217. številka. Trst, v |>27 posestnikov prejelo na svoja zemljišča posojil v znesku I0l/a milijona gold. — torej : razmerno po 950 gld. na obrestno mero 4l/,%—5%; 5472 posestnikov 6 milijonov gld. — torej razmerno po 1200 gld. na obrestno mero 5°/0—5l/t°/o ; 35.H18 posest. 25V« milj. gld. — torej razmerno po 700 gld. na 51/•//<> do 6°/o ; 5590 posestnikov 3 milijone gld. — torej razmerno po 550 gold. na obr. mero U0/0—7°/o; 3)151 posest. 1 l/,, milijona — torej razmerno po 400 gld. na 7°/„—H°/0; 1231 posest, pol milijona gld. — torej razmerno po 420 gld. na 8%—10°/» ter 341 posestnikov 170.000 gld. —torej razmerno po 500 gld. na 10%-12%. Po izkazu ministerstva plača nekoliko stotin poljedelcev za gruntnoknjižne dolgove v raz-merni višini 1200 gld. — da-si imamo zakon proti odiranju — z 12—20 po sto! Mogel bi citirati še nadalje, ali mogel bi mi zopet dr. Pečnik ponoviti, kar je zapisal v svoji, v jedru prekrasni knjižici »Slovenci in medli a r o d n i p r o m e t«. Migljaji iz Egipta slovenskim rodoljubom v domovini. (V Gorici. 1898. Andrej Gabrščck.), namreč: »Naši slovenski socijalni ekonomi (ne vem, kje so? Opazka Kristana.) prežvekujejo prav slastno suhoparne podatke raznih dvornih svetnikov po nemških vseučiliščih o avstrijski trgovini, o od nošnji h s tujezemstvom (in v obče o avstrijskem gospodarstvu). Lepe številke! — te govorč! A žalibog: ne govord za nas.. .« (Str. 7.) Ima v nekoliko tudi prav, ali v tem se pa prav pošteno moti, ko pravi, da »žalibog ne govorč za nas«. Govorč, govorč. Samo poglejmo v »Laibaoher Zeitung«, pak uvidimo, da tudi mi tvorimo lep delek v teh številkah, katere nam je zelo potrebno znati. mrtvo kovino, kakor da bi glasovi vriskali in peli, se smejali in plakali in plavali vedno više, tja do zvezdnega neba. In zvezde so se svetile «n lesketale vedno svitleje in zvoki so trepetali in ustajali in padali, miljajoči in božajoči, zopet na zemljo. Veliki »bas« je gromel in klical z mogočnim ogromnim glasom, da sta se tresla nebo in zemlja : »Krist je ustal!« In oba »tenorja« sta pritrkavala, tresoča se pod jednakomernimi udarci kembeljev, veselo in lepozveneče : >Krist je ustal!« In dva mala »diskanta« sta se mešala med velike in pela veselo in spešno, kakor mali otroci : »Krist je ustal!« In zdelo se je, kakor da bi se stari zvonik tresel in gugal, in kakor da bi veter, božajoči zvonarjev obraz, razprostiral svoja krila in pel: »Krist je ustal!« In staro srce je pozabilo na življenje z njegovimi skrbmi in pomanjkanjem. Pozabil je, da je njego\ o življenje minolo le v tem ozkem in temot-nein prostoru, in da je sam na svetu, kakor staro drevo, katerega je razdrobila strehi. On je slušni te Iz teh številk, iz teli suhoparnih podatkov vidimo, kam plovemo. Kako pak temu odpoinoči? Razmišljajmo! — — Na zaključku naj navedem še upadek malih kmetovalcev na Španskem. Od 1. 1H75. do 1895., torej v dobi 20 let, je bilo od uradov prodano 1,982.475 zemljišč le zato, ker dotičniki niso mogli plačevati davkov. Razume se, da so ta zemljišča pripadala z večine malim kmetovalcem, ki se tudi rapidno selijo iz domovine. V imenovanem obdobju se je preselilo s Španskega nad 600.000 prebivalcev. In znate-li število avstrijskih izseljencev ? Razmišljajte ! Politični pregled. TRST 22. septembra 18M). K položaju. Ozirom na ugibanja o bližnjem odstopu grofa Thuna pišejo v »Information« od »visoko spoštovane strani«, da utegne imeti »Va-terland« prav, ki je rekel, da oni, o katerih se govori, da so umrli, včasih dolgo žive. Vendar pa se tudi tej »visoko spoštovani strani« zdi verjetneje, da v bližnjem času pride do spremembe — oseb ! Toda, kar se tiče izvestnih imen naslednikov grofu Thunu, katere potiskajo sedaj v javnost od levičarske strani, pa že treba reči, tla vzbujajo —■ veselost. Po sodbi te »visokospoštovane strani«, sti le dve ost bi, ki bi mogle priti sedaj v poštev za sestavo bodočega ministerstva. Ti osebi sti baron Dipauli, sedanji minister za trgovino in knez Alfred L i e c h t e n s te i n. Za mesta ministrov posamičnih strok pa je misliti na S te i n b a o h a, Fuelisa, Korberja in morda tudi Bilinskega. Vse drugo, kar straši zlasti po novinstvu nemške opozicije, da so le smešne kombinacije, katerim je kumovalo ali nepoznanje razmer, ali pa želja po — zbližan j u velikim državnim loncem. O knezu Alfredu Lieehtensteinu potrja tudi »Neue Freie Presse«, da utegne biti bodoči mož in opira svoje menenje na dejstvo, da se knez že glasove, te jokajoče in ihteče, ki so se spetljali k ponosnemu nebu in se pogrezali k borni zemlji, in zdelo se mu je, kakor da je zopet med svojimi sinovi in unuki, in njihovi veseli glasovi so se družili v zbor in peli v sj-eči in veselju, katerega ni poznal na zemlji — — — stari zvonar je vlekel vrvi, vel*ke solze so mu tekle preko lic, in srce je močneje bilo od sanjajoče sreče — - — * * * Spodaj so poslušali ljudje in govorili, da stari Mihejič ni še nikdar tako lepo zvonil. Naenkrat je zatrepetal veliki zvon neubrano in utihnil —• - tresoči manjši glasovi so premolk-nili, kakor da bi hoteli prisluškovati tožno-zateglemu glasu — ki je trepetal in jokal in ihtel in polagoma utihnil v zraku — — — starec je padel brez moči na klop in dve zadnji kaplji sta lezli počasi preko obledelih lic — — — * * + Oprostite mu, ljudje spodaj! Stari zvonarje odzvonil ! (Z vrše tek.) teden »liiij mmli na Dunaju in da je zadnje -4»1 »<»to imel daljše pogovore z grotom Thunom. Torej Lieclitenstein Alfred! Kdo pa je ta mož? To je brat Alojzijev, tega prvaka one stranke k! •ščanskih soeijalistov na Dunaju, katerih pota ne more nmeti nikdo in katerim ne more slediti logika navadne človečke pameti - stranke, ki na vseh straneh renomira se svojo čruti-rumeno zastavo in ropota proti velikoneniškim kričačem, katere zastopniki pa, skokonogi kakor srne, delajo vse divje skoke za Schonererjeni in NVolfom; stranke, ki na vso s:i[>o proglasa »krščanska nadela« in hoj proti pogubnemu uplivu židovstva, kar pa je ne moti, da ne 1»i podpirala \Volfove politike krutega nasilja in nekrščanskega zatiranja, kakor se nam napoveduje v binkoštncin programu, in da ne hi v nemški gemeinburgersehaft ukupno sedela z najeistejimi zastopniki židovske plutokraeije. Alfred Lieehtenstein je torej hrat Alojzijev! l>a-li sta si hrata tudi po načelih in po nedoslednosti v taktiki krščanskih socijalistov dunajskih — tega ne vemo. Toliko pa vemo o njem, da je bil leta 1*7'». izvoljen v državni zbor, kjer je bil navdušen boritelj za konfesijonalno solo in da je leta 1SH2. v nekem govoru rabil — ako se prav spominjamo — (Vazo, da lahko čaka z uro v roki onega trenotka, ko se uresničijo aspiracije njegove stranke. Mi Slovenci se ne moremo udajati nobenim iluzijam: zamenjava Tinina /. Liechtcnsteinom bi značila za nas v narodnem pogledu, da smo prišli z dežja v — ploho. Toda tudi nemški liberalci, ki so toliko nesreče prinesli nad državo, gnani od divje pohlepnosti po gospodarstvu, si bodo morali priznati, ako pride do čre Lichtenstein, da so dalje od svojega cilja, nego kedaj poprej. To pa je ravno mrtva točka situvacije, da Nemei bi hoteli vladati, a ne morejo sestaviti v to potrebne večine. Zato pa obrt tr u i rajo, ker v to ne trebajo večine. Ali ne le za sedanje položenje je to mrtva točka, marveč za nemško opozicijo še posebe in za vso bodočnost: ne le da ne morejo sestaviti večine, ampak tudi ne v sebi jedine manjšine. No, smo pa mi Slovani vendar na boljem, in pojdemo polagoma vedno na bolje. Včerajšnji »Slov. Narod« ima prav zadovoljivo vest v tem pogledu : u r a d n i š k o m i n i-sterstvo da je že sestavljeno, toda do-s n i o a da se m u u p r e naj o d l o č n e j e i 11 poljski klub da ne dovoli nobenemu svojemu členu, da bi vstopil v tako ministerstvo! Druga zadovoljiva vest hi bila, da češki poslanci ostanejo nepremično na stališču, ki so ga označili na svojem sobotnem shodu, naj se zgodi kar-koli. Živela svoboda! Kakor poroča »N. Fr. Presse«, se imamo zahvaliti intervenciji ogerske vlade, da se Slovaki in Jugoslovani, bivajoči v srečni senci krone sv. Štefana, ne smejo udeležiti shoda slovanskih novinarjev v Krakovem ! Z Dunaja je došla naredba, da imajo poslednje imenovani novinarji, ako hi se hoteli udeležiti shoda, policijski — izgnati iz Krakova! Živela svoboda, kakor nam jo kroje avstrijske oblasti po — ogerskih ukazih !! »Slov. Narod« pa javjn, da prepoved je izišla na zahtevo našega starega prijatelja, ministra za vnanje stvari, grofa Goluchowskega. To da je vzbudilo skrajno ogorčenje v vseh poljskih krogih in da hočejo Goluchowskemu v delegacijah povedati, kar mu gre. To je res že nečuveno, kar doživljamo od strani sedanje vlade v najnovejih časih : najprej se ne smejo shajati skromni in pohlevni učitelji, da bi se pogovorili o svojih nadlogah — sedaj pa se žuga novinarjem z izgonom, ako bi hoteli iz jed-nega kraja v drugi, v isti monarhiji, novinarjem, ki so podaniki istega monarha. Klub avstrijskih narodnosti na Dunaju je gledč na sedanji položaj obnovil svoje prejšnje resolucije v tem zmislu, tla, če dojde 11a eventuvalni spravni konferenciji razgovor do kakega narodnostnega ali vsaj jezikovnega zakona, naj zastopniki skupin slovanskih v državnem zboru zahtevajo, de se tak zakon zasnuje za vse narode, ker drugače ne bo miru v državi, in je nevarnost, da majhni in oslabljeni slovanski narodi ne pridejo še dolgo ali pa nikdar do narodne jetlnako-pravnosti. Polozenje V Srbiji postaja vedno kritiČ-neje. liuski listi nadaljujejo z očitanji na adreso Milana, da je on jedini kriv na vsej nesreči, ker neprestano uprizarja divje gonje na svoje politiške nasprotnike. *N ovoje Vremja« zahteva, tla Milanu in družbi trelm porušiti iluzijo, kakor tla se jim ni bati posledic njih zistema. »llosijn« pa se obrača do dobrega srca kralja Aleksandra in ga opominja, naj vendar slusa avstrijske opomine. »Svet pravi, da sedanji položaj je potlohen onemu v Bol-garski za časa Stiimhulova. Sploh soglašajo v tem, da Srbiji treba rešitve iz rok Milana. Domače vesti. Vrnitev cesarju. Nj. Vel. cesar se je vrnil tlanes dopoludne na Dunaj ter se podal v Schim-brunn. Otvoritev hrvatskega gimnazija v Pazinu. . Dne IS. t. m. se je šolsko leto — kakor smo že ; javili — začelo z svečano službo božjo, katero je daroval v cerkvi 00. frančiškanov prepustiti profit g. Orbanič. Pred sveto mašo so klicali sv. duha i na pomoč, a po isti je pevski zbor zapel cesarsko pesem. Potem se je zbral občinski zastop v sejo ter izrazil zalivalo cesarju in ministerskeimi predsedniku za ustanovitev gimnazija. Nadalje so bili imenovali častnimi občani ^g.: tir. Dinko Vitezie, Vekoslav Spinfiie in dr. Mat ko Lnginja in to za njih delovanje za hrvatski gimnazij. Na zadnje se jo sprejel predlog, tla se naprosi deželni odbor za podpore tudi hrvatskim dijakom, kakor jih daje dijakom italijanskega gimnazija. Dr. Trinajsti«? je opozoril o tej priliki, da je deželni od bo t razveljavil sklep obč. zastopa gledč jubilejske ustanove, ker tla je namenjena samo hrvatski mladini, a morala bi biti tudi za italijanske tlijake. Ako se drži tega načela ravnopravnosti, moral bo deželni odbor dajati podpore tudi učencem hrvatskega gimnazija. — Da vidimo I Člfut, pometaj pred svojim pragom! Pišejo nam: Žid z lesnega trga se roga obleki onih naših mladeničev, ki so prišli na hrvatski gimnazij v Pazin, i Slovenski pregovor pravi: »Kedor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce !» Tudi Zid na lesnem trgu hi bil bolje storil, tla bi bil molčal o obleki naših mladeničev, ker najprej hi hil moral očistiti pred svojim pragom vso nesnago. No, ker pa vtika svoj zakrivljeni nos v naše razmere, povedati mu prt že moramo tudi nii, kar mu gre po vsej zaslugi. V ulici Kundler si je lanskega avgusta neka židovska družina najela stanovanje. Stanovanje je bilo čisto novo, ker so jedva leto pred sezidali (loti fino hišo. Ona židovska družina je štela sledeče člene: moža, ženo in petletno hčerko. Po jednem letu je ta družina morala zapustiti stanovanje, ker gospodar jih ni hotel več imeti v hiši. In zakaj jim je odpovedal? Ker so mu v teku jed nega lota zamazuli stanovanje tako, da ni možno 'opisati. V stanovanju se je zaredilo neštevilo stimio, za posteljo služile so jim stare, smrdljive cunje, katere so nametali ua kup v sobi, smrad je bil tolik, da ga človek ni mogel prenašati. In fie sedaj, ko je šla ona židovska družina preč, še sedaj ne morejo pregnati onega neznosnega smradu. Kakor vrhunec umuzanosti naj služi pa to: Zgoraj imenovana hčerka je zbolela. Peljali so jo k zdravniku. In zdravnik je našel, da je otrok zbolel jedino le radi nesnage. Na otroku je bilo namreč po vsem životu toliko nesnage, da je bil zdravnik primoran, ovaditi roditelje otroka kompetentni oblasti, naj ona prisili sta riše, (la osna-žijo otroka stare nesnage, oziroma naj jih kaznuje. Ali najlepša na vsem tem je pa ta : Kadar je oče imenovanega otroku šel iz hiše, veste, kako je bil oblečen ! Na glavi cilinder in na rokah rokoviee. In mati? V svileni, boli obleki! Tako tudi otrok! — Tega bi ne bil povedal, ko bi se Žiti z lesnega trga ne bil rogal obleki naših otrok. A povejte mi sedaj, koliko boljša, koliko lepša je priprosta, snažna obleka na čistem telesu, nego pa svilena obleka na smrdljivem telesu? Naši otroci ne potrebujejo rokavic na rokah, ker jim ni treba skrivati nesnage 1111 njih, pač pa jih potrebujem sorodniki Zida z lesnega trga ! Cifut naj raje piše, kako naj delajo vsi njegovi zakrivljeni nosovi, da ne bodo smrdeli in da radi nesnage ne pridejo v konflikt s kompetentno oblastjo, a naše otroke naj pusti lepo V miru, ako noče, da bomo priobčevali take smrdljive reči o njegovih čifutih 7. cilindri na glavi in glaye-rokn-| vieami na rokah! NliMee 1% Istre. Pišejo nam: Dne 17. t. in. je bil neki Mihael (irižon z nečakom si Ivanom iz \ovevasi na opravništvn občine v Piranu. Grižon je predložil spričevalo uboinosti s prošnjo do občinskega poverjenika, da bi verificiral isto in pa spričevalo o dobrem vedenju rečenega nečaka. Ti listini je poslednji potreboval za vstop v kmetijsko šolo v Gorici. .Vli jrlej t* u tlo! Poverjenik ni hot'd niti tla čuje o tem, ker sta bila spisa sestavljena v slovenskem jeziku. Ne le, tla ni hotel podpisati, ampak je še divjaški napal siromašna kmeta, kriče: * Kaj nimamo v Poreču sliČnega za votla ? ! Nikoli ne podpišem !» Siromak je prosil, čital, prevajal na laški, kar je bilo pisano, a vse zastonj ! Buba noče podpisati, zdravnik noče podpisati spričevala o stavljenih kozah, nočejo mu podpisati posestne pole — ubogi kmetič je moral gledati, tla proda že kupljene kolke in vrniti sta se morala z nečakom na svoj dom ! Pa . uri popoludne v bolnišnici, po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik je zapustil udovo in šest nedoraslih otrok. Pokojni je bil vedno naroden in dober oče svoji družini. Lahka mu zemlja ! Sijajen uspeli. Hrvatski akademiki so dne 1»>. t. m. priredili v Splitu zabavo na vrtu v korist »družbi sv. Cirila in Metoda za Istro*, ki je imela 2500 kron čistega dohodka. Živeli vrli akademiki ! Živelo rodoljubno občinstvo! In živelo — zložno tlelo! Slovencem v župnijah sv. Antona starega, sv. Antona novega In sv. Jakoba v Trstu je dolžnost, da ne udeleže vrtne veselice v nedeljo ob 5. uri popoludne, ki jo priredi v zakljiičje letošnje sezone g. Fran Ritkuša s pevskim zborom bratovštine sv. Cirila in Metoda in se sodelovanjem veteranske godbe na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu, kajti trud omenjenega gospoda in njegovega pevskega zbora je neumoren in zasluge velike. Naša dolžnost je torej, da se udeležimo naznanjene veselice ter s tem pokažemo, da uvidevamo njegove zasluge, da sočuvstvujemo ž njim in da imamo voljo vsaj moralno podpirati ga. Upamo, da se bomo videli v mnogobrojnom številu. Ž u p 1 j a n. Društvo »Zarja« je sklenilo, da hoče, ako bo vreme le količkaj ugodno, prihodnjo nedeljo prirediti lepi koncert, namenjeni za dan desetletnice in razvitja zastave. Kdo bi mogel oporekati temu sklepu?! »Zarja« je imela velikih stroškov za prireditev prelepega slavja, a te stroške naj bi bil — vsaj deloma — pokril ravno koncert. Ako bi torej le-ta odpadel popolnoma, bi društvo trpelo preveliko materijalno škodo. Za brzo prireditev pa govori tudi dejstvo, da ne treba sedaj nikacih priprav, ker je že pripravljeno, kakor je bilo za ininolo nedeljo. Vse to naj blagovoljno upošteva naše občinstvo in naj podpre »Zarjo«, ki se ob naj neugodne ji h razmerah toliko trudi za našo stvar. Bodimo hvaležni, kjer je hvaležnost na svojem mestu in kjer nam tudi obeta — sadu! Prosimo torej! V popolnllo Poročilo o banketu v llojanu je še popolniti s tem, da je tudi gospa kumica, Ivanka Vatovčeva, v prisrčnih besedah nazdravila novi zastavi. Dotični odstavek je po neljubi pomoti izostal iz včerajšnjega poročila. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je poslala gospa Justina Pusehet-Michelli 5 gld., podarjenih od veleč. g. župnika Avguština Skočirja iz Gradca. V podporo dijakom hrvatskega gimnazija v Pazhlll so nabrali v Karlovcu blizu 700 gld. Živeli rodoljubni darovalci, katerim želimo povsod med Slovani obilo posnemovalcev! Vsaki, tudi najmanjši dar je dobro došel in dobro — naložen. Podpirajmo ukaželjno mladino, da nam vz-rastejo v njih pijonirji boljše bodočnosti. Kdor je sam pil pelin dijakovanja ob neugodnih gmotnih razmerah, bo rad pomagal po svojih močeh, da se bo našim pazinskim dijakom bolje godilo, nego se se je godilo marsikomu med nami. Poskrbeti treba, da bodo imeli tečno hrano, zdrava stanovanja, učna sredstva in vse drugo, kar je potrebno, da zamo-rejo posvečevati vse svoje moči edino le izvoljenemu poklicu — učenju. Ne smemo pozabiti, da gre za čast našega naroda! Nasprotniki se itak rogajo revščini našega dijaštva, da je raztrgano in Bog ve kaj še vse! Naša dolžnost je, poskrbeti za to, da bo nastop naših dijakov tudi na zunaj dostojen. Nadejamo se, da naš poziv ne ostane klic »upijočega v puščavi!« Za varnost delavcev se skrbi premalo. Ce bi se skrbelo zadostno, bi se ne mogle zgoditi nesreče, kakor včeraj, ko je v tovarni Modiano zgrabil neki stroj 17-letno delavko Štefanijo V., strgal obleko '/ nje ter jo poškodoval na več mestih. Deklico so spravili na rešilno postajo. 0motno polo/icnjc učlteljstva na Goriškem. Na zadnji strani priobčujeino danes nekako »črno tablo« s podatki o materijalnom položenju učiteljstva na Goriškem. Te podatke priporočamo v pazno čitanje g4, hišna oprava; v Sv. Križu št. 4, voli; v ulici Aequedotto št. 32, hišna oprava; v ulici Valdirivo štev. 22, ob 12. uri, hišna oprava in jeden bicikelj ; na Vrdeli št. 302, 2 prešiča. Kap Je zadela včeraj popoludne 60-letnega Alojzija Fontano, ko je delal v »Stabilimento tec-nieo«. Tovariši so ga spravili v bolnišnico. Njegovo stanje je resno. Drzna tatvina. Albert V. je vozil z južnega kolodvora na peš-vozičku 5 zabojev razno vsebine. Ko je prišel na trg pred vojašnico, se je hotel malo spočiti. O tej priliki je zapazil v svojo veliko žalost, da mu je drzen tat medpotoma ukradel en zal •oj, v katerem jo bil kakao v vrednosti 50 gld. Dogodek so je javil redarstvu. Pil bi ga vsak berld, plačal pa nič! Tako tožijo nekateri gostilničarji, ki imajo v tem pogledu žalostne izkušnje. Iz tega vzroka se je včeraj spri 58-letni pek Anton Castelani z nekim krčmarjem v starem mestu. Poslednji je zahteval, da mu Castelani plača vino — v naprej, v kar pa gost ni hotel privoliti z lepa. Besedam so sledila dejanja v obliki kamenja, ki je letelo na Ca-stelanija ter ga ranilo precej težko na roki. Mož se je podal na rešilno postajo, a prijaznega gostilničarja je naznanil redarstvu. Različne vesti. Carska dvojica V Kielu. Car in carica sta prispela danes predpoludne na krovu jahte »Polarna zvezda« v Kiel. Možtvo nemških vojnih ladij je bilo v paradi o tej priliki. Raziskovanje osrednje Afrike. Ruski častnik Balatovič, ki se je udeležil abesinske ekspedicije v južnem delu osrednje Afrike ter je hodil po krajih, kamor še ni stopila noga Kvropejea, je našel med 8. stopinjo in 30 min. in 0. stopinjo se- t verne širine in 36 stop. 30 vzhodne dolžine gorovje, katero je z dovolje-ijem carjevim nazval »Car Nikolaj II.« Bulatovič jo zaznamoval astro-nomična opazovanja, napravil natančen zemljevid vsega potovanja ter določil geografično lego mnogih krajev. — Slovanska kultura napreduje na vseli poljih ! Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje veati.) Praga 22. Od vseh strani se potrja vest, da je nadškofom v Pragi imenovan kanonik kapitelja v Olomuci, baron Skrbe nsky. To imenovanje se je že prijavilo sv. stolici v Kimu. Novi nadškof je še jako mlad. Porodil se je leta l*l>3, a v duhovnika je bil }>osvečeti leta J I*IInaj 22. »NViener Zeitung« objavlja naredbo ministerstev za notranje stvari, finance, trgovino, pravosodje in poljedelstvo, h katero se razglaša »pravilo za snovanje in preosnov ljenje delniških družeb na polju industrije in trgovine.« Bloeillfontcin 22. Reuterjeva pisarna jitvlja: Sv«'t svobodne države Oranje se je sešel danes. Predsednik Steijno je prečital govor, v katerem ob/aljuje, da so razmere mej Transvsalom in An glijo napete. Členi sveta naj bi pomislili, da so se predlogi, ki jili je stavil predsednik Trnnsvaala, Krfiger, soglasno smatrali kakor jako popustljivi. (To se pravi: država Oranje se hoče postaviti na stran Transvaala. Čred.) Madrid 22. Najviši vojni svet je obsodil generala Montojo v premeščenje v rezervo brez pravice do povišanja. London 21. Predsednik Kriiger je prosil kraljico Viktorijo, da se zavzame za mir. Vojna uprava dela na vse pretege. V Pretoriji pripravljajo stanovanja v bolnišnice. I Javna zahvala. 1 H Oinjemi po tolikih dokazih iskre- Bf H nega sočutja, doslih jej povodom smrti H H nepozabne H I Ane I H izreka podpisana vsem prijateljem in H H znancem svojo iskreno zalivalo, so- H H sehno pu še onim blagim dušam, ki H H so se udeležili pogreba. H I V Trstu, 22. septembra 189!). M I Rodbina Pretnerjeva. I V pošteni srbski rodbini se dobi lahko hrano in stanovanje. Vprašati je na upravništvu tega lista. Za pridobljenje doktorata (I)r. prava, lil., med., theol.) na evrnpejskih uni-versah (tudi honoris c.) dajani že 41 let primerna posebna navodila in svete. Reference v vseh državah in stanovih. Pisati ueanouimuo pod ,,Dr. R.", poste restante „Breslau". Znamko za odgovor od 7 kr. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od S do «S3^4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne. — Za uboge od 2 do H v ulici Molin pieeolo štev. 1, I. nadstr. Naznanilo- Podpisani si u soj a javiti, da je prevzel od gosp. Ivana Godnig-a povsem na novo urejeno trgovino jestviu v ulici Farneto stv. 26. (nasproti bolnišnici) in dobro založeno z vsem potrebnim blagom. Osobito priporoča: Kavo (cikorijo) Sv. ('i-rila in Metoda, sirkovo moko za prašiče po ti '/s nvč. kg., otrobi drobne in debele, olje, sladkor, kavo, sodo itd.. Blago je vse sveže in cene nizke. — Pošilja se tudi na dom. ()dličnim spoštovanjem Ivan Suban. Nekaj žalostne statistike iz Vrtovčeve razprave na glavnem zborovanju XI. skupščine »Zaveze slov. učiteljskih društev« dne 11. septembra 1K99. o gmotnem stanju učiteljstva na Goriškem. Ti podatki kažejo, kako je deželni zbor Goriški, v-ded vedno in vsestransko tiara ščujoče draginje — in mei tem, ko so se večali dohodki vsem stanovom in najzadnišemu težaku, mej tem, ko so se učiteljstvu v vseh drugih kronovinah plače vsaj deloma zboljšale, in mej tem, ko je učiteljstvo Goriško vedno intezivniši in milo prosilo — zboljšaval plače svojemu učiteljstvu in dohodke istega sploh. / s X Ž 7 "i: Z z v — — 3 — X X j — i-' ser ■ - S « - » J— s ""S r fK, 7~ t; X 1C 4;; tc ^ Z a* ss • ? »J • t £ X _________J___ O (/) g" — *o Z z 1 i' (N 3 ~ S' i—i ■ "D r 1 C •L • * "" S Si s • i« ? I—1 — --. = 5 Z ti X : z* ^ —■ K 8 1C INS z M • ? i« »i £ S 3c X U) rr? >*■ S" C r* t» B> z 4-X 4-§ ir X tis 3 S ^ * f6 >; -l • —* ... * §~s S X (M -C P 3 h* ta-1 ta« o r 3T z IC 1; S • ? r. i« jI XI i! »i C- as te o v> CR K- S -S Ji. z m < J3 C/) 1 1 i X £ 5" i f * Oi i c-■ C i i* i 1 1 r < t I S S' S' f»Q i; P £ 1 1 C zL t C ? i t 1 1 4- O S -o • S 1 IC "t 4- m a ^ sr* s® 86 y rs< rt- fD •— H m 1 i i i 1 •5' X x> cc O 1 r£ a. g M £ 1 U) IC •k CM ir F e X 1C X ič cr? 3 — P C- i-v • » o a< rt-s a« iš a? šr r- e O« o N 3 f1 2< r- EL 7T" C0 — » = "s 0 3. 3 ° M „ 1 • S? S = P O < ' 2 ' ^ 7 — i« B S - t B t x g" »i Oi — • »"-^»K; C __ 2 —73 = ^ * U ^ rr š s — < 5 % N< x S » (V J- J-< s w pt e » 3 o .* S CC. -r — rf w1 -- p E O — C »« - ETe . CC -i — 1 £ 3 SS IC r- a 5 3C2. < p, . vj w p » o« S =3 - < 5-^V-C -T" -> O O« 2 Sf s =S % CD «■< — • = < ~ : « v 5-s- Q ® S n . " _ T = _ 0 c: 'Ji 3 J s: i-s o |b p 1. w 5 |< rt-" » tS. J 5 fC "o' N 3?< __c hrt v S" t— rt-tt 5" n = p s i _ rt O 5" S ■ O •D Si) N 7T (D Najnovejše poboljšanje iz 1. 18**6. pojasni nam nastopni slučaj: V nekem okraju je bilo 24 stalnih in 12 zač. učiteljev, skupaj 36. Po zakonu iz leta 1H7U. je prišlo: % od 36 v I. pl. vrsto t. j. 3 »/1S „ 36 v II. „ „ „ y •/It „ 36 v ni. „ „ „ 24 V sled zakona i/ leta 1896. j«> skupno število 2-1 le stalno nameščenih učiteljev, pride torej: 2/,0 od 24 v I. pl. vrsto t. j. 4 41 to »» v I** » »J ti 4/10 „ 24 v III. „ „ „ 12 + 12 za 12 začasno nameščenih. Kje je torej ono hvalisano zboljšanje? Kje je 11.000 gld. priboljška? V letu I s;>7. je bilo izmed 1-11 učiteljev 21 v I. pl. vrsti. Izmed 54 učiteljic 5 v I. pl. vrsti. 41 v H. „ „ 11 v II. „ „ 75 v III. „ „ 31 v III. „ „ 4 pod učitelj i 7 pod učiteljic rčiteljiee dobivajo le «()°/0 od učiteljskih plač. One nimajo opravilne doklade in le 80 oz. 60 gld. stanarine. Zato pa imajo več ur ročnih del. Učitelji imajo le 80 gld. stanarine in nobene opravilne doklade. I čitelje in učiteljice se ni moglo uvrstiti v rubrike niti črne table. Učitelj pride v II. pl. vrsto s 15—20 službenim letom, v I. pl. vrsto s 25—30 službenim letom. Učitelj ima, izvzemši stanovanje, prvih 7 -8 let, namreč do prve petletnine, na dan 1 gld. 9 kr., učiteljica 90 kl\, podučitelj 80 kl\, in podučitetjica 76 kr. Dohodke učiteljstva na Goriškem ne moremo primerjati z dohodki finančnih stražnikov, žandarmov, daeijarjev, policajev, državnih slug i. t. d. Plače teh gospodov presegajo plače učiteljstvu sploh. Plače učiteljev-podučiteljev, ueiteljic-podnčiteljii' se pa ne more primerjati niti z navadnimi rokodelci, hlapci in deklami. Dandanes zahteva že najzadniši težak 1 gld. dnine. Ni-li to res? Tako skrbi zakonodajalec na Goriškem za svoje učiteljstvo! A Vrtovee nas je zagotovil, da bo razpravljal o prvi priložnosti, kako se godi ubogim udovam in sirotam učiteljev na Goriškem. Opisati hoče krvavo zgodovino, kako neusmiljeno se učiteljstvu kratijo in trgajo ža itak pičli zakoniti dohodki ! !