58. številka.__Ljnbljana, petek 12, marca._VHI. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. fcuftja vsak d.*u, izvzems; ponedeljke m i. . ■ po praanikih, o. ve-., po post. • )mauiu, za avttro-ooerske dežele za iMJto taco 16 go.d., za pol leta 8 gold. m oeirt leta 4 goid — Za L|ublJano Droi ^miljama na dom za colo leto 13 gold., za ćetrt leta 3 gold. 30 kr za en meeec t gold 10 kr. Za pošiljanje na ion se računa 10 kraje, za omsec, 30 kr za eetrt leta. — Za tuje deiele za oel teto 20 gold., ta pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ta *a il|ake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljaše za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti projeoian M četrt leta 3 gld. - Za oznanila M plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska Dopisi na, se lavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši .Hotel Evropa1* Opravn.itvo, ;»a kat o .aj se blagovolilo posojati naročnine, reklamacije,, oznanila, r. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni1* v Tavčarjevi hi«< Tiszovo ministerstvo in Hrvati. Iz Zagreb«! 10. marca. [Izv. dop.] NemŠk filozof v razsojevanji sveta iu njegovih prikaznij, je rekel, da se „natura" lagljo s hudičem identificirati da, nego z bogom. V dokaz tega navel je to, da bog, kot najmodrejše, najpravičnejše in najdo-broiljivej.se bitje neče in tudi nij v stanji, kaj tako grešnega ustvariti, kot je natura, kije vsa prekvašena zakonom sile in krivice, namesto, da bi bila prekinjena zakonom pravice in ljubezni. — Ce je filozof o naturi tako sodil, kako bi bil sodil stoprv o politiki! Gotovo bi bil rekel, da je tudi politika hudičevega iu božjega postanka. Ce v naturi nij pravice in prave etične ljubezni, je je v politiki še manj. Kdor je jači, ta tlači, kdor je slabši, ta trpi. V političnem razmerji mej našo iu ogersko kraljevino, smo mi slabši del. Našo premoč imamo samo v tem, da smo celoviti del jugoBlovanstva, kot panoge v s es 1 o v a n-stva, na kar pa deues naši državniki žal. bog ne dado mnogo. Do sedaj še nikakor nijsmo mogli do tistega stanja priti, ka bi mogli reči: sedaj smo sigurni, kar imamo, nam nikdo več vzeti ne more. Cul-sigurnosti, ki tako dobrodejno deluje na razvitek vsakega organizma, ta čut je pri nas še celo tuj. Premenja v ogerskem mi nisterstvu je ta čut nade nesigurnosti na novo obudila. Naša politična avtonomija utemeljena je v nagodbi, katero je naša narodna stranka z ogersko deakovo stranko sklopila. Dokler so se ogerski ministri iz deakove stranke rekrutovali, čutili smo se še precej sigurne. Sedaj je deakova stianka razrušena, novo ogersko ministerstvo sestavljeno je v pretežnem delu iz opozicije, in to je, kar nas vznemiruje, ter s strahom za Ivan III. Vasiljevič v borbi z Litvo in Livonijo. (Spisal J. Stok lasa.) lluski Ivan III. nij samo na iztoku raz-širjeval svoje države, nego tudi na / padu. On je bil prvi, ki je po smrti Vitovta, ht-vanskega kneza (f 1430), zopet začel z vsemi silami širiti misel, da mora zapadni del Rusije biti podložeu samo moskovskemu velikemu knezu, kot pravemu nasledniku sv. Vladimira, a ne kuczom litovskim. Ker se nij mogel kralj Kazimir IV., zajedno veliki knez litvanski (144G — 1492), v odkriti boj proti Moskvi postaviti, pokazivat je s svojim, prijateljskimi odnošaji z Novgorodom in z Ordo Čisto javno svoje sovraštvo proti Ivanu našo politično avtonomijo navdaje. Ali sta naše vznemirjenje, in naš strah opravičena, to bo prihodnjost pokazala. Iiolje je pa vsakako, da smo nže v naprej na opreza, nego da bi bili preoptimistični. Tisza more našo nagodbo pripoznati, ali pa tudi ne. To odvisi le od njega samega. O možu, ki je protivnik nagodbe z Avstrijo, o tem se more prav lahko soditi, da je tudi protivnik naše nagodbe. Mož, ki je za decentralizacijo in za čem večjo avtonomno upravo župa nij gotovo ne bo prijatelj naše upravne centralizacije in popolne odvisnosti naših žu-panij od banske vlade. Mož, ki je večji Magjar, nego sta Deak in Sennyey, gotovo ne bo preprijazen našej narodnosti. Vse to nam da vsikaj pomišljati. „Obzor" je na mogočnost zopetne borbe uže opozoril. V novej političnej borbi se bo pokazalo, da-li je uača narodna stranka od kar je na vladnem krmilu, vse storila, da se v naroda okrepi in utrdi. Če je kaj zanemarila jej ntegne to v njenej borbi jako škoditi. Kakor bo čuje, iipajo uaši magjaroni s svojimi tipalnieami uže po H udi ni - Pesti sem ter tja. Ali bode Tisza nje poslušal? Gotovo prej, nego ne! Do izida novih volitev za ogerski državni zbor Tisza brž ko ne, ne bode {troti nam nič podvzel. Po volitvah pa, posebno če bodo njegovi stranki kakor je skoro gotovo, veliko novih pristašev pripeljale, če bo Tisza, kar mu deakovski listi uže sedaj očitajo, diktator na Ogerskem postal, če ne celo drug Kossuth, potem bodeino dosta razlogov imeli na največjem oprezu biti. Naše magjarou-stvo je sicer tako ničevo, da se iz Bvojih lastnih močij pač nikoli več vzdigniti ne more, krepka roka bi ga pa še vendar vzdigniti in na površji držati mogla, zlasti Če bi mu Starčevičevci v pomoč priskočili, za 111., ter njega na ta način silil, da se še za časa proti njemu zavaruje tudi z zvezo svojih sosedov. Zatorej je poslal on svoje poslauce v Krim, ter jim naložil, da nagovore Meugli Glnreja, naj on ne sklene mira s Kazimirom IV. Povod k neprijateljskim odnošajem pa so dali mali mejašni knezi, večinom potomci črnigovskib knezov, izmej katerih so bili eni odvisni od Moskve drugi od Litve; mej njimi so se nadaljevali neprestani mejsobai prepiri, vsled katerih so prehajali iz litvauskega poddanstva pod moskovsko. Tako no postopali knezi vorotin-ski in bjelevski. Kazimir IV. se je zaradi tega v Moskvi potožil, ali vendar nij začel vojske, ker ga je smrt prerano pobrala (f 1492), Poljska in Litva ste bili razdeljeni mej njegova dva sina: Jan Albreht (1492 — 1501) je dobil Poljsko, Aleksander (1492 — 1506) pa Litvo. Ivan III. je posUl kar bi se jim samo malo pomigniti moralo. Naši poslanci na ogerskem državnem zbora bodo Tiszovo vlado podpirali, dokler Tisza proti našej avtonomiji ne bo nič sovražnega storil, sicer pa se ve, da ne. Tiszina veČina je pa v ogerskem drž. zboru baje tolika vsled fuzije strank, da mu podpora naših zastopnikov ne more mnogo koristiti, njihova opozicija pa ne škoditi. Morebiti bi mu njihova opozicija še povoljnejša bila, nego njihova privrženost, barem bi imel zaželeni povod, da svojo akcijo proti nam začne. Iz vsega tega se vidi, kako težko stanje ima naša narodna stranka, naša vlada in na3i zastopniki v Budim-Pešti nasproti Tiszovej vladi, zlasti sedaj, dokler če ne vemo, kaka -lin k sa je T »iz a, za nas. Govor slovenskega poslanca gosp. Nabergoja v državnom zboru 6. marca 1875. Oglasil sem se k besedi, ker se ne strinjam z 8 odstavkom §. 2 v interesu kmetijstva samega. Gospoda! Zemljiščni davek iu davki od poslopij imajo to posebno lastnost, da bo njihovi davkovni objekti vsem vidni in pred očmi, da se lehko natanko pregledajo, brezobzirno premerijo in z davki oblože, da so z eno besedo ti davki z največjo gotovostjo morejo nalagati iu da se davkoplaČu-jočega lastnika more prisiliti jako ostro k davkoplačevanju. Industrijalci in trgovci lehko milijone odtegnejo davkoplačevanju, ali kmet niti najmanjSega dela svojega trudapoluo (»bdelanega žitnega polja ne more skriti. A uprav pri tej prilični gotovosti zem-Ijiščnega davka in davka od poslopij bi bilo želeti, da se ob nalaganji tega davka pra- precej po smrti Kazimirovej vojsko v Litvo, ter gledal, da tudi Mengli Ghirej pošlje svoje Tatare. Litvi je bilo težko od sebe odbijati dva sovražuika, zatorej so litvanski velikaši gledali pomiriti se z Moskvo in da bi Ivana III. lažje sklonili na mir, sklenili so njemu ponuditi za žeuitev njegove hčere z velikim knezom Aleksandrom. Ali Ivan III. je rekel, da neče nič slišati o svatovih poprej, nego se mir zaključi. Po tam miru pa bi mu morala Litva odstopiti vsa pridobljena mesta in pokrajine, po katerih se je Litva tako povečala. Pa tudi knezi nijso prenehali prestopati iz litvanskega poddaustva ua podnioskovsko iu Ivanovi vojniki so dalje osvojevali mesta v Litvi. Koncema je pa v< ud.ir poslal Aleksauder prisiljen poslance v Moskvo, ter sklenil mir po volji Ivanovej, mesto Kjezma, knezi novosilski, odojevske, vorstinski in bjelevski so prestopili k Moskvi vično postopa in se da kljubu velikemu razločka, ki loči oba ta davka, vendar ne sme obdačiti eden in isti objekt z dvema davkoma. Taka napaka se po nesreči nahaja v §. 2. odstavek 8 postavnega načrta; glasi se: „Oproščena so davka na poslopjih: 8. Poslopja, ki so odločena za poljedelsko porabo, izvzemđi one hišne predmete, ki se nahajajo znotraj, h katerim pa ne spadajo začasna bivališča onih delavcev, ki se potreb njejo pri kmetijstvu". Vsled teh naredeb tedaj nijso oproščena bivališča kmetova in njegove rodovine, ki ae neposredno rabijo pri poljedelstvu, ki z eno besedo sami obdelujejo polje in so baš tako delavci, kakor oni pri gospodarstvu rabljeni delavci, in to, gospoda moja, je prevelika iu neopravičena ostrost. Pravim neopravičena, ker hiša, ali bolje rečeno hišni oddelki, ki so neposredno namenjeni za poljedelstvo so uže in morajo biti zapo-padeni v zemljišnem davku, ker kmetsko poslopje spada k zemljišču, tedaj je to kot fizični pogoj, da sploh kmet delati more. Gospoda moja 1 Kakor ne morete davka nakladati na plug, ki orje na polji, tako malo morete posamezne oddelke poslopja obdačiti, ki neposredno služijo kmetu pri poljedelstvu. Pri obrtniškem in dohodninskem davku določi se najmanjši mogoči dohodek, ki je oproščen davka. Le kmet, ki ima često v malem polji ves svoj pičli dohodek, kateremu žrtvuje svoj trud, pot in svojo bodočnost, vse le zemlji, on bi ne smel imeti minimum, ki ne spada k davku? Da celo oni prostor, kamor kmetic k počitku položi svojo trudno glavo, kjer njegove trudne roke dobe novo moč, da morejo onialinjoči plug spraviti naprej po uporni zemlji, še ta potrebni pogoj za življenje, ki spada z zrakom in vodo v eno vrsto, naj bi se z davkom obložil ? Vprašam vas tedaj, gospoda moja, kako, ako kmet ne more od rajtati davkov za prostore svojega poslopja? Polom mu pa nič druzega ne ostaje, nego hoditi spat s pticami na drevesa. Ali baš poljedeljstvo je najvažnejši faktor gospodarskega življenja v Avstriji. Ouo samo je produktivno, ter čini državno podlogo, steber njegovega ohranjenja. In zaradi tega naj bi kmeta varovali ali pa vsaj ž njim ne slabše ravnali, kakor Be godi obrtnikom. Gosp< da moja! Obnova postave hoče tndi, užituinsko vrednost obdačiti pri teh de- lih stanovanj. Napačno pa je ia to po pravici, da je pri teb poslopjih kakova užit-uiuska vrednost, kar še misliti nij. Ne, pri teh delih stanovanj se nahaja le upotrebovalua vrednost, in to le za tistega, ki dela na določenem polji; za vsacega dru zega je ono poslopje brez vrednosti, in ne daje nobene koristi. Gospoda moja, jaz bi le želel, da bi vi videli tako imenovana stanovanja marsikacega poljedelca v Primorji, prepričali bi se takoj, da ti prostori ne dajo nobene najemninske koristi. Zapusti naj poljedelec denes te prostore, jutri se v nje naselijo kokoši in druge domače živali, ki bi se gotovo odtegovale plačevati najemnino in davek. Ali poročilo, ki obrazlaga uzroke te postave, omenja, da nij več osobnih oprošče-vanj in privilegij 1 A jaz, gospoda moja! trdim, da je oproščenje, katero sem reklamiral jaz, stvarno in ne osobno in sicer zaradi tega ne, ker so ti hišni prostori pri gospodarstvu potrebni, kajti spadajo k gospodarskemu poslopju in so torej predmeti oprošcenja a ne subjekti. Gospoda moja! Italijanski pregovor pravi: „Scarpa grossa paga ogni cossa". Delavski črevelj, t. j. oni črevelj, ki ga nosi kmet, plača vsako reč! Odstavek 8. 2 postave skrbi za to, da se bode ta pregovor tudi rabil v Avstriji. In ker uže o tej zadevi govorim, dovoljujem si splošno opazko, da bi bilo pametno iskati v davku na luksus nagrade za manje obložen je davkov na zemljišči in na poslopjih. Po mojem mnenji bi se nabrala, ako se uvede v Avstriji davek od glasovira, biljarda in kočij in bi za posamezni predmet se ustanovil davek v znesku 3—4 gold., — neiz merna svota, ki bi daleč presegala ceno koristi) vseh omenjenih hiŠuih prostorov. Vsled tega si dovoljujem predlagati: Odstavek 8. Čl. 2. naj se predrugaČi, in se ima glasiti: ,,I)avka od poslopij so oproščeni: Prostori, ki ho namenjeni za poljedelstvo z vsemi znotraj se nahajajočimi hišnimi deli, ako so slednji odločeni za bivališče neposredno pri gospodarstvu deiajočega kmetovalca, njegove rodovine in potrebovanih delavcev." Politični razgled. Notranje dežele V Ljubljani 11. marca. V Lemeo pa s Cern:govom, Starodubom, Gomeljctn in Ljubečem; šli so še tudi drugi knezi manje važni — vsi radi preganjanja in zatiranja pravoslavne vere. Ivan 111. je poslal objavit Aleksandru, da je sprejel v poddanstvo kneza možajskega s Semjačičem. Zajedno pa je pisal pomirljiv in groziven list. Aleksander nij mogel tega trpeti, da tovanje o davku na poslopja prodolževalo in je zopet govoril slovenski poslanec Pfei fer za olajšanje kmetskega prebivalstva. Za trgovinskega ministra v Cis-lejtaniji namesto Banhansa se imenuje Schvvar«, famozni predsednik svetovna razstave. JflagjarmUi „KJiztfrdek", vladni list, prinaša članek, ki vladi denuncira, da se v Zagrebu dela politika, ki je Ogerski neprijazna. (Primeri to denuncijacijo z našim člankom.) Vnfe^ije driuve. Na t*4t?mt ti f.tkrij sejo imel. Voljeno bode baje Šest kardinalov, mej temi štirje inozemci t. j. Ne Italijani. V augleiki zgornji zbornici lord Derby, nij hotel objaviti dipl«.matične korespondence v zadevi sklepanja trgovinskih pogodeb poddonavsib kneževin in treh severnih velevlasti j. Uzrok temu je, ker angleška vlada najbrž neče pokazati, da nij v teh rečeh nobenega vpliva imela. Angleži, ki ho nekdaj vsej evropski politiki pravec dajali in ukazovali, so sedaj, posebno ko se je v krimski vojni njih o^labljenje videlo, s hvo-jim vplivom na zunaj skoro čisto pri kraji, kar je zlasti za Risijo in balkanske Slovane — torej tudi za nas dobro. Iz Carigrada se poroča, da je v provinciji Saloniki začela se lakota in vsled mrzlega vremena crka živina. V sira bi ji upor proti turški vladi še sedaj nij potlačen; iz Perzije pak se ljudje močno v Malo Azijo selijo, ker je perziiski šah kljubu temu, da je lani Evropo prepotoval , baje jako neljubeznjiv oče svojih podložnih. Dopisi. Iz IrTozirJal 10. marca. [Izvirni dopis.] (Volitev novega krajnega mu odpadejo njegovi knezi eden za drugim. Ali Ivan III. tudi nij pustil, da je on zaradi tega preganja. Začela se je tedaj vojska — srečna za Moskvo. 14. julija 1500 leta strnila se je moskovska vojska, pod zapo-vedništvom kneza Danila Sfteni pri Dorogo-b uz u na rečici Vodroši z litovsko vojsko, ki je bila .pod vodstvom atamana kneza Kon-atantina Ostrožskega. Tukaj so napali v zasedi moskovski vojvodi litvanske četo, ter izvojskovali odločno zmago: atuman knez Ostrožkij in drugi litovski knezi so pali v suženstvo. Za vodroško zmago je sledila druga pri Mstislavlju, kjer so Litovci tudi mnogo ljudij izgubili. Od te bitke je potrajala vojska šo nekoliko let; udeležil se je nje tudi livonski veliki mojster Valter Plettenber&ki, ki je s svojimi izvrstnimi top-ničarji razbil pskovsko in moskovsko vojsko pod Izborskom, ali za tem v kratko so Šolskega sveta; naša šola; posojilnica; vreme.) Poročal sem vam uže o novi volitvi županstva za trg in za okolici. Kakor je postavno pravo, bila je všeraj 9. t. m. nova volitev v krajni šolski svet. — Trg voli tri, okolica tudi tri ude. Ako temu Šolskemu svetu dodamo de g. nadučitelja io gospoda kateheta , sestavljen je mozirski krajni šolski svet iz 8 udov. — Za trg so voljeni: gg. Goric ar Anton, župan; Lipo ld Janez, Stuler. Za okolico pak : gg. Škrata, župan; Struci in Dolinar. Polednji pak nij postavno voljen, kajti on nij všolau v nado sosesko, zaradi tega se bode na mesto njega drngega volilo. Kakor sem vam tudi uže poročal, je stari krajni šolski svet v predzadnji seji sklenil, prositi slavni ces. kr. deželni šolski svet, da bi dovolil osnovati v Mozirji čveterorazredno šolo. Ta sklep je bil enoglasno sprejet. A žalibog še sedaj nij odromala prošnja v Gradec, nego je postala le „pobožna želja". Mi pa polagamo novemu krajnemn šolskemu svetu na srce: naj on prošnjo kmalu deželnemu šolskemu svetu odpošlje, kajti znano je, da le dola je omika naroda ; več razredov, tudi več poduka, tedaj tudi več omike in napredka. Kakor čitamo v „Slov. Učitelju" je bilo le v celjskem okraju več šol v več razredov pomnoženo ; zakaj bi se ne v Mozirji z našo dvorazredno šolo tako zgodilo; saj je trg za Žalcem največji v savinjski dolini, in otrok je za to tudi dosta. Tedaj na noge, ne držite križem roke. Marsikdo se bode pre pozno kesal. — Citali smo v „S1. Narodu", da mislijo SoštanjČani tukaj osnovati filijalo posojilnične zadruge. — Tudi dobro, sicer ne vem, ali dela to Mozirjanom čast, da si sami ne morejo nič. nKommt Zeit, kommt Rath." — Kakor povsodi, imeli smo tudi mi hudo zimo, skoro vsaki dan od 10 do 15 stopinj mraza nij maujkalo. Radi tega bile so tudi bolezni na dnevnem redu; vsaka druga hiša je imela bolnika. Deues pa imamo pomladansko vreme, solnce toplo sije, v senci imamo 14 stopinj toplote, sneg kopni in kos na bližnjem oknu za cvetlicami lepo pojo, znamenje, da pomlad nij daleč. !lomače stvari. — (Volitev deželnega poslanca na Notranjskem), bode sedaj lehko se mu Rusi jako osvetili v hudej krvavet bitki pod Gelmedom. V tretjej bitki, na bregovih jezera Sraolina, tolkli so se Nemci hrabro, čeravno jih je bilo mnogo manj. nego Rusov, vendar se nijso nmaknili z mesta in Plettenberg se je vrnil kasneje na svoje meje, kajti livonski red se nij mogel nič več tolči z moskovskimi Četami niti v zvezi B Poljsko, niti z Litvo. Aleksander Litovski, ki je postal poveljnik po smrti Jana Albrehta (t 1501) je bil prisiljen prositi za mir svojega tasta. Po posredovanji ogerskega poslanca je bilo skleneno premirje na G let — od 25. marca 1503 — 25. marca 1509. Aleksander je odstopil tastu vse zemlje, ki so se Moskvi podale. Ravno tako je bilo sklenjeno tudi premirje z livouskim redom. Ivan 111. pa je zopet povečal svojo državo za nekoliko pokrajin s svojo odvažnostjo in treznostjo. enoglasna, ker so, kakor „Novice" razglašajo, tudi naši »konservativni Slovenci" odstopili od svojih dveh kandidatov in je sedaj g. Peter Graseli edini kaudidat narodne stranke. To nas veseli. Ker so v tem volilnem okraji sami vrli rodoljubi in svojemu narodu zvesti možje, tudi nemška tarska ali vladna stranka nič ne opravi. — (Iz Starega trga) pri Loža nam piše volilec: Žalibog se iz loške doline nikdo nij mogel osobno udeležiti volilnega shoda na Rakeku. Z veseljem smo pa pozdravili sklep omenjenega shoda, da naj se voli vrli narodnjak P eter Graseli. Neprijetno nam je pa došlo „SlovenČevo" poročilo, da kandidirati tudi hoče nekov Zelen ali D e-bevec. (Kar sedaj nij več res. Ur.) — (V Medvodah) nad Ljubljano so imeli vtorek občinske volitve. Voljeni so samo narodni možje. Dosedanji žnpan pa ne več. — (Za nakup deželne kmetijske šole na Dolenjskem) je pre-svitli cesar potrdil sklep lanskega deželnega zbora, da sme deželni odbor do 80.000 gold. svojih obligacij prodati. — (Društvo za varstvo žival i j) se je v Ljubljani ustanovilo, kakor podružnica enacega graškega društva. Predsednik je g. France Miiller, nrednik vladnega časniku „Laib. Zeitung". Kdor hoče naj pristopi, ker namen je blag, da si bi bil še blažji, ko bi se na pr. ustanovilo društvo, katero bi našo ljudi po deželi varovalo g?o-IJiifiJ iu Mlcparij, briških in nemškutar-skih, katere so se od „ustavoverne" stranke pri zadnjih volitvah v kranjsko trgovinsko zbornico godile, kar pred porotno sodnijo s pričami dokazati smo Še vedno pripravljeni. — (Izpod Jelovice) na Gorenjskem se nam piše: Akoravno nas še na kupe snega okrog in okrog obdajo, katerega le po časi nekoliko dni j sem mrzlo burjo na mestujoči topli zrak preganja, vendar se je jela tudi pri nas narava oživljati, in nam naznanjati veselo pomlad. Začele so se pri kazovati prekopne ob solnČnih robeh. Uže gledajo prijazno prve rožice izpod se tajoče suežene odeje, katera nas predolgo oblega. Veliko jate divjih gosij, rac, žrjavov, katere so nas na dolgem potu le za kratek Čas obiskale, pomikajo so dalje, vračaje se v stara, poletna bivališča. Celo rumenega metulja sem denes opazoval, katerega so gotovo uže zelo m čui solnčni žarki izvabili zapustiti zimsko stanovanje. Pa saj je uže tudi čas: denes je sv. Gregor in pri nas pravijo, da je ta dan ptičje ženitovanje. — (Nesreča.) Rudokopa A. Leskoveca iz Zeličnega vrha, v logatskem okraji je 31. decembra m. 1., vračaje se domov iz Idrije zasul snežni plaz. Nesrečnega so našli še le 2. januarja t. I. mrtvega. Zapustil je vdovo in tri nedorasle otroke. — V velikem Globokem, v okraji žužemberBkem so pa 6. t. m. potegnili iz reke Krke mrtvo truplo posestnika Jan. Vidica, ki je v pijanosti, grede črez most, padel v reko in utonil. — (V Halozah) pri sv. Barbari (po leg Ptuja) mej čist mi Slovenci je nastavljeu učitelj, ki uobeue besede slovenski nežna!! Tako se poroča „Sl." — (V C olji) se pripravljajo — Če se stari „Prešao" prav poroča, na sprejem gostov, ki se na poletje prihajajo kopat v Saviuji zbog zdravja. — (Podružnicam družbe kmetijske Kranjske.) C. kr. deželna vlada Kranjska je razglasila oklic gospodarjem, da bode zopet letos kupila nekoliko žrebcev težkega Pinftgavskega in pa ložega Angleškega čistokrvenega plemena, popisala je za to natanko lastnosti, katere mora tak žrebec za pleme imeti, in vabi posestnike tacih žrebcev, naj jih naznanijo Kranjski d eže 1 n i k omi aij i za konjerejo. Ker je pa si. dežel na vlada prosila tudi družbiui odbor, naj on po podružnicah svojih razglasi ta oklic po deželi, zato prosi predstojnike kmetijskih podružnic, naj, če v svojem okrožji vedo za gospodarje, ki imajo take za pleme pripravne žrebce, jih še posebno opomni, da jih ponudijo imenovani komisiji do 31. maja letošnjega leta, kajti prodali jih bodo po dobri ceni in dobra živina ostane potem za pleme v deželi. — (Vreme.) Kakor pri nas, tako je tudi po druzih krajih, kolikor je poročil, nastopilo toplo vreme, ki sneg taja. Razne vesti. • ( Bi 1 j e 1 ačen. ) Neki delavec pride to dni k ujetničarjil v Velvareh na Oškero, naj ga zapre na 4 dni, kakor jo obsojen. Jetničar mn je verjel, ter ga tudi takoj zapre v tamnico. Naznanil jo pak to tudi preiskovalnemu sodniku, ki je pogledal vse zapisnike in akte, toda imena onega delavca nij mogel nikjer najti. Ko ga pokliče pred se, mu odgovori: „Krasti nečem in tudi ne bodem, dela ki juha svojemu trudu ne morem najti, tako, da o/,e 4 dni nijsem nič jedel. Nij mi tedaj ostalo drnzega, nego se obesiti, ali pak zapreti dati, in ker je bilo slednje lažje, izvolil sem si tedaj zapor". — Njegova želja se mu je izpolnila, kajti zaprl ga je sodnik zaradi nadlegovanja v uradu. * (Salnmonska razsodba.) V Parizu je pred sodni o zahteval mož, naj ga loči postavno od žene. „Imate-li otroke?" vpraša ga sodnik.— „8e ve da gospod!" — „Koliko?" — »Tri. dva dečka in eno deklico in baš zaradi tega sva prišla k vam. Zeua moja zahteva za se dva otroka, toda jaz tudi". —,,So t*daj hočeta oba zadovoliti z mojo razsodbo?" — nDa gospod," pravita oba. — „Tedai poČakajta, da hodeta imela četrto dete, potem si pak moro vsakdo iziuej vaji vzeti po dva in jaz ustanovim, kako se imajo varna otroci razdeliti". Mož in žena sta bila s tem izrekom zadovoljna in soduik nij Čul nič o nji b cele dve leti. Pri nekej priliki sodnik sreča moža na ulici, ter ga vpraša: ,,Kako je gospod z ono zadevo?" — „Ah gospod sodnik zdaj še ne more biti govorica o ločitvi." — „Zakaj np?" — „No zdaj imava pak pet otrok!" — „Tedaj počakajte, da bog rlii šestega" odgovori potem sodnik. 1,1 (Turški sultan) ima na leto 12 milijonov gold. postavne plače, ali zapravi več nego 20 milijonov na leto samo za svojo potrebo. On ima HOO konj, 700 žen, katere čuva 350 skopcev (evnuhov.) Narodno-gospodarske stvari. — Iz Ljutomera se nam piše: Premnogi vinski producenti naši, kateri so druga opravila opravljali, ko se je baron Babo učil vinske kemije, godrnjajo, ker je imenovani prvak vinstvone Btroke totalno pobil rogovi leže, kateri so bili proti vsaki „unietui" napravi vina pri dotičnej skupščini. Uže vedo zakaj ! Kdor seje učil, ta pa zna, to je stara istiua. Ako naredi en Črevljar slabe črevlje, za to naj še ne gredo vsi črevljarji za vselej spat. To velja tudi o ponarejalcih raznih vin. Sapienti satis. — Konji bodo dragi. Nemški cesar Vilhelm je prepovedal, da se noben konj ne sme iz Nemčije ven prodati. Ker Francozje ravno sedaj 10.000 konj za svi.jo vojsko potrebujejo, ker so tudi Angleži dozdaj konje na Nemškem kupovali, a sedaj jih ne bodo mogli, bodo tujo primorani k nam v Avstrijo konje kupovat hoditi, kateri se bodo torej znatno podražili, posebno taki, ki so za vojaško rabo dobri. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni BevalBSCiere An Barry V LoarfoHN. 28 let uže je nij nnlezui, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni ▼ želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenjc, nespanje, llabosti, zlato žilo, vodenicu, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožuost, diabet, trganje, shujšanje, bledicico in prehlajenjc; posebno se priporoča za dojcnee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.(X)0 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri čevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra-vega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angel s teina. Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grotinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, bo razpošiljava na posebno zahtevanju zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistuih boleznih, a t. d. pri kauinju, pri prisadljivcm a bolehncui draženji v scalui cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni svetovalce in člei. mnogo učenih družtev. VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrBtna Revalescičre je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Škoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n g i ■ I s t < • i n a. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.931, Ober giru po rn, (Badcusko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vašo Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), niše v „BerlinerKlinische VVochenschritt" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabiui, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več In V06 hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 64.210. Markize de Brehan, bolehate sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dusacldorf, na dolgoletnem bolebanji glave in davljenji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb- nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. Št, 75.970. Gospoda Gabriela TeŠnerja, slušatelja višje javno trgovinske akademije dunajske, nu skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plebaatih puiicah po pol funta 1 gold. 50 kr rdnt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 run jv 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 gold , Revalesciere-Biacuiten v pnšicah & 2 gold. 50 ki .n 4 gold. 50 kr. — Revalesciero-Chooolateu v prahi o v ploščicah sa 12 tas 1 gold 50 kr., 24 tas 2 gole K) kr., 48 ta« 4 gold. 60 kr., v praha u 120 te 0 gold., za 288 tas 20 gold., — *a 576 tas 36 golu Prodajo: Barry da Barry & Comp. na Do taji, Wnll(laehK»«t*e št. 8, v IJubljaul Ec ilshr, v tJradci bratje Oboranzmevr, v ln» uroka Dieohtl 4 Frank, v Celovoi P. Birn tacher, v Lonci Ludvig Mtiller, v llaribun \L Morid, v Meranu J. B icookbanieD, \ Zaitrebn v lekarnici usmiljenih sester, v C'er novicah pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v Oradvu pri bratih Oberranz-meyr, v Truiešvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Vara* diuu pri lekarju dr. A. II al ter ju, nakor v vsei jioBUh pri dobrih ieaarjita m rfpoeerijakih trgovcih tudi razpošilja dunajaka hiša na vie kraje pu poštml akazmeah ali oovie^iih. I railuo liuzilUllilo. 12. marca 1875. ltaz|»it*auo je: Minuendo licitacija t občini Miklarje pri napravi nove ciste od Mik ajuv co Ma-vorla. Prošnjo do 15. apr. t. I. okr. cest. odborii v Čmomlji. — Stavba novega, zidanega mosta črez potok Gradašica prod trnovsko cerkvijo s železno konstrukcijo v znesku 9342 gld. 5 kr. rrošnje, koluK 50 kr, do 15. marca t. I. mestnemu zastopu v Ljubljani. Haziiisauc Nlužbe t Služba uradniškega sluge pri ces. kr. okr. sodtnji v Senožečah. Letna plač.. 250 gl. in tudi 300 g!., s 26 pridav kom, brezplačno obluao in slučajno prostim stanovanjem. Prošnjo do 18. apr. t. 1. c. kr. ^redsedništvu deželne soduijo v Ljubljani. Javne dražbe: Jov. Valentine.čevo v Rebru, 1800 gl., 26. apr., 24. maja in 28. junija (Ljubljana.) — Jos. Bobkovo iz Nove Žiče, 184 gl.. 17, marca, (II. Postojna.) — Mih. Zaduuvo iz Kala, 16. marca, (11. Pt stojna.) — J. Mi.harčičevo iz llrasij, 212 gl. 17. marca, (II. Postojna.) — Franc Srebotnakovo iz Oreheka, 334 gld., 17. marca (II. Postojna.) — M. Vidrihove iz Male vasi, 38U gld., 3. apr., 1. maja in 5. jun. (Vel. Lasiče.) — Jov. Moršnikovo iz Bitinj, 17. marca (111. Ilirska B strica). — Fr. Želetovo iz llrastij, 1495 gld., 28. marca, 8. maja in 1. junija, (Postojna.) — Jern. Hribarjevo iz Vrha, 82o gld., 17. marca, 19. apri a in 20. maja (Žužemberk.) — Anton Ilerščakovo iz Prema, 1000 gld. 30. marca, 30. apr. in 4. junija (11. Bistrica.) — M. Ahčinovo iz Šmaitnega, 971 gld., 17. marca (lil. Ljubljana.) — Jov. Faturjevo iz Zagorja, 6. apr. t. .. (III. Ilir. Bistrica.) ilaJR-l. 10. marca: Pri Malici: llirschman iz Dunaja. — grof Thurn iz Radovljico. — Rich-er iz Dunaja. — Mali iz Kranja. — Kroč iz Dunaja. — Kornicur iz Broda. — Besinger iz Dunaja. — Smk iz Zagorja. — Beor iz Dunaja. LmiiajB&Bi bor*a 11- marca. (Izvirno telogranČno poročilo.; Enotni drž. dolg v bankovcih . 71 gld. 45 kr Enotni drž. dolg V srebru 75 „ 80 , 1860 drž. posojilo.....112 B 70 Akcije narodno banke 961 „ - - „ Kreditne akcije . . . 234 „ 75 , London ...... , . lil „ 85 , Napol.........8 „ 88'/, , C. k. cekini ....... 5 „ 24l/, , S^nbrn . . »04 « 7lJ Presrčno zahvalo izrekam svojim prijateljem za sočutjo in čestitanje, katero so mi o priliki srečne rešitve iz nevarnosti 21.wjan. 1. I. blagovolili izraziti. Onim, ki so nekje na Štajerskem raztrosili vest, da sem užo moj „ranj-cirai," javljam, ka se vrlo dobro počutim. V Rakovniku na Dolenjsk. 10. marca 1875. (74) Mlati. 1'mU. Učiteljska služba. v Na štiri razi edni ljudski šoli v . JurJI pod Klinikom se razpisuje učiteljska služba k6 slnžnino 111. razreda in prostim stanovanjem. Prositelji, kateri morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dokumentuane prošnje najdalje do konca mavca t. l. v poslat i krajnemu šolskemu svetovalstvu Št. Jurij pod U i ii i k«. m (an der Slidbahn). Okrajni šolski svet (Jelje, dne 1. marca 1875. (72—3) Prvosednik: Miaa*. PoflUGitBljska služIla. v Na dvarazrednej ljudskej šoli v Hi. lu poleg Prebolda se razpisuje pod-učiteljska služba z letno služuino 480 gold. oziroma provizorično 400 gold. in prostim stanovanjem. ProBitelji, kateri morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dokumentirane prošnje po svojej predstavljenoj šolskej gospodski najdalje do konca meseca marca t. 1. vgo-slati krajnemu šolskemu svetovalstvu v S L Pavlu poleg Prebolda. Okrajni šolski svet Celje, dne 3. marca 1875. (73_3) Prvosednik: MMaa*. Natječaj. Na temelju zaključka sjednice obćinskog zastupstva, držane dne 1. veljače t. g., razpisuje se ovim mjesto obćinskog IJoc-uilta za ovu ohćinu, uz godišnjih for. 000 a. v. pod sljedećim) uvjeti: 1. Molitelj ima biti poveljeui doctor medicine ; 2. Za svaki pohod bolestniku ustanovljena je pristojba od 50 novč. a. v., a za pridruženo ovoj občini mjesta Bakarac, Smriku, Dol mali i veli, dobivati će bez-platni podvoz. 3. Liečauje siromaka bivati ima bez-platno. Natječaj otvara se do 1. travnja t. g., a molbenice obložene potrebitimi prilozi, neka se šilju podpisatomu obćinskomu zastupstvu. (55—3) U Kraljevici, hrvatsko primorje, 10. veljače 1875. U ime obćinskog zastupstva: \. IN»li<*. načelnik. szwb~ Licitacija. ~3Ne $ \ i« K 4. ui. «loiM>lu4lui> ub U. url se je pričela v hini ni. glavnem trgu v prostorih zraven nzlatega puokaM licitacija še ostale tak ge blaga, ki obsega 600 *raj« po 50 Ur. raoenii, araJCne vloike, /loniiniko, spodnje bJaee, nogo-vice* pravu holandelto platno, robo -a obleko in voimito r«»bo y.:i gohiiode, nilkuritko blago, i>oi»otae |»laldc. ina-Niuhlio milo in ovim, dalje blizu SO bivalnih wnakin9 vse nove, i, najboljših fabrlk, od 5 gold. pocenil, potem ftta-< unsko uprav« m mnogo druzih stvarij, vsled česar so oni, ki aaj kupiti nameravajo, uljudno vabijo. (71 — 5) Izdajalci) in uieuuiK. Josip Jurcic. ! Narodna tiskarna ■! V I_.j-uL"bljarani izdeljujo vozne liste za železnice s liiino in železniškim kolekoin po novi naredbi 1000 IztlSOV za .... gold. 7.ro 2000 n 1000 iztisov za 2000 „ Za brzovozuiuo: 13.: »o 9. — L6.60 '4 Lamu u. m iiHk nN4roUue tibkarne".