farmah, je narav- na. Sestavljena je pretežno iz žitaric. V glavnem uporabljamo koruzo. Po- membna sestavina je soja, poleg nje pa še jedilno in vitaminsko mineralni do- datki. Uporabljajo tri vrste krmilnih mešanic: najprej bro starter, potem bro finišer in štiri do pet dni pred od- še krmo rnei^nigo. brez dodatkov vitaminov in mikroelementov. Krmo izdelujejo po računalniško obdelani recepturi. Upoštevati pa je treba, da gre pri vsem tem za piščance, ki jih zredimo v sedmih tednih, zato je meso mlado in ni tako trdo, kot denimo pri domačih piščancih. Piščančje meso iz farm ni mastno, je lahko prebavljivo in pri pečenju ne zahteva tako visokih temperatur. Izredno zdravo je za otro- ke, tudi najmlajše, in za starejše ljudi. V zvezi z zdravstveno zaščito piščan- cev v jati naj povem še to, da jim zdra- vila mešamo v vodo ali med krmo. Gre za prave biološke preparate. Nobenih antibiotikov ne uporabljamo. Skratka, piščanci iz farm niso nikakršni umetni piščanci, ampak so vzgojeni na pov- sem priroden način.« Farme ne vplivalo kvarno na okolje v teh časih je še zlasti pomembno, kako skrbimo za varstvo okolja in kar samo po sebi se postavlja vprašanje, v kolikšni meri ga onesnažujejo piščanč- je farme. Anton Vrabič in Dušan Vede- nik pravita, da do onesnaženja tal sploh ne more priti, ker tu ni gnojevke. Gnoj je suh in ga takoj spravijo na travnike in polja. Sicer pa so farme v Savinjski dolini razporejene po obrob- nih predelih. V glavnem farm niso gra- dili preblizu druga drugi, že zaradi iz- gleda doline, pa tudi zaradi tega, da ni prevelikih koncentracij na enem me- stu, če bi slučajno prišlo do kakšnega izbruha bolezni. Ob tem pa so vso po- zornost namenili tudi tem, da se farme arhitektonsko vklapljajo v obstoječa poslopja. Obiski tehnologov morajo biti redni Vse podatke in še celo vrsto drugih zanimivosti, ki jih je nemogoče spravi- ti na odmerjeni prostor v časniku, sta nam tehnologa za piščančjo proizvod- njo pri Kmetijski zadrugi Savinjska doUna Žalec doktor Anton Vrabič in inženir Dušan Vedenik povedala rned obiskom na kmetiji Florjanovih in Zil- nikovih. Zanimivo je bilo prisluhniti tudi obema kmetoma, ki sta pripove- dovala o vzorno urejenih kooperant- skih odnosih na tem področju ter o izrednem prizadevanju obeh strokov- njakov. Franc Florjan nam je pokazal knjigo, kamor oba tehnologa vpisujeta datume obiskov in njuna zapažanja. Medtem ko je Dušan pisal recepte, je Anton lastniku pojasnjeval najnovejše dogovore v zvezi z davčno politiko. Tudi tu je pomoč Kmetijske zadruge dobrodošla. Pred vsem tem, je bil se- veda obvezni ogled jate ... Skratka, to je bil eden izmed mnogih delovnih obiskov dveh strokovnjakov. Ob tem pa seje človek prepričal, da jima ljudje zaupajo. To pa je, kot tudi sama pravi- ta, največja nagrada za delo. Rezultat takšnega zaupanja pa je tudi zares vzorno urejena piščančjereja v žalski občini. JANEZ VEDENIK Posvet z rejcem Marjanom Žilnikom. Skupne ugotovitve po pregledu jate so še kako pomembne. Treba je napraviti tudi zapisnik z ogleda in napisati recepte. V okviru Kmetijske zadruge Sa- vinjska dolina vzredijo letno okrog 4000 ton piščančjega mesa. V nasled- njih letih se bo proizvodnja povzpela na 4500 ton. K temu je treba dodati še 4 500 000 jedilnih jajc iz treh jajčnih farm. V KZ Savinjska dolina pridela- jo šestino piščančjega mesa v Slove- niji. Pri Florjanovih imajo dobre tri hek- tare svoje zemlje in kakšnih pet hek- tarov v najemu. Na osmih hektarih proizvedejo oče, sinova in teta, (mati je bolna) 230 ton perutninskega ter 30 ton govejega mesa. To je storilnost na najvišjem svetovnem nivoju. Pri Zilnikovih v Taboru imajo far- mo šele leto dni in dajejo jih obresti za najete kredite. Proizvodnja teče, a za pokrivanje zapadlih anuitet nima- jo denarja. Pričakujejo, pravi doktor Vrabič, da bo hranilno kreditna služ- ba prestavila odplačilo anuitet za le- to ali dve. Potem bodo Žilnikovi še bolje gospodarili. Florjanovi so si zgradili sodobni hlev ter piščančjo farmo in vlagali v modernizacijo kmetijstva. Pozabili so na hišo, kjer sami živijo. Prav bi bilo, ko bi dobili tudi posojilo za ob- novo stanovanjskega poslopja. Kooperanti imajo letno povprečno po pet turnusov jat. Potem ko odrasle piščance odpeljejo v klavnico, je tre- ba prostore razkužiti in pripraviti za novo jato. Premor traja probližno tri tedne. Za en turnus je potrebno več kot 850 ton krme. Ničesar torej ne sme biti prepuščeno naključju, kajti v primeru izbruha bolezni ali požara je škoda takoj milijardna. Odrasle piščance nalagajo na to- vornjake Jate izključno ponoči, ker v temi ne vidijo in so tako povsem mir- ni. Piščance nalagajo od desetih zve- čer do zjutraj na pet kamionov, ki so stalno na poti od Zaloga in potem nazaja do kmeta kooperanta. Predno jih oddajo, jih pregleda veterinarski inšpektor. V Jati oddane piščance tehtajo. Zraven je lahko kmet koope- rant, vendar Franc Florjan pravi, da se je že ničkolikokrat prepričal v to, da gre vse po pošteni poti. Približno ob devetih zvečer se sosedje, kakšnih trideset do štirideset jih je, zberejo pri kmetu. Najprej je na vrsti obilna večerja, potem pa trdo delo, kajti na- laganje piščancev še ni avtomatizira- no. Ob vsem tem pa seveda ne manj- ka dobre volje in celo pesmi. Pri Flor- janovih pa se je delavcem pridružil še harmonikaš, saj je imel Franc prav tisti dan svoj god. Namesto plačila, dobe sosedje kakšnega piščanca. Piščanci zahtevajo precej toplote. Dolgo časa so farme ogrevali z oljem, sedaj pa imajo kooperanti urejeno tu- di ogrevanje na trda goriva. Tudi elektrika je draga, zato so že napravi- li poizkuse in ugotovili, da ni nič hu- dega, če so piščanci dalj časa tudi v temi. Kmalu bodo začeli uvajati si- stem dve uri svetlobe in štiri ure teme. V Kmetijski zadrugi Savinjska do- lina so rejci organizirani v perutni- narski odbor, ki šteje devet koope- rantov in dva delavca KZ. Na čelu je predsednik odbora. Odbor ima iz- ključno strokovno funkcijo in je po- drejen zadružnem svetu. Na odboru obravnavajo vse predloge v zvezi s tehnološkimi zadevami, organizaci- jo, stroški in odškodninskimi zahte- vami. Dokončno rešitev sprejme na osnovi predloga odbora zadružni svet. Organiziranje tudi rizični sklad proizvodnje. Vsak kooperant daje do- ločen denar v ta sklad. To velja tudi za organizatorja proizvodnje (kmetij- sko zadrugo). Če nastane pri kakš- nem kooperantu škoda, se le-ta po- ravna. Pri naložbi v piščančjo farmo sode- luje kmetijska zadruga Savinjska do- lina, ki vlaga v opremo, torej v silos, krmno in napajalno linijo, prezrače- vanje, ogrevanje in ne nazadnje v ma- le piščance. To naložbo kmetijske za- druge odplačuje kmet kooperant ob koncu leta po kilogramu žive teže. Franc Švajgi Nai Franc Šva Franc Švajj da je za njin hčerka. Na kr najstarejši ga soški fronti, ujema z leti, včasih lažejo dan, ker je 1 slišal, potem ni da bi gova - saj ne vem ali z žlebom 1 stojnih podai da njegova q mislil pri tei Franc je 1914. Ne le da; so bili vojaški Slatini drugi, samo na sre{ ogenj, tudi tja Milan Maček Pivo Kolektiv P' 160-letnico pi Uspehi zadnji znanja, prizad sti, ki jo čutil nizacije. Več^ ki smo jo nal^ Milan Mačel pivovarno seiJ sem najprej di bovali so šofe' no šolo. Izob' varna. Nikoh nisen so dobri odn" vodstvom, do' dogaja v delo' tako za bolj še I osebni stand^ otepal kredito' ga dobil za ad" Vesehlo bi' pivovarni, se)" drugače jo ra Berta Zeli pivovarno sel moja prva zal NOVI TEDNIK - STRAN 13 /iidelkom Stroji so sicer že v letih, delajo pa še skoraj tako dobro kot Franc. Sto po priznanje - k sodniku ^na samo aelo - pri gasilcih, ¥ delavnici, na polju... (ka mi je sam povedal, imladi. To je potrdila posti so pridali, da je |ski občini, da je bil na koroški borec. Vse se ic ne. Fotografije sicer jtanca sem iskala ves v delavnici in me ni toliko dela na polju, da B končno prestregla tilo to s košem na rami natrosil toliko verodo- ih časih, da bodo men- Ikar držala. Kdo bi si ir najlepših letih. lih 71 let, torej od leta !C, To je še vedno. Letos Itekmovanju v Rogaški bil tudi Franc. Ne,hodi icmovanja. Ne: »Če je Ivi. Gasilec pač. Takšni so ta pravi in takšni so vedno bili. Samo da so v Vojniku pred leti med njimi prevladovali roko- delci, ki so s seboj pripeljali še pomočnike. Da- nes tudi drugih ne manjka zraven. Še daljša kot gasilska je kleparska zgodba. Učiti se je začel leta 1912 in postal pomočnik. Potem je prišla vmes vojna s soško fronto in Doberdobom, kjer sta ga ranjenega rešila dva ujeta Italijana, pa zlom Avstroogrske in prosto- voljno sodelovanje v bitkah za. Koroško. »Res sem bil borec. Takšen v ognju.« Šele 1920. leta se je vrnil domov. Doma sta bila kleparja že oče in brat. Pa je odšel v Zagreb. Še v štrajku kovinar- jev pod Titovim vodstvom je sodeloval. A doma je doma. Vrnil se je in leta 1943 prevzel obrt in hišo. »Ves čas sem bil majhen obrtnik. Včasih nas je davkarija hudo pritiskala, zdaj pa so veseli, če kdo hoče takšno delo opraviti. Ampak nekaj mi ne gre iz glave. Ko sem bil 80 let star, sem moral k sodniku za prekrške, namesto da bi mi dali medaljo, ko še kar delam.« Tudi sodnik za prekr- ške ga ni naučil reda. Franc še kar dela in dela. Kaj res težkega ne more več, drobnarije mu gredo pa še dobro od rok. »Ko pa drugega ne poznam - samo roke.« Tako pri hiši kleparijo že sto let. Ob hiši pa je tudi nekaj zemlje. Majhno pose- stvo, na katerem je še vedno glavni Franc. Pri delu, se razume. Na tem posestvoi stoji tudi ma- rof, oziroma je stal. Prvo so ga med drugo sve- tovno vojno zažgali, potem je novega nesla veli- ka poplava. No, zdaj je tam kozolec. »Ta me bo menda vzdržal,« pravi gospodar. Dolgega časa seveda ne pozna: »Meni ni dolg- čas. Če pa komu je - dela naj. Človek v letih se mora razgibati, rabi telovadbo. Delo je najboljša telovadba.« Malo bolj potihem le prizna, da ga včasih tudi »zmantra«. A se je vseeno namenil, da bo sam razžagal drva. Na ugotovitev, da mu je delo očitno v največje veselje, pove: »Vsako tele ima svoje veselje - jaz imam živali. Tako. Pa bi lahko povedah še eno zgodbo. Pa še eno o strel- stvu, saj je bil Franc Švajger med ustanovitelji strelske družine v Vojniku, ki je že tudi prazno- vala 50-letnico. MILENA B. POKLIC Foto: EDI MASNEC I imajo radi svojo deiovno organizacijo Rško praznuje letos Mradicije v Laškem, ^dvsem plod lastnega Nnazadnje privrženo- F° svoje delovne orga- PPoslenih pa v anketi, •aškimi pivovarnarji. ^*kih tovornjakov: »V ^ Sedemnajstimi leti in ^ v proizvodnji. Potre- *^ šel v večerno poklic- je omogočila pivo- Ijda bi šel drugam. Tu pvci v proizvodnji in ^^ščeni o vsem, kar se ^^iji. Pivovarna skrbi "^ol tudi za družbeni in J'"- Nekaj let sem se jj^ se končno odločil in , hčerka zaposlila v j bila dobra delavka, i l-^^kaj.« P»va v polnilnici: »V £.1959. leta. To je bila ^^»h prvih letih so bih ^_____^ težki pogoji dela v polnilnici: mrzlo in vlažno je bilo, vseskozi smo stali, slabo smo bili obuti in oblečeni. Od takrat se je marsikaj spremenilo. V pivovarni je dobro poskrbljeno za delavca. Dobila sem posojila za stanovanjsko hišo. Ima- mo organiziran prevoz na delo, sem namreč z Vrha nad Laškim. Tudi za dopust ni problem, če se le da, upoštevajo moje želje. Norme nimamo, vendar se nam gre, da naredimo čim več. Mi- slim, da je tudi nagrajevanje po delu dobro. Prejšnji mesec sem z nadurami vred dobila 58 tisoč dinarjev. Franc Skorja, vzdrževalec v polnilnici: »Za- poslil sem se 1956. leta. Najprej v polnilnici, nato sem šel v varilnico piva pa v vrelno klet. Po odsluženju vojaškega roka so mi predlagali, naj napravim poklicno večerno šolo za ključavni- čarja. Potem sem se zaposlil v enoti za vzdrževa- njein tam tudi ostal. Spominjam se še časov, ko smo vozili pivo s konjsko vprego, nato s trici- klom, sedaj pa imamo viličarje. Pivovarna je vseskozi sledila tehnološkemu razvoju, zato so se nenehno izboljševali tudi delovni pogoji. Redko katero podjetje skrbi tako dobro za zapo- slene kot pivovarna. Leta 1965 sem dobil kredit za hišo. Dopusta si z ženo preko delovne organi- zacije še nisva privoščila, drugo poletje se bova tudi midva prijavila. Rajko Ravnikar, varilec piva: »V naši družini je že tradicija pivarjev. Dva strica sta bila zapo- slena v pivovarni, jaz pa sem prišel sem kot vajenec, leta 1963. Tudi ko so bih slabši delovni pogoji in slabše plače, nisem razmišljal, da bi šel drugam. Navsezadnje so se v pivovarni hitro izboljševah delovni pogoji, vzdušje med zapo- slenimi je bilo vedno dobro. Moti nas le, da moramo delati vsako soboto in nedeljo, toda z novo varilnico, ki jo bomo kmalu odprli, bo tudi ta problem rešen. Imamo dobrega vodjo, tovari- ša Lavrinca, ki si je res zaslužil najvišje prizna- nje kolektiva. Sedaj so tudi osebni dohodki do- bri. Brez nadur in ostalih dodatkov bo moja plača okoh 80 tisoč.« Damjan Kordigel je skrbel za prodajo piva v Mariboru in je bil zaposlen v pivovarni od 1952. do 1980. leta: »To je dober in uglašen kolektiv. Leta 1965 seje menjala vodstvena ge- neracija v Pivovarni. Priznati moram, da sem bil skeptičen, saj je naenkrat veliko mladih prevze- lo najvažnejše naloge v pivovarni. Moje neza- upanje se je na srečo izkazalo za napačno. Člo- vek je kar presenečen, ko vidi kako se je zadnja leta pivovarna povečala, kako hitro uvajajo novo tehnologijo in navsezadnje tudi, kako skrbijo za svoje bivše in sedanje delavce. Nas upokojence redno obveščajo o vsem, kar se v pivovarni do- gaja, vabijo nas na srečanja, na izlete in tudi na tako veUke praznike kot je današnji, ko vsi sku- paj praznujemo 160 letnico pivovarništva v La- škem. Res, vzoren kolektiv.« VIOLETA V. EINSPIELER Tritisočlcrat babica Marija Razboršek je najstarejša Laščanka Naj se naslov še tako čud- no sliši drži kot pribito. Do- ber spomin Marije, ki se kljub tolikim letom spomi- nja še vsake podrobnosti, tudi tega ni pozabila. Z nje- no pomočjo je namreč na svet privekalo tritisoč otrok. Morda še kakšen zraven. »Hhm! Ste si pa res dobro zapomnih?« Tako jo na pol radovedno vprašamo. Ona pa odrezavo in hitro nazaj: »Ja, res! Saj bi vam lahko pokazala. Vem da imam zvezke še nekje shranjene. Sem si vse zapisala.« Pa kaj bi dvomih. Tudi v rojstnih listih mora biti zapi- sano babičino ime. Sicer pa. Oglasimo se ne- kega dopoldneva na Pod- šmihelu 6, kjer živi Marija Razboršek. Osmega maja je dopolnila 92 let. Na srečanju starejših krajanov, ki ga je pripravila krajevna organiza- cija RK v Laškem, so jo »proglasili« za najstarejšo krajanko. Ko na rahlo potrkamo, se takoj oglasi prijeten glas. Vstopimo. Pri oknu ob širo- ko razgrnjenem časopisu Delo sedi Marija in bere. Razgovor, pravzaprav, začne kar sama. »Ja, veste. Tule notri je marsikaj zanimivega. Pa vsak dan je dražje. Ubogi lju- dje, le kako bodo shajali!« Vsa skromnost in dobrosrč- nost veje iz njenih besed in nadaljuje: »Ob oknu je moje mesto. Imam tako lep razgled. Ko preberem časopis, gledam skozi okno, kako prihajajo in odhajajo vlaki. Ob lepem vremenu grem tudi ven.« Marija ima za svoja leta še vedno velik vrt, ki ga zvesto obdeluje, pomagajo pa ji tu- di podnajemniki, kijih ima v hiši. Pojamrala je nad slabo letino in krompirjem, kiji ta- ko gnije. »Vsak drugi je gnil,« v skrbeh reče. Marija se je rodila v Koz- janskih hribih. Iz Grahovš je doma. Pri hiši je bilo enajst otrok, zato za vse ni bilo pro- stora doma. Naprej je začela službova- ti kot natakarica in kuharica. Nekaj let kasneje je v Ljub- ljani opravila babiški tečaj in se kot babica zaposlila v Zdravstvenem domu Laško, kjer je delala vse do leta 1942. Z preselitvijo v Trbov- lje se je zaposhla kot babica v trboveljski bolnišnici, ne- kaj let po vojni in vse do upokojitve pa ponovno v La- škem. Tu sta z možem kupila 1949. leta veliko hišo »vilo Karolo«, v kateri Marija še sedaj gospodari. Težko bi bilo v nekaj bese- dah zapisati, kaj vse je Mari- ja doživljala pri svojem delu. Enostavno zagotovo ni bilo. Naj si bo dan ali noč, toplo ali hladno, visok sneg, iti je bilo treba. Daleč naokoli so vedeli zanjo in so jo z vozom prišli iskat kar na dom, po pomoč. Hudo je bilo včasih, ko ni bilo prevoznega sredstva. Zato se je Marija na pomoč in obiske morala odpraviti peš in to ob vsakem vreme- nu. Menda ni poti, da bije ne prepešačila. »Težko je bilo,« zavzdihne Marija. »Zgodilo se mi je, da so mi na koleslju med potjo prsti zamrznili, tako mrzlo je bi- lo.« Vendar. Volja do dela in etika sta od nje to zahtevala. Tako je ob napornem delu vztrajala vse do upokojitve. »Ljudje se kar niso mogli sprijazniti, ko me ni bilo več, ker so bili že name tako na- vajeni.« Kljub tolikim letom je Ma- rija Razboršek še vedno ko- renina, čeprav je noge ne ubogajo več tako. Sicer pa jo še vedno zanima dogajanje po svetu in ji ni vseeno, če kdaj ni tako kot bi moralo biti. VLADO MAROT 13. TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE, od 5. do 12. novembra lA. STRAN - NOVI TEDNIK 24. OKTOBER 1985 Bili smo v Slovenskih Konjicah Ploniril dopisniki Iz Slovenije so se letos zbrali že sedemnajstič z začetkom vsakega šolske- ga leta pričnejo v uredništva časopisov in radijskih hiš de- ževati pisma mladih dopisni- kov. Počitnic je konec, ostali pa so številni spomini na lepa doživetja, v šoli se je spet za- čelo delo in vse to nekateri šolarji pridno zapisujejo. Ka- darkoli kaj prijetnega ali ne- prijetnega doživijo, vsakič jih kar zaščemi po prstih in že nastajajo novi in novi pri- spevki za šolska glasila in za pionirske rubrike časopisov in radija, tudi za naš, tedni- kov Otroški Vrtiljak. Prav je seveda, da je takšno pridno delo nagrajeno. In tciko vsak oktober uredništva pova- bijo svoje najzvestejše sode- lavce na srečanje pionirjev do- pisnikov. Letos so se zbrali v Slovenskih Konjicah, kjer jih je gostila domača občinska zveza prijateljev mladine. V četrtek popoldan so se pi- onirji začeli zbirati v avli os- novne šole Dušana Jereba. Tam so jih pričakali vrstniki, ki so jih za tri dni sprejeli v svoje domove. Prvi stiki so bili seveda še plašni, boječi, obo- tavljajoči. Otroci so nekaj časa v zadregi opazovah svoje gosti- telje, toda led je bil kmalu pre- bit in v soboto so se razhajah kot stari prijatelji. V četrtek so bili vsi, seveda tudi še polni pričakovanj, kako bo na sreča- nju, kaj bodo doživeli? Tisoč vprašanj se je por^alo v gla- vah mladih dopisnikov, ki so z nestrpnostjo čeikali na petek, ko je bil na vrsti osrednji pro- gram. Zjutraj so v avli Doma kultu- re odprli razstavo šolskih gla- sil. Koliko domislic, sanj, pe- smic, dogodkov, utrinkov je zbranih v njih. Vsako je dru- gačno, vsako zase nekaj poseb- nega. Vidi se, da imajo nekate- re šole več možnosti in denarja za izdajo glasil, druge manj. Zato so nekatera glasila prav razkošna - s fotografijami in celo dvobarvnim tiskom, dru- ga so skromna, razmnožena kar v šolskih prostorih. Toda tudi takšna znajo biti še kako domiselna in pestra! Dokaz za to so tudi nagrajena glasila zbirk pesmic iz Stranic, ki so * sicer skromna, vendar izredno domiselno urejena in izdelana, ter vsebinsko nenavadno bo- gata in pestra, čeravno vanje dopisujejo le učenci prvih šti- rih razredov osnovne.šole. Ta- ko so zasluženo prejeli poseb- no nagrado za svoje zbirke in povrhu še priznanje za likovno opremo. Med šolami s celjske- ga območja sta si nagrado pri- služili še dve: osnovni šoli Ve- ra Šlander s Polzele in Frana Roša iz Celja sta si razdehU drugo nagrado za najboljše glasilo v celoti. Oči na pecijili Z razstavo glasil pa se je šele začel pester dan na 17. sreča- nju pionirjev dopisnikov Slo- venije. Takoj nato seje namreč pričela pionirska delavnica z naslovom Igrajmo se časopis. Božo Kos in Manca Košir sta se s pionirji igrala uredništvo pravcatega časopisa. Ena sku- pina je svoj časopis imenovala Oči na pecljih, vary pa uvrstila vse rubrike, ki jih sicer njgde- mo v slovenskih dnevnikih in tednikih. Spočetka so mladi dopisniki bolj molčali in po- slušali, potem pa se je razvnela živahna razprava o urejanju prispevkov. Nič Čudnega, saj vsi dopisniki sodelujejo tudi pri šolskih glasilih in mnogi med njimi pomagajo tudi pri urejanju. Nova spoznanja bo- do tako s pridom uporabili pri oblikovaruu novih glasil. Zatem so si pionirji ogledaU tudi mesto in nekatere delovne organizacije. Mnogi so bili pre- senečeni nad Slovenskimi Ko- njicami, saj niso pričakovah, da je mesto tako lepo urejeno. V LIP-u, Konusu, Kostroju in Kmetijski zadrugi pa so videU tudi mnogo zanimivega. Zve- čer so se vsi udeležili spoznav- nega večera, potem pa zaplesa- li ob zvokih disco glasbe, ki se je razlegala po avli šole. Dan jih je utrudil in gotovo so polni vtisov zvečer prijetno zaspali. Kar prehitro so minili trije dnevi in v soboto so se morali že posloviti. Dopoldan so obi- skali še grobove 100 talcev na Stranicah, potem pa sodelovali še na zaključni prireditvi, na kateri so podelili priznanja za najboljša glasila. Po kosilu je bil čas za slovo. Pioniiji so se znova raztepli po vseh koncih naše ožje domovi- ne, s sabo pa so odnesli košček prelepih spominov na Sloven- ske Konjice in tamkajšnje pre- bivalce, ki so jih gostoljubno sprejeli medse. Sedemnajsto srečanje je mimo. Seveda pa to ne bi bilo pravo srečanje do- pisnikov, če ne bi na njem iz- dali tudi posebnega glasila, v katerem bodo za vedno ostali zabeleženi utrinki in vtisi, pa tudi vsi podatki s tega sre- čanja. Otroški vrtiljak Novega tednika je letos poslal vabila za sodelovanje na srečanju os- novni šoli Primoža Trubarja v Laškem in dvema celjskima šolama: OŠ Ivan Kovačič- Efenka in OŠ Slavko Šlander. Tako so na srečanje v imenu Novega tednika potovali: Boštjan Jug, Tina Pregelj in Tanja Žabkar. Zanje je knjiž- na darila prispevala proda- jalna Mladinske knjige iz Celja. Takšen pa je spominski posnetek s srečanja Vaša urednica z dopisniki: Tanjo Zabkar, Boštjanom Jugom in Tino Pregelj. Prvič v discu Zunaj se je že zmračilo in na nebu so začele žareti prve zvez- de. Še zadnjikrat sem se pogleda- la v ogledalo, nato pa razburjena stopila iz prikolice. Zunaj so me že čakali prijatelji in prijateljice, ki sem jih spoznala ob morju. Ve- selo so me pozdravili in skupaj smo se dpravili tja, kamor sem si že dolgo želela: v disco. Ob prijetnem klepetu smo kmalu prispeli na cilj. Zajelo me je nepopisno razburjenje. Trepe- tala sem kot list na vodi, pa še sama ne vem, zakaj. S trepetajo- čimi prsti sem plačala vstopnino. Vstopili smo in vse se mi je zaz- delo tako čudovito. Prevzel meje val sreče in pričakovanja. Prika- zal se mi je popolnoma drug svet, žarometov in luči, katerih žarki so švigali sem in tja in svet mla- dih, ki so plesali. Iz tega mojega opazovanja in razmišljanja meje prebudil navi- han glas, kije dejal: »A greš ple- sat?« Radovedno sem si ga priče- la ogledovati. Razkuštrani lasje,. navihane oči in očarljiv nasmeh. Bilje še kar simpatičen, zato sem vstala in mu sledila do plesišča. Ob hitrih tonih sva pričela po- skakovati in noreti kot vsi ostali okoli naju. Ko je bilo pesmi ko- nec, sem bila vsa zadihana. Seve- da, primanjkovalo je kondicije! Komaj sem se privlekla do stola, še prej pa sem soplesalcu rekla: »Adijo!« Na sedežih so me prijatelji in prijateljice že čakali. Bilje že čas, da se vrnemo v kamp. Pomahala sem soplesalcu, ki pa je že plesal z drugo. V prikohci nisem zaspala dol- go v noč. Bila sem vznemirjena. »Kako je bilo čudovito!« sem zavzdihnila, preden so se mi od utrujenosti zaprle oči. V tistih desetih dneh smo šli še večkrat v disco. Vedno je bilo lepo, a nikoli tako vznemirljivo kot tisti, prvi večer. Pa saj se vsa- ka stvar v življenju samo enkrat zgodi prvič. MOJCA JAZBINŠEK, 8.c OŠ Slavko Šlander CELJE Atkina zanka Prav danes, 24. oktobra, slavi svoj dan ena od najpomembnejših svetovnih organizacij, ki si že vrsto let prizadevajo ohraniti mir in miroljubno sožitje med narodi. Ali veš, kakšen dan je danes? Vprašanje ni preveč težavno, kajne in zlahka boš odgo- voril. Odgovore pošlji na Novi tednik. Trg V. kongresa 3a do torka 29. oktobra 1985. Tudi tokrat čaka na enega od reševalcev privlačna nagrada AERA. Če ste dobro razmislili, potem ste na vprašanje iz naše prejšnje Atkine zanke odgovorili NE. Zakaj? Zato, ker O stopinj Celziusa ne pomeni, da v prostoru ni nobene tem- perature. Je samo neka dogovorjena vrednost od katere naprej ocenjujemo temperaturo s pozitivnimi vrednostmi. Pri drugih temperaturnih lestvicah je ničla postavljena drugače. Zaradi tega ne moremo reči, daje temperatura 6 stopinj trikrat manjša od temperature 18 stopinj Celziusa. To lahko dokažemo s tem, da bi bilo razmerje na kateri drugi temperaturni lestvici (npr. Farenheitovi) drugačno. Med pravilnimi odgovori pa smo izžrebali: Brigita Jelen, Ojstriška vas 38a, 63304 Tabor. ^a. OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK-STRAN 15 « Miroslav C. iz Šmarja pri Jelšah in Vojko P. s Franko- [gvega sta prejšnji petek raz- grajala na avtobusni postaji. I^enda se jima je zdelo, da promet na postaji ne poteka {iajbolje in sta napadla pro- pietnika, ki pa je brž poklical miličnike. Očitno pa Mirosla- ^ in Vojku tudi delo milič- nikov ni bilo všeč in sta se postavila po robu. Toda mi- ^fniki so ju hitro ukrotih in prepeljali na varno - v pro- store za treznenje. • Prejšnji četrtek zvečer 50 iz petrolovega skladišča poklicali miličnike, ker je k njitn zašel precej vinjen mo- 5)(i, Miličniki so ugotovili, da je Štefan S. zašel v megh al- !(oholnih hlapov, bih pa so toliko prijazni, da so mu po- kazali pravo pot domov. • V Tkanini so prijeh na delu Asana D. iz Prištine, ki je ukradel pulover. Asan se je še pred prihodom milični- kov izmuznil prodajalcem, vendar le za kratek čas - na koncu Stanetove ulice so ga miličniki ulovih in za nekaj časa prekinili njegovo tatin- sko kariero. • Prejšnji torek zvečer se je razjezil varnostnik v Ope- karni Ljubečna. In to pošte- no razjezil; razbil je tri šipe in poškodoval opremo v vra- tarnici, tako da je škode za skoraj 30.000 dinarjev. Ker ga je imel precej pod kapo, so ga miličniki najprej odpe- ljali v bolnišnico, kjer so mu povili rane, ki jih je dobil pri razbijanju, takoj zatem so ga poslali počivat v prostore za treznenje. Razjarjeni var- nostnik bo moral pred sodni- ke, verjetno pa bo tudi ob službo. S. Š. Potrjena kazen nepoštenemu zdravniku Celjsko Višje sodišče je potrdilo kazni zdravniku, 44-letnemu Kirilu Grnčarovu in njegovi osem let mlajši ženi Antoaneti, zavrnilo pa je tudi pritožbo zagovornika Slobodana Pa- vloviča. Kiril Grnčarov je bil obsojen na enotno kazen Z leti in 9 mesecev zapora, Slobodan Pavlovič na 8 mese- cev zapora, Antoaneta Grnčarov po- gojno kazen 5 mesecev zapora s pre- iskusno dobo 2 leti. Za največ kaznivih dejanj je bil ob- sojen Kiril Grnčarov, ki je delal kot zdravnik v obratni ambulanti v Unior- ju v Zrečah. Tam je ponarejal recepte in potem dvigoval zdravila ter jih vozil v Bolgarijo. Pri pisanju receptov mu je pomagala žena Antoaneta. Poleg tega je izdal dvema delavcema zdravniška potrdila, čeprav ju prej ni pregledal. Kiril Grnčarov pa je tudi kradel; v celj- ski bolnišnici je ukradel dva aparata za merjenje pritiska, v mariborski bolniš- nici pa dva telefonska aparata. Poleg tega pa je lani v Grubišnem Polju sku- paj s Slobodanom Pavlovičem nago- voril miličnika Josipa Volšanskega, da je napisal lažni zapisnik o nesreči. V resnici se je Grnčarov zaletel s Pavlo- vičevim avtomobilom, v zapisniku pa so prikazali kot da je nesrečo povzročil Kiril Grnčarov, vendar z avtomobi- lom, ki je last njegove žene. Na ta na- čin naj bi Pavlovič dobil od zavaroval- nice povrnjeno škodo. Zavarovalnica je dejansko plačala oziroma poravnala odškodninski zah- tevek, vendar pa so goljufijo kasneje odkrili in Slobodana Pavloviča ter Ki- rila Grnčarova priprU. Višje sodišče je glede pritožbe Slo- bodana Pavloviča menilo, da ni nobe- nih razlogov za razveljavitev sodbe, ni- ti za pogojno kazen, kot je predlagal zagovornik. Obtoženec sicer trdi, da ni nagovarjal miličnika, da bi napisal laž- ni zapisnik, vendar pa sta tako Grnča- rov kot Volšanski pričala drugače. Po- leg tega pa je nesporno, da je tudi go- ljufal, saj je sam izpolnil in predložil listine na zavarovalnico. Tudi glede Antoanete in Kirila Grn- čarova je Višje sodišče menilo, da je pritožba neutemeljena. Poleg pogojne obsodbe oziroma zaporne kazni pa ostaneta v veljavi tudi sklepa, da Kiril Grnčarov dve leti ne sme opravljati zdravniškega poklica, Antoaneta Grn- čarov pa se za eno leto izžene iz naše države (ima bolgarsko državljanstvo). S. ŠROT Brat zabodel brata Prejšnji ponedeljek so v večernih urah našli mrtve- ga 52-letnega Jožeta Žerja- va v Drenskem Rebru 29 v občini Šmarje pri Jelšah. Preiskava je pokazala, daje tisti dan, nekaj po 19. uri Jožeta večkrat zabodel nje- gov šest let starejši brat An- ton Žerjav. Rane so bile ta- ko hude, da je Jože kmalu umrl. Miličniki so takoj prijeli osumljenca Antona Žerja- va, preiskovalni sodnik pa je zanj podaljšal pripor. V preiskovalnem postopku naj bi tudi ugotovili, zakaj sta se sprla brata. S.Š. Kazni za nasilništvo Tričlanski senat celjske- ga sodišča je obsodil za kaz- nivo dejanje nasilništva 25- letnega Stanka Anderluha iz Ljubljane na 9 mesecev zapora in 31-letnega Rajka Šemrova z Vrha nad La- škim na leto dni in 5 mese- cev zapora. Obema so tudi podaljšali pripor do prav- nomočnosti sodbe. Med sojenjem je tožilec umaknil obtožbo zoper Her- mana Virta, in nekoliko spremenil obtožnico za An- derluha in Šemrova (prej za nasilniško obnašanje v sku- pini, po modificirani obtož- nici pa le za »navadno« kaz- nivo dejanje nasilniškega obnašanja). Do pretepa je prišlo 6. juli- ja letos ob tretji uri zjutraj na laškem gradu Tabor. Stanko Anderluh je tudi na sojenju zanikal, da bi sodeloval v tem pretepu, v katerem je bil ranjen Miran N., medtem ko je Šemrov dejanje delno priznal in ga tudi obžaloval, Miranu N. pa je bil priprav- ljen plačati odškodnino. Senat je po izpovedi prič in oškodovanca zaključil, da je Anderluh le sodeloval v tem pretepu in to komaj tri tedne potem, ko je prišel s prestajanja zaporne kazni (obsojen je bil prav tako za- radi nasilniškega obnaša- nja). To, da je bil Anderluh že pred tem kaznovan in da je doslej storil že veliko pre- krškov zoper javni red in mir, je senat upošteval pri izreku kazni - 9 mesecev za- pora. Pri tem so menili, da mu med olajševalne okoliš- čine ne morejo šteti tega, da je znan športnik oziroma, da je na ta način zavrta njegova športna kariera. To okohšči- no bi prej lahko šteli med oteževalne, saj bi moral biti Anderluh kot znan športnik tudi z obnašanjem za vzor mlajšim. Stanko Anderluh je že od 23. avgusta letos v pri- poru, senat pa mu je pripor podaljšal do pravnomočno- sti sodbe. Pri R^ku Šemrovu je so- dišče prav tako upoštevalo, da je bil že prej večkrat kaz- novan, izrekli pa so mu ka- zen leto dni in 5 mesecev za- pora (za kaznivo dejanje na- silniškega obnašanja je za- grožena kazen od enega leta do 5 let zapora). Rajko Še- mrov je v priporu od 22. av- gusta letos, tudi njemu pa je senat podaljšal pripor do pravnomočnosti sodbe. Še- mrov je dobil višjo kazen, ker je sodišče po obravnavi zaključilo, da je bil njegov delež v pretepu večji kot pa Anderluhov. SREČKO ŠROT Telcmovanje mladih kolesarjev Na avtopoligonu v Ločici je bilo občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«, ki ga je organiziral žalski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, udeležilo pa se ga je 72 kolesarjev iz osnovnih šol v žalski občini, ki so bili najboljši na poprejšnjih izbirnih tekmovanjih. Na tekmovanju v Ločici so ocenjevali znanje cestno pro- metnih predpisov, pravilno vožnjo na prometnih površinah in spretnosino vožnjo s kolesi. Med učenci iz petih in šestih razredov je bil najboljši Samo Sadnik (OŠ Peter Šprajc-Jur) pred Vladom Božičem in Bojanom Cukjatijem iz Braslovč. Ekipno je bila prva osnovna šola iz Braslovč. Med učenci iz sedmih in osmih razredov je zmagal Darko Hlupič (OŠ Peter Šprajc-Jur) pred Miranom Cizejem iz Bra- slovč in Mirom Kovačičem iz Žalca. Ekipno je zmagala osnovna šola Peter Šprajc-Jur iz Žalca. T. TAVČAR Potniki padli iz vozila Voznik osebnega avtomobila KAREL FRANGEŠ, 19, iz Cerov- ca je vozil po regionalni cesti v Podplatu. V blagem desnem ovinku je zapeljal na sredino ce- stišča in čelno trčil v tovornjak, ki gaje nasproti pripeljal BORIS VEHOVAR, 25, iz Slovenske Bi- strice. Osebni avto je odbilo v obcestni jarek, med prevrača- njem pa so iz njega padli voznik Frangeš in štirje sopotniki. Vsi so huje ranjeni, 23-letni FRANC ŠPOLJAR iz Stojnega sela pa je na kraju nesreče umrl. Povozil ga Je vlak Tovorni vlak, ki sta upravljala ANTON SIMONČIČ in LE- OPOLD KOROŠEC je vozil iz Žalca proti Polzeli. Blizu SIP-a v Šempetru pa je prečkal progo FRANC BENKIČ, 40, iz Spod- njih Grušovelj, katerega je vlak zadel in zbil ob progo. Benkič je obležal mrtev. Utruien voznik? Iz Hoč proti Celju je vozil po Sloveniki voznik osebnega avto- mobila MARJAN BOLARIČ, 28, iz Vojnika. V bližini odcepa proti Dramljam je iz neznanega vzro- ka, verjetno pa je bil utrujen, za- peljal na desni odstavni pas ter trčil v zadnje levo kolo tovornja- ka, ki ga je tam parkiral ČEDO DVIZIC, 31. iz Ljubljane. Trče- nje je bilo tako hudo, da je Bola- rič na kraju nesreče umrl. Škodo so ocenili na milijon 300 tisoč di- narjev. Ni videl peške Iz Rimskih Toplic je pripeljal do prehoda za pešce v križišču pri Humu v Laškem voznik oseb- nega avtomobila VINCENC ULAGA, 20, iz Trnovega. Cestiš- če je tu neosvetljeno in takoj za vozilom, s katerim se je Ulaga srečeval, je z njegove leve strani po prehodu prečkala cesto JU- STINA REZEC. 68. iz Laškega. Ulaga je sicer močno zaviral, kljub temu pa peško zbil; Reze- čeva ima hude poškodbe. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 24. OKTOBER Ig Ocena prvega dela tekmovanja v hokejski ligi v prvi zvezni hokejski hgi letos igra 10 moštev, ki so po kvaliteti razdeljena na dve skupini. V prvi so štiri moštva: Partizan in Crvena zvezda iz Beograda ter Jesenice in Kompas Olimpija iz Ljubljane, ki tudi tvorijo vodilno četverko. Ostalih šest klubov po kvaliteti precej zaostaja. Tako je v prvem delu tekmovanja prišlo do enega samega presenečenja, ko je Bosna nepričakovano premagala Kompas Olimpijo v Sarajevu. Glavna vzroka za razdelitev ekip na dve skupini sta slaba pripravljenost druge skupine na tekmovalno sezono in majhen izbor kvalitetnih igralcev. Zaradi tega je tudi precej dvoštevilčnih rezultatov tekem. Tudi kupovanje tujih igralcev ni rešitev, saj ti naenkrat ne morejo dvigniti kvalitete jugoslovanskega hokeja. Potrebno je v prvi vrsti maksimalno delati z mladimi, kajti iz večjega števila teh igralcev se bo izluščila tudi kakovost. Po drugi strani pa bi bilo treba v vseh klubih prve zvezne lige uvesti skozi vse leto enoten sistem dela, kar naj bi bila tudi ena od nalog Hokejske zveze Jugoslavije. Samo na ta način bi se izboljšala kakovost hokeja pri nas, saj le tekme izenačenih moštev dvigajo kakovostno raven reprezentance. Ekipa Cinkarne Celje je v tem prvem delu tekmovanja dosegla tisto, kar se je dalo. Zaradi slabih priprav so se igralci uigravah kar na prvenstvenih tekmah. Sedaj se že pozna resno delo, saj moštvo igra bolj povezano, bolje se drsa in tudi igra je precej bolj zanimiva. Še vedno pa bo treba veliko delati, da bi v končnici prvenstva dosegli boljšo uvrstitev. ZENON HAJDUGA Ligaška tekmovanja so v polnem teku Poslovili smo se od poletnih športov in se za nekaj mese- cev preselili v dvorane, tudi ledene. Tisti najpopularnejši športi z žogo in hokej so tre- nutno v polnem teku, v igri pa so tudi številne ekipe iz Celja. Žal zastopanost v vrhu naj- elitnejših lig iz poznanih ra- zlogov ni več takšna, kot je bila, vendar še vseeno zlasti ob koncu tedna pretresa ču- stvene navijaške strasti. Iz Celja so v pogonu košarkarji (republiška liga), nogometaši (prav tako), hokejisti na ledu (zvezna liga), rokometaši (11. zvezna liga) in judoisti (zvez- na liga), kmalu pa se jim bodo z zveznimi tekmovanji prik- ljučili tudi kegljači. Uvodni rezultati so različni. Košarkarji so po dveh kolih na prvem mestu, vendar je to šele uvod in je težko napovedovati ali bodo tam tudi ostali. Verjet- no se obeta takšna izenačenost ekip, kot v nogometu, kjer Ma- ribor sicer vodi, je pa Ohmpija sredi lestvice, celjski Kladivar pa povsem na dnu s skromni- mi možnostmi, da se s pogoji v sedanji situaciji reši najhujše- ga. Pred začetkom prvenstva so izgubili tri ključne igralce, ki so prestopili k velenjskemu Rudarju (znana je tudi vsota) in ta Rudar je zdaj tretji. Pri Kladivarju pa ni denarja za iz- vajanje osnovnega programa. Rokometaši Aera od letošnje sezone ne pričakujejo veliko, uvod je bil soliden, vendar se že kaže tisto najhujše, da ko- lektivni šport ne more nikjer in nikdar sloneti na samo ene- mu aU dveh igralcih, še poseb- no če gre za izrazite strelce in o zmagi odločajo goli. Če teh ni, ni tudi zmage. Razgor lahko gara leto, dve ah še več, vendar bo izgorel, če se njegovemu kresu čimprej ne bodo priklju- čih še ostali. Podobno je pri hokeju. Vrh Poljaki pač ne morejo narediti čudežev, kajti hokej naj bi igralo 18 do 20 hokejistov! Tre- nutni zbir točk je dober, ven- dar se »mednarodna« liga tako dopolnjuje s tujimi novinci v ostalih ekipah, da za celjsko ob koncu lige tudi Poljaki ne bo- do dovolj. Črnogledost? Ne, ampak poskus realnega gleda- nja, ki pa je na resnico našega športa in njegovega razvoja težak. Judoisti so startali s tremi porazi in ostane znova samo upanje, da se tako ne bo nada- ljevalo tudi v prihodnje. Glede na sprejemanje novih programov in zlasti delitev sredstev (od kod, če denarja ni oz. ga bo samo toliko, kot gaje) ne smemo biti preveliki opti- misti o nadaljnih uspehih celj- skih športnikov. Dosegali pač bodo tisto, kar s svojim talen- tom in dodatki v močnejših sredinah zmorejo. Zato pa je prav, da jih v takšnih ne. i vrednih bojih pošteno p(nl[j mo s pravim navijanjem, ner izpadi, ki lahko škodujejo ng, vsem - s prepovedjo igran, doma, denarnimi kaznimi, ključitvami, slabim vzf'K i itd. Celjani smo bili že krat v takšnem ognju u, potegnili kratko. Ker pa sn sedaj kratki tudi tam, kjer nismo bili, dokazujemo skuj no moč, da smo športniki, j čeprav brez ustrezne podpof. Ne iščimo zgledov v drug sredinah, delajmo po svoje i to dobro, pošteno. Žal je tak( TONE VRAB: Med člani sta na Krosu Dela v Novem mestu bila Celjs Rozman (levo) in Cmok (desno) prvi oz. četrti ter sta U doprinesla tudi levji delež k ekipni zmagi v tej kategoriji Kros brez ekipnega zmagovalca? Jubilejni 20. kros Dela, kije bil letos v Novem mestu, je zno potrdil, da imamo v Sloveniji veliko ljudi, zlasti najmlajših, radi tečejo. Žal pa kasneje iz te množice (s predtekmovanji bilo letos 200 tisoč nastopajočih, najboljših 1800 pa v Movi mestu) ne znamo poiskati najboljših in jih z delom razvit odlične atlete. V šestnajstih različnih disciplinah od najmlaj do veteranov so vsaj med posmezniki imeli največ uspeha p« stavniki celjskega Kladivarja, ki so osvojili štiri prva mes Mateja Kvas med ml. pionirkami B (zmagala je že lani!) Fani Krnc med ml. st. pionirkami B, Ljiljana Mihovljanec med i mladinkami in Stane Rozman med člani. Iz Titovega Velenja peto zmago za celjsko območje dodal Grega Suhadolnik m ml. mladinci. Po velikih zapletih zlasti glede nastopa veteran so se končno vseeno odločili za končnega vseekipnega prva: kjer je zmagal Kranj pred Celjem. ŽOGA JE OKROGlAl Republiška liga: po 8. kolu je celjski Kladivar na zad- njem mestu z dvema točkama. V tem kolu je bil poražen doma s kranjskim Triglavom 1:2, gostje pa so vodili celo 0:2. Strelec za Kladivar je bil Podgoršek. Velenjski Rudar je gostoval v Ljubljani in iztržil točko z Ilirijo, saj je igral 2:2. Domačini so vodili z 2:0, gostje pa z goloma Hudarina in Stjepanoviča izenačili ter so tako še vedno na odličnem 3. mestu republiške lestvice s štirimi točkami zaostanka za vodečim Mariborom. 9. kolo: Kladivar gre v goste k vode- čemu Mariboru in bati se je golovne katastrofe, ob vsem tem pa ne čaka kaj dosti lažje delo tudi velenjskega Rudarja, ki bo igral doma s trenutno drugouvrščenim Slovanom, ki je uspel v prejšnjem kolu na domačem igrišču edini doslej vodečemu Mariboru odščipniti točko. Torej vse bolj postaja republiška liga zanimiva, saj so se v boj razen ljubljanske Olimpije - tako smo tudi napovedo- vali - doslej osrednje slovenske nogometne ekipe, seveda razen celjskega Kladivarja in še dveh, treh ekip. Občinska liga člani 8. kolo: Papirničar - Olimp 2:0, Vransko - Rudar Senovo (23. 11.), Šmarje - Gomilsko 3:1, Ponikva - Žalec 2:5, Odred - Kovinar 0:5 in Opekar - Orlica 8:0. Vodi Opekar pred Kovinarjem, Žalcem, Papir- ničarjem. Odredom Kozje, Ponikvo, Orlico, Gomilskim, Olimpom, Rudarjem Senovo, Šmarjem in Vranskim. Pari 9. kolo sobota, 26. oktobra: Orlica - Papirničar, Kovinar - Opekar, Žalec - Odred, Gomilsko - Ponikva, Rudar Senovo - Šmarje in Olimp - Vransko. Vzhodna republiška liga: Steklar - Fužinar 4:3, Elkroj - Drava 1:1, Šmartno - Partizan 0:3, srečanje Dravinja - Brežice je bilo preloženo. Nogometaši Steklarja so preki- nili tradicijo porazov doma, saj so dosedaj bolje igrah v gosteh. Mozirski Elkroj je uspel odnesti točko iz Ptuja, nogometaši Šmartnega pa bi v Slovenjgradcu lahko doži- veli še hujši poraz. Nogometni rezultat v hokeju Odigrali so 1. kolo drugega dela državnega prvenstva v zvezni hokejski ligi. Cinkarni doma ni uspel podvig, da bi se oddolžila mladim in s preizkušenim igralcem Kranjske gore oddolžiti za uvodni poraz, saj so igrali samo 1:1, torej kot na nogometni tekmi. Za Celjane je bil ponovno uspešen Poljak Kuczynski (kdo bi dajal gole, če ne bi bilo Poljakov?). Tekma je bila kljub nizkemu rezultatu lepa. Po 10. kolu so Cinkarnarji zadržali sedmo mesto, jutri pa gostujejo v Beogradu, kjer bodo ob pol šestih popoldne srečali s presenečenjem letošnjega prvenstva Partizanom, ki trenutno vodi. Celjanom preostane samo to, da poskušajo proti mednarodni ekipi kot so tudi sami iztržiti čim bolj ugoden poraz. Vse ostalo bi bilo izjemno presenečenje! Prva oddana točka doma Rokometašem Aera Celje v II. zvezni ligi ni uspel podvig, da bi v domači dvorani končno le ugnali neprestano neugodnega nasprotnika ekipe Istraturista iz Umaga. Igrali so samo neod- ločno 17:17 (8:10) ter tako v treh tekmah v domači dvorani oddali prvo točko gostujoči ekipi. Razgor je dal od sdemnajstih golov kar 12, ka je dokaz, da ekipa dve leti ne more »viseti« samo na enemu izrazitemu strelcu ob nekaterih poprečnih asistentih. Mnogi Razgorju zamerijo nekaj spodrsljajev na zadnji tekmi, vendar en sam igralec vsega bremena skozi daljši čas pri vseh vrhunskih sposobnostih res ne more nositi! Aero je na lestvici peti, v 6. kolu pa gostuje v Varaždinu pri Varteksu, kije deveti. VII. zvezni ženski ligi so rokometašice Velenja doživele poraz v Kikindi pri Akademcu 25:16, na lestvici so osme, v prihodnjem . kolu pa bodo znova gostovale in sicer v Borovu, kije predzadnji. Republiška moška liga: v 6. kolu je Mmerva izgubila z Inle- som v gosteh 24:21, Šoštanj pa je doma s težavami premagal Prule 23:22. Na lestvici je Šoštanj tretji s točko zaostanka za Rudarjem in Astro Jadranom, Minerva pa edina brez točk zad- nja. 7. kolo 26. oktobra: derbi v Žalcu med Minervo in Šošta- njem. TV NA KRATKO IX. turnir veteranov v rokometu Rekreativni rokometni klub TRIM TEAM Celje bo tudi letos pripravil zdaj že IX. turnir vete- ranov v rokometu, ki bo v sobo- to, 23. novembra v dveh dvora- nah - Golovec in Tehnična šola. Prijavnina za ekipo je 7000 din, poslati pa jo je treba najkasneje do 30. oktobra na žiro račun ZTKO Celje (turnir veteranov) 50700-678-45169. Po turnirju ve- teranov bo še zanimiv derbi vete- ranov, nekdanjih odličnih roko- metašev že vrsto let daleč naj- boljših slovenskih ekip - Aera Celje in Dinos - Slovan iz Ljub- ljane. Mladi nogometaši Žalca v Bački Palanki Mladinska ekipa Partizana Ža- lec je gostovala na 3. turnirju mladinskih nogometnih ekip v Bački Palanki, kjer so nastopile štiri ekipe. V prvi tekmi je žalski Partizan izgubil z reprezentanco Vojvodine 5:3, v tekmi za tretje mesto pa bil boljši od Fruškogor- ca, ki ga je premagal 3:1 ter tako na močnem mladinskem turnirju osvojil 3. mesto. Za najboljšega strelca turnirja je bil proglašen Žalčan Boštjan Žagar, ki je dal na dveh tekmah pet golov. Še en pokal je odšel v Žalec in sicer za najbolj disciplinirano ekipo, kar je vsekakor lep uspeh mladih no- gometašev Partizana Žalec in obetajoče za prihodnje sezone, ko naj bi ti mladinci s podobnimi uspehi nadaljevali tudi med člani. Judoisti startali s porazi Zadnjo soboto in nedeljo se je začelo prvenstvo Jugoslavije v judu, kjer v zvezni ligi nastopajo tudi predstavniki judo kluba Ivo Reya iz Celja. Žal so v 1. kolu bili neuspešni, ko so na gostovanju v Novem Sadu med štirimi ekipa- mi doživeli štiri poraze. Proti Slovenu 8:6, Bosni kar 12:2 in Slaviji 11:3. Najuspešnejši v celj- ski ekipi je bil udeleženec sve- tovnega prvenstva in ostahh veli- kih prireditev Cuk, ki je preprič- ljivo dobil vse tri dvoboje, po eno zmago sta dodala Oštir in Ander- le, ki seje ob tem boril še neodlo- čeno. Težko bo v letošnji ligi! Libela zmagala v Kopru v 2. kolu SKL je Libela gosto- vala v Kopru in premagala doma- čine z rezultatom 84:78. Po pr- vem polčasu so celjski košarkarji zaostajah za tri točke (39:42), v drugem delu pa so zaigrali bolje in povedli celo za 15 točk (80:65). Zaradi petih osebnih napak sta igro proti koncu morala zapustiti visoka Medved ter Kralj in Kope je prednost zmanjšal, vendar zmage Libele ni ogrozil. Koše za Libelo so dosegi: Gole 24, Ulaga i, Pipan 26, Medved 26, Kahved- žič 4, Kralj 2, Libela ima po dveh kolih dve zmagi. Tretje pričaku- jejo v 3. kolu, ko Libela gosti He- iios iz Domžal, ki jo je letos pre- magal v četrtfmalni tekmi za po- kal SRS. Prav zato domači igral- ci nestrpno pričakujejo ta dvo- boj, ki bo v soboto ob 19. uri v dvorani STŠ. DEAN ŠUSTER Presenečenje v Rogaški Slatini Startale so košarkarice v II. zvezni ligi kjer imamo z našega področja solidnega zastopnika ekipo Rogaške Slatine, ki letos nastopa pod pokroviteljstvom delovne organizacije KORS. Žal 50 si domačinke po dobrih pri- pravah in solidnih rezultatih v uvodni tekmi v novi telovadnici Rogaški Slatini privoščile spo- drsljaj, saj so izgubile z Mengšem 76:83. Zaigrala je novinka (prej celjska Libela) Polutnikova, naj- boljši strelki pa sta bili kot že vrsto zadnjih let Pešičeva 28 in Virantova 30. v 2. kolu Kors Ro- gaška gostuje na neugodnem te- renu v Omišu. Šahisti v Slovenskili Konjicali Ob občinskem prazniku so na šahovskem turnirju zmagali predstavniki mariborskega Ko- vinarja pred Celjem, Titovim Ve- lenjem, Žalcem itd. Danijev memorial športni prijatelji združeni v ekipi Gaberje 39 so pripravili tur- nir na lani umrlega prijatelja in športnika Danija Cafuto v malem nogometu, kje je sodelovalo se- dem ekip, zmagali pa so organi-i zatorji pred Libelo servisi Za-| greb itd. Ludvik Kačič prvak Končano je medobčinsko keg- Ijaško prvenstvo za posamezni- ke, ki so oravili pet tekmovanj na petih kegljiščih. V finalu je na- stopilo 24 najboljših. Zmagal je Ludvik Kačič pred Borisom Kompanom in Stankom Narek- som, sledijo pa Josip Čagalj, Al- bert Ramšak, Alojz Urh, Zdrav- ko Salobir, Anton Grilanc itd. Omenjeni bodo nastopili na re- publiškem prvenstvu. Seminar Partizana Gaberje Jutri se bodo v domu pod Re- ško planino zbrali člani Partiza- na Gaberje iz Celja, kje bodo na seminarju poskušali dobiti nova znanja in informacije o program- ski usmeritvi Partizana Jugosla- vije in Slovenije ter lastnega dru- štva. Celoten seminar bodo izko- ristili tudi za razpravo o osnutkih planskih dokumentov razvoja te- lesne kulture v Sloveniji, ki je bolj poznan kot nacionalni pro- gram. METOD TREBIČNIK Predelava vaj za cicibane Odbor za partizanska društva pri ZTKO Celje je pripravil pre- delavo rekreativnih gimnastič- nih vaj za pionirje in pionirke. Dobra udeležba partizanskih vodnikov in vaditeljev je vzpod- budila organizacijo predelave vaj tudi za cicibne, ki bo danes (četr- tek) ob 9. uri v WZ Zarja v Novi vasi. METOD TREBIČNIK LJUBITELJI SMUČANJA! Pri vaši osnovni organizaciji sindikata imate možnost nakupa sezonskih smučarskih kart za smučanje na Rogli za sezono 1985-1986. Cena v predprodaji je 6.500 dinar- jev, to je 6,5 dnevnih vozovnic. Možnost odplačila v tret obrokih do 10. decembra 1985. Predsezonska prodaja traja do 25. 11. 1985. Na bližajočo smuko vas vabi RTC UNIOR! Nagrade v Celje in Laško Za 69. šahovsko nagradno igro je prispelo 76 dopisnic s pravilnimi odgovori. _ Nagradil je TIM Laško, nagrade pa prejeli Janez Bučar, Čopova 16 Celje, Janez Nedeljkovič, Pi' varniška 2 Laško in Marija Andrenšek, Bernekerjeva 8 Ce Med poslušalci, ki je odkril skrivnostnega gosta - mednai« nega nogometnega sodnika Vlada Tavzesa pa je dobil nagrs Miljanko Ilič iz Kraigherjeve 28 v Celju. Šahovska nagradna igra 70 Maja 1980 smo v Radiu Celje in Novem ted- niku objavili pismo slovenskega šahovskega velemojstra, ki v nastopih za jugoslovansko reprezentanco ni izgubil niti ene partije. To je bilo njegovo zadnje pismo, kajti umrl je 2 junija 1980. Kdo je bil to? PETER TRIFUNOVIČ MILAN VIDMAR ml. VASJA PIRC Kupone sprejemamo do 10. novembra, nagra- juje pa Cinkarna Celje. !4. OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 17 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE CELJE objavlja NATEČAJ 2a evidentiranje upravičencev do stanovanj, zgra- jenih s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu 1. fga natečaj za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (med nadaljnjim besedilom - solidarnostno stanovanje), lahko s sodelujejo: , delavci z nižjimi dohodki, ki združujejo delo v organizaci- jah združenega dela, , občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela, - občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojsga stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV in starejši ter za delo nespo- sobni občani in mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok. Upravičenci do solidarnostnega stanovanja morajo izpol- njevati sledeče splošne pogoje: -. da ima upravičenec stalno bivališče na območju občine Celje, - da upravičenec ali katerikoli član njegove družinske ozi- roma gospodinjske skupnosti ni imetnik stanovanjske pra- vice na standardnem stanovanju ali lastnik vseljivega stan- dardnega stanovanja, - da upravičenec ali član njegove družinske oziroma gospodinjske skupnosti še ni imel ustrezno rešenega sta- novanjskega vprašanja, - da upravičenec ali za delo sposoben član njegove dru- žinske oziroma gospodinjske skupnosti ni neopravičeno nezaposlen, - da zakonec, starši ali otroci upravičenca niso lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše, ki glede na stanovanjske standarde v občini Celje presega njihove potrebe in - da upravičenec ali član njegove družinske oziroma gospodinjske skupnosti ni lastnik počitniške hišice ali dru- gih nepremičnin, ki presegajo vrednost 100.000 din. 3. Poseben pogoj, ki ga morajo izpolnjevati vse kategorije upravičencev do solidarnostnega stanovanja, je skupni povprečni mesečni dohodek na člana družinske oziroma gospodinjske skupnosti v letu 1984, ki ne sme presegati: - pri družinah z dvema ali več člani 55%, - pri samskih občanih, upokojencih, borcih NOV in mladih družinah pa 70% povprečnega osebnega dohodka na zapo- slenega v SR Sloveniji v letu 1984. Za mlade družine se štejejo družine, ki imajo najmanj enega otroka in pri katerih starša nista starejša od trideset let. 4. Upravičenci, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja pošljejo svojo vlogo obvezno na obrazcu SPN-1 (Državna založba Slovenije - obr. 8,40, »Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic«. Obrazec je na prodaj v vseh knjigarnah v Sloveniji), opremljeno z resničnimi in popolnimi podatki in sicer: - delavci preko svojih organizacij združenega dela v kateri delajo, - delavci zaposleni pri zasebnih obrtnikih, preko Občin- skega sindikata delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrt- nikih, - upokojenci in invalidski upokojenci preko društev upo- kojencev, - borci NOV, kmetje borci NOV in vojaški vojni invalidi preko svojih združenj borcev NOV, - upravičenci do stalne družbene denarne pomoči preko Občinske skupnosti socialnega skrbstva, - drugi občani pa preko krajevne skupnosti, v kateri živijo. Organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo vloge z mnenjem svojega pristojnega organa poslati v razpisnem roku stano- vanjski skupnosti. V družinah v katerih sta zaposlena oba zakonca, je potrebno zbrati mnenja obeh organizacij. Nepopolnih in prepoznih vlog ne bo mogoče upoštevati. Upravičenost do solidarnostnega stanovanja se bo preso- jala v skladu z osnovami in merili, ki so določena s Pravilni- kom o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vpra- šanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodar- stvu, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, štev. 23/82 in na podlagi Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, štev. 26/84. Rok za sprejemanje vlog znaša trideset dni od dneva objave tega natečaja. Vloge za solidarnostna stanovanja je treba v natečajnem roku poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje, Celje, Gledališka ulica 4. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE CEUE INDUSTRIJSKO KOVINARSKA IN OBRTNO MONTAŽNA DO IKOM ŠMARJE PRI JELŠAH Kolegijski poslovodni organ razpisuje podelitev kadrovske štipendije za pravnika VII. stopnje na visoki šoli oz. pravni fakulteti. Pogoj za podelitev kadrovske štipendije je, da kandi- dat predloži dokazilo o vpisu v šolo. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s prilogami. Kandidat kateremu bo dodeljena štipendija bo pokli- can v IKOM, kjer bo sklenil štipendijsko pogodbo. Prijave naj kandidati pošljejo 15 dni od objave na naslov: Industrijsko kovinarska in obrtno montažna DO _ IKOM, Šmarje pri Jelšah. INDUSTRIJSKO KOVINARSKA IN OBRTNO MONTAŽNA DO IKOM ŠMARJE PRI JELŠAH Kolegijski poslovodni organ objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 kvalificiranega zidarja in 2 nekvalificiranih delavcev za pomoč pri zidarjih 1 VKV ali KV slikopleskarja s 5 let delovnih izkušenj 3 VKV ali KV stavbne kleparje 1 KV vodovodnega instalaterja 2 KV instalaterja ogrevalnih naprav Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: Industrijsko kovinarska in obrtno montažna DO IKOM, Šmarje pri Jelšah. Prosta dela in naloge se objavljajo do njihove za- sedbe. FRAN SALESKI-FINZGAR Pod svobodnim soitceih Azbad se je ozrl po šotoru. Meči, kopja, sulice, nekaj kiepov, ki so imeli na prsih vdrtine od sovražnih sulic; o nekaterih so bili še sledovi krvi. Azbad seje začudil, ^og ustnic mu je zaigral smeh. »Tak poveljnik,« si je lisiii. »To je stanovanje za barbara, ne pa za bizantin- teg^a vojskovodjo.« Ko seje Hilbudij vrnil, je Azbad še st-al sredi šotora. "Sedi, stotnik! Truden si. Ukazal,sem, da vam speko ^ca za večerjo. Ali ste dolgo potovali?« 'Stirin^st dni!« Hilbudij ni odgovoril. Pomenljivo ga je pogledal in si ^slil: Če bi bilo to res, bi se tvoja oprava ne bleščala *o in žrebec bi ti bil zmedlel! *Prinašaš li važnih novic?« ^Jasnost njegovega veličanstva, gospod in cesar Justi- ^^n, te, svojega hlapca, pozdravlja in ti izroča tole ^ilbudijje takoj odprl cesarjev list in stopil prav pod '^^erbo, da je videl brati. Njegov obraz se ni za pičico ^''^menil. Azbadu seje zdelo neizmerno razžaljenje, da ' Poveljnik s takim hladom in mirom bral vrste iz ■satjeve pisarne. Ko je tribun pergament prebral, gaje ^jožil na mizo in mirno sedel. ^bad ni bil radoveden, ker mu je bilo znano, kaj želi ■^ar. Ali jezilo gaje, da Hilbudij ni črhnil besede. "Kdaj se vrneš?« "•^Mtri. Mudi se mi.« ^e nocoj dobiš odgovor.« ^^Ibudij ga je premotril z živimi očmi, kakor bi mu ptel reči: »Ne mudi se ti od tod! Ali slama in volovska ti ne prija. Ustaviš se rajši onkraj Hema, kjer lahko '°&očno poveseljačiš v varnih mestih; doma pa poveš ^^panom v cesarjevi palači, kako si stradal po barbar- ^Jj^deželah.« i*^e zameri, tribun, tako stanovanje je za poveljnika f^dar preberaško - recimo prebarbarsko!« "Aleksander je bil mogočen vojskovodja, pa je spal na tleh. Zame, ki meje poslal Bizanc, da kot pokoren ^Pec pometem barbarske smeti z naše zemlje, je tako ^>^ovanje še predobro. Žal mi je, da ne morem tebi Mreči z damaščanskimi preprogami in s perzijskimi ^^vami. Sicer pa vedi, da je v ostrogu Hilbudiju veliko v všeč duh po česnu in čebuli, kakor pa smrad po ^^^nih dišavah!« , ^otniJc seje vgriznil v ustnico. »Razumem te; človek se navadi na to divje življer^e. Kdor pa pride iz božanske cesarjeve palače, mu ni zame- riti, če se ob prvem pogledu zavzame!« Hilbudijev oproda je prinesel večerjo. Azbad seje lotil dehteče pečenke in jo pridno zalival z vinom, kije stalo v vrču pred njim. Med večerjo je napisal Hilbudij cesarju en sam stavek: »Gospod in cesar, dobiš, kar zahtevaš, če ne padem v boju.« Pergament je zvil, ga zapečatil s težkim bronastim prstanom, na katerem je bil vrezan velik križ s sulico, ter izročil pismo Azbadu. Poslanca je silno jezilo, ker ni zvedel niti črke od Hilbudija. Ali poveljnik se ni menil za njegove vedečne poglede. Voščil mu je lahko noč in mu prepustil svoj šotor za stanovanje. Sam pa je odgrnil plahto v šotoru najbliž- jega častnika, legel k njemu in trdno zaspal. Ko se je zgrnilo platno za Hilbudijem, se je Azbad zaničljivo nasmehnil. »Bedak! Res te občuduje Bizanc, res te je imenoval cesar zadnjič steber cesarstva na severu, ali kljub temu si bedak. Ce si vrl vojak, prav. Udari, zmagaj, potem pa pridi vendar v blesteči Bizanc, se pozabavaj, napij in naužij in se zavleci nato zopet v ta pasji brlog. Ali tako - bedak! Niti žene nima s seboj in v vsem ostrogu nobe- nega dekleta. Bedak, hahaha ...« Drugo jutro je Azbad ročno odjezdil s spremstvom, noseč drobno pismo s seboj. Hilbudij je takoj po poslančevem odhodu ukazal voja- kom, naj poostre skrhane meče, napolnijo za tri tedne malhe z žitom in vzamejo s seboj ves svinčeni želod za prače; brzostrelci naj si napolnijo tule s puščicami. Na večer jim je ukazal pripeti plavajoči most preko Donave, preiskati in popraviti mostnice, zabiti nove zagozde na oplene, kjer so se zrahljali, in biti nared - opolnoči. Nihče ni zinil, nihče premišljeval. Vse se je zganilo, kakor bi iz Hilbudijevega srca tekla ista kri v vse roke, ista misel v vsako glavo. Nihče ni radovedno izpregovo- ril in povprašal z besedico. Pogledali so na dvignjeno glavo poveljnika, na vzbokle prsi pod oklepom, na trdo zapeti jermen krog njegovega pasu-in vsak je vedel, da jih čaka hudo delo. Tretje poglavje Tisti dan po daritvi je Svarun ukazal, naj počivajo vsi bojevniki. Zaklati je velel pitanih volov in celo čredo ovac, da so se gostili in praznovali. Iz gradišča je pri- vedla Ljubinica veselih deklet, ki so vojščakom stregle, jim točile medu v roženice in kozarce ter prepevale in plesale ves ljubi dan v velikem veselju. Sredi taborišča je sedel na hrastovem blodu godec Radovan. Povsod je bil poznan, doma nikjer Potoval je od roda do roda Slovenov, bil na plunko in pel junaške pesmi, zlagal prigodnice in pripovedoval vesele zgodbe. Do Baltiškega morja je prišel, prezimil že trikrat v Bizancu in sedaj gaje vedla pot zopet v Bizanc. Zvedel je namreč po trgovcih, ki so prišli k Hunom po krzno in konje, da se pripravlja Carigrad to zimo na velike vese- lice. In ob takih časih so od vseh krajev vreli barbari v Bizanc. Bili so postopači, kruha in zabave lačni ljudje, ki so dobro vedeli, da so bogatim gospodom potrebni. Treba je bilo razglašati njih slavo po ulicah, vpiti v cirkusu, delati javno mnenje po beznicah in predmest- nih gnezdih. Zato so tudi živeli kakor ptice, katerim potresa bogata roka obilnega zrnja iz visokega okna. Radovan je sedel torej sredi taborišča in udarjal na vesele strune. Zavit je bil v dolgo haljo in čez ledja prevezan z belim konopcem. Še nikoli mu jih ni stisnil jermen, da bi obesil nanj meč. Njegovo bogastvo je bila plunka, pa tudi njegovo orožje. Hvalil se je, da so ga Bizantinci že ujeli in ga zaprli, misleč, daje vohun. Celo cesar Upravda se je zanimal zanj in ga dal privesti predse. »s plunko sem prišel,« je pripovedoval, »pred Upravdo. Povem vam. a Perun ni lepši od tega cesarja. Zableščalo se mi je, ko sem stopil predenj, in zavrtelo, kakor bi na pol pijan pogledal v sonce. Pa je rekel cesar: Toplota, ki ogreje tudi srce KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p. o. 63305 VRANSKO, TEL: 063/724-010, 724-146, 724-147 18. STRAN - NOVI TEONIK 24. OKTOBER Sklepanje Predsedstvo celjskega občinskega sindikalnega sveta se ob obravnavi nekaterih konkretnih proble-, mov sestaja kar v okolju teh organizacij. Tako so' pred dnevi spregovorili v Emu o problemih te to- varne. SklepaiTso lahko, da so že govorili tudi o težavah^ gostinstva in turizma. Zadnjo sejo so namreč sklenili na Celjski koči. j Okvara Dobro obveščeni ob- čani vedo povedati, da je prišlo do večjega zastoja pri remontu šoštanjske termoelektrarne zaradi nekakšnega vijaka. Preprost vijak - pa ta- ko »zašraufa« naš elek- tro sistem! Črni petek Za nekatere vozni- ke, pa tudi neprevid- ne pešce, je prejšnji petek pomenil pravi črni petek. Od tedaj so se na- mreč »podražili« tudi najrazličnejši pre- krški! Pomanjkanje v vodovodnih pipah ni vode. V strugah rek, potokov in jezer primanjkuje vode. Ob tem je res čudno, da so pa nekatere razprave na mnogih sejah še vedno tako vodene. Zakaj nekaterim niso všeč odprte liste?! Iz strahu, da res volili ne bi »tiste«! Podražitve v Atomskih toplicah računajo, da se bo njihova najnovejša naložba, ko bodo uredili ogrevanje hotela s pomočjo tople vode iz vrtine, izpla- čala najkasneje v štirih letih. Če kaj poznamo naše razmere, se lahko zgodi, da se bo še prej. Če se bo namreč energija res tako skoko- vito dražila! Znamenita posoda Na najnovejšem turistične^ zemljevidu Slovenije je izm© vseh celjskih organizacij najbo nazorno - z izdelkom in imenof - predstavljena le tovarna EMo Ne vemo, ali je turistično zan miva zaradi posode ali zaradi se danjih razmer v tovarni posode, KMEČKI TURIZEM SE NAM POVSOD NE OBNESE IMAMO PA PRECEJ TURIZMA V KMETIJSTVU! Kasnitev Pravijo, da s pripravami na voli- tve v Celju nekaj ni v redu. Tudi tisti najbolje obveščeni Ce- ljani še ne vedo zagotovo, kdo bo novi celjski župan! Ni čudno Nekaterim se zdi čudno, kako to, da lahko v konjiški občini tako uspešno pogasijo razne probleme, ki nastanejo. Pa ni nič tako čudnega. Saj je njihov župan hkrati tudi podpredsednik gasilskega društva. Cirkuška Vodstvo zadnjega cirkusa, ki je gostoval v Celju, se je pritoževalo nad slabim obiskom Celjanov. Ob našem vsakdanjem življenju pač taki uradni cirkusi niso nič po- sebnega. Riše Bori Zupančič LOVSKE PUŠKE NEKOČ IN DANES Piše Janez Hartman Sodobne šibrenice Najbolj znana in tudi naj- bolj razširjena lovska puška šibrenica (tudi šibrovka) je gotovo dvocevka. Poznamo dve osnovni vrsti dvocevk: priveznjene, kjer sta cevi ena ob drugi in naveznjene, kjer sta cevi nameščeni ena nad drugo. Tradicionalne privez- njene dvocevke so bile dolgo časa v veliki večini, v zadnjih nekaj desetletjih pa so se močno uveljavile naveznje- ne ah bolj po domače »boka- rice«. Bokarice so nekako bolj »moderne«, vendar pa nikakor ne moremo trditi, da bi bila klasična dvocevka s priveznjenimi cevmi, če je seveda kvalitetne izdelave, za lov kaj slabša. Celo na- sprotno, mnogi priznani lov- ci menijo, da je lahka klasič- na dvocevka predvsem za majhno in hitro pernato div- jad primernejše lovno orož- je. Najbolje bo, da damo tak- šnole sodbo: bolj od osnov- nega sistema samega je važ- na kvaliteta izdelave posa- meznega orožja - seveda pa tudi lovčeva sposobnost ob- vladanja puške, ne nazadnje pa tudi njegov okus. To velja v veliki meri tudi za druge sisteme šibrenic, kijih bomo omeniU kasneje. Večina proizvajalcev dvo- cevk v svetu (pa tudi naša Crvena zastava) izdeluje oba sistema dvocevk. Dolgo je veljalo, da so najboljše dvo- cevke angleške izdelave. Imena angleških proizvajal- cev kot na primer Holland & Holland, Purdey, Boss, pa tudi Webley & Scott in neka- tera druga so že kar legen- darna. Čeprav glede zasolje- nih cen, ki jih zaračunavajo za svoje po meri ročno izde- lane puške Angleži še pred- njačijo, pa mnogi strokov- njaki menijo, da so vodstvo glede kvalitete pred nekaj le- ti prevzeU naši sosedi. Ne, ne gre za Korošce iz Borovelj, kot bi marsikdo takoj pomi- slil, pač pa za Italijane iz se- vernoitalijanskega orožar- skega središča Brescia (Val Trompia). Za najboljše dvo- cevke veljajo Fabbri, v sam vrh pa spadajo tudi izdelki puškarskih hiš Famars, Piot- ti, Rizzini, Zanotti... Proiz- vodnja je zelo omejena, saj je pri izdelavi potrebno ogrom- no ročnega dela. Odlične dvocevke znajo narediti tudi bolj znani proizvajalci kot so Beretta, Francki, Perazzi, Bernardelli, vendar gre pri teh že za bolj »masovno« iz- delavo. Zelo kvaUtetne dvocevke izdelujejo še marsikje po svetu, tako v obeh Nemčijah (na primer suhlski Merkel), Belgiji, ne nazadnje tudi v že omenjenih Borovljah; izdel- ki Borovljanov so posebno cenjeni tudi pri slovenskih lovcih. Z vrhunskimi dvo- cevkami se lahko pohvalijo prav tako Francozi; čeprav je večina dvocevk običajnih prelamač, izdeluje francoska tvrdka Darne zanimive (in zelo kvalitetne) dvocevke z nepremičnimi cevmi; odpre- jo se s pomikom zaklepa nazaj. Razen dvocevk obstaja se- veda še vrsta drugih sodob- nih šibrenic. Poleg enostav- nih enocevnih prelamač, ki lovcem niso kaj posebej pri srcu, so tu še predvsem sa- mopolnilne šibrenice, ki imajo pod cevjo nameščen nabojnik (magacin) za 3-5 nabojev. Klasični primerek je belgijski FN Brovvning, ki deluje na principu trzanja, v novejšem času pa se je uve- ljavil princip odvzema smodniških plinov, kakršne- ga ima na primer ameriški Remington. Odlične samo- polnilke izdelujejo tudi Itali- jani (Franchi, Breda, Cosmi). Marsikomu se zde samopol- nilne šibrenice nekoliko ne- rodne, pa tudi manj »špor- tne«, kar naj bi veljalo prav tako za njim precej podobne šibrovke-repetirke. Večina teh ima drsni repetirni me- hanizem, bolj po domače jim pravijo kar »pumparice«. Ze- lo so razširjene v ZDA, izde- lujejo pa jih tudi Italijani in Francozi. So neprimerno manj »ugledne« kot ročno iz- delane dvocevke, seveda tu- di skoraj »smešno« poceni, toda v rokah izurjenega strelca praktično nič manj učinkovite. Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369. Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured- nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež, Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic, Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČOP Delo, Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa 2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČOP Delo i Ljubljana. TOZD Novi tednik Celje. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 19 Nagradni razpis 1. nagrada 700 - din 5 nagrad po 300 - din Pri žrebanju bomo upoštevali le pra- vilne rešitve, pošljite jih najkasneje do torka 29. 10. 1985 do 9. ure. Rešene križanke lahko prinesete tudi osebno, na vhodnih vratih je poštni nabiralnik. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA in svoj točni naslov. Rešitev nagradne križanke Vodoravno: ABOTA. FARAN. LI- PARI, ANODA, GEOLOG, TAMAR, CELJE, ODIM, MT, RB, NKRUMAH, ROSA, ERRATA. MASAJ, RAPIR, MAOR, VIA, KAP, AVELINO. SHA- KESPEARE, KARAJ AN, SILA, ES- SEN, NAKANA, IVA, STIK. Izid žrebanja 1. nagrado 700.- din prejme: Jožica Dohnar, Pot na Lavo 9, 63000 Celje 5 nagrad po 300.- din prejmejo: Vi- doslav Gošnjak, Celjska c. 39, 63250 Rogaška Slatina, Jožica Krašovec, 63254 Podčetrtek 84, Slavica Čolak, Preloge 19, 63270 Šmarje pri Jelšah, Marija Janeček, Trubarjeva 46, 63000 Celje, Vinko Trupej, Šešče 33a, 63312 Prebold. Nagrajencem iskrene čestitke! Nagrade boste prejeh po pošti. NAGRADNO VPRAŠANJE Kljub silovitemu razmahu ke- mije, ki je posegla v vsa področja našega življenja in še posebej v medicino, pa so mnoge zdravilne rastline še danes osnova za mno- ga učinkovita zdravila. Korenin rumenega svišča ali košutnika na primer, potrebuje Evropska go- spodarska skupnost kar celih 50.000 ton in obstaja velika nevar- nost da ga enostavno iztrebimo. Zanimive so tudi škrlatnordeče glavnice. V bistvu gre za zajedav- sko glivo ki napade predvsem rž na kateri zraste v obliki rožička. V preteklosti so iz rži delali več kru- ha in so imeli prav zaradi teh ro- žičkov ogromno težav. Šele dosti kasneje so ugotovili, da dobimo iz rožičkov odlična zdravila za bo- lezni srca, ožilja in drugo. Najbolj zanimiva pa je pot od vrbove skorje, do danes nepogre- šljivega zdravila proti glavobolu, za znižanje telesne temperature, proti revmi in za preprečevanje strjevanja krvi. Že Hipokrat je pi- sal, da je vrbova skorja zdravilo proti vročici. V 19, stol. so vročico in celo malarijo zdravili izključno z vrbovo skorjo, ki so jo olupili z mladih vrb. Leta 1830 pa je fran- coski lekarnar Leroux izlužil po- sušeno in zdrobljeno skorjo in na ta način dobil sahcin. Od sahcina do acetilsalicinske kisline pa je bil le en korak. Za katero zdravilo gre boste vpisah v kupon. Za pomoč vam povemo da je zdravilo anagram besede SIPINAR. Žreb bo med tiste s pravilnim odgovorom raz- delil 6 nagrad: 700 din in petkrat po 300 din. Križanka Vodoravno: 1. trop volkov, 7. jarek med hribi, 12. letovišče na Istri pod Učko, 13. pogonski stroj, 14. italijanski kamion, 15. poldrag kamen, 17. nekda- nji švedski igralec tenisa (Bjorn). 18. Bojan Adamič, 19. velika azijska mač- ka, 21. ljudstvo v Laosu, 22. pritok Sa- ve iz Bosne, 24. sejanje, 26. Banja Lu- ka, 27. država v Južni Ameriki, 29. slo- venska filmska igralka (Ita), 30. nikelj, 31. sozvočje več tonov, 33. spojina du- šika s kovino, 35. vojaška naprava za odkrivanje letal aU ladij, 36. prebivalka avstralskega mesta. Navpično: 1. izdelovalec klobukov, 2. romanska umetnost, 3. Dušan Vel- kavrh, 4. spremljevalec boga Erosa, 5. kamen (latinsko), 6. azijski polosel, 7. Gregov Maček, 8. stičišče ploskev, 9. koralni otok, 10. kdor kaj uporablja, 11. polotok na Peloponezu, 16. letni pridelek, 20. kemijski element (Re), 23. svobodna zemljiška posest, 25. sanitet- ni material, 28. doba, vek, 32. doktor, 34. Rajko Nahtigal. Magična icrižanlca 1, 1. plačan počitek, 7, 2. očesni zdrav- nik, 9, 3. samec pernate živali, 10, 19. Oton Gliha, 12, 4. nekdanji konjenik, 13, 17. igralka Gardner, 14, 5. potomec, 15, 15. manjša stavba v vinogradu, 16.6. Trst, 17, 13. tropska papiga, 18. 8. soborec, pri- jatelj, 20, 11. golenice iz usnja. Rešitve iz 41. številice KRIŽANKA 2+1 Vodoravno: KORENINA, ROSSI. LOM. OSTROŽNIK, PABLO,; ORGLE, KARPOV. ANO. PRVINA, IMATRA, EIS, GOSLAČ,' FINTA, KASBA. IMENITNIK, TOK, KIRKA. KATASTER. ; MAGIČNI KVADRAT ! JUŠ KOZAK. USTANOVA. ŠTULA, TR, KALK, KOT. ONA.: KARO, ZO, AVTORICA. KARTONAR. MAGIČNA KRIŽANKA POŠTAR. OSTANEK. ŠTULA, RT, TALK, LEA, ANA, SIAM, RE, > LISTA, KREATOR. TAMARA. I HOROSKOP lOVEN_21.3.-20. 4. vas naporno in delovno obdobje. Ne slcrbite, vse bo v redu. Jiirep^te lialcor veste in znate, da boste prišli do, zadovoljiviti mltatov. Zadovoljni boste v najožjem krogu in srečali se boste z jfagim prijateljem. V ljubezni bo uspeh. TbIK 21.4.-20.5. J službi posvetite največ pozornosti obveznosti, ki se bo pojavila v ^dneii. Nekaj neprijetnosti boste čutili kmalu in vam ne bo všeč. bdite zelo oprezni, sicer boste imeli težave. Denarja bo nekoliko t. Za ljubezen se trudite brez predatia. dvojčka 21.5.-21.6. nih^ate v zelo razburljivo in pomembno obdobje. Svobodno se me vseh nalog. Gojite poslovne stike, seu boste srečali zelo omembno osebo. VabiU vas bodo v različne družbe, vendar ne iklonite nobenih povabil. Kar zadeva čustva, vam nič ne manjka. ' RAK 22. 6. - 22. 7. bije ni rožnato, vendar bo čas vse uredil. N^bolj se zadeva v hžbi in nekoliko doma. Sprh se boste s sodelavci, krivi pa so oni. ieden se stvar razvije neugodno, pomislite, kako ukrepati. Še oskusite, ne dajte se. [iEy 23. 7. - 23. 8. ^ vami je ugodno obdobje, čakajo pa vas tudi prehodne težave, 'ezave so nekoliko bolj osebnega značaja. Službeno stanje je )odobno prejšnjemu, dela ne bo veliko, zato boste naloge uspešno končali. Ne želite drugim, kar ne bi bilo všeč vam. »jEVICA_24. 8. - 23. 9. 'e sprejemajte novih obveznosti. Pred vami je obdobje, ko velikih l^og ne boste zmogli. Okoliščine vam niso naklonjene, kar bi lahko ^ugodno vplivalo na vas. Poiščite več časa zase, dokler krizno »bdob/e ne mine. To kar želite, povejte na ves glas. [tehtnica . 24.9.-23.10. vami je ugodno obdobje. Kmalu se bo ponudila priložnost za l^Jtev pomembnih problemov, poslovne in osebne narave. Dru- ^bni stiki bodo pestri še naprej, le v družini se bo stanje nekoliko Plemenih. Na vprašanja vam ne bodo ogovorili. Storite nekaj, ^0 želja ni dovolj. ijKORPION 24.10.-22.11. ^^hnjeno obdobje traja še naprej. Kljub vsemu se ne uspavajte; fonte vse, kar morete, čimprej. Okoliščine se bodo kmalu spreme- '^P- Neka oseba vam bo delala težave, če ne boste bolj taktni. Ne puščajte se v tisto, kar ni potrebno. Ne vdajte se. IjTRELEC_ 23.11.-21. il. '^hsjate v nekoliko manj naklonjeno obdobje. Pričakujte neprijet- v službi. Nekatere dogodke prepustite času, posvetite pa se le ^^^mu, kar prinaša zanesljive rezultate. V osebnih stikih bo prišlo "stresov, kijih niste pričakovali. Poslušajte srce! U^zorog 22.12.-20.1. vami so dnevi polni zadovoljstva, tako v službi kot doma. Pred Je tudi nenavadno srečanje, od katerega pričakujte koristi v ^^'ovnem življenju pa tudi v prihodnje. Varujte se velikih zadolži- preko svojih možnosti. Nekdo vas obožuje. LjfODNAR_~~21.1.-19. 2. primerno za kratkoročne naloge. Izogibajte se velikih in govornih obveznost], okoliščine vam niso naklonjene. Ne izgub- J ^ energijo zaman, čakajte na ugoden trenutek. Družabnih stikov ^anj, vendar le za kratek čas. Ne bodite osamljeni. 151^1_20. 2. - 20. 3. ^1 del obdobja vam je naklonjen. Rezultat boste dosegli, ko ^ uspešno končali pomembno in odgovorno nalogo. Ne ukvar- J.^^^ nepomembnimi stvarmi, da zadeve ne pokvarite. V odnosu ^^'^iižjimi je vse v redu, kljub vsemu pa bi neko zadevo s partner- ^ ^»hko razčistili. 2a. STRAN NOV! TEDNm 2». OKfOBEB nJ Lestvici Radia Celfe Zabavne melodije: 1. SUSSUDIO - PHIL COLLINS 2. BOLJE BITI PIJAN NEGO STAR - PLAVI ORKESTAR 3. VVE DONT NEED ANOTHER HERO - TINA TURNER 4. PJESMO MOJA - JASNA ZLOKIČ 5. DOBER DAN - BAZAR 6. SERENADA - KRUNOSLAV SLABINAC 7. SHOUT - TEARS FOR FEARS 8. MODRE OČI - F PLUS 9. SAMO NE TI - JOKER 10. WODY BOOGIE - BALTIMORA Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 uri. DomaČe melodije: 1. v KRAUESTVU ZLATOROGA - AVSENIK 2. ZIMSKA NARAVA - VESELI HMELJARJI 3. MAMA, PRIHAJAM DOMOV - SLAK 4. TRIGLAVSKA ROŽA - MIHELIČ 5. UUBIM TE SLOVENIJA - ALPSKI KVINTET 6. SNEŽNI VALČEK - BOHORČ 7. KJER NEKOČ JE VETER ZIBAL KLASJE - ŠKOBERNE 8. SAVINJSKI GAJ - VESEL! DRENOVCI 9. ČEZ PLOT - ŠIK 10. ZDRAVICA OB VRNITVI - RŽ Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 uri. Nagrajenca: Franc Voga, Razbor22, Drami je Ivan Kolar, Podpeč 7, Planina Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. RADIO CEUE ČETRTEK, 24. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z va: vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperar. iO.OO Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obves 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo, ll Zaključek sporeda. PETEK, 25. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vJ ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplome: 10.00 Zaključek sporeda, 15.00. Poročila, 15.10 Obvest 16.00 Čestike in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 1' Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda SOBOTA, 26. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z va vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.15 Kole prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek spore 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdr; 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.45 K turni feljton, 18.00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 27. 10.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, Ij Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer (ponovitev), 1' Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Literarna odd 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 15 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 28. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 ŠpoT dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 1' Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, Ij Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 17.00 Kronika, 1' Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 ZaK ček sporeda. TOREK, 29. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vt ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek« reda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke inf dravi, 16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz art resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 ZakljU' sporeda. SREDA, 30.. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z va vmes ob 8.30 Obvestila. 9.00 Druga poročila, 9.30 Kol« prireditev. 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 1' Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajej skupnosti, 16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.00^ nika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Aktualno. 1' Zaključek sporeda. OKTOBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 24. OKTOBER 19»J 2Mn MIZARSKI kombinirani skobelni stroj s štirimi operacijami dobro ohranjen, ugodno prodam. Stroj je domače izdelave, ogrodje je iz lesa. Škofja vas 67. KRAVO SIMENTALKO brejo in vozno, prodam. Franc Fideršek, Ljubečna 10, 63211 Škofja vas. ZELO POCENI prodam rabljeno peč za centralno Feroterm 35.000 ccal. Marija Podpečan, Velika Pirešica 16, Žalec. 125 PZ letnik 71, reg. do maja 1986, ugodno prodam. Leopold Kumperger, Marija Gradec 81, Laško. LADIJSKI POD 22 mm za tla, suh, prodam. Telefon (063) 31-195. TRAKTOR IMT 560 S kabino, pro- dam. Telefon 821-033 od 14. ure dalje. PRIKOLICO ZA osebni avto, poce- ni prodam. Anton Grobelšek, Teharska cesta 53, Celje. FASADNO mrežo in cevi za cen- tralno kurjavo ugodno prodam. Telefon 25-660. DYANO letnik 81, registriran do septembra 86, prodam. Telefon 25-572. 7 mesecev starega psa nemškega ovčarja prodam. Sandi Kovač, Zadobrova 81 b, Škofja vas. KRAVO in telico prodam. Pihlar, Klans 25, Dobrna. ZASTAVO 635 AD, letnik 80, ugod- no prodam. Telefon (063) 27- 406. 23 arov zemlje s hišno številko v Prevorju, prodam. Informacije na telefon 31-401 ali 25-874. KLAVIR znamke Johan-Fritz pro- dam. Franc Bobnar, Pletovarje n. h., Dramlje. TOVORNO prikolico za osebni av- to ugodno prodam. Telefon (063) 31-204 popoldan. PRIKOLICO za tovorni avto, nosil- nost 6 t, leto 78, paletni sistem, dolžina 6,30 m, v voznem stanju prodam. Jager Viktor, Proseni- ško 14, Šentjur pri Celju. KOMBI IMV 1600, kason s podalj- šano kabino, letnik 1976. Regi- striran do septembra 1986 ugodno prodam. Ana Knez, Pe- trovče 138. BARVNI TV Korting nujno prodam. Telefon dopodlan 32-475 popol- dan 33-531. ' NA FRANKOLOVEM prodam 7500 m^ zemlje, primerne za sadne nasade ali vinograd. Do- voljena gradnja gospodarsko bivalnega objekta. Telefon 35- 567. DVE POSTELJI, 2 nočni omarici in psiho, ugodno prodam, informa- cije na telefon (063) 218-72. RENAULT 8, vozen, neregistriran, v celoti ali po delih prodam. Dar- ko Dobovičnik, Kašova 14, Vojnik. KOMAT za konja 23 col in razno konjsko opremo, prodam. Vinko Habjan, Šmarje pri Jelšah 51, telefon (063) 821-024. KAMPANJOLO FIAT, letnik 78, ugodno prodam. Informacije na telefon 741-050. SVINSKO KORENJE, prodam. Ana Koželj, Medlog 34. STANOVANJE, dvosobno, 57 m^ prodam (Plava laguna) vseljivo takoj. Telefon (063) 25-338. GRADBENO PARCELO Z vso do- kumentacijo v Žalcu, prodam. Informacije na 714-856. KRAVO TEŽKO 550 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Jože Podvršnik, Hramše pri Galciji, p. Žalec. VIDEO RECORDER Philips z de- klaracijo sistem 2000 ugodno prodam. Informacije 317-11, in- terna 338, Lokovšek. SEDEŽNO GARNITURO rjavi ža- met, trosed, raztegljiv, 2 fotelja, dva tabureja ter preprogo 250 X 350 prodam. Telefon 741- 710 popoldan. ČRNOBELI TV Gorenje, še v ga- ranciji, cena 50.000 din, prodam. Informacije vsak dan razen so- bote na telefon 34-714 od 7. do 14. ure. PEČ EMO Central 23, novo, ugod- no prodam. Babno 20, Celje. KOMPRESOR Trudbenik 50 I, tro- fazni, skoraj nov, prodam. Bab- no 20, Celje. ČRNOBELI TV Gorenje 106, star leto in pol, prodam. Telefon 35- 181. OSTREŠJE prodam. Dolžina lege 12 m, šp.rovci 6 m, kritina bo- brovec. Tone Tajnšek, Arnače 22 C, Šentilj, pošta Titovo Ve- lenje. OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, prodam. Telefon 34-130 po 15. uri. Z 750 letnik 78/9, registriran vse leto, obnovljen, prodam. Srečko Zupane, Začret 7, 63211 Škofja vas. REZERVNE dele Zastava 1300 in FIAT 1300 prodam. Partizanska 38. KORUZO v storžih in beli mošt, prodam. Viktor Jager, Proseni- ško14, Šentjur pri Celju. PRALNI STROJ OBODIN, prodam. Telefon 32-165. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO dobro ohranjeno, prodam. Tele- fon 25-980 od 9. do 10. in od 15. do 16. ure. R 4, letnik 82, lepo ohranjen, pro- dam. Andrej Jelovšek, telefon dopoldan (063) 23-466, popol- dan (063) 35-372. NOVO PEČ Calorex, še zapakira- no, prodam. Telefon 32-131. MERCEDES 406, letnik 70, 4 m ke- son s cerado, vozen z B katego- rijo, prodam z delom. Telefon 22-352. ZIBELKO, belo, z vložkom in pre- vleko prodam. Telefon 35-155 popoldan. TOVORNO prikolico nosilnost 800 kg, prodam. Inf. telefon 31- 658, popoldan. TRAKTOR ZETOR 25 prodam. Mi- ha Strašek, Uniše 8, Ponikva, telefon 748-129. FORD CAPRI registriran in AU- STIN 1300 celega ali po delih prodam. Slance 16, Teharje. ZASTAVO 750 LE letnik 1982 reg., ugodno prodam, ter trosilec hlevskega gnoja. SIP KRPAN 20 malo rabljen, primeren za hribo- vite terene, ugodno prodam ali menjam za večjega. Kajin Mar- ko, Trnovlje 113 Celje. 3 m^ žagane hlodovine in kuhinjski štedilnik na trdo gorivo, pro- dam. Turnšek, Trnovlje 35 d. Z101 GT letnik 83, poceni prodam. Artnak, Ulica Ivanke Uranjek 2, Celje. VIKEND, blizu Celja, prodam. Ši- fra: VIKEND. DVA STILNA fotelja in klubsko mi- zico, ugodno prodam. Informa- cije na telefon 32-982 od 18. ure dalje. ŠTEDILNIK kombiniran 4 x plin, 2 elektrika ugodno prodam. Tele- fon 24-979, Darko Leijak. PRIKOLICO za prevoz goveje živi- ne in prašičev za traktor, cena po dogovoru, prodam. Vili Škor- janc. Teharska cesta 88, Celje. DVE SPALNICI, novejši, dobro ohranjeni, ugodno prodam. Uli- ca 29. novembra 30. TRAKTORSKI kiper ali brez priko- lice prodam ali menjam tudi za klavno živino. Telefon 741-050. KRAVO SIMENTALKO z 5 tednom starim bikcem ali samo vozno, 500 kg težko, prodam. Hinko Go- lež, Pepelno 1, Šmartno v Rožni dolini. VRTNO KOSILNICO, trajno žarečo peč, dvoje oken 130 x 160, z ro- letami, ugodno prodam. Marija Kavčič, Prvomajska 8 Celje, Ostrožno. UVOŽENE hokejske drsalke in po- ročno obleko Vezenine Bled, prodam. Telefon 33-532. POROČNO žensko obleko z bole- rom prodam. Ponudbe pod: BO- LERO. Z 750, 65.000, km, reg. do septem- bra 86, prodam za 25 M. Nova maska, blatniki, pragova zadnje obrobe, nova izolacija, nado- mestni deli za elektro instalaci- jo in kompleten stroj. Telefon 22-655. TROFAZNI ELEKTROMOTOR 0.8, 3.7 in 9.2 KW prodam. Informaci- je na telefon 28-259 po 20. uri. ČRNO BELI TV Gorenje, star eno leto, ugodno prodam. Informaci- je na telefon 33-511 Int. 370, zju- traj. ČRN PERZIJANER, plašč št. 46, prodam. Griže 95. KRZNENI PLAŠČ, bizam, temnor- javi, za srednjo postavo, v odlič- nem stanju, prodam. Telefon (063) 35-465 Celje od 19. do 20. ure. BARVNI TV sprejemnik Gorenje, francosko posteljo Meblo in hla- dilno skrinjo 300 I, ugodno pro- dam. Inf. telefon (063) 31-446 od 18. do 20. ure. DOBRO OHRANJENO spalnico poceni prodam. Informacije na telefon 714-328. PARCELO z gradbeno barako 12 km iz Celje, 1280 m^ na sonč- ni legi prodam. Telefon 21-115. ČRN, MALO nošen perzijaner plašč št. 46-48 ugodno prodam. Telefon (063) 22-443. ZASTAVO Kombi 435 K, ugodno prodam. Telefon (063) 713-482. DVOJE novih oken 120 x 120 cm Glin Nazarje s polknami 10 od- stotkov ceneje, prodam, drago Zupan, Vransko 42. PRAŠIČA, 120 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. Alojz Turnšek, Belo 24, Šmarje. SOBNO OLJNO peč prodam. Kmet, Celje, Čopova 16, telefon 22-652. PEČ na kurilno olje prodam. Ju- has, Trubarjeva 42, Celje. FISHER, prenosni dvojni radioka- setofon, deklariran prodam. Te- lefon 22-133 od 15. do 16. ure. TV Gorenje 107, črnobeli, senzor- ski, star 18 mesecev, prodam. Ogled možen v soboto in nede- ljo Anton Eberlinc, Vransko 130 b, blok. MALO RABLJEN hladilnik ugodno prodam. Telefon štev. 26-896. KIPERBUSCH rabljen eno sezono, štedilnik štiri elektrika, prodam. Janez Kukovič, Jakob 24, Šentjur. PLUG, 15 col, dvobrazdni, malo rabljen, prodam. Milan Slom- šek, Jakob 18, Šentjur. DVE DYANI, letnik 77, neregistrira- ni, po ugodni ceni prodam. Tele- fon 33-112 int. 620 dopoldan. Emil Gajšek, Prožinska vas 58/ B, Štore. GARAŽO v garažni hiši Otok-Voj- kova prodam najboljšemu po- nudniku. Šifra: ZIMA. TRAKTOR STEYR, 18 KS, prodam. Ivan Rezman, Ponikva 43, 63310 Žalec. ŽENSKI PLAŠČ, kozji velur in dru- go št. 42-44, prodam. Telefon 34-419. SMUČARSKO OPREMO poceni prodam. Telefon 713-874. ŽENSKO USNJENO JAKNO, svet- lo, sive barve št. 42, ugodno prodam. Telefon 32-914. PO UGODNI CENI prodamo skoraj nov štedilnik Derbaj 84. IHermi- na Plank, Kompole 123. NA KOZJANSKEM PRODAM če- belnjak z dvema družinama če- bel in dvoje tridelnih oken za kmečko hišo. Informacje na te- lefon 34-783. DVE LETI STARO, dobro ohranje- no krzneno jakno, rakun, št. 38-40, prodam. Telefon (063) 22- 187. FIAT 124 prodam. Darko Rožen- cvet, Bodrež 10, 63231 Gro- belno. KORENJE prodam. Informacije na telefon 722-152 po 16. uri. ŽENSKI PLAŠČ, krznen, telečji ve- lur, št. 38, prodam. Telefon 31- 505. OTROŠKO UVOŽENO povijalno mizico s kopalno kadjo za 18.000, rabljeno opeko Ristus ca. 650 kom. dimenzija 24 X 14 X 11 š 22 din kom in ca. 350 kom. dimenzije 24 X 14 X 24 a 44 din komad, prodam. Informacije na telefon 36-506 po 19. uri. FIAT 126 P, letnik 77, garažiran, prodam. Telefon (063) 28-862 po 12. uri. VSELJIVO enosobno stanovanje 34,5 m' v Celju-Otok, prodam. Informacije na telefon 735-168 od 18. do 20. ure. CITROEN GS super 1.3, letnik 79, ugodno prodam. Informacije te- lefon (063) 34-198 od 15. do 17. ure. VAMAHO 125 cross in MZ 250 pro- dam. Jakob Volf, Zaloška gorica 3, 63301 Petrovče, telefon 33- 621 od 6. do 15. ure. PRAŠIČA za zakol prodam. Tele- fon 741-965 po 16. uri. KOMBI s kesonom, letnik 76, ugodno prodam. Telefon 33-841 popoldan. VRTNI KAMIN, montažni, prodam. Telefon 33-841 popoldan. KOMPRESOR Trudbenik 4001 v dobrem stanju z rezervnimi no- vima cilindroma, cena 15 M, prodam. Telefon 745-231 zvečer. PODSTREŠJE, 120 m^ dobro ohrar njeno, primerno za stanovanje, atelje, biro, v centru Žalca pro- dam. Informacije 701-734 do 19. do 21. ure. AVTO ZASTAVA 1300 za 3 stare milijone prodam. Franc Kolar, Kovinarska 16, Celje. JUGO 45, letnik 82, prodam. Infor- macije dopoldan 31-711 int. 370, Škoberne. PLATONAR VOZ, primeren priklju- ček za traktor ali vprego, ugod- no prodam. Kari VVeber, Migoj- nice 124 a, 63302 GRIŽE. DVE TONI REPE po 24 din takoj prodam. Ivan Kerš, Šmiklavž 8, Škofja vas. KUPIM KOLO na 5 prestav kupim. Ponud- be na tel. 35-097. MEŠALEC 100-150 lit. za beton ku- pim. Telefon 36-867. ZAZIDALNO parcelo v okolici Ce- lja kupim. Tel. 28-944. NAKLADAČA - pešija ali MF ku- pim. Šifra: »Kopač«. AVSTROOGRSKE in druge stare kataloge (ilustrirane cenike) za orožje, kupi resen zbiralec. Ši- fra: »Katalogi« ali tel. 22-757. 100 KOMADOV opeke Kikinda, model 272, kupim. Kuder Jože, Lisca 23/d, Celje. KOVANCE stare - nove, odlikova- nja, medalje, plakete, star pa- pirnati denar, denarne bone, ku- pim. Tel. 35-011 od 16. do 18. ure. STANOVANJA SAMSKI moški, nekadilec, išče garsonjero ali manjše stanova- nje. Šifra: »Nujno«. MENJAM novo enosobno stano- vanje v Novi vasi za večje. Šifra: »Menjava«. IŠČEM upokojenko, ki bi bila pri- pravljena stanovati skupaj z starejšo upokojenko in ji nuditi pomoč v kuhinji. Šifra: »Na kme- tiji«. GARSONJERO s centralno kurja- vo in telefonom zamenjam za večje stanovanje s soglasjem. Tel. 28-944. V CELJU iščem stanovanje veliko- sti 100-120 m^ v zamenjavo za moderno dvoinpol sobno ali pa ga kupim. Ponudbe po šifro: »100 m^«. TRIČLANSKA družina nujno rabi stanovanje za 1-2 leti. Šifra: Nujno. V LAŠKEM iščem sobo ali stano- vanje. Šifra: »Dober plačnik«. OGREVANO sobo išče moški srednjih let. Ponudbe pod: »Uslužbenec«. STANOVANJE v Celju išče samski moški. Ponudbe pod: »Celje«. SPREJMEM podnajemnico, takoj. Sotlar, Kovinarska 10. ZAPOSLITEV ČISTILKO za 3 ure dnevno od 6. do 9. ure išče gostilna pri Ljubici, Cesta na Ostrožno 79, tel. 36- 052. SPREJMEM kakršnokoli delo na domu. Šifra: »Zanesljiva«. SPREJMEM KV in PKV kovinostru- garja. Telefon 26-962 ali 772- 020. TRI PROSTORE (lokale) vsaki 40 m' za obrt, posamezno skupaj, oddamo v centru Žali Tel. 701-734 od 19. do 21. ure DAJEM inštrukcije iz angleška jezika za osnovno in srednjo! lo. Ponudbe pod šifro: »Angli čina - Celje«. GARAŽO na Hudinji vzamem vn jem. Tel. 36-438. INŠTRUIRAM angleščino in tnal matiko za osnovno šolo. Tel.! 577 ali 22-628 po 19. uri. KMETIJSKO zemljišče v okol Celja vzamem v najem. Tel.! 944. V CENTRU Vojnika oddam pošlo ni prostor pod šifro: »Predi« čilo«. SOZD REK EK TRBOVLJE DO RRPS TOZD Rudnik Laško Komisija za delovna razmerja Komisija za delovna razmerja TOZD Rudnik Laško objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. Vodja elektro strojne dejavnosti 2. Planer - analitik Kandidati za zasedbo del navedenih del in nalog morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na- slednje: pod 1 - VIS ali VIŠ oziroma SS elektrousmeritve jaki tok, vsaj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, sposobnost za organiziranje proizvodnih pro- cesov; pod 2 - višja strokovna izobrazba ekonomske smeri z vsaj 3 leti delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas. OD po pravilniku o osnovah in merilih delitve sredstev za OD. Kandi- dati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevajtJ pogojev v Kadrovsko-splošno službo TOZD Rudnil* Laško v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objave. Zgubil se je pes srednje velikosti, star 6 mesecev, bel s črnimi lisami, dolgo dlako. Sliši na ime AŠI. Kdor bi ga videl, naj javi na telefon 772-048 Marica Grlica, Zdravstveni dom Vojnik. Najditelja čaka lepa nagrada. mm TEomK stran 23 j,£LJA27. 10. ,3 05 in 13 45-22.55 TELETEKST RTV UUBUANA. 8 05 POROČILA; ^'šKA MATINEJA: 8 10 ŽIV ŽAV Risanke. BOBEK PRED MIKROFONOM - '2,1 niadžarske nadaljevanke, 9 10 OBISKOVALCI. 15. - zadnji del češkoslo- jf^ahodnonemške nadaljevanke; 9.40 F. Švantner; ŽIVLJENJE BREZ 5 - zadnji del slovaške nadaljevanke. 1105 XVI FESTIVAL ^^nfge GLASBE - PTUJ 86 1 oddaja; 11.35 625. ODDAJA ZA STIK Z Vfif^ia. 1155 PROPAGANDNA ODDAJA; 12 00 KMETUSKA ODDAJA; ^POROČILA (do 1305), 14,00 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno '^gie; 14 45 PROPAGANDNA ODDAJA; 14.50 C. McCulIough: PESEM [TtrNOVK, ponovitev 2 dela avstralske nadaljevanke; 1540 MOZAIK 'r