AMERI AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN . IN I ANOUAGF ONI V DOM AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 12. CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 15th, 1931. LETO XXXIIT—VOL. XXXIII Mu jene države so bile v letu 1917 zelo slabo pri-1 pravljene za vojno Councilman Mihelich zahteva od vlade odpravo vohunskih oddelkov Pri zadnji seji mestno zborni Washington, 14. januarja. Ko so Zedinjeiie države aprila me- ce je naš slovenski councilman, seca, leta 1!)17, napovedale voj- John L. Mihelich, vložil pri zborno Nemčiji, se je nahajala zalo- niči resolucijo, v kateri zahteva, Ka orožja in strel j i va v skrajno da se naroči mestnemu manager-slabem položaju. V vseh voj a- ju Morgan u in direktorju javne sluh skladiščih Ameriki so ime- varnosti, Barryu, da takoj od-1| 285,000 Springfield pušk, ka- pravita takozvani "žganjarski )er ,o'0> nadalje je bilo na raz- oddelek" pri mestni policiji. Mi-polago 400 lahkih topov, tri pal- helich je izjavil, da je vsakomur <•«' obsega, in kakih 150 težkih znano, da se prohibicijske posta-lopov. h,ko poroča general ve itak ne izpolnujejo, in da je ershmg, vrhovni poveljnik brez vsake potrebe, da se upo-ameriške armade v svetovni voj- rablja toliko moštva policije gle-ni, ki piše sedaj svoje spomine, de prohibicijo, dočim bi ' isto '» ker je bilo.nemogoče hitro iz- moštvo bilo koristno v drugih Jlplati nove Springfield puške, oddelkih policijske akcije. Mihe-Kor tovarne niso bile pripravijo- lich sam ni silil pri seji mestne ne, se jo vojni tajnik Baker od- zbornice, da bi se glede resolu-»cil, da naroči Einfield puške, cije takoj glasovalo, rekoč, da je katere je rabila angleška arma- stvar preveč važna, da bi se neti", in ki so se isti čas izdelovale mudoma kaj ukrenilo. Pustil bo. N mo,'lkl v Privatnih tovarnah da vsa zadeva gre skozi redno angleško armado. Teh Ein- poslovanje councilmanskih od-lel( Pušk se je naredilo y re- borov, nakar bo zahteval, da do-Kordnem času 2,000,000 za ame- tični odbor poroča zbornici. Na-nsko armado. Kar nih pušk je dobil vlade ob napovedi vojne poroči- °nt f rnn lmam° nekoliko ™nj r-r/lične Gr S° hile ^tiri kongres odobril^^OOOMo j° " 'ivlJ('nj° ^^ M" strojne puške, toda rojni odde- lelc vlade se ni kateri tip teh se tiče stroj-vojni oddelek dalje je Mihelich izjavil, dr clevelandska policija itak nima dovolj moštva, da bi se pečala v vohunstvom po privatnih hišah, radi česar prihajajo v ne- mi in nedolžni državljani. Pravdni direktor mesta Cleveland, mogel odločiti, Burton, se je izjavil", da more ir. .. PU8k bi naročil, mestna zbornica le priporočiti '•ogel.) za lažje topove je bilo policijskemu načelniku, da od-. nekaj na. razpolago, to$a na- pravi vohunske oddelke, ker Mi-dost/a. pecj.e.topove Pa ne bi- za- helich ni direktno zahteval, da li-m°>{ v"'11 Za devetl,rno atre" Pe »stvari prohibwijska debata 7' '|e' NaJslabše pa je bilo z radi njegove resolucije, toda če amer^k ZrakoPlovni °ddelek feo zahteval, tedaj bo nastal boj ' 113 e ai'made je štel maja med policijo in mestno zbornico, seca, 1917, vsega skupaj 65 ki končno lahko v tem ozirti kaj častnikov in i>000 mož ter 55 definitivnega ukrene zrakoplovov, katerih pa noben -o_ m bil uporabljiv na fronti. Izmed 65 častnikov jih je znalo samo 35 voditi zrakoplov, in izmed 55 zrakoplovov jih je bilo •>1 k večjemu Tudi v Franciji se pojavlja brezposelnost Poslaniki raznih držav se zbirajo v Parizu glede oboroževanja Nemčije Paris, 12. januarja. Dočim je skusnoletinio **0ii0bn[h ™ P°" bila doslej Francija edina deže- posvetujejo."glede oboroževanja rikSai^ Pa *e je od Ame- la na svetu, kjer niso poznali Nemčije. ...... ' iKe tectaj zahtevalo, da postavi bn ' '" - - - • na fronto 2,000 10,000 pilotov Paris, 14. januarja. Tu so se zbrali zastopniki raznih držav, in kot se poroča, se poslaniki & Vedno bolj dosledno se ezposelnosti, pa se je slednja širijo govorice, da se Nemčija zrakoplovov in začela zadnje čase razširjati ta-Iskrive j oborožuje. Kolikor seje druce w»t» . i' ?ehanikov in k0> da Prizadeva skrbi državnim moglo dognati dosedaj, so po-ameriškn tn n-1 VCeV" Toda Plastem. Tedensko zgubi delo slaniki dognali( da Nemčija ne in akuratnost 1V° hitl'°St P»l",ližno 2'000 delavcev. Do- 8poim,je točk mirovne pogodbe, gres je nemiiH .meJe' K°"" maČini vedn° b°lj nasprotujejo ki je bila podpisana v Ver-000,000 samo & i ^ '$646' Priseljevanju tujezemcev, katere saillesu. Konferenci poslanikov in mesečno i/f ™oplovstv<>. dolžijo, «> nasedli njih mesta prisostvujejo zastopnik Anglije, dobival« ameviSka armada v tovarnah in delavnicah. uoDivala 400 novih zrakoplovov _ najmodernejše opremljenih. To- Mr Frank Anžič varne so delale noč in dan In na ta način je Amerika v enem letu Postavila in izurila armad je Štela 5,000,000 mož, doč bilo nadaljnih 7,000,000 pravljenih za službo Štrajk hotelskih uslužbencev v Clevelandu bo v kratkem mirno poravnan že šest mesecev se nahajajo hotelski uslužbenci v največjih hotelih Clevelandu na štrajku. Tekom štrajka je prišlo do mnogih nemirov, pretepov in spopadov, pa tudi hoteli sami so precej trpeli, ker so bile preklicane tri ali štiri konvencije, ki bi se morale vršiti v Clevelandu, pa radi štrajka delegati niso hoteli priti v mesto. Včeraj popoldne Bivši predsednik Coolidge * trdi, da stroji ne odvzemajo delavcem delo Bivši predsednik Zedinjenih držav, Calvin Coolidge, trdi v posebnem članku, da je napačna trditev, da moderni tovarniški stroji povzročajo, da je vedno Državni pravdnik Miller je prišel na sled krivopri-sežnikom in sleparjem Ko je mesto pred leti kupilo zemljišče na St. Clair Ave., blizu Coil ltd., jo bila mestna blagajna osleparjena pri tem za nad $33,000, kar se je preveč plačalo za zemljišče. Pri nepravilnem manipuliranju z denarjem je bilo udeleženih več oseb, toda kljub vsemu prizadevanju državnega pravdnilca Millerja je slednji dosegel samo to, da je bila na poroti ena oseba spoznana krivim, in to je Robert Bunowitz, bivši plumber, ki je bil obsojen v 7 let zapora. Bunowitz tedaj ni hotel dosti govoriti, toda sedaj jo prišel pred veliko poroto in povedal vse, kar mu .je znanega. Posledica tega je, da bo poklical danes, deloma pa je že včeraj, prosekutor Miller gotovo osebe, ki so pričale že pri obravnavi leta 1029. Kot se je izjavil Miller bodo najmanj tri osebo obdolžene krive prisega, in če bodo spoznane krivim, dobijo osti-o kazen. Pred veliko poroto so poklicani: Harmon At-water, ki je pričal v obravnavi proti councilmanu Potter ju in prot i clerku m e s t n o zbornice Pred Thomas, katera slednja dva sta bila oba oproščena. H. W. Powling in M. J. Wagner, sodni stenograf. Kot se je izjavil državni pravdnik Miller, ima na rokah dokaze, da se od mnogih oseb tekom obravnave proti Potter ju in Thomasu krivo pričalo. Bunowitz, ki je pri prvi obravnavi molčal, radičesar so bili obtoženi oproščeni. Sedaj pa, zaigra polko, ako tudi ne bodo poklicani spo- 10. Mrs. Oswald: citre. znani krivim sleparije z mest- H. Svetozar Banovec: Ari ja nim denarjem, je pa toliko goto- >z opere "Manon." vo, da se jim bo dokazala kriva, 12- Slovenski radio orkester prisega, za kateri zločin .je dolo- zaigra valček, čena zelo visoka kazen. Svetozar Banovec: "Sijaj, ---o--sijaj, solnčice!" Državna pestavodaja je 14- Slovenski radio orkester: Deseti slovenski radio program v nedeljo bo zopet nekaj imenitnega Deseti slovenski radio program letošnje sezone se bo podal v nedeljo IS. januarja. Operni pevec g. Banovec bo nastopil, poleg tega pa Mrs. Oswald, ki bo zaigrala na citre. In seveda, naš slovenski radio orkester bo po svoje pripomogel, da bo program prve vrste. Program jo sledeč: 1. Slovenski radio orkester: polka. 2. Svetozar Banovec: "Moj dom." 3. Mrs. Oswald: citre. 4. Slovenski radio orkester zaigra polko. 5. Svetozar Banovec: "Metuljček." 6. Mrs. Oswald: citre. 7. Slovenski radio orkester zaigra valček. 8. Svetozar Banovec: "Dober večer, ljubo dekle!" 9. Slovenski radio orkester marljivo na delu Columbus, O., 14. januarja.— manj dela, ker stroji opravljajo Postavni mlini državne postavo-delo, katerega so prej vršile de- daje v Columbusu marljivo delavske roke. Kot vzgled navaja lujejo. Včeraj je bil vložen predli. pr. avtomobil. Avtomobilska log, da se sterilizira idiote, da industrija, pravi Coolidge, je da-1 se ne morejo poročiti, nadalje! polka. Program se začne oddajati iz novih prostorov WJAY postaje ob 5. uri popoldne in traja do šestih. Vodja glasbenega dela programa je dr. Wm. J. Lau-jsehe, oznanjevalec Mr John J. Grdi na. Mr roča, Anton da se Grdina nam spoje oglasil iz San ]n izurila armado, ki Francisco, Cal., tamojšni sloven- Ako "im je ski krojač J. G. Anžič, ki piše, konferenci sklenili, da'Nemčija Italije, Francije in Japonske, dočim ima Amerika samo neuradnega poslušalca. Vse seje sotaj- telji hotelov so pri volji odneha-ne, in je časnikarskim poroče- ti v več točkah, kot so tudi de-valcem zelo težko kaj izvedeti, bodo poslaniki pri svoji pri- da se nahaja nekje v Clevelandu gotove točke mirovne po- lavske unije popustile tu ali tam. i v avtomobilskih tovarnah niso posebni preiskovalni | li na delo pod istimi pogoji, ka-važnih zadev iz domovine. Ako odbor, ki bo poslan v Nemčijo, j kor so delo zapustili v juliju me-kdo izmed rojakov ve za njega, da dožene, kaj je na stvari. jsecu lanskega leta. Ena glavnih je prošen, da to sporoči Mr. An-ed ton Grdina, 6019 St. Clair Ave. s palicami tepejo indij ske štrajkarje Bombay, 13. januarja—Pi de dneVi.Sv° bili na ukaz via- Nadalje poroča Mr. Anžič tužno usmrceni štirje Indijci, ki so I vest, da mu je preminula sopro-nekem cestnem spopadu ubi- ga 28. decembra. Naslov Mr. j. nae"e8« Policista. Radi tega je G. Anžiča se glasi: 599. San Bru-_ as al včeraj spopad med polici- no Ave., San Francisco, Cal. »a ulief nklnr,djiSkega k°TT Smrtna kosa Vabljeni so vsi delničarji, da se bo šel a,aTVt1ZJ 'Z! Nafcrl0ma je P1'eminul 60 let P°tovo udeležijo, smrtn t V protest stari Maksimilijan Grdašič, ro- tem h °usodbe' Polici-ia J'e pri dom Hrvat, 2604 Monroe Ave. Tudi republikanci no t i' ■ S klicami in biči Ranjki je bil vdovec. Bil je član Mestna zbornica je enoglasno dobil T*?lh tak°' da jih je 27 društva sv. Nikolaja, H. B. Za- sprejela resolucijo, da se povabi no težke poškodbe. Množica jednice, doma iz Ja vora. V demokratsko stranko, da bo ime- H medtem metala kamenje i Ameriki je bival okoli 35 let. Po- la v letu 1932 predsedniško kon-na policiste. Heights, Ohio, ima v nedeljo, 18. januarja svojo delniško sejo, ki se vrši v prostorih na 15901 Raymond St., ob 2. uri popoldne. la direktno ali indirektno mili-:.je bil vložen predlog, da se pla-se je vršilo prvo tozadevno zbo- j jonom delavcev zaslužek. Pred čuje podpora vsem delavcem, ki .. • v . 1 Nova krojacmca Rojak Thomas žerovnjk nam sporoča, da je odprl krojačnico in čistilnico oblek na 16805 Waterloo Rd., kjer je bil prej rojak Boltazar. Mr. žerovnika priporočamo ljudem! številni ropi , ..... nančni komisar sovjetske vlade Policija dobiva te dni toliko unijami niso se znane, vendar go-; bilo nikjer, danes jih je 28,000, poro5^ da ima Rusija pveosta- pCroči,l o roparskih napadih, da ne more vsem slediti. Roparji pobijajo ljudi na cestah, vdirajo v privatna stanovanja in v javne zavode. Znamenje časov. Iz domovine žalostno vest je dobil iz starega kraja John šulen, 10402 Park Heights, da mu je umrla rovanje uradnikov šestih različ- j avtomobilom smo imeli vozove s so stari 70 let ali več in nezmožnih delavskih unij, katerih člani lcenji. Niti dvajset procentov ni za delo, in več predlogov gle-so prizadeti pri štrajku. Vodi- ljudi ni izdelovalo teh vozov, kot de odprave državne prohibicij- izdelujejo delavci danes avtomo- ske postave je bilo vloženih, bile. In, pravi Coolidge, delavci Ruska vlada ima preosta- ■ nek v proračunu Podrobnosti glede sporazuma slabo plačani. Nadalje navaja ra- Moskva 13 januarja _ Fi- med vodstvom hotelov in med dio aparate. Pred 20. leti jih ni njegov brat Frank Anžič, za ka- godbe,'tedaj bo Liga Narodov tovo je, da se bodo delavci vrni- j000 v ameriških hišah, in glasom ek ('(j /vojec... |etneL terega bi nujno rad zvedel radi imenovala -----' —- 1 «—•-- «<•«•«.•----« -ju — —j ' J • -o--i točk, katere zahtevajo unijski Delniška seja l uslužbenci je, da vodstva hote- Družba S. N. Doma v Maple'lov naredijo pogodbo z unijo, ne j pa s posameznimi uslužbenci. In tozadevno seje najbrž dosegel j sporazum. T"-O- G. Banovec bo pel statistike, jih je bilo tekom zad- a proračuna, to je, da so bili dohodki njih 20 let nad 60,000,000 izgo- večji kot p& gtr0ŠkL Sovjetska tovljenih. To je tudi nova, mo- vlada bo lahko naložila 750 mj. derna industrija. Le spale je, lijcmov dolarjev kot v rezervo, ker se toliko producira, ker so Skupni dohodki republike so naseljevanje ustavili, pa je vse- ,znsSali 31,750.000.000 rabljev, eno 5,000,000 ljudi brez dela. In dočim Rf> znaSaH stroški «0.200.- tega ni rekel Coolidge pač pa mi. -o- Razporoka in board Mrs. Mary Karpos, 2120 Rob- 000.000. V Rusiji so upeljani njegova mati v čestitljivi staro-izredno visoki davki. sli 77 let. Iskreno sožalje! V nedeljo 18. januarja, bo pel in St. je dobila te dni razporoko Zopet doma Grdina ambulanca je pripelja- Spremembe med duhovni tekom slovenskega radio pro-1 od svojega moža, toda je pove- la iz bolnice Mrs. Matildo Ka- Kot se nam poroča, bo programa odlični operni pevec g. dala sodniku, da bo svojega mo- stelic, 383 E. 152ntl St. Rojaki- meščen župnik slovenske fare v /j. \ greb se vrši v petek iz prostorov venlijo v Clevelandu, Enako po-A. Grdina in Sinovi. Prijatelji vabilo bo šlo drugi teden tudi ga lahko obiščejo! Počivaj v mi- republikanski stranki. ru! Povečanje prostorov Obisk A. Grdina in Sinovi nam na-V sredo sta nas obiskala v! znanja jo, da je slovenski kon- na «ampak ujeti se ne dam več, zato bom Že skrbel." Vržem v nahrbtnik neka.) potrebnih stvari, potem pa odrinem na postajo Preserje, od J™ Pa z vlakom v Ljubljano. pa je bilo vse nemško. Vojaki so poslušali "raporte" in "befe-le" z odprtimi usti, ker jih niso razumeli in jim je moral kak podčastnik tolmačiti. Tukaj pa smo se vsi razumeli, naj bo častnik ali priprost vojak. Prišel je vojak iz topničarske vojašnice in povabil one, ki smo bili dodeljeni k topničarjem, naj gremo ž njim. Bilo nas je devet. Poslovimo se od tovarišev, ki so nam želeli srečno s pripombo, da se vidimo na Koroškem. "Pa tudi vi se dobro držite, mi bomo od svoje strani že naredili ta svoje za osvobo-jenje Koroške," jim odgovorimo in se razidemo. V topničarski vojašnici smo bili prav lepo sprejeti. Popisali so nas in nam dali obleko, nakar so nam dovolili, da smo šli na izprehod po mestu. Pričakoval sem, da se bomo takoj začeli vežbati po dvorišču, pa ni bilo nič kaj takega. Pokazali so nam samo stvari, k ijih moraš znati pri topu. Mene je zelo veselilo, se napotim naravnost v šent- i da se priučim "veliki puški," peter,slu, vojašnico. Prizivna pi- ker pod Avstrijo sem bil pri pe-sarna je bila kar na dvorišču te i hoti. vojašnice, ki je bila zopet vsa ži a, menda prvič po 27. juliju 1914. Vse se je drenjalo po dvo-nscu in mostovžih. Ko sem bi) f vp,sovfnjem gotov, je bilo tre-S ,n'ed V°J a'škega zdravnika. ,lm njega oblečen in vpraša me, če sem zdrav in če imam kako telesno hibo. Ko mu povem, da sem zdrav, me pregon od nog do glave in reče: Dobro, greste k topničarjem!" Napise mi listek na topničarske vojasnico in mi veli, naj počakam toliko časa, da pride kdo iz vojašnice, da me pelje tje. Ker sem imel še precej časa "a razpolago, sem odšel gori na »odnik vojašnice in v tisto sobo. kJer sem poprej služil kot av-striJski vojak in kjer sem prvič •sl'sal pretresljivo novico: Voj-*ka bo! Fantje-vojaki, ki so bili v sobi so me radovedno gledali 1,1 '"e vprašali, česa želim. Po- S puško sem že znal ravnati, sedaj sem se pa še priučil, kako mora človek ravnati z granato in šrapnelom, kako jo potisneš v top, da odžvižga v sovražnikov tabor. Potem pa zopet, kako moraš hitro top spraviti nazaj v položaj, da zopet strelja. Treba se je bilo tudi učiti, kako hitro vse pospraviti, da se spremeni pozicijo. Pri tem je bil zelo kratek čas, častniki zelo prijazni, ves pouk v srbskem in slovenskem jeziku. Tudi Srba se lahko razume, če le hoče. Seve, če hoče kdo gledati na razliko, se jo najde tudi med Gorenjcem in Dolenjcem, med Notranjcem in Primorcem. So tudi Nemci, ki skoro drug drugega ne razumejo. In mi, ki se jezikovno lahko razumemo s Srbom in Hrvatom, čemu bi se od-tujevali drug drugemu? Zbližati se moramo med seboj in biti zavedni Jugoslovani. Tako sem se v topničarski vo- 1'em jim, da sem prebil tukaj tri eta, kot avstrijski vojak in da bi} jašnici prav dobro počutil. Je- s'i rad sobo ogledal. Povabijo isti je bilo dovolj, hrana dobra ne. naj si jo ogledam po svoji iter ni prav nič zaostajala za prej-mih volji. i šnin jivst.riisko menažo. Kruh Kadar je bil mirnejši, je vzel Sveto pismo, čital je stare preroke, ki so hodili od mesta do mesta in oznanjevali pokoro. Njegov patron Elija, ki je švignil na zlatem vozu v nebo, ga je očaral in zbudil v njem trdno vero, da postane tudi on deležen take slave. In kadar je šel na ulico, da si prinese kruha in vode, in so se otroci norčevali iz njega, ker je bil divji in zapuščen, se je spomnil na preroka in plešča Elizeja, ki so ga zaničevali otroci. Ni se vznemirjal, potrpežljivo je prenašal smeh in roganje: "Naj! Bo vsaj moja starost zaslužnejša, moja pokora popolnejša." Spočetka je pričakoval, da se mu prikaže Bog ali njegov angel in ga potrdi v njegovi pokori. Včasi se mu je zdelo, da čuje »um in da je izba svetlejša. V takih trenotkih je pridržal dih. sklonil glavo in gledal postrani. Hipoma ga je prevzel strah pred prikaznijo in ko je minilo razpoloženje, je žalostno pokimal in se je razjokal. "Srce moje, zakaj se bojiš svojega Boga, fakaj t repe češ pred njim? O j da, niso še izprani grehi tvojih želja in božja milost te še ni obsenčila . . ." Nekega večera je odprl okno in se je zagledal na ulico. Bilo jc že mračno, droben dež je pr-šel. Ljudje so hiteli na vse strani, in ulica se je polagoma praznila. Le neka ženska -je stopala počasi gorindol, Elija .je videl, kako zaustavlja moške. Razžalil se je v svojem srcu in je hote) zapreti okno in poklekniti k dolgi večerni molitvi. Ko pa je videl, da ženska ni več sama, je nehote ostal in se je sklonil še bolj na ulico. Neznanca sta izginila v nasprotni hiši. Dvoje prizemnih oken se je zasvetilo in zopet ugasnilo . . . Elija je zaprl okno in začel korakati po izbi. Pozno v noč je hodil gorindol, postajal, se zamislil, ruval si lase in stiskal zobe. Bled in slab je klečal drugega dne pred razpelom, s povešeno glavo in nemih ust . . . Skoz? okno je prisijalo nekaj toplih, jesenskih žarkov, ljubko zaplesalo po njegovih belih kodrih in obsijalo zveličarjev obraz. Elija se je ozrl vanj in zdelo se mu je, da šepečejo zveličarjeva usta ono skrivno proŠiijo: Oče, ako je mogoče . . . Zdelo se mu je tako, ampak v njegovem srcu ni našel odmeva dozdevni ta glas. ni ga prenesel na Oljsko goro, kakor vsakikrat; ni mu pričaral tiste bolestne noči, ko je plavala duša prerokova v obupu . . . Zakaj Elija je zasledoval te soln-čne žarke, ko so pojemajoč hiteli k solncu nazaj. Njegovo oko je obstalo na oknu sosede, ki ga je bila snoči vznemirila. Slonela je na oknu in gledala po ulici. Njen drobni in bledi obraz je bli podoben koščku ne- j ba, ki se je videl v višavi. Med j temnimi oblaki solnce in le nekaj j žarkov skozi prozorne razpokli-ne . . . Elija je počasi vstal in stopil tiho k oknu. Srce mu je glasno utripalo, kri je vrela poj njegovih starih udih. Ulica je! bila ozka, z roko bi dosegel drugo stran. Elija je videl njeriei velike oči, ki so se uprle vanj. j Senca začudenja je preletela njen obraz. Potem pa se je za-smejala in mu zapretila s pr-, stom. Elija je omahnil na kle-čalnik in vzdihoval: — "Izkušnjava je velika, o Gospod! Pridi mi na pomoč, da jo premagam . . ." Oj dekle, kaj s' tak žalostno, povešaš mi oči? Usahnil mi je rožmarin, ah, nagelj se suši . . . Ko se je odpravila na ulico, je hotel Elija za njo. Stopil je k durim, tiho jih je odprl. Te- senčil jez roko obraz, da ne oslepi pri pogledu na božje veliča-stvo. Zaman si ga je obsenčil, zakaj gori ni bilo ničesar, ne Boga, ne njegovega veličanstva, ln je vedel, da ni Boga in da je dobro nič, ki se začenja s koncem. Pogledal je doli pod svoje noge in je videl satana in ga je nagovoril, ker mu je bil sosed. A satan je izginil v tistem hipu. In Elija je začutil v svojem srcu veliko bol, žalost se je zgrnila nad njim. Zastokal je v spanju in je daj pa je zacvrkotala pred raz-jgovril besedo bolečin. pelom sveča; Elija se je straho-ma obrnil. Tistega večera je prvič pozabil na sveči ,pred razpelom, na večno luč. V temi je legel na svojo trdo lipstelj in se nemirno premetaval.' Premišljeval je o lepi grešnici in najprej sklenil, da se preseli odtod. Potem je zopet mislil, da mu je sam Bog poslal izkušnjavo in da mu velja vztrajati; še večji in Bogu do-padljivejši postane, ako jo premaga. In še dalje je mislil, da bi si pridobil velikih zaslug, ako bi dekleta odvrnil od njenega grešnega življenja. Z vso močjo se je oklenil te misli, ker ga je bilo prevzelo hrepenenje. Tako mogočno je bilo to hrepenenje, sladko in zapeljivo tako, da je Elija vstal in stopil na ulico. Njena okna so bila temna, ulica pusta in prazna. Dvakrat jo je preletel, toda dekleta ni našel. A nazaj ni mogel več. Stare strasti so se bile zbudile, priva-lile na dan in z vso silo zahtevale izpolnjenja. Brez misli je blodil po mestu, zdaj tekal in poskakoval, zdaj se zopet ustavljal in jo iskal z izbuljenimi očmi. — "Kje si, lepa Sulamit, da potolažiš moje srce? Prikaži se mi izza ogla, počasna in zapeljiva, tako lepo otožna. Da te vzdignem v svoje naročje in te zazibljem trudno v sladki sen. Da te umijem umazano, ogre-jem. premrzlo in povzdignem razžaljeno. Oj pridi, draga mo- Ko se je prebudil, je zagledal pri svojih nogah belo, gologlavo žensko. Spoznal je sosedo, ki jo je iskal vso noč. Pozabil je bil zapreti duri, in prišla je nepvi rano k njemu. Elija se je začuden vzdignil. Nato je zopet legel, zatisnil oči in rekel: — Vedel sem, da prideš! Saj je moje hrepenenje po tebi veliko ; začutila si ga in si prišla! . . . Deklica se je nasmehnila. — Smiliš se mi starček! Gotovo nimaš kaj jesti, tako si suh in slab. Jaz vem, kaj je to . . . Prinesla sem ti, da se okrepčaš . . . Razgrnila je pred njim zavitek z mesom in kruhom. Ponudila mu je vina. — Okrepčaj se! — Kako ti je ime, odkod si? Ali nimaš sina, nimaš hčere, ki bi skrbela za te? Nikogar nimaš, ubožček stari!. . Pogladila ga je po laseh, tolažeč ga s sladkimi besedami, i Elija je pokril z odejo obraz in je tiho, globoko zaihtel. Po tem je umolknil in planil pokonci. — Ha, ha! Spokornik in spo znavalec! Hitel je h klečalniku, ga prevrnil in razlomil. Svečnika z razpelom je treščil ob tla, mize razbil z železnimi pestmi. Močno posušen les je pokal in hre-ščal, kakor da bi očital Eliji krivico. Elija je rohnel in vpil. Razpis službe Glasom sklepa direktorske seje z dne 13. januarja, 1931, kooperacije Slovenski Dom na Holmes Ave., se razpisuje dvoje služb: 1. Samostojni klub, odsek Slovenskega Doma, razpisuje službo oskrbnika Kluba (kletarja). Plača po dogovoru. 2. Direktorij najame dalje: oskrbnika kegljišča in slaščičarne. Minimalna plača $15.00 tedensko in provizijo od kegljišča in prodanega blaga. Prošnjo vložijo lahko samo zmožni delničarji Slovenskega Doma na Holmes Ave. Upoštevalo se bo samo pismene prošnje, ter je iste poslati tajniku Slovenskega Doma Chas. Bene-vol, 15810 Holmes Ave., do dne 20. januarja 1931, do 7. ure zvečer. Prošenj, ki se prejmejo pozneje, se ne bo upoštevalo. Določila in pogodbo napravi direktorij Slovenskega Doma. Toliko v naznanilo vsem delničarjem in delničarkam. Direktorij Slovenskega Doma. (16) Zahvala Priporočilo Prijazno naznanjam cenjenemu občinstvu, Slovencem in Hrvatom, da sem odprl krojačnico, čistilnico in popravljalnico oblek na 16805 Waterloo Rd. v prostorih pokojnega A. Bol-tezar. Delamo nove in zdravimo stare obleke po nizkih cenah. In priporočam se za obilen obisk. Thomas žerovnik 16805 Waterloo Rd. (13) Stanovanje obstoječe iz petih sob in kopališča se da v najem. Stanovanje se nahaja na St. Clair Ave., vogal 56. ceste. Vpraša se na 6129 Št, Clair Ave. (Jan. 13. 15. 17.) SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave. (Thu.) Hvala vsem delavcem in vsem drugim, ki ste na en ali drugi način pripomogli, do tako lepega uspeha, ki smo ga imeli na veselici združenih društev fare sv. Vida zadnjo nedeljo. Hvala Slovenskemu radio klubu za oznanilo. Hvala vsem udeležencem. Pokazali ste zopet, da nas nihče ne premaga, kadar se gre za dobrobit fare in naselbine. Dohodkov je nekaj nad $700. Ako upoštevamo sedanje delavske razmere, smo lahko zadovoljni z uspehom. Še enkrat: hvala vsem Odbor. Čedna soba se odda pri družini brez otrok Vse udobnosti. Stanovalec si — Tako si poplačal mojo po- lahko tudi sam kuha. 1246 Addi-koro? Mislil sem, da mi pošlješ j son Rd. (12) svojega angela, da bi me poto- DOBER PREMOG! | ToCna postrežba! (@) The Hill Coal Co. © 12G1 marquette rd. ^ IUJudcison 57!I8 mmmmmmmmm GRDINA'S SHOPPE Pepoine itloga i* ti« »preme sa aere-v ete la 4railce Beauty Parlor Veda« ae]aiederae]il ieaakl klobuki. Nov Majestic radio s kombinacijo, s ploščami vred, rabljen samo tri tedne, se proda radi odhoda iz mesta. 922 E. 70th St. (12) ja, pridi, pridi!" Svitalo se je že, ko se je vrnil jažil, a ti si mi poslal tega greš-domov, pobit in klavern kot pes. I nega črva! Neumen jaz, tla sem Utrujen je zaspal in v globokih j te iskal! . . . sanjah je našel mir in spravo. I prihodnjič.) Videl je lestvo, visoko od zemlje _____ do strmih nebes. Ozarjena je bila s svetlimi žarki in po njej so! hodili angeli, gorindol, po obeh straneh. In tisti, ki so prihajali od zgoraj, so nosili življenje, tisti, ki so lezli navzgor, so nosili smrt. Vedel je, tam gori je Bog, na vrhu lestve stoji in sprejema in sodi mrtve. A spodaj je satan ; na njegovem tilniku počiva skrivnostna lestva, on sprejema j Angela Kristan, 3847 St. Clair ; bil še nekaj učencev. Privaten žive in jih pošilja v življenje s Ave., se lepo zahval j ujeti člani-1 pouk ali za godbo na vseh in- Tr*»ii»n *«»rt« ▼«■)» »rMl» M». •ktit nla lat«. 6111 ST. CLAIR A VS. HEndcrso« 7112 (II. Tha MALI OGLASi Proda se dobro obstoječa grocerija mesnica v slovenski naselbini. Za naslov se pozve v uradu tega lista. (13) -- i se da v najem za odraslo druži-| no. Je 6 sob. Z garažom ali brez. in! Vpraša se na 19114 Shawnee Ave. (12) Ali želite naučite se igrati na kak inštru-Zahvala jment na pravilni način? Ravna- M rs. Marv Zupančič in Mrs. I tel j ne\vburške godbe bi rad do- hudobnim posmehom. Vedel je, tam gori je dobro, tu doli je zlo, cam Community Welfare kluba ! štrumentih. Tudi violina, banjo, in Slovenskemu Delavskemu I harmonike. Pišite na Frank Be- TUKAJ JE PRILIKA Naučite »e šiviljstva, krojaštva. delali vzoree, izdelovanja sukenj, oblek in oblek za otroke. Tečaj, kjer «e boa te nu vadili vezati vzorce in razne obleke za .trgovino kot zn privatno vporabo. Dnevni in večerni tečaji. Na koncu učne dobe dobite diplomo. Odprto v soboto ves dan. CLEVELAND DESIGNING & CUTTING SCHOOL 308 Erie Bids. MAin 8006 Nove ideje, najboljši uspehi, novi načini. in dobro -prihaja od hudega. Za- j Domu za krasna božična darila, 'čaj, 3463 E. 114th St. (12) Pred dušo mi stopijo prizori iz leta 1914 tako živo, da sem kar pozabil, kje da sem. Pa pogledam skozi okno na dvorišče vojašnice, kakor sem ravno od tu šnjo avstrijsko menažo. je bil pa dosti boljši. Uniforma res ni bila taka, kot je bila avstrijska, ampak če sem jo primerjal s prejšnjo avstrijsko, ki sem jo < idel dva meseca prej na Dunaju, potem pa konštatiram, da je bil jugoslovanski vojak napram tedanjemu avstrijskemu res pravi gospod. Bil je jako! snažno opravljen in pa — sit, kar tudi nekaj šteje. (Dalje prihodnjič.) the porter. at the- central Hotel. \nhu-e wamn<% for -me niqht "train Dozed off justlonq enough to' guln his overshoes, ano cjet a cold bath - DEBELf PRESlCl NARAVNOST Z DEŽELE Vseli velikosti, '/.ivi ali osna zini, pregledani od mesta In pripeljani kamorkoli. I'riditc ill izberite si jih. Hi F. HEINZ Willouglibj, O. Tel. 110-J-2 710« St. Clair Ave. Marceliranje.....5Uc Finger Waving - - - - 50c Manikuriranje.....50c Pei-manent waving fino delo, samo - - - $4.00 So vljudno priixtrocu Tel. ffcoritsife 3;s:simv k ■Mift i li niiji iuiiii> AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 1STS, 1331 I llillt. I 'I »lil I lil I H lil ' m fTSNRTE HTlCNKTEWrOZ POTOP [z poljlčlne prevei j jr RUDOLF MOLE "Darujem ti življenje, da boš mogel še razmišljati o Kmiticu. Visel boš tu do jutra, sedaj pa prosi Boga, da te najdejo ljudje, preden zmrzneš." Tu se je obrnil h K oz m i in Damijanu : "Na konje!" je kriknil. In šel je iz skednja. Pol ure pozneje so bili okoli štirih jezdecev tihi griči, molčeča in prazna polja. Svež zrak, ki ga ni nasičal smodnikov dim, je prihajal v njihova pljuča. Krnilic je jezdil spredaj. Kemli-či so jezdili za njim. Oni so se trud, za naše delo . . . Da bi g?) strela!" . . . "Bogato vas bom nagradil za to, kar ste storili!" je odgovoril Kmitic. "Nisem pričakoval tega od vas!" Vtem mu je pretrgal oddaljeni grom topov nit govora. Kakor je bilo videti, so torej priče-li Šved je s streljanjem s prvim svitanjem, črea nekaj časa se je streljanje povečalo. Kmitic je zadržal konja; zdelo se mu je, da razločuje glasove trdnjavskih topov od švedskih ; zato je stisnil pest in, grozeč z njo proti so- razgovarjali potihoma, on pa je I vražnikovemu taboru, je rekel: molčal ali bolje, molil je potiho-1 "Le streljajte, le streljajte I ma jutranjo molitev, ker so je Kje pa je vaš največji top?!" že bližal dan. Včasih se mu je izvil iz ust vzdih, ali tih stok, ker ga je spočeti i bok zelo bolel. Toda ob enem je čutil, da je na konju in prost, in misel, da je razstrelil največji top, da se je vrhu tega izmuznil iz rok Kuklinovskega in se maščeval nad njim, ga je navdajala s takim veseljem, da je bila bolečina nič proti temu. Medtem se je tihi poogvor med očetom 111 sinovoma izpre-menil v glasen prepir. "To je mošnjiček, dobro," je rekel zadirčno stari, "a kje so prstani, v enem je bil kamen, vreden svojih dvajset zlatih." "Pozabil sem jih sneti!" je re kel Kozma. "Da bi vas strela! — Ti, starec, misli na vse, a ta dva lopova nimata niti trohice razuma! Pozabila sta prstane, lopova? . . Lažeta kakor psa!" "Torej se vrni in poglej, oče!" je zmrmral Damijan. "Lažeta, lopova, dragocenosti zametujeta! Staremu očetu delata krivico, taka sinova! Da bi vas mati ne bila nikdar rodila ! Brez blagoslova umrjeta! . . ." Kmitic je nekoliko zadržal, konja. "Pojdite 110 sem!" je rekel. Prepir je prenehal, Kemliči so se živo pognali in vsi štirje so jezdili v eni vrsti naprej. "Ali poznate pot do šleziške meje?" je vprašal gospod Andrej. - "Oj, oj, Mati božja, poznamo, poznamo!" je rekel stari. "švedskih oddelkov ni na poti?" "Ne, ker stoje vsi pod čensto-hovo . . . Kvečjemu se najde pa tam kak posamezen, kar pa Bog daj!" Nastal je trenutek molčanja. "Torej vi ste služili pri Kukli-novskem?" je vprašal vnovič Kmitic, "Da, ker smo mislili, da bomo v bližini lahko kako pomagali svetim menihom in vaši milosti. In res se je posrečilo. Proti trdnjavi nismo služili, česar nas Bog varuj! žolda nismo dobivali, kvečjemu, če se je našlo kaj pri kakem Švedu." "Kako to pri Švedu?" "Saj smo hoteli tudi za obzidjem služiti najsvetejši Devici . . . pa smo torej ponoči jezdili okoli tabora, ali pa podnevi, kakoi je Bog dal in, če se je našel kak posamezen Šved, pa smo ga . . . hm . . . Pribežališče grešnikov! . . . pa smo ga . . ." "Pobili!" sta končala Kozma in Damijan Kmitic se je nasmehnil. "Dobre služabnike je imel v vas Kuklinovski!" je rekel. "Ali je on veedl o tem?" "Bile so preiskave, naznanili so ... On je vedel in vrag! ukazal nam je plačati za vsako glavo po en tolar . . . Sicer je grozil, da nas izda . . . Tak razbojnik je delal krivico dobrim lju ' dem! ... Mi smo tudi ohranili' zvestobo do vaše milost'i, ker to ni taka služba . . . Vaša milost si od svojega privošči, a on po tolarju od vsake glave, za naš XIX Razstreli te v velikanskega topa je napravila na Millerja zares porazen vtis, ker so se vse njegove nade do sedaj opirale na ta top. Pehota je bila že pripravljena na naskok, pripravljene so bile že lestve in grmado fašin, sedaj pa .je bilo treba zavreči vsako misel za naskok. Namera, da bi spustil samostan v zrak s pomočjo podkopov, je tudi splavala po vodi. že prej iz Olkuša naročeni rudarji so res lomili cele skale ter se bližali od strani samostanu, toda delo je šlo topo od rok. Delavci so padali navzlic vsej opreznosti v gostih vrstah od samostanskih krogel in so delali neradi. Mnogi so rajši poginili, kakor da bi pomagali pri pogubi svetega nie sta. Miller je čutil vsak dan naraščajoči odpor. Mraz je jemal še poslednji pogum nejevoljnim vojakom, med katerimi sta se širila od dne do dne strah in vera, da tega samostana ni mogoče vzeti s človeško močjo. Končno pa je tudi Miller sam začel izgubljati nado, a po raz-strelitvi orjaškega topa je kar obupal, čutil se je popolnoma brez moči. Drugo jutro, čim se je naredil dan, je sklical vojni posvet, a le radi tega, da čuje prigovarjanje oficirjev, naj opusti obleganje. Začeli so se zbirati, vsi utrujeni in mračni. V nobenem očesu ni bilo več nade, a tudi ne vojaške volje. Molče so sedli k mizi v veliki in mrzli izbi, v kateri jim je para sape zakrivala obraze in so gledali iz nje, kakor izza oblakov. Vsak je-čutil v duši izčrpanost in utrujenost, vsak si je govoril v duhu, da ne ve nobenega sveta, kvečjemu takega, s katerim pa rajši noče prvi na dan. Vsi so čakali na to, kaj pove Miller. On pa je ukazal prinesti veliko količino zavretega vina, upajoč, da izvabi pod vplivom gorke pijače iz teh molčečih postav laže odkritosrčno misel in voljo, da odstopijo od one trdnjave. Naposled pa, ko je menil, da je vino opravilo svojo dolžnost, se je oglasil s sledečimi besedami : "Gospoda, ali ste opazili, da ni niti eden izmed poljskih polkovnikov prišel na posvetovanje, dasi sem poslal vsem povabilo?" "Vaše visokorodje gotovo ve, da .je našla služinčad poljskih polkov pri ribolovu samostansko srebro in da se radi tega spoprijeli z našimi vojaki. Nekoliko ljudi je smrtno ranjenih." "Vem. Del tega srebra se mi je posrečilo iztrgati iz njihovih rok, celo večji del. Sedaj je pri meni in baš premišljujem, kaj naj s'torim z njim." "Odtod gotovo izvira jeza gospodov polkovnikov. Pravijo, ker so našli srebro Poljaki, je last Poljakov." dovski, "in si mislim, če bi ga našel gospod grof, bi ne smatral za potrebno, da bi ga delil ne le s Poljaki, še celo z menoj ne, ki sem Čeh ?" "Pred vsem, moj gospod, ne delim tvoje naklonjenosti do sovražnikov našega kralja," je odgovoril mračno Vreščovič. "Toda mi moramo, gospod, deliti s teboj sramoto, ker ne moremo nič doseči proti trdnjavi, pod katero si nas nagovoril." "Torej si, moj gospod, izgubil že vsako nado?" "In ti, gospod, jo še vedno go-is?" "Kakor bi I i vedel, gospod, in jaz mislim, da bodo delili ti gospodje raje z menoj mojo nade nego s teboj t vojo bojazen." Ali me smatraš za bojazljivem, gospod Vreščovič?" . . . "Gospodu ne pripisujem več poguma, kakor ga kaže!" "Jaz pa ga pripisujem gospodu manj!" Jaz pa," je rekel Miller, ki je zri že nekaj časa neprijazno na Vršečoviča kot povzročitelja nesrečnega podjetja, "nameravam poslati srebro v samostan. Morda dosežeta dobrota in ljubezen proti tem neupogljivim meni hom več nego krogle in topovi. Naj razumejo, da se hočemo polastiti trdnjave in ne njihovih zakladov." Oficirji so začudeno pogledali na Millerja, ker so bili tako malo vajeni podobne velikodušnosti od njegove strani. Končno je rekel Sadovski: "Boljšega ni mogoče napraviti, ker s tem se zarnaše tudi usta poljskim polkovnikom, ki si laste pravico do srebra. V trdnjavi pa napravi to gotovo tudi dober, vtis." "Najboljši vtis napravi smrt tega Kmitica," je odgovoril Vreščovič. "Nadejam se, da ga je Kuklinovski že dal iz kože." "Tudi jftz mislim, da ne živi več," je odgovoril Miler. "Toda njegovo ime me spominja na našo z ničemer nenadomestljivo škodo. To je bil največji top v vsej artileriji njegovega veličanstva. Gospodom ne prikrivam, da sem stavil nanj vse svoje na de. Prelom je bil že napravljen, strah v trdnjavi se je širil, še par dni, pa bi bili začeli s splošnim naskokom. Sedaj pa je za nič vse delo, za nič ves napor. Sedaj lahko popravijo zid v enem dnevu. Ti topovi pa, ki so nam še na raŽpolago, niso nič boljši od samostanskih in jih je lahko razbiti. Večjih pa ne mo remo nikjer dobiti, ker jih tudi gospod maršal Wittenberg nima. Gospoda! čimdalje razmi-šljujem to, tem strašnejši se mi sp nočem spričo sedanjega poraza hvaliti z nekdanjo srečo. Vse to, kar se godi pod to trdnjavo, že presega človeški razum. In vendar je treba, da se posvetujemo . , . Zato sem vas pozval, gospodje. Svetuje torej , . . in, kar sklene večina, to se bo zgo dilo" "Vaše visokorodje naj nam da predmet za obravnavanje,'' je rekel knez Heski. "Ali naj se posvetujemo' edino o oblogi trdnjave, ali pa tudi o tem, če ne bi bilo bolje odstopiti?" Miller ni hotel staviti tako jasnega vprašanja, zato je rekel; "Naj vsak izmed gospode pove odkrito, kaj misli. Mi vsi moramo misliti le v dobro in slavo njegovega veličanstva." Toda noben oficir ni hotel svetovali odstopa, zato je nastalo vnovič molčanje. (Dalje prihodnjič,) Oglasi v "Ameriški Do movinf imajo vedno do-ber vspeh. Q' J r vrvj S-V^J LV^J p "Jaka, kje si kupil tako lino obleko?" ......"Se ti dopade?"—"Menda ja, saj zgledaš kot milijonar."—"Torej pojdi k Brazis Bros. 404 E. 156th Street (Collinwood) tam .je Joe Perme poslovodja. Ta bo dobro postregel z oblekami, suknjami, površniki—po meri $23.50. Že izdelane po $20.00." * GLAVNA TRGOVINA: <1905 Superior Avenue 2300 PODRUŽNICI:: SSlh St., 5121 Woodland Ave. Gratiot Ave., Detroit, Midi. zdi poraz! In če pomislim, Poslužite se domačega podjetja, ki je v resniei tudi pripoznano kot NAJVEČJI, NAJBOLJ IVIODIiRNI FOTOGRA-, FIČNI ATELIJE V DRŽAVI OHIO Odprto vsaki dan. Oh nedeljah odprto od 10. zjutraj do 4. popoldne BUKOVNIK STUDIO (M05 ST. CLAIR AVENIJE Telefon: IIEnderson 5013 ENdicott 2252 ENdicott 2252 KREMZAR FURNITURE (>108 St. Clair Ave. IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE trs^ rfsvsrfstvi fr»Sir?stii r^ rr^r?^ rr^itr^u^itSell^lfi* "O, prav imajo!" je zaklical Vreščovič. "Po mojem mnenju imajo popolnoma prav," je odgovoril Sa- da jo je povzročil en sam človek . . . Edino en pes! Edino en satan! . . . Kar zblaznel bi, pri vseh rogatih hudičih! . . ." Tu je udaril Miller s pestjo po mizi, ker ga je pograbila neukrotljiva jeza, ki je bila tem okrutnejša, ker je bila brez moči. črez hip pa zopet: "In kaj pove njegovo veličanstvo, ko izve o tem porazu!?" črez hip pa zopet: "A kaj naj počnemo? ... Z zobmi ne zgrizemo te trdnjave! Bog daj, da bi pomorila kuga one, ki so me nagovarjali pod to trdnjavo! . . ." Po teh besedah je zagrabil kristalno čašo in jo v jezi treščil ob tla, da se je kristal zdrobil v prah. Oficirji so molčali. Nedostojna generalova jeza, primernejša za kmeta kakor za vojskovodjo tako visokega čina, je zavzela srca proti njemu in jih spravila še ob poslednjo dobro voljo. "Svetujte, gospodje!" je.za kričal Miller. "Svetovati je mogoče le v miru," je odgovoril knez Heski. Miller je začel jezno sopihati skozi nos. črez nekaj časa se je pomiril, potem se je začel ozirati po navzočih, kakor bi hotel spodbujati s pogledi, ter rekel: "Oprostite, gospodje, toda moji jezi se ne smete čuditi. Ne bom vas spominjal onih mest, ki sem jih dobil, ko sem bil prevzel povelje po Horstensonu, ker NAZNANILO IN ZAHVALA Globoka žalost tare naša srca. ko naznanjamo sorodnikom in drugim, da je Bog poklical k sebi našo preljubo soprogo, oziroma mater LOUISO ZIBERNA rojena Urigel ki je mirno v Gospodu zaspala dne 22. decembra. 1930, popoldne, v starosti 37 let. Pokojna je bila doma iz fare sv. Trojice, vas Markovec, od koder je prišla sem pred 24 leti. Ranjka je bila članica društva Slava, št. 173 SNPJ. V dolžnost si štejemo, da se najprej zahvalimo Rev. Albin Gnidovcu za cerkvene obrede. Istotako se lepo zahvalimo Mr. Ivan Zc rmanu *a lepo cerkveno petje. Iskrena hvala pogreb-niku Mr. Louis L. Ferfolia za spoštljivo in točno preskrbo vsega pogreba. Hvala društvenim članom, ki so čuli pri ranjkl in nam tako lajšali težko stanje skozi vse dni žalosti. Tako tudi vsem drugim, ki so prišli kropit in molit za pokoj njene duše, ter društvenim članom, ki so ranjko položili k večnemu počitku. Iskreno se zahvalimo za darovane sv. maše: Družini Joseph Zidanič, družini Prank Legan, Mr. in Mrs. Peter Bizjak, Mr. in Mrs. Prank Resaver, Mrs. Tomažič, družini Mary Pike, družini Anton Peskar, družini Frances Lipnos. Mr. in Mrs. Mary Peter-nell, družini Mr. in Mrs. Joseph Sila, ter prijateljem in sosedam, družini Sercell in družini Tomšič. Hvala za darovane vence in sicer: Družini Joseph Grego-rič, družini Joseph Hočevar, društvu Slava, št. 173 SNPJ, Mr. Joseph Majcen, družini Peter Bizjak, družini Charles Suša, Mr. Frank Majcen, družini Louis Strauss, družini Strehovec in družini Jasen, ter sosedom in prijateljem, družini Bednar, Mrs. Kupec, družini Dvorniki, Mr. Waite, Mr. Buch, Mr. Luko in Mr. Kllcman. Ker ne vemo imen vseh onih, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu, se vsem skupaj iskreno zahvalimo. Bog vam povrni vsem skupaj! Bog vam povrni molitve in daritve. Če se je pomotoma kako ime izpustilo, prosimo, da se nam oprosti ter se jim prav tako iz srca zahvaljujemo. Končno pa še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala! Ti pa, nepozabljena soproga in mati, počivaj v Bogu! Ostaneš nam vedno v spominu, dokler se ne združimo nad zvezdami. Bog Ti podeli večni mir in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: Frank Ziberna, soprog. Angela in Hedviga, hčeri, in ena sestra, omožena Gregorič Cleveland (Newburg), O., 14. januarja, 1931. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem svojim sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja mojemu dragemu možu, oziroma očmu ANTON U POSEGA lic se je on vračal domov iz tovarne, dne 30. dccembra, ga je zadela kap in je bil odpeljan v Mount Sinai bolnišnico, kjer je izdihnil svojo blago dušo ob pol eni uri zjutraj dne 31. decembra. Pokojni je bil rojen dne 17. junija, 187" v vasi Strane pri Postojni. In zapušča pol-brata in več drugih sorodnikov na Štajerskem. Ranjki je bil pokopan na Calvary pokopališču dne 3. januarja, 1931. V dolžnost si štejem zahvaliti se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so me tolažili v mojih žalostnih urali. Tudi vsem, kateri so prišli pokojnega kropit in vsem tistim, ki so čuli cele noči ob krsti pokojnega in vsem onim, ki so se udeležili pogreba v tako lepem številu. Lepa hvala mojim sinovom Frank Kiltol in njegovi soprogi Kristini Kikol, in John J. Itikol in njegovi soprogi Margaret Kikol. moji sestri Jennie Kranz in njenem soprogu Victor Kranz, sestrlčnam Mrs. Genovefa Supan in Mrs. Julia Struna za vse tolažbe in pomoči, katero so mi izkazali v težkem času. Tudi lepa hvala IVU-. in Mrs. Vidmar iz Homer Ave. za vse, kar sta. storila za mene. Iskrena hvala vsem, ki so darovali krasne vence za pokojnega, sinovi: Frank Kikol in John J. Kikol, družini Vietor Kranz, Mr. in Mrs. Joe Supan, Mrs. Julia Struna, društvu Naprej, št. 5 SNl'J, društvu Složne Sestre, št. 120 SSPZ, delavcem od Illuminating Co. night gang in delavcem od IUumlnatintr O«, day gang, Mr. in Mrs. Mike Hribar, Mr. in Mrs. Anton Bartol, Mr. in Mrs. Jce Poglaj, družini Frank Revere, družini Jacob Lunder. Mr. in Mrs. John Blazek, Hays Family, Cisak Family, Mr. James Spetič, Mr. in Mrs. Rafael Pust, Mr. in Mrs. Mačerol, Mrs. Frances Lukjari, Mrs. Mary Zupančič. Lepa hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše: Družini Frank Kikol, Mr. in Mrs. John Kikol, družini Vietor Kranz. Mrs. Julia Struna, Mr. in Mrs. Joe Oberstar, družini Louis Novak, Mr. in Mrs. Anton Bartol, Mrs. Angela Kristan, družini John Mirtič, Miss Uri'jla Hočevar, družini John Žitko, družini John Grill, družini Laurence Gartroža, družini Joe Oražem, družini Ignac Vrbič, družini Jacob Znidaršič, Mr. in Mrs. Valentin Trtnik, družina Hočevar, E. 01st St., družini Možek,, družini George Hribar, družini Ignac Jcraj, iz Prcšser Ave., družini Jeraj iz Thames Ave., Collinwood; družini Anton Kolister, družini Potočnik, Mrs. Mary Ivančič. Tudi najlepša hvala onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu brezplačno. Posebna hvala Rev. A. An-dreyu za opravljene cerkvene obrede. Tudi iskrena hvala pogrebnemu zavodu Joe Žele in Sinovi in celi Želetovi družini za vso postrežbo v času, ko je ležal pokojni v njih zavodu, in tudi za tako lepo urejen pogreb. Lepa hvala društvu Naprej, št 5 SNPJ, posebno pa Mr. Joe Skuku za lep nagovor ob krsti pokojnega. In tudi pevcem samostojnega zbora "Zarje," kateri so zapeli pokojnemu. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki so mi pomagali v tem žalostnem času. Ako se je kako ime pomotoma izpustilo, se ravno tako lepo zahvaljujem in prosim, da se mi oprosti. Dragi in nikdar pozabljeni soprog, počivaj mirno v ameriški zemlji. Spomin na Te bo ostal vedno v mojem srcu in živela bom v upanju, da se enkrat zopet združiva nad zvezdami. Žalujoča soproga ROSE POSEGA. FRANK in JOHN, pastorka. Cleveland, O., 11. januarja, 1931. MI SMO MED VAMI! Naznanjamo ccnjenemu slovenskemu občinstvu, da smo se .gJ PRESELILI v naše nove prostore na vgj 6223 ST. CLAIR AVENUE |j kjer vam ob vsakem času lahko prodamo izvrstne ^ DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE ® Najboljši mehaniki so pri nas zaposljani, ki vam popravijo vaš (g) avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In se vam prav vljudno priporočamo. vV J. H. MILLER & SONS f 6225 St. Clair Ave. HEnderson 6148 Krasni slovenski radio program prihodnjo nedeljo!