$t. 175 HMh pirim y mtaUsHI I/h ija, izvremši pondeljek, csak dan A»iSkega it. 20, I. nadstropje. Dopisi na) pisma se ne sprejemajo, rokopisi »e n *rot. F. Peric. — Lastnik tiskarna Edinost. TisK EtvaSa za mesec L 7—, 3 mesece L 19.50. pol leta L celo leto L 60.-, Za inozemstvo mesečno 5 lir več. - Telefon uredništva in uprave it. 11-57. v Trstu, v ntcMfo 2fi, lullfa »25. Posamezna številka 20 cent Letnik L l/INOST Posamezna Številka v Trat« ia okoli oi po 30 cant. — Oglasi se računalo v tirokosti an« kolon« (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cant osmrtnice, zahval«, poslanice ia vabila po L —t oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cant. basala, najmanj pa L 2.— Oglas! naročnin a ia reklamacija a« potfljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica rv. FranČilka Asiikega 11« v. 30. I. nad. — Telafoa uredništva in uprave 11-67. Občinske oolltue u ttV|S5! in sorfttl strojaru trgovinske pogodbe in Letonsko - Baltiške zveze m treba _ RIMt 25. Danes dopoldne je letonski «GoriškaTstraža» je vzela prelekli teden zunanji minister Mejerowicz sprejel časni- v roke p^rilnico in pere \ zaporednih karje v lokalih «Grand BffteK Izjavil je, člankih svoje perilo, ki si ga je, s svojo da mu je vožnja po Italiji čiank:ii svoje peruu, rvi »i i-« ---r~, "— strujo vred, umazala povodom občinskih Italija je bila prva država, ki je priznala volitev v Idriji. Pere pa ga v tisti stari Letonsko. Njegovo potovanje v Rim ima vodi, v kateri je hotela oprati že mnoge namen, da postanejo odnošajš med obema svoje grehe. Tako n. pr. tudi greh razkela, državama še bolj tesni. To se je posrečilo ki le zanesla med naše ljudstvo. To je; s sklenitvijo trgovinske pogodbe. ona" znana umazana voda, a lug je sestav- Sedanja leton?ka vlada ki je sestavi je- „reoovui oueroe 1 jen iz napadov, podtikanj in obrekovanj na iz konservativcev in hberalcev, skusa " go m ulc ge na našlo, našega lista in naše politične j predvsem dvigniti gospodarstvo; Letonska P^ og "»efla organizacij in iz običajnih strankarskih j je radi vojne mnogo trpela, gospodarstvo. «eyiio Pitancev. Francoske torpednhi potopile tanr orožja Napredovanje proti marođrim vftafem PARIZ, 25. «Jouniaki+ poročajo iz Madrida, da so francoske torpedovke po običajnih pozivih potopile v bližini rta De Agua velik motorni eoln, ki je prihajal od Gibraltarja in. ki je gotovo bil natovorjen z orožjem, namenjenim za Rifance. Uradno poročilo o operacijah v Maroku pravi: « Francoska skupima, ki je odpotovala iz Aains Aife ter prodirala ob obeh bregovih Ouerge, je prispela do 20 km za , ' TT * in ujela pri *— £1' tem večje SopkuIaHi z narodnimi nesrečami. Na ta1 je bilo uničeno. 3^v ™ f 1 , fl > * TJT _ " • , » j S to akcijo je brla ebsirna cona kakih snažni urf imajo pospodie strujarji svoji Komunistična shanka je uradno prepo-;75 km severno od Fez,- razčiščena od so-- _ _____' -I i _ ~wn I volani tomu na crv nrlrin ča« pip/1 vražnika in Rifanci. ki so se bili ustano- patent, katerega jim pa prav me ne vidamo. za- j vedana. Kljub temu pa so odnošaji med ■Rusijo in Letonsko izvrstni. Letonska se , . . „L-- „ ne mara vmeševati v notranje zadeve Ru- Da je komisarski režim za nase obeme; ^ bnQ kcf ima dobre g ^ prava nesreča, je nas list ugotovil m P°d":darske ^veze s to drža,G. RaHiška zveza črta že sto- m stokrat in vsai nasa ob-. treh k Rusija mara ^ črnska politika ,e dosledno pa bo Letonska ostala v tesnih zvezah fena k cd,u, da.se ta režim ^pra^ Ko- . P državami likor je osrednje vodstvo naše narodne; ___, _ vražnika in Rifanci, ki so se bili ustanovili v tem okraju, bedijo v neredu proti severu. Na zapadu napredujejo Francozi proti Beabu Morouddju. De Rivera se bo se »tal s Petainom PARIZ. 25. Ker je madridska konferen- Estonska dala svoje otoke v najem Angliji. Med manjšimi vprašanji se bo na konferenci razpravljalo tudi o valutni uniji severnih držav. Ogromen požar t Oslu OSLO, 25. Davi je izbruhnil tukaj velik požar, ki je zavzel ogromne dimenzije. Uničeno je mnogo žita. Ob pol 5. popoldne je bil požar lokaliziran. Škoda gre v milijone. stavo so se zbbratt češki, moravski, slo-» vaški in šlezijski ujetniki. Prvi polki so prejemali nJegova gesla in pri revijah če* so pozdravljali velikega ekzulanta kot statička Masaryka». Češke legije so se prvikrat odlikovale pri Z borovu dne 2. julija 1917., a v Sibi^ji so leta 1918. izzvale pažnjo vsega sveta, V Franciji in v Italiji «o sv ta čehoslovaška dobrovoljska odde-ljenja pretvorila v samostalno narodno vojsko. Iz Rusije je Masaryk odšel 1. 1918. preko Japonske v Ameriko. Tedaj je predsednik Ze din jenih držav Wilson še mislil, da bi ^Cehom in Slovakom za svoboden razvoj v habsburški monarhiji zadostovala tudi avtonomija. Dal se je uveriti istotako. kaker francoska, italijanska in angleška vlada, ki so leta 1918. čehcslovaški narodni svet f Povodom izdavanja Masarykovih vojnih v Parizu priznale kot vlado, ki ima pra-spominov). , vico govoriti in postopati v imenu vsega . Prešlo je nad 30 let, odkar je Masaryk čehoslovaškega naroda ki pod avstrijskim vstopil kot profesor na češko vseučilišče 'ar™om ni ne delati, ne govoriti, v Pragi, predno je češki narod spoznal, sc strašl1 osebnih nezgod. Človek 70. DR. JAN HERBEN: Kako je nasaryk postal revoiuciioner m preteedniii republike Htične organizacije moglo posegati v' RIM, 25- Danes je bila v vili Torlonia času v Maroko, kjer se bo sestal z marša- . . , . . . , t i__, . kdo je t. G. Masaryk. Narod je spoiznal-1?* & Prepotoval Evropo, Azijo in Ame- ca takorekoc končala svoje delo, odpotuje j'Masa ka še Je tedaj ko . ta] rcvolu. nko brez nikakih udobnosti. Spal >e po general Primo De Rivsra v najkraćem j cjjonar skromnih, enostavnih prostorih v vozu, ni aš^nje občinskih volitev v Idriji, je da-! podpisana trgovinska pogodba med Itahro j; smernice v tem zmishi. orepuščajoč ^ in Letonsko. Za Italijo je podpisal on. Musil d bo* lokalnim činiteljem. Iz istih raz- solmi, za Letonsko zunanji minister Meje- Io^jv je pooblastilo tamkajšnjo mestno rovicz Pogodba vsebuje klavzule pred- organizacijo, naj stopi v stike s pristaši nostne države. _- elrujarjev glede enotnega nastopa. Tako je bil naše' stališče in menda ga ni pamet-r človeka, ki bi mu incgel oporekati. P • na istem stališču so Zdravje on. Amendole RIM. 25. Zdravstveno stanje poslanca lom Petainom. Od leta 1907. se*je opažala v Masary- ne P°ftr2fb^ . °ub sv^fm j kovih političnih nazorih velika sprememba, 1 T^ioi^6' Komunistična propaganda v Maroku Ko je Masaryk že izgubil nado da bi se PrL H 9 5' ""V* in Tunisu Avstrija spremenila v pravično in na- ^ J s n Herb<^t na leganu. Hci PARIZ, 25. K aretaciji štirih komunistov, | predno državo, je nehal verovati v njeno fj^ odveden^ ^D ' ^k ki se je izvršila pred dnevi v Rabatu, ugo-: bodočnost. Masarvk je začel izpodkopavati _ Q ' j J"^ i.na na, L^JaJ> !er tavlja .Journal, da sta dva od teh Ma- j habsburško- vladavino. V parlamentu je ^spo AWr kovo e °Sam,,en° bili tudi idri ski Amendole gre na bolje. Rane na glavi in mii izmed airetirancerv, Rarffliania med na levi roki se še niso prav zacelile, pozneje spoznalo član dnriškiS strmartev Poi?a:ania med na levi roki se se niso prav zaceme. pozneje spoznato ciana uredništva lista j nudile priliko, da tudi vnanjo ^rankama so bila dan pred shodom Zdravnik sen. Cirincioni je nekoliko v ( «Humanile»f so bili najdem dokumenti, ki; stro-Ogrske predoči Evrcpi sen. Cirincioni je » ------------- —------------ —, i že dovršena Bila je skrbeh za rano na levem očesu; vendar dokazujejo, da so aretiranci prišH v Ma-' vsebovala uPa ne bo pustila nikakih posledic za roko v svrho komunistične propagandi. S seboj so imeli tudi za Abd-el-Krima na- v, dne 12. t e^.^ iena skupna lista, ki je --------- f __ - . . y j din jaše v in istotako strujariev. Po-! oko. V teku 20 dni bo bolnik popolnoma >e je, pod pritiskom g. podprefekta, okreval. Iransko število skrčilo na 7 in 7, ker Poslanec je prejel iz vseh krajev Italije e obe stranki morali udati in sprejeti izraze simpatije. Tekom prvih 3 dni je cinsko listo* dva Italijana. Oba itali- prejel nad 3000 brzojavk. I ia kandidata sa določiK strujarji in ' . Carina na uvoz žita " vraLt"° vztrajali pri onih dveh imenih, RIM 25 vlastno zaklju-• daljevala v narodni skupščini razprava o čil shod, ne da bi bil dal listo na glaso-. vladni deklaraciji Minister Mi§a. Trifunovič vanje Ni torej resnično, kar trdi < Goriška je branil deklaracijo in predvsem spera-Straža», da bi bili tudi njeni pristaši zapu-' stili shod. ročana, ostala dva pa Evropejca. Pri ene- J napadal Avstro-Ogrsko. Avstrijske splet- f^M^H^? K nadzc.r°v,aIa P?^ ^ \ __ ,1 _ .■ c l. - t_ t • j J • clJa, izložena ie bila sikaniranni dunajskih v katerem se je j ke ^ proti^ Srbom m srbski državi so mu avditcr]ev dc,volm ^p^Ati Pratfo L^ ^r^r niti tcda'' ko ie obolela na srčni bolezni 1 - • -1 ir 1 YnL ^Jn' in melanholiji, lažno, surovo in nasilno. V letih 1909.-1910. so bili trije jugoslovenski procesi, ki sio Oktober leta 1918. je zaključil trpljenje habsburški politiki zadali rano, katera ni slovanskih narodov. Vojske trojne zveze nehala krvaveti, dokler ni drža-va v letu so se zlomile, a cesar Kari, spoznavši 1918. izkrvavela. Za vsemi temi procesi je stanje svoje države, je prosil naklonjenost stal Masaryk. ----:--------J------' Izbruhnila je vojna. Kaj je storil človek, ki je med vsemi svojimi sodobniki najmanje govoril o ljubezni do naroda in do--movine? Povprašal je svojo vest in ta mu brane denarje. Isti list poroča iz Tunisa: Pred tukajšnjim kazenskim sod:Ščem se je moralo zagovarjati več urojercev radi komunistične propagande. Obtoženci so bili ob-sojein na večmesečne kazni in na denarne globe. svojih narodov in za posredovanje miru pri WiIsonu. Macaryk s čehoslovaškim narodnim svetom — on je bil predsednik ministrstva, dr. Beneš za vnanje stvari, dr Štefanik minister vojske — je sklenil, dć Na podlagi teh neizpodbitnih dejstev je zum z radičevci. Rekel je, da ga veseli, da je Ljuba Davidovič pozdravil sporazum med Hrvati in Srbi, dasi ni po njegovem jasno, da je^bilo vse postopanje strujarjev mnenju iskren. Proti sporazmnu so spa-preračunjeno na prevaro na vse strani.! bovci dr. Trumbič, SLS in Pribičevič. Go-Resnica je ta, da smo bili oni in mi po-! vornik se je nato skliceval na Stojana stavljeni pred alternativo: ali občinski 7a- Protiča, ki je propagiral tak sporazum, stop z dvema Italijanoma med 20 sicer Nadalje je izvajal govornik, da bi bil že •vobodno izvoljenimi zastopniki ali ob- skrajni čas, da izgine hrvatsko vprašanje z činski komisar — Italijan. Oni in mi smo dnevnega reda. se sporazumno odločili rajše za prvo, nego Ministru Trifunoviču sta ugovarjala za drugo in eni sami so izbrali italijanska Hadžikadič in dr. Trumbič, ki je trdil, da zastopnika. Shod, ki je imel odločiti o spo- ie sedanji sporazum le sporazum dveh razumu, pa se je ponesreči. Posledica temu najmočnejših strank, ne pa sporazum med bi morala biti, da bi se obe strani, ki sta narodoma. Radičevci so. se pri zadnjih vo-sklenili sporazum, sestali in sklepali z litvah izrekli proti sporazumu z radikali, rom na novi položaj. Če je res, kar trdi Tudi Pribičevič je pobijal izvajanja mini-t Goriš k a Straža», da se je na shodu ljud- ^a Trifunoviča. Nadalje je izjavil, da ni "tlvo izreklo proti temu sporazumu, bi se nkdar rekel, da je dr. Trumbič tat in kpov inorale stranke sporazumeti za nekaj, kar — kakor je trdil Radič; pač pa so radi-bi bilo ljudstvu prav. In šele, ko bi stru- ćevci nekdaj to očitali radikalom. Spora-iarji videli, da se edinjaši protivijo= pravi 7-u™ je branil tudi Ljuba Jovanovič. reš;itvi_po ljudski volji, in ko bi videli da Po govoru Ljube Jofvanoviča je bila raz-so vsi poizkusi za primerno rešitev tega Pr*va zaključena in razpisano glasovanje problema po krivdi edinjašev nemogoči, bi o zaupnici vladi. Skupščina je izrekla z smeK storiti, kar so storili zgolj iz. prko- večino glasov vladi zaupnico, fene zlobne prepiri ji vosti. Če so smatrali, BEOGRAD, 25. (Uv.) V političnih kro da naj bi obedve strani skupno nastopili se je razširila vest, da namerava, Stje-brez italijanskih kandidatov in če so sma- pan Radtč odpoto-vati za Pašićem v Kar-trali, da bi se volitve lahko vršile tudi po Vatre. Z njim misli načeti vprašanje odklonitvi teh dveh kandidatov, naj bodo svojega poslanskega mandata. Večerno gotovi da bi se ital. kandidatov z veseljem *Vreme» pravi, da želi Stjepan Radić priti odrekla tudi naša stran. Tako pa so stru-1 v zbornico, da si s svojimi nastopi ohrani farji v svoji znani in večkrat izkušeni per-1 simpatije svojih volilcev. fidnosti hoteli prikazati svojim bačkom, 1 Radić je odpotoval včeraj na Sušak, kakor da smo mi zahtevali fašiste v listo j odkoder odide v Baško na oddih, in da niso hoteli z nami samo zato, ker se ———— niso hoteli udati naši zahtevi po italijan-; Mit W KoNfiVih Vflrfll jkih kandidatih. Stoji pa dejstvo, da Smo PRAGA, 25. (Izv.) Jugoslovenski mini-?t Zi?J^a skupno samosloven- strski predsednik Nikola Pašić je šele je pokazala, kaj naj stori.' «Ko je začela Pro^asi samostojno čehoslovaško republi-f— —- 4 l - t • - ^ ko. i/eset dni pozneje je storil naredni HanrotI sporazumu z snglefHImi rudar!! i vojna — tako pripoveduje sam — in ko 259.000 delavcev volnene industrije *rozi sem videl, da naši vojaki začenjajo na- to ^ To je ^orjeno s stavko. prodovati napram našemu narodnemu in b,rez dogovora. To je dokaz, LONDON, 25. Posredovanje vlade vprašanju rudarjev je imelo vspeh. Včeraj ravsiki obešen človek zato. ker ie imel Konstituanta so se po pretrganju medsebojnih odnosa jev prvič sestali zastopniki rudarjev z njihovimi delodajalci. °rvi sestanek obeh strank je bil le formalnega značaja in se je sklenilo, da se bodo prava pogajanja začela prihodnjo sredo. Ker pa zapade v petek rok, določen za novo delovno pogodbo, bo ostalo za podajanja le malo časa, iz česa se mere ker je imel Konstituanta se je sestala v Pragi dne ripki proglas Nikolaja Nikolajeviča, da je 14. novembra 1918. Na splošno željo in bil drugi in tretji ustreljen, sem si moral zadovoljstvo so bili Habsburzani odstav- reči: ti ne - moreš storiti manje, nego de- .{jeni s češkega prestola, a T. G. MaSaryk lajo ti na Si vojaki, naši ljudje, naši volilci. Že bil proglašen za prvega predsednika Odločil sem se, da moram biti na strani čehoslovaške republike. Narod ^a je zo-tistih, ki se borijo proti Avstro-Ogrski. U- pet videl še Ie 21. decembra 1. I9IS Ni _ « videl ■»m, da med Češko in Avstrijo, o«i- bilo niti enega srca v češkem narodu, ki sklepati, da se bodeta obe stranki potru- J™?* 5™*?.£%sko ln Habsburgovci, ne more ne bi bilo onega dne glasnejše utripalo, dili za čimprejšnjo poravnavo spora. Naj-;bxtl mkaklh kompromisov.« Masarykovo ime je spoštovano kot sveto, brže se bo skušalo vsaj začasno odvrniti Tedaj, ko mu je vest tako odgovorila, i Predstavnik čeških piscev na Wil- ustavitev dela. je Masaryk v svojem 64. letu izvršil tisto ®°*J°.vem kolodvoru pozdravil Masaryka, Gibanje mehanikov, ki je tesno združe- veliko delo, za katero niso bili sposobni ?! se. neIlote spominjal, da je bi! v no z gibanjem rudarjev, ne zaznamuje mnogo mlajši ljudje in politiki, poznani po samo enkrat tako pozdravljen nobenega napredka in niti delavci volne- svojem nacionalizmu. Masaryk je dne 18. . naroden vladar. To je biLo tedaj, ko ne industrije niso mogli najti nobenega ■ decembra 1914. odšel iz Prage v inozem- ^j0 stanovi izvolili za kralja plemiča izhoda iz položaja, tako da se bi morala: stvo. S svojih dveh potovanj v Holandiji je ^mačega rodu, Jurja iz Podebrada. Dne začeti danes stavka 250.000 delavcev, ako proučil pred vsem načrte Anglije, kjer je decembra 1918. je prečital T. G. Mase ne umakne še pravočasno predlog za ! novembra 1914. s Seton Wats>onom dogo- sa^k ila Hradčanih svoj prvi proglas na-5%tno> znižanje mezd. voril prva predavanja o češki državi za r M "I6"1 ie obračunal .s prošlost jo in " - ~ - označil svoj program za bodočnost. Svoj Brezposelnost na Angleškem pojema Anglijo, Francijo in Rusijo. Iz domovine je , . odšel Masaryk v Italijo, kjer je v raztfo- g.CKVor 1« z.ačel z besedami, s kate- CONDON 25 V smislu ^statističnih po-vorih Thli^^TržavnJki doLS,^ se> P^ed skoro Tristo leHJan .Ws [Utkov ministrstva debje^ilo dne 13 Italija na pomlad 1915. napove Avstriji ^f"3^' velik češki eksulant po uja na AnglesKem l.^snj.ouo brezposelnih vojno. _j westtalskem miru. rfanliivn nnclnvi! -» J/i. Sko H sto in da irta bila italijanska kandi- včeraj ob 14. uri prispel v Prago ker je <3ata ntiro in nam narinjenaf da so se sili imel že v Bratislavi veliko zamude. oni kakor mi. ih da so se oni brez Na postaji so ga sprejeli zastopniki vla- razloga in povoda umakniH od de in člani jugoslovenskega poslaništva sporazuma in nastopiK razkolniško. Nika- KARLOVI VARY, 25. (Izv.) Danes je fQ Se m<>rejo izgovarjati, da bi bilo tu-sem prispel jugoslovenski ministrski r "'V -L'' 'JI. skupnemu nastopu obeh na- predsednik Pašič. Tu ostane en mesec na Marveč sta bila proti kar odpotuje v Evan-les- Pakfs po nasVetu Bi tenk le gg- dr. Besednjak in dr. svojega osebnega zdravnika. ^osP°da sta edina kriva, občinske - t £ TH r OOClnTv Volitve odložene ter . bo Wn,a « nadalje ječala pod šibo ko-nus yia.Ce ,e to njun ideal, pma čestitamo na doseženem uspehu. Finančni minister za mir in red v državi RIM, 25. «Informatare della stampa» F«>roča, da je finančni minister conte Volpi v krogu svojih prijateljev izjavil, da je finančni položaj Italije dober in da bo lahko še nadalje ostal dober, toda pod pogojem, da vladajo v državi red, zakon in državna avtoriteta. Velikanski gozdni požari v Hannoverju HANNOVER, 25. V okolici mesta Han-nover so začeli goreti državni gozdovi. Močan južno-vzhodni veter je zanesel ognjene jezike preko z velikimi težavami postavljenih nasipov. Ogenj je že eajel ozemlje kakih 8000 hektarjev, nad katerim leži visok oblak dima. Bližnji gozd Berlin-gen tudi gon. 350 mož tehnične nujne pomoči, 200 mož državne hrambe dela » pomočjo kmetov dan in noč, da zajezi nadaljnje.prodiranje ognja. Pri tem so prišle štiri osebe resno življenjsko nevarnost. na _ ,, • ■ i- i- - - - —i— Potem se je nastanifv Švici, "od- miru, ganljivo poslovil z de- delavcev, t. 5T850 man, kakor pre^nfi koder • vzdržaval stike toliko z zavez- ^Z^t češke samostalnosti: teden, ampak 222.567 več kakor lansko niškimi državniki, kolikor z odličnimi ose- t* ^VOTlh ^esti se Ponovno vrne v bami in prijatelji v inozemstvu: Steedom OJe roke, češki narod S. Watsonom v Angliji, Denisem leto. k^Tm'ISffi1 1 Franc^r^1 Miijuko^mT r^ flfflnestl]fl In Mctteotfljeu p?cces PARIZ, 25. Kitajci so v pondeljek na,-! ' i?:!!^8!!^..8!!; „Osebno glasilo posL Farinacci-ja padli hišo ameriškega Rdečega križa v ga! k™k?, z obraza, in javno napovedal Nuova» poroča Mandžuriji, ki je služila kot središče za . c.esk^a . naroda proti habsburški------- ' ' —^^ m-:__n i_____ vladavini. 1 o ie bilo na da , , Cremona ... . v neki vesti iz Rima, o obsegu ... - , TT amnestije, ki se pripravila. < Danes prinorainia biLo na dan Husovega ognjen hst — moremo ponoviti isto, kar smo ' sve- rekJl že tedaj, ko smo prvič poročali 0 ob-_ s sle- i sešu amnestije, t. j. da bo obsegala politične in Ostali stanoValci, med njimi mati majorja: dcf° ^vo: «ZmiseI češke zgodovine in r f1 ■ b rd° fl^ --vzdrževanji! nazadnjaštva v Evropi. Če se v^ .. „ Napeti poijsko-aemSkl odnoga« ! ^a Čeh odločiti, se mora odločiti proti glede ^adn e^točk? n^ J^I Farinaccijev list BERLIN, 25. Wollov urad po££: Ker Temelj češkega programa je fdeja P^lJ^L^o^^^ je Poljsika sklenila izgnati s svoierfa humfiuzn?a, ki obsoja nasilje. Braniti se da bo amnestija obsegala tudi Matteottijev ozemlja veliko število nemških nnt^tZr 'P™" nasil^u ^ dovoljeno, a braniti se je .zločin. ozemlja veliko število nemških optantov,1 f1 je nemška vlada odobrila enak protiukrep i . i , - < , ter dala dostaviti poljskim optantom pan,a Pobude>>' nemških ozemelj dekret za izgon. Na po- dlagi pravoreka razsodišča sta, obe stran- z namenom, da spozna razpoloženje z orožjem. Narav vsakega posto- ... . ... Borba proti koiminlstlfnl agitaciji v Poljskf Iz Švice je odpotoval Masaryk v Pariz Varšavski tisk je v zadn;em času precej m______jn vznemirjen radi naglega naraščan a komuni- ki upravičeni praviti čez mejo optante načrte francoskega* naroda, a na jesen stlčn£ agitacije v deželi. Parlamentarni krc.i, ako isti ne zapustijo tozadevne države do11915. je prenesel svoj sedež iz Švice v T? Ia m™®rntotra.nie stvari obra-1. avgusta. bo, Poljska izvajala to London, Ko mu je avstrijska vlada odteg-' ^t. % ^^^^^tJ^ svojo pravico, bo Nemčija prisiljena P^suro v Pragi, stavila njegovo ,ebno po vaseh! Pa tudi v Varšav d-uđS stopati na isti način napram poljskim op- nnetje pod sekvester, izdala odredbo, naj večjih mesHh se opažaio n ene posledice Si-tantom, bivajočim v Nemčiji. Nemška Ža aretirajo, ter pri tem mučila njegovo czr pa so nie uspehi ka neznatni, ker policiji _! 1 1* rAHKMt/v mM irort M M ^ . ____ * O Lr T Al-rfln! 1------I______" i pozval predsednika zbornice Domingo Pe- Kšče in slušateljstvo s svojim slavnim pre-reira, ki se nahaja sedaj v Parizu, da se- dajanjem poučil o pravu velikih in malih " narodov. Masarykov nastop je bil slove- sen. Revolucionarnega predsta\nnika Slovanov je pozdravil s stavi novo vlado. Vproiaoje konkordatov -----------------------Dopisnik praške agencije Ceps je doznal. . ^_______ _ pismom predsednik dJima konflikt med čehoslovaško vlado in Va- ministrstva, a med poslušalci je bil skoro ^lkanom znaten vpliv na podajanja za konkot, ves londonski politični svet. j dat med Romunsko in Vatikanom Pogajanj _ j so se ze bližala kraju. Toda te dni je predstav > lakot je začela Masarykova propaganda, nik Romunske^Panescu^ k je vodil poga;an ^ Konferenca severnih držav STOCKHOLM, 25. Na dnevneta redu konference zunanjih ministrov Finske, Poljske, Estonske in Litvaoske. ki se ie _ j« t j n 1 . » . r~ I. »—i-umujaina t'iupauduud, , ""i numuiisae J duestu, H. je voaii poga'an i. pričela danes v Revah, fe v prvi vrsti tako so začela njegova revolucionarna1 odpotoval iz Rima v Bukarešt, da sporo3 Dr oblam vmtimh l«h rtrfmiv •__4._____m • i vlan'; ar, _______ \r_ ii_______k •* i 77 — —n—t «—— B- ( * " u. \ uutine uruzuie ceno- randfskem problemu. Pred svojim odho-, slovaških legijonarjev snovati samostalno dom ie demeotirai rusko vest. da bo čehoslovaško vojsko. Pod Masarvkov/* »EDINOST* V Trstu, dne 26. Julija 1925. Žitna DNEVNE VESTI bitka V zadnjega 6mu se opata, da m vlad* rfbo prizadeva, da bi našla sredstva, s katerimi bi uspešno vzpodbudila italijanske poljedelce k Cfan večji vnemi v pride-kvantu ttta. Kakor smo poročali že včeraj, je bila zadnja seja ministrskega sveta, ki fte je vrJila predvčerajtajfan, posvečena Aoraj nkljutčfto temu vprašanju. Cilj, ki da zasleduje viada s svojo omenjeno akcijo je ta*, da bi se žitni pridelek v Italiji {tako povečal, da bi postala država končno Ipede žfca neodvisna, ali da bi se uvoz veaj skrčil na najmanjšo mero. Vsa ta akcija je dobila ime « žitna bitka® (la bat-taglia del grano). Žitna ofenziva* «e je začela s kr. odlokom od 4- t. m., s katerim ustanovljen pri ministrskem pred- vsaki priliki nate ljudstvo, da naj »krajno oprezno z vojnim strelivom, navzlic temu neprestane nesreče pa« bo ispKi ▼ stanrM afnld. Tuka), »na kr. prefektura javlja, da m bodo vršili topiti ca usposoblJenje za izvrševanje stavbnih ___obrti {stavbni delovodja, zidarski mojster, j. j kamnoseški mojster) v mesecu novembru. Pro-j , saje naj se pošlfsfo na kr. civilni genij (R. Ge-' nio Civile, servizio generale), via della Muda niso ni« najmanj prestale. Ne, tu so ftO-j§t. 4 najkasneje do T. oktobra, trebni rafalni ukrepi ki bi enkrat za j — Izpit za kotWdje so položili: z usposob-vselej odstranili, v kolikor )e pac to mo-, ljenjem I. stopnje Mario Fapazzi in Remigio goče, nevarnost, v kateri se neprestano j Marchetti iz Pule in Egidi; Gergolet iz Trsta; nahaja radi §e vedno velikih množin pre-jz usposobljenem II. stopnje: Vincenzi, Bar-ostalega vojnega streliva. jbaglia, Corosez, Benedetti, Deliš«, Deluca, Znano je, da so zlasti tvrdke, ki soj Dellapica, Parovel A, Pirz, Bonarol, Dobrilla, prevzele nabiranje vojnega streliva, skraj- Marsich, Paulm, Degrassi, Prelec Šteli, Černi-no površno izvršile ta posel. Streli S™** ^^ bilo pobrano le na najlažje dostopnih krajih In še tam jako površno, kajti marsikje ležijo celo ofc prometnih cestah in|dopoldne so hodili* varnostni'organi po "toba poteh ostao*! vojnega streliva v obfcki karnah in razprodajalnicah Časopisov ter za raznih granat, šrapnelov in bomb. Ako se plenjali izvode «Novic». Ravnotako so zaple-hoče pnti enkrat za vselej v okom tej ntli «Novice» tudi v iiskarni in na posti, kajti Pavat, Sw oboda. Iilicher in Devide. cNovice® zapienjec:. Zadnja številka k ttf!« 11 člani Članic S. U. morajo biti! delovanjem in prostim, telesnim giban'em v pravilno udruženi v S. U. ter posedovati svežem dihu sinjega morja nabiraj zdrav«' moči. potrebne za razvoj plemena, da zopet: vzraste v nekdanji moči do nove vlfcine in tudi — slave. — Odbor. izkaznico izdano od T. V. K. in vidirano po S. U. Il točki 17) Avtomobili, ki spremljajo dirko morajo rezervirati razen prostora za;«_ »„»^»a.^^.^ ■ ■ _ . člana S. D. «A vse one kraje, v katerih sestavljen iz 9 članov, je v smislu omenje-jso se odigravali v svetovni vojni krvavi nega odloka ta da proučuje in predlaga boji, *e enkrat natančno preiskati in vno-, vladi primerna sredstva za poepeševanje vič zbirati in uničevati vojno strelivo, ka-Ipridelovanja žita v Italiji. Kakor rečeno, terega se bodo našle še^ vehke množine. J je napravila vlada na zadnji seji mkiistr-j skega sveta nov ofenzivni sunek v tej I«žitni bitki» in sicer s tem, da je bila odobrena cela vrsta ukrepov, ki naj služijo-; 'omenjenemu cilju. Med drugimi odloki, ki so bili odobreni, je odlok o zopetni uvedbi carine na uvož žita iz inozemstva, in sicer za pšenico 7.50 lir v zlatu na kvintal. S tem j ukrepom zasleduje vlada dva cilja: na eni strani iji bila posledica uvedbe uvozne carine zmanjšanje uvoza žita iz inozemstva, na drugi pa gre tu za nekako zaščitno j carino v prileg domačemu žitu. Inozemsko žito je bilo namreč do sedaj cenejše nego domače italijansko* žito, kar je imelo seveda nepovoljne posledice za poljedelstvo. Z omenjenim odlokom bo gori omenjena konkurenca inozemskega žita odpravljena in vlada, si obeta od tega najboljše posledice za vse italijansko poljedelstvo. Mussolinijeva «žitna Mtka» pa ni le ne- To vojno pa bi edino uspešno vofevalo in izvo^evalo vojaštvo. Mogoče bi se dala ta vojna proti vojnemu strelivu izkoristiti in združiti z vojaškimi vajami. Dokler ne bodo vsi oni kraji, ki so bili v poslednfi vojni torišče vojnih dogodkov še enkrat temeljito preiskani, neprestane nesreče z vojnim strelivom ne bodo tako k maki prenehale. Z raznimi pozivi in opomini se bo mogoče posrečilo nekoliko zmanjšati njihovo število, toda nad zemljo in v zemlji skriti sovražnik bo še dolgo vrsto let moril, ubijai in pohabljal mirno prebivalstvo. Dljeika Malica v Trstu Dijaška Matica v Trstu naznanja, da sprejema prošnje za So teke leto 1925/26 do vštevši 31. avgusta t. L Vse proSnje brez kjeme morajo bHi spisane na obrazcu, katerega je izcalo društvo ip. ki se dobi pri kaka rekli bi kaprica, temveč se zrcalijo j v«eh dijaških društvih Julijske Krajine in v njej znaki gotove preorijentacije v splošni; v uradu Dijaške Matice v Trstu, Via gospodarski politiki Italije. Povodom! Vlatfanie nroftevi zadnje krize v vladi je bilo namreč po- V^TV stavljeno vprašanje, ali naj se Italija orl- Fabio Filzi 10/1 Kdor zel, obrazec narav-jentira v svoji gospodarski politiki v smeri; od urada D. M., na, pos te natančen indu^rpe ali v smeri poljedelstva. 2itna naslov m nai priloži znamko 60 cent. bitka bi torej kazala, da se je vlada, ako | Opozarja se da se bodo upoštevale le >Zneseklir8 plačapotom polot | kakšnepodpo^ tedaf. ko > udarjene po teh ne- moa Zadružne Zveze v Trstu K.o dobi, g neureiene n nr • od i I društveni urad izpolnjeno pnstopnioo. in razmere se neurejene, n. pr.. oo i znesek Kr 8 potom Zadmžne Zveze, pošlje novemu članu društveno izkaznico. Proti plačilu 1 lire za poštnino dobijo novi člani tudi društvena oravtla. Dijaška MaUca v Tishi iavija, da se bo vršil visokošolski zbor vseh v društvu včlanjenih -visokošolcJ^, dne 23. avgtusta t. K v Trstu z običajnim dnevnim redom-. Glasovalno in volilno pravico imajo viso-košolci, ki so se vpisali v D. M. do 1. januarja t. 1. in ki so v redit s članarino. Odbor. o t "« rvj — O napreana. ae&ivia. 1 cl »ICUII^I na L/1 v n.t auitm j u. m im 31«.» """ i- — — Sv. Lucija ob S>OCi: tAlgovor na po|^azala radovednim, mestnim letalcem po-[že daleč, je preosiala le pot na kvesturo, k^er -ašanje dobite v četrtkovi di- moia «Audace» v Trstu, kako se z vzajemnim, je prijavil dogodek. — Himen. Danes se poročita dolgoletni in neumorni predsednik «llirije» brat Herman Štrancar in sestra Marica Zlobec, naša zvesta članica. Novoporočencema naše iskrene čestit-J^e, — Pevsko društvo «Ilirija». Čestitkam se pridružuje tudi »Šentjakobska Čitainica». * — Poročila se je 22. t. m. gdčna Danila Gruden iz Nabrežine z g- prof. Savom Vujović. Bilo srečno? — Zahvala. Plemenitemu darovalcu, ki je potom «Edinosti» daroval 100 lir za preostale dne 18. marča t. 1. na Volčjidragi smrtno ponesrečenih delavcev se zahvaljujejo vdo\i, Feli-cija in Marija Bunc ter mati Rozalija Cernic- — Učiteljstvo slovenske zasf^me iok v Trstu prosim, da se zglasi v sredo 29. t. m. od 9.—11. ure v šoli. Andrej Čok. , . — Tovariši — maturanti koperskega učile- fiost m uspešnost tega pozrva, je priprav- iji§Ca letnika 1900 se sestane jo za 25-letnico Ijen vsestransko podpirati kakoršnekoli inicijative, teko posameznikov kakor raznih organizacij za širjenje te dobrodejne propagande; istočasno pa opozarja, da je izdal najstrožje odredbe proti onim nepoboljšljiv cem, ki tajno nabirajo vojno strelivo.» Goriški podurad za nabiranje vojnega streliva si obeta, kakor saan pravi, od go-renjega poziva velik uspeh. Mi pa nikakor ne delimo optimističnega mnenja goriškega podurada. Podobni pozivi na oblasti in prebivalstvo so bili že večkrat izdani in je pač dobro, da se ti pozivi vsako* toliko časa ponavljajo. Tudi mi svarimo ob Iz urada Po!, flr. „EdlnosT v Trsta Andrej Stare — Kontovel: Pridite čimprej v naš urad. Ž. — Vaše vprašanje nosti» št. 173 od 23. t. m. Fr. Ivančič — Kobarid: Likvidacijski Če m interesiranec so bile ital. rdečega križa, civilnega komisarijata ali občine. Te eventualno plačane s'vote se smatrajo za predujme na pokojnino. Jasno je, da ima pospeševanje zelo relativno vrednost, 6e ni ugotovitev končana. A. Bajt — Ponikve: Za Vas velja isto, kakor za g. Ivančiča. Tajništvo. Druitv^na vMfti — Zavarovalnica goveje živine v Bazovici priredi prihodnjo nedeljo dne 2. avgusta javno tombolo v društveni gostilni. Do s«daj ni bilo še mogoče ugotoviti isto-' vetnosti samomorilke. Je to pribliJ.no 20-tetna deklica, oblečena v precej priprosto obleko ■ svetlordeče barve. V njeni ročni torbici so na- ______ __šli nekaj drobiža, tramvajski listek in potrdi- udeleževati ^ tukajšnje zastavljan ce št. 31645, glaseče se1 na ime Bontempo. Samomor trgovca. Življenje je presedalo Francu Cattaruz2a,' Ji,^ 1 ____■ ■ - ] *rtsiui»u saiauisca «.rnie v ulici Bosco Št. 14»' o i * r 1 KT , . .. j Mož je že delj časa bolehal na težki pljučni' Ko nalogu 1. V. N. se določi sodnik za bolezni in poleg tega ga je v zadnjem času' tekmo med goriško in istrsko dijaško re- tudi tlačila beda, kajti trgovina, od katere je; prezentanco, ki se bo vršila dne 26. t. m. živel, je zelo maio nesia. Pod pritiskom teh ne-i na igrišču «Vaia». ^ srečnih razmer se je Cattarufjz-a odločil k Vodstvo SS. predsedniku Save« čimprej slike za j jJS^ES^™ j obupnemu koraku. Včeraj zjutraj se je zaprl v svoje sklad:šče in izpil znatno količino kar- — Program dijaških prvenstvenih tekmo- f501*1? kisiine sta ža pozneje na&la dva po-' j, ki se vrše danes na Trsteniku na igrišču llcIi^ka a£fnta- sta 1s1lu|.ajno &ko;! vanj, Vala. — Spored: ob 15. uri 1. predteki na 100 m. 2. met kroglje. 3. predteki na 400 m. 4. tek 5000 m. 5. met kopja. 6. skok v višino. 7. finale na 100 m. 8. met diska. 9. tek n? 800 m. 10. Skok v daljno. 11. finale na 400 m. 12. tek na 1500 m. 13. »iafeta: 400X300X200X100 m. — Ob 18. uri. Nogometna tekma med goriško in istrsko dijaško reprezentanco. Pestri spored tekmovanj priča, da goji naše di$eštvo vse panoge sporta in da posveča obilo pažnje svoji fizični uzgoj. Pritakovati je posebno ostrega bota med Istrani in onimi dijaki iz tržaške pokrajine, ki trenirajo pri inozemskih klubih in so že s uspehom nastopal' za svoje barve. Istotako bo gotovo zelo napet boj za nogometno dijaško prvenstvo JuL krajine. Dasi so Istrani izborni igralci, je rezultat vendar dvomljiv z ozirom na uspeh goriške dijaške reprezentance, ki je gladko porazila tržaSko. mete pustil v kabini, kajti ko se "je po kopeli Upamo, da bo inalo občinstvo ceniti trud vrmi v kabino, ki ]o ■ bil sicer prej skrbno dt;a6tv?. in prihitelo v velikem številu na tr- 6tenisko igriiče. zi šipo pri vratih v skladišče, ie b i nesrečni' trgovec že mrtev; umrl je kakor je ugotovil na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje, že pred par urami. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico mcslne bolnišnice — Ž a los 3 £n konec delavca. Včeraj pred poldne jc umrl v mestni bolnišnici tesar Anton Jerman, o katerem smo poročali, da je predvčerajšnjim zjutraj pri delu na novi palači, ki jo grade na trgu Oberdan, padel z visokega ogrodja ier pri tem zadobit nevarne zunanj« in notranje poškodbe. — Dražja kopelj. Inženir Julij Salvetelli, stanujoč v ulici Ruggero Manna št. 14. se je šel Rredvčerajšnjim popoldne kopat v kopališče S.^ icolo pri Kopru. B I pa ?e tako nepreviden,' da je vzel s seboj dobro nabasano listnico, zlato uro in verižico, tobačnico iz iste žlahtne kovine ter krasen prstan z demanti; še nepre-vidnejši pa je bil, da ie vse te dragocene pred- Člani Vala z izkaznico irnaj-o pravico do dijaške vstopnine. — T. K. — Rokometna tekma za spom nsko ploščo S. M- se vr5= danes med hazensko družino M. D. Sparta in Zar'ro. Začetek ob 16. uri. — T. V. K- Sirena vabi vse člane in članice ter vse one, ki se mislijo vpisati, da se tekom prihodnjega tedna z.giase v začasnih klubovih prostorih v Barkovljah, Viale Regina Elena 151, v svrfeo naznanitve vsakemu posamezniku najprimerneiSega časa za veslarske va:e. Na podlagi teh naznanil se bo sestavil urnik za posamezne skupine članov sorazmerno tudi S številom prigiafiencev. Nova. krasna ladja, ki jo izdeluje podjetje De Pangher v Kopru in bo delo mojstrske dovršenosti, bo gotova koncem tekočega meseca. Prostora bo za 6 veslačev in 1 krmilaria ter bo posebno praktična sa članice in novince sploh. Pričakujemo, da se sedai priglase poleg športnikov tudi vsa naša napredna dekleta. Ta slednja na: bi v kratkem zaklenil, je zelo neprijetno presenečen ugotovil da je vse skupaj izginilo, le izpremembe ie bil brezdvomno kriv kak spreten ;cii]elico na vrtu gostilne g- Černica z izbranim sporedom: Ladisl. Novak: »Ljubosumnost», veseloigra v 1 dejanju; «Janko in Anka», humoristični prizor s petiem; «Matevžek pred sodiščem«, humoristični tercet. — Pojejo «Pevsko in glasbeno društvo» iz Gorice, številni pevski zbori iz okolice ter domača zbora Mladma» in «PreŠeren». Po razvitju sporeda šaljiva pošta, srečkanje itd. Med točkami in pri prosti zabavi svira vodstvo. , j , _ mandolinistični krožek iz Gorice. — Iz Kanala: V soboto dne 18 t. m. in v ne- _ Iz Voič. Prireditev našega ^Bralnega in! deljo dne 19. t m. jc uprizorila narodna či-pevskega društva, se ne bo vfšilar kot je bilo | talnica v Kanalu burko v 4 de,an ih Vraž,, pomotoma javljeno, danes, marveč danes te- Rudi*. Igra sama na sebi ,e brez vsake vred- den, i, j. v soboto, 1. avgusta ob 8. uri zvin v nedeljo, 2. avgusta ob 5. uri pop. Igra: Jalen, Dom fdrama v 4. dejanjih); A. Čehov: «Snubači»i veseloigra v enem dejanju. Mandolina stični krožek v Gorici bo imel nosti; polna je «šlagerjev», ki j h ima o več ali manj vse nemške veseloigre in ki med smehom in splošno zabavo končaio. Igra je polna kratkih stavkov in igralci morajo biti silno pazljivi, da vedo, kdaj vpadejo —Manđolinastićm Krotek v ijon« uo 'V m"x- j x 7, I . ------ x ~L torek, 28. t. m. svoj redni občni zbor ob v besedo. Naši domači diletant,e so pa sc en- 8.30 zvečer v svojem društvenem lokalu. Vabljeni so tudi vsi podporni člani društva. Odbor. — Turneja članov dramskega draštva iz Gorice. V nedeljo, dne 2. avgusta, gostujejo omenjeni člani z Bevkovo dramo v dveh sli-Ttah «Smrtna potaza*. v Kozani v Brdlh. Tako bodo imeli Brici priliko videti tudi v njih •redkii 4o prekrasno delo našega odličnega pisatelja Bevka. Na sporedu je tudi veseloigra v enem dejanju slavnega ruskega pisatelja A. Cehova. — Kot voditelj turneje, ki obenem tudi igra, ie nat briski rojak Ciril Bra- krat pokazali, da jim je postal oder precej domaČ in da sa uživijo v svoje v!o£e ravnotako lahko v komediji kakor v resni drami. Izmed igralcev, ki so se potrudili, da je igra dobro uspela, moram v prvi vrsti omeniti g. Gar-latti-ja, ki je nastopil v glavn vlogi in igro tudi režiral. Pred igro je nastopil domač pevski zbor pod vodstvom g. A. Kufrtrina in zapel E. Adamič-evo: «Zrelo žito», ljubko pciem, ki je izredno ugajala. Mala Leli Valentinčič jt deklamirala V. Aganoor-jevo pomembno pesem: «Vogiiamo amarci?» Občinstva {e bilo oba dneva piav obilo. Sko- Danes popoldne vsi na Trsftenlk k dijaškim prvenstvenim tekmam V Trsta, dne 26. julija 1*23. 1 da K&naici ie vedno nimajo primerne dvoran«, ki bi odgovarjala današnjim potrebam in »ahievam. Nadejamo te, da bo tudi to vpraša-v kratkem rešeno in da nas Nar. Čitalnica to jesen zopet razveseli s kakino lepo prireditvijo. Ob sta se nam v najkrajšem Času •lektrična luč, ki bo ie posebnega pomena za fazsvetljavo odra. — Konec pohujšanja v dolini vrtojbeaskL K precej neslanemu dopisu iz Vrtojbe v zadnji •Goriški straži« pripominjam, da ni vreden (►dgovora. Karakterizira ga dovolj vsebina sama — «Studentek.» — Iz Kanala. Dve nesreči tekom tega tedna. JV pondeljek je padel v posodo vrel« vode 2- ietni Francek Medvisček in zadobil težke opekline po celem telesu. Nesreča se je zgodila, to se je njegova mati addaljila za par trenutkov iz kuhinje. V težkem stanu ga ie pripeljal »elen križ v gor. bolnišnico, a kakor smo zvedeli, mu gre že boljše in je upanje, da bo po par tednih ozdravel. — V petek, ko se je 4 letna Anica Lovišček, ravnotako iz Kanala, igrala na dvorišču, se je prevrnil nanjo zgornji del težkega voza in jo hudo ranil na prsa Tudi v tem slučaju je prihitel na pomoč Žejen križ iz Gorice in odpeljal malo Anico v bofn šnico. N'eno stanje je obupno. Najdeno. Siroto Branko Sossou (kakšen je moral biti njegov pravi priim^t!) iz me-ičenskega kolegi,a je našel na gonskem Korzu dcnarnico, vsebujoče precejšen znesek de-naria. Kdor jo je izgubil, naj se obrne na vodstvo zavoda. — Iz Skrilj. Kap je zadela 65-1 etno Rozo Čermelj, v trenutku ko je zajemala vodo v občinskem vodnjaku. Ker je bilo njeno stanje zelo nevarno, so domači pozvali «zeleni križ», ki je prepeljal starko v .goriško bolnico. — Komen. Zadnje dni je vladala grozna vročina prepojena s soparico, katera n: prav običajna na Krasu Za mlatev žita in pospravija-n c sena, kakor tudi za trto je to jako dobrodelno V četrtek 23. t. m. je bila do sedaj vročina na vrhuncu. Ponoči pa, ob 23. uri in je začel pihati veter z zapadne strani, ki .je vedno bolj naraščal ob jako čudnem gučanju. Ob omenjenem času je bilo čutiti dva mala potresna sunka, ki sta si sledila v kratkem presledku. Fcd£ora. Zadnji čas so utihnili glasovi o občinskih volitvah. Vršila so se namreč «pogajanja». Kandidate imaano že izbrane. Fašistovska struja zastopa svoje znano stališče in zagovarja še vedno) kandidaturo različnih «zastopnikova. Mi pa pcjdemo v bej s čisto listo slovenskega ljudstva, v kateri bode zastopani vsi sloji našega naroda. — Komunisti nimajo čiste liste, zato ivrvogi niso ž njo zadovoljni. D-csledni pa res niso ti komunisti, saj se boje celo svojega imena- Takih ^komunistov^ mnogi ne bodo volili m si bodo izbrali rajši listo čisto slovenskega ljudstva, kateri edino bo omogočeno delovanje v starešinstvu. Komuni-siično starešinstvo bi ne bilo zmožno prevzeli težke naloge. Ker pa poznamo smernice državne oblasti, je gotove, da bi bil }fOimuni stični občinski svet razpuščen. Podgorci, sodile in izbirajte.' skrbi?). S Šaljivo, toda jedko satiro sam predstavlja p;s«telj te razmere, ko opisuje roparsko četo Kralja gora, Hadžija Stavrosa, in modo treh ujetnikov, ki so zašli v njihove roke. Bralec se izvrstno zabava in ne more jenjati, dokler ni prebral povesti do konca. Pri tem niti ne opazi, da se je tudi marsikaj nau-č l. Knjiga je primerna tudi za mladino. NaSe knjižnice naj jo takoj naročijo obenem s Ka-zanom, ako tega še niso storile. Oprema knjige s trobarvno sliko je zelo lepa, tako, da se bo dobro podajala tudi vsaki zasebni knjižnici. Cena ni visoka. — «Jugoslavenski PomoracPrimili smo broj 11. {god. V.) ove jedine i vzorna lijepo redigirane pomorske revije u redakciji priznatog stručnjaka u maritimnim pitanjima g. Rudolfa Crnića, poručnika trgovačke mornarice. Sadržaj ovog broja je vrlo biran i aktuelan. Tako na pr. Caburski (Sušak) piše: Uzroci propadanja naše brodogradnja. —-Vijesti: Pogodnosti za putovanje na Jadran i saobraćaj stranaca. Izuzetne eksportne i lučke tarife. Za ribare nema subvencije. Glavna skupština Dubrovačke parobrodske plovidbe a. d. Uredjenje luka u Primorju. Novo paro-brodsko društvo na Sušaku. Završetak dugotrajnih pregovora sa Italijom. Slabi lov sardela. Otvorenje nove parobrodske pruge Jadransko more - Mars-žille - Kanarski otoci. Redovita parobrodska pruga Sušak - Aleksani drija. Prvi direktni teret robe iz Južne Amerike u Splitu. Razdioba pristaništnog prostora u Šibeniku. Rezultati Amundsenove ekspedicije na sjeverni pol. Naša zona u Solunu. Kretanje brodarstva u luci Solun. Glavna skupština brodogradništva «Jug» - Split, «Jugoslavenski Pomorac« tretira sva mari-timna pitana jugošlovenske i inih trgovačkih mornarica, pa je jedna od najčitanijih revija u Jugoslaviji. Izlazi dvaputa mjesečno., a stoji za inozemstvo godišnje 160 dinara. Uredništvo i uprava: Zagreb (Jugoslavija), Marov-ska ulica br. 30. n NALI OGLASI I POSESTVO s hišo, njivami in travniki, se da v najem. Mlekarna Hrušica, via Valdirivo. LISTNICA, z večjo svoto denarja in dokumenti, se je zgubila na cesti Via Commerciale do Obeliska na Op čin ah. Pošten najditelj naj ,jo prinese v upravništvo proti primerni nagradi. 1030 DESET do dvajsettisoč Lir, zajamčenih z inventarjem sVrosev in z menico, iščemo za dobo štirih mesecev proti 15% čistih obresti. Ponudbe pod «Safes» na upravništvo 1029 KRČMARJA, sposobnega, sprejmem takoj. Dobri pogoji. Tomažič, Caprin 4. 1026 VINO, istrsko, črno in belo, vsaka količina« takoj na razpolago. J- Race, Hangar, pomol Venezia, Trst. 1027 VIUN za letovišče, gozd, obdelano zemljišče, se proda za 20.000. Gorjansko 97. Korjera, Komen. 1028 ŠIVALNE stroje «Gritzner», najboljše vrste in dvokolesa dobite samo pri mehaniku L. Petrič, Trnovo, II. Bistrica. 915 ŠIVILJA, Angela Bizjak - Saksida, se priporoča; pride tudi na dom. Gretta 4. 946 OBLEKO, moško, novo, prodam za polovično ceno. Luigi Ricci 10, pritličje. 1019 DAROVI Odklonjeno nagrado L 10 daruje g. Miche-Iuzzi Šolsk. društvu. Ker se ie njihovemu Mirotu posrečilo, da se je skobacal do mature, daruje družina Žer-jalova iz Rocola L 50 za Šol. društvo. Za isto društvo daruje g. A. Bezlaj za storjeno mu uslugo L 1. — Srčna hvala vsem! Marica Zlobec v Herman Strancar poročena Trst, 26. julija 1925. Poslano*) IZJAVA Podpisano društvo izjavlja v tvojem imenu in v imenu tov. UdoviČa z o-zrrom Komen. Dolgo smo čakali na popra- odprto pismo g. Leona Pretnerja v vilo naše stolpne ure. Za sosedno Vas Edinosti« dne 19. t. m,: Volčjigrad je biLo v tem bolje, ker je še le 1) da ne namerava odgovarjati na, šibke pc dolgom času začelo tudi pri nas odme- ia zgolj formalne ugovore g. L^ona Pret-vati iz lin. Do sedaj smo se bili prisiljeni nerja, ne da bi se spuščalo v bistvo »pora. ravnati za merjenje Časa po soincu. luni in 2) da si za vsak slučaj pridržuje pravico zvezdah kot v starodavnih dobrih časih, javno in podrobno osvetliti postanek jn Seveda je bilo to merjenje jako netočno,: razvoj zadeve in tako dati možnost vsej ker je bilo do zadnjih dni po pretežni ve- slovenski javnosti, da spozna, da je mnenje, čini skoro vedno oblačno in deževno. i ki Ša )e podpisano društvo izreklo z ob-— Pred dnevi je bilo slišati cele dneve javo v «Edinosti» dne 12. t. m., o časti-odmeve zvonjenja iz Svetega. Dobili so vrednosti g. Leona Pretnerja, povsem ute-namreč nove zvonove. Tukajšnji g. dekan meljeno. je izrazil željo, da bi premenjali njih novi 3) objave v «Edmosti» ca 12. t. m. največji zvon s komenskim srednjim, kar ne namerava preklicati, ker sta se tovariš bi bilo. baje radi harmonije glasov tako Udovlč in društvo, kateremu ta pripada, enim kot drugim v prid. Mogoče je škoda, odločili za to objavo šele potem, ko sta Ha se ni hotelo upoštevati željo g. dekana. se na naravnost pretirano skr upclozen in Sicer pa je opozarjala «Edinost» pred leti pretirano obziren način prepričala o krivdi z dobrimi nasveti, kako naj se postepa pri Leona Pretnerja in šele'potem, ko je ta 31LETNI, trgovski pomočnik, z večletno prakso, priden in pošten, išče službe v trgovini z mešanim blagom ali za skladiščnika. Nastop s 1. avgustom. Naslov pri upravništvu. 1020 GOSPODIČNA, ki je dovršila 1. trgovski tečaj in vešča strojepisja želi službe. Naslov pri upravništvu. 1021 PRODAJO se na dražbi dne 27. julija ob 13. uri ponočna omara, omarica in umivalnik, (v dobrem stanju). Barkovlje Bovedo 524. 1016 HIŠICA v Velikem Repnu se proda na dražbi, dne 11. avgusta. Najnižja ponudba 1750.— Izredna prilika. Naslov pri upravništvu. 1017 HIŠICO, z dvema stanovanjema zraven tramvaja, prodam ceno Luigi Ricci 10, pritličje, 13—15. 1018 PRODA SE kompletna spalnica za dve osebi z žimnicami, v dobrem stanju po nizki ccni. Via Giulia 77/IV nadst. vrata 22 od 10 do 13. ure. 1015 PRODAJA Evo nekatere primere: Bombaževine Svilenine Crepc, bombažast . .....IV0 Gobasto maso, piyamaš . L14." Crepe, fantazija.......n 3.75 GoMo blago, „ 15. Gobasto Maso, „ 4.60 Svila fantazija od L 20. Crcpon za obleke, japonske risbe 9* l50 Fouloril, moderne risbe . . L28." Etamln, sviso „9.80CrepeMarocain,,35.- Izdelki za gospe Blouses v vseh barvah Blouses svilen tricotj . GOlfS volnen za obrežje Gilet za planine . . . OMe izredna prilika L 15. IZ. 25. 28. „ 23. •t 9f TRGOVSKI pomočnik, {z mešanim blagom) 17 let star, išče službe. Naslov pri goriški upravi. 1023 NOVA -HIŠA s pekarno, na deželi se proda. Naslov pri tržaški in goriški upravi. 1024 HIŠNE vseh starosti, kuharice, sobarice "n drugo osobje za Trst in zunaj iščemo za takoj. Via Machiavelli 24, pritličje, Trst. 1025 FINA namizna in desertna vina: rizlink, bur-" gundec, zelen, renski rizlik najboljše kakovosti ima na prodaj Kmetijsko društvo v Vipavi. 1014 BABICA, avtorizšpana sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbreizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 26-64. 1002 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 DALJNOGLEDE, pri /matične, kttpu'e op t k Giusto Hirsob, Vfa Mazzini 36, Trst. (906) naročevanju novih zvonov. IlMSf iS UilgfMf About Edm., Kra?j gora. Iz francoščine prestavila Kristina Hafner. Ljudske knjižnice 20. zvezek. Založila Jugoalovenska knjigarna v Ljubljani. Na novo oživljena Ljudska knjižica se izvrstno uvaja. Takoj za *Kazanom, gospod s svojim postopanjem dokazal, da ne tasiuži na daljnih obzirov, TRST, dne 25. julija 1925. Slov. a kad. društvo «BaJka n» v Trstu. ČASTNA IZJAVA Podpisani Ivan Gruden, župan občine Zgontk, s tem preklicuje razžaijive besede, Volčiim psom», je izšla kot "njen 2o" zve^ek ki ^ ™y»til dne 12. marca t. L v za;e:nljiva povest o Kralju gora >. Povest se , žanski) davčni izterjevaJnici na naslov vrsi pri sosedih Jugoslavije v Grčiji v času po gospoda Umberto Corazza, kateremu iz-osvobojenju, ko se država ni moj?la na noben raža svoje spoštovanje, iiacm na znotraj urediti, tako, da so morale; 7mKn*T A ~ iir • v inic poseči vmes veleiiie. ki so «varovale, njeno t dn€ 15- m«ia 1925. neodvisnost na zunaj in pomagale pri uredi- j f551) iT«® Gradca, ivi na znotraj. V osvobodilnih bojih Grkov ! —■ proLi Turkom (1821—1329) so sodelovale tudi I ZAHVALA mnogobrojne prostovoljne čete — msnovali j Štejem si v dolžnost, da se javno zahvar so jih palikare ali itlefte —, ki po .končani iim zdravniku dr. Pkvu TagKaferrtf m asi- LEPA HIŠA z vrtom in drugim zemljiščem, na glavni cesti v Komnu, se ugodno proda. Naslov pri upravništvu. 1004 BABICA, sprejema noteče Via Madonn na 10/II_1010 GOSPODARSKO društvo na Prošeku išče krčmama. Ponudbe se sprejemajo do 2. avgusta t. 1. 1013 ARo Kvarijo m obraz mozoSčki aTarc Jgriirjj?fgi» mg^'figgišTjjaiia ZOBOZRAVNIK vo'ni nikakor niso hotele razumeli, da je nastopil čas reda in m rnega dela; iz borcev za svobodo so se sprevračali v navadne tolovaje, ki so prežali na premoženje popotnikov in ' . t . mirnih prebivalcev; zacvetelo je organizirano ' lzra^am 9^'oj0 zahvalo dobri gOfipe Anto-roparstvo, kateremu je b la slabotna vlada niji Sandri Slavec za ljubeznivo' pomoč, kos le v majhni meri, posebno še, ker se ni Zahvaljujem se tudi postrežnicam tržaške mogla zanašati niti na sv.oje varnostne čete, ; poliklinike, ki so bile z roparji pogosto domenjene. (Kdo j bi se pri tem ne sphmnil na makedonske t---- kačake, k; prizadeva o s svojim organiziranim toiovaistvom jugosl. državi toliko truda in stentoma zdravnikoma dr. Oldu Duca m Dariju VitturoiJi za uspelo in težko operacijo, ki mi je rešila življenje. Istotako postrežnicam (549) ____Vera Bitežnik. 1 Za eiMLk« poč t«m naslovom odgovarja Blitve I« toliko kolikor m sakoa veleva. r, DOUJNAR, Trst, Via Ugo Polonio it. 5 (prej V»9 Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja ta zavijanje, pisalnega t. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega Izdelka. 51 Naia zavarovalnica\ „UNION" le njvtCia mtom zavarMca DeloUki kapital Fr. 10 Milj on o v, za v. kapitali v veljavi čez 70 MTljarđov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Darzellini št 2, I. 43 — Zastopniki se Še sprejemajo. - trdnke tfells bule tvori eczeml in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifelidično vodo «Peartinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. 66 specijalist ze zobna in ustne bolezni sprejema o Gorici na Trticniku št. 5, H. od 9-12 3« od 3 5 Efajboljši šivalni stroji so ^ I £ j MMlil materijal. Hcivečje Jamstva. firezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje L 570.—, za-kfopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera možem skih strojev po najzmer- nejših cenah. Zaloga šiva inih strojev in potrebščin 24 CervzlliDi, Trst, Via G. carducci 27 Na zahtevo se požJjejo ceniki. 45 KMETIJSKO - TRGOVSKO DRUŠTVO VI« Raffineria 4 — TRST — Telefon 36-73 AVLJA t Tsafc o vrstna vrtna, travnata in cvetlična semena, umetna gnojila: tomaževofžlindro, čilski soliter, superfosfet itd_ žveplo, modro gal!co angleško, pol Jedeske Stroje S mlalilnice, čistilnice za žito, slamoreznice, (505) navodne pluge in obračalnike, grozdne mline in stiskalnice, gr.ojnirr e »esolkc, žveptalnike, škropilnic«, kose „Merkur" šape, vile i. t. d. otrobe, oves, koruzo, sezamove tropfne, klojno apno, laneno s»-me, bisnlin itd MUglJJE drva za kurjav©, oglje, med, ovčji sir, maslo, mleko in druge kmetijske pridelke. SPRlfe JEH| Av shrambo in v komisijsko razprodajo vsakovrstno blago PobpmijE po zelo ugodnih p-gojih in na podlagi prvovrstnih jamstev posojila in denarne vloge kakor tudi zavarovanja proti toči, ognju in za slučaj smrti. Ugodna prilika za poljedelce, preprodajalce In trgovce I PODLISTEK V. J. KR12ANOVSKA: J * Mo< preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk Naslednji dan po zadnjem pogrebnem obredu se je .Valerija zbudila popolnoma zdrava in pri polni zajesti; in čudno, zdaj se je spominjala vseh dogodkov, ki jih je preživela v mesečnem stanju, a ti spomini so vzbudili v njej takšer sram in obup, da ni Larisa Arkadjevna vedela, kaj bi ukrenila. Ni hotela videti ne Lolo ne Anatolija in trpela je poleg sebe samo ku-mico; Sele ko se je popolnoma iz jokala in ležala v mrtvi apatiji, jo je Bakulinka skušala tolažiti. Najprej jI je povedala o Dinini smrti, potem o drugih dogodkih in je zaključila: — Bodi pametna, Valja! Kdor pozna podrobnosti drame iz preteklosti, ne bo tako zaslepljen in neusmiljen, da te bo obsodil. Ti in Pavel Borisovič sta žrtvi, ki sta padli v oblast prošlosti, in zdaj bi bila Že mrtva, če ni prišel gospod Žerald. On, ki je moder in učen, je razbil usodne vezi in prekletstva, ki so visela nad vama in ki so vas povlekla v brezumna dejanja- No baron je plemenitega srca; on te ljubi in te smatra za svojo nevesto; poročila se bosta v naj-krajiem času in jaz sem uverjena, da boS srečna, tudi ti ga ljubiš, zato se umiri in zaupaj v bodočnost. Zvečer «e je Valerija končno odločila videti še ostale, in ker ni nihče omenil prošlih dogodkov, ampak so se vsi veselili, da je ozdravela, se je umirila in privolila sprejeti naslednjega dne Pavla Bori soviča. Vkljub navideznemu veselemu razpoloženju je Valerija prečula vso noč in v mrzličnem razburjenju čakala trenotka, ko se snide z Roteršildom. Ko so se končno duri odprle in se je pokazala na pragu visoka in vitka baronova postava, jo je obšla zmes Čuvstev sramu, tesnobe in fese. Kri ji je šinila v glavo in po- krila si je zarudeio obličje z rokami. Baron jo je sočutno in ganjen gledal, zakaj Valerija je bila očaru-joča v svoji zmedenosti; a tudi njegovo dušo je vznemirjal sram in zavest storjenega zločina. Nato je stekel k njej ter jo privlekel k sebi. — Giovanna, — je zašepetal, — odpusti mi! Ljubim te in vse svoje življenje bom posvetil tvoji sreči.-. Nikar ne joči! Tvoje solze me mučijo, — je dostavil in ji poskušal odtrgati roke od obličja. ' Valerija se je stisnila z obličjem k njegovemu ramenu in ga vprašala s pretrganim glasom: — Ali me ne prezirate, Pavel Borisovič? — Prezirati morem samo sebe, a moje edino opravičilo je, da sem bil v oblasti zločestih sil, ki so me zaslepile in me napravile neodgovornega za moja dejanja, -— je razburjeno odgovoril. — No. vse to zlo je uničeno; stari okovi so razbiti, a prekletstva, ki eo videla nad menoj, pregnana. Zdaj ni «male-detto», ki ti ponuja srce in življenje, ampak svoboden človek, ki hrepeni te imenovati svoio. Izvoje-vala sva si pravico do sreče in mirnega življenja pod nebeškim pokroviteljstvom. Torej dvigni glavico, Va- lerija, in poljubi me odkrito. Ali si morda ljubila samo Paola Montignosa? Nasmehnila se je in dovolila, da jo je poljubil. — Ah, ne! Tudi Pavla Roteršilda ljubim; dasi-ravno se bojim, sama ne vem zakaj, da on ljubi le Giovanno, — je neodločno izpregovorila, nakar se j t baron nasmehnil- — Na srečo sva se sestala. Vrzi s sebe to nepotrebno skrb in pogovoriva se rajši o bodočnosti, _ je rekel in se vsedel poleg nje. Začel je živahen, prijateljski razgovor, ki je Va-leriji povrnil ravnovesje, in ko sta se črez pol ure ženin in nevesta pojavila v obednici, je mlada deklica žarela od veselja in sreče. Od tega dne dalje je v vili vladalo splošno veselje. Anatolij se je otresel svoje mračnosti, a brzojavke, ki so letele do Samburove in nazaj, so dokazovale, da se Valerijina mati veseli hčerine sijajne partije. Tudi Lolo je bila skoraj tako srečna kakor nova nevesta in prijateljici sta preživeli večji del dneva v gradu, kjer je vse kipelo od mrzličnega dela. IV. V Trstu, dne 26. $uK*a 1929. Na četovanju z vojvodo Murskim Pretekle dni so poročali listi o smrti irskega komitskega vojvode Utje Pandurskega, pa mi ob tej priliki živo prihaja v spomin dogodek — čin krvne osvete tega zenimivega Človeka, — ki sem mu bil priča pred dvema letoma v kršnih macedonskih planinah. Prepričan sem, da bo tudi cenjeae čitatelje ^Edinosti* zanimala majhna slika iz poglavja romantičnega četovanja srbskih m bolgarskih k-omitašev. Bilo ie zjutraj 26. avgusta 1923. 1., ko sem dospel v majhno macedonsko selo Hamzali, ki leži skrito v globoki kotlini na podnožju Ogražden - planine, okoli 20 km od Strumice. V tei vas.ci se je nahajala Četa vojaštva 43. p, p kateri sem bil začasno dodeljen kot službo vodeč; narednik Tedaj so se često pojavljali po vsej južni Srbiji vzdolž meje bolgarski ko-mitaši, n naloga te čete je bila. da zabranjuje prehod teh komitskih tolp preko Ogražden-planine proti Strumici. Posebno skrb je vzbujala med prebivalstvom in tudi med vojaštvom četa bolgarskega komitskega vojvode Van-deva. ki je že tri leta vpadal čez mejo na jugoslovansko in tudi grško ozemlja, kjer je ugan;al najhujša grozodejstva, oropal po cele vasi. ter se s plenom znal vedno tako umakniti, da mu niso mogli nikoli do živega. Od jugoslovenske vlade je bilo razpisano na njegovo glavo 50 tisoč dinar;ev, a od grške 50 tisoč drahem. Precej po prhodu v selo sem se predstavil novemu komandantu, ki me je zelo prijazno sprejel ter me opozoril, kako težavna in nevarna c služba v vasici, katera ;e neprestano ogrožena od bolgarskih komitašev. O tem sem se prč kmalu prepričal, ker ves naslednji mesec skoro ni b lo večera, da nismo imeli z n^mi kakšnega spopada. Dopoiane tega dne sem si ogledal vasico, kate- a je bila izborno utrina, a popoldne sem se zavlekel v majhen šoterček, ki e bil postavljen sredi vasi t k ob stari turški džamiji, in sem v neznosni vročini urejeval četne knii-ge. Pr; tem delu sem se zamotil celo popoldne in solnce se e že bližalo zatonu, ko s^m utrujen zadremal. Tu pa me naenkrat prebudi otožna komitska pesem SpremLe se spremte komite, silna če borba da bidne... Od spodnjega kraja vasi je korakaio po-časf - čvrsto in la^ko 12 do zob oboroženih zagorelih srbskih komitašev z vojvodom na čelu k: so s pridušenim silno čustvenim glasom prepevali to Dim najljubšo pesem, dokler se niso približali našim šotorom. Posedli so krog džamije vsi, razen vojvode, ki se mi je približal ter me prijazno, kot da sva si že stara znanca, pozdravil: «Zdravo brate naredniče! Kako si?» Segla sva si v roke ter se drug drugemu predstavila. — tako po vojaško — :n šele Šele sedaj sem uvidel, da stoji pred menoj sloviti vojvoda Ilija Pandurski. Na prvi pogled čisto navaden človek, kot j;h srečavaš po vse: južni Srb ji; srednje postave, zagorelega obraza, širokega čela in iskrečih se oči, iz katerih odseva hkratu i divjost i milina, oblečen v raševinaste hlače-čakš re, opanke, platneno srajco s kratkim prslukom; na rami puško in neizog bno torbo, okoli /ame.n navzkriž pas z municijo; za pasom okoli led;a je tičal dolg oster nož, revolver 'n 5 bomb. Povedal mi je, da gre «u poteru», ker je doznal, da se tega dne sigurno klati po plan ni Vsndev, in ker se je komandant mudil v sosedni vasi na inšpekciji, me ]e naprosil, da ga o tem obvestim, kakor tudi da bi biii pri-pravl.eni, ako nam javi, da je izsledil Van- ( deva. da mu pridemo na pomoč. Hotel sem se Se kaj več razgovarjati z njim, a mož je bil nenavadno molčeč, mrk in resen in silno se aiu mudilo. Svojim komitašera ni dovolil n ti da povečerjajo svoj borni «hieb i lnkaw>, ampak jim je precej zapovedal naprej. Zažeiel sem mu srečen uspeh, a on mi ie še mignil v pozdrav ter odhajajoč zaklical: «Dao Bog, samo da sre nem Vandevalv ;n izginili so v temno, skrivnostno plan.no. Zakaj je tako neumorno zasledoval Vandeva, sem zvedel še isti dan. Prejšn'e čase je bil Pandurski v organizaciji Makedonstvu u-ičih-, kier sta delovala skupno z Vandevim. Iz neznanega vzroka sta se nekega dns sprla iu s prisegla krvavo osveto. Pandurski je pobegnil na jugoslovensko ozemlje, kjer }e pričel s protibolgarsko komitsko akcijo. Dve leti sta se preganjala z Vandevim po divjih planinah, a do ž.vega drug drugemu nista mogla. In ko se danes spominjam onega dne, ko je tako nestrpno odhajal v goro, se mi dozdeva, da je nosil v srcu slutnjo, da je napočil dan obračuna z njegovim smrtnim sovražnikom... Ko se je komandant vrnil, sem ga o vsem obvestil ter sva takoj naročila ljudem, da smo bili vsak čas pripravljeni. Okoli polnoči sem legel *pat. a že čez tri ure me prebudi ordo-nanc da n:«j se takoj javim komandantu. Ker sem spa! oblečen, sem se čez hip že znašel pri njem, nikom a, ki sta bila oba vojvode, eden srbske, drugi bolgarske kom it »k e čete, med Pandurskim in med Vandevim. Iz kolibe sta izila dva komitaia. Eden je ostal pred vhodom, a drugi, pravi pritlikavec, je krenil v smeri proti nam, oziraje se na vse strani. Ko je napravil okoli 100 korakov, se ■e obrnil, hoteč nazaj, za kar pa ni imel več časa, kajti tisti hip »c je vzdignil Pandurski, 1*600 ki ie ležal skrit pod nami in je bil od njega oddaljen jedva 100 korakov, ter presunljivo zakričal; «Evo me Vandevu, ja dodjoh da Ti se osve-timf» Vandev, kajti pritlikavec ni bil nihče drugi kot on, se je bliskoma obrnil, vrgel na tla obrnjen proti Pandurskemu, a tisti trenutek je Pandurski stoječ izprožil puško in ga pogodil sredi prsi. Naslednji hip* je ustrelil ostali komita!, ki se je nahaial pred vrati kolibe na Pandurskega in ga zadel v desno stran prsi. Istočasno so skočili komitaši Pandurskega naprej, streljajoč med sovražnike, ki so planili iz kolibe. Takoj so pričeli streljati tudi naši vojaki, ker bolgarski komitaši niso udarili na-prei. boječ se zasede, ampak so se z neverjetno naglico razvili v nekako bojno črto pred kolibo, rabeč pečine za zaklone, ter pričeli divje streljati na nas. Naši kom taši, ki so bili pod nami, so se umeknili nazaj, dvojica so vlekli od zaklona do zaklona ranjenega Pandurskega. a ostalih 6 jih je ščitilo s streljanjem. Borba je od trenutka do trenutka naraščala. Bolgari niso imel pojma o naši moči in zato si niso upali naprej, ampak so se omejili le na brambo. Silno sem se začudil, ko sem zaslišal, da med strel anjem po'ejo svoje bojne komitske pesmi, in moje začudenje je prikipelo do vrhunca, ko se je visok komitaš vzpsi na skalo, se tolkel z rokami po prsih ter kričal: «Tepkaj bratko, tepkaj, ne se bojim ta tvoja puškaču; mamkata ti srpskate.!* Sledile so grde psovke, ki jih pa nisem več slišal, kajti dal sem znamenje desno od mene se naha ajočemu oddelku z m.traljezno puško, ki je takoj otvorila ogenj. Bolgar je padel nazaj, njihovo petje je utihnilo, a streljanje se je srdito nadal'evaio. Bolgari so skušali priti do trupla Vandeva, ki ležalo še vedno med nami, a naš h 6 komitašev, na-haiaioč'h se pod nami, so jih odgnali z bombami; tudi oni so imeli iste namene, a ni se posreč lo ne enim in ne drugim. Preobši-rno bi bilo. ako bi opisoval ogorčeno bitko za njegovo truplo, ki je trajala do poznega popoldneva. Proti mraku so se sovražniki umaknili nazaj in naši komitaši so privezali truplo Vandeva na mezgo. Ko so ga hoteli odpel ati, so zopet planili nad nje v grmovju skriti Bolgari in jih z bomb?mi pregnal. Mezga se je v nogo ranjena zgrudila, a naši zopet niso pustili Bolgarom odnesti trupla. Ko pa se je medtem popolnoma zmračilo, je nai komandant dal povelje, da smo se umaknili nazaj, ker je videl, da so Bolgari b li v premoći, — njihovo število smo cenili okoli 120 — :n je bilo nevarno, da bi nas obkolili. Do 3. ure zjutraj smo bili zopet vsi v vasi Hamzali. in šele tedaj smo z veseljem ugotovili, da nismo imeli več izgub kot dva ranjena vojaka, eden v nogo, drugi v rebra, ter Pandurski težko ranjen v desno stran prs , katerega so že odpeljali v bolnišnico v Strumico, odkoder so ga pozneje prepel:ali v Skoplje. Ob zori e cdšlo na kraj včera šnjega boja patrulirat 20 naših ljudi. Ugotovili so, da so se bolgarski komitsši umaknili; mrtvega niso našli nobenega, ker oni odnašajo mrtve s seboj, a krvava zemlja vsenaokrog 'e pričala, da so imeli večje izgube nego mi. Na ran eni mezgi pa je ostalo privezano truplo Vandeva celo noč na istem mestu, kjer so je pustili prejšnjo noč. kajti tudi Bolgari niso imeli poguma, da bi se vrnili, ker so se b^li naših- Truplo so prepeljali s seboj in z zanimanjem smo opazovali truplo glasovilega kom taša-razbo nika, ki je v svojem življenju bil strah in trepet med endotnim prebivalstvom- Na mezgo je bil privezan tako, da mu je glava visela navzdol, z ust se mu je cedila kn po dolgi razmršeni bradi. Postave je bil izredno majhne, _ pritlikave, imel ie redke, d ramen segajoče lase in s:lno dolge nepristrižene nohte. Govorilo se je, da se je zaklel da se ne bo ne obril, ne si ostrigel las in ne poreza! nohtov, dokler ne ubije Pandurskega. Peljali so ga še istega dne v Strumico m ga tam ookopali. Mesec pozneje sem se vračal v Slavonijo, pa sem spotoma obiskal Pandurskega v skop-fjanski vojaški bolnišnici. Bled in izmučen ie ležal na mali železni postelji. Rekel j-e, da se dobro počuti, rana se mu je hitro zacelita m da jedva čaka, da pojde zopet na četovanie. Pa ko sem mu de al, da je vendar že dosti storil, dosti pretrpel, in naj na starost raiSt prične mirno življenje, ker če se vrne v gore, ga pač doleti slejkopref sigurna smrt, se je trpko nasmehnil in zamrmral: «Kismet»... In res je usoda hotela, da ie ravno po dveh letih padel tudi on v Maleških plan nah, od zahrbtnega morilca, ki ga je poslala organizacija «MakedonstvujuŠčiH»._ ^ **» {— Tnutaja wm debelo. Marelice kvintal za Hr; rdeča pesa 45—60; pesa 40—60; zeljnate glave 60—100; vržoti I10--130; kumare 45—60 fliolne kozlje 30—50;. fižol v kozljah 100—180; fige 150—220; jagode 700—1000; razne ločike 80—120; limoni (za 100 kosov) 5—15; melancani 170—220; jabolka 50—220; paprika 340 ds 400; krompir 35—50; hruške 120—360; bre- j skve 200—«50; tfrah 160—220; paradižniki 30' do 50; češplje 60—330; radič 120—200; ranglo 350; ipinača 80—120; grozdje 400—700. AUTOMOBILI STIČNA PROGA Trst-Lokm-lNvata-SMOtcte Lastnik R. Brunelll * C., Trst, Via U. Foscolo, Garage Vedle, Telefon Št. 608 VOZNI RED: Um Lir ■orana poroflla« 380 6 — 7.50 0.80 ValRji 17.30 18.— 18.15 1830 19.— POSTAJE 7 Trst, (P. Oberdsn) Bazovica Lokev Divača Senožeče Cena minimalna za vožnjo L 2. Vtžaja taa Lir 8.45 9.80 815 6.- 8.- 3.80 7.45 2.30 7.15 — -ur t ^ -r - * -i . *.. tj. Listki za tja in nazaj : Valuta: Zflrich, 25. julija 1925. Ita- ti jmiiie a *atn l 17.- Trct-Bi iti iB »bralno L lilija 18.875, London 25.01, Pariz 24.30, New. 539 LASTNIK. York 515*4, Beograd 9.0375. Ueftka pesGltlnica ie hranilnica na Kozini r. z. z n. z. II IU BllimU nazaanii da ja zatela zopet poslovati. Hfka IZblTfl, CCHC BlZKl § I Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice B Via G. Vidali $tv. 9 prsi Via Scorzcri«, poševne Corso flaribaltfi. ♦♦♦♦ NOVI DOHODI EflAfl parov ženskih fcev-JUUU ljev v vseh barvah, cnnn psrov molkih čev-JUUU ljev črnih in v barvah. M flflfl parov Čevljev za iU.UUU otroke in sandalov vseh vrst in mer. izdelovanje opank v vseh modernih barvah Najnllje cen« v Trstu ZOBOZCRfi VNIŠKI flMBULARORI J Trst, Vli Sette fontane št 6 od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure Ljudske cene. 544 Ljudske cene. ter jih obrestuj* ♦- PO 180 Večje in stalne vloge po dogovoru. - Daje posojila na vknjižbo in menice s poroštvom. Uraduje vsaki dan od 8-12, 14-18. 547 Ob nedeljah in praznikih do 13 ure. MmMM l za stavljenje in diagnostiko primarija t LUIGI GREGOR ICH MIROD1LNICA MARIO FERLIN Sv. Marija Magdalena zsarnja 2 Bfvio. ei. 774 hiralnica Via Csvtna 11 (Vagil lia Katoji M mirt) prodaj* na debelo in drobno. 63 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na dom. Bogata izbera slikarskih vzorcev (ftampov) - Velika izbera cepHnih potrebščin - Zaloga mazila .MIRBONA* za čevlje TRST — VM GIKNASTICA ŠT. 15. Pravimo Vam samo to: Predno kupite ( Via Matfonnlna 5. stteBe d HlttUt Izbtm prt M. STEINER Vi« Esppa 15 fa 17 Via Sem 15 io 17 Srebrn denar, zlato« brlliante fcupujo p« najvišjih cenah wHm Alojzij Povh na Piacza Otribaldi it. 2 prvo nadstropja (62) VELIKA LIKVIDACIJA lončevine, testenin, konserv, sira, moke, mila in drugih jestvin. Blago najboljše vrste in po najnižjih cenah. 538 PREPRIČAJTE SEI! v Gorici, Corso Ulit. Em. HI. ši. 14 | Sprejema od 9-2 in od 2-4 J? iu m i§ys8ppe Florenz £ C3 z zalega In delavnico za pspraue us u Uifl Ant. Caccla 3, iglefon 13-64 naznanja svojim csnj. od,je:iialcem, da so se dopustitev se tehtnice za trgovske Potrebe sistema «Florenz» k ir.irosod'ii poskušaj! glasom metričnega pravilnika, k 3 stopil v veljavo s 1. januarjem 1024, tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmer-nik cecan. Predno kaj nakupite, obiščite Veliko siti Via »ctteri št. 1 — Via Malcanion 3t- 7-13 Spalne eobe» obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veilkl izberi. t k,er sem dobil tudi komitaša, ki ga je Jos'ai Pandurski s poročilom, da je zsledil andeva, ki vodi močno četo in da naj pri-emo čim prej na pomoč. Komaj je preteklo £etrt ure, smo se v največji tišini pom.kali cela čela — okoli 80 ljudi — po isti poti, koder je zvečer odšel Pandurski. V vasi smo pu-st li ie najpotrebnejšo stražo. Hodil smo okoli dve uri po strmi peščeni oti dokler nismo dospeli do malega vrha, „jer nas ie čakala patrula dveh komitaš«v. Tu bo nali vo'aki polegli, a s komandantom in komitaši smo se splazili naprej, da razgledamo teren in situacijo. Vrh e bil gol, obraščen le malo z nizkim grmičevjem, med kater.m so bile precej velike peč r.e, katere nam bodo nudile dobro skrivališče Skritim izza pečine nam je komitaš pokazal v mali globeli, okol: 400 m pod nami, sredn-^?veliko past rsko kolibo, kakršnih se v teh planinah povsod dosti nahaja. Povedal nam ,e, da so okrog 11. ure zvečer opazili, kako je četa bolgarskih komitašev prispela do kolibe, da jih e morda polovica v kolibi, a os ali zadaj v neki globeli prenočevalo Pandurski je takoj okoli nj h razpostavil straže. Sam se je zavlekel v neposredno bližino kolibe na prežo, a komUafcem, ki nam jih je poslal nasproti, je naročil, naj, ko pridemo, ostanejo na vrhu. Njegov načrt je bil izvabiti sovražnika iz koče kateri naj bi krenili za njim, misleč da jih je malo število, a čim b se nam približali, naj jih sprejmemo z ognjem. V par minutah smo ljudem izdali povelje in skoro nato smo b Ji razpore^ni za grmičevjem in skalami na vrhu, nestrpno pričakujoč, kaj ee bo zgodilo. In ravno ko se je zlato solnce poljubljalo s pred nami se vzdigujočimi vrhovi tromeje med Jugoslovijo. Bolgarsko in Grško, se je pred našimi očmi odigrala krvava ko-miiska žaloigra med dvema največjima sovraž- Leterfiske Izžrebane dne 25. Bari 10 Frrenze 1 Milano 21 Napoli 56 Palermo 29 Roma 72 Torino 46 Venezia 89 Številke julija 1925. 31 28 82 38 84 41 77 32 79 27 53 34 37 63 29 64 50 37 62 77 63 21 48 29 80 62 77 22 71 81 31 67 TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Torre bianca štev. 19 Telefon H- 4439, ima v zalogi: Orehove tropine pc L 150.— za 100 kg, laneno seme, otrobi, pšenico. Ptičjo krmo: luščeu oves, ogorščico (ravi zon), konoplje. Semena: jesenske repe okrogle in dolge, sa late endivije, špinače širokolistnate, s«m« čebule rumene in bele, zgodnjih in kasnih bro-kol, cvetočega karfijola, motovilca, zgodnj« ga nizkega graha itd. Žveplo, dvakrat rafinirano in ventilirano, preizkušeno z 99.51% častosti, modro dttico. Kose Merkur in raznih drugih znamk. Umetna gnojila: superfosfat, kalijevo sol in čiUki soliter. Kmetijske »troje: slamoreznice, pluge itd. Sape okoličmnske in kraške in razno kmetijsko orodje. Žvepleae (nekapajoče) azbestne tmce. Bistrila. Pravi nemški bi*ulin, zdravilo za na spolovilih obolelo živino. Tržaška kmetifrka družba t Trstu, TorreUanca št. 19 fa Rnifinaria St. 7. Trisoda ČMI In napravi bleščeče Šipe oken in vrat, kozarce krrstel krožnike, porcelan in knhinjske predmete obeljene in umazane TRI je naravnost čudodelna v»tcd hitrosti tn ekonomije, kar pomeni prihranek na -JEaau in denarju Vjjfg^] JL FEliDERL i t - Trst [trgovsko obotn H regfstrovan a zadruga z neomejenim jani3tvoin i VIA PIERi-UiGi BA P2Vi od 147,-16 a\ Podružnica: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::u::