Iskra
QLasil
O DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA
Številka 36 — Leto XXIII — 29. september 1984
1 ZASEDAN.!E DS SOZD ISKRA
v OSPREDJU NAPORI ZA IZPOLNITEV PLANA IZVOZA!
Po potrditvi sklepov I. zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra so delegati poslušali poročilo o poslovanju SOZD Iskra v prvem polletju letošnjega leta. Poročevalec Zoran Polič je na kratko poročal o poslovanju, nakar je delavski svet poročilo sprejel in ugotovil, da je bil v prvem polletju letos dosežen dokaj ugoden izvoz na konvertibilno področje in tudi dokaj ugoden porast akumulacije. Vendar pa je prišlo do močnejšega izpada izvoza v dežele SEV, hkrati pa so zaostreni gospodarski pogoji, predvsem izjemne podražitve re-promaterialov in zviševanja obresti za najete kredite, poslabšali gospodarski položaj nekaterih organizacij v primerjavi s preteklim letom, kar terja poglobljene analize in pripravo ukrepov za odpravo nastalih poslovnih problemov.
gV tretji točki je Miloš Resnik infor-lral delegate o letošnji 8-mesečni zu-^Je-trgovinski menjavi Iskre. V tem . dob ju je Iskra izvozila za 133 mili-tov dolarjev izdelkov, kar pomeni v lf-i erjavi z istim obdobjem lanskega ]e ? Za 15 % večji izvoz, kljub temu pa l letnega plana. Opozoril je, da vodo težave izpolnitve letošnjega plana adnjem kvartalu precejšnje, prav na-.Ptotno kot v minulih letih, ker nasta-J° težave pri zagotavljanju proizvod-
blematike v DO Elektrozveze. Dalje so delegati podprli predloge za dodelitev nepovratnih združenih sredstev iz rezerv SOZD Iskra v DO Avtoelektrika in za |
DO
a podaljšanje sanacijskih kreditov v Široka potrošnja in DO Elektro-
zveze.
. .1 za nekatere programe ni dovolj na-lQClJ> predvsem pa, ker se nekatere de-ne organizacije rajši odločajo za °dajo doma kot za izvoz.
: X nadaljevanju so delegati poslušali ‘•ton
-r°gramov
Ormacijo o izvajanju sanacijskih
DO Široka potrošnja
Trv 1
In? Gospodinjski aparati Reteče in t ^D Elektroakustika Sežana ter in-
^acijo o stanju razreševanja pro-
Peta točka je zajemala predlog odločbe o notranji organizaciji, sistematizaciji in zasedbi del in nalog za opravljanje nalog o izvajanju načrta vojne proizvodnje in storitev, realizacije sklenjenih pogodb ter izvajanje varnostnega načrta, ki so ga delegati soglasno potrdili.
V nadaljevanju seje je delavski svet sprejel predloge Poslovnega sveta ZT skupnosti o pooblastilu Iskra Commerce za sprejemanje formalnih sklepov o ino mreži, o ustanovitvi skupnega predstavništva Iskre in Ljubljanske banke v Barceloni ter o ustanovitvi za-
^red sejmom Sodobna elektronika 84
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 1. do 5. oktobra tradicionalni sejem Sodobna elektronika ‘84, daleč najpomembnejša sejemska prireditev za Iskro.
I Jskra — sistemi prihodndšti, Mikroe-ktronika v svetu
svet mikroelek-
j^n'ke v Iskri, Sodobne komunikacije
e- To so gesla zadnjih treh Iskrinih ^stopov na sejmu Sodobna elektro-
S1 Iskra, ključ do sodobne proizvodnje
ozi' ! l(|',v Ljubljani, letošnji pa je »Iskra — - INČ sodobne proizvodnje«.
S^fonika so se v bistvu začele že ob
Prave na letošnji sejem Sodobna
^Ijučku
»Padi
lanskega. Ze februarja je

i tov Jla« odločitev, da naj bi bil moto le-Snje Elektronike procesna avtomati-
n. ii ui n n v jjiuvcdiid dv lunici u-
t ClJa in to geslo so potrdili tudi nosilci ^Nejavnosti 1 T ' "	* '	■"
Iskri—Avtomatika, Ki-(j.^etika in Delta. Že junija in julija je (iva ‘zdelana celotna zasnova vseh ak-^vn°sti in prostorske razporeditve na
: stojnici.
I Stalni obiskovalci Sejma elektronike iskre verjetno še nobeno leto niso bili
J. v v VI JC111U 2»C I1UUC11U 1CIU I1I&U Ulil
(^čaranj nad našim nastopom in go-v° bo tako tudi letos. Že po tradici " w Iskrina stojnica v dvorani BI,
t>0
arketingu pa so se odločili tudi za no-g st; Iskra se bo predstavila tudi na zu-jjJern prostoru Gospodarskega raz-^v‘sča. Obiskovalce sejma bo sprejel Semaforizirani prehod na Titovi cesti leč ^osP°darskim razstaviščem neda-avt k13 bo tudi priložnostna razstava o . 0ttiatizaciji prometa. Žarnični dis-l,01 'n veriga signalnih cestnih bliskov sta na notranjem prostoru usmerjala
. - "a iiuuanjem piosioiu usmeijaia g ‘skovalce proti osrednji Iskrini stoj-
obCl’ nedaleč od Jurčka pa bo tudi pokrit jekt za amatersko radijsko postajo in “n od štirih informacijskih centrov.
Podoben informativni center bo tudi v trgovini Astra na Titovi cesti nedaleč od razstavišča. Iskra Delta si je tam uredila poseben prostor, na katerem bo posredovala podatke o Iskri in sejmu elektronike.
Prijetna, hkrati pa tudi aktualna osvežitev med sejmom elektronike bo v Domu Ivana Cankarja, kjer bo tako imenovana računalnica. V preddverju doma bo Iskra v sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije predstavila svoj program mikroračunalnikov — od Šinclairovega Spec-truma, ki je prišelk pred kratkim na slovensko tržišče, preko HR 84 do Partnerja.
V okviru Računalnice bo delovala takoimenovana računalniška učilnica, kamor so povabili razrede slovenskih srednjih šol, in kjer se bodo v eni uri se-znali z Iskrinimi računalniki ter tudi praktično delali na desetih HR 84.
ggKo smo že pri informacijskih točkah, belt>0VemO’ je zanie poskrbela Iskra
idi ;ol
t«,
laza ;in na da
1,0 | “h k
g, s svojim informacijskim siste-ličrVk ^.a štirih informacijskih točkah v
Pon‘h kioskih bo lahko obiskovalec s jhočjo računalnika Partner v najpoz-sJe sekundah zvedel podatke o raz-c^ jalcih. V Iskri Delti so obiskovalko
>ljaica
“a se
Ostalim obiskovalcem bo na voljo večje število Spectrumov, HR 84 in Partnerjev, na katerih bodo lahko poljubno preskušali svoje znanje.
Poskrbljeno bo tudi za servisiranje in popravljanje računalnikov, pa tudi računalniške literature ne bo manjkalo.
■ omogočili možnost iskanja podat-'v na računalniku, če vedo ime raz-

panogo, državo ali lokacijo V vsakem od omenjenih šti-
bodo računalniki Partner s m in Iskrin monitor.
Sejem sodobna elektronika se bo tudi tokrat ponašal s številnimi simpoziji ip seminarji. Ker je med Iskraši tudi za te prireditve izredno veliko zanimanja, objavljamo razpored seminarjev in simpozijev.
Lado Drobež
časnega predstavništva na Madžarskem. Hkrati je poslušal tudi poročilo o poslovanju Iskrine ZT mreže v lanskem letu.
Predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič je nato predlagal razpis za imenovanje člana KPO SOZD Iskra za ekonomiko in plan ter za razvoj ih inovacije. Predlagal je, naj delavski svet imenuje za v.d. člana KPO SOZD Iskra za razvoj in inovacije Rada Faleskinija, dipl. ing. pomočnika direktorja za koordinacijo programa v DO Iskra Delta, kar je delavski svet potrdil. Hkati pa je delavski svet pooblastil razpisno komisijo, naj zadolži izbranega kandidata, da pripravi program kompleksnega razvoja področja, za katerega kandidira.
Po poročilu o razvojno raziskovalni dejavnosti v SOZD Iskra za lansko leto, ki ga je podal Miloš Kobe, je DS SOZD Iskra sprejel poročilo o RR dejavnosti v SOZD Iskra za leto 1983 in opozoril vse DO naj večjo skrb posvetijo zagotovitvi sodobne opreme za RR dejavnost. DS je sprejel tudi predlog sklepov VII, internega posvetovanja o razvoj-no-inovacijski problematiki, ki smiselno zajema tudi zaključke, izhajajoče iz poročila RR dejavnosti ter naročil vsem DO naj jih obravnavajo in sprejmejo konkretne sklepe za njihovo izvajanje.
Gojmir Blenkuš je nato poročal o kakovosti proizvodov za leto 1983, medtem ko je Jaka Škrbine obrazložil osnutek pravilnika o ureditvi skupnega razpoznavnega sistema Iskre. Glede kakovosti je delavski svet poročilo o kakovosti Iskrinih proizvodov za leto 1983 sprejel in delovnim organizacijam priporočil, da problematiko kakovosti, dopolnjeno s specifičnimi poročili po posameznih delovnih organizacijah obravnavajo in predlagajo konkretne akcije za izboljšanje kakovosti Iskrinih proizvodov. Glede osnutka pravilnika o ureditvi skupnega razpoznavnega sistema Iskre pa je delavski svet sklenil dati osnutek Pravilnika v javno obravnavo, ki naj poteka do 31. oktobra.
Program strokovnih prireditev
V okviru 31. sejma Sodobna elektronika ‘84 v Ljubljani tudi več simpozijev, seminarjev in drugih prireditev. Iz programa Elektrotehniške zveze Slovenije smo izluščili naslednje:
XVIII. Jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah
—	otvoritev v torek, 2. oktobra v dvorani Cankarjevega doma ob 9.30
—	simpozij bo na GR 2, 3., in 4. oktobra.
XX. Jugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih in materialih
—	otvoritev bo v ponedeljek, L oktobra ob 9.30 na GR v hali B-2, dvorana B
—	simpozij bo 1. in 2. oktobra, prav tako v hali B-2 dvorane B.
X. Mednarodni seminar ISEMEC ‘84
— seminar bo v ponedeljek in torek, L in 2. oktobra v hali B-2, dvorana A.
VI. Jugoslovanski simpozij o elektroniki v prometu
— simpozij bo v četrtek, 4. oktobra v dvorani RSC na Titovi 64.
IV. Jugoslovanski simpozij o relejni zaščiti in lokalni avtomatizaciji energetskih sistemov
— simpozij se bo začel v četretek, 4. oktobra ob 10 v hali B-2, dvorana A.
Madžarski telekomunikacijski dnevi
V okviru sodelovanja med Znanstvenim združenjem za telekomunikacije Madžarske in Elektrotehniško zvezo Slovenije bodo v četrtek in petek, 4. in 5. oktobra na GR »Madžarski telekomunikacijski dnevi.«
Turška delegacija, ki jo je vodil minister za promet in zveze Veyse/ Atasoy, med ogledom proizvodnje telekomunikacij.
Turški minister za promet in zveze v Iskri
Prejšnji teden je Iskro obiskala turška delegacija, ki jo je vodil minister za promet in zveze Vey-sel Atasoy. Po razgovorih v ljubljanskem poslovnem centru Iskre in ogledu proizvodnje Iskre Mikroelektronike so gostje prispeli v Iskro Telematiko, kjer so jih sprejeli Vito Osojnik, Peter Mihelič, Aleksander Mihev in Georg Wirth. Najprej so si vsi skupaj ogledali proizvodnjo telekomunikacij,nato pa so se zadržali v razgovoru, pri katerem so bili prisotni tudi predstavniki Iskrine turške partnerske firme TTE (Turk Telekomunikasyon Endiistrisi).
Pogovarjali so se predvsem o dosedanjem razvoju in možnostih nadaljnje poglobitve gospodarskega sodelovanja med turško PTT, firmo TTE in Iskro.
Znano je, da Iskra že več kot trideset let uspešno sodeluje s firmo TTE in je njen delni lastnik. Na področju telefonije so Turki v preteklih letih osvojili proizvodnjo zasebnih elektronskih telefonskih central EPABX 16, 32 in 100. Letos je prišlo do pomembne pogodbe o prodaji in prenosu tehnologije in znanja za centrale Iskra 500 A.
S temi centralami- sta TTE in Iskra uspešno vstopili v turško javno telefo-
nijo. Seveda je za oba proizvajalca zelo pomembno, da ta korak z nadaljnjimi telekomunikacijskimi projekti še poglobita.
Turški minister je povedal, da so možnosti za razvoj gospodarskega sodelovanja zelo velike. Ozemlje Turčije je zelo veliko (trikratno ozemljcJugo-slavije) in na njem je okrog 4.0.000 naseljenih krajev, v katere nameravajo pripeljati telefon. Po odločitvi turške vlade bodo do leta 1988 opremili s telefoni 70 odstotkov naselij, seveda če ne bo težav z denarnimi s sredstvi. Tu so torej velike možnosti za TTE in Iskro.
Nadalje bi turški proizvajalci in Iskra lahko sodelovali tudi pri skupnem gospodarskem prodoru v države Bližnjega vzhoda, s katerimi ima Turčija zelo dobre odnose. Možnosti so še pri skupnem osvajanju in proizvodnji digitalnih sistemov. Tako turška državna podjetja kot Iskra so se odločili za nakup licence za digitalni Sistem 12, ki je po oceni obojih trenutno najsodobnejši in ndjbolj obetaven si-stem na svetu.
Vsekakor je razgovor s turškimi gosti izzvenel v trdno željo in celo dogovor b tudi nadaljnjem iskanju in utrjevanju možnosti za poglabljanje gospodarskega sodelovanja turških partnerjev in
Iskre.
Kazimir Mohar
Zaokrožena ponudba računalnikov
RAČUNALNIKI SINCLAIR ZX SPECTRUM ZA DINARJE
Novinarska konferenca, na kateri so v Iskrini ljubljansi poslovni stavbi 19. septembra najavili prodajo osebnih računalnikov Sinclair ZX Spectrum za dinarje, je vzbudila zanimanje kot le redkokatera. Predstavniki časopisnih, radijskih in televizijskih hiš iz vseh jugoslovansih republik so s številnimi vprašanji verodostojno ilustrirali ogromno zanimanje dobršnega dela jugoslovanske javnosti za opismenjevanje »nove vrste«; tokrat računalniško.
»Z osebnimi računalniki podjetja Sinclair in z domačim mikroračunalnikom HR — 84, ki bo v manjših količinah na trgu predvidoma do konca leta, Iskra zaokrožuje ponudbo računalnikov,« je poudaril v uvodu član KPO SOZD Iskra za stike z javnostjo Miloš Kobe. Iskra danes lahko ponudi kupcem najpreprostejši osebni računalnik, ki služi kot pripomoček za uvajanje v ' računalništvo, pa preko manjših poslovnih računalnikov tudi najkompleksnejše računalniške sisteme velikih zmogljivosti.«
O samem računalniku »ZX Spectrum«, ki je naši javnosti že dobro znan, podatkov ne bomo ponovno navajali, saj smo o tem izčrpno pisali že v prejšnji številki glasila. Tokrat le vest, ki bo zanimiva za vse lastnike teh računalnikov. Kot je na konferenci povedal direktor TOZD Servis (Iskra Commerce) Miro ■ Stegnar bodo te računalnike servisirali v centralnem Iskrinem servisu v ljubljanski Rožni dolini. Tam bodo tudi razširjali spominske zmogljivosti Sinclairjevih računalnikov.
Tako bodo strokovno »okrepili« računalnik ZX 81 na 16 K RAM in ZX Spectrum na 48 k RAM — po zahtevi
naročnika, seveda. Strokovno servisiranje pa je seveda nadvse dobrodošk novica ne le za kupce računalnikov, k: jim Iskra priznava enoletno garancijo, temveč tudi za vse druge, ki so do teh naprav prišli še pred Iskrino ponudbo.
Rezervni deli so zagotovljeni, tako da težav ne bi smelo biti. In še podrobnost: prvi računalniki, kfjih je na naše tržišče pripeljala Iskra so, kot smo že poročali, v izvedbi s 16 k RAM, vendar so že opremljeni s podnožji za razširjanje spominskih zmogljivosti; to bo seveda servisne posege poenostavilo.
V prejšnji številki glasila smo najavili prodajo računalnikov v Iskrinih trgovinah, vendar bo po besedah direktorja TOZD Prodaja Iskre Commerce Marka Pereniča naprave moč kupiti v domala vseh trgovinah z birotehničnim materialom in celo v ljubljanskem Maksimarketu, kjer bodo uredili poseben računalniški kotiček. -Prav to pa zgovorno dokazuje, kot je dejal vodja projekta »Hišni računalnik« v Široki potrošnji Jurij Butina, da Iskra uresničuje obljubo, da bo ponudila računalnik za množice in ne le za izbrance, ki imajo devize.
Stane Fleischman
ZbrahLD	-Hali zaganjalniki v vseh voziti,ki jih izdeluje Crvena zastava.
DELOVNI OBISK V TOZD PTN NA BLEJSKI DOBRAVI
PROBLEMI TEMELJNE ORGANIZACIJE PTN NISO V NIČEMER DRUGAČNI . . .
Razgovori v Tovarni posebnih telekomunikacijskih naprav na Blejski Dobravi so pokazali, da se tudi ta Iskrina temeljna organizacija srečuje z velikimi gospodarskimi problemi. Poslovanje v letošnjem prvem polletju je zaključila z izgubo. Zato so delavci pripravili sanacijski program, ki ga nameravajo dosledno uresničiti, da se izkopljejo iz sedanjega nič kaj razveseljivega položaja. Znani so kot zdrav in trden kolektiv, zato njihove napore in načrte lahko spremljamo z zaupanjem.
Osebrib izkaznico temeljne organi-
zacije PTN je podal njen direktor Marjan Sifkovič. Pov, dal je, da je tovarna stara že skoraj 15 let in ima za sabo plodno obdobje svojega razvoja. Kolektiv je pretežno ženski (od 450 zaposlenih je le 90 moških), kar je posebnost za jeseniško občino. Vemo namreč, da v tej občini prevladuje težka industrija — železarstvo — in zato se je tu v preteklosti pojavljal problem nezaposlenosti ženske delovne sile. Tako je pred letom 1970 prišlo do sodelovanja tedanje Iskre Elektromehanike, in jeseniške občine pri odpravljanju tega problema.
Iskra je bila takrat v izredno dinamičnem obdobju svojega razvoja in rast proizvodnje njenih telekomunikacijskih izdelkov je bila zelo velika. Spričo tako nagle rasti so proizvodne kapacitete polagoma začele postajati omejitveni dejavnik in treba je bilo poiskati nove možnosti. Tako je prišlo do dogovorov s predstavniki organov jeseniške občine o organiziranju proizvodnje
delov. Kot končni izdelki so predvsem pomembne hišne in javne avtomatske telefonske centrale, inteffonske centrale ter preizkusno merilna oprema, kot so preizkusniki registrov, roboti,' preizkusne omarice in razna posredovalna mesta.
Pomembno prelomnico v razvoju temeljne organizacije je pomenilo leto 1978, ko se je začela gradnja novih proizvodnih in upravnih prostorov, ki je bila zaključena leta 1979. S tem so bile odprte možnosti za odpravo prostorskih in organizacijskih težav, izboljšani so bili delovni pogoji in lahko rečemo, da sedanja Tovarna PTN sodi med najbolj sodobno urejene proizvodne enote Iskre.
V letošnjem letu se je v tovarni na Blejski Dobravi dokončno zaokrožil program Iskrinih elektromehanskih telekomunikacijskih sistemov. Istočasno je v matični Iskri Telematiki prišlo do velikega gospodarskega zapleta, ki se je zelo ostro odrazil tudi v temeljni organizaciji PTN. V poročilu o poslovanju v
Ogled proizvodnje.
več velike prihodnosti, zato se je temeljna organizacija PTN znašla pred nujo prestrukturiranja proizvodnega programa. Aktivnost na tem področju že dalj časa teče, vendar je program še vedno pretežno elektromehanski, medtem ko je elektronskega manj kot 20%.
Sedanji manevrski prostor za poslovanje tovarne je zelo majhen. Ima zastarel program z nizko akumulacijo. Odvisna je od pravočasnih dobav in kvalitete repromateriala in delov iz drugih tovarn Iskre in od zunanjih dobaviteljev, ki imajo prav tako svoje težave. Zaradi neurejenih dobav in na drugi strani pomanjkanja naročil ne more uresničevati svojih planov in zato se ji večajo zaloge repromateriala in nedokončane proizvodnje.
Za osvajanje novih programov, oz. prestrukturiranje sedanjega programa ima preslabo kadrovsko strukturo, novih kvalitetnih kadrov pa si ne more pridobiti zaradi omejitve zaposlovanja.
Delavci PTN so glede na izgubo v prvem polletju napravili program ukrepov za zboljšanje stanja, ki posegajo v vse elemente njihovega poslovanja (organizacija, proizvodnja, prodaja, nabava itd). Ugotovili so, da so razlogi za njihove težave zelo podobni razlogom, ki so pripeljali v zapleteno situacijo tudi ostale temeljne organizacije Iskre Telematike.
Kot glavni razlog izgube poudarjajo predvsem obremenitev poslovnega rezultata s preteklimi obveznostmi in večanje obrestnih mer (v prvem polletju so samo za obresti namenili več kot za osebne dohodke). Ugotavljajo, da so v preteklosti veliko vložili v zidove in zelo malo v opremo, ki je zdaj delno tehnološko zastarela, delno pa celo nepopolna. Zaradi pomanjkanja naročil se srečujejo z viškom delovne sile in ocenjujejo, da se bo s prehajanjem na nove tehnologije ta problem še zaostril.
Dogovore in sporazume o prerazporejanju kadrov pa zaradi precejšnje lokacijske odmaknjenosti od kranjskega dela delovne organizacije težko uresničujejo. Pridobiti si morajo več strokovnega kadra, zmanjšati zaloge, poceniti proizvodnjo... itd.
Vsak dan se dobiva »krizni štab« temeljne organizacije, da rešuje perečo problematiko. Vendar veliko že ome-
Pretežni del proizvodnje PTN še vedno predstavljajo elektromehanski telekomunikacijski sistemi.
delov za telekomunikacijske naprave. Jeseniška občina je bila pripravljena investirati v gradnjo novih proizvodnih površin, Iskra pa je zagotovila tehnološko opremo in organizacijo proizvodnje.
Tako se je leta 1970 začela zgodovina sedanje temeljne organizacije PTN na Blejski Dobravi, ki se je takrat imenovala TOZD Telefonske enote (TEL). Že v prvi fazi je bila omogočena zaposlitev 150 delavcev, predvsem žensk, ki so se priučevale v Iskri v Kranju. Dislocirani proizvodni oddelek je tedaj spadal v sestav kranjskega obrata ATN. V njem je bila organizirana le proizvodnja in kontrola, vse ostale dejavnosti pa so opravljale skupne strokovne službe v Kranju in Ljubljani.
Proizvodni oddelek na Blejski Dobravi se je dobro razvijal, rasel in se srečeval tudi z nekaterimi težavami. Vse več je bilo zaposlenih, saj se je bogatil tudi proizvodni program, ki so ga prenašali iz kranjskih temeljnih organizacij in kasneje izpopolnjevali tudi z lastnim razvojnim in tehnološkim znanjem.
Danes je glavna dejavnost temeljne organizacije proizvodnja telefonskih central, interfonskih sistemov, preizkusnih krmilnih naprav, dopolnilne opreme telekomunikacij, telefonskih enot, žičnih oblik in njihovih sestavnih
prvem polletju 1984 je izkazala izgubo v vrednosti 23.576.000 din. Dejstvo je, da je elektromehanske telekomunikacijske sisteme in naprave vse teže prodajati, saj je kupce in uporabnike doma in v svetu zajela kar nekakšna histerija po elektroniki in digitalizaciji komunikacijskih sistemov.
V elektromehanski tehniki torej ni
njenih problemov ne bo možno rešiti čez noč, saj zahtevajo dolgoročne rešitve. Zato sanacija v temeljni organizaciji ne bo prav kmalu uspešno zaključena.
Peter Mihelič je v razpravi dejal, da ima temeljna organizacija PTN svoje največje težave prav zaradi tega, ker Iskra Telematika vanjo prenaša vedno nove programe, ki pa so v bistvu stari. Delavci se morajo neprestano priuče-vati in vlagali sredstva in znanje, nazadnje pa se vedno srečajo s težavami okrog prodaje elektromehanskih sistemov.
Temeljna organizacija ima v sebi vgrajeno veliko delovno disciplino. Pri prevzemanju programa je bila vedno učinkovita in je dosegla dobre rezultate. Delavci PTN torej,dobro delajo, prešibke pa so komercialne aktivnosti na nivoju delovne in sestavljene organizacije. Ni treba, da Iskrini elektromehanski izdelki tako hitro usahnejo, saj po svetu te izdelke še proizvajajo in jih tudi dobro prodajajo. Tudi za izdelke PTN je torej še prostor na trgu.
Glede na razmere v Iskri Telematiki je temeljna organizacija PTN še vedno zdrav kolektiv, ki pa vendarle mora ne-, preslano razmišljati o novih izdelkih in prihodnosti." Morda je preobremenjen le na področju režije, ki se mora ukvar-
V proizvodnjo te prodira elektronika. Na sliki: delovna linija, na kateri izdelujejo elektronske izdelke:
Med razgovori v temeljni organizaciji PTN.
jati z nabavo in podobnimi problemi, medtem ko je premajhna tista delovna sila, ki ustvarja dohodek.
Obiskovalci iz sestavljene organizacije Iskra so zastavili tudi vprašanje o dohodkovnih odnosih. Direktor Šifko-vič je povedal, da so dohodkovni odnosi v Iskri Telematiki in tako tudi v temeljni organizaciji PTN še vedno gordijski vozel. V sedanjih razmerah imajo zaradi tega največ škode proizvajalci — finalisti. Internisti lahko po mili volji navijajo cene sestavnim delom, finalisti pa so omejeni z družbenimi ukrepi.
Zato je usmeritev v kvalitetne dohodkovne odnose postala nujna zadeva. Kopico stvari v zvezi s tem bo treba čimprej doreči in ustvariti enotno metodologijo v okviru delovne in sestavljene organizacije, saj se bodo edino tako dohodkovni odnosi lahko uspešno razvijali.
Miloš Pavlica je zastavil vprašanja o sebnih dohodkih delavcev PTN, ki so pod povprečjem v Iskri, o morebitnem tehnološkem višku delovne sile, ki ga bo prinesla prihodnost in o proizvodnji napajalnikov, ki jih poleg PTN proizvaja tudi Iskra Avtomatika.
Marjan Šifkovič je odgovoril, da osebni dohodki skoraj ne odstopajo od povprečja v ostalih temeljnih organizacijah Iskre Telematike s podobno kadrovsko strukturo. Seveda pa delavci ne morejo biti zadovoljni z osebnimi dohodki, ki niso usklajeni s stroški, v kakršnih živimo.
V zvezi s tehnološkim viškom je dejal, da nove generacije telekomunikacijskih sistemov in naprav zahtevajo vedno manj živega dela, veliko pa znanja in opreme. Zato se mora temeljna organizacija pripraviti na osvajanje nove tehnologije tudi v tem smislu da poskrbi za višjo kvalifikacijsko strukturo oziroma prekvalificiranje delavcev.
Na ravni delovne organizacije je organizirana relativno močna služba za izobraževanje, ki se ukvarja s to problematiko. Že je bilo izpeljanih nekaj akcij, vendar načrtnega pristopa doslej ni bilo. Pri tem se je treba zavedati, da gre pri vsej zadevi za daljši proces, ki naj spremeni tudi celotno miselnost pri najodgovornejših strokovnih delavcih. Danes so na primer mnogi inženirji še zagledani v elektromehanske sisteme, čeprav se že soočajo z elektronsko in digitalno tehniko. S tem problemom se srečuje vsa Iskra in tu nas čakajo velike naloge.
V	zvezi z napajalniki so predstavniki temeljne organizacije odgovorili, da jih proizvajajo izključno za lastne potrebe, ker jih drugje niso mogli dobiti v ustrezni količini, kvaliteti in rokih, istočasno pa so ob pomanjkanju dela s to proizvodnjo zaposlili okrog 10% svoje delovne sile.
V	zvezi z izobraževanjem se je oglasila Irena Strajner — Vidic, ki to problematiko v jeseniški občini dobro pozna. Dejala je, da je tudi splošna izobrazba tisti element, ki v končni fazi prispeva k večji produktivnosti in kvaliteti dela. V temeljni organizaciji PTN tretjina delavcev nima dokončane osnovne šole. Postavlja se vprašanje, kako te ljudi motivirati za izobraževanje. Vzrok za sedanje stanje je v kampanjskem zaposlovanju v prvih letih obstoja tovarne na Blejski Dobravi. Kasneje je bilo zaposlovanje bolj selektivno. Vključila se je tudi jeseniška občina, ki je pripravila skrajšane programe izobraževanja.
Vključevanje delavcev v te programe je bilo na začetku veliko, vendar je kasneje močno upadlo, saj so delavci z dokončano osemletko pridobili le formalno izobrazbo, kar ni vplivalo na nagrajevanje njihovega dela. Zato bi bilo treba najti načine, da vsaj mlajše delavce motivirajo za višje oblike izobraževanja. Le tako se bodo ob prihodu novih tehnologij lahko uspešno spoprijeli z delovnimi problemi.
Alojz Melihen je dejal, da se je Zahod pred leti srečal s podobnimi problemi, kot zdaj mi. Ogromno je
moral vložiti v znanje in nove tehnol?' gije. Nam bo laže, ker bomo kupili U' cenco za digitalni sistem. Novo tehnok1' gijo bomo torej le osvojili, ne pa tu® sami razvili.	,
V Iskri Telematiki bi nedvomno ra1*1 proizvajali sodobne telematske sistf; me, vendar nas na drugi strani žara® številnih odprtih vprašanj skrbi tvega' nost te investicije. Vprašanja v zvezi s Sistemom 12 in odnosi z Mikroelektr°' niko morajo poslovodne, samoupravi)6 in družbenopolitične strukture Iskre u1 Iskre Telematike čimprej rešiti.
Peter Mihelič je bil v zvezi s tehnokj' škim viškom delovne sile mnenja, gre pri tem za fiktiven problem, torejza problem, ki ga v bistvu sploh ni in ne b°' P.o njegovem mora Iskra Telematika* s tem tudi temeljna organizacija ustvariti tak program, kot ga glede D3
svoje sposobnosti lahko uresniči. Nivae
samo v mikroelektroniki, velike rno
nosti zaposlitve so tudi na manj zapl6-tenih delih telekomunikacijskih siste-mov in naprav. Delajmo tisto, ^ znamo, kar se dobro prodaja in ka omogoča dovolj dela vsem našim d6-lavcem.
Že v preteklosti bi lahko brez veliki11 vlaganj osvojili in izdelovali številu6 elemente, ki jih še danes uvažamo tj naročamo pri drugih domačih dobavj' teljih. Vzporedno pa moramo seved3 vlagati tudi v prihodnost in lasten 63' zvoj ter se usmerjati v izdelke z večjiO1 vložkom tehnološkega znanja, ki jih tr8 tudi zahteva in dobro plača. v .
Avguštin Ciuha je zastavil vprašanj6 o inventivni dejavnosti v temeljni org3' nizaciji PTN. Tomaž Pohar je povedal, da so pred leti ustanovili komisijo za inovacije. Na začetku je bil odziv delaV' cev zelo velik, saj je komisija postala nekakšen ventil za prodor koristmi1 predlogov, idej in inovacij.
Predlogi so izhajali pretežno iz per6i čih vsakdanjih problerftov v prtiizvodnj1 in tehnologij, ki jih prej na neorganiz1' ran način ni bilo možno rešiti. Ko so h111 omenjeni problemi razrešeni in bis6 morala razviti resnična inventivna d3'
javnost, je prišlo do upada aktivnosti1,9
^--- - i v.	r .v
tem področju. Skoraj evforična mi , ranost je minila in danes je prijav m-ventivnih predlogov in inovacij zd0 malo.
Temeljna organizacija ima tudi zej šibko lastno razvojno dejavnost, saj J6 ob reorganizaciji Iskre Tekmah , svoje strokovnjake združila v temelj111
organizaciji Raziskave ih razvoj. L6
Ofc
P
P
okrog 10% njene nekdanje razvoja6 sile je ostalo v sedanjem aplikativnem ^ razvoju. Zdaj se kader, ki ga sestavljaj0 j1! pretežno mladi strokovnjaki, s P0- a: manjkljivimi izkušnjami loteva težk° obvladljivih nalog.
V sedanjih razmerah bodo morali veliko vlogo odigrati tudi samouprava organi in družbenopolitične organizacije temeljne organizacije. Zato s° gostje zastavili tudi vprašanja o življenju in delu temeljne organizacije na te11 področjih.
Tomaž Pohar je povedal, da klasičn6 sindikalne aktivnosti (ozimnica, izletl’ itd.) dobro potekajo, izrazil pa je negativno oceno pomembnejšega (polih6"
nega) dela sindikata v temeljni orgai
ni'
zaciji in tudi širši družbi. Delavci so zaskrbljeni v zvezi z jutrišnjim dnem, sm-dikat pa ne naredi dovolj za njihovo
rialnn Vflrnnct Dpnarni nricnpvek ^ .
cialno varnost. Denarni prispevek
-	' žara®
cialno ogroženim delavcem je omejitev lahko zgolj simboličen.
Sindikalna organizacija se vključuj6 v prizadevanja za dvig družbenega standarda delavcev in v preteklosti J6 skupaj z vodstvom temeljne organizacije uspešno skrbela za stanovanjsk0 politiko, družbeno prehrano, šport m rekreacijo ter druge zadeve. Zdaj Pa Jc denarna stiska na vseh področjih v«6 večja in težko je ugibati, kaj bo v p61' hodnje. Vključila se je tudi v oblikovanje sanacijskega programa in ga podp6 la, vendar je izrazila tudi skrb, da se m; kateri problemi v poslovanju prepoča61
(Nadaljevanje na 3. strani!
Prg
del
•Po
tirr
Po\
i!vt
Pro

1
SLAVNOSTNA SEJA
delavskega sveta avtomatike
soko produktivnih tehnoloških osnovah in na razvojno intenzivni in tržno orientirani proizvodnji.
V Iskri se sedaj nahajamo v času pre-struktuiranja svojih programov in tehnoloških ter poslovnih procesov. V bodoče bodo sistemske rešitve, povezane z mikroprocesorji kot osnovo in računalniško asistenco tiste, ki jih bodo zahtevala tako nova tehnologija kot naša tržišča. Zato bo potrebno pri taki vrsti aktivnosti združevati kompleksno znanje iz mnogih področij in vključevati številne strokovnjake. Potrebna bo in-
»Današnja proslava s slavnostno sejo delavskega sveta delovne organizacije je samo ena od mnogih aktivnosti, s katerimi želimo obeležiti 35-letnico naše delovne organizacije. V program praznovanja, ki ga je določil delavski svet na svojem 8. zasedanju 4. 2.1984, smo vključili organiziranje proslav v temeljnih organizacijah, ki neposredno izhajajo iz Tovarne električnih aparatov, ustanovljene 29.6.1949. leta, dalje razne športne, kulturne, informa-	7""	7." J '	“*
tivno-propagandne in druge aktivnosti, pripravo razstave ter izdajo poseb- terdisciphnarna povezava različnih po-
neea zbornika «	Pričel v petek, 21. t.m. v prostorih Centra d^0C1.3 znf.nja ™ ,zkus.enj. Potrebno bo
sG^oma^rpredsediiš	-e,a, Lis Volk slav- zdr™' strokovne-*n tehno,oske P0'
nostno sejo. Poleg delegatov delavskega s veta, predsednikov OruzucC*,1" ličnih organizacij in samoupravnih organov ter poslovodnih organov temeljnih organizacij Avtomatike so seji prisostvovali še: Ivan Maček, član sveta federacije, Jakob Piskernik, predsednik republiškega komiteja za energetiko, Marko Henrik, predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, Tina Tomlje, predsednica skupščine mesta Ljubljana, Anka Tominšek, predsednica skupščine občine Ljubljana-Siška, predstavniki občin Ljubljana—Šiška, Ljubljana—Bežigrad, Ljubljana—Center, Novo mesto in Grosuplje ter predstavniki SOZD Iskra in delovnih organizacij Iskre.
O dosedanjih dosežkih, nakazanem razvoju in v tem okviru o položaju in pomenu delovne organizacije Avtomatika v SOZD Iskra in širši družbeni skupnosti sta v nadaljevanju zasedanja spregovorila predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije Avtomatika, Marcel Božič in predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, Marko Henrik.
tenciale in specialistično koristiti proizvodne kapacitete. Kot sistemska hiša
je Avtomatika cn« ^ v Iskri’ ki morajo s svojo aktivnostjo povezovati Iskro in sprožiti iniciativo za nove programske ideje in usmeritve. Zavedamo se, da smo enotni, racionalni pri svojem delu in premišljeno usmerjeni si bomo zajamčili na osnovi našihi prirodnih resursov enakopravno pot v mednarodno delitev dela.
vtomatika mora s svojo aktivnostjo °®vezovati Iskro in sprožati iniciativo love programske ideje in usmeritve:
8Že v temeljih preteklega srednje-
Danes ob petintridesetletnici stoji Avtomatika pred nekaj pomembnimi mejniki. Smo pred gradnjo novih proi-
r v v iciiicijm	ai^unjc-
Anega plana smo se v Iskri odločili, da
Avtomatika postala nosilec proi-odnje sistemov za avtomatizacijo v ./'-D Iskra in da bo pretežni del proi-odnega procesa preusmerila v proi-°dnjo sistemov za promet, energe-Ko *n industrijo ter strateških kompo-,eot in naprav za te sisteme. Iz tega ob-°uja izhaja tudi sedanja programska /-meritev delovne organizacije in sa-oupravna organiziranost delovnega ™cesa. Le-ta dobiva, po dodatnih .Ptetnembah in dopolnitvah, ki nareku-Mo tehnološke zahteve v smeri pre-.r.uktuiranja z istočasnim investicij-'m vlaganjem, kvalitetno in jasno l, lko v programsko-proizvodnih in kacijsko zaokroženih celotah, Te mojo bazirati svoj nadaljnji razvoj na vi-
Podeljevanje priznanj.
zvodnih in raziskovalnih kapacitet na Stegenski lokaciji, smo v procesu tehnološkega zaokroževanja naših proizvod-
(Nadaljevahje na 4. strani)
Za klinični center
Ker je bila proslava ob 35-let-nici delovne organizacije Avtomatika že po zasnovi skromnejša od proslav, ki se organizirajo ob podobnih priložnostih, smo del sredstev in sicer 500.000,00 din namenili Kliničnemu centru v Ljubljani za nakup potrebne medicinske opreme.
Problemi temeljne organizacije ^tn niso v ničemer drugačni ...
(Nadaljevanje z 2. strani)
a?r.avUajo. Skrbi jo tudi, kako se bodo starejši delavci vključili v novo "nologijo.
Pra Možina je ocenil, da samou-[je|iV*janJe v temeljni organizaciji dobro> 'u)e. Sodelovanje vodstva PTN, sa-^mvnih organov in družbenopoli-^ "'h organizacij je zelo dobro in tesno. .^Polnil ga je Marjan Šifkovič, ki je
. »..m jC marjan »iikovic, KI je dv hda*’ da v teme*jn' organizaciji ni Ptčhi t3re8OV- Odpravljanje tekočih Plemov in načrtovanje poslovnih
usmeritev poteka v ustvarjalnem dialogu vseh organizacij in organov.
Alojz Černe je spregovoril o delovanju osnovne organizacije Zveze komunistov, ki ima 40 članov. Aktivnost je ria splošno zadovoljiva, vendar se ob sedanjih vse večjih in težko rešljivih problemih pojavlja določena pasivnost in občutek nemoči. Naloge s področja SLO in DS dobro opravljajo in obvladujejo politično vzdušje v temeljni organizaciji. Delavci sprejemajo sedanje probleme z razumevanjem, vendar ob obljubi, da se bodo razmere ob prizadevanju vseh uredile.
Mladinci za svojo organizacijo ne vidijo dolgoročnih perspektiv. Vse manj jih je: lani jih je bilo 120, letos jih je le še 60. Starostna meja v temeljni organizaciji je namreč vse višja. Mladi se otepajo predvsem z osebnimi problemi, delovanje v mladinski organizaciji pa je bolj formalno (šport, izleti in podobne akcije lažje narave). Treba je poiskati možnosti in načine za motivacijo mladih, da se bodo bolj živahno vključili v življenje in delo temeljne organizacije.
V
razgovoru so sodelovali:
SOZD Iskra
Tone OROŽ1M, predsednik aktiva ZB SOZD Iskra Avguštin CIUHA, predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra Miloš PAVLICA, sekretar družbenopolitičnih organizacij SOZD Iskra
lože MOKOREL, predsednik koordinacijskega sveta ZSMS SOZD Iskra
Pavle GANTAR, pomočnik Predsednika KPO za družbeno-Pravne zadeve
Rudi VRABEC, predsednik delavskega sveta DO Iskra Teie-matika Kranj
Alojz MELIHEN, predsednik odbora za spremljanje poslovanja DO Iskra Telematika Kranj Peter MIHELIČ, v.d. direktor tehnologije in proizvodnje Vitomir OSOJNIK, v.d. glavnega direktorja
pO Iskra Telematika Kranj
Janez VUK, predsednik konfe-t^nce OO ZS Iskra Telematika Kranj
TOZD PTN, Blejska Dobrava
Miloš MOŽINA, predsednik delavskega sveta
Alojz ČERNE, sekretar OO ZK Tomaž POHAR, predsednik OO ZS
Boris KUS, predsednik OO ZSMS
Irena STRAJNAR — VIDIC,
sekretar TOZD
Marjan ŠIFKOVIČ, direktor
j ji
V tem zapisu seveda ne moremo zabeležiti prav vseh razmišljanj in dialogov, ki so se razvili v razgovorih na Blejski Dobravi. Na kratko smo skušali povzeti le najbolj zanimive. Že iz teh pa lahko ugotovimo, da problemi delavcev temeljne organizacije niso skoraj v ničemer različni od težav, s katerimi se srečuje njena matična delovna organizacija Iskra Telematika, sestavljena organizacija Iskra in širša družba.
Na vseh ravneh ocenjujemo probleme za rešljive. Nedvomno pa bo potrebno zelo trdo in resno delo, če se resnično hočemo izvleči iz zagatnega sta nja. Za začetek so potrebne predvsen odkrite besede in dejanja. Olepšavanjc stvari nam prav nič ne koristi, saj sc samo skozi kritičen dialog in kresanje mnenj lahko rodijo dobre ideje in predlogi.
V temeljni organizaciji PTN o svojih težavah govorijo odkrito. Njihova uspešna petnajstletna delovna tradicij: je poroštvo, da bodo iz sedanjega položaja izšli kot zmagovalci.
Kazimir Mohar
Govor Marka Henrika
TOVARIŠICE IN TOVARIŠI
Dovolite mi, da vas najprej iskreno pozdravim v imenu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo ter vam čestitam k pomembnemu jubileju —35. obletnici Delovne organizacije Avtomatika, s katero je tesno povezano tudi rojstvo in razvoj avtomatizacije v slovenski in jugoslovanski industriji.
Svoj jubilej proslavljate v času zaostrenih pogojev gospodarjenja, ko se je potrebno vedno bolj dokazovati s smotrnimi odločitvami razvoja in poslovanja. Rezultati, ki jih je ISKRA dosegla v lanskem letu, so zelo vzpodbudni, saj ste z doseženim celotnim prihodkom, ki je znašal 81 miljard dinarjev, na 12. mestu med največjimi jugoslovanskimi proizvodnimi organizacijami in na 1. mestu v elektroindustriji. Vrednost izvoza se je povzpela na 214 milijonov US dolarjev, od tega,kar 72% na konvertibilno področje. Zelo pomembno je dejstvo, da v razvojno in raziskovalno dejavnost vlagate znatna sredstva (4,2% CP), kar vam omogoča nadaljnje posodabljanje proizvodnje ter osvajanje novih proizvodnih programov oziroma izdelkov visoke kvalitete.
Delovna organizacija A vtomatika predstavlja s 3600 zaposlenimi in 2,8 mi-Ijarde ustvarjenega dohodka v letu 1983 zelo pomemben delež med trinajstimi DO, ki tvorijo sistem ISKRA. Proizvodni program sistemov in naprav za avtomatizacijo v železniškem in cestnem prometu, strojegradnji, energetiki, industrijskih procesih, zaščiti objektov in robotiki, ki ga uspešno razvijate in posodabljate, vam ne omogoča le doseganja dobrih rezultatov poslovanja, ampak ima globlji in širši družbeni pomen, saj z njim bistveno prispevate k posodobitvi proizvodnje in prometa, večji varnosti, boljšim pogojem dela, večji produktivnosti in boljši kvaliteti proizvodov.
V trenutku, ko obhajate 35. obletnico obstoja in ustvarjalnega dela, želim poudariti vašo vlogo in pomen ter vaš neposredni vpliv na nadaljnji razvoj in posodobitev slovenske in jugoslovanske industrije in prometa oziroma vaš. vpliv na tehnični in tehnološki napredek.
Ekonomska kriza, v kateri se nahajamo in iz nje izhajajoč program ekonomske stabilizacije nam narekujeta intenzivnejši razvoj in posodobitev industrije, večjo rast industrijske proizvodnje, doseganje višje kvalitete proizvodov in obsežnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. To je dokaj zahtevna naloga, ki jo bo težko izvesti spričo nizke stopnje akumulacije in spričo dejstva, da spoznanje o nujnosti prestrukturiranja industrije v pravem smislu besede prepočasi prodira prav v tistih sredinah, ki bi morale biti osnovni nosilci teh aktivnosti.
Marsikje imamo opravka z miselnostjo, da prestrukturiranje pomeni predvsem popolno spremembo proizvodnih programov, ne da bi se pri tem vprašali, koliko to stane in ali smo zmožni to izvesti. Čaka se na rešitve »od zgoraj« predvsem pri vprašanju finansiranja posameznih projektov oziroma razreševanju ekonomske situacije posameznih OZD. Srečujemo se s primeri, ko so OZD zanemarile svoj razvoj in posodobitev proizvodnje in sedaj, sredi ekonomske krize, ugotavljajo, da jim brez pomoči širše družbeno-politične skupnosti ni rešitve. Seštevek takšnih želja in potreb seveda daleč presega naše dejanske možnosti, zato je nujno potreben selektiven pristop reševanja po principu postopnosti.
Pri vprašanju prestrukturiranja moramo nujno upoštevati sedanje stanje v industriji in le-to reševati v smislu usklajevanja oziroma dopolnjevanja proizvodnih programov in kapacitet, saj imamo posamezne proizvodne programe tehnološko —proizvodno prekinjene, drugod pa se programi podvajajo.
Za uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela in s tem ustvarjanje možnosti za povečanje izvoza moramo razumeti prestrukturiranje tudi kot proces posodobitve proizvodnje s ciljem višje produktivnosti in doseganja boljše kvalitete proizvodov ob dejstvu, da je sprememba proizvodnih programov nujna predvsem v smislu osvajanja proizvodov visoke stopnje obdelave, ki zahteva več znanja in kvalitetnega dela.
Vprašanje intenzivnega in kvalitetnega razvoja postaja vse bolj aktualno, pri tempa moramo izhajati iz lastnega znanja in lastnih ekonomskih možnosti. Proces kvalitetnega prestrukturiranja industrije zahteva:,i strokoven in odgovoren pristop, zahteva poudarjene razvojne aktivnosti in usklajevanje programov, izhajajoč iz naših naravnih možnosti in znanja, saj ni več časa, da bi se še naprej učili na lastnih napakah.
Delavci delovne organizacije ISKRA —Avtomatikaste v 35 letih obstoja in dela uspešno razvijali vedno nove proizvode, posodabljali proizvodnjo in sledili tehničnemu in tehnološkemu napredku. Kot nosilci zahtevnih proizvodnih programov ste se uspeli uspešno vključiti v mednarodno delitev dela, saj je ime ISKRA danes dobro znano, ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v svetu.
V tem pogledu je vaš doprinos zelo velik saj ustvarjate dobršen delež našega izvoza, istočasno pa s svojo proizvodnjo omogočate hitrejšo posodobitev in-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Podeljevanje priznanj.
?.Q spntemher 1984
STRAN 3
SLAVNOSTNA SEJA DELAVSKEGA SVETA AVTOMATIKE
(Nadaljevanje s 3. strani)
no-tehnoloških kapacitet, smo pred aktivnim uvajanjem računalniške obdelave v naše proizvodne in poslovne procese in smo v fazi uvajanja organiziranja inovacijskega procesa v našo reprodukcijo. Zelo pomembno mesto pri naših bodočih aktivnostih mora imeti aktivna in selektivna kadrovska politika in izobraževanje delavcev. Zavedati se moramo, da bodo naše programske orientacije zahtevale vedno več strokovnih delavcev. Zato smo v naši delovni organizaciji letos osnovali svoj izobraževalni center, ki deluje v sklopu izobraževalnih aktivnosti SOZD TcW«
^ c P0o-C(laiiio prihodek se Avtomatika približuje 50% realizaciji na domačem trgu in 50% na tujih trgih. Pomemben preobrat je Avtomatika dosegla v zadnjem obdobju na področju prodaje sistemov na tuje trge. Naši uspehi v Bolgariji, Turčiji, Maleziji, Braziliji itd. so nam močna vspodbuda vnaprej.
Prepričan sem, da bomo z razumno usmerjeno aktivnostjo, delovnim elanom in disciplino, ki se je kalila v vseh letih našega obstoja, uspeli. Pri tem pa moramo krepiti človeško povezanost in razumevanje med vsemi nami, ki združujemo delo v naši delovni organizaciji ter energično in pošteno odklanjati vse tisto kar nas ovira. Voditi nas mora prepričanje, da le napori, ki vodijo k skupnim ciljem in razvijanju odnosov do odgovornosti, ustvarjajo materialno osnovo za razširjeno reprodukcijo za izpolnjevanje	do družj3e in
planirane osebne dohodke. Skupno bomo kljub težjim pogojem gospodarjenja hitro in učinkovito nadomestili zamujeno.
Ob našem jubileju želim, da tudi v bodoče s svojim delom in idejami krepimo našo delovno organizacijo in dograjujemo to, kar smo kot dediščino prevzeli od pionirjev slovenske elektronske industrije.«
Hkrati je bilo podeljeno še eno priznanje; in sicer je predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije z ukazom št. 54, z dne 17. 6.1983 podelilo, Slavici Vakselj, zaposleni v naši delovni organizaciji red dela s srebrnim vencem za njen prispevek v času narodnoosvobodilne vojne, povojni graditvi naše domovine, kakor tudi za njeno uspešno in prizadevno delo na dehh in nalogah, ki jih opravlja in za aktivno udeleževanje v delt# družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov TOZD in delovne organizacije. Naši delavki je. izročila odlikovanje predsednica skupščine občine Ljubljana—Šiška, Anka Tominšek in ob tem spregovorila tudi nekaj besed o vlogi DO v občini Šiška.
Po zaključku uradnega dela slavnostnega zasedanja delavskega sveta so navzoči prisostvovali kulturnemu delu programa, v katerem so sodelovali: basist Ladko Korošec ob spremljavi harmonikarja Milana Stanteta, recitator Branko Dobrave in Dobrepoljski oktet.
Š.D.
Govor Marka Henrika
(Nadaljevanje s 3. strani)
dustrije. Vaša prizadevanja moramo znati vrednotiti predvsem ob dejstvu, da imate močan lastni razvoj, da posedujete veliko znanja, ki vam omogoča slediti sodobnemu razvoju industrije v svetu. Za to vam pripadajo pohvale in priznanja, istočasno pa naloga in odgovornost za nadaljnji intenziven razvoj, ki vam bo omogočal prodoren nastop na domačih in tujih tržiščih.
Od vaših prizadevanj in uspešnega razvoja novih proizvodov in sistemov avtomatizacije je v določeni meri odvisna posodobitev naše industrije saj je jasno, da težimo k posodobitvi v okviru lastnih možnosti s čimmanj uvoženega znanja ali tehnologije. Vaša vloga in pomen presega dimenzijo neposredno ustvarjenega celotnega prihodka, ampak vidimo v vas nosilca proizvodnih programov, ki lahko širše bistveno prispeva k hitrejši posodobitvi proizvodnih procesov.
Ob tej ugotovitvi apeliram na vas, da z intenzivnim raziskovalnim delom, upoštevajoč najnovejše pridobitve tehnike iščete nove rešitve in širite svoje proizvodne programe, saj bomo le tako lahko sledili hitremu tehničnemu in tehnološkemu razvoju v svetu. Upoštevajoč danosti in razmere, v katerih dela naša industrija, morate iskati tehnične rešitve, ki bodo omogočale racionalizacijo proizvodnih procesov, zmanjšanje porabe energije, izboljšanje delovnih pogojev in zmanjšanje onesnaževanja okolja. Pri tem ne mislim le na vašo lastno proizvodnjo, ampak na proizvodnjo v industriji nasploh, kar pomeni, da morate svoje raziskovalno delo in proizvodne programe usmeriti širše na različne panoge industrije. Vem, da ta naloga ni lahka, toda s svojim delom, na katerega smo lahko ponosni, ste že dokazali, česa vse ste zmožni, zato sem prepričan, da boste tudi v bodoče uspešni in da boste s tem opravičili zaupanje, ki ga ima do vas širša družbeno-politična skupnost.
Čaka vas torej zahtevno delo ob istočasnem reševanju mnogih operativnih problemov, ki se v proizvodnji vsako dnevno pojavljajo. Pomanjkanje re-promateriala, nepravočasne dobave, slaba kvaliteta, nepopoln asortiman materialnih zalog, slaba likvidnost, vse to so problemi, s katerimi se bomo še nekaj časa srečevali. Svoj negativni vpliv ima tudi padec realnih OD in spričo naraščajočih življenjskih stroškov pojavljajoča se tendenca k uravnilovki.
Vse te probleme, ki so se nagomilili bodisi zaradi nedorečenih sistemskih rešitev, bodisi zaradi nepravočasnega spoznanja, v kateri smeri moramo iskati rešitve, bomo lahko postopoma reševali le z več in boljšim delom, večjo produktivnostjo in kvaliteto. Nujno moramo povečati akumulacijo v gospodarstvu, saj je poleg OZD, ki poslujejo z izgubo, vedno več takšnih, ki nimajo več dovolj sredstev za enostavno, kaj šele za razširjeno reprodukcijo.
Ob obravnavi teh vprašanj pogostokrat ugotavljamo, da se pri iskanju vzrokov za takšno stanje vali krivda od enega subjekta na drugega, pri iskanju rešitev pa čakanje, da nam bo lastne probleme reševal kdo drugi. Očitno je, da moramo vsi istočasno in usklajeno s polno odgovornostjo reševati probleme v okviru svojih delovnih obveznosti z več samoiniciativnosti in prodornosti, sicer kljub zastavljenim nalogam ne bomo dosegli uspehov. Tako zaenkrat še ne moremo trditi, da je na primer program razbremenitve gospodarstva dal vidne pozitivne efekte. Ta program med ostalim obvezuje OZD, da zmanjšujejo materialne stroške poslovanja, vendar se te obveznosti le počasi odvijajo, marsikje smo priča izgovarjanju in dokazovanju, da to ni tako bistveno, namesto, da bi se posvetili vprašanjem vsakodnevnega gospodarnega dela in ravnanja z reprodukcijskim materialom, energijo, stroji itd. Vsak ima dejanske možnosti izboljšati proizvodnjo in poslovanje, potrebno je znanje in iniciativnost, dogovarjanje za skupno akcijo in dosledno vztrajanje na sprejetih ukrepih dela in poslovanja. Obsežnost in povezanost nalog, ki jih moramo izvajati v okviru programa ekonomske stabilizacije, zahtevata od nas kvalitetnejši pristop k reševanju problemov, zahtevata intenzivnejšo aktivnost sa-moupravnega dogovarjanja in izvajanja nalog, zahtevata polno in odgovorno angažiranost vodilnih in vodstvenih struktur, samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. S tvornim sodelovanjem na samoupravnih osnovah bomo lažje in prej prešli iz sedanjega težavnega položaja.
TOVARIŠICE IN TOVARIŠI
Dovolite mi, da vam še enkrat iskreno čestitam k vašemu jubileju, se vam zahvalim za vaš velik doprinos k skupnim dosedanjim rezultatom dela in zaželim veliko uspehov pri nadaljnjem delu v prepričanju, da boste sposobni uresničiti zastavljene cilje.	1	/
S posebnimi ukrepi in prizadevanji vseh iz izgub
Med temeljnimi organizacijami delovne organizacije ISKRE — Avtoelek-trike, Nova Gorica sta bili dve, ki sta ob prvem letošnjem polletju pokazali izgubo. To sta tovarna vžigalnih tuljav Bovec, kjer so sicer rdeče številke še najmanj pričakovali in tovarna malih zaganjalnikov, Nova Gorica. Takoj po prikazu bolečih številk, izguba je bila v višini 52,4 milijonov dinarjev, so se delavci obeh TOZD sestali na zborih in sprejeli obširen in zavezujoč program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo.
delali 171.400 malih zaganjalnikov^ tem presegli plan za letos >za Skladno z možnostmi prodaje proizvedli tudi ustrezen asortiman 1 količine rezervnih delov.
— TOZD — KOMERCIALA b°' drugem polletju prodala na domač6 •	ailijono
Danes se bomo nekoliko dlje pomudili pri tovarni malih zaganjalnikov in pregledali njihov program ukrepov za odstranitev izgube.
Je zavezujoč, kot so zavezujoči sklepi zbora delavcev in sklepi delavskega sveta, izpolnjevanje, oziroma izve.;—:
teh sklenov 	— ~. “j^uje
~...»uMcpOV pa bo omogočilo poslovanje s pozitivnim poslovnim rezultatom, pravijo v tovarni malih zaganjalnikov.
Iz pregleda poslovanja v prvem polletju letošnjega leta izhaja osnovna ugotovitev, da so v tovarni malih zaganjalnikov dosegli zadovoljive delovne rezultate. Povprečno mesečno so izdelali 31.606 kosov zaganjalnikov, kar je v primerjavi z lanskim obdobjem, ko izgube ni bilo, za 7.533 zaganjalnikov ali 31 % več, v primerjavi s povprečno mesečno proizvodnjo lanskega leta pa 7.994 zaganjalnikov ali 34 % več. Posebej zadovoljiva je ugotovitev, da je produktivnost dosežena v prvem polletju znatno boljša kot v preteklem leth.
Številni podvzeti ukrepi že v drugi polovici lanskega leta in v začetku letošnjega, so se odrazili v izboljšanih doseženih delovnih rezultatih, žal pa so doseženi dohodkovni rezultati slabši kot v preteklem letu. Pri ugotavljanju vzrokov, ki so povzročili slabšanje ekonomskega položaja te TOZD in povzročili v prvem polletju izgubo, je razkorak med rastjo . celotnega prihodka in vsemi porabljenimi sredstvi vključno z obveznostmi iz dohodka, najbolj očiten. Tu moramo predvsem izpostaviti delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku ter delež porabljenih sredstev in obresti skupaj, saj je znašal v lanskem letu 77%, v prvem polletju letos pa že 95 %. Podoben, po svojih, učinkih na dohodkovni rezultat na zaposlene je kratkoročno nerešljiv problem — naraščanje obresti. Le-te so v celem lanskem letu znašale blizu 55 milijonov, v prvi polovici letošnjega leta pa že 65 in pol milijona dinarjev.
Razmeroma velik vpliv na letošnji ugotovljeni rezultat ima tudi znaten porast stroškov, pogojenih s povečanim izvozom malih zaganjalnikov. V letošnjem letu realiziran doeovnr združb”:t- J._I______,”7
in tujem trgu za najmanj 670 milijon°v din izdelkov in rezervnih delov. Pra. tako bo ta TOZD oskrbela za pre^ deno proizvodnjo vse potrebne repr° materiale.	v
— Služba operativne priprave dela tej TOZD bo zagotovila smotrno^
varčno ter s TOZD
KomercK
vsklajeno nabavno politiko, ter '^u
uporabi
ueviz brez plačila interne devizne stimulacije pomeni v primerjavi z lanskim letom velik izpad celotnega prihodka tovarne malih zaganjalnikov. Le-ta se je obračunavala še v prvem četrtletju letos, kar je še omogočalo pozitiven rezultat, sicer bi le iz tekočega poslovanja ugotovili izgubo.
Povišanje cen izdelkom doseženo v začetku letošnjega leta kot tudi doseženi boljši delovni rezultati, niso mogli kompenzirati efekta vseh naraščajočih stroškov. Pri sedanjem ocenjevanju poslovanja drugega polletja so pri nekaterih pomembnih postavkah izhajali iz določenih.predpostavk: — skupne podražitve porabljenega izdelavnega materiala v drugem polletju ne bodo večje kot 15% v primerjavi s prvim polletjem letošnjega leta — znesek obresti v drugem polletju bo 14% nižji kot v prvem
na:v:C; uiuzm meri zavrla porast stf^ škov materiala in zalog. Prav tako bo služba analitično kontrolirala in izd6 vala tiste pozicije zalog repromaten3 ki v skupni vrednosti predstavi]3)!
50% vrednosti zalog repromate^ zalog na dan 30. 6.1984. Cilj aktivni
nadzorovanja zalog je znižati vredn0^
zalog repromateriala, ki bremenijo TOZD. Do konca leta naj se ta vre •
Od
nost zniža za najmanj 20 milijonov tega ukrepa pričakujejo v malih zaL njalnikih razbremenitev pri strosjv zalog, ki bo uresničen le ob usklajen* uspešni akciji vseh TOZD znotraj 6
lovne organizacije. Skupaj s TOZD Komerciala bo potekala tudi akcija0
prodaje odvečnih mirujočih zalog' Rezultat ukrepov pri gospodar)
■ i izbo1)
njuz zalogami, hkrati z ukrepi za- , ^
šanje plačilnih pogojev, ter ^ pridobitev cenejših denarnih virov vplival na znesek obresti v tem pol*6)
Delavci tovarne malih zaganjalnikov so bili na zboru enotni ob analiz1 vzrokov izgube v letošnjem polletju in so soglašali z navedenim programoo* ukrepov za odstranitev izgub. Tovarno delovnih sredstev so posebej zaprosi' ti, naj se maksimalno angažira pri vzdrževanju in odpravljanju okvar na de-lovnih sredstvih. Delavci so ugotoviti, da so biti vzroki, ki so pripeljati do rdečih številk take narave, da jih posameznikom ni bilo mogoče odpraviti, zato osebne odgovornosti ni mogoče ugotavljati. Poslej pa bo drugačei Če navedeni ukrepi do konca leta ne bodo realizirani, zahtevajo delavci ugotavljanje osebne odgovornosti na nivoju delovne organizacije in TOZD. Hkrati se vprašujejo, če res bodo osebno odgovornost ugotavljali tudi v drugih TOZD in službah, zadolženih za realizacijo ukrepov.
polletju letos — masa osebnih dohodkov bo največ za 10% večja od mase prvega polletja.
Da bi realizirati ocenjeni rezultat, ki za kolektiv TOZD MZ še vedno ni zadovoljiv, je potrebno realizirati naslednje ukrepe:
— zaposleni bodo v tem polletju iz-
šli*
ki bo za 14 % manjši od zneska obrei prvem polletju.
Naloga je izredno zahtevna in j62! uresničljiva kot ostati predvidC ukrepi in jo bo moč uspešno realiztf le ob maksimalnem angažiranju tvornem sodelovanju s TOZD -7 A. merciala, TOZD mali zaganjalnik1 finančne službe.
— Služba kontrole in kvalitet6 TOZD bo s pojačano kontrolo v pr°, zvodnem procesu pripomogla k v* j emu nivoju kvalitete izdelkov in Pj prečevala nastajanje izmeta iznad 0 pustnih pričakovanj.
— Vsi pooblaščeni podpisniki str^ škovnih mest so dolžni in odgovorn'
o IV vrv Zlili 111VOV OV» VI vrinili lil	~ .
strogo kontrolo stroškov in .bodo puščali nastanek le tistih stroškov, k1
resnično nujni. Tovarna malih za^.
im
njalnikov predlaga TOZD Inštitut delovni skupnosti skupnih služb, o sprejmeta na zborih delavcev sklep
oprostitvi plačila dodatnih sredstev
izhaja iz poračuna obveznosti zdruz6 vanja za lansko leto.	...
slovni 16
Ugotovljeni negativni posli
zultat je predvsem posledica neuskb

jenih cenovnih in drugih razmm»j> .j,, nastale izgube ni bilo mogoče PrePrehn£ in tudi ni mogoče ugotavljati oseu odgovornosti za nastanek izgube
Realizacija vseh navedenih ukrep6 za sanacijo poslovanja v malih zuf
njalnikih, ki bo brez dvoma terjala like napore vseh zaposlenih, je pog°L
rdec»
S tekočega traka v tovarni malih zaganjalnikov.
Podelitev priznanj
Delavski svet delovne organizacije je na svojem 11. zasedanju, 25.5.1984 razpisal priznanja ob 35—letnici delovne organizacijski jih bo podelil petim delavcem delovne organizacije za izjemne uspehe na področju gospodarjenja, inovacij, razvijanja samoupravnih odnosov in na drugih področjih, pomembnih za razvoj in uveljavitev delovne organizacije.
V obrazložitvi k predlogom, ki jo je podal Alojz Čampa, predsednik komisije delavskega sveta, sta priznanja podelila predsednik poslovodnega odbora, Marcel Božič in predsednik delavskega sveta Boris Volk naslednjim petim delavcem:
—	Dragu PODLOGARJU, dipl. ing. roj. 26. 2.1928, svetovalcu poslovodnega odbora delovne organizacije za izjemne dosežke pri organizaciji dela in uveljavitvi delovne organizacije doma in v tujini ter uveljavitvi programa avtomatizacije v prometu.
—	Matiji SELIGERJU, dipl. ing. roj. 21. 2.1925, razvijalcu IX. v TOZD Razvojni institut Ljubljana za izjemne dosežke pri razvoju in afirmaciji programa napajalnih naprav.
—	Branku ROBAVSU, dipl. ing. roj. 19.10.1930, sistemskemu inženirju v TOZD Sistemi Ljubljana za izjemne dosežke pri razvoju in uveljavitvi programa avtomatizacije v industriji
—	Adolfu DIVJAKU, dipl. ing. roj. 14.11. 1941, razvijalcu I. v TOZD Naprave za energetiko Ljubljana za izjemne inovacijske dosežke pri razvoju naprav za prenos podatkov pri visokonapetostnih vodih
—	Radivoju ČEBOKLIJU, dipl. ing., roj 28. 1. 1927, razvijalcu IX. v TOZD Razvojni institut Ljubljana za izjemne dosežke pri razvoju in uveljavitvi programa relejev
zaključek poslovnega leta brez -številk, vendar bo iz čistega dohod mogoče pokriti zgolj osebne d° zaposlenih. S takim poslovnim rezu , tom seveda v tovarni malih žaganj3*1"
ie
kov ne morejo biti zadovoljni, zato J
potrebno poleg realizacije ukrepov r6a.
iizirati že v prihodnjem letu še: pov66. proizvodnjo in prodajo rentabilne)5 zaganjalnikov družine AZF ter poSP. seno osvojiti proizvodnjo žaganj3*®
kov s predležjem,
initc*
doseči poce-. ^
proizvodnje z združevanjem lin1)
uvajanjem integralne tehnologij6’ bo omogočilo v naslednjem letu a** mulativno poslovanje.
Dodajmo ob koncu še, da je dela*5
svet TOZD MZ določil odgovorne
silce za realizacijo posameznih sklep'
flV,
in sicer: Rado Skočaj in Boris Bte
Žig3'
An«0"
— realizacija proizvodnih nalog. < -- j, Anzelin — realizacija zastavljenih . Ijev gospodarjenja z zalogami in str°fll| materiala. Anton Anzelin in Fortu
Jeklin — odprodaja mirujočih za '
Marjan Brumat —višji nivo kvali«6 a
zmanjšanje izmeta. Jože Derman ^ vse naloge TOZD in izvajanje ukteP^,
Vsi delavci — marljivo in vestno op ‘
Ijanje del in nalog, izboljšanje del° discipline. Odgovorni dela'ni bodo^, sečno obveščati kolektiv o uresm6 nju zastavljenih ciljev.	^

danes si postavljamo temelje za naslednja desetletja
Mikroelektronika je infrastruktura industrije, je industrija, ki pospešuje zmogljivost ostale industrije in omogoča izdelavo proizvodov, za svetovno tržišče. Jutrišnji dan pa bo dal mikroelektroniki še večjo veljavo in tedaj bo vitalnost naše industrije v marsičem odvisna tudi od zmogljivosti	^
kroelektronike.^Zato je nujno, da v tem ‘"1MU m(|j ukrepamo. Iskrina Mikroelektronik« *“ ~~ uovolj zrasla, da lahko nudi krepko oporo vsem tistim vejam industrije, ki želijo slediti svetovnim tokovom tehnološkega razvoja. Letošnje leto je v tem smislu zelo prelomno. Z izgradnjo računalniškega sistema za računalniško podprto načrtovanje integriranih vezij bo narejen korak brez katerega bi se za marsikatero razvojno usmeritev zaprla vrata tehnološkega razvoja.
Vendar vse te prednosti postavljajo pred nas tudi neizprosne obveznosti, saj bi bilo zelo žalostno če bi zanamcem razlagali, da smo na tehnološkem področju imeli lepe možnosti pa jih nismo izkoristili zato ker nismo znali osredotočiti svoje moči in sredstva tja kamor bi morali. Pot razvoja tehnike namreč sedaj ni več le nakazana ampak je v razvitem svetu že velik del prehojena in potrjena ter zaenkrat nima alternative.	^
Sicer pa poglejmo kako delajo v Iskrini Mikroelektroniki, oz. kaj menijo naši strokovnjaki o jutrišnjih nalogah naše mikroelektronike.
V pogovoru so sodelovali: mag. Ivo Banič in dr. Franc Runovc, o pomenu mikroelektronike za nadaljnji razvoj računalništva pa nam je nekaj zanimivosti povedal prof. dr. Anton P. Železnikar.
Kakšne so osnovne značilnosti poslovanja vaše DO?
Mag. Ivo Banič: Letos uresničujemo Predvideno podvojitev dohodka in fi-^'čne proizvodnje glede na lansko leto.
V tem smislu sledimo načrtovani rasti ■Jaše pred dvemi leti ustanovljeni DO, je glede na nekatere nestimulativne ^javnike vsekakor uspešno. Omenim naj le, da kljub podvojenim cenam re-Pfomateriala in elektroenergije nismo bistveno povečali cene našim proizvodom. Dodatno breme pa je tako kot za °stalo industrijo povečanje raznih dajatev gospodarstva. Te so se kljub splošnim ugotovitvam, da se morajo zmanjšati, še naprej večale, saj so letos Procentualno dokaj večje kot lani, ko s° se povečale glede na leto poprej.
Mikroelektronika je pri nas nova Proizvodna panoga in je zato posebej *8nimivo vprašanje njene izvozne asmeritve in uvoznih potreb?
Mag. Ivo Banič: Vsekakor se strigam, da je za Jugoslavijo izvozna Usmeritev življenjsko pomembna.
Vendar je ne gre poenostavljati. Tako apr. ni dvoma, da je od proizvodnje naših elektrarn odvisna celotna proi-^odnja naše industrije preko katere je ta proizvodna panoga udeležena v izvo-Zu- Tako tudi mikroelektronika sodi.v “ifrastrukturo celotne industrije in prav la bo njena prisotnost v bodoče še odločnejša.
Če pogledamo Iskrine izvozne izdelke vidimo, da jih že četrtina vsebuje [aikroelektronska vezja, v naslednjih letih pa naj bi ta odstotek narastel na '5 %. S tem ne mislim reči, da bodo vsa ta mikroelektronska vezja iz naše proi-^odnje, vendar določen delež naših atikroelektronskih vezij bo prav gotovo Povsod prisoten. In s tem bo ta delež tudi vsebovan v celotnem Iskrinem j^vozu, pri čemer bo njegov pomen še bistveno večji od njegove cenovne Rednosti, ker bo v marsičem omogočal 1Zvoz, oz. bo odločal o možnostih izvoza.
Mikroelektronika sodi med najhi-*reje razvijajoče industrijske veje kar Pomeni, da njena proizvodna oprema mfro zastara. Kakšen je vaš položaj v *em smislu?
, Mag. Ivo Banič: Večina naše opreme Je iz leta 1980 in v marsičem ne more Zadostiti sedanje razvojne in proi-Zvodne potrebe. Vendar pa vsa oprema ni v celoti zastarala. Bolj so prisotne določene kritične točke, kjer je nujna ob-nova oz. dograjevanje. V mikroelek-honiki smo prisiljeni slediti tehnolo-skemu razvoju v svetu in zato sproti osvajati miniaturizacijo izdelave, kar Pa brez sodobne opreme ni možno.
“zve so pri tem na udaru razvojno raziskovalne dejavnosti. Nadalje potrebu-Jemo optično opremo v litografiji. Pri Preslikavi mask na rezine imamo si-	Dr.France Runovc.
gumo zastarelo opremo, ki nam onemogoča prehod v gostejšo geometrijo, torej osvajanje 3 mikronske tehnologije v katero lahko sorazmerno hitro posežemo. Iz mokrega jedkanja, ki ga pretežno uporabljamo, bomo morali preiti na plazemsko jedkanje, nujna pa bo tudi nova testna in merilna oprema. Skratka, naša oprema še ni popolnoma zastarela, ampak preprosto ne zadošča več. Z njo ne moremo osvajati nove tehnologije in s tem ne uresničiti naše zastavljene cilje.
Kolikšna je najnujnejša investicija v opremo?
Mag. Ivo Banič: Za projekt »Mikroelektronika 3« v katerem je zajeta 'tudi oprema za univerzo, bomo potrebovali 150 mio. dolarjev. Določeno opremo bi morali dobiti takoj, v celoti pa do konec leta 1985. Glede na vlaganja razvitih držav v razvoj mikroelektronike je to neprimerljivo majhen znesek. Vendar je za našo DO in Iskro vseeno prevelik in bo zato nujno sodelovanje celotne slovenske industrije. Vsak, ki vsaj delno spremlja tehnološki razvoj v svetu, lahko vidi kako nujna je za našo družbo uresničitev takega projekta kot je »Mikroelektronika 3«. Tu lahko še povem, da je delavski svet SOZD Iskra potrdil naš projekt in tudi ISS je preko Komiteja za znanost in tehnologijo potrdil interes slovenske vlade in naše širše družbe za ta projekt kakor tudi vsebinsko osnovo tega projekta oz. pravilnost strateške usmeritve.
Bo slovensko gospodarstvo s tem, da ne bo moralo uvažati določene proizvode dobilo teh 15 mio. dolarjev nazaj?
Mag. Ivo Banič: Preveč poenostavljeno je gledati našo proizvodnjo kot nadomestno. Gre za precej pomembnejši dejavnik, da z našimi mikroelek-
tronskimi komponentami omogočimo gradnjo sodobnih sistemov za nastop na mednarodno tržišče, ki jih brez naših komponent po naročilu ne bi mogli zgraditi. Komponente, ki jih mi delamo so zunaj zelo težko dosegljive v bodoče jih bo pa težje dobiti. Zato ostaja le ali se bo slovensko gospodarstvo dokopalo z lastno mikroelektroniko do gradnje takih sistemov in jih uspešno izvažalo afipa jih sploh ne ho .w;o je aiter„
"aiiva, in ne kaj lahko slovensko gospodarstvo neposredno substituira na standardnih komponentah.
Bo teh 15 mio. dolarjev družba zagotovila?
Mag. Ivo Banič: Prepričani smo, da je ta naš projekt tako dober, tSko atraktiven in za Slovenijo tako krvavo potreben, da jih bo naša družba zagotovila.
1
Mag.Ivo Banič.
Upal bi si celo trditi, da se Slovenija nahaja danes na prelomnici, ko se odloča ali bo v bodoče manj razvita med razvitimi družbami ali pa bo najbolj razvita med nerazvitimi. Se pravi, danes se mi opredeljujemo med razvite ali nerazvite in to ne le za leto ali dve temveč za naslednja desetletja. In ta odločitev temelji tudi, ne samo, ampak tudi na razvoju lastne mikroelektronike.
Del montažne linije.
vanje z zunanjimi partnerji, ki pa je podvrženo določenim specifičnostim. Tako je npr. zaradi restrikcij njihovega obrambnega ministrstva deloma oteženo sodelovanje z ameriškimi partnerji. Za enkrat nismo zajeti v te restrikcije bolj kot smo bili poprej, vendar je določeno administrativno delo le postalo nekoliko bolj zapleteno.
Kako sodelujete z ameriško firmo AMI?
Dr. Franc Runovc: Sodelovanje poteka dobro. Trenutno je v ospredju prenos programske opreme za računalniško po'dprto načrtovanje vezij ter prenos novih tehnoloških postopkov, ki deloma dopolnjujejo našo obstoječo proizvodnjo in že tudi kažejo korak naprej v osvajanje tehnologije z manjšo geometrijo.
Morda še besedo ali dve o vašem partnerju AMI?
Dr. Franc Runovc: To je največja firma za specialna integrirana vezja, oz. vezja po naročilu in sodi v koncern GOULD, ki je na področju splošne elektronike eden močnejših proizvajalcev v ZDA.
Kako je s strokovno usposobljenostjo v vaši DO?
Dr. Franc Runovc: Lahko rečemo,
Optična kontrola integriranih vezij v montaži.
Funkcionalno testiranje integriranih vezij z računalnikom.
Seveda sam razvoj mikroelektronike ne zadošča ampak je potrebno ustrezno osposobiti z opremo in kadri tudi porabnike, predvsem ostale Iskrine delovne organizacije.
Kako je z naročili za vaše proizvode?
Imamo sorazmerno dosti naročil iz Iskre in tudi naročila za izvoz se nam krepko povečujejo. Le-ta naraščajo celo hitreje od naročil iz Iskrinih delovnih organizacij ker slednje še niso izvršile tisto prestrukturiranje proizvodnje kot bi jo morale.
Razvojno raziskovalna dejavnost je za vas izjemno pomembna. Kaj nam lahko poveste o njej?
Dr. Franc Runovc: Omenil bi predvsem strateški program SOZD Iskra v katerem imamo pripravljene 3 naloge in sicer:
—	razvoj kompleksne programske opreme za simulacijo in vodenje procesa
—	osvajanje tehnologije CMOS s pasivnimi področji tipa N
—	razvoj tehnoloških postopkov, ki že omogočajo prehod na tehnologijo vezij zelo obsežne integracije (VLSI)
Vse to so naloge, ki so raziskovalno zastavljene. Imamo pg še naloge, ki so bolj proizvodno usmerjene kot npr. zasnova lastnega računalniškega centra z računalniškim sistemom VAX 780 ter s podporno programsko opremo in z grafičnimi ter numeričnimi terminali. Ta računalniški sistem bo, kot smo že omenili, podpiral distribuirano načrtovanje v Iskri. Uporaba tega centraliziranega računalnika in centralizirano instalirane programske opreme bo potem na voljo drugim DO Iskre in seveda obema univerzama v Sloveniji, ki bodo imeli pri sebi terminale in grafične postaje.
Nadalje je za nas pomembno sodelo-
da je dovolj dobra. Po strokovnosti ne zaostajamo za tujimi proizvajalci niti v razvoju niti v proizvodnji. Precej naših inženirjev je bilo na šolanju v tujini, kjer so pokazali dovolj sposobnosti, da bi se lahko tam zaposlili. Svoje področje že dovolj dobro pokrivamo z lastnim znanjem tako, da se ne moremo stalno ozirati ali vezati na tujega proizvajalca ali tujo raziskovalno institucijo. V tem smislu imamo le enakopravna sodelovanja.
Ob povsem raziskovalnih sodelovanjih s posameznimi raziskovalnimi institucijami bi omenil še raziskovalne stike na področju razvoja tako programske opreme za simulacijo procesa in gradnikov integriranih vezij kot na razvoju novih tehnologij v enomikron-skem področju. Predvsem za tehnologijo CMOS, ki bo, kot kažejo vsi pokazatelji, vodilna tehnologija prihodnosti.
Če pogledamo malo v prihodnost je zanimivo vprašanje enomikronske tehnologije?
Mag. Ivo Banič: V laboratorijskem obsegu obvladuje to tehnologijo že več svetovnih firm. Drugače je s serijsko proizvodnjo. Ta bo kasnila za laboratorijsko vsaj 2 leti. Za nas pa je to vprašanje projekta »Mikroelektronika 4«, kar pomeni novo zgradbo, novo lokacijo in nekajkrat večja vlaganja kot v »Mikroelektroniko 3«, ki jo sedaj vršimo. Vendar pa bo to korak v nadaljnjo osvajanje mikroelektronske tehnologije, ki ga bomo morali narediti ne zaradi naše delovne organizacije temveč za potrebe razvoja sistemov v Iskri in tu nastane vprašanje, kdaj se bo ta potreba pri izdelovanju določenih sistemov pojavila.
Vedeti namreč moramo, da ima tehnologija z minimalno geometrijo bistvene prednosti. Ni problem v tem, da lahko naredimo isto število tranzistorjev na manjšem prostoru ampak, da bo možno graditi sisteme za takšne funkcije, ki so bile prej neznane in jih sicer ne boš mogel narediti.
Dr. Franc Runovc: To je zaradi same arhitekturne zasnove posameznih vezij od katere je odvisna njihova zmogljivost in uporabnost. Glede naših zmogljivosti bi pa dejal, da imamo povsem osvojeno proizvodnjo v 5 mikronski tehnologiji, lastne raziskave na področju 3-mikronske tehnologije ter kombinirane raziskave na področju manjših geometrij.
Sodelujete tudi s sorodnimi instituti-jami pri nas?
' Dr. Franc Runovc: Da, z obema slovenskima univerzama, Laboratorijem za mikroelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko, Institutom Jožef Štefan, Institutom za elektrotehniko in Va-. kumsko tehniko, Institutom Boris ^Kidrič in še nekaterimi raziskovalnimi -ustanovami. Tu je tudi prisotno sodelovanje v obliki nudenja uslug, kjer nudimo mi usluge ali pa koristimo merilno opremo, ki je predraga, da bi jo samostojno nabavili. Takšno sodelovanje želimo še naprej razvijati.
Zelo obetavno je sodelovanje z UŠ, kjer je očitno obojestranski interes za osvajanje posameznih nalog. Njihova skupina za elektroniko je relativno močna, IJS pa deluje tudi na razvoju programske opreme za načrtovanje tiskanih vezij.
Nadalje bi omenil sodelovanje s Fakulteto za elektrotehniko v Zagrebu s katero sodelujemo na razvoju programske opreme za simulacijo. Tudi to sodelovanje je dobro zastavljeno.
Kaj lahko rečete o ostalih proizvajalcih mikroelektronike v Jugoslaviji?
Mag. Ivo Banič: V Jugoslaviji so še drugi proizvajalci mikroelektronskih komponent, vendar se večinoma dopolnjujemo. Težko je povsem predvideti nadaljnji razvoj mikroelektronike in vpliv tega razvoja na proizvodno usmeritev posameznih proizvajalcev, rečemo le lahko, da si bomo mi še naprej prizadevali ohraniti takšno razmerje in sodelovanje med nami kot je bilo doslej.
Pomen Iskrine mikroelektronike za nadaljnji razvoj računalništva
O pomenu mikroelektronike ne moremo govoriti ne da bi pogledali tudi v prihodnost. Predvsem kaj bo pomenila v nekaterih ključnih proizvodnih panogah, oz. kaj v teh panogah pričakujejo od nje. Najsodobnejši .dosežki v svetu že dajejo tudi osnove za nova vrednotenja tega področja in med najzanimivejše sodi prav Usmeritev svetovne računalniške industrije, saj je v zadnjem času prav na tem področju nekaj ključnih novosti, ki bodo imele tudi izredno pomemben vpliv na nadaljnji razvoj mikroelektronike. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Prof. dr. Anton P. Železnikar: Mi-
kroelektronska tehnologija naj bi v bližnji prihodnosti odigrala bistveno vlogo tudi pri načrtovanju in izgradnji pete računalniške generacije. Da bo stvar jasnejša že na samem začetku:
Peta računalniška generacija bo predvsem nova tehnološka generacija!
Današnje aplikacije umetne inteligence na računalnikih četrte generacije še ne morejo imeti bistvenega vpliva na razvoj osnovne tehnologije (integriranih vezij) pete generacije. Splošna zabloda je, da bo sama metodologija umetne inteligence razrešila bistvene (Nadaljevanje na 6. strani)
ŠOLA PODROČJA ZA KAKOVOST
Nazaj v združeno delo oboroženi z novim znanjem
Sodoben razvoj teija nenehno izobraževanje ob delu. Prav permanentno izobraževanje namreč lahko zagotovi spremljanje hitrega razvoja in s tem zagotovi izboljšanje naše gospodarske stabilnosti. Eno izmed področij, kjer razvoj izjemno hitro napreduje, je gotovo področje kakovosti. V SOZD Iskra mu posvečamo vse več pozornosti, dokaz za to pa je tudi pravkaršnja šola za kakovost, ki so se je v Škofji Loki udeležili vodilni in vodstveni delavci tega področja dela.
Da bi-se za naše bralce o tej temi pogovorili kaj več, smo šolo obiskali in tam zaprosili za nekaj mnenj. Najprej smo se pogovarjali z Lotarjem Kozino, sodelavcem področja za kvaliteto v SOZD Iskra. Povedal nam je:
»Sodoben razvoj terja res mnogo izobraževanja ob delu. S tem namenom smo pri področju za kakovost organizirali tudi našo prvo šolo, ki je namenjena izpopolnjevanju znanja predvsem vodilnih in vodstvenih delavcev na področju kakovosti v celotni Iskri. Pri organizaciji šole smo morali upoštevati, da so to kadri, ki jih dlje časa nikakor ne moremo pogrešati v proizvodnem procesu. Zato smo celotno tematsko gradivo šole razdelili v tri tematske skupine in sicer:
—	integrirano zagotavljanje kakovosti
—	posebna poglavja za potrebe vodij služb kakovosti ter
—	metode in tehnike vodenja služb kakovosti.
Za vsako tematsko skupino je predvidena v enotedenskem obsegu. Prva tematska skupina — integrirano zago^ tavljanje kakovosti — pravkar teče. Pod tem naslovom smo ?brali teme, ki
obravnavajo integrirano zagotavljanje kakovosti ter povezovanje integriranih sistemov zagotavljanja kakovosti z drugimi poslovnimi funkcijami, predvsem z razvojno-raziskovalno in komercialno funkcijo.
Tej skupini tem so sledile teme o organizaciji funkcionalnih aktivnosti inovacijskega procesa, pripravi nove proizvodnje ter tržni politiki Iskre v povezavi z zagotavljanjem kakovosti. *
Posebno predavanje je obravnavalo servisiranje Iskrinih proizvodov, pa tudi sodelovanju s tujimi poslovnimi partnerji smo tudi posvetili nekaj ur.
Prispevek o delovanju tržne inšpekcije in o sodelovanju z VKKP sta vzbudila med udeleženci takšno zanimanje, da ni in ni hotelo biti konca razprave.
Ob odvijanju normalnega predavateljskega dela šole smo delj časa ob večernih urah — seminar je bil izredno intenziven, saj je obsegal deveturni dnevni program — namenili za organizacijo dveh okroglih miz.
Prvo okroglo mizo smo posvetili »Zgodovinskemu razvoju kontrole v Iskri« ter na ta način seznanili udeležence z dobrimi in slabimi stranmi in re-
zultati organizacijskih pristopov v različnih obdobjih.
Druga okrogla miza je bila posvečena naši — vsaj tako kakovostniki na to gledamo — najbolj pereči problematiki; namreč, zagotavljanju kakovosti pri razvijanju novega proizvoda. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo si na tej okrogli mizi, ki so ji prisostvovali še u,". j?runo Štiglic, mag. Mitja Tavčar ter
Peter Mihelič, bili CGim osnov za zagotavljanje kakovosti novih proizvodov. Seveda nas čaka na tem področju še veliko dela, da bi zastavljene osnove dejansko zaživele.
Prvi del šole smo zaključili z informacijo in razpravo o raziskovalno-po-slovni organiziranosti SOZD Iskra, ki je dala mnoge sistematizirane in urejene podatke za probleme in težave, ki jih čutimo pri vsakdanjem delu. Že iz izjav udeležencev in na osnovi rezultatov ankete ki so jo izpolnili udeleženci, smatramo, da je naša, prva šola kakovosti uspeh in da bo za drugi in tretji del prav tako zanimanje, kot je veljalo za prvega.
Pomen Iskrine mikroelektronike za nadaljnji razvoj računalništva
(Nadaljevanje s 5. strani)
probleme nove tehnološke generacije. Če je pri razvoju nove generacije nedvomno potrebna nova človekova inteligenca, to še ne pomeni, da je to prav umetna inteligenca in samo te vrste inteligenca. Kako pa je z novimi fizikalnimi in tehnološkimi procesi za proizvodnjo gostih in zapletenih integriranih vezij? Kaj je pri tem bistveno, zakaj in kako?
Pojem računalniških generacij je star in enostavno razumljiv: vse dosedanje generacije so bile tehnološke in opredeljive z naslednjimi pojavi: elektronke (1), tranzistorji (2), integrirana vezja (3) in vezja z visoko integracijo (4). Le podeseterjena in postoterjena gostota pete generacije glede na četrto generacijo naj bi zagotovila potrebno hitrost in kompleksnost, ki bosta potrebni za aplikativnost pete generacije, to je za časovno ustrezno obvladovanje velikih podatkovnih baz, za uporabniško prijaznost (zvočno in slikovno komuniciranje, izvedeniški oziroma ekspertni sistemi, programirni pripomočki) in za povezljivost računalnikov v mreže. Vse dosedanje računalniške generacije so temeljile na tehnologiji vezij in ne na aplikacijah. Bolj učinkovite in inteligentne aplikacije so možne le pri zmo-glivejši strojni tehnološki strukturi.
Za aplikativnost nove računalniške generacije bodo potrebna nova integrirana vezja z večjo kompleksnostjo (gostoto na površinsko in prostorsko enoto), predvsem pa bodo morala obdržati ali celo povečati svoje operacijske hitrosti. Iskrina tehnologija integriranih vezij bo tako morala biti posodobljena v tej smeri. K temu -je potrebno dodati še delovne postaje pete generacije in ostalo opremo za načrtovanje integriranih vezij nove generacije.
Peta generacija bo pomenila nove mikroprocesorje. Do nedavnega bi tako stališče zbudilo posmeh in podcenjevanje pri uporabnikih velikih računalniških sistemov, saj pri njih še danes prevladuje mnenje, da mikrosistemi sploh niso pravi računalniki in da se iz njih ne more razviti nekaj, kar naj bi bilo osnova pete generacije.
To bi vsekakor lahko bilo res, če bi se razvoj ustavil pri 8-bitnih mikroprocesorjih sedemdesetih let in se kasneje ne bi pojavili zmogljivejši 16 in 32-bitni mikroprocesorji in njihovi spremljevalci: periferni mikrokrmilniki in soproce-sorji. Tako je npr. osebni (namizni) mikroračunalnik IBM PC XT/370 pravi računalnik, z močnim operacijskim sistemom, virtualnim pomnilnikom in z zapletenimi uporabniškimi programi.
Mikroprocesorji so integrirana vezja
Anton P. Železnikar.
z visoko stopnjo integracije, ki so dejansko spremenili do nedavnega veljavni koncept računalnika. Toda kako bi utemeljili, da je npr. IBM PC XT/370 že primerek pete računalniške generacije? XT/370 postavlja mikroprocesorje neposredno v svet velikih računalnikov: prav z njimi vdira v ta svet in dokazuje, kako je to mogoče. Ta sistem ni več igrača, z nekaj barvne grafike in z učinki za povprečnega uporabnika; ima močno sistemsko programsko opremo, hitre komunikacije in se lahko povezuje z največjimi sistemi, ima zaščitne, mehanizme in lastnosti večkratnega dostopa virtualnih sistemov. To pa so že lastnosti, ki delno zadovoljujejo zmog-Ijivostne zahteve pete generacije. Sistem XT/370 združuje za te funkcije štiri mikroprocesorje, in sicer: 8088, dva modificirana procesorja 68000 in modificirani soprocesor 8087.
Iskrina mikroelektronika se tako nahaja pred bistveno zahtevnejšimi nalogami, ki bodo obsegale načrtovanje novih in kompleksnih mikroprocesorjev in njihovih spremljevalcev (mikro-krmilnikov), modifikacijo obstoječih mikroprocesorjev za posebne namene, povezovanje modificiranih in standardnih mikroprocesorjev v nove, bolj kompleksne mikroprocesorje oziroma mikrokrmilnike, načrtovanje in tehnološko izvedbo posebnih mikrovezij za razpoznavanje, sestavljanje in komunikacijo (zvočno, slikovno, jezikovno komuniciranje). Za proizvodnjo teh vezij bo potrebna posodobitev obstoječe tehnologije, njeno stalno dopolnjevanje in vlaganje. Zadovoljiva pot naprej je mogoča le prek osnovne in dovolj sodobne mikroelektronske tehnologije, in sicer od proizvodnje enostavnejših vezij do zapletenih procesorjev prihajajoče računalniške generaci-ie-	Boris Čerin
Naš drugi sogovornik v Škofji Loki je bil predavatelj Miloje Veljič. O Iskri je menil, da so nekatere njene OZD organizirane zares izvirno, in dosledno izpolnjujejo obveznosti do namenskega kupca, tako v rokih, kot tudi glede kvalitete. So pa tudi DO ki niso organizirane tako, da bi bile lahko v svojem poslovanju racionalne, pa naj gre ponovno za roke, kakovost ali drugo. Zato ni čudno, če prve omenjene DO ustvarjajo izredne finančne rezultate, medtem ko gre pri drugih za finančno slabe učinke. Seveda sta ta dva primera ekstremna, saj je vmes še vrsta Iskrinih organizacij, med katerimi so ene bližje eni, druge pa drugi skrajnosti.
Za šolo lahko rečem, da jo obiskujejo sodelavci,, s katerimi se v lastnem poslovanju pogosto srečujem. Tako jim je bila snov do neke mere že znana. .Udeleženci pa sb pokazali izredno zanimanje predvsem za tista*področja svojega dela, kjer se sami pri vsakodnevnem delu srečujejo s problemi. Ugotovili so, da je zelo koristno, če se spoznajo med seboftn če lahko ugotovijo, zakaj prihaja do neizpolnjevanja obveznosti. Osrednje Vprašanje razgovorov v šoli pa je bilo, v koliko so uspeli uspešno spremljati kakovost proizvodnje elementov in podsklopov, ki sestavljajo finalne izdelke.
V duhu naših predpisov je namreč potrebno spremljati sodelovanje med kontrolami kvalitet v DO in TOZD in vojne kontrole kot predstavnika JLA za zagotavljanje kakovosti dogovorje-. nih programov za potrebe namenskega kupca. Vsekakor je Škofjeloška šola pokazala, da je bil naš razgovor s tečajniki koristen tudi zato, ker so v praksi prav te dni začeli veljati novi predpisi in ker je prišlo tudi do nekaterih organizacijskih sprememb, tako v JLA, kot pri proizvodnih DO. Zato je bil zagotovo zdaj pravi čas našega srečanja v Škofji Loki.
NEVENKA GORJANC, DO Mikroelektronika:
Čeprav sem o tej tematiki nekaj slišala že na seminarjih, me je vendar program šole navdušil. Navdušil zato, ker
smo v enem samem tednu zvedeli toliko podrobnosti in novosti, kolikor bi jih med rednim delom zlepa ne mogli preučiti. V naši DO imajo posluh za izobraževanje in zato sem se lahko udeležila tega seminarja.
Seminar je bil zanimiv, morda malce preveč zgoščen in časovno prekratek, tako da ni bilo časa, da bi snov po predavanjih še utrdili. Zato lahko ob koncu rečem, da se že zdaj veselim na-jf *3 seminarja.
MARJAN KRŽIŠNIK, DO IEZE Ko so me v sektorju za kakovost obvestili o tem seminarju, sem se zanj hitro odločil, misleč, zlepa ne veš preveč. In res sem takoj opazil, da je tema obširna; zvedeli smo veliko, še bolj kot doslej pa sem jasno začutil potrebo po sodelovanju. (Mislim, da tudi vodilnim delavcem ne bi škodilo takole izobraževanje, potem bi vsi govorili isti jezik in se torej lažje razumeli.)
Tudi jaz mislim, da je bil program izredno zgoščen. Prinesel pa je seminar mnogo novosti — sprašujem se le, kakoQ vse teze čimpreje realizirati. Verjetno bo zato treba nekaj izobraževanja tudi drugim strokovnjakom, da bodo potem akcije^a izboljšanje kvalitete uspešnejše.
Pa še beseda o predavateljih: vsi, prav vsi, so bili solidno podkovani o stvareh, ki so nam jih posredovali. Zato lahko rečem, da so nam tudi dali veliko. MARKO ŠMUC, DO Telematika Pri nas je bila objava dvakratna in tako smo se kar trije odločili za obisk tega seminarja. Tu pa me je najbolj presenetila izjemna pripravljenost in organiziranost šole. Ničkolikokrat na-
mreč pridemo na seminar, pa še tez ne dobimo, tokrat pa smo dobili kar celo knjigo gfadiva. Navdušen sem tudi nad predavatelji, saj so predavali živahno in res kakovostno! Tako bi lahko dejan nazaj v združeno delo odhajam oborožen z novim orožjem!
MARKO KIAVTA, in BOGO ZORIČ, DO AVTOMATIKA
Zorič: Šola je bila koristna. Dobili j3 poglobili smo znanje o stvareh, ki j1" doslej nismo slišali. Res, gradili smo na že znanih temeljih, toda nadgradnja
mora	'n v bodoče^upam,udajo
takšne nadgradnje še več in 03 uu k,"v šola koristila še drugim.
Morda bi morali sprejeti še sklep za bodoče delo v smislu večje povezanosti. (brez malomeščanskih vrtičkov) v SOZD Iskra. Iskra naj bi namreč delovala bolj kot enotna organizacija, saj velika kot je, je v svetu vendar mala-
Kiavta: Strinjam se, da je seminar prav posrečeno izpadel. To šolo razumem kot napor v smeri, da bi bile službe za kakovost opremljene s tehnologij0’ potrebno za tehnološko kontrolo ne samo kakovosti novih proizvodoy> ampak tudi za kontrolo v razvoju in marketingu. Šbla je tako po moje13 mnenju poskus predstavitve trženja iu razvoja in tako sem dobil vtis o tovrstnih aktivnostih. Vendar pa manjka bistveno: govorili smo o samoupravnih splošnih aktih, ki naj bi dperacionalizi-rali in organizacijsko določali način našega dela, ki pa jih v pretežni meri ne izvajamo.
V šoli sgm pogrešal konkretno81 obravnave vzrokov, oziroma načinov odpravljanja subjektivnih faktorjev kontrole kakovosti. Rezultat pa je, da imamo teorijo, ki jo poznamo, o te®’ kako integralno zagotoviti kakovost, vendar tega ne izvajamo. Tako P° mojem zadeva ni strokovnega, ampak organizacijskega značaja.
mak
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
JAKOBA JUHA
se iskreno zahvaljujem- kolektivu TOZD-Antene Vrhnika za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
JAKOB JUHA
Franciju Lenarčiču v slovo
. Sobotno popoldne se je nagibalo k večeru, ko je prišla vest, da te ni več med nami, da se je za vedno ustavilo tvoje srce. Kar, nismo hoteli verjeti, nismo mogli razumeti.	,
Obstali smo, saj je bila novica tako nepričakovana in pretresljiva. Zla slutnja je bilo že dejstvo, da se nisi udeležil srečanja s predstavniki DO kot smo se predhodno dogovorili, vendar smo mislili, da si se nepredvidoma kje zadržal. Dejansko pa si se ravno v tistem trenutku boril s smrtjo in Žal bitko izgubil.	_
Zgodnje jeseni četrtega oktobra- 1945 si se rodil v delavski družini kot drugi sin. Že v mladosti so ti vcepili ljubezen do dela. Očeta nisi poznal, zato je vse breme vzgoje in preživljanja padlo na tvojo mamo, ki ti je omogočila šolanje na poklicni šoli za električarje v Mariboru in praktični pouk v Kočevju. Zaradi skromnosti in veselja do poklica si pridobil zaupanje pri mojstrih, kar se je obrestovalo, saj si končal šolanje in prišel do kruha. Tako je postalo tudi tvoji mami lažje.
Po nekajletnem delu v Kočevju si se odločil, da si poiščeš službo bliže doma. Tako si v začetku ja-
nuarja leta 1973 prišel v takratni obrat Iskre, kot merilec, kasneje pa si pričel delati v sektorju kvalitete. Predanost delux delovne navade in strokovnost so te pripeljale do mesta vodja kontrole kvalitete.
Poleg zahtevnega dela vodje, se nisi odpovedoval raznim drugim obveznostim v tovarni, kraju. Zaradi tvoje doslednosti, tovarištva in marljivosti si bil izvoljen v predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov in nato na odgovorno nalogo kot člana sveta zveze sindikatov Jugoslavije. *■
Ob pripravah na ustanovitev TOZD ni bilo nobene razprave, posveta, da ne bi s svojimi predlogi tvorno sodeloval. Skupno z nami si želel, da bi delavci v dobrepoljski dolini dobili boljše delovne pogoje in boljši kos kruha in da bi z boljšim gospodarjenjem pridobili boljši dohodek in boljše osebne dohodke, kar bi utrdilo socialno varnost delavcev.
Skupno s tabo smo se zagrizli v osvajanje novih proizvodov, nove tehnologije in avtomatiza-cijo proizvodnje ter v mnogočem skupno uspeli.
DRAGI FRANCI
Izgorel si ob svojem delu in nisi imel časa poskrbeti za svoje načeto zdravje.
Tako sedaj nemo stojimo pred tvojim grobom in si težko predstavljamo, kako bomo delali brez tebe. Poleg velike vrzeli, ki jo je povzročil tvoj prerani odhod v tovarni, te bodo težko pogrešali Žena, otroka in še posebej tvoja mama.
Zla usoda pač ni dovolila, da bi uspehe tudi žel, saj prehitro odhajaš od nas.
Naj se ti za vse opravljeno delo iz vsega srca zahvaljujemo, obenem pa obljubljamo, da nas bo tvoje delo, vesel obraz, vedno spremljal pri naših nadaljnjih naporih.
Delavci TOZD Ttikalni in zaščitni elementi — Dobrepolje DO Avtomatika
Kako poteka investiranje «tk;ss"»Vav“U“rzrfS
4	__	■	*	*	proizvodnje ne moremo shajati brez
v DO Elektrozveze * > ^i^SS^^eš
in podobnih razsežnih podsestavov, »Neustrezni delovni prostori so na stegenski lokaciji DO Elektro-zveze že katerih nabava in proizvodnja v manj-resno ovirali delo in povzročali slabo voljo med delavci. V prenovljenih pro-	ših paketih tehnološko ni gospodarna,
štorih, ki jih postopoma pridobivajo z adaptacijo, pa bo v tem smislu položaj Dodatna težava pri izvajanju tega Precej izboljšan. Zato smo Se obrnili na vodjo investicijskih služb Maksa Si- dela investicijskega programa je v soča-mončiča in ga povprašali, kako potekajo dela ter kaj bodo ta investicijska snosti poteka adaptacijskih del in proi-vlaganja pomenila za DO Elektrozveze.	zvodnega procesa pod isto streho.
Dogaja se pač, da enim ali drugim popustijo živci zaradi hrupa, prahu, zamakanja, oz. zaradi nedostopnosti gradbenim izvajalcem, ker v danem trenutku ni mogoč umik tekoče proizvodnje.
Računamo, da bomo pred koncem leta vselili prvo četrtino novo urejene hale; v kateri pa bomo morali postavljeno tehnološko linijo močno.utesniti zato, da bo mogoč adaptacijski poseg v naslednjem pasu, kjer trenutno poteka redna proizvodnja. Vse seveda po načelu, da »proizvodni proces z adapta-^8 cijo ne sme biti moten.«
V zaključnem delu investicijskega Pr°grama’ ki bo potekal nekako do '■T	srede leta 1985, bomo nabavili še za
/ t IjSE približno 500.000 dolarjev uvozne 'X JBI opreme in za približno 10 milijonov din domače opreme za proizvodnjo, razvoj m- ■ in (če gre po sreči) celo nekaj drobtinic za poslovodno dejavnost, čeravno je s tem mišljeno nekaj kopirnih strojev in peščica elektronskih kalkulatorjev. S klimatsko mehanski preizkusni center, slednjo pripombo želimo navesti tehni-trakt umerjevalnic in servisni oddelki. ške skupine DO na nujno potrebo po Spričo ohranjanja maloserijske na- hkratni modernizaciji tehnologije tako rave proizvodnje, oblikujemo proi- v tehniških kot poslovnih dejavnosti mi:	...	.	zVodne prostore po načelu proizvodnih DO.
stedcf na hltrfiši dotok investicijskih	otokov, s čimer želimo doseči fleksi- Ko bomo sprejemali nove odločitve
za n‘ey 'n Pada"Je kupne moči ki ima	bilno prilagajanje menjajočim se potre-	za prihodnja investicijska vlaganja, bo
Posledirn .stan,p Hnrtatn.h v.rnv bam izdelavnega procesa glede na koli- potrebno upoštevati, da sodoben proi-
čino, obsežnost in kakovost. Trenutno zvajalec potrebuje tudi sodobna sred-imamo največje skrbi z zagotavljanjem stva za obveščanje, vrednotenje, načr-ustreznih skladiščnih prostorov, saj se tovanje in ponovno odločanje. ■ pojavljajo zanimiva nasprotja v tem, da	Boris Čerin
Q ^sks Simončič: »Kljub vse bolj ttiejenim možnostim investiranja in s. ezenim pogojem zaradi sanacije poganja so v DO Elektrozveze opazni Lrermki na porfiočju investiranja. “ralci glasila ISKRA so že bili sezna-Jer>i z odobritvijo investicijskega pro-°rarna »MURA«. Izvajanje tega pro-je vseskozi spremljano z zapletal1 denarne in upravne narave. Do-“aja se, da formalne odobritve so, sred-ev ni," potem sredstva so, pa so for-alne odobritve zapadle, kar pa seveda a]nega padanja kupne moči dinarja 'tl najiftanj ne moti (in seveda tudi tratno).
; y letošnjem letu pa so vendarle za-‘e prihajati v razvojne laboratorije in j^oizvodne enote sodobne elektronske erilne naprave, najboljših proizvajal-v kar jih stroka danes pozna. Delav-: ^ strokovne službe, investicijske de-vnosti, ki oskrbuje dobavo te opreme, ^ Pravo zadovoljstvo, ko vidimo žareče S£lje bodočih uporabnikov teh na-£av; in sevecla tudi razumevanje pri-detih, ki še niso na vrsti. Tem skupi-atl> je težko dokazovati, da prizadevale strokovne službe žal nima nobenega Tlva na hitreiši dotok investicijskih dstev in pai
Posledico iskanje dodatnih virov , edstev za kritje vsak dan večjih po-azitev načrtovanih nabav. Za reševa-Je teh težav smo dosegli visoko stop-jj? Podpor pri ZSLO, Izvršnem svetu
Maks Simončič.
ri W * —» ■ *—* M—/ X_Z J HU • A ijaAWaaJI kJ * w v
j . > SOZD Iskra in drugih pristojnih glavnikih tako, da smo uspeli pridobiti ^pdatne kredite pod izjemno ugodnimi 1' Ustnimi pogoji, brez česar bi nada-Avanje investicijskega programa ne “e mogoče.
v/ tem novem okviru poteka adapta-Ja proizvodne hale v Stegnah 11. “aptacija zajema predvsem izboljšale toplotne izolacije delovnih prosto-p v: To izvajamo z izolacijo tlakov v r °izvodnih prostorih, izolacijo fasade strehe ter izboljšanjem grelno-pre-raceval nega sistema.
^Vzporedno s temi posegi urejamo d' notranjost proizvodne hale s pre-ri I i. Pregradnih sten, urejanji maternih tokov tehnološkega procesa in pjebdimi ukrepi za doseganje ustrez-jn klimatskih pogojev pri zaključnih a*t proizvodnega procesa, kot so:
RAZGOVOR S STANETOM GALJOTOM, VODJO ODDELKA PRI Bil
O pripombah k osnutku zakona o minulem delu
Na temelju javnih razprav in seje projektnega sveta za urejanje delitve OD po delu v SOZD Iskra je bil oblikovan predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD na podlagi minulega dela. O tej temi je tekla tudi beseda na sestanku sekretarjev Iskrinih DO. Za podrobnejšo strokovno razlago predloga, oziroma pripomb k predlogu, smo se napotili k Stanetu Galjotu vodju oddelka pri Biroju za industrijski inže-
S°ZD ISKRA IZOBRAŽEVALNI CENTER, LJUBLJANA
V skladu s programom zagotavljanja kakovosti elektronskih elementov Po sistemu IS 9000 v Iskri, sklepom KPO SOZD Iskra in področnega kole-8‘ja za kakovost o uvajanju tega sistema,
razpisujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE po programu:
Izvajanje sistema IS 90Q
od 8. do 10. 10. 1984
Strokovno usposabljanje je namenjeno glavnim kontrolorjem in vodjem Preizkusnih laboratorijev ter njihovim namestnikom v sistemu IS 9000.
Sistem za zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov IS 9000, (skrajšano sistem IS 9000) je sistem elektronskih elementov ocenjene kakovosti, temelji na osnovah, ki so v celoti prevzete iz ustreznih mednarodnih sistemov in pospešuje Iskrin izvoz elementov višjega kakovostnega razreda. Glavni kontrolor s svojimi pooblaščenimi sodelavci je organizator in nosilec sistema IS 9000 v organizaciji združenega dela, ki proizvaja elektronske elemente ter mora zato temeljito obvladati vse podrobnosti sistema IS 9000. to znanje pridobi na tem seminarju.
VSEBINA: 1. Osnove sistema IŠ 9000 Razvoj in vzpostavitev sistema
Zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov po IS 9000
Zgradba zagotovitvenih standardov
Grganizacija in funkcioniranje sistema
'■ Postopki ocenjevanja kakovosti
Naloge proizvajalcev elementov
kvalifikacijska odobritev elementov
^plošne zahteve za kontrolo
Kontrola kakovostne ustreznosti
^stem spuščanja v prodajo
Gverjeni zapisi o preizkusih
Ija^DJA PROGRAMA: Zoltan ZEMLJIČ, ing., Iskra IEZE, DSSS, Ljub-
^AS IN KRAJ: s programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli 8.10.
. 84 ob 9. uri v hotelu Transturist, Škofja L6ka. Zaključek seminarja pred-Vldevamo 10. 10. 1984 ob 18. uri.
GENA strokovnega usposabljanja: v ceno 11.100 din so vključeni penzion-G stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na Podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oz. DSSS.
PRIJAVE: prijavnice pošljite najkasneje do 4. 10. 1984 na naslov: SOZD skra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa Zoltanu Zem-teu, tel. št.: 061 576-231. ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO.
niring, ki se strokovno ukvarja z oblikovanjem sistemov za delitev po delu v BIL
Povedal nam je:
V	oblikovanju predloga sporazuma
smo upoštevali pripombo v zvezi z upoštevanjem specifike gospodarjenja posamezne temeljne in delovne organizacije. Praktično to pomeni, da smo v členu, ki določa način oblikovanja mase sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela upoštevali tudi kazalnike, ki so specifični za posamezne temeljne organizacije. To pomeni, da bodo lahko temeljne organizacije svobodneje izbirale kazalnike uspešnosti gospodarjenja in jih tudi uporabljale pri oblikovanju svojih aktov s področja minulega dela.	*
Pri oblikovanju mase za osebne dohodke na podlagi minulega dela, smo povečali tudi odstotek, oziroma delež, ki pripada posameznemu kazalniku. Ta delež smo povečali zdO—12%, poleg tega pa predlog sporazuma omogoča poljubno oblikovanje posameznih kazalnikov. S takim načinom smo dosegli predvsem to, da*bodo v temeljni organizaciji lahko postopno prehajali na nov način oblikovanja mase za osebne dohodke na podlagi minulega dela. Poleg tega bodo lahko upoštevali določen čas tudi obstoječe stanje, ter upoštevali svojo specifiko.
V	predlogu tega sporazuma smo upoštevali tudi pripombo na račun inflacije, ki deluje tudi na osebne dohodke, to pa pomeni, da zneska OD, ki ga je prejel delavec, ne ugotavljamo za 5 let nazaj, temveč samo za eno leto. Tak pristop ne zahteva pretiranega zbiranja podatkov, poleg tega pa so vsi delavci, v enakem položaju pri pravicah do dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela.
V	predlog sporazuma smo vnesli tudi način primerjanja posameznih kazalnikov tako, da se posamezne tozd lahko primerjajo v podskupini ali skupini dejavnosti. Ta pripomba je upoštevana zato, ker so posamezne temeljne organizacije v naši SOZD po svoji dejavnosti tako specifične, da predstavljajo v določeni "podskupini večino udeležencev. Zato je taka primerjava v podskupini neustrezna ali vsaj ne daje ustreznih rezultatov.
V	času javne obravnave je bila dana pobuda za dopolnitev sporazuma tako. da bi delavec, ki se upokoji, dobil del pokojnine tudi na osnovi investicijskih vlaganj v tisti TOZD, v kateri je zadnjih pet let pred upokojitvijo vlagal, oz. združeval dela in sredstva.
Vsakoletno srečanje jubilantov dela
V petek, 21. trn. so se po slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije Avtomatika, ki je bila posvečena 35-letnici njenega obstoja, zbrali v prostorih hotela Lev Ljubljana, na že tradicionalnem srečanju tudi jubilanti dela iz temeljnih organizacij Avtomatike in njene delovne skupnosti.
Jubilantom 10, 20 in 30-letnega dela v SOZD Iskra sta podelila priznanja Janka Lazarevič in predsednik poslovodnega odbora Marcel Božič. Ob tej priložnosti se je predsednik poslovodnega odbora tudi zahvalil vsem prisotnim za prispevek, ki so ga v vseh letih dali pri izgradnji in razvoju svojih temeljnih organizacij oz. delovne organizacije Avtomatika.
V______________________________________________________________________J
TELEMATIKA — Programsko razvojna služba. Inventivna dejavnost
REZULTATI NATEČAJA ZA IDEJNO TEHNIČNO REŠITEV OPTIČNEGA INDIKATORJA POZIVA NA CENTRALAH Z ROČNIM POSREDOVANJEM (LB)
Strokovna komisija v sestavi: Marjan Čarman, Marjan Dežman, Jože Jerončič, Karel Makovec, Viljem Peternelj in Miha Unk je pregledala in ocenila 2 idejni rešitvi, ki so ju na natečaj poslali 3 avtorti in odločila: Nagrado 20.000 din si delita avtorja: FRANJO CUR ANOVIČ in JANEZ ERCULJ.
Druga idejna rešitev ne izpolnjuje dveh bistvenih pogojev razpisa: v stanju aktivnega delovanja indikatorja je poraba večja od 2 A; ni bila podana konstrukcijska rešitev indikatorja.
Vsem avtorjem se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo!
ocsiavtjaici pouiag sporazuma te pobude nismo upoštevali, ker smo smatrali, da bi bilo to vprašanje potrebno rešit enotno za vso Slovenijo in bi bilo v ten smislu potrebno spremeniti tudi veljavni zakon o pokojninskem zvarova-nju. To pa predvsem zato, ker bi bili \ takšnem primeru delavci iz različnih delovnih organizacij v neenotnem položaju glede pridobivanja pokojnine.
Do 31. 12. naj bi bil obravnavan sporazum, kot so sklenili na sestanku DO v SOZD Iskra, sprejet v vseh TOZD Iskre. Sam Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu po svoji vsebini
obdeluje zelo zahtevno problematiko, jasno pa je tudi, da samoupravni sporazum, ki to vprašanje ureja v SOZD ni enostaven za razumevanje, in bodo zato posamezni strokovni delavci in družbeno politične organizacije morale vložiti še dokaj truda, da bodo v svojih sredinah ustrezno tolmačile vsebino ter prednosti, ki jih prinaša ta sporazum v primerjavi z obstoječim načinom obravnavanja vprašanja o skupnih osnovah in merilih za OD na podlagi minulega dela.
mak
SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje strokovno usposabljanje po programu:
Optimiziranje in stroškovna kontrola proizvodnje
od 8. do 12. oktobra 1984
V razmerah zaostrenih pogojev gospodarjenja se, še bolj kot kdajkoli doslej, kaže potreba po obvladovanju proizvodnega procesa ter po stroškovni kontroli posameznih segmentov proizvodnje. Glavna poslovna usmeritev Iskre je izvozna usmeritev prestrukturiranega proizvodnega programa, doseganje ugodnejše akumulacije, zmanjšanje uvoznč odvisnosti ter polna za-poslenost delovnega kolektiva.
Optimiziranje proizvodno-prodajnega programa po kriterijih poslovnosti, krmiljenje proizvodnje glede na tekoče rezultate poslovanja, sprotno zasledovanje stroškov proizvodnje, kalkulacije stroškov z vidika poslovne strategijeteranaliza vrednosti so elementi za doseganje začrtane poslovne
Seminar je namenjen: planerjem, razvijalcem, tehnologom, računovod-skim delavcem, vodjem del v proizvodnji ter ostalim, ki se pri svojem delu srečujejo z odločitvami v proizvodnji in s kreiranjem poslovne politike.
Udeleženci seminarja bodo prejeli gradivo kot pripomočekža samostojno delo na teh področjih; vključena bo tudi demonstracija računalniškega reševanja posameznih primerov.
VSEBINA: L Optimiziranje proizvodnje
2.	Stroškovna kontrola proizvodnje
3.	Analiza vrednosti
NOSILEC PROGRAMA: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana
VODJA PROGRAMA: Božo Lampič, dipl. ekon., Iskra KIBERNETIKA — DS ATS, Kranj
ČAS IN KRAJ: s strokovnim izpopolnjevanjem bomo pričeli 8. 10. 1984 ob 9. uri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja bo predvidoma 12. 10. 1984 ob 18. uri.
CENA: v ceno 15.800 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci seminarja v svojih TOZD oz. DSSS.
PRIJAVE: prijavnice pošljite najkasneje do 2. 10. 1984 na naslov:' SOZD Iskra. Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3, E-11, Sonji Vrho-
Bodrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa B. Lampiču, tek: št.: 064 28-269 ali v Izobraževalnem centru, tel.: št.:4)6L222>-212.
. .	_________ ■______ _____ /• v	(z i J
:0! o/ {f Wj';'
POGOVOR Z MARKOM BOJCEM
Iskra v Španiji
Na španskem tržišču je Iskra prisotna že dobri dve desetletji, vendar le z bolj simboličnimi vsotami. Letošnji izvoz bo znašal predvidoma okoli 600.000 dolarjev, z otvoritvijo skupnega predstavništva z Ljubljansko banko pa naj bi se prihodnje leto povečal vsaj za dvakrat.
Sredi poletja je Iskra z Ljubljansko banko odprla v Barceloni skupno predstavništvo, njegov direktor pa je postal dolgoletni Iskraš in v zadnjih treh letih tudi direktor predstavništva Ljubljanske banke v Madridu Marko Bojc. Njegov službeni obisk v domovini smo izkoristili za predstavitev Iskrinega nastopa v Španiji.
Morda najprej nekaj besed o dosedanjem Iskrinem sodelovanju s španskimi firmami oziroma tamkajšnjim tržiš-nem?
»Iskra je v Španiji prisotna že vrsto let, vendar bolj z zanemarljivimi zneski. Že pred dvema desetletjema je Iskra prodala eni od tamkajšnjih firm licenco za proizvodnjo multiplexa, vrsto let pa deluje tamkaj tudi tovarna števcev, ki proizvaja po Iskrini tehnologiji. Tovarna števcev je blizu Barcelone, zaposluje okoli 80 ljudi in je v ostri domači in svetovni konkurenci precej uspešna. Preko nje prodaja Iskra tiste števce, ki jih ta firma sama ne izdeluje. No, v Iskrinem sodelovanju s španskim gospodarstvom je bilo še nekaj kooperacijskih poskusov na širokopotrošnem področju, ki pa niso dali pravih rezultatov.«
Lahko bi torej rekla, da kot vodja skupnega predstavništva Iskre in Ljubljanske banke, delovati je začelo 1. julija, dobesedno orjete ledino?
»Lahko bi rekli tako, ja, čeprav sem v zadnjih treh letih kot predstavnik Ljubljanske banke v Španiji in sicer v dogovoru z gospodarsko zbornico in Iskro, vsaj polovico svojega časa namenil raziskovanju Iskrinih možnosti na španskem tržišču. Letošnji Iskrin izvoz v Španijo bo predvidoma dosegel okoli 600.000 dolarjev. Že prihodnje leto upam, da ga bomo vsaj podvojili.«
In kje vidite največje možnosti?
»Mnogo je seveda odvisno od proizvodnih programov. Prepričan sem, da ima trenutno največ možnosti program avtoelektričnih izdelkov, saj smo v zadnjih dveh letih pridobili pri španskem proizvajalcu avtomobilov Ceatu ateste za Iskrine zaganjalnike in alternatorje.
Po prekinitvi sodelovanja med Ceatom .in italijanskim Fiatom so se možnosti Iskre zelo povečale in računam, da se bomo uvrstili med pomembnejše dobavitelje tako imenovane prve vgradnje.«
So morda tudi kakšne možnosti na področju višjih oblik tržnega sodelovanja?
»Prav te dni sem se v več Iskrinih tovarnah že dogovarjal za uresničitev določenih idej, oziroma o možnostih za vzpostavitev višjih oblik sodelovanja, in to v smislu kooperacij. Poudaril bi
-;S
. »
Marko Bojc.
rad, da je špansko gospodarstvo nekje na podobni stopnji razvoja kot jugoslovansko in ima Iskra tudi zato precejšnje možnosti.«
Morda besedo o Iskrinem uvozu iz Španije?
»Naše predstavništvo v Barceloni ne bo skrbelo samo za izvoz, pač pa tudi za • uvozne posle. Povprečne izvozne cene španskega blaga so namreč precej nižje, kot blaga iz drugih zahodnoevropskih držav. Iskra bi se morala zato, vsaj na nekaterih področjih, bolj usmeriti na nakupe v Španiji.«
Morda še beseda ali dve o samem predstavništvu?
»Predstavništvo je v centru Barcelone, in sicer v reprezentančni Zgradbi Zuriške zavarovalnice. Za zdaj sva v predstavništvu zaposlena jaz in sekretarka.«
Pa boste sam zmogel vse te naloge?
»Gotovo ne. Zelo računam na pomoč kolegov iz Iskre Commerce in iz celotne Iskre. Menim, da bomo morali čez dve leti ocenjevati naše delo v Španiji in tudi oceniti ustreznost sedanje organiziranosti: bomo nadaljevali s skupnim predstavništvom, bo treba ustanoviti lastno predstavništvo ali lastno trgovsko—distribucijsko organizacijo ah kaj drugega? Ne vem, prepričan pa sem, da bomo v obdobju dveh let to že lahko
ocenili.«	r , •	, .
Lado Drobez
Cirilu Pokornu v slovo
Pred kratkim, ko si odhajal na svoj zadnji dopust pred upokojitvijo, smo se bežno pozdravljali, češ, po dopustu se bomo pa bolj temeljito poslovili, tako kot se spodobi, ko gre dolgoletni član, mojster starega kova v pokoj. Nismo slutili, da smo se takrat obenem že za vedno poslovili. Sam si se-hotel sicer čimbolj neopazno umakniti, tako težko ti je bilo zapustiti kolektivi Bil si tako navezan nanj, tako si živel z delom, kot je lastno le starejši, tvoji generaciji. In morda ti je ravno ta navezanost in predanost delu dajala moči, da si zatajeval in premagoval bolezen, ki te je strla čim si izpregel. Zato smo ob žalostni novici vsi osupnili in nismo mogli verjeti, da je to res.
Vsem si nam še vedno v spominu kot tih, skromen, nevsiljiv, vendar povsod prisoten. S svojimi bogatimi izkušnjami in še posebej s svojim človeškim odnosom do sodelavcev si dal pečat delavnici, ki smo ji rekli kar Pokornova delavnica. In čeprav to delo, delo s pločevino in v ropotu ni bilo preveč nežno, si imel velik občutek za lepoto, za naravo. To si izpričal v globoko občutenih fotografijah osamljenih kozolcev in širnih polj, za katere si prejemal na razstavah tudi priznanja. In ravno, ko bi se temu lahko res posvetil, je vsega konec. Vendar pa boš v naših mislih ostal še dolgo, kot zvest sodelavec, ki ni mogel preživeti ločitve od svojega kolekti-
Sodelavci iz TOZD MKD Kranj
Bogdanu Strahu v slovo
Presenetila nas je vest, da si nas v torek, 25. 9. 1984, še poln življenjske energije in načrtov, za vedno zapustil.
Življenjsko pot si začelpredsedeminpetdesetimiletivMirnina Dolenjskem. Šolanje si dokončal v Ljubljani in se 1949. leta zaposlil kot elektrotehnik za šibki tok v_ Kranjski ISKRI, kjer si sodeloval pri razvoju polprevodnike tehnologije v njenih začetnih korakih.
Kasneje te je življenje pripeljalo v Ljubljano. Z današnjim TOZD CAOP si živel od zametkov dalje in prispeval svoj delež k njegovi uveljavitvi. Ukvarjal si se z organizacijo poslovanja in uvajanjem računalniških obdelav podatkov. Pri svojem delu si bil vesten in natančen, predvsem pa si se izkazal kot izvrsten vsebinski in estetski oblikovalec delovnih obrazcev.
Do nas si bil tovariški in vedno pripravljen priskočiti na pomoč. S tvojim odhodom je med nami zazijala praznina, saj smo izgubili dobrega tovariša in sodelavca.
Ohranili te bomo v trajnem spominu!
Sodelavci iz TOZD CAOP
SOZD ISKRA, IZOBRAŽEVALNI CENTER
razpisuje
specialistično izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu:
RAČUNALNIŠKO PODPRTA SIMULACIJA POSLOVNEGA ODLOČANJA
v času od 18. — 20. in 22. 10. 1984
Specialistično izpopolnjevanje z uporabo računalnika, spremljevalca sodobnosti, ki bo prvič uporabljen v programu izobraževanja delavcev v mednarodnem poslovanju Iskre, je namenjeno udeležencem 3. Zunanjetrgovinske šole v Iskri.
Vodenje poslovanja v konkurenčnem boju je izredno zahtevna naloga. Simulacija poslovnega odločanja bo omogočila, da bodo udeleženci odločali o poslovanju podjetja, spoznali posledice odločitev in jih tudi popravljali. Rezultate poslovanja bodo primerjali s plani poslovanja, ki bodo izdelani za obdobje 3 let v naprej. Poslovna igra bo dala odgovor na to, katera skupina udeležencev je bila najbolj uspešna pri vodenju podjetja v enakih pogojih tekmovanja med enakimi podjetji.
Ste pripravljeni napredovati v strokovnem vodenju o poslovnem odločanju?
VSEBJNA:
L Obrazložitev zasnove igre
2.	Oblikovanje politike podjetja in konkretizacije letnih planov
3.	Izvajanje simulacije v normalni podjetniški konkurenci
NOSILEC PROGRAMA: SOZD Iskra Izobraževalni center Ljubljana
VODJA PROGRAMA: Bogdan PELC, dipl. ekon.
ČAS IN KRAJ: S programom specialističnega programa bomo pričeli 18. 10. 1984 ob 8. uri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 22. 10.1984 ob 12. uri.
CENA: V ceno 13.000 din so vključeni vsi stroški izobraževanja. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS.
PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 4. 10. 1984 na naslov SOZD - Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3, Sonja Vrhovec.
Podrobnejše informacije o-vsebini izoopolnjevania lahko dobite na tel. št.: 06V222—212.
Permanentne vstopnice za plavanje
V mesecu oktobru je možno dobiti permanentne vstopnice za plavanje v zimskem in letnem bazenu v Kranju, za sezono 84/85. Cena vstopnice je 300 din.
Vstopnice se dobijo pri Rajku Kožarju, tel.: 29-52, kjer dobite tudi vse dodatne informacije.
Aerobika za ženske
Komisija za šport in rekreacijo pri SKDO Kibernetika organizira vsak ponedeljek v času od 19.30 do 21.00 v športni dvorani na Planini AEROBIKO ZA ŽENSKE. Pričetek vadbe bo v ponedeljek L oktobra 1984.
Časopisne novice
V	temeljni organizaciji Elementi — Iskre — Telematike načrtujejo, da bodo letos izvozili za 2 milijona dolarjev izdelkov na konvertibilna tržišča. Načrt je enak lanskemu.
Proizvodni program je sicer usmerjen za potrebe drugih enot delovne organizacije. Pravkar vpeljujejo v proizvodnjo nove izdelke, ki bodo nadomestili pomemben del sedanjega uvoza Iskre—Telematike. Samo z izdelkoma kot sta vilično stikalo za telefonski aparat in miniaturni rele bodo nadomestili več kot milijon dolarjev letnega uvoza s konvertibilnega tržišča.
Interna proizvodnja za potrebe Telematike predstavlja približno 60% skupne proizvodnje, drugih 40% pa namenja zunanjim kupcem, od tega 74% konvertibilnemu izvozu. Lani so največ izvozili v Turčijo, letos pa dosegajo najboljšo prodajo v Iranu. Pri tem velja omeniti, da na tujih tržiščih dosegajo tudi solidne cene, saj je lanski ostanek dohodka ustvarjen predvsem s konvertibilnim izvozom. Letošnja naročila na temelju podpisanih pogodb kažejo, da bo temeljna organizacija lanske zadolžitve presegla. Glas, Kranj.
Jedinstvo iz Prištine je objavilo obširen članek o modernizaciji železniškega gospodarstva na Slovenskem. V njSm pravi: »Strokovnjaki Prometnega inštituta železniškega gospodarstva v Ljubljani so sestavili načrt za izdelavo računalniškega informatorskega sistema, ki omogoča, da na vseh železniških postajah na Slovenskem ugotavljajo stanje transportnih sredstev in s tem zasledujejo njihova gibanja na progah v republiki. Ker gre za zapleten računalniški sistem z vodenjem in krmiljenjem prometa, si je ta inštitut izposodil od Iskre in še nekega ameriškega podjetja naprave, s katerimi je testiral usposobljenost osebja po eni strani in po drugi pretok železniškega prometa na progi Jesenice—Zalog—Dobova. Preizkus je dal zelo dobre rezultate. Demonstraciji delovanja sistema so prisostvovali tudi predstavniki železniških podjetij iz drugih republik.«
V	začetku avgusta so v Kranju v naselju Planina odprli novo. PTT enoto 64105 Kranj. Stavba, v kateri ima pošta svoje prostore, je nova, vendar vsa dela še niso končana. Do prihodnjega leta je namreč načrtovana še montaža Iskrine telefonske centrale. Za krajane Planine je nova pošta težko pričakovana pridobitev. PTT novice.
Letos bo Iskra—IEZE Feriti Ljubno v svojih enotah na Ljubnem in v Solčavi izdelala približno 2 milijona korektorjev linearnosti, kar predstavlja eno tretjino celotne evropske proizvodnje teh elementov za televizorje. 80% korektorjev linearnosti izvozijo v glavnem v Veliko Britanijo in ZRN. Drugih 20% je namenjenih domačima proizvajalcema televizorjev Gorenju in Iskri-Delo.
Novinar Nedeljskega dnevnika France Stele se je pogovarjal z Jožetom Vilfanom, v.d. glavnega urednika revije Bit. Na vprašanje, kakšna je primerjava našega računalnika z razvitim svetom, je dejal: »Kot družba na področju računalništva zaostajamo, kar zadeva hišne računalnike pa komunikacij med posamezniki kljub carinski zapori ni bilo mogoče ustaviti. V Angliji imajo sedaj 75% rast števila hišnih računalnikov na leto,- v ZDA je rast polovična od pričakovane. Bitka za kupca je velika, znižujejo cene, preostala sta v glavnem samo še dva proizvajalca. Hkrati pa ugotavljajo spremembo zanimanja za programe. Video igre so z 90% vseh teh programov padle na 50%. Narašča proizvodnja programov z resno vsebino in informacijskih storitev, ki jih ponujajo različna podjetja.
"V Angliji imajo več kot 2 milijona hišnih računalnikov, v Jugoslaviji, recimo, nekaj desettisoč. V Sloveniji je po ocenah od 10 tisoč do 20 tisoč hišnih računalnikov. V primerjavi s številom Angležev bi torej v Jugoslaviji lahko imeli 800 tisoč hišnih računalnikov. Naši proizvajalci pa začenjajo proizvodnjo nekako sramežljivo. Zakaj ne nastavijo serije na 100 tisoč? Potem Iskrin HR-40, ki naj bi ga do konca leta izdelali v seriji tisoč kosov, gotovo ne bi stal deset starih milijonov.
Zbral in uredil Marjan Kralj
Mojci Zadnikar-Škraba v slovo
Nemi in praznih pogledov strmimo, neurejene misli pa kar ne dovolijo verjeti, da te res ni več med nami.
Ko si pred dobrimi štirinajstimi leti iz šolskih klopi prišla k nam, si že bila takšna, kot smo te poznali vsa poznejša leta. Tiha, poštena in izjemno pridna. Takrat smo le slutili, da je že do tedaj le malokrat posvetil sončni žarek v tvoje življenje. Bilo je kot potok, ki ga bregovi neprijazno premetavajo okoli nepričakovanih zavojev in mu ostre skale v globini zadajajo rane, ki pa se na površju ne poznajo.
A vemo, da je ta tok z velikansko življenjsko silo, z voljo, odpovedovanjem in marljivostjo le prehajal v mirnejše vode.
Vsi, res prav vsi, prijatelji in sodelavci, smo se s teboj vred iskreno veselili tvojih smelejših načrtov in bolj vedrega pogleda v bodočnost.
Toda prav na pragu drugačnega, novega in z več radosti napolnjenega življenja, te je usoda skušala še enkrat. Se niti dobro nisi popestovala svojega Mihca, zraslega v komaj osnovani družinici, Že je nepredvidljiva in zahrbtna bolezen preglasila veselje in kruto zaustavila tvojo pot.
Kruto in nepravično, a dokončno.
Mojca, ne bomo- te pozabili.
Sodelavci Marketinga
[ '
Izlet na Viševnik in Draške vrhove
Planinska sekcija DO ISKRA Kranj bo priredila v soboto, 5. oktobra 1984 zanimiv izlet v sosedstvo Triglava na Viševnik in Draške vrhove.
Avtobus nas bo ob 6. uri prepeljal izpred hotela Creina na Rudno polje na Pokljuki. Od tod bomo krenili po običajni poti na Viševnik (2050 m; 1,5 ure). Po krajšem počitku bomo sestopili na Srenjski preval (1990 m), potem pa se povzpeli na Mali Draški vrh (2132 m; 45 min.). Nato se bomo spustili na Studorski preval in se z njega povzpeli na Veliki Draški vrh (2243 m-1 ura). Vračali se bomo po isti smeri in nadaljevali čez planino Konjščico in Uskovnico v bohinjsko Srednjo vas, kjer nas bo čakal avtobus. Skupaj bo zmerno težke hoje 6 ur. Turo priporočamo predvsem zato, ker vodi po sicer lepem, a malo obiskanem gorskem višavju.
Ker so v tem času že možne razmeroma nizke temperature, priporočata vodnika I. Kloar in L. Zelnik dobro planinsko opremo. Cena prevoza bo 300 din.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2811 do srede, 2. oktobra.	'

ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Mijo! Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krape! (IEZE), Kazimir Mohar (Telemarka), Marko Rakušček (Avtoetektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 4p 34-98 — Tisk: časopisaio-podjetje PRAV1CA-DNEVNIK,
Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno i plačila teničijnsge davka od prometa proizvodov.