/£v URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka?_Ljubljana, četrtek 8. marca 1984 Cena 80 dinarjev Leto XLI 364. Na podlagi prvega odstavka 69.f člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 15/77, 61/82, 77/82, 34/83 in 70/83), tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v zvezi z odlokom o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij m ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) izdaja Izvršni svet Skupščine- SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o izločanju dela konvertibilnega deviznega priliva za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1984 1. člen V 2 členu odloka o izločanju dela konvertibilnega deviznega priliva za pokrivanje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Slove-* ni ji za leto lc:34 (Uradni list SRS, št. 41/83) se znesek »962,000.000 din« nadomesti z zneskom 1.893,985.600 din«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 430-01/83-21/4-1 Ljubljana, dne 23. februarja 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 365. Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in v zvezi z 11. členom odloka o določitvi in o razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti SR Slovenije za leto 1984 (Uradni' list SRS, št. 41/83) izdaja Izvršni svet. Skupščine SR Slovenije ODLOK o uskladitvi skupnega dinarskega zneska deviz za Potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti SR Slovenije za leto 1984 1. člen Skupni dinarska znesek deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti SR Slovenije znaša 1.913,673.600 din, od tega 1.893,985.600 dm za plačila v konvertibilnih valutah in 19,688.000 din za plačila v nekonvertibilnih valutah. Sredstva iz prvega odstavka predstavljajo dinarsko protivrednost deviz po tečaju 124,80 din za en USA $. 2. člen Skupni dinarski znesek blagovna plačila se uskladi, a) za neblagovna plačila v konvertibilnih valutah v višini od tega — za plačilo stroškov potovanj in kotizacij — za druga neblagovna plačila b) za blagovna plačila v konvertibilnih valutah v višini od tega — za plačilo opreme — za plačilo reprodukcijskega materiala c) za plačila v nekonvertibilnih valutah v višini od tega — za neblagovna plačila — za blagovna plačila deviz za neblagovna in da znaša: v deviznih dinarjih 1.098,027.717 60,966.255 1.037,061.462 736,893.883 457,579.833 279,314.050 14,399.803 3,276.083 11,123.720 3. člen Dinarski znesek nerazporejenih deviznih sredstev republike znaša 64,352.197 din, od tega v konvertibilnih valutah 59,064.000 din in v nekonvertibilnih valutah 5,288.197 din. 4. člen Sestavni del tega odloka in objavljena skupaj z njim je tabela »Razporeditev skupnega zneska deviz«, v kateri so določeni zneski konvertibilnih in nekonvertibilnih deviz za upravičence deviznih sredstev po posameznih namenih. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 430-01/84-36/2-1 Ljubljana, dne 23. februarja 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. kupneg; < tji" M 2 D 5 I > qc^nivA qiu -Iiqj^i3AU03tau a eziAap 9UAO§eiq UT auAOge[qaN qiuiiqnJ3AUO^ a 9ZIA3P aUAOŠBiq U[ auAOgB[qaN m 00 s o 2 c3 ■S T3 O U a tč ti Cedrnjs BCro^np -ojdaj euiajdo aziAap auiiq -i;jaAUo>iau fBdn^s engeid Bgrup flOBZITO’4 m CuBAcqod R§OJ)S CO I TJ4 IO I CO to CO C) rJ4 in co aa o r-t co C- ca o co co' o ca ro ro T—1 co o o g ^ C0 I I II II I I I II MII O s 02_ CM CO O O co ca co CO CO d in ^ ca o co CO 00 rH CO I rj4 n I co ^ 5 rt« in co co m OD r-4 CO O ca 'd1 rfi CO co o ca o 1 1 I d in csi I T-4 00 rH «n CO T-4 to O Tti Tfi CO co o co o o o CO 9 CO ca CN uo cd co 2 s co in n r.D^in—!CSlt>O3Cac0 1 coaai-oocoot> cotocoocoinc^m cd d d cd rfi ca m’ m CO t>- CO to (M (M —> to ca r-i m to d- co O o c ^ o o o c- •rh cn o co ca cd c-j cd r#i *h ca ca to im COOOlMtD-rf ^ O O O D- csi o cc ca cd cd cd r-i oa ca to (M Milil ca -rh co co Tjl o o in o to cd to co crT cd' co CO rp CSJ o to o ca o to d Ca to ca_ to csf tresi tP 00 o co o ca td to D— CO^ ^ cd' in iH CO 1 1 ggSSSggRgg coc-cocointr-cocacsi ca cd d r-i" c- -rp t> co ' " rH ca to (M m c- rp to co co ca ih Tp th u? rp co ^ o o oa to o c o cd csj ca_ t#^ d' td' csT o o ca o o I to to t> o rp | CO D- CO TP rp oa cd co td od »n ca to o ca O CO CM cn Tp" in CM s r- K M 12 I S M S I I I M M M M | M M M M S | ro o O o to CO cd tP co oa oa oa O o to o co co cd cd CO rH oa 03 tp m ? ti « « S oj o ti c-i co rH rH rH rH CO ca to CO o I to I m o o co od m o co oa in m th tp oa c- cd in r-T d oa m tp to -p co m rH CSI CO CSJ A C <3 £ 9 O > V > “ ti w 5 o, g g l'E,§Is » 3 11 c ’5’^ S 1111 "E1! SP ti £ ti P o « g P > D ti^til^tituco.. „ pMtitiHlSNNtititi-ti-oti ■"522228 SS S’1' r-rrHrHtHrHCSJCNCNCN«! Irt CN eo in gj ’ S ! I TJ 2 £o g 5 o 3 '§ I O o co co ^ ^T CC O i-l I I CO CO D- L- CO CO l> CO 1 o CO lO I I £ to g o to U3 -T m to m 5 co to lO rg CO c- -T CO O CM LO CO CM —■ L- O CO CO -T CM -tf g I S 2 S S I ! 05 CD V CM~ CO CD r? CM CM r-l CO CO CM CO CD | I CM CO rf CM CO -T* CM S S g § in rf CO *> g CO ^ s § H s i-< cd cn C5 co cd CD O cc ct in cc -r- 03 05 CD_ C-^ CO CD^ £ S g rt- CO o I CO CM o 1 14.569.120 30.240.8-10 5,282.200 S S « *-* o s rt- CO O 1 CO CM CO 1 3,740.720 8 002.356 085 960 m 'T o CM O o ^ ^ ep ^ ^ m ° « o I ! 1 IIP i"! co c: co_ O r- TJ1 i-* CM « 3 lil E lig is s e m 11 ls| £ : - 1 : B O CD rt- CD rr O CO Dl 05 CM M « S ? S t> r> C5 CO O o | S s ° C*5 Ov m Dl CD rji’ t-i T-i 2 £ L- 05 CD C-3 CO co o CD C1 c . CO rf g £ CD co £ rh rt- 1 1 1 n ! 1 I 1 £S 1 1 1 1 M g 1 S £ 1 p OE i [T i i 111 i • « g B •|1 i E s J 11 E i 11 ? s i i —r S £ r ? 1 1 lil? E? Is 1 i 1 I S 2 £52 C5 r.’ Crt lt: O s •n 05 i 11 g te lil £ 5 - g e t s i g | i e t-O rf o Cl O CD r ID - ČD ™ O £ "^ 1-1 1 071 i 1 1 11 ?? i. rT s 111 1 1 1 1 £ 1 | r r B 5 S ! 1 f 1 1 1 5 1 1 g i s • £ "* B1 ot" rt ^ B B 2 s 5 i II -? § 5 m n U 9 s i B IEE 11 1 111 1 1§II II1 s Billi 2 g s t- to •d- r- V3 O CO O -T £ £ g s s s S g S . £ £ £ : p 2 S £ Č CM C- rr CM m od rT i— rt- i—i CC CO :r' i CC CC; in C. CD CM 2 ^ n- ! 0» ■g O n .5 0) «o >1 c ^ 'i 1 C tifl tto .5 f S S u n N O II QJ E o S, .2. O S .5 2 | s ž .5 to t-rq *QJ T3 O .2, c i K ti w »rt 5 I 5 5 I silil > rt O 5 2 3 rn 3 3 -2 ^ E 2 č 2 2 „-.>££ o aj S O o Jč +J 3 X X cs > 2 a 3 •S Tu w o c TJ O ; o M 3 >•£ 2 "E a o 3 > .rn r •c a, 2 E ^iii 2 'a i| S 5 3 ra ^ —• T3 Ul I S I f 5 « ^ a? - ‘ 05 O 5 i g 3 5 > J ti - ^ ra c « > N O C > ra c c O o 55 55 P5 « ■g? > > ra ra N N '-'Po ^ 2 g S||S ■g .3 55 3 ® w ” s ° .S ^ 2i, T3 ‘O ^ -10 2 ra ra N (D o c 2 ra 2^ > E 2 g 'O s w y m § ^ > A 13 ° s OJ M ^ b K 5 3 ^ v-: 5 M 2 g -c £ t. rt ^ E o i 2 3 ° 2 > £ g. i ^ r ^ I W N 2 < ti N O K 11$ :| —i U < N S < O rt- O S rt to ts rt rt c E < o rt O r i to ; g —' CM & CO CO CO in co co co 05 O M- CO rf- lO CD rt- n- b- CO" rt- T g o c 2 O ^ = 5 5 g >M ^ 3 tu •E ^ -S ^ iš ■3 rt N rt rt 2 f S 1 3 3 a O a Oh o o > a o U Ci te ti ^ 05 O r-i CM* CO rt- m m m m 1, s! lil CD P m" ^ I S "i k ! 00 I m § | CO • | § g ; 03 CD d td r-i I § s s N C5 bfl 5 'S MII CD CO O —i co m co cq (M CO^ Th r-T O CšT ^ 03 , CO S t> 03 CM g I I CO CO 2 CM I I I 2g Š3 S Cl —• ; 1 C3 ID ^ E S t-3 § "J " « i v s -rt" m 2 E2 g s C-] t - C-l o li E s E ri . o ■# O} H u < N E < o ti o H O P (ti Q c O) ra > Is o s o 3 M c 18 5 Ž « ti 'SC § g > E a) o o g *g* -B? w "Is o$ p n -T-l!>TtiCqi-jC'3C3'4" co’ m’ cd co C3 O (M co 03 m co uro c- CD CM CD CO CM CD CM CD co' CM CDOOC000303I>003»-HCD^CMCD CO O CO CM 00 CO CM C3 00 03 CO CO CD 03 C— r-t CM 03 ^ CO t-| CM 03 CO CD O rH 03 CM CO cd CM cm" Tp CD ^ 03 O CD —< id cd cd cd 03 C003rf-cM03inCD03 03CDC3COL^CMCO i—iCOi—llOC3Tf«T-irr CM CO CO TT S ^ rf co co cm" O CO CO O 03 O CM (M CO CO CM i-« rt< CO ri CM CO CD t—< 03 r-< C1 03 m s co I I I I sss co co 03 in l> CM CO rr CM m CO Dl m co 03 51 I ” l> Dl’ o o Dl CC s s CO 03 D- .-< I I M g I S I M »-( co CO CO CM 'T CO 03 D- O 03 -H CD I CM m CO 03 CO CO I Dl CO CO CD O rH CM O CD •— in CO CO O 03 CD 03 CO T-l D3 T-t LO 03 rti CO rP CM Dl co co cm" 03 rh r- O O 03 z” M I M M I DldrroOOOO^COC^ M1 T3 CD r—i CM 03 rf CD r-i CM ^ m o m cm cd cd rr co o *-103 03 C0C3CMC;C<:Or}i ^,cimc3rt,coc3rroi> r-< in o cm I I I I I I I I o I II I II I I SS£-g§SgRS£2 2SSSggg O 03 in CD CO CO O CD r-i Dl CM c . r-i rt cO CO 13-CMr-Oin^-OSCDCDrtr; ir.cor-i mm 03 03 co CMO^C0CM03C0C0mC3 CCrt'OCOC3*—lt>CO C- CM 03 f-1 CM CM TH CM CM r-1 I I I I I M I I I I I I I I I S I I M I 03* CD to" I I cd MIMI O rt CD CO 03 O CD 03 *ct m CD cd' DlcMrtCOOOOrtCOI> rt* CO CD r—I CM 03 rf CO r—i CM ^moincMCDcor^coo *03 03cd03CMOC0C3rt tOCMin03rtC003rtOL~ rH IO CM I inDicoSSSmcMScoSSmt^SocoS o C3 mincocoocD«—'di b-co^^cocot^t^ CMrHOCdrH03tdcdrtrtcdcd^jmid03 03’cd CMg^^^CMOSCOCOincOD-rtO^OTr-HD-CD 1 ll!ll|||il!lil!l||lll|ll!|IIIIIi| o ■co Ph D M co OOOOOOOOO 111111tl|s|llsiilsgllililiill11|i| Ž «WWWMwlwwilMllwiwllwliwWwlwllwlMK S-g-g-g O ;§«£!!.C S ££££££.*«£££ G C£C.5 C e lil881t|Si|pli%l|it|pl|lE|.šSi%|| Skupščina občine Sevnica 15.760 — 15.750 — — 45.282 45.282 Bl.o: Skupščina občine Slovenj Gradec 21.263 — 21.263 — — — — 21.21 366. Na podlagi V. točke odloka o srednjeročnem programu geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in njegovem uresničevanju (Uradni list SRS, št. 38-1690/81), 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) ter v skladu z dogovorom o srednjeročnem programu geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in njegovem uresničevanju (Uradni list SRS, št. 28-1409/82) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel ODLOK o programu geodetskih del za leto 1984 I Za izvedbo programa geodetskih del za leto 1984, ki je ovrednoten na 105,833.342 din, prispevajo finančna sredstva SR Slovenija, občine in samoupravne interesne skupnosti, in sicer: din SR Slovenija 68,597.342 občine - 18,736.000 samoupravne interesne skupnosti 18,500.000 SR Slovenija zagotavlja sredstva iz prejšnjega odstavka o proračunu za leto 1984 v višini 66,468.218 din, preostala sredstva v višini 2,129.124 din pa se zagotavljajo s prenosom iz leta 1983 iz naslova neporabljenih sredstev za geodetska dela. II S finančnimi sredstvi iz prejšnje točke se zagotavlja nadaljevanje izdelave geodetskih del pričetih v letu 1983 kot tudi izvedba novo pričetih del iz: — skupnega srednjeročnega programa geodetskih del SR Slovenije in občin, — osnovnega srednjeročnega programa geodetskih del SR Slovenije. III I IO to co CD l •Z? a 3 <*< 9 ES E S H 3 ti < o > N m < Q ti H H c£ S to > > ca o, S M to III Y letu 1584 bodo finančna sredstva iz I. točke tega odloka porabljena za izvedbo geodetskih del skupnega srednjeročnega programa geodetskih del SR Slovenije in občin in osnovnega srednjeročnega programa geodetskih del SR Slovenije. V skladu s IV. točko odloka o programu geodetskih del za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 26/83) so v program geodetskih del za leto 1984 vključene kot naloge prioritetnega značaja tudi tiste naloge, ki v letu 1983 niso bile dokončane. Iz skupnega srednjeročnega programa geodetskih del SR Slovenije in občin se programira izvedba naslednjih del: 1. reambulacija temeljnih topografskih načrtov prioritetnega značaja v merilu 1 :5000 v obsegu 3.250 obračunskih hektarjev na območju občine Ljutomer; 2. izdelava zemlj iško-katastrskih načrtov naselij prioritetnega značaja v merilu 1 :1000 za 358 obračunskih hektarjev v 12 naseljih v naslednjih občinah: občina Idrija za naselje Cerkno in Spodnja Idrija, Jesenice - Dovje, Kranj - Britof, Maribor Pesnica - Šentilj, Maribor Tezno - Rače, Murska Sobota - Krog, Novo mesto - Bršljin, Radlje ob Dravi - Vuhred, Radovljica - Bohinjska Bistrica, Sevnica - Krmelj, Tolmin -Bovec; 3. izdelava preglednih zemljiško-katastrskih načrtov v obsegu 3592 obračunskih km2, od tega 1513 obračunskih km2 prioritetnega značaja, na območju občin: Ajdovščina, Brežice, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Laško, Lenart, Maribor — vse občine, Mozirje, Murska Sobota, Ravne na Koroškem, Sežana, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trebnje; 4. izdelava grafičnega prikaza komunalnih naprav za 14.690 obračunskih km in 5010 cistern, od tega 2841 obračunskih km in 2320 cistern prioritetnega značaja, na območju občin: Ajdovščina, Brežice, Gornja Radgona, Grosuplje, iirastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Koper, Krško, Lenart, Lendava, Ljutomer, Logatec, 'Maribor, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje, Žalec; 5. nastavitev digitalnega modela reliefa z rastom 100 X 100 m za 4359 km2 za občine: Brežice, Gornja Radgona, Hrastnik, Kočevje, Litija, Ljutomer, Metlika, Radovljica, Sevnica, Slovenska Bistrica, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Trbovlje, Velenje, Zagorje; 6. izvedba digitalizacije mej 52 teritorialnih enot in" določitev 79.122 centroidov stavbam s hišn.mi številkami, od tega določitev 6000 centroidov prioritetnega značaja, v občinah: Dravograd, Kranj, Krško, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste, Ljubljana Šiška, Novo mesto, Šmarje pri Jelšah; 7. določitev 41 obračunskih točk navezovalne mreže, od tega 8 obračunskih točk prioritetnega značaja, na območju občin: Kranj, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik. Iz osnovnega srednjeročnega programa geodetskih del SR Slovenije se programira izvedba naslednjih del: 1. v zvezi z izdelavo in vzdrževanjem topografskih in preglednih kart SR Slovenije se programira izvedba naslednjih del: — dokončanje Izdelave topografske karte v merilu 1 :50.000 prioritetnega značaja za 11 robnih listov in tisk 23 osrednjih listov te karte, — dopolnitev pregledne karte SR Slovenije v merilu 1 :250.000 ter izdelava in tisk tematskih kart v merilu 1:250.000, 1:400.000 in 1:750.000; 2. v zvezi z vzdrževanjem republiškega registra območij teritorialnih enot bodo opravljene naslednje naloge: — grafično in numerično vzdrževanje registra ter registracija sprememb v topografskih in preglednih kartah, — tematsko prikazovanje podatkov — avtomatska kartografija z razvojem računalniških programov, — nabava tehničnih sredstev in repromateriala; 3. na izdelavi zemljiškega katastra v občini Murska Sobota in evidenci nepremičnin bodo opravljena naslednja dela: — dokončanje izdelave zemljiškega katastra prioritetnega značaja v obsegu 1275 obračunskih hektarjev od skupno 2023 ha v katastrskih občinah: Brezovci, Gorica, Lemerje, Predanovci, Skakovci in Sala-menci, — pričetek izdelave zemljiškega katastra v obsegu 436 obračunskih hektarjev od skupno 1625 ha v katastrskih občinah: Pordašinci, Puževoi, Topolovci, Strukovci in Zenkovci, — izvedba razvojno piogramskm nalog za pripravo pro:otipa računalniškega moaela za vodenje zemljiške knjige, — izveuba katastrske klasifikacije za katastrsko kulturo gozdne plantaže; 4. v zvezi s sanacijo točk temeljnih geodetskih mrež se programira izvedba naslednjih nalog: — nadaljevanje del na urejevanju m računanju mrež temeljnih geodetskih točk, "• — saniranje izmerit venili oznak in znamenj geo- detskih točk višjih redov, — nadaljevanje del na povezavi nivalmajske mreže z Avstrijo in Madžarsko ter izvedba del na temeljnih geodetskih točkah višjih redov v okviru Jugoslavije; 5. v zvezi z izvajanjem nalog fotointerpretacije bodo opravljene naslednje naloge: — delovanje službe fotointerpretacije za potrebe uporabnikov na Geodetskem zavodu SR Slovenije, — nastavitev dejanske rabe zemljišč na najbolj intenzivnih območjih za 22 listov topografske karte 1 :25.000. Konkretna lokacija, obseg in faza dela ter finančna sredstva za izvedbo posameznih nalog ter podroben program geodetskih del za leto 1984 so opredeljeni v prilogi, ki je na vpogled pri občinskem geodetskem upravnem organu in pri Republiški geodetski upravi (Republiška geodetska uprava št. 021-12/11-83 z dne 23. 1. 1984) IV Geodetska dela iz točke III., ki v skladu s programom ne bodo dokončana v letu 1984, imajo pri pripravi programa geodetskih del za leto 1935 prioritetni značaj. V Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 450-01/82-2/10-1 Ljubljana, dne 23. februarja 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 337. Na podlagi prvega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79 in 12-665/82) in prvega odstavka 27. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11-537/79, 23-1262/81 m 6-313/84) izdaja republiški sekretariat za finance NAVODILO o načinu izračunavanja sredstev rezerv, ki jih temeljne organizacije združenega dela združujejo v sklade skupnih rezerv 1. Temeljne organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: temeljne organizacije) izračunajo del sredstev rezerv, ki jih združujejo v sklade skupnih rezerv v občini in v republiški sk’ad skupnih rezerv na način, predpisan s tem navodilom in na obrazcu IDSR, ki je sestavni del tega navodila. 2. Obrazec IDSR se izpolni takole: 1) Pod zaporedno številko .1. Rezervni sklad se vpiše znesek iz Bilance stanja na dan 31. decembra preteklega leta pod zaporedno številko 257. Rezervni sklad (konto 950), izkazan v stolpcu 5; 2) Pod zaporedno številko 2. 50 C/o sredstev rezerv se vpiše znesek, izračunan v . višini 50 9/0 zpeska, vpisanega pod zaporedno številko 1. Rezervni sklad; 3) Pod zaporedno številko 3. Povprečni enome- sečni osebni dohodek delavcev se vpiše ena dvanajstina zneska pod zaporedno številko 110. Del čistega dohodka za osebne dohodke iz obrazca Poslovni rezultat med letom — Bilanca yisPeha od 1. januarja do ................. 19...., izkazanega v stolpcu 5; 4) Pod zaporedno številko 4. Združena sredstva rezerv v sklade skupnih rezerv se vpiše znesek iz Bilance na dan 31- decembra preteklega leta pod zaporedno številko 134 Sredstva, združena v sklad skupnih rezerv pps (kpnto 052), izkazan v stolpcu 5.- Na podlagi podatkov iz analitične evidence se pod a) vpiše stanje združenih sredstev rezerv v republiški sklad in pod b) stanje združenih sredstev rezerv v občinski sklad. 5) Pod zaporedno številko 5. Terjatve iz sanacijskih kreditov za nekrite izgube se vpiše del zneska iz Bilance stanja na dan 31. decembra preteklega leta pod zaporedno številko 136. Terjatve iz sanacijskih kreditov iz sredstev rezerv (del konta 054). izkazanega v stolpcu 5. in sicer le tisti del zneska, ki se nanaša na terjatve iz sanacijskih kreditov iz sredstev rezerv za pokritje nekritih izgub drug h temeljnih organizacij; 6) Pod zaporedno številko 6. Plasmaji v vrednostne papirje se vpiše del zneska iz Bilance stanja na dan 31. decembra preteklega leta pod zaporedno številko 137. Pl: .maji v vrednostne papirje in drugi Plasmaji sredstev rezerv (del konta 055), izkazanega v stolpcu 5. in sicer tisti del zneska, ki predstavlja plasmaje v obveznice na podlagi zveznih in republiških predpisov; 7) Pod zaporedno številko 7 Prosta sredstva rezerv za združevanje se vpiše razlika med zneskom pod zaporedno številko 1 Rezervni sklad in vsoto zneskov pod zaporednimi številkami 3. Povprečni enomesečni osebni dohodek delavcev, 4. Združena sredstva rezerv v sklade skupnih rezerv v občini in republiki, 5. Terjatve iz sanacijskih kreditov in 6. Plasmaji v vrednostne papirje; 8) Pod zaporedno številko 8. Razpoložljiva sred7 stva rezerv za združevanje glede na že združena sredstva rezerv se vpiše razlika med zneskom pod zapo-, redno številko 2. 50 °/o sredstev rezerv ih pod zaporedno številko 4 Združena sredstva rezerv v sklade skupnih rezerv; 9) Pod zaporedno številko 9. Del čistega dohodka 7-a sklade se vpiše razlika med zneskom iz obrazca Poslovni rezultat med letom — Bilanca uspeha od 1- januarja do .................. 19... pod zapored- no številko 122 Razporejeni čisti dohodek, izkazanim v stolpcu, 5 in vsoto zneskov pod zaporednima šte-yilkama 110. Del čistega dohodka za osebne dohodke in 117. Del čistega dohodka za kritje izgub drugih OZD, izkazanih v stolpcu 5 istega obrazca; 10) Pod zaporedno številko 10. Stopnja za obračun obveznosti se vpiše vsota stopenj, določenih za Posamezen sklad s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev rezerv v sklad, z zakonom ali z od- lokom, izdanim na podlagi zakona. Stopnji za posamezen sklad se vpišeta tudi vsaka posebej, in smer pod a) stopnja za obračun obveznosti za združevanje v sklad skupnih rezerv občine in pod b) stopnja za obračun obveznosti za združevanje v repubhšk, ..k.aj skupnih rezerv. 1) Pod zaporedno številko 11. Obračunana obveznost za združevanje dela sredstev rezerv se vpiše znesek, ki se dobi z množenjem zneska pod zaporedno številko 9. Del čistega dohodka za sklade z vsoto stopenj, izkazano pod zaporedno številko 10. Stopnja za obračun obveznosti; 12) Pod zaporedno številko 12. Največja možna obračunana obveznost za združevanje dela sredstev rezerv se vpiše najnižji znesek od zneskov, izkazanih pod zaporednimi številkami 7 Prosta sredstva rezerv za združevanje, 8 Razpoložljiva sredstva rezerv za združevanje glede na že združena sredstva rezerv in 11. Obračunana obveznost za združevanje dela sredstev rezerv; 13) Pod zaporedno številko 13. Del sredstev rezerv za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij se vpiše del sredstev rezerv, ki jih je temeljna organizacija . uporabila za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij v tekočem letu v roku za predložitev zaključnega računa. V tčj zaporedni številki se ne upošteva znesek rezerv, ki ga je temeljna organizacija v tekočem letu umaknila iz sklada skupnih rezerv občine oziroma republike in ga namenila za kritje izgube druge teme’me organizacije; 14) Pod zaporedno številko 14. Obračunani zpesek dejanske obveznost; za združevanje sredstev rezerv sp vpiše rp?l;kri med zneskom, vpisanim pod zaporedno števi ko 12. Največjp mpžpa poračunana obveznost za združevanje dela .sreejstev rezerv in zneskom, vpisanim pod zaporedno številko 13. Del sredstev rezerv za pokrivanje jzgub drugih temeljnih organizacij. Ce je temeljna organizacija za znesek pokritja izgube v tekočppi letu zmanjšala svoj rezervni sklad po stanju na f^ap 31. decembra preteklega leta, vpiše pod zaporedno številko 14. Obračunani znesek dejan-sjie obveznosti za združevanje sredstev rezerv znesek, vpisap poid zaporedno številko 12. Največja možna obračunana obveznost za združevanje dela sredstev rezerv. Znesek pod zaporedno številko 14. Obračunani znesek dejanske obveznosti za združevanje sredstev rezerv se razdeli na dela pod a) in b), ki ustrezata razmerju stopenj za obračun obveznosti iz zaporedne številke 10. Stopnja za obračun obveznosti, izkazanih pod a) in b). 3. Ce temeljna organizacija pod zaporedno številko 7. Prosta sredstva rezerv za združevanje oziroma zaporedno številko 8. Razpoložljiva sredstva rezerv za združevanje glede na že združena sredstva rezerv obrazca IDSR ugotovi pegativni zppsejc, ne.izpolpi zaporedne številke 12. Največja možna obračunana obveznost za’ združevanje dela sredstev rezerv in 14. Obračunani znesek dejanske obveznosti za združevanje sredstev rezerv. 4. V analitičnih podatkih, ki so sestavni del obrazca IDSR. se pod I in II., vpišejo podatki iz analitične evidence temeljnih organizacij na osnovi. navodil za izpolnjevanje zaporednih številk 5. Terjatve iz sanacijskih kreditov za nekatere izgube in 13. Del sredstev rezerv za pokrivanje drugih izgub temeljnih organizacij obrazca IDSR. 5. Temeljna organizacija predloži izračun dela sredstev rezerv, ki jih združuje v sklad skupnih rezerv v občini in v republiški sklad v določenem letu (Obrazec IDSR), pristojni organizacijski enoti Službe družbenega knjigovodstva ,v štirih izvodih. Izračun dela sredstev rezerv (obrazec IDSR) se predloži ob vplačilu dela sredstev rezerv, ki jih temeljna organizacija združuje v sklade skupnih rezerv v rokih, določenih s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev rezerv v sklade, z zakonom ali z odlokom. 6. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji obdela podatke iz obrazca IDSR po navodilih Sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije. 7. Z dnem, ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o načinu izračunavanja sredstev rezerv, ki jih temeljne organizacije združenega deia združujejo v sklade skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11-551/79, 34-1506/79 in 36-1635/81). 8. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-12/8 Ljubljana, dne 28. februarja 1984. Republiški sekretar za finance Rudi Sepič 1. r. Obrazec IDSR IZRAČUN dela sredstev rezerv, ki jih temeljna organizacija združenega dela združuje v Sklad skupnih rezerv občine ....................... in v republiški sklad skupnih rezerv v letu 19. Zap. št. Besedilo Znesek prejšnjega leta tekočega leta 1. Rezervni sklad 2. 50 °/e sredstev rezerv 3. Povprečni enomesečni osebni dohodek delavcev 4. Združena sredstva rezerv v sklade skupnih rezerv a) stanje združenih sredstev rezerv v republiški sklad b) stanje združenih sredstev rezerv v občinski sklad 5. Terjatve iz sanacijskih kreditov za nekrite izgube 6. Plasmaji v vrednostne papirje 7. Prosta sredstva rezerv za združevanje (1.-3.-4.-5.-6) 8. Razpoložljiva sredstva rezerv za združevanje glede na že združena sredstva rezerv (2.-4.) 9. Del čistega dohodka za sklade 10. Stopnja za obračun obveznosti a) stopnja za obračun obveznosti za združevanje v , sklad skupnih rezerv občine b) stopnja za obračun obveznosti za združevanje v republiški sklad skupnih rezerv 11. Obračunana obveznost za združevanje dela sredstev rezerv 12. Naj večja možna obračunana obveznost za združevanje dela sredstev rezerv (najnižji znesek od zneskov, izkazanih pod zaporednimi številkami 7., 8. in 11.) 13. Del sredstev rezerv za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij 14. Obračunani znesek dejanske obveznosti za združevanje sredstev rezerv (12.-13.) od tega: a) v sklad skupnih rezerv občine b) v republiški sklad skupnih rezerv ANALITIČNI PODATKI I Sanacijski' krediti iz sredstev rezerv za pokritje nekaterih izgub drugih temeljnih organizacij po stanju na dan 31. decembra preteklega leta (seštevek mora biti enak zaporedni številki 5 obrazca IDSR) Temeljna organizacija združenega dela, za nekrito izgubo ki. ji je bil dodeljen sanacijski jcredit ' iz leta znesek rok vračila / Skupaj II Znesek sredstev rezerv, uporabljenih za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij v tekočem letu v roku za predložitev zaključnega računa (seštevek mora biti enak zaporedni številki 13 obrazca IDSR) Temeljna organizacija, ki je prejela sredstva za pokrivanje izgube znesek datum nakazila Skupaj Dne .............................. 19.... Vodja knjigovodstva Direktor ;........ M. P. 368. Na podlagi 40. člena zakona o varnosti na žičnicah in vlečnicah (Uradni list SRS, št. 17/81) izdaja Republiški komite za promet in zveze PRAVILNIK o žičnicah in vlečnicah I. SPLOŠNE določbe 1. člen Ta pravilnik določa: opremo, vzdrževanje in obratovanje žičniških naprav ter zavarovanje njihovega vplivnega območja, obseg vzdrževalnih de!, ki jih opravlja upravljalec žičniške naprave oziroma pooblaščena organ zacija za vzdrževanje žičnic; opozorilne in druge napise o vedenju potnikov na postajah žičniških naprav, v naj bližji okolici . žičniške postaje, na progah ter v vozilih žičnic; način prevoza ljudi s tovorno žičnico ter strokovno usposobljenost oseb, ki delajo na žičniških napravah. 2. člen Za armirane betonske ter betonske konstrukcije, jeklene konstrukcije, strojne naprave, elektroenergetske naprave in električne priprave se uporabljajo že obstoječi predpisi, normativi in standardi, kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno. 3. člen Od tehničnih minimumov, ki jih določa ta pravilnik, se lahko odstopa samo, če se s preizkusom dokaže. da s tem ni zmanjšana varnost obratovanja. Preizkus iz prejšnjega odstavka opravi pooblaščena organizacija združenega dela, ki ugotavlja sposobnost žičniške naprave za obratovanje. II. OPREMA ŽIČNIC IN VLECNIC 1. Proga 4. člen Proga po tem pravilniku so tla pod žičniško napravo, postaje žičniških naprav z opremo, podpore z opremo, vrvi z vozili in vlačili ter prostor, ki ga ti objekti omejujejo. 5. člen Širina proge mora biti tolikšna, da je še možno normalno obratovanje naprave pri hitrosti vetra v = 18 m/s. 6. člen Konstrukcije podpor, elementov vozil in vlačil morajo, če niso opremljene z vodili, omogočati na celi progi: — prehod 35 % prečno in vzdolžno izmhanih vozil ali vlačil; — pri 20 % prečno iznihanih vozilih ali vlačilih mora ostati do vertikalne .konstrukcije podpore še 0,5 m varnostne razdalje. 7. člen Vodila na podporah morajo omogočati prehod najmanj IS0/« prečno iznihanih in 35 0/o vzdolžno iznihanih vozil ali vlačil.. Vodila morajo biti izvedena tako. da se vozila ali vlačila pri prehodu ne morejo zatikati. 8. člen Največji nagib proge žičnice, to je tangenta polne linije pred podporo ne sme biti večji od 100 0/o. 9. člen # Strmina vlečne poti vlečnice srne biti ndjveč.SO °/o. Vlečna pot z nagibom nad 70 "A ne sme biti' daljša od 100 m ter mora bit: zaradi morebitnih padcev smučarjev in drsenja' nazaj preprečeno, da se poškodujejo na konstrukcijah podpor ali drugih predmetih. Prosta m vzdrževana širina vlečne poti s strmino do 40 “A mora biti za enega smučarja'široka najmanj 1,5 m, za vsakega nadaljnjega smučarja pa še povečana za 0,5 m. Za vlečne poti z nagibom nad 40 °/o se širina poti poveča za 0,5 m. Vlečna pot ne sme imeti protinagibov večjih od 5°A, prečnih nagibov večjih od 10 °A, polmeri vertikalnih odklonov pa morajo biti večji od 10 m. 10. člen Minimalna vertikalna razdalja med vrvjo, oziroma spodnjim delom vozila ali praznega vlačila, in me20% 80 800 Kolesa v baterijah za odklone < 8 % 12 — Napenjalna vrv Pramenasta Odklonsko kolo 50 750 Boben 20 — Vrvno srce 8 — Vlečna in protivrv Pramenasta Sidrni boben na tekalu 22 — Za vlečne vrvi in protivrvi, ki se na kolesih odklanjajo med 8% do 20%, mora biti premer koles v milimetrih enak ali večji od sile na kolo (daN). Polmer vrvnih čevljev ne sme biti manjši od v* T 52. člen Ce se mora iz konstrukcijskih razlogov odstopiti od vrednosti, navedenih v 49., 50. in 51. členu, se mora opraviti računski dokaz, da ima nova vrv žičnice v vseh pogojih obratovanja trajno dinamično trdnost. 53. člen Premer upogibanja vrvi' vlečnic smejo imeti naslednje najmanjše vrednosti: — pogonsko in povratno kolo — 80 d; — odklonsko kolo za napenjalno vrv — 40 d; — kolo v kolesni bateriji, če odklon vrvi ni večji ed 8*f* — 12 d; — kolo v kolesni bateriji, če je odklon večji od 8*/«, mora imeti premer v milimetrih enak sili na kolo (daN); — sidrni boben napenjalne vrvi — 20d. 54. člen Pramenaste vrvi se lahko med seboj spajajo s pomočjo dolgih vrvnih spletov, izdelanih po standardu jus c.m.200. Nove brezkončno dolge vrvi imajo lahko največ dva spleta, nove končne vrvi pa enega. Število spletov se lahko poveča največ še za dva, sicer je potrebno vrv zamenjati. Svetla razdalja med spleti ne sme biti manjša od 2,5-kratne dolžine spleta. Napenjalne vrvi ne smejo imeti spletov. 55. de« Sidranje ali spajanje vrvi s pomočjo konusnih zalitih spojic se sme uporabljati, če na razdalji od spojnice 80 d zaprte vrvi' ali 60 d pramenaste vrvi niso upogibno obremenjene. Zalite spojnice morajo biti izdelane skladno s standardi, veljavnimi za žičnice. Vrvne zveze z zalitimi spojnicami, razen spojnic na tekalih, morajo biti opremljene s kontrolnimi kazalci za ugotovitev morebitnega popuščanja. 56. člen Vrvi, ki so sidrane na sidrnih bobnih, morajo imeti najmanj 3 aktivne ovoje. Ostanek natezne sile mora prevzeti vrvna čeljust, ki mora biti izvedena tako, da je vedno mogoče ugotavljati morebitno popuščanje vrvne zveze. 57. člen Spojni vijaki vrvnih čeljusti morajo biti priviti z izračunanim priteznim momentom. Kratke vrvne sponke po JUS C.H1.300 in 301 so dovoljene samo za zveze sidrnih vrvi. 2. Napenjalne naprave 58. člen Nosilne, vlečne in transportne vrvi se praviloma napenja s pomočjo uteži. Izjemoma se lahko transportne vrvi napenja s hidravličnimi napravami. V tehnično upravičenih primerih so lahko nosilne vrvi žičnic ali transportne vrvi manjših vlečnic fiksno sidrane na obeh straneh pod pogojem, da je vedno možno kontrolirati in regulirati natezno silo. 59. člen Napenjalne naprave z utežmi morajo Izpolnjevati naslednje pogoje: 1. v vseh vremenskih pogojih in v vseh obremenilnih primerih mora biti zagotovljen prost hod uteži in drugih naprav napenjanja; 2. zgornji položaj uteži žičnice mora biti omejen z elastičnim odbojnikom v primerih, kjer obstoja nevarnost, da utež udari v konstrukcijo oziroma naprave žičnic; 3. nosilna konstrukcija in zveza napenjalne vrvi morata biti' dostopni za vzdrževalna dela in kontrolne preglede; 4. pri izračunu potrebnega hoda napenjalnih naprav se mora upoštevati spremembe povesov vrvi, elastične raztezke vrvi, stalne raztezke vrvi (za pra- menaste vrvi je 2 %o, za Spiralne vrvi pa 0,5 %0), temperaturne raztezke za razlike 60° C ter dinamične vplive pri zaviranju in pospeševanju. 60. člen Hidravlične napenjalne naprave morajo, poleg pogojev iz prejšnjega člena, izpolnjevati tudi naslednje: — zagotoviti morajo stalno natezno silo vrvi; — obstajati mora stalna kontrola natezne sile v vrvi in pritiska v napenjalnih cilindrih; — z mejnimi stikali morata biti omejeni skrajni legi napenjalnih cilindrov; — poleg motorne črpalke mora biti za polnjenje cilindrov tudi ročna črpalka; — sistem mora biti zavarovan za primer hitrega padca pritiska v polnilnih oljnih cevovodih; — za dimenzioniranji transportne vrvi in naprav se mora upoštevati naj večjo vrednost možne natezne sile in primer popolne izgube olja v cilindrih. 61. člen K napenjalni napravi se mora prigraditi ustrezne dušilne elemente, če se pričakuje prekomerna izni-hanja vrvi. 8. Pogoni žičnic 62. člen Pogon žičniške naprave sestavljajo: pogonski motorji, reduktorji, zavore, sklopke in pogonsko kolo. Žičnice morajo imeti glavni ih dodatni pogon, ki je glede na napajanje neodvisen od glavnega pogona. Dodatni pogon je lahko izveden kot pomožni pogon ali kot pogon v sili. 63. člen Glavni pogon žičnice mora izpolnjevati zlasti naslednje pogoje: — dejanska hitrost žičnice mora, glede na smer obremenitve ostati v mejah nazivne hitrosti, z odstopanjem ± 5 %>; — pri vseh obremenitvah v obeh smereh mora omogočati pospeševanje 0,2 m/sek2; — pri ^obremenitvah navzdol mora pogon prevzemati energijo brez delovanja mehanskih zavor; — vrtilni moment se ne sme prenašati s ploščatim jermenom ali verigo: — pri izračunu prevzemanja obodne sile na pogonskem kolesu se mora na j več j a v obratovanju pričakovana obodna sila povečati za 50 %>. Koeficient trenja med vrvjo in gumo ali podobno oblogo pogonskega kolesa se v izračunu vzame največ 0,25. Za večje vrednosti je potreben preizkus. 64. člen Ce se dodatni pogon uporablja kot pomožni pogon, mora izpolnjevati zlasti naslednje pogoje: — pri vseh obremenitvah v obeh smereh mora omogočati stalno hitrost žičnice 30% nazivne hitrosti; — biti mora zavarovan proti istočasnemu delovanju glavnega pogona; — pri delovanju pomožnega pogona morajo delovati vse varnostne naprave, določene s tem pravilnikom. 65. člen Če se dodatni pogon uporablja kot pogon v sili, mora izpolnjevati zlasti naslednje pogoje: — pri vseh obremenitvah v obeh smereh mora omogočati stalno hitrost do 1 m/sek; — vklop na pogonsko kolo mora biti neodvisen od glavnega pogonskega reduktorja; — biti mora zavarovan proti istočasnem delovanju glavnega pogona; — oseba, ki poslužuje pogon v sili, mora imeti pregled nad vstopnimi in izstopnimi mesti; — ves čas pogona mora obstajati stalna zveza z drugimi poitajami žičnice; — pogon v sili mora biti opremljen s posebno mehansko zavoro. 66. člen . Pomožni pogon morajo imeti žičnice, če z njimi oskrbujejo prebivalce večjega območja, ali če v območju zgornje postaje ni možna prenočitev večjega števila potnikov. 67. člen Pogon v sili morajo imeti žičnice, kjer je zaradi neugodne konfiguracije terena zelo težavno reševanje potnikov. 68 člen Če je za pomožni pogon ali pogon v sili predviden motor z notranjim izgorevanjem, mora biti le-ta pripravljen za delovanje v 15 minutah. Ce se pri težjih vremenskih pogojih pričakuje otežkečeno vžiga-nje, se mora predvideti stalno predgrevanje motorja ali drugi ukrepi. 69. člen Glavni pogon žičnice mora imeti najmanj dve med seboj neodvisni zavori, pogonsko in glavno zavoro. Glavna zavora mora delovati direktno na pogonsko kolo. Zavore morajo biti izvedene z v teč j o ali pritisno vzmetjo ter morajo imeti možnost nastavitve zavorne sile. 70. člen Pogonska zavora mora da'ovati samodejno, takoj ko odvorna naprava, to je magnet ali eldro, izgubi napajanje. Pogonska zavora mora biti dimenzionirana za po-jemke od 0,5 m/sek^ do 1,2 m/sek2 v odvisnosti od smeri obtežbe . Pri izračunu elementov zhvore se mora poleg zadostne trdnosti dokazati tudi dopustne specifične pritiske zavornih površin in zadostno odvajanje toplote pri zaviranju polne navzdol obremenjene žičnice pri hitrosti, ki je 15% večja od nazivne. 71. člen Glavna zavora mora biti dimenzionirana za po-jemke od 0,5 m/sek2 do 1,2 m/sekz v odvisnosti od smeri obtežbe. Delovanje glavne zavore mora biti električno ali mehansko zakasneno toliko, da pojemki pri istočasnem delovanju vseh zavor pri obtežbi žičnice navzgor niso večji od 2,0 m/sck2. Glavna zavora mora imeti možnost ročne spro- žitve. 72. člen Pri trdnostnem izračunu elementov zavor se mora upoštevati 50 % povečana zavorna obodna sila. 9. Pogoni vlečnic 73. člen Pogonski motor vlečnice mora biti tako dimenzioniran, 'da polno obremenjeno vlečnico potegne s konstantnim pospeškom. Pri dimenzioniranju pogonskega riiehanizma se za koeficient upora trenja med snegom in smučmi vzame h = 0,1. 74. člen Pogonski mehanizem vlečnice, s hitrostjo večjo od 3,5 m/sek au močjo večjo od 50 KW, mora biti opremljen z zavoro, ki ob izklopu pogona deluje samodejno Vlečnice, ki ne izpolnjujejo ^ogojev iz prejšnjega odstavka, so lahko opremljene ..mo za vzvratno zaporo, ki mora zadržati tudi polne obremenjeno vlečnico. Vzvratna zapora ni obvezna, če se z računom dokaže, da zaradi majhnega nagiba vlečne poti tudi pri koeficientu trenja med snegom in smučmi /< = 0,05 hod nazaj ni mogoč. 75. člen Pri izračunu prevzema obodne sile na pogonskem kolesu vlečnice se mora največja, v obratovanju pričakovana obodna sila, povečati za 25 "/o. Računski koeficient trenja med vrvjo m elastično oblogo pogonskega koiesa ne sme biti večji od 0,25. 10. Podpore 76. člen Podpore žičniških naprav so lahko jeklene ali armirane betonske konstrukcije. Povečanje nosilnosti ali togosti podpor z uporabo sidrnih vrvi je dovoljeno samo za vlečnice s transportnimi vrvmi premerov do 10 mm. 77. člen Pri izračunu trdnosti in togosti konstrukcije podpor se mora upoštevati lastno težo konstrukcije in opreme, obremenitev vsled vrvnih sil, obremen tve zaradi prehoda vozila ali vlačila (vertikalne in horizontalne obremenitve ter dinamični vplivi), obremenitve, ki jih povzroča veter in led, obremenitve zaradi enostranskega izpada vrvi ter dodatne obremenitve (varnostni vod, razsvetljava). 73. člen Pri normalnih obratovalnih obremenitvah morajo biti elastične deformacije podpor v višini v naslednjih mejah: 1. v prečni' smeri proge — 0.5 d, pri čemer je d Premer največje xrrvi; 2. v smeri proge pri pozitivnih kolesnih baterijah 1/250 in pri negativnih kolesnih baterijah 1/500 višine konstrukcije podpore. 79. člen Sidrne konstrukcije podpor morajo imeti urejeno drenažo. Zgornji robovi betonskih konstrukcij morajo biti vedno nad terenom, spodnji robovi pa morajo biti Pod mejo zmrzovanja. 80. člen Konstrukcije podpor morajo biti opremljene z lestvami ali drugačnimi pripomočki za varen dostop do kolesnih baterij in vrvnih čevljev. 81. člen Podpore žičnic morajo biti prirejene za namestitev naprav za dviganje in spuščanje vrvi v koie.me baterije ali vrvne čevlje. 82. člen Podpore'morajo biti oštevilčene. 11. Postaje 83. člen Velikost postajnih objektov mora biti prilagojena.'zmogljivosti žičniške naprave. Prihodne in odhodne poli morajo biti dobro označene in zavarovane pred poškodbami, ki bi jih b u-ko povztočile žičniška naprave 84. člen Pri dimenzioniranju konstrukcij postaj se mora poleg zahtev, določenih v predpisih o graditvi objektov, upoštevati obremenitve vrvnih sil in dinamičnih sil pogona žičniških naprav. Ne sme se povečevati stabilnost postajnih konstrukcij žičnic in vlečnic s transportno vrvjo premeni nad 10 mm s pomočjo sidrnih vrvi. 85. člen V postajnem objektu žičniške naprave ali v njeni neposredni bližini mora" biti primeren prostor za bivanje delavcev in delavnica za vzdrževalna dela. 86 člen i Postaje žičnic z odkiopljivimi prižemkami morajo biti pokrite. 37 člen Vstopna in izstopna mesta enovrvnih žičnic s fiksnimi prižemkami ne smejo irheti vzdolžni in prečni nagib večji od 10 “/o ter morajo imeti najmanj naslednje dolžine v meti ih: — pri odprtih vozilih za eno osebo — 4-krat v, — pri odprtih vozilih za dve ali- tri osebe, če vstopajo in izslopajo istočasno — 5-krat v, — pri odprtih vozilih zu dve ali tri osebe, če ne vstopajo in izstopajo istočasno — 7-krat v. Ce se vozijo izključno potniki s pripetimi smučmi, smejo biti dolžine vstopnih in izstopnih mest: — pri odprtih vozilih za eno ali več oseb: za vstop 4-krat v; za izstop 2-krat v. Strmina za izstopnim mestom mora biti tolikšna, da sc smučarji hitro odmaknejo iz gabarita vozil. 88. člen Zaključki vstopnih mest žičnic morajo biti zavarovani pred padcem iz višine, če je ta večja od 1 m, s poševnimi 'ali lovilnimi mrežami. 89. člen Tetiva polja iz zgornje postaje mora biti horizontalna ali v vzponu in take dolžine, da se vozilo z odkiopljivimi. prižemkami po aktiviranju zadnje varnostne naprave v postaji zanesljivo ustavi, preden se vrv prevesi navzdol. 90. člen Vstopno mesto na vlečnici' mora biti horizontalno v vzdolžni in prečni smeri in dolgo najmanj 1,5-krat-no hitrost vlečnice v metrih. 91. člen Izstopno mesto na vlečnici mora biti horizontalno ali v blagem padcu ter dolgo najmanj 2-kratno hitrost vlečnice v metrih. Pot za izstopnim mestom mora omogočati hiter odvoz smučarjev, njen nagib pa ne sme biti večji od 20 0/o. 92. člen Izstopno mesto na vlečnici mora biti za podporo ali drugim objektom na progi. Za vlačila z navijalno napravo mora biti razdalja od mesta izpusta sidra do konstrukcije zgornje postaje enaka najmanj 1,5-krat-ni razdalji, ki je potrebna, da se sidro popolnoma uvleče. Pri vlečnicah s hitrostjo do 2 m/sek lahko izstopno mesto sovpada z obračalno točko poti prižemke na povratnem kolesu. 12. Reševalne naprave 93. člen Vsaka žičnica mora imeti opremo in določene postopke za reševanje potnikov iz vozil v primerih loma takšnega elementa žičnice, zaradi katerega se vrvi ne bi mogle premikati. Oprema mora vsebovati vse potrebno tudi za reševanje ponoči. Reševalna naprava mora biti takšna, da pri reševanju ni potrebno sodelovanje potnikov. 94. člen Reševalne naprave morajo imeti' takšno zmogljivost, da glede na teren, sistem žičnice in višino nad terenom čas reševanja v neugodnih zimskih razmerah ni daljši od 2 ur, sicer pa ne sme biti daljši od 3 ur. 13. Signalno varnostne naprave 95. člen Za obveščanje med postajami in vozili, če je njihova zmogljivost večja od 6 oseb, mora obstajati stalna telefonska zveza in brezžična zveza, ki se uporablja, če je telefonska zveza v okvari. Pri vlečnicah, dolgih do 300 m, telefonska zveza ni obvezna. Za obveščanje potnikov s tal v primerih reševanja, mora biti na razpolago dovolj megafonov. V eni od postaj ali' njeni neposredni bližini mora ■ biti možna povezava z javnim telefonskim omrežjem. 96 člen Signalno-varnostne naprave morajo izpolnjevati naslednje osnovne pogoje: — biti morajo spojene v stalno nadzorovanem tokokrogu na. principu mirovnega toka; — napetost linijskih varnostnih tokokrogov ne sme biti večja od 60 V; — v varnostni tokokrog morajo biti vezana vsa stikala za namerno' ustavljanje in naprave za samodejno zaustavljanje v primeru nepravilnosti delovanja naprav žičniške naprave", — morajo biti odporne za vse vremenske vplive (led, dež, sneg, temperaturne spremembe od — 30° C do + 500 C); — končna stikala morajo biti izvedena s prisilnim odpiranjem; — vsi tokokrogi morajo biti zaščiteni proti prenapetosti in prevelikim tokovom (prenapetostni od-vodniki, varovalke); — če imajo signalno-varnostni tokokrogi in telefonska zveza skupen vod, mora biti preprečen njun medsebojni vpliv. 97. člen Stopnje učinkov signalno-varnostnih naprav so zlasti naslednje; 1. normalno ustavljanje pogona (NUj — je programiran pojemek z ustavitvijo in aktiviranjem pogonske zavore; 2. ustavljanje v siti (US) — je izklop pogona in aktiviranje pogonske zavore; 3. ustavljanje v nevarnosti (UN) — je izklop pogona in istočasno aktiviranje glavne zavore in pogonske zavore; 4. začasno zmanjšanje hitrosti (Z) do določene vrednosti in ponovni prehod na nazivno hitrost; 5. signalizacija (S) nepravilnega in pravilnega stanja pogonskih, električnih in varnostnih naprav. 98. člen Žičnice' morajo imeti najnujnejše signalno varnostne naprave za ustavljanje v sili (US), ki jih aktivirajo: — izklopna stikala, ki morajo biti na vstopnih in izstopnih mestih postaj in na vmesnih postajah, v neposredni bližini pogonskega mehanizma, na komandnem pultu ter v kabinah nihalnih žičnic; — prekoračitev nazivne hitrosti za 10 “/o v obeh smereh, pri čemer se hitrost žičnice meri neposredno iz vrvi ali pogonskega kolesa; — okvara naprave za merjenje hitrosti žičnice; — prehod napenjalnega mosta preko še dopustnega prednjega položaja napenjalnega mosta ali zgornjega položaja uteži; — prehod prednjega in zadnjega še normalnega položaja napenjalnega mosta pri hidravličnem napenjanju; — hiter porast obremenitve pogona, če je ta večji od 0,1 sek, ali stalna 5 "/o preobremenitev, razen v fazi zagona (Pn je nazivna moč); — aktiviranje glavne zavore; — izpad pogonske energije; — iztirjenje transportne vrvi navzven pri eno-vrvnih žičnicah; — prekoračitev uvoznih hitrosti nihalnih žičnic, pri čemer morajo imeti žičnice s hitrostjo do 7 m/sek najmanj dve, z večjo hitrostjo pa najmanj tri kontrolne točke uvoznih liitrosti. Razdalja vsakokratne kontrolne točke do postaje mora znašati najmanj 1,5 kratno zavorno pot žičnice pri pojemku 0,5 m/sek2; — aktiviranje vrvne zavore; — slabo zaprta vrata kabin nihalnih žičnic, kjer ni vgrajen signal za potrditev »pripravljenosti«: — nepravilen položaj vrvi ali prižemk pred in po vklopu vozil žičnic z odklopljivimi prižemkami. 99. člen Žičnice morajo imeti najnujnejše varnostne naprave za ustavljanje v nevarnosti (UN), ki jih aktivirajo: — izklopna stikala na komandnem pultu in na vstopnih in izstopnih mestih pogonske postaje; — prekoračitev nazivne hitrosti za 15 % v obeh smereh; — preklop glavnega pogona na pomožni pogon ali na pogon v sili; — prevoz skrajnih dopustnih leg kabin v postajah nihalnih žičnic. 100. člen Mehanizem za začasno zmanjšanje hitrosti (Z) morajo imeti eno vrvne žičnice s fiksnimi prižemkami in s hitrostjo nad 2 m/sek, kjer se pričakuje istočasen prevoz potnikov s in brez smuči. Tipke za aktiviranje zmanjšane hitrosti morajo biti na vseh vstopnih in izstopnih mestih. 10}. člen Žičnice morajo imeti signalizacijo (S) zlasti za: — delovanje pogonskega mehanizma (motor, zavore) ; — hitrost in prekoračitev hitrosti žičnice; — hitrost vetra; — prehod skrajnega, še dopustnega zadnjega položaja napenjalnega mosta ali uteži; — položaj vozil na progah nihalnih žičnic; — izvajanje programa pri programsko vodenih žičnicah; — pravilno razdaljo med vozili z odklopljivimi prižemkami; — prehod vrvnega spleta vklopno-izklopne naprave pri krožnih žičnicah z odklopljivimi prižemkami; — preobremenitev pogona. Za vse signalno varnostne naprave mora obstajati možnost periodičnih preizkusov delovanja s simuliranjem nepravilnega delovanja ali položaja naprav. 102. člen Vlečnice morajo imeti varnostne naprave, ki ustavijo pogon zlasti v naslednjih primerih: — če se aktivira eno od izklopnih stikal, ki morajo biti na vseh vstopnih in izstopnih mestih in na komandnem pultu vlečnice; — pri izpadu transportne vrvi na zunanjo stran kolesnih baterij in iz povratnega kolesa; — pri nezadostno uvlečenih vlečnih sidrih, če so vlačila opremljena z navijalno napravo. Stikala iz prve alinee prejšnjega odstavka lahko v pritnerih nevarnosti uporabijo tudi smučarji. Stikala morajo biti postavljena na primernih mestih in označena z dobro vidnimi napisi. III. VZDRŽEVANJE IN OBRATOVANJE ŽIČNIŠKIH NAPRAV 1. Navodila za obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav in ostala dokumentacija 103. člen Dobavitelj opreme in izvajalci montažnih del so dolžni upravljalen žičniške naprave izročiti navodila za obratovanje in vzdrževanje, pri čemer morajo biti upoštevani vzdrževalni minimumi, ki so navedeni v tem pravilniku, in vse specifičnosti dobavljene opreme. Navodila morajo zajemati tudi varnostne ukrepe za delo z žičniškimi napravami. 104. člen Navodila za obratovanje morajo obsegati zlasti: — popis priprav pred vklopom, npr. zasedenost delovnih mest, oskrba z energijo, vremenski pogoji itd.; — postopek za vklop pogona, vključno z vsemi predpisanimi dnevnimi preizkusi varnostnih naprav, ki se jih opravi s pregledom naprav v postajah, s kontrolno vožnjo, preizkusno vožnjo ali obhodom proge; — postopek za normalno prenehanje obratovanja in izklop pogona vključno z ukrepi proti nenamernem ponovnem vklopu, — postopek za reševanje iz vozil s podrobnim zaporedjem vseh operacij, opisom potrebnih naprav in opreme ter potrebnim številom reševalcev; — postopek za vklop in delo s pomožnim ali zasilnim pogonom; — postopek za vožnjo s premoščenim varnostnim tokokrogom. Preizkusna vožnja iz 2 alinee prejšnjega odstavka se opravi s praznimi vozili po nevihtah ali v takšnih primerih, ki bi lahko ogrozili varnost delavcev. Kontrolna vožnja z vozili z delavci brez potnikov, se opravi po vsakem vklopu pogona, ko ni potrebna preizkusna vožnja. Po močnem sneženju ali zaledenitvah se pred preizkusno vožnjo opravi še kontrolni obhod proge. 105 člen Poleg navodil iz prejšnjega člena mora biti v obratu žičniške naprave še naslednja dokumentacija: — topografska karta v merilu vsaj 1 :25000; — situacijski načrti; — vzdolžni profil žičniške naprave s prečnimi profili pomembnejših točk; — izračun trase; — sestavni načrti strojne opreme in jeklenih konstrukcij ter mazalne sheme s seznami maziv; — načrti elektroenergetskih naprav z enopolno shemo in podatki za zunanji elektroenergetski priključek ter enopolno shemo elektroenergetskih instalacij v postajah; — razvita shema komandnih in varnostnih tokokrogov; — enopolna shema s podatki telekomunikacijskih instalacij in naprav; — načrti ozemljitev in strelovodnih naprav; — lokacijsko dovoljenje, gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje; — dovoljenje za obratovanje; — listine, ki dokazujejo strokovno usposobljenost in izpolnjevanje predpisanih zdravstvenih pogojev delavcev na žičniški napravi; — evidenca o vzdrževanju in obratovanju žičniške naprave; — seznam rezervnih delov, potrebnih za nemoteno obratovanje žičniške naprave; — splošni prevozni pogoji, obratovalni čas fn cenik. 106. člen O opravljenih vzdrževalnih delih in o obratovanju žičniških naprav se mora voditi pismena evidenca, ki zajema zlasti: 1. dnevnik obratovanja; 2. dokumentacijo o vzdrževalnih delih; 3. evidenčni list vrvi; 4. evidenco o nesrečah, drugih izrednih dogodkih in o udarcih strele v žičniško napravo. Podatki, ki se morajo voditi o obratovanju žičniške naprave, so predpisani na obrazcu št. 1, o vzdrževalnih delih na obrazcu št. 2, o delih na vrveh na obrazcu št. 3, podatki, ki se morajo voditi o nesrečah in drugih izrednih dogodkih na žičniški napravi in o udarcih strele v žičniško napravo, pa na obrazcu št. 4. Obrazci iz prejšnjega odstavka so sestavni del tega pravilnika in so objavljeni skupaj z n j itn. 2. Vzdrževanje 107. člen Upravljalec mora žičpiško napravo in njeno vplivno območje vzdrževati skladno z določbami tega pravilnika in navodili iz 103. člena tega pravilnika. Posebno zahtevna vzdrževalna dela mora upravlj alec prepustiti za to pooblaščenim organizacijam združenega, dela, kolikor upravlj alec sam nima tega pooblastila. 108. člen Med posebno zahtevna vzdrževalna dela iz prejšnjega člena sodijo: — dela z vrvmi nad premerom 16 mm, kamor > sodijo: vlečenje in montaža vrvi, spletanje in krajšanje pramenastih vrvi, zalivanje vrvnih konusov, popuščanje nosilnih vrvi in sanacije poškodb na vrveh; — remonti, nastavitve in regulacije električnih si-gnalno-varnostnih naprav. . 109. člen Pooblaščene organizacije združenega dela za izvajanje posebno zahtevnih vzdrževalnih del na vrveh morajo , izpolnjevati naslednje pogoje: — razpolagati morajo z zadostnim orodjem za spajanje, spenjanje, preprijemanje, vlečenje, napenjanje in vodenje vrvi ter napravami za kontrolo na-teznih sil v delovnih in pomožnih vrveh; — v svojem sestavu morajo imeti strokovnjake z najmanj strokovno izobrazbo za dela in naloge V-stopnje zahtevnosti kovinsko predelovalne gradbene usmeritve, z opravljenim strokovnim izpitom v skladu z zakonom o graditvi objektov in dokazili o neprekinjenem delu z vrvmi. 110. člen Pooblaščene organizacije združenega dela za Izvajanje posebno zahtevnih vzdrževalnih del na električnih signalno varnostnih napravah morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — razpolagati morajo z zadostnimi napravami za meritve, nastavitve in regulacije električnih poganov ter naprav za krmiljenje in signalizacijo; — v svojem sestavu morajo imeti strokovnjake z visokošolsko strokovno izobrazbo za dej* in naloge VII/1 stopnje zahtevnosti elektrotehniške uameritve in najmanj dveletno prakso pri takih delih. 3. Vzdrževalna dela in kontrole 111. člen Obseg vzdrževalnih del in kontrol je določen z dnevnimi, tedenskimi, mesečnimi, polletnimi, letnimi in dveletnimi periodičnimi pregledi in vzdrževanje posameznih elementov in sklopov žičniške naprave. 112. člen Če se po opravljenih kontrolah in pregledih iz prejšnjega člena ugotovi, da niso doseženi tehnični minitnumi, določeni s tem pravilnikom, ali da imajo naprave, druge pomanjkljivosti, žičniška naprava ne sme obratovati za javni,prevoz. 113. člen Dnevni pregledi, ki se opravijo v postajah in s kontrolno ali preizkusno vožnjo, ali z obhodom proge, morajo zajemati: —: preizkus vseh izklopnih stikal, vključno delovanje motorja za pomožni pogon ali zasilni pogon; — preizkus delovanja vseh telekomunikacijskih naprav; — pregled lege vrvi v elementih za vodenje vrvi v postajah in na podporah; — aktiviranje vseh zavornih sistemov na pogonih žičniških naprav, razen vrvne zavore, da se ugotovijo prosti hodi vseh elementov zavor, ali so vse zveze zavarovane proti nenamerni demontaži ter da zavorne površine niso poškodovane ali zamaščene; — pregled napenjalnih sistemov; — preizkus delovanja vseh vlačil vlečnice. 114. člen Tedenski pregledi in kontrole morajo zajemati: — podroben pregled položaja vseh naprav za kontrolo delovanja odklopljivih prižemk m kontrolo položaja vrvi pred in po vklopu in izklopu; — stanje akumulatorskih baterij z merjenjem napetosti in kontrolo nivoja kisline; — delovanje motorja za pomožni ali zasilni pogon pri premikanju žičnice brez potnikov in tovora. 115. člen Mesečni pregledi in kontrole morajo zajemati: — vizualni pregled vseh vrvi. Iti se mora opraviti pri mirovanju vrvi ali pri revizijski hitrosti 0 3 m/sek. Pregled morata opravljati dva delavca hkrati pri dobri dnevni ali umetni svetlobi; — vse dele, ki se hitro obrabijo, na primer gumijaste obloge koles, zavorne torne površine itd.; — delovanje posameznih zavor, razen vrvne zavore, z meritvijo zavornih učinkov; — meritve hitrosti v točkah uvoznih kontrol pri nihalnih žičnicah; — vizualne preglede prižemk glede na obrabo in morebitne deformacije čeljusti; — prestavljanje fiksnih prižemk, če od dobavitelja niso zahtevani krajžt roki; — delovanje vrrne zavore pri mirovanju vseli; — riektroopremo, kamor sodijo: drsni' obroči asinhronskih motorjev, kolektorji istosmemih motorjev in generatorjev ter krtačke za odvzem toka, odvome naprave (magnet, eldro) in končna stikala ter končna tipkala; — druga dela, ki so zahtevana v navodilih iz 103. Sena tega pravilnika. 116. člen Polletni pregledi in kontrole morajo zajemati: — konstrukcijske dinamično obremenjene zveze (vijaki, zakovice, zvari) ter stanje antikorozijske zaščite; — nosilne konstrukcije vozil in vlačil glede morebitnih razpok, deformacij ali poškodb antikorozijske zaščite: — stanje betonskih in armiranobetonskih konstrukcij ter elementov sidranja; — brezhibnost in popolnost naprav za reševanje potnikov iz vozil; — čiščenje in mazanje vrvi; — druga dela, ki so zahtevana v navodilih iz 103. člena tega pravilnika. 117 člen Letni pregledi in remont: morajo zajemati: — kontrolo drsnih površin vrvnih čevljev; — fiksne prižemke z merjenjem sile zdrsa; — merjenje sile zdrsa odkiopijivih prižemk po vklopu na vrvi; — tekala dvovrvmh žičnic; — drsne in kotalne ležaje v kolesih kolesnih baterij; — pneumatske in hidraulične naprave ter instalacije; — kontrole in. regulacije naslednjih elementov elektroopreme: ležajev elektromotorjev in generator- jev, pomožnih kontrolorjev, kontaktorjev in pomožnih relejev, thyristorskih naprav, strelo vodnih n.iprav ter ozemljitve z meritvami prehodnih upornosti; — druga dela, ki so zahtevana v navodilih iz 103. člena tega pravilnika. 118. člen Dvoletni remonti morajo zajemati kompletne pogonske mehanizme, vse zavorne sisteme ter kolesne baterije in druga kolesa za vodenje in oak.one vrvi. 4. Dela z vrvmi 119. člen Največje dopustno zmanjšanje nosilnosti vrvi je določeno z oslabitvijo kovinskega preseka vrvi zaradi počenih žic, obrabe, korozije ali razrahljanih žic ali žic z lokalnimi martenzitnimi trdotami. Številčne vrednost. oslabitve preseka so podane glede na do oceno merjeno dolžino vrvi v naslednji tabeli: Vrsta vrvi I II III Zaprta nosilna vrv 10 %> na 18C J 5 “/o na 30 d Najmanjša razdalja med dvema lomoma sosednjih žic znaša 18 d Spiralna pramenasta ' , V enem pramenu nosilna vrv 20% na 180 d 10% na 20 d je dopustno največ 35 % nenosilnih žic na dolžini 4 d Vlečna ali protivrv 10 % na 40 d V enem pramenu je ter transportna vrv 25% na 500 d dopustno največ 35% nenosilnih žic na dolžini 6 d ali 6 % na 6 d Napenjalna vrv in vrvice vlačil 8% na 40 d 6 % na 6 d Navedene vrednosti veljajo za istosmerno p1etcne vrvi. Za križno p’etsne vrvi sc zgornje vrednosti lah o povečajo za 30 %. Podatki v stolpcu I se nanašajo na splošno stanje vrvi, v stolpcu II na oslabitve vsled normalnih obratovalnih pogojev. Pclatki v stolpcu III pa se nanašajo na vzroke za izrc ’ne preobremenitve, kot so udar strele, iztirjenje vrvi itd. V slednjih primerih, če je vzrok nedvoumno znan, se vrednosti, navedene v tabeli, lahko povečajo za 30 %. 120 člen Če se ugotovi, da je lome žic povzročila utrujenost materiala, se mora roke vizualnih pregledov iz 115. člena tega pravilnika skrajšati na 14 dni. Vizualne preglede vrvi se mora opraviti tudi po nevihtah z grmenjem, da se lahko ugotovi poškodbe zaradi morebitnih udarcev strele. 121. člen Zaradi kontrole stanja notranjosti vrvi, se mora vrvi pregledovati z neporušno metodo. Mer'na naprava mora imeti občutljivost najmanj 2 % celotnega prereza vrvi v njeni sredini. Roki rednih pregledov so nas'ednjl: za nosilne vrvi — po popuščanju, za vlečne in proti vrvi — 4 leta, za transportne vrvi — 4 leta. Po ugotovljenih lomih žic vsled utrujenosti materiala se mora roke ustrezno zmanjševati. Vse nove vrvi žičnic, razen napenjalnih vrvi, se mora pregledati z neporušno metodo v roku enega leta po začetku rednega obratovanja. 122. člen Da se prepreči prekomerne obremenitve nosilnih vrvi v območju vrvnih čevljev, na odklonskih kolesih ter v območju povečanih prečnih obremenitev zaradi vpliva vlečne vrvi, se mora nosilne vrvi občasno popuščati. Dolžina popuščanja znaša, če ni drugih vplivov, dolžino najdaljšega vrvnega čevlja na progi, povečano za 5 m. Redni roki popuščanj a so za žičnice z zgornjim naleganjem vlečne vryi 6 let, za žičnice s spodnjim naleganjem vlečne vrvi pa 4 leta. Nosilne vrvi novih žičnic, ki so speljane direktno preko odklonskih koles, se mora popustiti po 18 mesecih obratovanja. Naslednje roke popuščanja se določi na podlagi ugotovljenega stanja tistih delov vrvi, ki so bili izmenično obremenjeni na odklonskih kolesih. 123. člen Vrvne konuse se mora preliti, ne riede koliko časa je žičniška naprava obratovala, v naslednjih rokih: — na nosilnih vrveh — ob popuščanju, — na vlečnih in protivrveh žičnic s hitrostjo do 8 m/sek. — 4 .leta, — na vlečnih in protivrveh žičnic s hitrostjo nad 8 m/sek. — 2 leti, — na napenjalnih vrveh — 4 leta. 124. člen Vrvi ne smejo biti v uporabi, če preteče dopusten rok uporabe, če se nosilni presek zmanjša pod dopustno mejo iz 119. člena tega pravilnika, ali če na vrveh niso bila opravljena predpisana vzdrževalna dela. 125. člen Ne glede na to, koliko časa je žičniška naprava v obratovanju, znašajo dopustni roki uporabe: — za nosilne vrvi — 12 let, — za vlečne in protivrvi, če na vozilih obstajajo vrvne zavore — 8 let, — za vlečne in protivrvi, če so vozila brez vrvnih zavor — 6 let, — za transportne vrvi sedežnic — 8 let, — za transportne vrvi vlečnic s fiksnimi pri-žemkami — 10 let, — za vlečnice z odklopljivimi prižemkami — 5 let, , — za vrvi reševalnih naprav — 10 let. Če so vrvi redno pregledane z neporušno metodo iz 121. člena tega pravilnika, ni omejena doba uporabe nosilnih, vlečnih in transportnih vrvi ter protivrvi. 126. člen Ne glede na to, koliko časa je žičniška naprava obratovala, znašajo dopustni roki uporabe napenjalnih vrvi: — nosilnih vrvi, če imajo vlačilne vrvi spodnje naleganje, in če so ob popuščanju obrnjene - 8 let — nosilnih vrvi, če imajo vlačilke zgornje naleganje 6 let — vlečnih vrvi, če so po 4 letih obrnjene 8 let' — vlečnih vrvi, če jih ne obrnejo 4 leta — transportnih vrvi 8 let. Napenjalnih vrvi se ne sme obračati, če ni zagotovljeno, da deli vrvi, ki so bili upogibno obremenjeni, po obračanju ne pridejo v celoti in v vseh obremenilnih primerih v območja čistih nateznih obremenitev. Napenjalnih vrvi se ne sme vrteti. 127. člen Mazanje očiščenih vrvi se mora opraviti dvakrat letno v suhem in toplem vremenu. Uporabiti se sme le maziva, ki so kompatibilna z mazivi, uporabljenimi pri izdelavi vrvi. Maziva morajo biti atestirana. 128. člen Z vpletom novega pramena se sme popravljati samo pramenaste vrvi z mehkim jedrom. Vplesti se sme samo en nov pramen, razdalja med vozili pa mora biti enaka 1200 kratnemu premeru vrvi. Vstavljeni pramen mora imeti enake geometrične in mehanske lastnosti kot prameni, iz katerih je vrv spletena. Popravljene vrvi v smislu tega člena se smejo pri žičnicah uporabljati največ eno leto. Vrvi, ki so poškodovane zaradi utrujenostnih lomov, se ne sme popravljati. v 5. Strokovno tehnični pregledi 129. člen Vsaka novozgrajena ali rekonstruirana žičniška naprava mora biti strokovno tehnično pregledana. Pri tehničnem pregledu novogfajenih m rekonstruiranih žičniških naprav se, poleg preizkusov, meritev in kontrol, določenih s predpisi o graditvi objektov, opravi še: — preizkus delovanja vseh izklopnih naprav žičniške naprave; — meritve zavornih učinkov vseh zavor pri prazni, navzgor obremenjeni^ in navzdol obremenjeni žičnici, z mrtvim bremenom; — kontrola 10 °/o in 15 % prekoračitve hitrosti ter kontrola aktiviranja predpisanih zavornih sistemov žičnice; — preizkus vzvratne zapore ali zavpre polno obremenjene vlečnice; — preizkus reševanja potnikov iz vozil na najneugodnejšem delu proge; — meritve prižemnih sil prižemk; — meritve teže napenjalne uteži ali natezne sile hidrauličnega napenjalnega sistema; — meritve zagonske in obratovalne moči ter tokov pri prazni in v obeh smereh polno obremenjeni žičnici; — meritve izolacijske trdnosti elektroenergetskih instalacij žičniških naprav ter prehodnih upornosti ozemljitve; — preizkus ustreznosti vstopnih in izstopnih mest in odvoznih poti pri žičnicah s fiksnimi prižemkami In pri vlečnicah. 130. člen Izvajalci del in dobavitelji opreme morajo predložiti v skladu s predpisi o graditvi objektov zlasti: — ateste vrvi s poročilom o vlečenju, montaži ter spletanju ali zalivanju vrvi; — poročilo o tehtanju nepenjalne uteži; — ateste, za vgrajene materiale v jeklene konstrukcije in druge vitalne dele (vozila, osi povratnih koles, izstopne gredi reduktorjev pri neposredno nasajenih pogonskih kolesih, osi kolesnih baterij, sidrne vijake in drugo); — dokazila o kvaliteti zvarov in prednapetih vijačnih zvez; — poročila o dinamičnih preizkusih prototipov vozil ali vlačil; — dokazila o kvaliteti betonskih in armirano betonskih del; — kontrolni geodetski posnetek stacionaž podpor in višin vrvi na podporah in postajah; — dokazila o stabilnosti in nosilnosti tal, kjer so temeljne konstrukcije žičniške naprave. 131. člen Vsaka žičniška naprava v obratovanju mora biti občasno strokovno tehnično pregledana, da se ugotovi njeno sposobnost za obratovanje. Zahteva upravi]alca žičniške naprave za občasni strokovno tehnični pregled,, ki ga opravi pooblaščena organizacija, mora vsebovati: ime in sedež upravljalna, vrsto in kraj žični- ške naprave ter vrsto pregleda (redni, izredni po poškodbi, po večjem popravilu ali po odredbi inšpektorja). Pooblaščena organizacija mora opraviti pregled iz prvega odstavka tega • člena v roku, ki ne sme biti daljši od 2 mesecev od prejema zahteve, razen če inšpektor za promet v odločbi ne odredi krajšega roka. 132 člen ' . Občasen strokovno tehnični pregled žičniške naprave v obratovanju zajema kontrolo in meritve zlasti naslednjih naprav in elementov: — vizualni pregled ali neporušena preiskava vrvi ter pregled vrvnih zvez; — meritve zavornih učinkov vseh zavor; — preizkus vseh naprav za . zaustavitev žičnice; — kontrola elementov vodenja vrvi; — preizkus aktiviranja zavor pri 10 °/o in 15 “/o povečani nazivni hitrosti; — preizkus varnostnih naprav za kontrolo pravilnega vklopa in izklopa odklopljivih prižemk; — pregled nosilnih struktur vozil in prižemk; — kontrola delovanja napenjalnega sistema; — preizkus motorja za pomožni ali zasilni pogon; — preizkus reševalnih naprav; — preizkus in meritve sunkovnih tokovnih relejev pri enovrvnih krožnih žičnicah; — pregled in meritve naprav ozemljitev; — pregled ureditve vstopnih in izstopnih mest. IV. OPOZORILNI IN DRUGI NAPISI O VEDENJU IN GIBANJU POTNIKOV NA POSTAJAH ŽIČNIŠKIH NAPRAV, V NJIHOVI NAJBLIZJI OKOLICI, NA VPLIVNEM OBMOČJU ŽIČNIŠKE NAPRAVE IN V VOZILIH ŽlCNIC 133. člen Na vseh postajah žičniških naprav, v njihovi najbližji okolici, na vplivnem območju žičniške naprave in v vozilih žičnic morajo biti poleg znakov, določenih s pravilnikom o znakih in o redu na smučiščih ter o rediteljski službi (Uradni list SRS, št. 2/78), kadar je smučišče na vplivnem območju žičniške naprave ali v najbližji okolici žičniške postaje, ustrezni opozorilni' napisi o vedenju in gibanju potnikov. Opozorilni napisi iz prejšnjega odstavka se lahko nadomestijo s slikovnimi simboli. 134. Men Opozorilni napisi o vedenju potnikov na postajah Žičniške naprave, v njenih vozilih in v vplivnem območju žičniške naprave obsegajo podatke, bi so potrebni, da bi bili’ potniki opozorjeni na omejitve, prepovedi in obveznosti, ki jih morajo upoštevati za varen in neoviran promet na žičniški napravi. Opozorilni napisi o gibanju potnikov na postajah žičniških naprav in v njihovi najbližji okolici obsegajo Podatke, ki so potrebni, da bi bili potniki opozorjeni na omejitve, prepovedi in obveznosti, ki jih morajo upoštevati. 135. člen Obvestilni napisi na postajah žičniških naprav, njihovi' najbližji okolici in vplivnem območju žičniških naprav obsegajo podatke za varen vstop, izstop in vožnjo z žičniško napravo, dnevne podatke o obratovanju oziroma neobratovanju posamezne žičniške naprave, dnevne podatke o vremenskih in snežnih razmerah ter o pomembnejših turističnih poteh. Obvestilni napisi iz prejšnjega odstavka se lahko nadomestijo s slikovnimi simboli. Obvestilni napisi o vremenskih in snežnih razmerah iz prvega odstavka tega člena obsegajo podatke o vremenu (padavine, oblačno, megleno, sončno ali vetrovno vreme), o temperaturi zraka, o višini novega in starega snega ter o vrsti snega (južen, suh, zmrznjen sneg ali sren). Te podatke se meri in objavlja na spodnji in zgornji postaji dostopne žičniške naprave oziroma žičniške naprave z največjo 'Višinsko razliko v smučarskem središču, in sicer ob 7. in 12. uri. V. PREVOZ LJUDI S TOVORNO ZlCNICO 136. člen ' Prevoz ljudi s tovorno žičnico se lahko opravi le, če so izpolnjeni naslednji varnostni ukrepi: — vozilo mora imeti okoli koša polno, najmanj Im visoko ograjo, in mora tudi sicer biti varno za prevoz; — ljudje, ki se prevažajo, morajo imeti pripete varnostne pasove. Lovilna vrv varnostnega pasu mora biti pritrjena na nepremakljivem delu vozila tovorne žičnice; — na tovorni žičnici mora biti reševalna oprema za reševanje iz vozila na tla in sicer takšna, da omogoča reševanje tudi iz naj večje višinske razlike vozila nad terenom; — če se uporablja za prevoz ljudi zvračljiva vozila, je le-te potrebno pred pričetkom vožnje dodatno zavarovati proti zvračanju. Z vračljiva vozila se ne smejo uporabljati za prevoz ljudi, če obstajajo na progi avtomatske naprave; — ves čas prevoza ljudi s tovorno žičnico morajo biti delovna mesta na spodnji in na zgornji postaji zasedena; — ves čas prevoza mora biti zagotovljeno zanesljivo sporazumevanje med ljudmi, ki se prevažajo na tovorni' žičnici, in delavcem na pogonski postaji žičnice; — pri vozilu z odklopljivimi prižemkami morata biti po dve vozili pred in za vozilom, v katerem se prevažajo ljudje. Vozilo, v katerem se bodo prevažali ljudje, je potrebno na mestu pripenjanja ustaviti in preizkusiti zanesljivost pripenjanja. Preizkus ni potreben, če so na žičnici naprave, ki avtomatično ustavijo pogon žičnice, če vozilo ni' pravilno pripeto. 137. člen Ob pogojih iz prejšnjega člena se sme prevažati takšno število oseb, ki ne presega 35 %> nazivne koristne obtežbe tovorne žičnice, pri čemer se za povprečno računsko težo odrasle osebe vzame 80 kg. VT. STROKOVNA USPOSOBLJENOST OSEB, KI DELAJO NA ŽIČNIŠKIH NAPRAVAH 138. člen Dela in naloge na žičniških napravah lahko samostojno opravljajo delavci, ki' imajo opravljen preizkus znanja za tehnično vodenje žičnic, za tehnično vodenje vlečnic, preizkus znanja za vzdrževanje in opravljanje z žičniškimi napravami oziroma preizkus znanja za sprevodniška in strežniška dela na žičniških napravah. 139. člen Preizkus znanja za tehnično vodenje žičnic lahko opravlja delavec, ki ima najmanj strokovno izobrazbo za dela in naloge V. stopnje zahtevnosti kovinsko predelovalne ali elektrotehniške usmeritve in dve leti delovnih izkušenj v svoji panogi. Preizkus znanja za tehnično vodenje vlečnic lahko opravlja delavec, ki ima najmanj strokovno izobrazbo za delo in naloge IV. stopnje zahtevnosti kovinsko predelovalne usmeritve ali elektrotehniške usmeritve in najmanj dve leti delovnih izkušenj v tej panogi Preizkus znanja za vzdrževanje in upravljanje z žičniškimi napravami lahko opravlja delavec s pridobljeno strokovno izobrazbo za dela in naloge IV. stopnje zahtevnosti kovinsko predelovalne ali elektrotehniške usmeritve in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj v tej panogi. Preizkus znanja, za sprevodniška in strežniška dela na žičniških napravah lahko opravlja delavec z uspešno končano osnovno šolo. 140. člen Preizkus znanja iz prejšnjega člena se opravlja pred komisijo, ki jo imenuje predsednik Republiškega komiteja za promet in zveze. Komisija ima predsednika, namestnika predsednika, pet članov, izpraševalcev za posamezna področja, ter tajnika. Delo komisije poteka po poslovniku, ki ga določi predsednik Republiškega komiteja za promet in zveze. 141. člen Preizkus znanja o usposobljenosti je sestavljen iz splošnega in posebnega dela. Splošni del preižkusa znanja je enoten za vse delavce iz 138 člena tega pravilnika in obsega: — poznavanje prve pomoči; —- prikaz reševanja potnikov iz vozil žičnice; — poznavanje varstva pri delu na žičniških napravah. Posebni del preizkusa znanja obsega: 1. za tehnično vodstvena dela: poznavanje predpisov s področja žičnic in vlečnic ter poznavanje tehnike sodobnih žičniških naprav, za katere opravlja vodstvena dela; 2. za vzdrževanje in upravljanje z žičniškimi napravami: poznavanje opreme žičniških naprav, delovanja njenih posameznih sestavnih elementov in vzdrževanja ter obratovanja žičniških naprav; 3. za sprevodniška in strežniška dela in naloge: poznavanje osnov o delovanju žičniških naprav, na katerih bo kandidat opravljal dela in naloge. Program preizkusa znanja o usposobljenosti je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim. v 142. člen Preizkus znanja o usposobljenosti iz prejšnjega člena vsebuje teoretični in praktični del. Teoretični del preizkusa znanja obsega snov iz 141. člena tega pravilnika, praktični del preizkusa znanja pa obsega prikaz reševanja potnikov iz vozil žičnice, na kateri delavec dela, izvedbo naloge pri vzdrževanju in upravljanju z žičniškimi napravam; oziroma pri sprevodniškem in strežniškem delu ter zagovor opravljene naloge. 143. člen Komisija se za preizkus znanja sestaja vsakih šest mesecev ali po potrebi. O poteku preizkusa znanja piše tajnik zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Končni uspeh preizkusa znanja ocenjuje konti sija z oceno »uspešno* ah »neuspešno«. Rezultate preizkusa znanja razglasi predsednik komisije ob navzočnosti članov takoj po končanem preizkusu. 144. člen Ce delavec preizkusa znanja ne opravi, ga ima pravico ponavljati. 145. člen Ce delavec brez opravičenega razloga ob določenem času ne pride na preizkus znanja ali če odstopi, ko je že začel opravljati preizkus, se šteje, da je preizkus opravil neuspešno. 146. člen Delavcu, ki je preizkus znanja opravil, se izda potrdilo o usposobljenosti, ki ga podpiše predsednik konti sije 147. člen Stroške preizkusa znanja krije organizacija združenega dela ali druga organizacija, katere delavci opravljajo preizkus znanja. S sklepom o imenovanju komisije iz 140. člena tega pravilnika se določi organizacija združenega dela ali druga organizacija, oziroma skupnost, pri kateri se opravlja vsa administrativna in organizacijska dela. 148. člen Prijava komisiji za opravljanje preizkusa znanja mora vsebovati: — osebne podatke delavca, — dokazila o strokovni in drugi izobrazbi ter delovnih izkušnjah, — podatke o organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji z navedbo karakterističnih podatkov žičniške naprave, — dokazila o delovnih izkušnjah, ■ — potrdilo o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki delajo na žičniških napravah. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 149. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o zavarovanju nevarnih mest ob javnih osebnih žičnicah ter o napisih in drugih znakih, opremi in sredstvih za reševanje in prvo pomoč na takih žičnicah oziroma na smučarskem terenu (Uradni list SRS, št. 39/67 in pravilnik o tehničnih ukrepih za žičnice (Uradni list SRS, št. 39/67 in 35/68). Določbe tega pravilnika o opremi žičnic in vlečnic se za žičniške naprave, ki so bile zgrajena pred uveljavitvijo tega pravilnika, začnejo uporabljati 1. januarja 1989, razen določbe 13. člena tega pravilnika, ki se za žičnice, zgrajene pred uveljavitvijo tega pravilnika, ne uporablja. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko Republiški komite za promet in zveze, na predlog organizacije združenega dela, ki je pooblaščena za ugotavljanje sposobnosti žičniških naprav za obratovanje, določi krajši rok za prilagoditev posameznih sestavnih elementov žičniških naprav, ki v veliki meri vplivajo na varnost ljudi in premoženja na žičniških napravah, z določbami tega pravilnika. 150. Člen Določbe - pravilnika o strokovni usposobljenosti oseb, ki samostojno delajo v strojnem obratu žičme (Uradni list SRS, št. 39/67 in 35/68), prenehajo veljati eno leto po uveljavitvi tega pravilnika, ko se začnejo uporabljati določbe tega pravilnika o strokovni usposobljenosti oseb, ki delajo na žičniških napravah. Delavci, ki imajo na dan uveljavitve določb tega pravilnika o strokovni usposobljenosti opravljen ustrezen izpit po dosedanjih predpisih, izpolnjujejo pogoje o strokovni usposobljenosti za samostojno opravljanje del in nalog na žičniških napravah po tem pravilniku. 151. člen Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34/F-02/83 Ljubljana, dne 26. decembra 1983. Republiški komite za promet in zveze Predsednica Julka Žibert, dipl. soc. 1. r. Program preizkusa znanja oseb. ki delajo na žičniških napravah i. splošni del programa preizkusa znanja OBSEGA NASLEDNJA ZNANJA: 1. Prva pomoč v obsegu, določenem za voznike motornih vozil. 2. Prikaz rese, anja potnikov iz vozil ž čnice:. 2.1 reševanje potnikov iz vozd na tla, 2.2. reševanje: potnikov iz vozil po vrvi. 3. Varstvo pri delu -na žičniških napravah: 3.1. varstveni ukrepi v neposredni bližini gibajočih delov žičniške naprave 3.2. varstveni ukrepi pri delu na liniji, 3.3. varstveni ukrepi pri spuščanju v jaške za uteži. 3.4 varst. .ni ukrepi pri delu na tekalu vozila, 3.5. varstveni ukrepi pri delu z revizijskim vo- zilom, 3.6 varstveni ukrepi pri delu z . motorjem z notranjim izgorevanjem. 3 7. varstveni ukreni pri natezanju vrvi, 3.8 varstven ukrepi pri delu na višini, 3.9 varstveni ukrepi pri obhodu trase v slabem vremenu, 310 varstveni ukrepi pri prevozu tovora izven normalnega gabarita žičnice, 3.11. varstveni ukrepi pred vplivi električnega toka, 3.12. varstveni ukrepi pri reševanju potnikov iz vozil žičnice II. II. .POSEBNI DEL PROGRAMA PREIZKUSA ZNANJA OBSEGA NASLEDNJA ZNANJA: A. Za tehnično vodenje žičniških naprav: I Pravni predpisi s področja žičnic in vlečnic. 2. Vrste žičniških naprav. 3. Vrvi in vrvne zveze: 3.1. vrste in gradnje vrvi. 3.2. vrvne zveze. 3.3. kontrole vrvi. 4. Pogoni: 4.1 vrste pogonov, 4.2 zavorni sistemi. 5 Napenjalni sistemi. 6 Elementi vodenia vrvi. 7 Vozila ;n vlačila. 8. Nosilne konstrukcije. 9. Signalno varnostne naprave. 10. Reševalne naprave. 11. Organizacija vzdrževalnih del m kontrol na žičniških napravah. 12. Pismena evidenca. B. Za vzdrževanje in upravljanje z žičniškimi • napravami: 1. Izvršilni predpisi s področja žičnic in vlečnic. 2. Materiali: 2.1. vrste materialov, 2.2. obremenitve ih trdnost materialov. 3. Vrvi: 3.1. Vrste in gradnje vrvi žičniških naprav, 3.2. obremenitve vrvi, 3.3. vrvne zveze, 3.4. vzdrževanje vrvi, 3.5. poškodbe vrvi, 3.6. kontrole vrvi. 4. Pogoni: 4.1. pogonski motorji, 4.2. sklopke, I 4 3 • reduktorji, 4 4. pogonsko kolo, 4.5 zavorni sistemi, 4.6. pomožni pogoni (zasilni). "5. Napenjalni sistemi: 5.1. vrste napenjanja, 5.2. raztezki vrvi. 6. Vodenje vrvi: 6.1. odklonska kolesa, 6.2. kolesne baterije 7. Vozila, 'vlačfa: 7.1. nosilne konstrukcije, 7 2. prižemke (delovanje), 7.3. prižemna sila. 7.4 kontrola prižemk. t 8. Podpore in postajne konstrukcije: 8 1 jeklene konstrukcije, 8.2 betonske konstrukcije, , 8 3. lesene konstrukcije. 8 4. antikorozijska zaščita. 9. Varnostne naprave in elektrooprema: 9 1. naprave za sporazumevanje, 9 2 izklopne naprave. 9.3. regulacije hitrosti, 9.4. zaščita proti' napetosti dotika, , 9.5 ozemljitve, 9.6. naprave za kontrolo delovanja. 9.7. kontrol^ signalno varnostnih naprav. 10 Reševalne naprave. C. Za sprevodniška in strežniška dela in naloge: 1. Opis žičniške naprave. 2. Ureditev vstopno-izstopnih mest in peronov: 2.1. vlečnice, 2.2. sedežnice, 2.3. kabinske žičnice 3. Zaustavitve žičniške naprave. 4. Naprave za sporazumevanje in obveščanje. 5. Reševalne naprave. 6. Ravnanje z vrvno zavoro: 6.1. načini sprožitve Vrvne zavore, 6.2. napenjanje vrvne zavore. Delavci iz C skupine opravljajo preizkus znanja le za tiste vrste žičniških naprav, na katerih bodo predvidoma delali. Dnevnik obratovanja Žičniške naprave , dne , upravljalec Čas obratovanja: od do , od do Čisti čas vožnje: PODATKI O SLUŽBUJOČIH Na spodnji postaji: Na zgornji postaji: Sprevodniki, strežniki: PODATKI O DNEVNIH PREGLEDIH Obrazec št. 1 n, . Vrsta pregleda N" Način opravljenega pregleda (kontrolna, prelz- Ugotovitve kusna vožnja, obhod proge) Cas opravljenega • Pregled pregleda opravil 1. preizkus vseh izklopnih stikal, vključno delovanje motorja za pomožni pogon ali zasilni pogon 2. preizkus delovanja vseh telekomunikacijskih naprav 3. pregled lege vrvi v elementih za vodenje vrvi v postajah in na podporah 4. aktiviranje zavornih sistemov na pogonih žičnih naprav (razen vrvne zavore), da se ugotovijo prosti hodi vseh elementov zavor, ali so zveze zavarovane proti nenamerni demont&ži in da zavorne površine niso poškodovane ali zamaščene 5. pregled napenjalnih sistemov 6. preizkus delovanja vseh vlačil vlečnic PODATKI O VOŽNJAH St Tnvnr Ostali Lastni Smeri vožnje prevozov oseb v kg pr^etl tovor navzgor navzdol Skupaj PODATKI O PORABI ELEKTRIČNE ENERGIJE staro stanje števca: novo stanje števca: poraba: POSEBNA OPRAVILA NA ŽIČNIŠKI NAPRAVI: Vpisal: Pregledal: Dokumentacija o vzdrževalnih delih upravljalec na žičniški napravi Obrazec št. 2 A. TEDENSKI PREGLEDI IN KONTROLE Zap. št. Vrsta pre- vzdrževalnega gle- dela da Vrsta, 'koli-čina in kako-Datum vost uporablje- nega materiala Rezultat preizkusa po izvršenem delu Opombe Dela opravil 1. pregled položaja vseh naprav za kontrolo delovanja odklopljivih pn-žemk In kontrolo položaja vrvi pred in po vklopu in izklopu stanje akumulatorskih baterij (merjenje napetosti in nivoja kisline) • delovanje motorja za pomožni ali zasilni pogon (pri premikanju žičnice brez potnikov in tovora) 2 ■ - * - B MESEČNI PREGLEDI IN KONTROLE Zap. št. Vrsta pre- vzdrževalnega §le- dela da Vrsta, koli čina in kako-Datum vost uporabi le- nega material* . Rezultat preizkusa po izvršenerr. delu Opombe Delo opravil 1 vizualni pregled vseh vrvi (v mirovanju in pri revizijski hitrosti 0,3 m/sek) pregled delov, ki se hitro obrabijo (gumijaste obloge koles, zavorne torne površine .. .) kontrola delovanja zavor z meritvijo zavornih učinkov (razen vrvne zavore) meritev hitrosti v točkah uvoznih kontrol (pri nihalnih žičnicah) vizualni pregled prižemk (obraba, deformacije čeljusti) postavljanje fiksnih prižemk ■' kontroia delovania vrvne zavore (pri m ro-vanju vozil) ' Zap. št. Vrsta pre- vzdrževalnega dela da Datum Vrsta, količina In kakovost uporabljenega materiala Hezultat preizkusa po izvršenem aelu Opombe Delo opravil pregled elektroopreme (drsmn obročev, asinhronskih motorjev, ko-'lektorjev, istosmernih motorjev in generatorjev, krtaek za odvzem loka, odvoznih naprav, končnih stikal, končnih tipkal) druga dela, ki so zahtevana v navodilu dobavitelja opreme in izvajalca montažnih del *■< . 2. C. POLLETNI PREGLEDI IN KONTROLE Zap. •si. * Vrsta pre- vzdrževalnega gle- dela da Datum Vrsta, količina in kakovost uporabljenega materiala Rezultat preizkusa po izvršenem delu Opombe Delo opravil 1. pregled konstrukcijske dinamično obremenjene zveze (vijaki, zakovice, zvari) ter stanja antiko-rozijske zaščite pregled nosilnih konstrukcij 'vozil in vlačil (razpoke, deformacije, poškodbe a nti korozijske zaščite) 1 pregled, stanja betonskih in armiranobetonskih konstrukcij ter elementov sidranja 1 pregled naprav za reševanje potnikov in vozil - čiščenje in mazanje vrvi druga dela, ki so zahtevana v navodilih dobavitelja opreme In izvajalca montažnih del D. LETNI PREGLEDI IN REMONTI ' Zap. št. Vrsta pre- vzdrževalnega Datum Sle- dela da L pregled drsnih površin vrvnih čevljev pregled fiksne prižemke z merjenjem sile zdrsa merjenje -sile zdrsa odklopi j ivih prižemk po vklopu na vrvi pregled tekal dvovrvnih žičnic pregled drsnih in kotalnih ležajev v kolesih kolesnih baterij pregled pnevmatskih in hidrauličnih naprav ter instalacij pregled in regulacija elementov eiektroopreme (ležajev, elektromotorjev in generatorjev, pomožnih kontrolorjev, kontaktorjev in pomožnih relejev, thyristorskih naprav, strelovodskih naprav in ozemljitve z meritvami prehodnih upornosti) druga dela, ki so zahtevana v navodilu dobavitelja opreme in izvajalca montažnih del' Vrsta, količina In kakovost uporabljenega materiala Rezultat preizkusa po izvršenem delu Opombe Delo opravil E. dvoletni Remont Zap. St. Pre- gle- da Vrsta vzdrževalnega dela Datum čina In kako-. Kezultat vost uporabi j e- preizkusa po Opombe nege materiala Izvršenem delu Delo opravil E remont pogonskih mehanizmov remont zavornih sistemov remont kolesnih baterij remont koles za vodenje in odklone vrvi Evidenčni list vrvi na žičniški napravi ", upravljalca PODATKI O VRVI: Vrsta: Atest: Datum montaže: DELA Z VRVJO Obrazec št. 3 Datum Največje število počenih žic na razdalji XI Xd Kd » Mesečni pregledi, pregledi z neporušno metodo, drugi pregledi, popuščanje, krajšanje, prelivanje vrvnih konusov, mazanje, popravila Delo opravil Obrazec št. 4 Evidenca o nesrečah, drugih izrednih dogodkih na žičniški napravi in o udarcih strele v žičniško napravo , upravljalca Za p. št. Dan in Opis Podatki o poškodo- Podatki o reševanju in o ura vanih osebah prvi pomoči ponesrečencev Opis stvarne škode Podatki o odpravljanj u vzrokov in posledic Podatki o sposobnosti naprav za natialj-ne obratovanje Vpisal 369. Na podlagi drugega odstavka 217. člena zakona o službi v oboroženih silah (.Uradni list SFRJ, št. 32/78) in 265. člena zakona, o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82 in 22/83) izdaja republiški sekretar za ljudsko obrambo PRAVILNIK o organizaciji, sestavi in delu častnih sodišč za rezervne nižje oficirje, oficirje in vojaške uslužbence I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Častna sodišča za rezervne nižje oficirje, oficirje in vojaške uslužbence (v nadaljnjem besedilu: častna sodišča) sodijo rezervnim nižjim oficirjem, oficirjem in vojaškim uslužbencem (v nadaljnjem besedilu: rezervni starešine s činom oziroma razredom) za prestopke storjene izven vojaške službe s katerimi se škoduje ugledu ali hudo zanemarja dolžnost rezervnega starešine s činom oziroma razredom, zlasti če gre za: 1. kaznivo dejanje, storjeno iz nečastnih nagibov, za katero je rezervni starešina s činom oziroma razredom pravnomočno obsojen na kazen, ki nima za posledico izgube čina oziroma razreda; 2. nastopanje proti našemu socialističnemu in samoupravnemu sistemu, proti bratstvu in enakopravnosti narodov in narodnosti ter enotnosti države, kakor tudi proti političnim, gospodarskim in vojaškim ukrepom državnih in drugih organov, ki lahko negativno vpliva na splošno ljudsko obrambo; 3. hujšo kršitev delovnih obveznosti oziroma drugo kršitev delovne discipline, zaradi katere je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja; 4. hujšo kršitev javne morale; 5. beg iz države ali ostanek v tujini brez dovoljenja pristojnih organov; 6. hudo zanemarjenje z zakonom predpisanih dolžnosti in obveznosti rezervnih starešin s činom oziroma razredom. 2 člen Častna sodišča so: 1. častna sodišča prve stopnje 2. višje častno sodišče. 3. člen Častna sodišča prve stopnje delujejo pri občinskih upravnih organih pristojnih za zadeve ljudske obrambe za območje več občin, in sicer: * 1. častno sodišče prve stopnje pri sekretariatu za ljudsko obrambo občine Celje s sedežem v Colju za območje občin: Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju. Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje in Žalec. 2. častno sodišče prve stopnje pri sekretariatu za ljudsko obrambo občine Koper s sedežen! v Kopru za območje občin: Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana in Tolmin; 3. častno sodišče prve stopnje pri sekretariatu za ljudsko obrambo mesta Ljubljana s sedežem v Ljubljani za območje občin: Cerknica, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rud-hik, Logatec, Metlika, Novo mesto, Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Trebnje, Tržič in Vrhnika; 4. častno sodišče prve stopnje pri sekretariatu za ljudsko obrambo mesta Maribor s sedežem v Mariboru za območje občin: Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica. 4. člen- Višje častno sodišče je pri Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo SR Slovenije, s sedežem v Ljubljani. 5. člen Za prestopke iz 1. člena tega pravilnika — častno sodišče lahko izreče storilcu naslednje kazni: — ukor — strogi ukor — ustavitev napredovanja za dobo od 1 do 5 let — izgubo čina oziroma razreda. Kaz^en izgube čina oziroma razreda se sme izreči samo, če je bil s prestopkom huje prizadet ugled nižjega oficirja, oficirja ali vojaškega uslužbenca, okoli-ščihe, v katerih je bil storjen prestopek ali storilčeve osebne lastnosti, ki so prišle do izraza pri prestopku Pa kažejo, da storilec ni vreden čina oziroma razreda, ki ga ima. 6. člen Postopek pred častnimi sodišči teče smiselno po določbah zakona o kazenskem postopku, če z zakonom o službi v oboroženih silah in s tem pravilnikom ni določeno drugače. Častna sodišča izdajajo določbe v obliki sodbe ali sklepa. H. PRISTOJNOST ČASTNIH SODISC 7. člen Za vodenje postopka je pristojno častno sodišče Prve stopnje, na območju katerega ima rezervni starešina s činom oziroma razredom stalno prebivališče v časa uvedbe postopka. Ce v postopku sodelujejo kot udeleženci rezervni starešine s činom oziroma razredom, ki imajo stalno Prebivališče na območju dveh ali več častnih sodišč Prve stopnje, je za sojenje pristojno sodišče, ki prvo začne postopek. 8. člen ' Višje častno sodišče: 1. odloča o pritožbah zoper odločbe častnih sodišč prve stopnje, o zahtevah za varstvo zakonitosti ter o prošnjah za izredno omilitev kazni; X. odloča v sporih o pristojnosti med častnimi sodišči prve stopnje; 3. opravlja druge zadeve, ki so po zakonu o službi v oboroženih silah in na podlagi zakona izdanih predpisov v pristojnosti višjega častnega sodišča. III. SESTAV ČASTNIH SODISC 9. člen Častno sodišče ima predsednika, namestnika pred-*ednika in potrebno število sodnikov. Pri častnem sodišču deluje tožilec, ki ima potrebno število namestnikov. Funkcija predsednika častnega sodišča, namestnika predsednika, sodnikov ter tožilca in namestnikov *ožilca je častna in traja dve leti. Predsednike, namestnike predsednikov, sodnike, tožilce in njihove namestnike imenuje republiški sekretar za ljudsko obrambo na predlog pristojnega or-gana Republiške konference Zveze rezervnih vojaških ^rešin Slovenije. 10. člen Predsedniki častnih sodišč, njihovi namestniki, s°dniki in tožilci pri častnih sodiščih ter njihovi na- mestniki dajo pred republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo SR Slovenije ali osebi, ki jo on pooblasti preden nastopijo svojo dolžnost naslednjo slovesno zavezo: Slovesno se zavezujem, da se bom pri izvrševanju svoje dolžnosti ravnal po ustavi in zakonih, da bom vesten in nepristranski ter da bom varoval čast in ugled rezervnega vojaškega starešine in socialistično samoupravno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije. 11. člen Častna sodišča odločajo v senatih. Senat častnega sodišča je sestavljen iz treh članov. Kadar višje častno sodišče odloča v izrednem pravnem sredstvu proti odločbi svojega senata, sestavlja senat 5 sodnikov, ki niso sodelovali pri postopku in pri izdaji odločbe, zoper katero je uveden postopek z izrednim pravnim sredstvom. 12. člen V senatu častnega sodišča je lahko en član senata aktivna vojaška oseba, drugi člani pa rezervni nižji oficirji, oficirji ali vojaški uslužbenci. En član senata mora biti diplomirani pravnik. Najmanj en član senata mora praviloma imeti isti ali višji čin oziroma razred od obtoženega. IV. POSTOPEK 13. člen Predlog za uvedbo postopka pri častnem sodišču da predsedstvo občinske, obalne, mestne ali republiške konference zveze rezervnih vojaških starešin samostojno ali na pobudo upravnega organa,' štaba za teritorialno obrambo ali državnih organov. Tožilec vloži obtožnico pri častnem sodišču zoper obdolženca na podlagi prejetega predloga, če ta vsebuje dovolj podatkov o storjenem prestopku oziroma zbere potrebne podatke. Tožilec predlog za uvedbo postopka^ zavrže s sklepom, če ga je vložila neupravičena oseba ali, če je pretekel z zakonom določen zastaralni rok, oziroma predlog s sklepom zavrne, če ni dokazov za prestopek in o tem obvesti predsednika častnega sodišča, predlagatelja, in osebo, zoper katero je bila uvedba postopka predlagana. Zoper sklep tožilca iz prejšnjega odstavka ni pritožbe. 14. člen Po prejemu obtožnice določi predsednik častnega sodišča prve stopnje senat za sojenje o prestopku. 15. člen Predsednik senata pošlje obtožnico obdolžencu in obenem določi dan, uro in kraj glavne obravnave ter odredi, katere osebe, razen obdolženca, je potrebno še vabiti na glavno obravnavo. 16. člen s Vabilo za glavno obravnavo mora biti vročeno obdolžencu tako, da je med dnevom vročitve in dnevom glavne obravnave dovolj časa za pripravo obrambe, najmanj pa 8 dni. 17. člen Ves čas, ko teče postopek, sme obdolženec imeti zagovornika, ki si ga sam izbere. Glavna obravnava se lahko opravi tudi v odsotnosti obtoženega, če sodišču ni dosegljiv pa je bil pravilno vabljen. Ce poprej ni bil zaslišan, mu mora častno sodišče prve stopnje postaviti zagovorn.ka po uradni dolžnostL 18. člen S sodbo častnega sodišča se obtoženec obsodi, oprosti obtožbe ali pa se obtožba zavrne. V. REDNA IN IZREDNA PRAVNA SREDSTVA 19. člen Zoper sodbo častnega sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba na višje častno sodišče v 8 dneh po prejemu sodba Pritožbo lahko vložita tožilec In obtoženec. Namesto obtoženca lahko vloži pritožbo njegov zagovornik, razen če obtoženec temu izrecno nasprotuje. Pritožba se vloži pri častnem sodišču prve stopnje, ki je izreklo sodbo. Pritožba zadrži izvršitev sodbe, 20. člen Višje častno sodišče odloča o pritožbi na seji senata. Seji senata prisostvuje tožilec pri Višjem čajstnem sodišču ali njegov namestnik. 21. člen Zoper pravnomočno odločbo so dovoljena naslednja izredna pravna sredstva: — obnova postopka — izredno omilitev kazni — zahteva za varstvo zakonitosti. O zahtevi za obnovo postopka odloča senat častnega sodišča, ki je sodil na prvi stopnji. 22. člen Predsedstvo SFRJ ali na podlagi pooblastila Predsedstva SFRJ zvezni sekretar za ljudsko obrambo lahko na prošnjo ali na predlog odpusti ali omili disciplinsko kazen ali disciplinski ukrep, izrečen rezervnemu nižjemu oficirju, oficirju ali vojaškemu uslužbencu v skladu z zakonom o službi' v oboroženih silah. VI. IZVRŠITEV UKREPOV IN KAZNI 23. člen Za izvršitev kazni oziroma ukrepov skrbi predsednik častnega sodišča prve stopnje. 24. člen Častno sodišče prve stopnje pošlje pravnomočno odločbo občinskemu upravnemu organu pristojnemu za zadeve ljudske obrambe, ki vodi kaznovanega v vojaški evidenci. Upravni organ pristojen za zadeve ljudske obrambe obvesti obsojenega o izvršitvi kazni ali disciplinskega ukrepa. Pravnomočno odločbo, s katero je izrečena kazen izgube čina eziroma razreda nižjega oficirja, oficirja ali vojaškega uslužbenca, pošlje1 častno sodišče prve stopnje, ne glede na 1. odstavek tega člena, z vsemi spisi republiškemu sekretariatu' za ljudsko obrambo, ki preskrbi dovoljenje za izvršitev kazni v skladu z zakonom o službi v oboroženih silah. Podatki o pravnomočno izrečeni kazni ali pravnomočno izrečenemu ukrepu se vpišejo v vojaško evidenco. 25. člen Častno sodišče prve stopnje pošlje pravnomočno odločbo o kazni oziroma o ukrepu izrečenemu rezervnemu starešini s činom tudi upravi vojaškega okrožja v Ljubljani. 28. člen O pravnomočno izrečeni kazni izgube čina oziroma razreda obvesti častno sod.šce prve stopnje, po prejemu dovoljenja za izvršitev kazni, predsedstvo občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin, kjer ima kaznovani stalno prebivališče. VII. POVRAČILO STROŠKOV POSTOPKA 27. člen Stroški postopka pred častnim sodiščem gredo v breme občine, v kateri ima obdolženec stalno prebivališče. Predsednik častnega sodišča, njegoV namestnik, sodniki, tožilec pri častnem sodišču in njegovi namestniki imajo pravico do povračila dejanskih stroškov in povračila zaradi izgubljenega zaslužka zaradi opravljanja dolžnosti v postopku pred častnimi sodišči. Povračilo dejanskih stroškov in povračilo zaslužka pripada tudi obtožencu, ki je bil oproščen obtožbe ali proti kateremu je bila obtožba zavrnjena. Obtoženec, ki je pravnomočno obsojen, je dolžan plačati stroške svojemu zagovorniku, ki mu je bil postavljen po uradni dolžnosti. VIII. EVIDENCA, VODENJE IN HRAMBA SPISOV 28. člen Opravljanje administrativno-tchničnih del za delo častnega sodišča zagotavlja upravni organ pristojen za zadeve ljudske obrambe pri katerem je sedež sodišča. Pri častnem sodišču se vodijo spisi po kronološkem redu in zaporedni vpisni številki. Vsakemu spisu mora biti priložen popis spisa. - Končani spisi se hranijo pri častnem sodišču prve stopnj e. 29. člen ' Pri častnem sodišču se vodijo naslednje knjige: vpisnik sodišča, vpisnik tožilca pri častnem sodišču in register obsojenih oseb Knjige iz prejšnjega odstavka se hranijo trajno. 30. člen Častno sodišče hrani končane spise deset let po izteku koledarskega leta, v katerem je izdana pravnomočna sodba; zadeve v katerih je s pravnomočno sodbo izrečena kazen izgube čina oziroma razreda, pa se hranijo trajno. IX. KONČNE DOLOČBE 31. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o organizaciji, sestavi in delu častnih sodišč za rezervne nižje oficirje, oficirje in vojaške uslužbence (Uradni list SRS. št. 8''77). Do njegove uveljavitve pripadle zadeve se končajo po pravilniku, ki preneha veljati. 32. člen Ta pravilnik prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 801/131 Ljubljana, dne 10. februarja 1984. Republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir 1. r. 370. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke z SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 33 83, 1/84, 2/34, 3/84, 4/84, 5/84 in 6/84) I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina: — vnese stopnja 0.15 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,35. 2. Pri zaporedni številki 2 občina Brežice: — vnese stopnja 0.15 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve. — v stolpcu 5 stopnja 0,50 črta, — v stolpcu 17 stopnja 10,59 nadomesti s stopnjo 1,0,24, — v stolpcu 18 stopnja 27,75 nadomesti s stopnjo 27,40. 3. Pri zaporedni številki 20 občina Laško: — v stolpcu G stopnja 0,50 nadomesti 's stopnjo 0,65, — v stolpcu 17 stopnja 10,56 nadomesti s stopnjo 10,71, — v stolpcu 18 stopnja 25,42 nadomesti s stopnjo 25,57. 4. Pri zaporedni številki 22 občina Lendava: — vnese stopnja 0,15 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 17 stopnja 9.14 nadomesti s stopnjo 9,29, — v stolpcu 18 stopnja 24.00 nadomesti s stopnjo 24,15. 5. Pri zaporedni številki 24 občina Ljltbljana Bežigrad: — vnese stopnja 0,20 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,25, — v stolpcu 6 stopnja 0,40 nadomesti" s stopnjo 0,25, — v stolpcu 17 stopnja 10,65 nadomesti š stopnjo 10,80, — v stolpcu 18 stopnja 25,88 nadomesti s stopnjo 26,03. 6. Pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center: — vnese stopnja 0,20 — posebni občinski pri-spevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,25, — v stolpcu 6 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,25, — v stolpcu 17 stopnja 10,65 nadomesti s stopnjo 10,80, — v stolpcu 18 stopnja 25,88 nadomesti s stopnjo 26,03. 7. Pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Mo-ste-Polje: — vnese stopnja 0,20 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,25, — v stolpcu 6 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,25, — v stolpcu 17 stopnja 10.65 nadomesti s stopnjo 10,80, — v stolpcu 18 stopnja 25,88 nadomesti s stopnjo 26,03 8. Pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška: — vnese stopnja 0,20 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,25, — v stolpcu 6 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,25, — v stolpcu 17 stopnja 10,65 nadomesti s stopnjo 10,80, — v stolpcu 18 stopnja 25,88 nadomesti s stopnjo 26,03. 9. Pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič- Rudnik: . — vnese stopnja 0,20 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,25, — v stolpcu 6 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,25, — v stolpcu 17 stopnja 10,65 nadomesti s stopnjo 10,80, v , — v stolpcu 18 stopnja 25.88 nadomesti s stopnjo 26,03. 10. Pri zaporedni številki 30 občina Logatec: — vnese stopnja 0,15 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,35, — v stolpcu 6 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,80, — v stolpcu 17 stopnja 10,69 nadomesti s stopnjo 11,09, — v stolpcu 18 stopnja 26,77 nadomesti s stopnjo 27,17. 11. Pri zaporedni številki 42 občina Radovljica: — v stolpcu 6 stopnja 0.60 nadomesti s stopnje 0,80; — v stolpcu 17 stopnja 10,82 nadomesti s stopnjo 11,02, — v stolpcu 18 stopnja 25,67 nadomesti s stopnjo 25,87. 12. Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje: — vnese stopnja 0,15 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 17 stopnja 11,90 nadomesti s stopnjo 12,40, — v stolpcu 18 stopnja 27,36 nadomesti s stopnjo 27,86. II. Pregled stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-16/83 Ljubljana, dne 2. marca 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 371. Na podlagi 50 točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82 in 68/83) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 39/83, 1/84, 2/84, 3/84, 4/84, 5/84 in 6/84) se stopnja v tabelah IV. a in IV. b v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomesti z naslednjimi novimi številkami: — pri zaporedni številki 2 občina Brežice stopnja 10,59 nadomesti s stopnjo 10,24, — pri zaporedni številki 20 občina Laško stopnja 10,56 nadomesti s stopnjo 10,71, — pri zaporedni številki 22 občina Lendava stopnja 9,14 nadomesti s stopnjo 9,29, — pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad stopnja 10,65 nadomesti s stopnjo 10,80, — pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center stopnja 10,65 nadomesti s stopnjo 10,80, — pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Moste-Polje stopnja 10,65, nadomesti s stopnjo 10,80, — pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška stopnja 10,65 nadomesti s stopnjo 10,80, — pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik stopnja 10,65 nadomesti s stopnjo 10,30, — pri zaporedni številki 30 občina Logatec stopnja 10,69 nadomesti s stopnjo 11,09, — pri zaporedni številki 42 občina Radovljica stopnja 10,82 nadomesti s stopnjo 11,02, — pri zaporedni številki 55 občina Trebnje stopnja 11,90 nadomesti s stopnjo 12,40. St. 420-16/83 Ljubljana, dne 2. marca 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 372. RAZGLAS Republiška volilna komisija SR Slovenije na podlagi 10. člena zakona o volitvah ih odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-1741/81) objavlja KANDIDATURO za predsednika Predsedstva Socialistične republike Slovenije Kandidat za predsednika Predsedstva je: . France Popit, rojen 1921, družbenopolitični delavec, Ljubljana in KANDIDATURO za nadomestno izvolitev člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije Kandidat za člana Predsedstva je: Janez Stanovnik, rojen 1922, svetovalec v Zveznem izvršnem svetu, Ljubljana Kandidaturo za predsednika Predsedstva in kandidaturo za nadomestno izvolitev člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije je določila republiška kandidacijska konferenca dne 28. februarja 1984 Republiška volilna komisija je ugotovila, da sta kandidaturi sestavljeni v skladu z zakonom. Glasovanje o kandidatih bo v skupščinah občin in posebnih družbenopolitičnih skupnostih med 21. marcem in 10. aprilom 1984. St. RVK-1/1-84 Ljubljana, dne 29. februarja 1984. Republiška volilna komisija Tajnik Predsednik Franc Grad 1. r. Tomo Grgič 1. r. 373. RAZGLAS Republiška, volilna komisija SR Slovenije na podlagi tretjega odstavka 95. člena zakona o volitvah m delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, številka 24-1508/77 in št. 22-1194/81) objavlja LISTO KANDIDATOV za nadomestno izvolitev osmih delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije 1. Željko Cigler, rojen 1958, absolvent politologije, Celje, Šlandrov trg 3, 2. Janez Drnovšek, rojen 1950, magister po-slovno-organizacijskih znanosti, Izlake 112 A, 3. Lojze Fortuna, rojen 1927, diplomirani politolog, Ljubljana, Poljanska 30, 4. Franc Grešak, rojen 1927, upokojenec, Trbovlje, Majcenova 25, 5. Milisav Jankovič, rojen 1957, orodjar, Ptuj, Kraigherjeva 13, 6. Božena Ostrovršnik, rojena 1939, predmetna učiteljica, Ljubljana, Trg komandanta Staneta 4, 7. Vika Potočnik, rojena 1957, pedagoginja, Ljubljana, Zavetiška 2, 9. Jože Ulčar, rojen 1925, metalurški tehnik, Jesenice, Titova 2. Lišto kandidatov za nadomestno izvolitev osmih delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije je določila Republiška konferenca SZDL Slovenije dne 28. februarja 1984. Republiška volilna komisija je ugotovila, da je ta lista sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o Izvolitvi delegatov bo v družbenopolitičnih zborih skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti med 21. marcem in 10. aprilom 1984. St. RVK-2/1-84 Ljubljana, dne 29. februarja 1984. • Republiška volilna komisija Tajnik Predsednik Franc Grad 1. r. Tomo Grgič 1. r. 374. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Gornja Radgona za leto 1983 po javni obravnavi dne 20. 2. 1984 odločilo: Ugotovi se, da določbi tč. d) 6. člena in 12. člena samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Gornja Radgona za leto 1983 nista bili v neskladju z ustavo in zakonom. Obrazložitev Sodišče združenega dela v Murski Soboti je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti In zakonitosti v izreku odločbe navedenih določb samoupravnega sporazuma. V določbi tč. d) 6. člena so določeni »iskalci prve zaposlitve, ki so dokončali poklicno izobraževanje in živijo v slabih socialno-eko-nomskih razmerah« kot eden od prednostnih kriterijev, ki so se jih organizacije združenega dela — udeleženke samoupravnega sporazuma zavezale upoštevati poleg kriterijev strokovne ustreznosti, ki je v vsakem primeru odločilna, v zaostrenih možnostih zaposlovanja pri izbiri in vključevanju novih delavcev v delovno razmerje v primerih, ko se na razpisana dela in naloge javi več kandidatov. Po predlagateljevem mnenju se s to določbo samoupravnega sporazuma daje absolutna prednost pri izbiri kandidatu po navedenem kriteriju, kar je v nasprotju z ustavnim načelom, da sta vsakemu občanu pod enakimi' pogoji dostopno vsako delovno mesto In vsaka funkcija v družbi (tretji odstavek 202. člena ustave) in se s tem tudi krši pravica občanov do svobodnega in enakopravnega sklepanja delovnih razmerij pod enakimi pogoji (167. člen ZZD). Predlagatelj izpodbija tudi ustavnost in zakonitost določbe 12. člena samoupravnega sporazuma, po kateri je sporazum sprejet, ko ga podpiše večinjj udeležencev oziroma več kot 50%'zaposlenih delavcev v občini. Mnenja je, da je ta člen samoupravnega sporazuma, če zavezuje tudi tiste, ki ga niso sklenili, v nasprotju s 149. členom ustave. Svoboščine in pravice človeka in občana, določene z ustavo, se uresničujejo v medsebojni solidarnosti ljudi (prvi odstavek 195. člena ustave). Ob upoštevanju tega ustavnega načela določitev izpodbijanega prednostnega kriterija v točki d) 6. člena samoupravnega sporazuma ni v neskladju z navedenima določbama ustave in zakoria, ker se tako solidarno daje možnost zaposlitve in s tem omogoča uresničitev pravice do dela prvenstveno nezaposlenim kandidatom, ki iščejo prvo zaposlitev in živijo v slabih socialno-ekonomskih razmerah. V zaostrenih pogojih zaposlovanja je stvar dogovorjene politike zaposlovanja tako sama uvedba prednostnih kriterijev za odločanje o izbiri med več kandidati za objavljena dela oziroma naloge, kot tudi vrednotenje dogovorjenih prednostnih kriterijev z določanjem prednostnega reda (4. člen zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti — Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82). Odvisno je od družbenoekonomskih in socialnopolitičnih pogojev in je stvar ocene udeležencev samoupravnega sporazuma. Pri tem ne gre za vprašanje ustavnosti in zakonitosti, temveč za vprašanje primernosti samoupravno dogovorjenih elementov politike zaposlovanja, česar pa ustavno sodišče ne more ocenjevati, ker za to ni pristojno. Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor zavezuje tiste udeležence, ki ga sklenejo ali k njemu pristopijo (149. člen ustave). Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijani 12. člen samoupravnega sporazuma, ki' ureja vprašanje njegovega sprejetja in veljavnosti, ne vsebuje nobene določbe, ki bi kazala na to, da samoupravni sporazum potem, ko ga je podpisala večina udeležencev, velja ne le zanje, temveč tudi za tiste organizacije združenega dela, ki ga niso sklenile, oziroma ki k njemu niso pristopile. Določba 12. člena samoupravnega sporazuma zato ni v neskladju s 149. členom ustave. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bil obravnavani samoupravni sporazum sklenjen za določeno ob- dobje in sicer za leto 1983 in da v letu 1984 ne velja več. Iz navedenih razlogov jc ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki tir. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. Št. U T 48/83-17 Ljubljana, dne 20. februarja 1984. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 375. V skladu z določili družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko POROČILO o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca V SR Sloveniji v letu 1983 1 V letu 1983 je znašal poprečni mesečni bruto osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji 25.264 din in poprečni mesečni čisti dohodek 18.259 din. 2 Poprečni mesečni bruto osebni dohodek na zaposlenega delavca v gospodarstvu je v letu 1983 znašal 24.853 din in poprečni mesečni čisti osebni dohodek 17.957 dih. • 3 Letna stopnja rasti osebnega dohodka iz 1. točke tega poročila je znašala v letu 1983 za bruto osebni dohodek 28,8 %>, za čisti osebni dohodek pa 27,1 °/o. 4 Letna stopnja rasti osebnega dohodka iz 2. točke tega poročila je v letu 1983 znašala za bruto osebni dohodek 2D,8 */«, za Čisti osebni dohodek pa 27,9 V«. V znesku poprečnega osebnega dohodka so upoštevane tudi nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni in druge zadržanosti z dela do 30 dni. Št. 052/15-34/84 Ljubljana, dne 22. februarja 1984. Direktor ' Zavoda SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec L r. 376. Na podlagi 65. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva objavlja predsedstvo skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, da so občinske zdravstvene skupnosti Izola, Jesenice, Kamnik, Kranj, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Luše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Radovljica, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Tržič, Velenje sprejele samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. Samoupravni sporazum so sprejele v enakem besedilu, kot je objavljano v Uradnem listu SRS, št; 20/83, razen naslednjih določb: 6. člen Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič zadnji odstavek člena glasi: Za uresničevanje storitev iz zadnje alinee prvega odstavka tega člena se organizacije združenega dela dogovorimo za medsebojne solidarnostne odnose, zdravljenje in rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni pa si zagotavljajo s solidarnostnim združevanjem sredstev v zdravstveni skupnosti. 7. člen Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Besedilo člena je nadomeščeno z naslednjim besedilom: Preprečevanje in odkrivanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu obsega: — preglede in nadzor delavcev, ki jih lahko ogrozijo poklicne bolezni, kontroliranje njihovega zdravstvenega stanja kot tudi škodljivih vplivov okolja; — zdravstveno-prosvetna vzgojna dejavnost za preprečevanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu; — organiziranje in zagotavljanje prve pomoči delavcem pri delu. 9. člen Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Črtan je zadnji odstavek člena. 10. člen Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Besedilo 5. točke glasi: 5. Zdraviliška zdravstvena dejavnost: — storitve medicinske rehabilitacije, za katere ugotovi potrebo konzilij bolnišnične organizacije, če gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja; — storitve medicinske rehabilitacije, za katere ugotovi' potrebo komisija za zdraviliško zdravljenje, če gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, z nemedicinsko oskrbo (prehrana in nastanitev), največ na ravni standardov hotela B kategorije; —- oskrba prt zdravstveno utemeljenem letovanju otrok, za katere }e potrebo ugotovil konzilij osnovne zdravstvene dejavnosti v skladu s programom skupnosti. Na koncu člena je dodan nov odstavek, ki glasi: Pravice do zdravstvenih storitev, opredeljene v 10. členu ne morejo presegati obsega, kot je določen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana oziroma z njegovimi aneksi v zdravstvena skupnosti. 20. člen Jesenici, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič V prvem odstavku je črtan zadnji odstavek. 22. člen Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Z. odstavek člena se glasi: Pravica do nadomestila gre delavcem in drugim delovnim ljudem — za čas, za katerega ugotovi zdravnik oziroma zdravniški konzilij v skladu z določili samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uveljavljanja prav*c iz zdravstvenega varstva, da začasno niso sposobni za delo oziroma dokler pristojni organ ne ugotovi, da je pri njih nastala trajna delovna nezmožnost, — med nego ožjega družinskega člana največ do sedem delovnih dni, — med nego ožjega družinskega člana največ do 7 delovnih dni, oziroma 15 dni, kadar gre za obolelega otroka do starosti 7 let. 3. odstavek tega člena je črtan. Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno Spremenjena je druga in dodana 3. alinea drugega odstavka, ki glasi: »—med nego 'ožjega družinskega člana (zakonca ah otroka od 7. do 15. leta starosti) največ do sedem delovnih dni; — med nego ožjega družinskega člana (otroka do 7. leta starosti) največ do 14 delovnih dni.« Tretji odstavek je spremenjen in se glasi: »V primerih iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka, ko to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko ustrezni konzilij osnovne zdravstvene dejavn; ati na podlagi mnenja socialnokadtvv-ske službe organizacije združenega dela podaljša pravico do odsotnosti z dela zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana, zlasti če bi s tem preprečili morebitno hospitalizacijo obolelega družinskega člana, poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja ali druge nezaželene posledice. Ta odsotnost se lahko podaljša še za največ 7 delovnih dni.. V teh primerih ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi za podaljšani čas.« 23. člen Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Besedilo tega člena je nadomeščeno z naslednjim besedilom: Nadomestilo osebnega dohodka za čaš odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe si zagotavljamo delavci v cr:>n racijah združenega dela oziroma v delovnih skupnostih iz lastnih sredstev in s solidarnostnim z irvžcvanjem sredstev v zdravstveni skupnosti'Konkreten obseg posameznih p "avte določijo organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti v svojih samoupravnih sp'ošn!K aktih Pri tem upoštevajo, da te pravice ne bodo manjše kot predvideva ta sporazum v členih 24 do 34. Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni flekavci, si zagotavljajo nadomestila osebnega dohodka za prvih 30 dni začasne delovne nezmožnosti iz svojega dohodka. 24. člen Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Besedilo tega čl/ena je nadomeščeno z naslednjim besedilom: Delavci in drugi delovni ljudje zagotavljamo sredstva v zdravstveni skupnosti za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom, in sicer za: — nadomestila osebnih dohodkov v času zadržanosti z dela ob transplantaciji kože, živega tkiva in organov v‘ prid druge osebe, ob dajanju krvi, .zo.aciji in spremstvu, ko to odredi zdravit k, za potne stroške v te namene pa tudi za nadomestila osebnega dohodka ob negi obolelega ožjega družinskega člana, — nadomestila osebnih dohoakov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb nad 30 dni; — za zagotavljanje pravic delovnim ljudem, ki opravljajo samostojno dejavnost in pri njih zaposlenim delavcem za čas odsotnosti z dela nad 30 am .n za odsotnost zaradi nesreč pri delu in poklicnih bolezni; — za zagotavljanje pravic delavcem, zaposlenim po mednarodni pogodbi, delavcem, zaposlenim pri tujih delodajalcih, delavcem zaposlenim pri delavcih jugoslovanskih organov v • tujini irt delavcem, zaposlenim pri tujih organizacijah pa območju SRS; — za pravice do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom delavcev, drugih delovnih ljudi m občanov ter njihovih družinskih članov, in sicer za potne stroške, pogrebnine in posmrin.ne. 25. člen Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Besedilo tega člena je nadomeščeno z naslednjim besedilom: Višino nadomestila osebnega dohodka za vas odsotnosti z dela do 30 dni določijo delavci organizacije združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih. Opredelitve iz prejšnjega odstavka veliajo tudi za druge de’ovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov in za pri njih zaposlene delavce Organizacije združenega dela zagotovijo v svojih samoupravnih snlošmh aktih nadomestilo osebnega dohodka posameznemu delavcu najmanj v višini:. — 75 Vo od osnove, za prve tri (3j dni odsotnosti z dela; — 80 °/o od osnove od četrtega (4) do petnajstega (15) dneva odsotnosti; — 85 °/o od osnove od šestnajstega :18) do tridesetega (30) dneva odsotnosti; — 100 0/o od osnove za vojaške vojne invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnem osvo-bodtinem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1 ianvarja 19.45 do 15. maja 1945 leta. in za borce španske narodnoosvobodilne vojne ter udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije ter za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, poškodb pri delu, transplantacije ž;vega tkiva ali organov v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi. Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje. Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor. Maribor Tezno V tem. členu je spremenjen tretji odstavek, ki g1asi> »Organizacije združenega ditia zagotovijo v svojih samoupravnih splošnih aktih nadomestilo osebnega dohodka posameznemu delavcu najmanj v višini: — 80 “/o od osnove za prvih petnajst (15) dni odsotnosti z dela iti za ves čas odsotnosti zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana: 1 — 85 °/o od osnove od šestnajstega (16) do tridese- tega (30) dneva odsotnosti; — 90 »/o od osnove od enintridesetega (31) dneva dalje; — 100 Vo od osnove za vojaške invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnem osvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945. leta, in za borce španske narodnoosvobodilne vojne ter udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije ter za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, poškodb pri delu, transplantacije živega tkiva ali organov v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi.« Velenje: Spremenjen je tretji odstavek, ki se glasi: Višino nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela določijo delavci organizacije združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih. Pri tem morajo upoštevati, da mesečno nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal, oziroma ne nižje od minimalnih življenjskih stroškov, ki jih objavlja Zavod ŠR Slovenije za statistiko v Uradnem listu SR Slovenije. Opredelitve iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za druge delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov in za pri njih zaposlene delavce. Organizacije združenega dela zagotavljajo v svojih samoupravnih splošnih aktih nadomestilo osebnega dohodka posameznemu delavcu najmanj v višini: — 75 °/o od osnove za prve tri (3) dni odsotnosti z dela in za v^s čas odsotnosti zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana; — 80 °/o od osnove za prvih petnajst (15) dni odsotnosti; — 85 Vo od osnove za prvih trideset (30) dni odsotnosti ; — 90 Vo od osnove za več kot trideset (30) dni odsotnosti ; — 100 Vo od osnove za vojaške invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945. leta do 15. maja 1945. leta in za borce španske narodnoosvobodilne vojne ter udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije ter za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, poškodb pri delu, transplantacije živega tkiva ali organov v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi. Konkretni odstotki, - navedeni v prejšnjem odstavku tega člena, predstavljajo tudi merila za solidarnost med organizacijami združenega dela, ki jo uveljavljajo v skupnosti. Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Za 25. členom sta dodana dva nova člena, ki glasita: 26. člen V okviru socialne varnosti, ki je zagotovljena z združevanjem sredstev v zdravstveni skupnosti, imajo delavci in drugi delovni ljudje pravico do denarnih nadomestil in povračil, ki obsegajo: 1. nadomestilo osebnega dohodka za čas zadržanosti od dela, razen za nesrečo pri delu in poklicno bolezen, 2. delovnim ljudem, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov ter delavcem, ki so pri njih v delovnem razmerju, je zagotovljeno nadomestilo osebnega dohodka tudi v času odsotnosti z dela zaradi poškodb pri delu in poklicnih obolenj, dokler združujejo za te namene sredstva v zdravstveni skupnosti po dodatni prispevni stopnji, 3. povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva, 4. posmrtnino, 5. pogrebnino. 27. člen Nadomestilo osebnega dohodka se zagotavlja iz sredstev zdravstvene skupnosti za čas zadržanosti od dela in znaša: — 85 % od osnove enaintridesetega (31) dneva dalje, če je zadržanost posledica bolezni, poškodbe izven dela in medicinskih preiskav oziroma 100 °/o od osnove, ko gre za osebe iz 4. alinee 25. člena; — 100 °/o od osnove od prvega (11 dne dalje zaradi odsotnosti z dela v zvezi s transplantacijo živega tkiva ali organov v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi; — 70% od osnove od prvega (1) dne dalje zaradi nege otroka oziroma drugega ožjega družinskega člana, spremstva in izolacije. Zaradi novega 26. člena in 27. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva pri občinskih zdravstvenih skupnostih Jesenice, Kranj, feadovljica, Škofja Loka, Tržič se ustrezno spremenijo zaporedne številke od 25. do 26. člena. Zaporedne številke členov za te skupnosti so navedene v oklepaju. 28. čIp' • 'k: Men) Jesenice, Kranj, Radovlji a, Škofja Loka, Tržič Delavec ima pravico do nadomestila, dokler za ocenjevanje delovne nezmožnosti pristojni zdravnik ali pristojni konzilij zdravnikov ne ugotovi, da je zmožen opravljati delo, oziroma dokler ni pravnomočna odločba o delavčevi trajni delovni nezmožnosti. Delavec ima pravico do nadomestila tudi po prenehanju delovnega razmerja, če zboli ali se poškoduje v 30 dneh po prenehanju. Delavcu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela oziroma V delovni skupnont; ali pa je v priporu, se nadomestilo zniža za toliko, kolikor bi se v tem času znižal njegov osebni dohodek. 29. člen (31. člen) Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Črtan je drugi odstavek člena. 31. člen V elenje Besedilo tega člena je nadomeščeno z naslednjim besedilom: Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno poprečje, izračunano iz osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih dvanajstih mesecih pred nastankom začasne nezmožnosti za delo za čas, ko je delal. V osnovo se šteje tudi osebni dohodek, Id ga je delavec dobil za delo v času, ko je bil po zakonu o delovnih razmerjih dolžan delati dlje, kot je poln delovni čas, pri delavcih, ki delajo nepoln delovni čas pa osebni dohodek za nepoln delovni čas. V to osnovo se skladno z določili posebnega družbenega dogovora vštevajo tudi osebni dohodki delavcev, ki jih dosežejo z delom nad polnim delovnim časom v premogovnikih. Če delavcu združuje delo v rednem delovnem času v več organizacijah združenega dela, se šteje v osnovo osebni dohodek, ki ga je dosegel v vseh organizacijah. Delovnim ljudem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, se šteje v osnovo znesek, ki je bil podlaga za plačilo prispevka za zdravstveno varstvo v minulem koledarskem letu, njihovim delavcem pa osebni dohodek, ugotovljen na način iz prvega .odstavka tega člena. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka združenega kmeta je ugotovljen čisti dohodek iz proizvodnega sodelovanja v kmetijski dejavnosti v minulem letu, ki je tudi podlaga za plačilo prispevkov za zdravstveno varstvo. Delavcem, ki so jih poslale na delo v tujino jugoslovanske organizacije in so le-te še naprej plačevale prispevek za zdravstveno varstvo (detaširani delavci), se za izračun osnove upošteva neto osebni dohodek v zadnjih dvanajstih mesecih pred odhodom na delo v tujino. Če pa je med nastankom začasne nezmožnosti za delo in med odhodom na delo v tujino preteklo več kot dvanajst mesecev, se šteje za osnovo tista osnova, ki je bila podlaga za plačilo prispevkov za zdravstveno varstvo v zadnjih dvanajsth mesecih pred nastankom začasne nezmožnosti za delo. Delavcem v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali pri tujih delodajalcih v tujini ter delavcem, ki' so v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali organizacij v tujini in pri mednarodnih organizacijah v tujini, se šteje tista osnova, ki je bila podlaga za obračunavanje In plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v zadnjih dvanajstih mesecih. Kmetom in delovnim ljudem, ki opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela oziroma pri zasebnem delodajalcu, se šteje v osnovo čisti zaslužek iz tega dela, to je kosmati zaslužek po odbitku vseh materialnih stroškov, vsebovanih v tem zaslužku. Delavcu, ki se je poškodoval na poti na delo in mu ni' mogoče določiti osnove po določbah tega sporazuma, se za izračun osnove upošteva osebni dohodek, M bi ga prejemal, če bi nastopil delo. Če delavec v minulem letu ni dobil osebnega dohodka, se šteje v osnovo poprečni mesečni znesek osebnega dohodka za tekoče leto pred mesecem, ko je. nastopila začasna zadržanost, zaradi katere ima pravico do nadomestila, če pa je nastopila začasna zadržanost pred iztekom enega meseca, se upošteva osebni dohodek od dneva, ko je nastopila začasna zadržanost. Če je dalavec v zadnjih dvanajstih mesecih določen čas dobival osebni dohodek iz delovnega razmerja v združenem delu določen čas pa je opravljal dejavnost s samostoinim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, se osnova ugotovi s' seštevkom osnov. Delavcu, ki po odslužitvi ali doslužitvi vojaškega roka ali po predčasnem odpustu iz JLA zaradi bolez- ni ali poškodbe ne more nastopiti dela, se določi osnova od osebnega dohodka, ki bi. ga dobil, če bi v zadnjih dvanajstih mesecih pred nastankom začasne nezmožnosti za delo delal oziroma s seštevkom take osnove in osebnega dohodka, ki ga je v tem času dejansko prejel. Delavcu, ki po odslužitvi vojaškega roka v JLA postane začasno nesposoben za delo, se vzame za osnovo osebni dohodek, ki bi ga dobil, če bi delal v zadnjih dvanajstih mesecih pred nastankom začasne nezmožnosti. 34. člen Velenje Besedilo tega člena je nadomeščeno z naslednjim besedilom: Delavcem in delovnim ljudem, Iti so odsotni z dela več kot 6 mesecev, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka valorizira vsakih 6 mesecev. Za valorizacijo se uporabi količnik rasti poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v temeljni organizaciji’ združenega dela v zadnjih 6 mesecih od nastanka zavarovalnega primera. V primerih, ko prejemajo delovni ljudje nadomestilo osebnega dohodka v skupnosti, se pri valorizaciji osnov upošteva poprečna rast osebnih dohodkov na zaposlenega v občini v zadnjih 6 mesecih od nastanka zavarovalnega primera. Tako povečano nadomestilo osebnega dohodka gre delavcu od prvega naslednjega dne po izteku vsakih 6 mesecev zadržanosti z dela. 38. člen Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno V členu je spremenjen drugi odstavek, ki se glasi: Za otroka do 7. let starosti znaša povračilo za stroške prehrane in nastanitve polovico zneska iz prvega odstavka tega čleria, če traja odsotnost več kot 8 ur. 45. člen (47. člen) Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Pri uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevamo uporabniki k ceni zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov naslednje zne- ske: din — za prvi kurativni pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti 100 — za obisk zdravnika na domu na zahtevo uporabnika 200 — za vsak prvi pregled pri specialistu 150 — za vsak ponovni pregled v osnovni' zdravstveni dejavnosti (največ 3) 50 za vsak ponovni pregled pri specialistu (največ 3) 70 — za vsak obisk pri zdravniku ali zobozdravniku’v nočnem času med 22. in 6. uro: — pri zdravniku osnovne zdravstvene dejavnosti 150 — pri zdravniku specialistu 250 — za zobozdravstvene storitve iz dodatnega programa: •— skupne zobozdravstvene storitve: — serijski, prvi klinični, konzultativni pregled zdrav, spričevalo 40 — ponovni pregled 13 — RTG slikanje zob, panoramsko slikanje din največ 60 din 10 — zobne bolezni: — amalgamske in silikatne zalivke 60 — dograjevanje zobne krone 150 — oskrba zobne krone z zaščitno prevleko, posebni posegi pri preparaciji zalivk, provizorična zapora z zdravilom, indirektno in direktno kritje pulpe, impregniranje zoba, odstranitev obstoječe polnitve, odstranitev gingivat- nega polipa 25 — dovitalizacijski posegi na pulpi 75 — odstranitev zalomljenega kanalskega instrumenta 110 — ustne in paradontološke bolezni: — kontrola plaka, odstranitev mehanskih dražljajev, brušenje v antikulacijo, razbremenilno brušenje, čiščenje zobnega kamna 40 — zobna protetika: ordinacija in laboratorij — načrt protetične rehabilitacije, analiza modelov 90 — totalna proteza 1000 . — parcialna proteza 1100 — reokluzija proteze, prilagoditev stare proteze, preparacija loža 25 — totalna proteza z mukodinamičmm odtisom 1000 — vlita kovinska proteza 1750 — reparat za proteze, brez odtisa 60 — reparatura proteze z odtisom, podložitev proteze 100 — začasna proteza 500 — polna kovinska prevleka, akrilatna prevleka, delna prevleka 420 — fasetirana prevleka Richmond krona 520 — vezava solitarnih prevlek — vmesni členi, inlay, nazidek — nadomestitev izpadle lasete, polzil, gred jahač 180 — cementiranje stare prevleke, začasna pre- vleka, demontaža prevleke ali krone, oddelitev člena 35 — opornica po členu 90 — opornica po Mamloku, po zobu 330 pri fiksno protetičnih izdelkih uporabniki prispevajo še 50 odstotkov vrednosti porabljene standardne kovine (auropal, paldor) — skupne specialistične storitve: — specialistični prvi pregled 100 — kontrolni pregled 25 :— ortodontija: — snemni aparati, poševna ravnina 600 — kontrolni ortodontski pregled 35 — za posamezno zdravilo: — skupina zdravil I. 100 °/o cena — skupina zdravil II. (akutna obolenja) 100 — skupina zdravil III. 50 — za mehanična kontracepcijska sredstva 390 — za umetno prekinitev nosečnosti 500 — za vsak prevoz z reševalnim avtomobilom ali posebnim prevoznim sredstvom 300 — za ortopedske in specialne čevlje 900 — za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in za komplet navlek za km po amputaciji 300 — za proteze, ortotične pripomočke, aparat — za ekstenzijo in prosto stoječi posteljni trapez 300 din — za kilni pas 300 — za bergle 80 —- za aparat za omogočanje glasnega govora, za slušni aparat 400 — za invalidski voziček, za elektronsko funkcionalni stimulator 1250 — za očala 100 — kontaktna stekla 800 — za očesno protezo 130 — oskrbni dan v bolnišnici do največ 30 dni 120 — za oskrbni dan v zdravilišču 400 — za RTG film 30 — za ultrazvočno preiskavo 50 Delitev zdravil na skupine predlaga medobčinski zdravstveni svet, potrdi pa skupščina Zdravstvene skupnosti. Za prvi kurativni pregled v L, 3. in 5. točki tega člena se šteje vsak prvi obisk pri posameznem zdravniku ali prvi obisk zavoljo posamezne bolezn: na zahtevo uporabnikov v koledarskem letu. Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje. Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno V tem členu sta spremenjeni 2. in 4 točka prvega odstavka, ki glasila: 2. Za obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev oziroma sosedov ali koga drugega — 150 din: 4. Za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku specialističnoambulantne dejavnosti, vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu, kar ne velja za ponovni obisk pri zobozdravniku — specialistu — 30 din. 48. člen (50 člen) Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Zadnji odstavek tega člena je spremenjen tako, da se glasi: Prispevka posameznih uporabnikov ob uveljavljanju pravic do zdravstvenega varstva ni mogoče določiti pri zdravljenju nalezljivih bolezni, pri katerih je predpisano obvezno zdravljenje (karantenske bolezni, aktivna pljučna .tuberkuloza, sifilis, kapavica, mehki čankar, četrta spolna bolezen) pri zdravljenju malignih rakastih obo'enj, hemofilije, skleroze multipleks, sladkorne bolezni, duševnih bolezni in živčno-mišičnib bolezni, pri zdravljenju in negi bolnika na domu ter pri preventivnih in zdravstveno vzgojnih ukrepih. Uporabniki ne plačujejo prispevka tudi pri uveljavljanju /.dravsjvenih storitev, ki so v neposredni vzročni zvezi z obolenji iz tega odstavka. 50. člen (52. člen) Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofia Loka, Tržič Besedilo tega člena je spremenjeno tako, da se glasi: Na glede na določbe 48. in 49. (50. in 51.) člena samoupravnega sporazuma so oproščeni plačila participacije tudi uporabniki: 1. stari 70 let in več, ter osebe z najmanj 70 "/o telesno okvaro za: — prve kurativne preglede v osnovni dejavnosti, — zdravila ob prevzemu v lekarni na recept; 2. s tetraplegijo in paraplegijo: — prve kurativne preglede v osnovni in specialistični dejavnosti,, — reševalne prevoze; 3. ki trajno potrebujejo dializo za: — reševalne prevoze; 4. ki se zdravijo zaradi nalezljivih bolezni, pri katerih je obvezna prijava (Uradni list SRS, št. 7/77), — prve kurativne preglede v osnovni zdravstveni dejavnosti, 5. ženske, do 19. leta starosti, ki niso v delovnem razmerju za: — kontracepcijska sredstva in — umetno prekinitev nosečnosti. Velenje Besedilo tega člena glasi: Ne glede na določbe 48. in 49. člena so Oproščeni plačila participacije tuni uporabniki: 1. stari nad 70 let; 2. osebe z najmanj 70-odstotno teleson okvaro za: — prve kurativne preglede v osnovni dejavnosti, — zdravila ob prevzemu v lekarni na recept; 3. ki trajno potrebuje dializo za: — reševalne prevoze; 4. ki se zdravijo zaradi nalezljivih bolezni, pri katerih je obvezna prijava (Uradni list SRS, št. 7/77) in za bolezni zvišanega krvnega pritiska za:1 — za prve kurativne preg'ede v osnovni zdravstveni dejavnosti; 5. ženske do 19. leta starosti, ki niso v delovnem razmerju za: — kontracepcijska sredstva in — umetno prekinitev nosečnosti. , 63. člen Kamnik Besedilo tega člena je nadomeščeno z naslednjim besedilom: Določila 6, 7., 8., 9., 20., 23. in 25. člena samoupravnega sporazuma, ki zadevajo plačevanje zdravstvenih storitev v zvezi z preprečevanjem, odkrivanjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu, kot tudi zagotavljanje nadomestil v času odsotnosti z dela, se ne uporabljajo. Glede teh pravic bomo uporabljali določila iz dosedanjega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Ta člen je črtan. Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno V tem členu je spremenjen zadnji stavek, ki glasa: Do tega roka, vendar najkasneje do 1. aprila 1984. leta bomo. glede teh pravic uporabljali določila iz dosedanjega samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 64. člen Velenje Besedilo tega člena je nadomeščeno z naslednjim besedilom: Organizacije združenega dela in delovne skupnosti so dolžne vskladiti svoje akte z določbami tega sporazuma najkasneje do 31. 12. 1983. Kamnik, Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Laka, Tržič Ta člen je črtan. 65. člen Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Besedilo tega člena je nadomeščeno z naslednjim besedilom: Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se od 1. novembra 1983 dalje. S tem dnem preneha veljati samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki smo ga sklenili v zdravstveni skupnosti leta 1978 in sklepi ter ukrepi, sprejeti v zdravstveni skupnosti zaradi uskladitve obsega pravic z razpoložljivimi sredstvi (Uradni vestnik Gorenjske, št. 9/80 in 3/83). Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno Drugi odstavek tega člena je spremenjen tako, da se glasi: Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi in se uporablja od. 1. decembra 1983. leta dalje. Velenje Besedilo tega člena je nadomeščeno z naslednjim besedilom: Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi in se uporablja od 1. januarja 1984 dalje. Pri udeleženkah se dodajo naslednje občinske zdravstvene skupnosti: Izola, Jesenice, Kamnik, Kranj, Maribor, Radovljica, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Tržič, Velenje. PRILOGA Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno V 22. točki priloge je spremenjen drugi odstavek tako, da se glasi: Pravico do totalne snemne proteze ima uporabnik, ko izgubi vse zobe v eni čeljusti. Ce je v zgornji čeljusti ohranjen le eden izmed zob, se praviloma izdela totalna proteza. Snemno protezo s kovinsko ploščo (z vlito bazo) uporabnik lahko zahteva, če: ' — je s testom dokazana preobčutljivost na akri- late; — je potrebno kombinirati delno protezo z opornico; — ima pravico do dveh ali treh mostičkov ali pa so razdalje v zobnih vrzelih prevelike ali pa so zobje premalo stabilni. V 23. točki je spremenjena 4. alinea in se glasi: za proteze akrilat in najcenejše garniture zob, ki so dostopne na jugoslovanskem tržišču, zlitina krom-kobalt — molibden ipd. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 377. Na podlagi 149. in 150. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80) in na podlagi 2. in 13. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje SLO in DS v Ljubljani za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 14/81) je Skupščina sklada za financiranje SLO in DS v Ljubljani na 7. seji dne 14. februarja 1984 sprejela SKLEP e sprejetju programa SLO in DS v Ljubljani za leto 1984 1 Sprejme se program SLO in DS v Ljubljani za leto 1984 v katerem so opredeljene skupne naloge SLO in DS ovrednotene po nosilcih načrtovanja na 263,300.171,55 din. 2 Financiranje nalog SLO in DS se zagotavlja iz prispevka, ki ga plačujejo TOZD in enovite delovne organizacije s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter delovni ljudje, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost po prispevni stopnji 0,22 6/» od doseženega dohodka za tekoče leto. Prispevek se akontira bd ustvarjenega dohodka in sicer v trimesečnih zneskih, ki so odvisni od ustvarjenega dohodka v obdobju januar—marec, januar—junij ih januar—september. Dokončni obračun prispevka se opravi z zaključnim računom. 3 Prispevna stopnja za naloge SLO in DS v Ljubljani v letu 1984 velja od 1. januarja 1984. Ljubljana, dne 22. februarja 1984. Predsednica Skupščine sklada za financiranje SLO m DS v Ljubljani Tina Tomlje 1. r. 378. Na podlagi 149. in 150. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 1-4/80) in na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju SLO in DS (Uradni list SRS, št. 8/78 in 14/78) je odbor podpisnic na seji dne 19. januarja 1984 sprejel LETNI PLAN za leto 1984 o višini potrebnih denarnih sredstev za nadomestila osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju SLO in DS v Ljubljani 1. člen Podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo v letu 1984 sredstva v višini 95 din na zaposlenega na leto. 2. člen Prispevek se akontira po periodičnih obračunih januar—marec, januar—junij in januar—september. Končni obračun prispevka se opravi z zaključnim računom. 3. člen Prispevna stopnja za nadomestila OD v letu 1984 velja od 1. januarja 1984. Ljubljana, dne 19. januarja 1984. Predsednik odbora podpisnic Matjaž Vončina 1. r. 379. RAZGLAS Mestna volilna komisija Ljubljana objavlja na podlagi 84. in 95. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) ter 49. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) LISTO KANDIDATOV za nadomestne volitve za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane ki obsega naslednje kandidate: 1. Majda Poljanšek, roj. 1938, profesorica, Ljubljana, Podmilščakova 17 a 2. Miha Rajterič, roj. 1951, ekonomski tehnik, Ljubljana, Franca Mlakarja 44 3. Durda Šegula, roj. 1943, višja upravna delavka, Ljubljana, Novo Polje 1/3 Kandidatno listo je predložila mestna konferenca SZDL Ljubljane. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo od 20. do 22. 3. 1984. Mestna volilna komisija Ljubljana Tajnik Predsednik Alojz Bostič 1. r. Anton Rems I. r. Clem Janez Kralj 1. r. Miljana Erjavec 1. r. Jože Predikaka 1. r. BREŽICE 380. Na podlagi določila 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41-1616/83) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. februarja 1984 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 1. člen Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka zaposlenih delavcev v letu 1984 in sicer po stopnji 0,15 °/e. 2. člen Zbrana sredstva po prejšnjem členu se usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv v letu 1984, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega; — za intervencije s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 1 3. člen Sredstva združena po 1. členu tega odloka se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne občinske blagovne rezerve, obnavljanje istih, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja občinskih stalnih blagovnih rezerv, ter za kritje dela stroškov za občinske tržne blagovne rezerve. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek zaposlenega namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih in splošnih potreb. Prispevek se obračunava in plačuje na način kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1984 dalje. St. 402-9/84-1 Brežice, dne 17. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič L r. 381. Na podlagi določil 1. in 6. člena zakona o davkih (Uradni list SRS, št. 44/82) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 17. februarja 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Brežin« Določbe v odloku o davkih občanov v občini Brežice (Uradni list SRS, št. 11/83 in 41/83) se spremenijo in dopolnijo. 1. člen Besedilo 6. člena odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/83) se v celoti' črta. 2. člen Besedilo 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 41/83) sč spremeni in pravilno glasi: Za 18. členom odloka o davkih občanov se doda nov 18.a člen, ki glasi: Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo in sprejemajo obveznosti setvenega plana v občini in oddajajo tržne viške, goved, prašičev, mleka, pšenice in grozdja na osnovi pogodb, sklenjenih z organizacijami združenih kmetov v občini, se prizna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka, in sicer: če odda Znižanje davka v e/i a) goveda žive teže najmanj 1.000 do 2.000 kg 40 od 2.000 do 4.000 kg 50 nad 4.000 kg 70 b) prašiči žive teže najmanj 500 kg do 1.000 kg 40 od 1.000 kg do 3.000 kg 50 nad 3.000 kg 70 c) mleko najmanj 4.000 do 7.000 litrov 40 od 7.000 do 10.000 litrov 50 nad 10.000 litrov 70 d) pšenica najmanj 1.500 kg do 3.000 kg 40 od 3.000 kg do 4.000 kg 50 nad 4.000 kg 70 e) grozdje najmanj od 3 do 4 tone/ha 30 od 4 do 5.ton/ha 40 od 5 od 6 ton/ha 50 nad 6 ton/ha 70 Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za oddane količine v preteklem letu na podlagi podatkov, ki jih posreduje upravi za družbene prihodke do 30. januarja za preteklo leto organizacija, s katero zavezanec sklene pogodbo. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984, razen določbe 1. člena, ki velja s 1. marcem 1984. St. 422-9/84-1 Brežice, dne 17. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirke KamMČ 1 r. 382. Na podlagi 22., 24. in 210. elepa statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) ter skladno s 7. členom zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, dne' 17. februarja 1984 sprejela SKLEP o uskladitvi družbenega piana občine Brežice za obdobje 1981—1985 1 Družbeni plan, vključno s prostorskim delom, ki je bil sprejet S sklepom (Uradni list SRS, št. 20/81) in vsebuje poleg tekstualnega dela še dopolnilne karte »poselitvena območja«, »kmetijska območja«, »območje za pridobivanje rudnin« in »območje varstva naravne in kulturne dediščine«, dopolnjene novembra 1983, je usklajen z dogovorom p temeljih družbenega plana SR Slovenije in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. 2 Usklajen družbeni plan občine Brežice je na vpogled vsem občanom v Izvršnem svetu Skupščine občine Brežice. Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine Brežice, prostorski del pa tudi pri pooblaščeni urbanistični organizaciji PB Re-gion Brežice. 3 O tem sklepu Skupščine občine Brežice obvesti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-5'84-l Brežice, dne 17. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič L r. 383. Na podlagi zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 3/73, 23/77 in 17/83! ter statuta krajevne skupnosti Bizeljsko (39. in 40. člen) je Skupščina krajevne skupnosti Bizeljsko na svoji seji dne 28. februarja 1984. leta sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Bizeljsko 1. člen Krajevni samoprispevek je uveden za območje krajevne skupnosti Bizeljsko na podlagi odločitve z referendumom, dne 19. 2. 1984. za financiranje krajevnih cest (vzdrževanje in modernizacijo). 2. člen Samoprispevek je uveden za dobo petih let od L aprila 1984 do 31. marca 1989. 3. člen Samoprispevek se plačuje v denarju. S samoprispevkom bo zbran:h ca. 7,500.000 dinarjev. Sredstva se bodo zbirala na žiro računu KS Bizeljsko št. 51620-645-50407 s pripisom »za krajevni samoprispevek — krajevpe ceste«. Sredstva bodo namenjena izključno za krajevne ceste in to za vzdrževanje in modernizacijo. 4. člen Ocena celotne investicije je 15,000.000 dinarjev Nosilec investicije je krajevna skupnost Bizeljsko, ki bo zbrala s samoprispevkom 7,500.000 dinarjev. Razliko bo KS Bizeljsko krila z dodatnim vplačilom krajanov 6,000.000 dinarjev in z rednimi letnimi sredstvi KS Bizeljsko v skupnem znesku 1,500.000 dinarjev, to je do polne investicijske vrednosti. 5. člen Finančna sredstva bodo vodena kot prispevek ločeno po vaseh in bodo o porabi le-teh odločali vaščani preko vaških odborov na osnovi 5-letncga programa ' 6. člen Samoprispevek bodo plačevali: delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Bizeljsko in sicer: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ah na podlagi pogodbe o delu v. višini 2*/» od noto osebnega dohodka, 2. krajani, ki prejemajo pokojnino od neto zneska 2 °/o, 3. kmetijski pro zvajalci 5,81% od katastrskega dohodka, 4. krajani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko, dejavnost oziroma' intelektualno storitev 5 °/e od osnove, od katere se plačujejo davki in prispevki, 5. krajani, lastniki oseb i h avtomobilov v višini: do 1000 ccm — 500 din letno, od 1001 ccrn do 1500 ccm — 700 din letno, nad 1501 ccm — 1.000 din letno, 6 krajani, lastniki motornih koles — 250 din letno, 7. krajani, lastniki traktorjev bodo plačevali polovico letnega zneska za cestnino, ki je določena z veljavnimi predpisi. Plačila so zavezanci lastniki vseh traktorjev, ki j:lj uporabljajo za kmetijsko dejavnost ali prevoz po krajevnih cestah ali splošni prevoz. Plačila so zavezane tudi delovne organizacije, ki uporabljajo svoja vozila za' obdelavo lastnih kmetijskih površin ali prevoze. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, navedenih v tem členu, plačujejo za vsak vir posebej. 7. člen Z delovnimi organizacijami, ki imajo svoje obrate na področju KS Bizeljsko bo sklenjen poseben samoupravni sporazum, ki lahko zajema obveznosti iz 7. točke prejšnjega člena in tudi dodatne vire — obveznosti. 8 člen Samoprispevek se ne plačuje od: invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu, od regresa za letni dopust, od dohodkov, za katere velja oprostitev po zakonu. 9. člen Plačevanja samoprispevka no oproščeni: — krajani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja in pokojnine, ki ne presega 7.000 din osebnega dohodka, — krajani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek negozdnih površin in osebni dohodek od dohodka iz gozdov ne presega 4.000 din. 10. člen Samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci od osebnih dohodkov in pokojnin, obračunajo in odtegnejo izplačevalci ob izplačilu. Od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih poklicev bo odtegnila Uprava za družbene prihodke občine Brežice na osnovi ugotovljenega dohodka. Od osebnih avtomobilov, motornih koles bodo plačevali lastniki ob registraciji vozil. Delovne organizacije po 7. členu tega sklepa Krajani, ki nimajo registriranih traktorjev, pa r osnovi izstavljenih faktur KS Bizeljsko (6. člen -7. točka tega sklepa). 11. člen Od zavezancev, ki no bodo izpolnjevali obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 12. člen Za zbiranje in izvajanje del, ki se bodo financirala z zbranimi sredstvi je z vaškimi odbori soodgovoren svet krajevne skupnosti. Nadzor nad uporabo finančnih sredstev bo vodil« finančna komisija pri svetu KS. Strokovni nadzor nad izvajanji del pa bodo imele pooblaščene osebe s strani sveta KS Bizeljsko. Skupščini KS Bizeljsko bo letno podana realizacija programa. Vlogo političnega koordinatorja bo opravljalo predsedstvo Krajevne konference SZDL Bizeljsko. 12 člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. KS-10/1-84 Bizeljsko, dne 23. februarja 1934. Predsednik Skupščine KS Bizeljsko Franc Premelč I. r. 384. POROČILO volilne komisije krajevne skupnosti Bizeljsko o Izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje krajevnih cest, vzdrževanje in modernizacijo Na podlagi sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Bizeljsko, je bil 19. 2. 1984 opravljen referendum. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnih spiskov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Vseh volilnih upravičencev je bilo 1574. Od navedenega števila je volilnih upravičencev glasovalo 1378 ali 87,5 °/o. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 838 ali 53,2 "/o. Proti je glasovalo 496 ali 31,5 %>. Neveljavnih glasovnic je bilo 44 ali 2,8 °/o. Ni glasovalo 196 ali 12,5 °/o. Glede na število volilnih upravičencev 1574 in glede na število veljavnih glasovnic »ZA« referendum — samoprispevek, katerih je bilo 838, je glasovalo za 53,2 °/o in je tako uvedba krajevnega samoprispevka utemeljena — zakonita. Tajnica Predsednica vblilnc komisije volilne komisije Jožica Veble 1. r. Jožica Toplišek L r. CERKNICA 385 Na podlagi 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/32) je Skupščina občine Cerknica na sev. zbora združenega de'a. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. februarja 1984 sprejela ODLOK o svetu občine Cerknica 1. člen Svet občine Cerknica je družbenopolitično posvetovalno telo, ki razpravlja o pomembnih vprašanjih. povezanih s položajem in razvojem občine ter o njih daje mnenje in predloge. v 2. člen Za član? sveta so lahko izvoljeni priznani družbenopolitični delavci in drugi javni de^vci,, ki so s svojim revolucionarnim ali dolgoletnim delom na odgovornih mestih v združenem delu. družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih ali drugače pomembno prispevali k razvoju občine Cerknica in širše družbene skupnosti. 3 člen Svet občine ima največ 20 članov. Člane sveta voli na predlog občinske konference SZDL skupščina občine na sejah vseh treh zborov. Člani sveta se voltjd za dobo 4 let In *o lahko ponovno Izvoljeni. Občinska konferenca SZDL lahko predlaga skupščini, da razreši posameznega člana pred potekom časa, za katerega je bil Izvoljen. 4. člen Član sveta občine ne more biti hkrati funkcionar v občinski skupščini, izvršnem svetu občinske skupščine, upravnih organih in organizacijah, pravosodnih organih in funkcionar v izvršilnih organih družbenopolitičnih organizacij. 5. člen Seje sveta občine sklicuje predsednik skupščine občine na lastno pobudo, pobudo predsedstva občinske konference SZDL ali na pobudo enega ali več članov sveta. 6. člen Člani sveta imajo pravicd biti pravočasno obveščeni o vprašanjih, ki jih obravnava občinska skupščina in družbenopolitične organizacije. Upravni organi in strokovne službe so dolžne dajati svetu občine potrebne podatke, informacije, in drugo gradivo o zadevah, ki jih svet obravnava. 7. člen Članom v svetu občine je to častna družbena funkcija. Člani sveta imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo z opravljanjem svoje funkcije. 8 člen S poslovnikom se natančneje določi notranja organizacija in način dela sveta. 9. člen Sredstva za delo sveta sc zagotovijo v proračunu občine. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-1/83-9 Cerknica, dne 17. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r IDRIJA 386. Na podlagi 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št 3/73) in na podlagi 206. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS. št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 15. februarja 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Idrija za gradnjo in obnovo objektov s področja vzgoje in izobraževanja in za dokončanje zdravstvenega doma v Idriji 1. člen V odloku o uvedbi samoprispevka na območju občine Idrija za gradnjo in obnovo objektov s področja vzgoje in izobraževanja in za dokončanje zdravstvenega doma v Idriji (Uradni list SRS, št. 25/82 in 15/83) se v 3 členu spremenijo ocene vrednosti investicijskih programov tako, da se upošteva valorizacija za leto 1983 v višini 35,3%: din 1. Zdravstveni dom Idrija (obveznost izvršena v letu 1982 in se ne valorizira) 13,000.000 2. Osnovna šola J Premrla Vojka — Črni vrh — telovadnica (obveznost izvršena v avgustu 1983: znesek se valorizira po stopnji 21,3%) 21,076.000 3. Osnovng šola Vojkove brigade Sp. Idrija — učilnice in drugi spremljajoči prostori 47,214.000 — telovadnica s pomožnimi prostori 21,372.000 4. Osnovna šola spomenik NOB Cerkno — učilnice in drugi sprememljajoči prostori • — projektna dokumentacija za vrtec 51,574.000 5. Osnovna šola J. Mihevca Idrija — telovadnica v sklopu I. faze osnovne šole — zaprtje objekta (obveznost izvr- šena v oktobru 1983; znesek. $e valorizira po stopnji 24.9%) 12,651.000 — nadaljevanje izdradnje 46,476.000 — stara stavba osnovne šole 5,191,000 — projektna dokumentacija za II. fazo osnovne šole 3,461.000 6. Podružnične osnovne šole Novaki, Orehek, Sebrelje, Ledine, Kanomlja, Vojsko, Zavratec, Godovič, Gore-Dole 2,595.000 2. člen 4. člen se spremeni tako, da se glasi: Skupna vrednost programa iz prejšnjega člena znaša v cenah 1983 leta 224,610.000 dinarjev. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 206.110.000 dinarjev, iz sredstev združene amortizacije vseh osnovnošolskih objektov na območju občine Idrija 13,500.000 dinarjev. 3. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-7/82 Idrija,-dne 15. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 3S7. Na podlagi drugega odstavka 51. člena zakona o cestah (Uradni Ust SRS, št. 38/81) in 207. člena statuta občine' Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1984 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o uvedbi prispevka za vzdrževanje in varstvo cest v občini Idrija v letu 1984 1. člen V 4. členu odloka o uvedbi prispevka za vzdrževanje in varstvo cest v občini Idrija v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 1/84) se pred prvim odstavkom doda: Delavci v organizacijah združenega dela In delovnih skupnostih s sedežem v občini Idrija s področij dejavnosti od 1 do 11 plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 1,5 % od določene osnove. Osnova za obračun prispevka Iz dohodka je osebni dohodek z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se obračuna in plačuje ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 402-13/83 Idrija, dne 15. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 388. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79 in 11/81), je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1984 sprejela ODLOK o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Idrija 1. člen S tem odlokom se določa odstotek od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v letu 1983 za 1 m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju občine Idrija. 2. člen Poprečna gradbena cena za I mZ stanovanjske površine in odstotek od poprečne gradbene cene sta os- q novna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče: a) poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine (brez stroškov urejanja stavbnega zemljišča) je 33.441.72 din , b) odstotek od poprečne gradbene cene je 0,6 %>. 3. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za' razlaščeno stavbno, zemljišče v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 13/83). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/84 Idrija, dne 15. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 389. Na podlagi 163. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 1. člen 2. člen citiranega odloka objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 24/81 in 2/82 se spremeni tako, da se glasi: Člani sveta so: Občihska konferenca SZDL Idrija, Občinska konferenca ZSMS Idrija, Skupščina občine Idrija, Medobčinski inšpektorat občine Idrija-Logatec Vrhnika, AMD Idrija, ZŠAM Idrija, ZSAM Cerkno, Občinski odbor RKS Idrija, Zveza društev prijateljev mladine občine Idrija, PM Idrija, OM Cerkno, Zavarovalnica Triglav območna skupnost Nova Gorica, Zavarovalnica Croatia podružnica , Nova Gorica, Samoupravna cestna skupnost občine Idrija, Komunala Idrija, Avtoprevoz TOZD Promet Idrija, Avtoprevoz TOZD Transport Cerkno, Integral TOZD Primorska Idrija, ETA Cerkno, Kolektor Idrija, Iskra TOZD montaža Sp. Idrija, SGG Toimin-TOK Idrija, KZ Idrija, KPC TOZD Atelje za projektiranje Idrija, Cestrio podjetje Nova Gorica, NZD Idrija enota medicine dela, Osnovna šola Idrija, Osnovna šola Cerkno, Osnovna šola Sp. Idrija, Osnovna šola Črni vrh, Srednja naravoslovna šola Jurij Vega Idrija, VVZ Idrija, Otroški vrtic Cerkno, KS Idrija, KS Cerkno, KS Sp. Idrija, KS Črni vrh in KS Godovič, Iti delegirajo v svet svoje delegate. Svet izvoli predsednika, tajnika in 5 članov sekretariata. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-14/81 Idrija, dne 15. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Idrija- Stanislav Brelih 1. r. 390. Na podlagi 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1984 sprejela SKLEP o uporabi dela sredstev rezerv občine Idrija 1. člen Del sredstev rezerv občine Idrija v višini 156.000 din se nameni SGP Zidgrad TOZD Komunala Idrija za kritje stroškov prevoza vode v KS Črni vrh v sušnem obdobju september-december 1983. 2. člen Sredstva se nakažejo na žiro račun SGP Zidgrad TOZD Komunala. 3. člen Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-19/83 Idrija, dne 15. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih L r. 391. Skupščina občine Idrija je na podlagi tretjega odstavka 12. člena in drugega odstavka 38. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, šj. 22/79) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1984 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi obmoične vodne skupnosti Soče in statutu temeljne organizacije združenega dela za urejanje voda I Skupščina občine Idrija daje soglasje: — k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi območne vodne skupnosti Soče, ki ga je sprejela skupščina OVS Soča na seji zbora uporabnikov in seji zbora izvajalcev dne 23. decembra 1983; — k statutu temeljne organizacije združenega dela za urejanje voda, ki so ga delavci sprejeli na referendumu dne 18. 11. 1983. II Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-2/83 Idrija, dne 15. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brdih 1. r. 392. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16'67, 27/72 in 8/73) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji 51. seji dne 24. februarja 1984 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka namenske rabe površin, kot elementa prostorskega dela družbenega plana občine Idrija za obdobje 1981—1985 I II I Javno se razgrne osnutek namenske rabe površin, kot element prostorskega dela družbenega plana občine Idrija za obdobje 1981—1985, ki ga je izdelal RPC TOZD Atelje za projektiranje Idrija pod št. 170-1/83, februar 1984. » II Osnutek namenske rabe površin iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, v prostorih RPC TOZD Ate- lje za projektiranje Idrija, Trg M. Tita 2 in v prostorih vseh krajevnih skupnosti. ra V času javne razgrnitve lahko podajo pripombe k osnutku namenske rabe površin vsi občani zainteresirane delovne organizacije in druge organizacije ter skupnosti. rv Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. ; St. 355-8/81 Idrija, dne 24. februarja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Vojko Božič, dipl. soc. 1. r. KAMNIK 393. Na podlagi tretjega odstavka 10. člena in 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), drugega odstavka 2 člena odredbe o preventivnih cepljenjih . in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41,83) in 243 cena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS. št. 9/82) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 v občini Kamnik I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni: Veterinarski zavod Kamnik — Domžale (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod) kakor tudi veterinarske organizacije, ki so verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, obratne veterinarske ambulante Hmezad, TOZD Jata Zalog VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete Rodica (v nadaljnjem besedilu: obratne veterinarske ambulante), opraviti v letu 1984 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatlrahja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvest ti pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrdt je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen - Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu žiVali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatih cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati' zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo. IL PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naslednjih vaseh: Klanec, Breg, Komenda. Preventivno cepljenje po prejšnjem odstavku opravi do 30. 4. 1984 veterinarski zavod. 6. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. 5. 1984. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, k; se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij. Cepljenje določeno s tem členom opravi veterinarski zavod. 7. člen x Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninskih obratih Hmezad Jata Zalog in VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete, — v naseljih kjer so perutninski obrati OZD, to je v vaseh: Podgorje, Križ, Komenda, Breg, Klanec, Nasovče in Duplica, in to 2 krat letno. Preventivno cepljenje opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veteritiarske uprave št.: 322/A-026/82, z dne 11. 3. 1982). Cepljenje določeno po tem členu se na družbe-noperutninskih obratih OZD in na obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji v OZD, opravijo obratne veterinarske ambulante, ostala zaščitna cepljenja pri perutnini navedenih naselij pa opravi veterinarski zavod. 8. člen Vaiilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, in so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju perutnine, ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon, itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne veterinarske ambulante. 9. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ah z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K-lapiniziranega virusa opravi veterinarski zavod. 10. člen Veterinarski zavod mora v letu 1984 začeti VII. splošno tuberkulinizacijo in intradermalno tuberkuli-nizirati 20 •/• vseh goved v občini' Kamnik. Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravi veterinarski zavod. 11. Sen Glede na brucelozo je treba preiskati 1 krat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preiskusom, v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za pregled. Vzorce mleka in krvi odvzame Veterinarski zavod. Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave (6. točka odločbe o pooblastitvi veterinarskih organizacij združenega dela in imenovanju komisije za nadpregled živalskih proizvodov). 12. člen Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati 1 krat letno na mehurčastl izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). Vzorce odvzame veterinarski zavod, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo. 13. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse.žrebce plemenjake na območju občine Kamnik. Na kužno malokrvnost je potrebno pregledati vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1983 In vMevljesii v že okužene in sanirane hleve. Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod, serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo. 14. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in va-roatozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo. Vzorce čebel je treba dostaviti organizacijam iz prejšnjega odstavka do 31. 3. 1934, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. 4. 1984, 15. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah 1 krat letno pregledati postrvske vrste rib, ki se vla-, gaj o, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. 12. 1984, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1984. Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1984 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1984. Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame veterinarski zavod in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo. 16. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-6/84 Kamnik, dne 21. februarja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inž. 1. r. 394. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 27. februarja 1984 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in osebnimi dohodki I Preživnine, določene do konca leta 1982 in valorizirano v letu 1983. se uskladijo s povečanimi življenjskimi stroški in gibanjem osebnih dohodkov v višini 33,7 %>. Povečane preživnine veljajo od 1. 3. 1984 dalje. II Preživnine, valorizirane v letu 1983, se od 1. 3. 1984, dalje povečajo sorazmerno času, ko so bile do- ločene in sicer: •/. do konca meseca januarja 1983 33,7 do konca meseca februarja 1983 30,9 do konca meseca marca 1983 28,1 do konca meseca aprila 1933 25,3 do konca meseca maja 1983 22,5 do konca meseca junija 1933 19,7 • do konca meseca julija 1983 16,8 do konca meseca avgusta^983 14,0 do konca meseca septembra 1983 11,2 do konca meseca oktobra 1983 8,4 do konca meseca novembra 1983 5,6 do konca meseca decembra 1983 2,8 in Sklep je veljaven, ko ga, sprejme skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik in ko je objavljen v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik Matevž Košir 1. r. KOČEVJE 395. Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 187. člena sta- tuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. februarja 1984 sprejela ODLOK o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda I. SPLOŠNE določbe 1. člen S tem odlokom so določeni varstveni pasovi vod-’ nih virov Obrh Rinže, kat. št. 544 pri Slovenski vasi in Livoldski izvir, kat. št. 1545 in ukrepi za zavarovanje voda, zlasti' podtalnice in vodnih črpališč pred onesnaževanjem na območju občine Kočevje. 2. člen Meje varstvenih pasov vodnih virov za potrebe regionalnega vodovoda Ribnica—Kočevje so določene z dokumentacijo: predlog varstvenih pasov vodnih virov za oskrbo regionalnega vodovoda Kočevje—Ribnica, marec 1983, ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana, grafični prikaz varovalnega območja vodovoda s seznamom parcel za posamezne varstvene pasove, je sestavni del tega odloka. 3. člen Zaščita vodopreskrbnih objektov zajema: 1. zaščito vodnega vira — zajetja 2. območje neposredne zaščite vodopreskrbnega objekta 3. ožje varovalno območje 4. širše varovalno območje 5. varovalni pas ob trasi glavnih vodov (od izvira do rezervoarja). Za vsak poseg v varstveni pas vodnih virov, ki bi lahko vplival na spremembo lastnosti podtalnice, je potrebno soglasje pristojnega organa sanitarne inšpekcije v sodelovanju z območno vodno skupnostjo, samoupravno interesno skupnostjo za vodopreskrbo za območje Kočevja in Ribnice in upravljalcem vodovoda. 4. člen Zaščita vodnega vira — zajetja mora biti masivno zgrajena tako, da je možen dostop samo vzdrževalcu, ki ima ključ od vhoda v zajetje. Zajetje mora bite urejeno tako, da lahko zadosti vsem potrebam čiščenja, kar je odvisno od kvalitete vode. Zajetje mora biti zračno in zavarovano proti insektom in giodalcem. Sestavni del zajetja je lahke tudi eden aH več rezervoarjev, za katere veljajo isti pogoji kot za zajetje. II. NEPOSREDNA ZAŠČITA VODOVODNEGA OBMOČJA 5. člen Območje neposredne zaščite vodnega objekta se ureja pod naslednjimi pogoji: — zemljišče, na katerem so zgrajeni objekti za vodopreskrbo, mora biti last upravljalna vodovoda in označeno z mejnimi kamni, — cona strogega režima ob zajetju, črpališču ih rezervoarjih mora zajemati površino, ki mora biti večja od radija depresije, — cona strogega režima mora biti ograjena z zaščitno in želeno ograjo in označena z opozorilnimi znaki, — odvečna voda se lahko izpusti v teren samo preko lovilca olj ali posebnega odtoka, opremljenega z žabjim pokrovom, — zunanje površine ob objektu za vodopreskrbo morajo biti primerno urejene. Ce se vrši odvoz z motornimi vozili, mora biti odvod površinskih voda speljan preko lovilcev olja in urejeno odvodnjavanje terena, — če površine niso pohodne, se lahko zasadijo s travo. Ne smejo se saditi nikakršna drevesa in grmičevje. Ne smejo se uporabljati nikakršna gnojila in 'pesticidi zaradi njihovega toksičnega delovanja, niti materiali, ki bi lahko zaradi kemičnih in bioloških lastnosti škodljivo vplivali na podtalnico. — v coni strogega režima se ne smejo graditi objekti za odpadne snovi, kot so- gnojne jame, greznice, kanalizacije in objekti, ki ne služijo direktno za vodopreskrbo, — odstranjevanje odpadnih voda in drugih snovi iz tega področja naj se vrši z napravami1, ki so popolnoma nepropustne in ki morajo biti nameščene v prvem zemeljskem sloju, globine največ do 2 m, — prepovedan je prevoz derivatov nafte in podobnih snovi preko površin, kjer velja strogi režim, — v cono strogega režima imajo dostop samo osebe, ki so zaposlene v objektih, organi sanitarne inšpekcije in osebe s posebnim dovoljenjem, — osebe, ki so zaposlene pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo, ki prihajajo na svojih delovnih mestih neposredno v dotik s pitno vodo, morajo biti pod zdravstvenim nadzorstvom. III. OŽJI VARSTVENI PAS Z NAJSTROŽJIM REŽIMOM ZAVAROVANJA 6. člen V ožjem varstvenem pasu je prepovedano ali pa samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti in sicer: — gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih stavb v" tem pasu ni dovoljena, — dovoljena je adaptacija stanovanj in gospodarskih stavb, ki izboljšujejo obstoječe higienske razmere (npr,: modernizacija hlevov, gnojišč, itd.), vendar se skupna koristna površina stavbe ne sme povečati, — uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola ter drugih podtalnici škodljivih snovi ni dovoljena, dovoljena tudi ni intenzivna uporaba drugih agrotehničnih sredstev, — gradnja naftovoda ni dovoljena, — gradnja plinovoda je dovoljena pod posebnimi pogoji v soglasju z organizacijo iz 4. člena, — izkop gramoza ni dovoljen, — odlaganje odpadkov hi dovoljeno, obstoječa odlagališča je treba sanirati v roku enega leta, — gradnja ponikalnic za odpadno vodo ni dovoljena, ponikovanje padavinskih voda s streh, zelenic je dovoljeno, dno ponikovalnice mora biti' najmanj 6 ur nad naj višjo gladino podtalnice, — gradnja novih objektov in povečanje črpanja iz podtalnice ni dovoljena, izjema so glavni vodovodi, — zajetja so rezervirana izključno za javne vodovode za pitno vodo. 7. člen Vsak tranzitni promet z nafto in tekočimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedan. IV. ŠIRŠI VAROVALNI PAS S STROGIM REŽIMOM ZAVAROVANJA 8. člen Širši varovalni pas obvaruje prostor za zaščito podtalnice pred onesnaževanjem. V tem varstvenem pasu je prepovedano, ali pa samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti in sicer: ■— gradnja novih stanovanjskih objektov ni dovoljena, — dovoljena je. adaptacija stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij, vendar se skupne koristne površine prostorov ne smejo povečati za več kot 20 °/o v desetih letih, — dovoljena je nadomestna gradnja objektov pod pogojem, da se odstrani prejšnji objekt ob vselitvi v nadomestni objekt, — gozdarstvo, poljedelstvo in športno rekreacijske dejavnosti so dovoljene aktivnosti, — uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola in drugih podtalnici škodljivih snovi ni dovoljena. Ni dovoljena tudi intenzivna uporaba drugih agrotehničnih sredstev, — izgradnja naftovoda ni dovoljena, — izgradnja plinovoda je dovoljena pod posebnimi pogoji s soglasjem organizacij iz 4. člena, — izkop gramoza načeloma ni dovoljen. Dovoljena je eksploatacija gramoza v gramoznicah posebnega javnega pomena. Dno gramoznice mora biti. najmanj 6 m nad naj višjo gladino podtalnice. Pogoji eksploatacije morajo biti takšni, da so spremenljivi z ozirom na zaščito podtalnice, — odlaganje odpadkov ni dovoljeno. Obstoječa odlagališča je potrebno sanirati v roku enega leta, — gradnja greznic, gnojišč in ponikalnice za odpadno vodo ni dovoljena, — gradnja novih vodnjakov in povečanje črpanja iz podtalnice ni dovoljena. 9. člen Vsak tranzitni promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedan. Hitrost vozila za oskrbovanje lokalnih potrošnikov in tekočimi’ naftnimi dčrivati na tern območju, je omejena na 40 km na uro. 10. člen Skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo imeti drugo stopnjo zaščite. V. VAROVALNI PAS OB TRASI GLAVNIH VODOV 11. člen Varovalni pas ob trasi glavnih vodnih vodov znaša minimalno 2,5 m z vsake strani. V tem varovalnem pasu je prepovedano: — gradnja stanovanjskih objektov ali kakršnihkoli objektov, — odlaganje odpadkov, — postavljanje naprav ali izvajanje del, s katerimi bi se lahko onesnažila voda ali poškodovali cevovodi. Obstoječa odlagališča odpadkov, gnojišča in greznice, je treba odstraniti takoj po sprejetju tega odloka. VI. KAZENSKE DOLOČBE 12. člen S kaznijo do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, pravna oseba in posameznik, ki samostojno opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, Iti: 1. gradi nove stanovanjske in gospodarske objekte v pasu, kjer gradnja ni dovoljena (7. člen 1. točka, 8. člen 1. točka, 11. člen), 2. adaptira stanovanjske in gospodarske objekte ali gradi nadomestno gradnjo v nasprotju z določili 2. točke 6. člena ter 2. točke 8. člena, 3. uporablja biocide na osnovi svinca, živega srebra, arzena in kloriranih ogljikovodikov (3. točka 6. člena,’ 4. točka 8. člena in 11. člen), 4. koplje gramoz (6. točka 6. člena, 6. točka 8. člena), 5. gradi ponikovalnieo za odpadne vode d3. točka 6. člena, 9. točka 8. člena), 6. gradi nove vodnjake in povečuje črpanje iz podtalnice (9. točka 6. člena, 10. točka 8. člena), 7. opravlja tranzitni promet i naftnimi derivati in nevarnimi snovmi v nasprotju z določili 7. in 9. člena, 8. gradi ponikovalndce za padavinsko vodo .s strešnih površin in zelenic v nasprotju z 8. točko 6. člena,, 9. gradi greznice in ponikovalnice za odpadno vodo .ter odprta gnojišča . (9. točka 8. člena. 11. 10. ne uredi gnojišča tako, da ni nevarnosti pronicanja in prelivanja gnojnice v podtalno vodo (9. točka 8. člena), 11. gradi skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi v nasprotju z določili 10. člena. 11. člen), 12. odlaga odpadke ali ne sanira odlagališč odpadkov v predpisanem roku (7. točka 8. člena, 11. člen), 13. dovoli priključek že zgrajenega objekta, ki nima možnosti priključka na javno kanalizacijo v nasprotju z določili 6. in 8. člena. Z denarno kaznijo do 3 000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba, organizacije združenega dela ali druge pravne osebe za dejanja iz prvega odstavka tega člena. 13. člen Z denarno.kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki: 1. gradi , nove stanovanjske in gospodarske objekte v pasu, kjer gradnja ni dovoljena (1. točke 6. člena, 1. točka 8. člena, 11. člen), 2. adaptira stanovanjske in gospodarske objekte ali gradi nadomestno gradnjo v nasprotju z določili 2. točke 6. člena in 2. točke 8. člena), 3. uporablja biocide na osnovi svinca, živega srebra, arzena in kloriranih ogljikovodikov (3. točka 6. člena, 4. točka 8. člena, 11. člen), 4 gradi nove cisterne za skladiščenje naftnih derivatov (4. točka 6. člena), 5. koplje gramoz (6. točka 6. člena, 7. točka 8. člena), 6. gradi ponikovalnieo za odpadno vodo (8. točka 6. člena, 9. točka 8. člena), 1 7. gradi nove vodnjake In povečuje črpanje iz podtalnice (9. točka 6. člena, 10. točka 8. člena), 8. opravlja tranzitni promet z naftnimi derivati In nevarnimi snovmi v nasprotju z 8. točko 6. člena, 9. gradi ponikovalnice za padavinsko vodo s strešnih površin in zelenic v nasprotju z 8. točko 6. člena, 10. gradi greznice in ponikovalnice za odpadno vodo ter odprta gnojišča (9. točka 8. člena, 12. člen), 11. ne uredi gnojišč tako, da ni nevarnosti pronicanja in prelivanja gnojnice v podtalno vodo, 12. gradi skladišča nafte in tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi v nasprotju z določili 10. člena, 13. odlaga odpadke ali ne sanira odlagališč odpadkov v predpisanem roku (7. točka 8. člena, 11. člen). VII. KONČNE DOLOČBE 14. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja oddelek za inšpekcijske službe občin Kočevje in Rib-• niča. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.. St. 324-2/83-3/1 Kočevje, decembra 1933 Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1 r. 396. Na podlagi 6. č’ens o Roka o samoprispevku za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v občini Kočevje (Uradni list SRS. št. 17/79) m 187. člena statuta ob-č ne Kočevje (Uradni list SRS, št 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. februarja 1984 sprejela O D Iv O K o spremembi odloka o samoprispevku za financiranje in sofinanciranje komimaln-h obiek letne stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavb. 1 Imetnik stanovanjske pravice je oproščen plačila prispevka po prejšnjem odstavku tega člena, dokler je upravičen do delne nadomestitve stanarine. O oprostitvi odloča za ljudsko obrambo pristojen upravni organ. 32. člen Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območju, v r tseljih in objektih kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za graditev zaklonišč v višini 0,1 % od osnove, ki velja za odmero davka od stavb, prostorov oziroma delov stavb. Tega prispevka so oproščeni občani, ki so po zakonu o davkih oproščeni davka na posest stavb, razen za desetletno oprostitev. 33. člen Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb (samski domovi, študentski domovi in podobni objekti), poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb s katerimi sami upravljajo, na območjih in v naseljih kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek v višini 0,1 %> od osnove za obračun amortizacije oziroma nabavne vrednosti stavbe, prostora ali dela stavbe. 34. člen Prispevka iz 29., 31., 32. in 33. člena ne plačujejo zavezanci, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče, ali če je bil pri njeni graditvi že plačan prispevek za zaklonišče, kot tudi ne, če je investitor že zagotovil z lastnimi sredstvi zadostne ustrezne zakloniščne zmogljivosti. Prispevek za zaklonišča se ne plača tudi od pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje ter od garaž za osebne avtomobile. 35. člen Prispevek za zaklonišča plačujejo zavezanci iz 31. člena do 30 dne v mesoqu za tekoči mesec. Zavezanci prispevka iz 32. člena plačujejo prispevek po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov. Odločbo o obveznosti plačevanja prispevka izda občinska uprava za. družbene prihodke. Glede odmer, pobiranja in iz- terjave prispevkov veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov. Prispevek za zaklonišča plačujejo zavezanci iz 33. člena enkrat letno. Prispevek obračunavajo zavezanci sami, služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost obračunov. VI. NADZOR NAD ZAKLONIŠČI 36. člen Nadzor nad gradnjo zaklonišč opravlja za gradbeno inšpekcijo pristojen upravni organ. Nadzor nad vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja za ljudsko obrambo pristojen upravni organ. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 37. člen Za kršitelje določil tega odloka se uporabljajo kazenske sankcije zakona o splošni ljudski' obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) in zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82). 38. člen Vso temeljno in izvedbeno urbanistično dokumentacijo je treba v dveh letih uskladiti z določili tega odloka. Temu odloku je treba prilagoditi tudi vse načrte za graditev zaklonišč, ki so že v izdelavi in jih prilagoditi določilom v roku enega leta. 39. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zakloniščih občine Laško (Uradni list SRS, št. 16/77). 40. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 852/6-83 Laško, dne 18. februarja 1084. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšck 1. r. 403. Skupščina občine Laško je na podlagi 119. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 18. februarja 1984 sprejela SKLEP o soglasju k uvedbi celodnevne šole v Osnovni šoli »Marjana Nemca« v Radečah — podružnični šoli Svibno I II I Daje se soglasje k uvedbi celodnevne šole v Osnovni šoli »Marjana Nemca« Radeče — podružnični šoli Svibno. II Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 61-3/84 Laško, dne 13. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. LENART 404. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je. skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. februarja 1984 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1982, ki so bile v letu 1983 že valorizirane, se povečajo za 33,7% in to od 1. 3. 1984. 2 Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjen^ med letom 1983, pa se povečajo sorazmerno času, ko so bile določene in sicer, če so bile določene: za */i do konca meseca januarja 1983 33,7 do konca meseca februarja 1983 30,9 do konca meseca marca 1983 28,1 do konca meseca aprila 1983 25,3 do konca meseca maja 1983 22,5 do konca meseca junija 1983 19,7 do konca meseca julija 1983 16,8 do konca meseca avgusta 1983 14,0 do konca meseca septembra 1983 • 11,2 do konca meseca oktobra 1983 3,4 do konca meseca novembra 1983 5.6 do konca meseca decembra 1983 2,8 3 Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart Jožica Kramberger 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 4*5. Na podlagi 53. člena in devete alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 28. februarja 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1984 sprejela ODLOK e spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11-522/83, 14/83 in 42-1724/83) se v 4. členu stopnja davka od osebnega dohodka delavcev v višini »0,50%« nadomesti s stopnjo »0,25 %. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-5/82-5 Ljubljana, dne 28. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar L r. 406. Na podlagi 199. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) in 3. člena zakona o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82, 26/83) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 20. seji zbora združenega dela dne 28. februarja 1984 in na 19. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1. člen V odloku o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 12/82 in 33/83) se besedilo 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Prispevek iz; osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji’ 0,6 %«. 2. člen Ta odlok začne veljati tismi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/84-1 Ljubljana, dne 28. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine , Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar 1. r. 407. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št1 41/83), 199. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in ne-živilskih proizvodov v ljubljanskih občinah z dne 27. 10. 1978 je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 20. seji zbora združenega dela, dne 28. februarja 1984 in na 19. seji zbora krajevnih skupnosti 28. februarja 1984 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 1 1. člen V občini Ljubljana Bežigrad se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984. in sicer po stopnji 0,20/o za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1984 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane in se takoj preusmerijo na poseben račun blagovnih rezerv ljubljanskih občin. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve ljubljanskih občin, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skupnih stalnih blagovnih rezerv ter kritje dela stroškov za tržne blagovne rezerve občin me-, sta Ljubljane. Namensko uporabo sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz i. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-9/84-1 Ljubljana, dne 28. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar 1. r. LJUBLJANA CENTER 408. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 21. seji zbora združenega dela dne 23. februarja 1984 in na 21. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1984 "sprejela ODLOK e spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/83 in 41/83) se v prvem odstavku 4. člena stopnja »0,50 0/o«: nadomesti s stopnjo »0,25%«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. , St. 422-2/83 Ljubljana, dne 23. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. 409. Na podlagi 137. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 3. člena zakona o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82, ,26/83) je Skupščina občine Ljubljana. Center na 21. seji zbora združenega dela, dne 23. februarja 1984 in na 21. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1932—1885 1. člen V odloku o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 12/82 in 33/83) se besedilo 2. člena tako, da se glasi: »Prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,6 odstotka«.' 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS., St. 402-2/82 Ljubljana, dne 23. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. 410. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83), 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS^ št. 2/78, 35/81) in v skladu ž družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in neživilskih proizvodov v ljubljanskih občinah z dne 27. oktobra 1978 je Skupščina občine Ljubljana Center na 21. seji zbora združenega dela, dne 23. februarja 1984 in na 21. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1984 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 1. člen V občini Ljubljana Center se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984, in sicer po stopnji 0,2% za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za ieto 1C84 usmerjajo za oblikovanje občinskih Dlagovnih rezerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane in se takoj preusmerijo na poseben račun olagovn-h rezerv Ijub-Ijansk/h občin. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve Ijub janskih občin, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potreba teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skupnih stalfvh blagovnih rezerv ter kritje dela stroškov za tržne blagovne rezerve obč.n mesta Ljubljane. Namensko uporabo teh sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 4. č’en Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družben h dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 402-1/84 Ljubljana, dne 23. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. 411. Na podlagi 185 člena ustave Socialistične republike Sloven je in 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRŠ, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Center na 21. seji zbora združenega dela dne 23. februarja 1984, na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. januarja 1984 in na 20. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. januarja 1984 sprejela SPREMEMBO STATUTA občine Ljubljana Center 1. člen 5. člen statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) se spremeni tako, da se glasi: »Praznik občine Ljubljana Center je 21. junij, dan obletnice množičnih demonstracij žena na ljubljanskih ulicah zoper nasilje fašističnega okupatorja«. 2. člen Sprememba statuta začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-1/75 Ljubljana, dne 23. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. 412. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 103. seji dne 22. februarja 1984 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za južni del zazidalnega otoka CO 1/17 »Moša Pijade« 1. člen Javno se razgrne spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za južni del zazidalnega otoka CO Ul7 »Moša Pijade«, ki obsega območje med Miklošičevo in Resljevo cesto ter Ljubljanico in Komenskega ter Dalmatinovo ulico. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za navedeno območje je pripravil Ljubljanski urbanistični zavod v januarju 1984 pod šifro projekta št. 3122. 2. člen Dokumentacija iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih krajevne skupnosti Josip Prašnikar, Trubarjeva 24 v času 30 dni od objave v Uradnem listu SRS. Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve. St. 351-278/70 Ljubljana, dne 24. februarja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Milan Slemnik 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POL.TE 413. Na podlagi, 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) 'in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela, dne 27. februarja 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83 in 42/83) se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,25 “/o«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-1/83-01 Ljubljana, dne 28. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukcž 1. r. 414. : Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in 3. člena zakona o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1381—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82, 26,83) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1. člen V odloku o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1685 (Uradni list SRS, št. 12/82) se besedilo 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,6 "/o«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/84-01 Ljubljana, dne 28. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. 415. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83), 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in neživilskih proizvodov v ljubljanskih občinah z dne 27. 10. 1978 je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1984 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1981 1. člen V občini Ljubljana Moste-Polje se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984 in sicer po stopnji 0,2 % za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1984 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in« porabi hrane občin mesta Ljubljane in se takoj preusmerijo na poseben račun blagovnih rezerv ljubljanskih občin. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve ljubljanskih občin, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skupnih stalnih blagovnih rezerv ter kritje dela stroškov za tržne blagovne rezerve občin mesta Ljubljane. Namensko uporabo teh sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za. zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1. člena tega' odloka ,se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/84-01 Ljubljana, dne 28. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lnkež 1. r. 416. Na podlagi 2. člena odloka o naj višjih cenah oziroma naj višji ravni' cen in o načinu oblikovanja cen proizvodov in storitev iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 68/83), 3. točke sklepov zborov Skupščine SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 6/84) ter 225. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste Polje na 97. seji dne 21. februarja 1984 sprejel ODREDBO o razveljavitvi odredbe o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Moste-Polje 1. člen Razveljavi se odredba o pristojbinah za veter!-narsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Moste-Polje, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 1/84 z dne 13. januarja 1984. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 26. januarja 1984 dalje. St. 010-1/84-02 Ljubljana, dne 21. februarja 1984. Predsednik Izvršnega sveta \ . Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Milan Jelenc 1. r. LJUBLJANA SISKA 417. Na podlagi 76. in 181. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2-77/78, 31-1504/81) in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št 44-1891/82), 2. in 5. člena dogovora o usklajevanju davčne politike v letu' 1984 je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 23. seji zbora .združenega dela in na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V 4, členu odloka o davkih občanov (Uradni lisr SRS, št. 16-770/83 in Uradni list SRS, št. 41-1689/83) se besedilo spremeni in sicer: Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,25 Vo. Davek se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. 2. člen Sprememba odloka o davkih občanov se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-422-04/84 ■ Ljubljana, dne 27. februarja 1984. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. 418. Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) in 3. člena zakona o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82, 26/83) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 23. seji zbora združenega dela in 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o, zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1. člen V odloku o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 12/82 in 37/83) se besedilo 2. člena spremeni tako, da glasi: »Prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,6 %).« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1-402-05/84 Ljubljana, dne 27. februarja 1934. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. 419. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83), 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in neživilskih proizvodov v ljubljanskih občinah je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 23. seji zbora združenega dela in 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1984 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske , blagovne rezerve v letu 1984 1 1. člen V občini Ljubljana Šiška se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984, in sicer po stopnji 0,2 °/o, za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1984 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane in se takoj preusmerijo na poseben račun blagovnih fezerv ljub- ljanskih občin. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve ljubljanskih občin, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skupnih stalnih blagovnih rezerv ter kritje dela stroškov za tržne blagovne rezerve občin mesta Ljubljane. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zaddvoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. . Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1-400-03/84 Ljubljana, dne 27. februarja 1984. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. 420 Na podlagi 223. člena statuta občine Ljubljana šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81, 8/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 101. seji dne 20. februarja 1984 sprejel ODREDBO o prenehanju veljavnosti odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Šiška 1. člen Ta odredba določa prenehanje veljavnosti odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Šiška (Uradni list SRS , št. 1/84). • 2. člen Z dnem uveljavitve te odredbe stopi v veljavo odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 3/83). 3. člen t Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1-78/84 Ljubljana, dne 20. februarja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine /Ljubljana Šiška Dušan Brckič, dipl. oec. 1. r. 421. Na podlagi II. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/73 in 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statutu občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 100. seji dne 6. februarja 11)84 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov SS 5/4, SS 6/4, ŠS 6/5, ŠS 9/1, SS 9/2, SS 9/3, SS 9/4, SO 3/1, SO 3/2, SR 5, ŠR 7 Koseze 1. člen Javno se razgrne osnutek novelacije zazidalnega načrta za-zazidalne otoke ŠS 5/4, SS 6/4, ŠS 6/5, SS 9/1, SS 9/2, SS 9/3, ŠS 9/4, SO 3/1, SO 3/2, SR 5, SR 7 Koseze. Novelirani zazidalni načrt obsega območje Kosez, ki ga na severozapadu omejuje nova obvozna cesta, na severovzhodu Vodnikova cesta, na jugovzhodu Šišenska cesta in na jugu cesta na Drago ter rekreacijsko območje Koseški bajer. 2. člen Novelirani zazidalni načrt je izdela! Zavod za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem — LUZ v mesecu oktobru 1983, št. projekta 2792. 3. člen Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne tretji dan po objavi v Uradnem listu SRS za trideset dni v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška ter krajevnima skupnostlma Koseze in Bratov Babnik. Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrniuve. St. 1-65/84 Ljubljana, dne 6. februarja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Dušan Erekič, dipl. oec. 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 422. Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter 6. in 11, člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je Skupščina občine Ljubljarta Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83 in 42/83) se 4. člen spremeni tako, da se glasi: 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,25 °/o. Davek se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske d.uavnice. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-348/84 Ljubljana, dne 27. februarja 1934. Predsednik Skupščine občine ' Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek L r. 423. Na podlagi 175. člena statutu občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 3. člena zakona o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list. SRS, št. 3/82,' 26/83) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1934 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrano v obdobju 1382—1985 1. člen V odloku o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obd >bju 1982 'do 1985 (Uradni list SRS, št. 12/82) se besedilo 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,6 °/o«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-18/84 Ljubljana, dne 27. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks-Klanšek 1. r. 424. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83), 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in neživilskih proizvodov v ljubljanskih občinah z dne 27. oktobra 1978 je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1984 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 1. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984, in sicer po stopnji 0,2 %>, za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1984 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. , ' 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane in se takoj preusmerijo na poseben račun blagovnih rezerv ljubljanskih občin. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve ljubljanskih občin, odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne pre-storov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov . investicijskega in tekočega vzdrževanja skupnih stalnih blagovnih rezerv ter kritje dela Stroškov za tržne blagovne rezerve občin mesta Ljubljane. Namensko uporabo teh sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanja prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na ‘področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-17/84 Ljubljana, dne 27. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 425 Na podlagi 68. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17.'79) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1984 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu snorarumu o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, katerega je skupščina skupnosti sprejela na seji dne 25. 5; 1982. 2 Ta . sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-1/84 Ljubljana, dne 27. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek L r. 426. Na podlagi 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1984 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, katerega je skupščina skupnosti sprejela na seji dne 4. 10. 1982. 2 Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-2/84 Ljubljana, dne 27. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek L r. LOGATEC 427. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec na svoji seji dne 24. februarja 1984 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine, določene ali dogovorjene med letom ta 1982, ki so bile v letu 1983 že valorizirane, se povečajo za 33,7 % in to od 1. marca 1984 dalje. 2 Preživnine, določene ali dogovorjene med letom 1983, se od 1. marca 1984 dalje povečajo sorazmer- no času, ko so bile določene in sicer: •z. do konca meseca januarja 1983 33,7 do konca meseca februarja 1983 30,9 do konca meseca marca 1983 28,1 do konca meseca aprila 1983 25,3 do konca meseca maja 1983 22,5 do konca meseca junija 1983 19,7 do konca meseca julija 1983 16,8 do konca meseca avgusta 1983 14,0 do konca meseca septembra 1983 11,2 do konca meseca oktobra 1983 8,4 do konca meseca novembra 1983 5,6 do konca meseca decembra 1983 2,8 3 Sklep začne veljati z dnem objave. Predsednica skupščine Občinske Skupnosti socialnega skrbstva Logatec Zdenka Omerzu 1. r. NOVO MESTO 428. ' Na podlagi 40. člena zakona o samoupravnih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) in na podlagi določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: OSIS) je skupščina OSIS na svoji seji dne 28. septembra 1983 sprejela PRAVILNIK o delu notranje arbitraže I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se za reševanje sporov o pravicah in dolžnostih iz samoupravnih odnosov v okviru OSIS ustanovi notranja arbitraža kot posebni organ Ta pravilnik vsebuje določbe: — o sedežu notranje arbitraže, — o pristojnosti notranje arbitraže, — o organih notranje arbitraže, — o številu, kandidiranju, volitvah in razrešitvi arbitrov, — o postopku pred notranjo arbitražo, — o stroških arbitražnega postopka, — o drugih zadevah pomembnih za delo notranje arbitraže. 3. člen Notranja arbitraža ima svoj sedež v Novem mestu, Novi trg, 7. III. PRISTOJNOST NOTRANJE ARBITRAŽE 4. člen Notranja arbitraža je pristojna za reševanje samoupravnih sporov med člani OSIS, ki izvirajo iž pravic in dolžnosti iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi OSIS in iz drugih samoupravnih splošnih aktov OSIS. Notranja arbitraža je pristojna tudi za reševanje poslovnih sporov, ki izvirajo in poslovnih razmerij s katerimi se uresničujejo pravice in obveznosti iz samoupravnih splošnih aktov iz prejšnjega odstavka. Notranja arbitraža rešuje tudi vse odškodninske spore, ki nastanejo v zvezi s samoupravnimi razmerji iz prvega odstavka. 5. člen Notranja arbitraža pazi na svojo pristojnost po uradni dolžnosti in sicer med vsem postopkom. Udeleženci imajo pravico notranjo arbitražo ves čas postopka opozarjati na njeno nepristojnost. 6. člen Za spore, ki sodijo po določilih tega pravilnika v stvarno pristojnost notranje arbitraže je izključena pristojnost rednih sodišč, sodišč združenega dela in drugih samoupravnih sodišč. 7. člen Kadar nasprotnik predlagatelja v postopku pred notranjo arbitražo v odgovoru na predlog izpodbija pristojnost notranje arbitraže, tedaj odloči o pristojnosti poseben tričlanski senat, ki mu predseduje predsednik notranje arbitraže oz. njegov namestnik in v katerem sodelujeta še dva arbitra kot člana senata, določi pa ju predsednik notranje arbitraže. Če senat, ki odloča o pristojnosti, ugotovi, da je notranja arbitraža pristojna za odločanje v zadevnem sporu, se postopek nadaljuje z imenovanjem arbitrov in s sestavo rednega senata, četudi nasprotnik predlagatelja odkloni sodelovanje v tem postopku. Odločitev posebnega senata o nepristojnosti oziroma pristojnosti notranje arbitraže pa ne izključuje kasnejšega uveljavljanja nepristojnosti v nadaljevanju arbitražnega postopka pred razpravljajočim arbitražnim senatom. Kadar senat, ki odloča o pristojnosti, odloči, da zadeva ne sodi v pristojnost notranje arbitraže, ustavi s sklepom arbitražni postopek in odstopi zadevo pristojnemu rednemu ali samoupravnemu sodišču. IV. ORGANI NOTRANJE ARBITRAŽE 8. člen Notranja arbitraža ima naslednje organe: 1. predsednika in namestnika predsednika notranje arbitraže, 2. arbitražni senat, 3. tajnika notranje arbitraže. 9. člen Predsednika, namestnika predsednika in tajnika notranje arbitraže izvoli skupščina OSIS za dobo 4 let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Na te funkcije je lahko izvoljen kdor ima dokončano pravno fakulteto, ima potrebne izkušnje za opravljanje funkcije in je moralno-politično primeren za opravljanje funkcije. Na funkcijo tajnika notranje arbitraže se praviloma izvoli delavca, ki opravlja strokovna dela za potrebe OSIS. Na funkcijo predsednika notranje arbitraže se praviloma izvoli enega izmed arbitrov iz vrst uporabnikov, na funkcijo namestnika predsednika pa enega izmed arbitrov iz vrst izvajalcev. 10. člen Predsednik notranje arbitraže opravlja naslednje naloge: — skrbi za pravilno uporabo tega pravilnika in drugih samoupravnih splošnih aktov OSIS, — posreduje in sodeluje v senatu, ki odloča o pristojnosti notranje arbitraže, — posreduje in sodeluje v senatu za posredovanje, — imenuje arbitre v arbitražne senate, — odloča o izločitvi arbitrov in — opravlja druge zadeve in posle, opredeljene s tem pravilnikom. V odsotnosti predsednika te naloge opravlja namestnik predsednika notranje arbitraže. 11. člen Tajnik notranje arbitraže opravlja naslednje naloge: — organizira vsa pripravljalna dejanja za konstituiranje arbitražnih senatov, — pomaga predsedniku notranje arbitraže in arbitražnim senatom pri pripravi razprav in izdelavi ustreznih odločb, — organizira administrativno delo, potrebno za delo notranje arbitraže, — skrbi za pravilno izvrševanje sklepov in odločb arbitražnih senatov in — opravlja druge zadeve in posle, ki jih določa ta pravilnik. Tajnik arbitraže lahko prisostvuje vsem narokom in sejam arbitražnega senata, na katerih se senat posvetuje in glasuje o izdaji arbitražne odločbe. 12. člen Notranja arbitraža odloča v petčlanskem arbitražnem senatu, ki ga za vsak primer posebej imenuje predsednik notranje arbitraže izmed arbitrov, ki jih izvoli skupščina in sicer 3 arbitre izmed uporabnikov in 2 izmed izvajalcev. Predsednika arbitražnega senata izvolijo člani senata izmed sebe. Za predsednika arbitražnega senata ne more biti izvoljen arbiter, ki je v delovnem razmerju pri članu OSIS, ki je udeleženec v sporu. V. V. ARBITRI 13. člen Notranja arbitraža ima 10 arbitrov, ki jih na predlog predsedstva skupščine izvoli skupščina in sicer 6 iz vrst izvajalcev, ter 4 iz vrst uporabnikov. Mandat traja 4 leta in so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. Za arbitra je lahko izvoljen vsak polnoletni delavec člana OSIS, razen individualnih poslovodnih organov in tajnika arbitraže, ki ima potrebne izkušnje in je moralno-politično primeren za opravljanje te funkcije. 14. člen Arbiter notranje arbitraže je lahko razrešen v primerih : — če sam zahteva razrešitev, — če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora 6 mesecev ali hujšo kazen, — če se ugotovi, da je moralno-politično neprimeren za opravljanje zaupanih funkcij, — če se ugotovi, da je hujše kršil dolžnost arbitra ali okrnil ugled notranje arbitraže, — če je s svojim delom dokazal, da ni sposoben opravljati zaupane funkcije, — če se ugotovi, da ni imel pogojev za izvolitev, — če se ukine notranja arbitraža, v katero je bil izvoljen, ih — če se na podlagi izjave pristojnega organa ugotovi, da zaradi zdravstvenega stanja ni več sposoben opravljati naloge arbitra. VI. POSTOPEK PRED NOTRANJO ARBITRAŽO 1. Načela postopka 15. člen Notranja arbitraža je pri odločanju neodvisna in odloča na podlagi zakonov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter pravil socialistične morale. 16. člen Postopek pred notranjo arbitražo je enostopenjski. Notranja arbitraža izdaja odločbe, ki imajo moč pravnomočne sodbe in so izvršljive. Odločbe notranje arbitraže izvršujejo krajevno pristojna redna sodišča oziroma drugi pristojni organi. 17. člen Kadar notranja arbitraža odloča v samoupravnih sporih se uporabljajo določbe republiškega zakona o samoupravnih sodiščih in zakona o sodiščih združenega dela, kadar pa odloča v poslovnih sporih, pa se uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku. 18. člen Postopek pred notranjo arbitražo je brezplačen. V postopku pred notranjo arbitražo udeleženci ne plačujejo taks. 19. člen Notranja arbitraža v samoupravnem sporu odloča o spornem razmerju, ki je naznačen v predlogu za začetek postopka. Pri tem pa notranja arbitraža ni vezana ria morebitne zahtevke udeležencev, mora pa o njih odločati. V poslovnih sporih odloča notranja arbitraža na podlagi in v okviru postavljenih zahtevkov v predlogu za začetek postopka. 20. člen Notranja arbitraža ne more odkloniti odločanja o spornem razmerju in o zahtevku, za katerega je stvarno pristojna. 21. člen Udeleženci v postopku pred notranjo arbitražo lahko umaknejo predlog za začetek oz. se odpovedo postavljenemu zahtevku, pripoznajo zahtevek nasprotnika ali pa se poravnajo o spornem razmerju oz. o tožbenem zahtevku. Notranja arbitraža ne prizna razpolaganja s predlogom ali z zahtevkom, kadar je to v nasprotju s prisilnimi predpisi, zlasti predpisi o upravljanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi, pravili socialistične morale ali če bi bile z razpolaganjem kršene samoupravne pravice drugih. 22. člen Notranja arbitraža odloča v senatu. Odločitve senata sprejema na sejah z večino glasov. 23. člen Obravnava pred notranjo arbitražo je javna. Arbitražni senat lahko sklene, da bo pri obravnavi izključil javnost, ko to terjajo koristi vojaške, uradne oz. poslovne tajnosti in kadar je to potrebno zaradi varovanja pravic osebnosti in ko to zahtevajo koristi javnega reda ali razlogi morale. 24. člen Notranja arbitraža mora dati vsakemu udeležencu v postopku možnost, da se izjavi o zahtevkih in trditvah nasprotnega udeleženca. 25. člen Notranja arbitraža mora popolnoma in po resnici ugotoviti vsa sporna dejstva, ki utegnejo vplivati na odločitev o spornem razmerju ali na utemeljenost zahtevka. 26. člen Notranja arbitraža pri ugotavljaju dejstev in v izvajanju dokazov ni vezana le na predloge udeležencev. Ugotavljati namreč sme tudi dejstva, ki jih udeleženci v sporu ne navajajo in izvesti tudi tiste dokaze, ki jih udeleženci ne predlagajo. 27. člen Udeleženci arbitražnega postopka so dolžni pred notranjo arbitražo govoriti resnico in pošteno izvrševati pravice, ki jim gredo po tem pravilniku. 28. člen Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči notranja arbitraža po svojem prepričanju na podlagi vestne in vsestranske presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazom skupaj oziroma na podlagi uspeha celotnega postopka. 29. člen Notranja arbitraža odloči o spornem razmerju oziroma o zahtevku na podlagi ustnega in neposrednega obravnavanja. Postopek pred notranjo arbitražo je hiter in se izvede brez zavlačevanja. 2. Postopek odločanja v sporih 30. člen Postopek pred notranjo arbitražo se začne s predlogom, v katerem mora predlagatelj navesti sporno samoupravno razmerje ter nasprotnega udeleženca. Kadar je predlagatelj OSIS, predlog poda predsednik skupščine na pobudo skupščine, predsedstva skupščine ali člana OSIS. Kadar gre za poslovni spor je predlagatelj dolžan navesti tudi določen zahtevek. 31. člen Notranja arbitraža tudi med odločanjem o sporu presoja svojo stvarno pristojnost. Sklep arbitražnega senata, da notranja arbitraža v zadevnem primeru ni pristojna za odločanje, je dokončen. 32. člen Predsednik notranje arbitraže dostavi nasprotniku predlagatelja predlog za uvedbo postopka pred notranjo arbitražo in ga pozove, da na predlog v 10 dneh odgovori. Izvod odgovora na predlog pošlje predsednik notranje arbitraže predlagatelju. Kolikor nasprotnik predlagatelja v roku, ki je določen, ne vloži odgovora ali pa odkloni sodelovanje v arbitražnem postopku, se arbitražni postopek nadaljuje skladno z določbami tega pravilnika. 33. člen Predsednik notranje arbitraže je dolžan o začetnem samoupravnem sporu obvestiti vse udeležence samoupravnega sporazuma, v zvezi s katerim je prišlo do spora in sicer na prvi seji skupščine OSIS. Arbitražni senat mora na zahtevo enega izmed udeležencev v sporu obvestiti o sporu pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja ali izvršni svet pristojne skupščine občine. Le-te lahko obvesti o sporu tudi sam arbitražni senat, kolikor meni, da je to potrebno. 34. člen Tajnik notranje arbitraže dostavlja vsa vabila in odločbe ter sklepe notranje arbitraže, pri tem jih overi s štampiljko OSIS. Dostavljanje opravlja neposrednim udeležencem s pismenim potrdilom o prejemu ali pa po pošti priporočeno. 35. člen Pred začetkom razpravljanja na naroku opozori predsednik arbitražnega senata udeležence na možnost sklenitve poravnave. Arbitražni senat si mora. ves čas postopka prizadevati, da bi udeleženci v sporu pred arbitražo sklenili arbitražno poravnavo. 36. člen Dokazovanje pred notranjo arbitražo zajema vsa dejstva, ki so po mnenju arbitražnega senata pomembna za odločitev. V arbitražnem senatu se dejstva ugotavljajo z zasliševanjem prič, listinami, ogledom, z zasliševanjem udeležencev in po potrebi tudi z izvedencem. Dokazi se izvajajo pred notranjo arbitražo, ta pa lahko iz tehtnih razlogov sklene, da se določeni dokazi izvedejo pred predsednikom arbitražnega senata ali pred posebej pooblaščenim članom arbitražnega senata. V tem primeru se zapisnik o izvedbi dokazov prebere na glavni obravnavi. 37. člen Naroki se praviloma izvajajo na sedežu notranje arbitraže v prostorih, ki jih določi arbitražni senat. Predsednik notranje arbitraže lahko odobri, da se narok opravi v drugem kraju, kolikor arbitražni senat meni, da je to smotrno oziroma če tako predlagajo udeleženci. 38. člen Arbitražni senat lahko preloži narok kadar je to koristno za izvedbo dokaza ali pa če obstoje za to drugi tehtni razlogi. V takem primeru že na prvem naroku naznani udeležencem čas in kraj novega naroka. Na novi narok vabi posebej le udeležence in tiste osebe, ki na zadnjem naroku niso bile navzoče. 39. člen Če udeleženčc v postopku zamudi narok ali rok za kakšno procesno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, mu arbitražni senat na njegov predlog dovoli, da to dejanje opravi pozneje, kolikor spozna, da je udeleženec zamudil narok oziroma rok iz opravičljivega razloga. 40. člen Tisti, ki. ima pravni interes, da v poslovnem sporu pred notranjo arbitražo eden od udeležencev zmaga, se lahko pridruži temu udeležencu kot intervenient in kot njegov pomočnik, kolikor se s tem strinjajo vsi udeleženci. ■41. člen Vsi arbitri, zlasti pa predsednik arbitražnega senata, skrbijo s postavljanjem vprašanj,. pa tudi na drug primeren način, da udeleženci postopka navedejo vsa pomembna dejstva, postavijo, spremenijo ali dopolnijo svoje zahtevke, stališča, dejanske trditve in druge predloge pri izvajanju dokazov. Da bi arbitražni senat lahko zagotovil izvrševanje te naloge, morajo arbitri skupaj z udeleženci razpravljati o odločilnih dejstvih in o pravnih pravilih spora, pojasnjevati udeležencem svoja pravna stališča, jim postavljati potrebna vprašanja in dajati druga ustrezna pojasnila in pouk. 42. člen Poravnava, ki jo udeleženci med postopkom sklenejo, se protokolira v zapisnik. Poravnava je sklenjena, ko jo stranke potem, ko jim je bil prečltan zapisnik o poravnavi in ko je poravnavo odobril arbitražni senat, podpišejo. 43. člen O dejanjih, .ki so bila opravljena na naroku, se sestavi zapisnik. Zapisnik se sestavi tudi o važnejših izjavah ali sporočilih, ki jih sicer dajejo udeleženci izven naroka. Zapisnik piše zapisnikar, ki ga določi predsednik notranje arbitraže na predlog tajnika notranje arbitraže. 44. člen Zapisnik mora vsebovati: naslov in sestavo notranje arbitraže, kraj, datum in uro dejanja in opravila, sporni predmet in imena navzočih udeležencev ter drugih oseb. Zapisnik mora obsegati izjave udeležencev, ki so bistvenega pomena za arbitražni postopek, posebej tiste, s katerimi udeleženci v celoti ali delno razpolagajo s predlogom ali tožbenim zahtevkom, bistveno vsebino izvedenih dokazov, odločitve notranje arbitraže proti katerim je dovoljena pritožba in ali je bila javnost izključena. 45. člen O vsebini spornega razmerja (samoupravni spori) oziroma o tožbenem zahtevku (poslovni spori), odloča senat z odločbo glede drugih vprašanj pa s sklepom. Odločbe in sklepe notranje arbitraže podpišeta predsednik senata in tajnik arbitraže. Odločba se vroči udeležencem v postopku in pristojnemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja. 46. člen Odločbe notranje arbitraže so pismene in, obrazložene. Obrazložitve pa ni treba, kolikor "Se tako sporazumejo udeleženci v postopku. 3. Posredovalni postopek 47. člen V sporih, ki sodijo v pristojnost notranje arbitraže, se lahko udeleženec obrne na notranjo arbitražo za posredovanje in zaradi sporazumne ureditve spora. Posredovani postopek je neodvisen od postopka, v katerem notranja arbitraža odloča o sporih med udeleženci. 43. člen Predlog za izvedbo posredovalnega postopka se vloži pismeno pri posebnem arbitražnem senatu, ki ga sestavdjajo predsednik senata in dva arbitra arbitražnega senata, ki ju on določi. Udeleženci lahko vsak čas enostransko odklonijo nadaljnje sodelovanje v posredovalnem postopku. 49. člen 1 V predlogu za izvedbo posredovalnega postopka je treba navesti odločilna dejstva, predlagati dokaze in zavzeti stališče kako urediti sporno razmerje. \ 50. člen Ko vloži udeleženec predlog za uvedbo posredovalnega postopka, obvesti predsednik notranje arbitraže o, tem nasprotno stran in ji tudi pošlje predlog za posredovanje. Nasprotnika hkrati pozove, da se v določenem roku izjasni, če pristane na izvedbo posredovalnega postopka in da v tem primeru v pismenem odgovoru navede svoje stališče o odločilnih dejstvih in dokazih ter o razrešitvi spornega razmerja. Če nasprotna stran v roku, ki je določen ne odgovori ali pa odkloni predlog za izvedbo posredovalnega postopka, obvesti predsednik notranje arbitraže predlagatelja posredovanja, da postopek posredovanja ni uspel. 51. člen Posredovalni senat sestavi pismeni predlog poravnave in ga dostavi udeležencu, če udeleženci ne vrnejo podpisane poravnave senatu za posredovanje v roku 15 dni od dneva dostave akta, se šteje, da posredovanje ni uspelo. Udeleženci lahko pismeno na zapisnik pred senatom sklenejo poravnavo, ki po vsebini odstopa od predloga poravnave tega senata. 52. člen Poravnava, sklenjena po določilih prejšnjega člena tega pravilnika, ima med udeleženci moč sodne poravnave. 4. Stroški arbitražnega postopka 53. člen Vsak udeleženec v arbitražnem postopku trpi svoje stroške, ki jih je imel ter za stroške za izvedbo dokazov katere je sam predlagal. Materialrfa sredstva, ki so potrebna za redno delo arbitraže zagotavljajo člani OSIS. 5. Preizkušanje odločb notranje arbitraže 54. člen Udeleženec samoupravnega spora v arbitražnem postopku, na katerega se. odločba neposredno nanaša, kakor tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, lahko v 30 dneh od dneva, ko je bila dokončna odločba notranje arbitraže vročena udeležencu, in sicer tistemu kateremu je bila najpozneje vročena, pred sodiščem združenega dela prve stopnje vloži predlog za preizkus zakonitosti dokončne odločbe notranje' arbitraže, če smatra, da je podan kateri od razlogov iz 47. člena zakona o sodiščih združenega dela. 55. člen Stranka poslovnega spora v arbitražnem postopku lahko v 30 dneh od prejema dokončne odločbe notranje arbitraže, če pa za razlog izve kasneje, pa v 30 dneh od dneva, ko zanj izve, vendar pa ne po petih letih od pravnomočnosti odločbe, pri pristojnem rednem sodišču vloži tožbo na razveljavitev odločbe notranje arbitraže, če smatra, da je potreben kateri od razlogov iz 485. člena zakona o pravdnem postopku. Glede,štetja roka, kadar se zahteva razveljavitev, iz obnovitvenih razlogov (7. točka' 485. člena ZPP) veljajo smiselno določbe prvega in drugega odstavka 243. člena istega zakona. VII. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 56. člen Za sporna razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega pravilnika in do takrat še niso razrešena, veljajo določbe tega pravilnika. 57. člen Skupščina OSIS mora izvoliti arbitre in organe notranje arbitraže v roku 3 mesecev od uveljavitve tega pravilnika. 58. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine OSIS Metod Šonc 1. r. SLOVENSKE KONJICE 429. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. in 4. členu zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65, 7-20/70 in 7-87/72) in 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/ 82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 17/80, 22/80 in 45/82) se v tarifi komunalnih taks v tarifni številki 3 znesek »15 din« nadomesti z zneskom »25 din«. 2. člen' Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, 'uporabljati pa se prične 1. januarja 1985. St. 423-3/30-1 Slovenske Konjice, dne 16. februarja 1981. Predsednik • Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 430. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) ter na podlagi 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1984 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve občine Šentjur pri Celju 1. člen Za izvedbo programa blagovnih rezerv občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: občinske blagovne rezerve) v letu 1984, se za zagotovitev dela potrebnih sredstev s tem odlokom uvede poseben pri- spevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,15 odstotka. 2. člen Sredstva, zbrana s prispevkom, določenim v 1. členu, se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Šentjur pri Celju s tem, da se namenijo izključno za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984, tj.: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru naravnih nesreč večjega obsega, — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vojne motnje pri preskrbi občanov z osnovnim blagom. 3. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek in se obračunava in plačuje v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80). 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-25/84-1 Šentjur pri Celju, dne 16. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 431. Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 19., 22., 29. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je skupščina občine na skupni seji zbora združenega deia, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. februarja 1984 sprejela ' ODLOK o pripravi dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju 1. člen Ta odlok določa organizacijske in druge naloge za pripravo dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju za obdobje 1986—1995, oziroma za določena področja do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine Šentjur pri Celju). 2. člen ■ Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju pripravi in predloži Skupščini občine Šentjur pri Celju: — predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju do 30. julija 1984, — osnutek dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju do konca leta 1984, — predlog dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju do 30. maja 1985. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju določi podrobnejši program dela za pripravo dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju. 4. člen Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v skladu z načelom sočasnosti planiranja za vse nosilce in udeležence v družbenem planiranju. Kriteriji za določitev organizacij združenega dela in skupnosti, ki pripravljajo dolgoročne plane, bodo opredeljeni s program*n dela iz 3. člena odloka. Nosilci in udeleženci dolgoročnega planiranja iz prejšnjega odstavka sprejmejo programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela in pripravi dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju. 5. člen Skupščina občine Šentjur pri Celju zagotavlja finančna sredstva za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju iz proračuna. • 6. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana Občine Šentjur pri Celju je komite za družbeno planiranje pri skupščini občine. 7. člen Delo na pripravi dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju se prične takoj. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 30-3/84-1 Šentjur pri Celju, dne 16. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 432. i Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82), 204. in 205. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 258., 260. in 262. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št., 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na 16. seji družbenopolitičnega zbora, na 18. seji zbora združenega dela m na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1984 sprejela ODLOK o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Šentjur pri Celju I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Odlok o zakloniščih na območju občine Šentjur pri Celju ureja graditev, dimenzioniranje, upravlja- nje, vzdrževanje in financiranje zaklonišč, uporabo za-klpnišč v mirnem času ter določa organe, ki opravljajo nacjzor nad zajdonišči. 2. člen Za zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklanjajo v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih. , 3. člen Zaklonišče je zaprt prostor v zgradbi ali izven nje, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi, obliki in opremi izpolnjevati pogoje, ki so določeni s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev. Glede na stopnjo odpornosti in uporabo se gradijo dopolnilna, osnovna in ojačana zaklonišča ter zaklonilniki in drugi zaščitni objekti. 4. člen Zaklonišča so: javna zaklonišča, zaklonišča v stanovanjskih, ppslovnih in drugih stavbah ter skupna zaklonišča. Javno zaklonišče je namenjeno za zaklanjanje občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih v bližipi zaklonišča. Zaklonišča stanovanjskih, poslovnih in drugih stavb so namenjena zlasti za zaščito stanovalcev, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah. Skupna zaklonišča so namenjena zlasti za zaščito delavcev in drugih občanov v določenih stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so sestavni del teh stavb oziroma skupni prostor v teh stavbah. 5. člen Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kletni in drugi primerni prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti ter rovni zaklonilniki, ki se preuredijo oziroma gradijo ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. | 6. člen Temeljne in druge organizacije zdrijženega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravne stanovanjske skupnosti so dolžne opraviti popis primernih objektov za zaklanjanje ter na osnovi tega izdelati programe za ureditev ustreznih zaklonišč v teh objektih. 7. člen Krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne izdelati načrte zaklanjanja za zaščito delovnih ljudi in otočanov ter materialnih dobrin. 8. člen Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Šentjur pri Celju je pooblaščen, da pq potfelpi izda navodila za izvajanje tega odloka. 9. člen Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, uporabo, vzdrževanjem, oddajanjem v najem zaklonišč ter graditve zaklonilnikov m- drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, če posamezne zadeve z zakonom, tem odlokom ali drugim predpisom niso dane v pristojnost drugega organa. II. GRADITEV ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 10. člen Javna zaklonišča se gradijo na osnovi programa gradnje zaklonišč, ki ga sprejme svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Šentjur pri Celju. Za graditev zaklonišč v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah ter drugih zaščitnih objektov skrbijo družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu: »investitorji«), imetniki pravice uporabe in lastniki teh stavb. 11. člen Zaklonišča se gradijo na območjih in v objektih, v skladu s tem odlokom ter načrtom graditve zaklonišč, ki je sestavni del aktov o urejanju prostora (planskih in izvedbenih aktov). Načrt za graditev zaklonišč v občini se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin. Oceno ogroženosti območja občine v vojni določa svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi stališč in usmeritve Predsedstva SR Slovenije. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na tej podlagi določi območja in naselja obvezne graditve zaklonišč ter stopnjo odpornosti zaklonišč. 12. člen Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbeno tehnične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja in objekte, -v katerih se obvezno gradijo' zaklonišča in druge pogoje za zaklanjanje prebivalstva, materialnih i'n drugih dobrin. 13. člen Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna graditev zaklonišč ter stopnje odpornosti zaklonišč so prikazane na karti v merilu 1 :25.000, ki je sestavni del tega odloka. Območje zajema urbano področje kraja Šentjur, ki obsega naselje Šentjur z industrijsko cono ter deli naselij: Pesnica, Hruševec, Podgrad in Nova vas, za katera so izdelani zazidalni načrti sosesk z dopolnitvami. 14. člen Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojno-varstvenih ih zdravstvenih organizacijah, domovih za ostarele in večjih organizacijah združenega dela tudi izven območij in naselij obvezne graditve zaklonišč, določenih v prilogi iz 13. člena tega odloka. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka odloči, da se zaklonišče ne gradi, če so zagotovljeni naravni ali drugi pogoji za zaščito občanov ali delavcev v takšnih objektih ali, če je ogroženost objekta majhna. 15. člen Investitorji' morajo na območjih, v naseljih in objektih, ki so določeni v prilogi iz 13. in 14. člena tega odloka, pri graditvi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v objektu ali v njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi. Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje kot so: garaže, razen garažnih hiš, pomožni in impro-' vižirani objekti, kioski, čebelnjaki itd. ter objekti, ki se gradijo in postavljajo za obdobje 5 let. Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča le, če je to v skladu s tehničnimi normativi ter z akti o urejanju prostora. / V stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji, se gradijo zaklonišča dopolnilne zaščite do zmogljivosti sedem zakloniščnih mest. 16. člen Upravni organ pristojen za Izdajo lokacijskega In gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovoljenje investitorju le s predhodnim soglasjem upravnega organa za ljudsko obrambo. 17. člen Zaklonišča na območju občine morajo graditi tako, da jih je v miru mogoče uporabljati za druge namene, vendar to ne sme vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito. 18. člen Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju, kjer je obvezna graditev zaklonišč ali, če gradi objekt, v katerem se mora graditi zaklonišče, je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti ali, če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških,"hidroloških ali konstrukcijskih pogojev. Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po prejšnjem odstavku mora plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za zaklonišče razen, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali, če je bil prispevek za zaklonišče že plačan pri njeni gradnji oziroma, če je investitor z lastnimi' sredstvi za svoje potrebe zgradil zakloniščne zmogljivosti. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem členu izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Ul. DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ 19. člen Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišča za najmanj SO0/« stanovalcev. Število zakloniščnih mest v stanovanjski zgradbi se lahko ugotovi tudi tako, da se na 50 m* razvite bruto površine zgradbe računa eno zakloniščne mesto. Pri gradnji družinskih stanovanjskih objektov je potrebno zagotoviti zakloniščni prostor za načrtovano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe. 20. člen Potreben zakloniščni prostor se določi tako, da se zagotovijo naslednje zakloniščne zmogljivosti: — v organizacijah združenega dela in organih, ki delajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v največ ji delovni izmeni in za vse slučajne obiskovalce, — v organizacijah združenega dela in organih, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih, — v hotelih, samskih domovih, dijaških in študentskih domovih in drugih turističnih objektih, najmanj za polovico celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni delovni izmeni, — v zgradbah s trgovskimi lokali za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni in za kupce računajoč pri tem dvakratno število vseh zaposlenih v naj večji delovni izmeni, — v objektih kulturno prosvetnih organizacij, za 1/2 od vseh sedežev ter za 2/3 zaposlenih, — v šolah in vzgojnovarstvenih zavodih za 2/3 učencev, dijakov in varovancev in za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni, — v zdravstvenih ustanovah in bolnicah za 2/3 vseh oskrbovancev, računano na povprečje izmene zaposlenih, — v domovih za starejše občane za 100 Ve število ležišč in za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni, — na železniških in avtobusnih postajah za enourno povprečno število potnikov na postaji iti za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni, — za verske objekte za 2/3 predvidenega števila obiskovalcev v naj večji dvorani. 21. člen Največja dopustna razdalja med stanovanjem ah delovnim prostorom in zakloniščem ne sme presegati 200 m. Navpična pot med stanovanjem in delovnim prostorom in vhodom v zaklonišče se računa trojno. 22. člen Zaklonišča morajo biti toliko oddaljena od skladišč lahko vnetljivih in eksplozivnih snovi', da morebitni požar ali eksplozija v teh objektih ne more vplivati na varnost uporabnikov zaklonišč. IV. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ 23. člen Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje Skupščina občine Šentjur pri Celju oziroma organizacija, ki jo za upravljanje in vzdrževanje pooblasti Skupščina občine Šentjur pri Celju. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo in vzdržujejo lastniki, imetniki stanovanjske pravice uporabe oziroma upravljale! teh stavb. 24. Ben Zaklonišča je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju. Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki' velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov, ter bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravlja stavbe. 25. člen Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije. Izvod tega navodila mora biti na ustrezno zavarovanem mestu v zaklonišču. Nadzor opravlja občinski upravni organ ta ljudsko obrambo in štabi za civilno zaščito. V. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU 26. člen Občina določi pogoje za oddajanje zaklonišč v najem za mirnodobno uporabo družbenim in civilno pravnim osebam. Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi' pogoji: — da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi poslabšale odpornost, higienske in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča, — da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 22 urah, — da se v zaklonišču ne skladiščijo eksplozivne, strupene, hlapljive in vnetljive snovi ter razsut material. 27. člen Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča potem, ko dobi soglasje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo. 28. Ben Najemno pogodbo je mogoče prekiniti pred iztekom, če občinski upravni organ za ljudsko obrambo ugotovi, da uporabnik upravlja zaklonišče v nasprotju z določbami tega odloka. V V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi stanja za pripravljenost, se izvajanje najemne pogodbe prekine. Najemnik v tem primeru nima pravice zahtevati odškodnine. 29. člen Sredstva, pridobljena z najemnino zaklonišč, se lahko uporablja samo za graditev in vzdrževanje zaklonišč. VI. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 30. člen Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira Skupščina občine Šentjur pri Celju iz sredstev za javna zaklonišča. Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih virov. Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. Za zbiranje sredstev po šestem odstavku 32. člena tega odloka je pristojna uprava za družbene prihodke. 31. člen Gradnja, vzdrževanje in opremljanje ostalih zaklonišč financirajo investitorji zgradb, uporabniki oziroma organizacije, ki upravljajo zgradbe. 32. člen Investitor (ji), ki je (so) oproščen (i) graditve za-klonfšča, mora (jo) na podlagi 18. člena tega odloka plačati prispevek za zaklonišča v višini 3 */e skupne gradbene cene objekta oziroma adaptacije. Gradbena cena objekta se ugotovi na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbeno tehnične dokumentacije, ki ga je izdelala pristojna projektantska organizacija ih ni starejši od enega leta. Za gradbeni del stavbe iz prejšnjega odstavka se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami brez opreme in pohištva ter ureditve prostora okoli objekta. Na podlagi prvega odstavka tega člena odmerjeni prispevek za zaklonišča pri graditvi garažnih hiš, skladišč in drugih podobnih objektov, v katerih bo manjše število cjelavcev, ne more presegati višine stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko sam zgradil zaklonišče. Štručke, M bi nastali za investitorja, če bi san gradil zaklonišče se ugotovi tako, da se po predpisanih tehničnih normativih določi potrebne zakloni-ščne zmogljivosti ter upošteva povprečno ceno zaklo-niščnega mesta v (javnih) zakloniščih, doseženega v zadnjem letu na območju občihe. Povprečno ceno za-kloniščnega mesta po prejšnjem odstavku ugotavlja gradbena delovna organizacija Ingrad. Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini, na območju, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 0/» od skupne letne stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbijo organizacije in skupnosti' za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavb. Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb In prostorov ter dela stavb in imetniki pravice uporabe na teh stavbah in prostorih, plačujejo letni prispevek za zaklonišča v višini 0,06 g/o od nabavne vrednosti stavbe oziroma osnove za obračun amortizacije. Za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih, poslovnih in drugih stavb se uporabljajo določbe zakona o davkih občanov. Prispevek iz prvega, petega in šestega odstavka tega člena se ne plačuje, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali, če je bil pri graditvi že plačan prispevek ali, če ne obstaja obveznost graditve zaklonišča po tem odloku. Odločbo o oprostitvi gradnje zaklonišča in plačilu prispevka izda upravni organ za ljudsko obrambo. 33. člen Prispevek iz prvega odstavka 32. člena plačujejo investitorji stanovanjskih iri poslovnih stavb pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Občinski upravni organ pristojen za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj, ne sme prej izdati gradbenega dovoljenja, dokler investitor ni dokazal, da je plačal odmerjeni prispevek. VII. NADZOR NAD ZAKLONIŠČI 34. člen Nadzor nad projektiranjem, graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč izvajajo organi, določeni s splošnimi predpisi za opravljanje inšpekcije v občini ter upravni organ za ljudsko obrambo. 35. člen Investitorji, ki so bili dolžni graditi zaklonišče po potrjeni investicijsko tehnični dokumentaciji, upravni organ za ljudsko obrambo pa je ugotovil, da zaklonišče ni zgrajeno v skladu z odobrenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, morajo plačati prispevek za zaklonišče. Višina prispevka se odmeri po ceni zakloniščnega me«ta v javnem zaklonišču. Rok za plačilo tako odmerjenega prispevka ne tone biti daljši od šest mesecev. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 36. člen Za neizpolnjevanj e dolžnosti in obveznosti, ki so Predpisane v tem odloku, veljajo kazenske določbe zveznega zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, Št. 21/82) ib republiškega zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82). IX. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 37. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljate odlok o izgradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Šentjur pri Celju (Uradni Ust SRS, št. 29/75 in tJradni list SRS, *t 2/77). 38. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1984 dalje. St. 8-1/84-1 A Šentjur pri Celju, dne 16. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. POPRAVEK V ukazu, s katerim je bil razglašen zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 41-1621/83 z dne 30. XII. 1983, se črta beseda »odraslih«. Uredništvo POPRAVEK V odločbi Ustavnega sodišča SRS, št. U154/83-9 z dne 2. 2. 1984, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 5-273/84 z dne 21. II. 1984, so bile ugotovljene tiskovne napake, tako da se — v izreku navedena beseda sklenilo pravilno glasi odločilo, — v peti vrsti drugega odstavka obrazložitve se beseda »izkoristiti« pravilno glasi »izkoriščati«, — v trideseti vrsti petega odstavka obrazložitve se beseda »odločbi« pravilno glasi »določbi«. Uredništvo POPRAVEK V odloku o spremembah odjoka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1-37/84 z dne 18. I. 1984 se v 1. členu pred stopnjami prometnega davka doda besedilo: »Od prometa rabljenih motornih vozil, če se prodaja izvrši' v roku dveh let od prejšnjega nakupa, se glede na čas od nabave do prodaje plačuje posebni občinski davek po naslednjih stopnjah.« Tajnik SO Idrija Marjan Carl 1. r. POPRAVEK V statutu občine Litija, objavljenem v Uradnem listu SRS, št 28-1220/83 z dne 15. VIII. 1983, se v 283. členu v drugi vrstici za besedama: »izvršni svet«, vstavi besede »občinski1 upravni organa«. Sekretar Skupščine občine Litija Tbm Bati* L z. VSEBINA IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Stran 364. Odlok o spremembi odloka o izločanju dela konvertibilnega deviznega priliva za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1984 511 365. Odlok o uskladitvi skupnega dinarskega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti SR Slovenije za leto 1984 511 366. Odlok o programu geodetskih del za leto 1984 515 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 367. Navodilo o načinu izračunavanja sredstev rezerv, ki jih temeljne organizacije združenega dela združujejo v sklade skupnih rezerv 516 368. Pravilnik o žičnicah in vlečnicah 519 369. Pravilnik o organizaciji, sestavi In delu častnih sodišč za rezervne nižje oficirje, oficirje in vojaške uslužbence 538 370. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov Iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz. osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samo^-upravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 541 371. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 542 REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA 372. Razglas kandidature za predsednika Predsedstva SR Slovenije in liste kandidata za člana Predsedstva Sil Slovenije 542 373. Lista kandidatov za nadomestno izvolitev osmih de- legatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije 543 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 374. Odločba o ugotovitvi, da določbi tč. d) G. člena in 12. člena samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Gornja Radgona za leto 1983 nista bili v neskladju z ustavo in zakonom 543 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 375. Poročilo o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1983 544 376. Spremembe in dopolnitve nekaterih določb samo- upravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva 544 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 377. Sklep o sprejetju programa SLO in DS ▼ Ljubljani za leto 1984 558 378. Letni plan za leto 1984 o višini potrebnih denarnih sredstev za nadomestila osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju SLO in DS v Ljubljani 550 Stran 379. Lista kandidatov za nadomestne volitve v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane 550 380. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 (Brežice) 550 381. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Brežice 551 382. Sklep o uskladitvi družbenega plana občine Brežice za obdobje 1981—1985 552 383. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Bizeljsko (Brežice) 552 384. Poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Bi- zeljsko o Izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje krajevnih cest, vzdrževanje in modernizacijo (Brežice) 553 385. Odlok o svetu občine Cerknica 553 386. Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Idrija za gradnjo in obnovo objektov s področja vzgoje in izobraževanja in za dokončanje zdravstvenega doma v Idriji 554 387. Odlok o dopolnitvi odloka o uvedbi prispevka za vzdrževanje in varstvo cest v občini Idrija v letu 1984 554 388. Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Idrija 555 389. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o usta- novitvi sveta za preventivo In vzgojo v cestnem prometu (Idrija) 555 390. Sklep o uporabi dela sredstev rezerv občine Idrija 555 391. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu • ustanovitvi območne vodne skupnosti Soče in statutu temeljne organizacije združenega dela za urejanje voda (Idrija) 366 392. Sklep o javni razgrnitvi osnutka namenske rabe površin, kot elementa prostorskega dela družbenega plana občine Idrija za obdobje 1981—1585 556 393. Odredba u preventivnih cepljenjih m diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 v občini Kamnik 55$ 394. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in osebnimi dohodki (Kamnik) 558 395. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda (Kočevje) 558 396. Odlok o spremembi odloka o samoprispevku za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v občini Kočevje 50 , 397. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka e zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Laško) 561 398. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah (Laško) ' 50 399. Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Laško 561 400. Odlok o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Laško) 561 401. Odlok o izvajanju obrambe pred točo (Laško) 562 402. Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Laško) 562 403. Sklep o soglasju k uvedbi celodnevne šole v OS Marjana Nemca v Radečah — podružnični šoli Svibno (Laško) , 566 404. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Lenart) 566 Stran 405. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad) 566 406. Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in. usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane y obdobju 1982—1985 (Ljubljana Bežigrad) 567 407. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 (Ljubljana Bežigrad) 567 408. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Ljubljana Center) 567 409. Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ljubljana Center) * 568 410. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rczerxe v letu 1984 568 411. Sprememba statuta občine Ljubljana Center 56S 412. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za južni del zazidalnega otoka CO 1/17 »Moša Pijade« (Ljubljana Center) 569 413. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Ljubljana Moste^Polje) 569 414. Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ljubljana Moste-Polje) 569 415. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 (Ljubljana Moste-Polje) 569 416. Odredba o razveljavitvi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v ob- čini Ljubljana Moste-Polje 570 417. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Ljubljana Siska) 570 418. Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in us- merjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ljubljana Šiška) 570 419. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 (Ljubljana Šiška) 571 420. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o pri- stojbinah za veterinarsko-sanUarnc preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Siska 571 Stran .421. Sklep o javni razgrnitvi noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov SS 5/4, SS 6/4, SS 6/5, SS 9/1, SS 9/2, SS 9/3, SS 9/4, SO 3/1, SO 3/2, SR 5, SR 7 Koseze (Ljubljana Šiška) 572 422. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Ljubljana ViČ-Rudnlk) 572 423. Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ljubljana Vič-Rudnik) 572 424. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagov- ne rezerve v letu 1984 (Ljubljana Vič-Rudnik) 572 425. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-RUdnik) ' 573 426. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik 573 427. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Logatec) 573 428. Pravilnik o delu notranje arbitraže (Novo mesto) 574 429. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice 573 430. Odlok o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve občine Šentjur pri Celju 578 431. Odlok o pripravi dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju 579 432. Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Šentjur pri Celju 579 — Popravek Ukaza o razglasitvi zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ' 583 — Popravek odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije, št U I 54 83-9 5S3 — Popravek odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ttdrija) ’ 533 — Popravek statuta občine Litija 583 Dr. iViiha Ribarič / dr. Ciril Ribičič Od tedaj, ko smo pri nas z ustavo SFRJ in ustavo SR Slovenije uvedli delegatski sistem, je minilo že toliko let, da smo si že lahko pridobili številne praktične izkušnje in tudi izdelali mnoge analize o delovanju tega sistema, ki temelji na znanstvenoraziskovalnem delu na tem področju. Zlasti študija Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je spodbudila vrsto teoretičnih del, ki obravnavajo tudi delegatski skupščinski sistem. Avtorja dela DELEGATSKI SKUPŠČINSKI SISTEM dr. Miha Ribarič in dr. Ciril Ribičič sta napisala široko zasnovano študijo, v katero sta zajela primerjalni prikaz posebnosti naše ureditve skupščinskega sistema, razvojni vidik uveljavljanja skupščin in delegatskih odnosov, ustavno zamisel in teoretično utemeljitev delegatskega skupščinskega sistema ter dognanja mnogih analiz in raziskav' s tega področja. Pri tem se nista omejila samo na našo republiko, temveč sta na teoretični in normativni ravni upoštevala rešitve in izsledke v vsej Jugoslaviji. Delo je napisano razumljivo in skrbno dokumentirano v opombah, navaja vire, kjer se je mogoče podrobneje seznaniti z določenimi vprašanji in problematiko, opozarja pa tudi na drugačna stališča v teoriji Skratka, avtorja v tem delu ne le podajata temeljna teoretična izhodišča obravnavane snovi, temveč je njuna želja še zlasti nakazati poti, načine in metode ravnanja in delovanja. v vsakdanji praksi pri uresničevanju delegatskega sistema — in ob tem sta zbrala veliko ugotovitev, misli in predlogov najvidnejših teoretikov delegatskega sistema, predvsem izjemnega misleca in teoretika jugoslovanskega socialističnega samoupravnega sistema Edvarda Kardelja. In komu je delo namenjeno? Predvsem: — delegatom v zvezni skupščini, republiški skupščini in občinskih skupščinah, v skupščinah krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, v organih samoupravljanja v organizacijah združenega deia in delovnih skupnostih; — funkcionarjem v republiški skupščini in občinskih skupščinah ter v državni upravi; — študentom na družboslovnih fakultetah in v političnih šolah; — vsem drugim delavcem, ki so kakorkoli vključeni v uresničevanje delegatskega sistema. Knjiga DELEGATSKI SKUPŠČINSKI SISTEM je zelo lepo opremljena — vezana v platno in z barvnim ščitnim ovitkom — in zato bo tudi zelo dobrodošlo darilo in priznanje delegatom in vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvoju našega delegatskega sistema. Delo obsega nad 400 strani v formatu 23,5 X 22,4 cm. Knjigo so založile: Državna založba Slovenije, CZP Komunist, ČZ Uradni list SRS in Skupnost slovenskih občin. Cena: 1400 din. Naročila sprejema ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379/VIL Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din. inozemstvo 1900 din — Reklamacije st* upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in upravo Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni p redni 379 v n — Tel e ion direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 2’24 337. računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72