Št. 193. Trst, v ponedeljek 14. Julija 1813. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN " """ ®U n*;Ja!}«h !n praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutrtj. Dornberga itd. Zastarel« SteT. po 5 nvč. (10 stot.) *^LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 «i«ne. CKNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •«»rtaice, zahvale, poslanice, oplazi denarnih zavodov po ■i* st. mm. Za oglase v tekstn lista do 5 vrst 20 K, vsaka ;*d»ijna vrsta K. 2. Mali oglasi po « stot. beseda, naj-pa 10 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprav« »fc^in^fcti-. — Plsičnje se iiklinćno le opravi „Edinosti". Ftaiiiivo in rezljtve v Tr?*u. ~ Tir^^r.Vi i— " i-r^^i.—mE Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA ta celo leto a* K, pol leta 12 K, 3 me-pce O K ; na aa-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ce ozirr1 nm n*4»ljako lx4*nj« „EDINOBTI" «t»»«: ti-••to Uto Krom 5-ao, s« pol lota Kron a .O. Vsi dopisi naj 9« pošiljajo na uredništvo lista. Ne-'ra^In»- vana pisma .a n. sprejemajo in rokopisi so ao vračaj*. Naročnino, oglase in reklamacija je pošiljati na upravo lieta. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 2C (Narodni dan) Izdaj atalj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. LastaLt konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T.skaraa »tdino»t*, vnisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stev. 20. PoStno-hranllnllni raiun Itev. 841-652. TELEFON It 11-57. BALKANSKA VOJNA. Bolgarska privolila v direktna pogajanja 8 Srbijo in Grško. BELGRAD, 13. (Izv.) Tukajšnji politični krogi so dobili obvestilo, da ie bolgarska vlada že pristala na direktna pogajanja s Srbijo in Grško. Hudi boji pri Krivi Palanki. Srbi v Kjusten-dilu? BELGRAD, 13. (Izv.) Iz Skoplja e0 poroča: Srbska armada je zopet pričela z vso energijo prodirati na bolgarsko ozemje. Pri Krivi Palanki se poskušajo Bolgari ustavljati in se vrše sedaj tam veliki boji. Po drugih vesteh je srbska armada že dospela v Kjustendil. Tudi severna srbska armada je začela prodirati proti Slivnici, vendar pa se ta vesti še ne potrjujejo. DUNAJ, 13. (Izv.) Semkaj so došle dosedaj še nepotrjene vesti, da so Srbi po ostrem boju zasedli Kjustendil. Grške operacije. ATENE, 13. (Izv.) Vojno ministrstvo objavlja sledeči komunike: Umikanje bolgarske armade proti prelazu Krema in proti Pečovu se vedno bolj spreminja v divji beg-. Pri Petriču so Bolgari pustili na bojišču 400 vozov municije in vse priprave za brezzično brzojavljenje. Vrh tega so Grki pri Petriču zaplenili 26 topov. Rumuni na Bolgarskem. DUNAJ, 13. (Izv) Iz Oršove se poroča, da je prispela rumunska podonavska i.otilja pred Korabijo, kjer so že odrejene vse priprave za prehod rumunskih čet na bolgarski teritorij. Od te točke bodo Rumuni, če se izkaže to za potrebno, pričeli prodirati direktno proti Sofiji. Zatrjuje sef da ukrene ta korak Rumunija takoj, kakor hitro bi se pojavile kake nevarne ho-matije na Bolgarskem, ker postaja razburjenje vedno večje. BUKAREST, 13. (Izv.) V mestu so bile danes razširjene vesti, da je prišlo med Rumuni, ki so prodirali proti Bal-čiku in tamošnjimi bolgarskimi četami do krvavih bojev. Vojno ministrstvo te vesti odločno dementira. Protiavstrijske demonstracije na Rumunskem. DUNAJ, 13. (Izv.) Po zelo zanesljivih informacijah se nadaljujejo na Rumunskem protiavstrijske demonstracije. V Sulini ob donavski delti so napadli avstrijskega Konzula, V Bukareštu je bilo inzultirano osobje avstrijskega poslaništva, V Tura-Severinu je prišlo do velikih demonstracij. Demonstrantje so vpili po ulicah : „Doli z Avstrijo !" Prodiranje turške armade. CARIGRAD, 13. (Izv.) Turška armada je dobila povelje, naj prodre do linije Enos- PODLISTEK. izobčenka. Kriminalni roman, iz ang!eščine prevel Ivan Dol t elnoc. Stotnik Challis je ves prestrašen objel onee vešče no nevesto in jo ponese/ v zakristijo, priči tega prizora pa bi a /3e obrnila biran od cerkvenih vrat in odšla t svojo pot. — Ubogi Challia ! - je rekjel lord Al-iardvce tiho. f — Vi jo torej poznat« ? — Da! j — In ona vas je izpoznal^? — Brez dvoma. \ — In se vas tudi boji? < — Kakor se pač more Z^lo bati koga, ki more posvetiti v zelo temvl0 preteklost. — Pa storite vi to ? držal bi bil jpač poroko, če Midija. Generalissimus Fzzet paša Jo že odpotoval iz Carigrada k armadi. Listi silno ostro napadajo Bolgarsko in zahtevajo, naj turška armada zasede Orinopoije in prodre v Mace-donijo in zaseda mesta Dedeagač, Gumen džo in Dramo. Pogajanja Porte z bolgarskim delegatom Načevičem so se popolnoma razbila in Naievič odpotuje v najkrajšem času iz Carigrada. Zatrjuje se, da Je Nače vi č zahteval od Porte pomoč proti Grški. CARIGRAD, 13. (Izv.) Uradno se poroča : Turška strmada je danes ponoči začela prodirati na vsej fronti. RIM, 13. (Izv.) „Tribuna" piše: Velesile so popolnoma edine v tem, da turška armada pri svojem prodiranju ne sme dalje kot do one meje, ki je bila na vele-poslaniški reuniji v Londonu določena za novo bolgarsko-turško mejo. In to je linija Enos-Midija. Izgnano bolgarsko odposlaništvo. CARIGRAD, 13. (Izv.) Semkaj je dospelo bolgarsko odposlanstvo iz Mace-donije, obstoječe iz bitoljskega in ohrid skega metropolita in prilepskega vikarja, da protestira pri bolgarskem eksarhatu proti postopanju Srbov v imenovanih krajih. Turška vlada je prepovedala odposlanstvu izkrcanje in je namerava izgnati. Bolgarske vojie ladje v Sevastopolo. SEVASTOPOL, 13. (Izv.) Semkaj je dospelo 6 bolgarskih torpedovk in bolgarska križarka „Nadežda". Grška blokada do Kavale ustavljena. SOLUN, 13. (Izv.) Ker so v Kavali sedaj nastavljene grške oblasti, je vlada preklicala blokado Egejsk ega morja do Kavale. Bolgarski dementljl. SOFIJA, 13. (Izv.) Uradno se demen-tirajo vesti, da so Bolgari masakrirali grške vojake. Res pa je, da so Grki zažgali mesti Kilkis in Dojran. SOFIJA, 13. (Izv.) Uradno se demen-tirajo vesti, da je bila armada generala KutinČeva razbita. General Kutinčev je dobil dne 9. t. m. povelje, naj ustavi svoje operacije, nakar se je umaknil na bolgarsko ozemlje. Dalje tudi ni res, da so Srbi razbili severno bolgarsko divizijo. Društvo „Krof slooensbim nblturllentom! Mnogo se je že letos pisalo o realnih študijah in med drugimi tudi o študijah na dunajski zemljedelski visoki šoli. Reklo se je, da se bo na novem jugoslovanskem teritoriju rabilo mnogo poljedelskih, gozdarskih in kulturnih inženirjev. Že vsled tega si štejemo v dolžnost, da tudi mi kot strokovno društvo podamo informacije — Ne ; zadržal bi bil mogel prej govoriti. — Seveda pa ne ome vsega tega, kar sem vam j Ne koristilo bi nič. Lite tudi nič od z pripovedoval. Podala sta si roke in se ločila. Pavel Challis ni o vsem tem slutil prav ničesar in je svojo onesveščeno nevesto ves v strahu ponesel v zakristijo. Ni mu niti od daleč prišlo na misel, da bi bil spravljal njeno omedlevico v zvezo s tem, da je zagledala dr. Courtneya in lorda Allardvca. Župnik je stal zraven njiju, in ko je sedaj zagledal njen nezagrnjeni obraz, ki ga med poroko niti videl ni, se ni mogel vzdržati, da ne bi bil začudeno vzkliknil sam pri sebi; — Gospa Pearson! Ona je; mera biti. — Kaj vam je, gospod ? — je vprašal Pavel Challis in ga pogledal v lice, — Za božjo voljo, pa menda vendar ne mislite, da je mrtva ? — je dodal, ko je opazil prestrašeno župnikovo lice. — Ne, ne; tega ne, — je odgovoril , župnik. — Mislim, da je samo omedlela, j Bilo je samo njeno lice — videl Bem jo že preje — to dobro vem. — To ni nemogoče, — je odgovoril stotnik in obšel ga je neki neprijeten občutek. — Da, toda — ali ni vdova, kaj ne ? — O tem Be lahko poučite iz svoje cer- abiturijentom glede Študijev, učnega načrta kaker tudi glede službenih mest, na katera lahko reflektirajo absolventi zem-ljedelske visoke šole. Studije na tej visoki šoli so v bistvu tehnične. Dočim se kulturnim in gozdarskim tehnikom predava v širšem obsegu stavbna mehanika in geodezija, se obravnava na poljedelski fakulteti temeljitejše kemija. Razumljivo je, da šele osnovnim predmetom (botanika, kemija, geologija, fizika, višja matematika) slede specifično strokovni predmeti, kakor rastlinska produkcija, Živinoreja, poljedelsko strojništvo, poljedelska kemična tehnologija kot važni predmeti poljedelskega oddelka. Za gozdarsko stroko so merodajni poleg Že omenjenih osnovnih predmetov gozdništvo, gozdno stavbno inženirstvo, znanstvo o varstvu gozdov in na kulturno-tehničnem oddelku se obravnava zopet v širšem obsegu splošno vodno stavbinstvo, strojništvo, cestno in mostovno stavbinstvo. Poleg teh in še drugih dopolnilnih predmetov, ki so razvidni iz programa, se predava še na vseh treh fakultetah narodno gospodarstvo, upravno in civilno pravo. Toliko se nam je zdelo neobhodno potrebno izpregovoriti o učnem načrtu, ker je mnogo slučajev že pokazalo, da si dijaki študije zemljedelske visoke Šole predstavljajo čisto drugače, Vsled tega je tudi priporočati, da naj si vsak, ki se misli vpisati na zemljedelsko visoko šolo, njen program dobro pregleda, da ne bo napačnega domnevanja glede predmetov ; kajti glavno je, da mora imeti slušatelj veselje do snovi, ki se obravnava, ker le temu bo mogoče, da si paralelno s teoretično pridobi tudi praktično izobrazbo, ki je velikega pomena pri vsaki produktivni vedi. Ob tej priliki hočemo tudi letošnje abiturijente zadovoljiti s pojasnilom glede službenih mest, ki so pri današnjih razmerah precej odločilne pri izbiri poklica. V naslednjem podajamo skoraj popolni seznam sistemiziranih mest za gozdarske inženirje: a) pri politični upravi: b) pri gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici : sistemiziranih za a dejan- I ski za-1 sedenih dvornega svetnika-^av- I natelja 1 4 gozdne svetnike 5 i 11 višje gozdne oskrbnike 8 11 gozdne oskrbnike 11 6 gozdne asistente 7 7 eleve 9 j 40 skupaj 4i I zasedena po 2-T3 pC) , Dežela = iS. ra ca N '£== S » tu u •3:2 ! O -s O . JCJ "5 S a m iz* — — O ZJ CC J< Cu > I so ~ ® eo ■4J t—t j Kranjsko .... 7 5 I I ! Primorsko . • . 10*) 1 i 3 I 5 i Koroško .... 4 4 — Štajersko .... ! 3 — 3 — Skupaj ... 24 8 9 6 *) eno mesto ni zasedeno, a sistemizirano. kvene knjige, saj je šele pred kratkim vpisala v njej svoje ime, — je rekel Pavel Challis ošabno. — Ne, ne motim se, — je vztrajal župnik. — Bila je gospa Pearsonova, ko sem jo izpoznal, in stanovala je v isti hiši kot jaz. Dorina nezavest je kmalu izginila v svežem zraku. Odprla je oči in prestrašeno pogledala okrog sebe. „— Ali so prišli, da bi naju ločili, Pavel? — Srce moje! Nič ne more sedaj več stopiti med naju. Edino le smrt more naju ločiti. Poglej ! Tu je neki gospod, ki pravi, da te pozna. Ali ga poznaš? Govoril je z nekoliko dvomljivim gla som in Dora se je sklonila pokoncu ter začudeno strmela v župnika, ne da bi B6 bila zgenila le črtica v njenem obrazu. Zdelo se je, kakor da bi jej bil popolnoma tuj. Devetnajsto poglavje. V operi. Ce je stotnik Pavel Challis napravil pogreško in ženska, ki jo je poročil, v resnici ni bila vredna njegove ljubezni, pa vendar ni bilo niKogar, ki bi mu povedal to v prvih radostnih dneh njegovih medenih tednov. c) Poleg tega je v slovenskih krajih 12 oskrbništev, katerih vsako potrebuje povprečno 5 do 6 asistentov ali elevov. d) Precejšnje število gozdtih tehnikov potrebuje tehnični oddelek za uravnavo hudournikov v Beljaku (10 do 15) v Gradcu in v Zadru (4 do 7), kakor tudi komisija za agrarne operacije v Ljubljani. Ta seznam jasno kaže, koliko mest je sistemiziranih za gozdarske inženirje. Obenem se iz njega razodeva dejstvo,, da so na Slovenskem večinoma Nemci nastavljeni. Žalostna slika se nam kaže v tem oziru posebno na Štajerskem in Koroškem. Zadnja leta se nastavljajo slovenski absolventi gozdarske stroke večinoma v Dalmaciji in Bosni. Mogoče je temu to vzrok, da Nemce pri nas vsaj deloma lahko uporabljajo, dočim v Dalmaciji in Bosni le težko izhaja uprava ž njimi, ker ne razumejo narodovega jezika. Težje je podati natančno statistiko službenih mest za poljedelske inženirje. Naravnost zanje je kreiranih le malo služb in na več mestih, kamor spadajo moči z akademično izobrazbo, se nastavljajo moči z nižjo izobrazbo, najbrže zato, ker prvih primanjkuje. Mesta, na katera ti lahko reflektirajo, so pri kmetijskih družbah za Kranjsko, Primorsko, Štajersko in Koroško, dalje na 5 kmetijskih Šolah na Slovenskem, pri namestništvu, pri kemičnih preizkuševališčih in umevno je, da se bodo morala sčasoma kreirati mesta pri okrajnih glavarstvih za poljedelske, kakor so že sistemizirane za gozdarske inženirje, Ravnotako, kakor je natančen seznam službenih mest za absolvente poljedelske fakultete nemogoč, je tudi jako težko sestaviti seznam služb za kulturne inženirje. Razpisujejo se mesta pri deželnih odborih, za katera lahko prosijo kulturni in gradbeni inženirji. Poleg mest pri deželnih odborih jim pripadajo mesta pri agrarnih operacijah in oddelkih za uravnavo hu Jo-urnikov. Dejstvo, da je bilo letos razpisanih več mest zanje pri kranjskem deželnem odboru in da je nekaj mest zanje si- Zanimala se je za njegove najljubše študije in opravila. Naravnost užival je. ko je videl, da kaže Dora, ko sta tekom svojega bivanja v Parizu ogledovala razne galerije, najgloblje umevanje za tamkajšnje umetnine. Ali je bilo tudi Dori tako življenje ob njegovi strani tako prijetno, ni mogoče določiti. — O, le en sam dan starega življenja ! — je govorila pri sebi, — Zdi se mi, da bi mogla dati vse svoje življenje zanj. O ko bi moj ljubinec ne bil mrtev ! Ko bi bil živ in naj bi mi pomignil samo z enim prstom, pustim vse — soproga, domovino, poštenost, vse — da bi šla ž njim. Ah, ali si ti, Pavel ? Nekak mraz jo je pretresel, ko je opazila, da je njen soprog stopil v sobo in obstal za njo. — Da, ljubica, — je rekel mimo. — Slišala si me, da sem vstopil. — Kaj je, da si se vrnil tako kmalu ? Saj Bi rekel, da te ne bo pred dvema urama. — Da, toda imam zate dar in prišel sem domov, da ti ga izročim, — Kaj je in od koga je? Stran U. „EDINOST" Št. 193 V Trstu, dne 14 julija 1913 stemiziranih pri agrarnih operacijah, do- Ako je to mogoče v Gorici, zakaj pa ne kazuje, da se pričenja uvidevati važnost tega Študija, Potrebujemo na našem še neizoranem polju res zmožnih ljudi, ki jim je v resnici kaj do napredka in do povzdige materijalne kulture v domovini. Ravnotako, če ne še bolj zmožnih ljudi potrebujejo na Balkanu, kjer se nam nudi gotovo več mest, saj so produktivne vede najboljša podlaga razvoju in procvitu dežel. Z znanjem jezikov pa so nam odprta pota tudi v druge države in to zopet pod pogojem, da smo dobro strokovno vporabni. Zato naj se posvetijo tem Študijam le oni, ki imajo veselje do predmetov, ki se obravnavajo na zemljedelski visoki šoli. S to poslanico se obenem obračamo na vse slovenske abiturijente, ki mislijo posečati zemljedelsko visoko šolo, naj vstopijo kot člani v akad. društvo slov. agr, „Kras", ki nudi društvenikom s predavanji in s knjižnico mnogo prilike za izpopolnitev izobrazbe. Društvo ima skupno stanovanje z bratskimi društvi Hrvatov agronomov „Lipa** in z društvom Srba agronoma, zato so članom na razpolago poleg vseh slovenskih in važnejših nemšk h revij tudi srbske in hrvatske. Vsekakor dosti prilike za vzajemno jugoslovansko kulturno proučavanje, ki postaja od dne do dne aktualnejše. Ker so bila društva v prvi vrsti središče vsakega delovanja, je za sloverskega zemljedelskega tehnika tudi „Kras" važno torišče, kjer naj si snuje načrte za bodočnost. Natančne informacije dajejo med počitnicami : D. Mikuž, cand. iug. agr. Idrijski Log pri Idriji za poljedelske Študije ; Mirko Strel, cand. iug. forest., Vol-čjadraga pri Gorici za gozdarsko stroko in za kulturno tehniko Miroslav Kutin, cand. cult. ing. Postojna. Od i. oktobra naprej pa je pošiljati dopise na društvo „Kras*, Dunaj XVIII., Schopeuhauer-strasse 75 1/8. Za odbor: Dragoalav Mikuž Mirko ŠuiteriiS t. č. predsednik t. č. tajnik. na Kranjskem? Deklice na srednjih Šolah. Razveseljiva činjenica je ukaželjnost slovenskega Ženskega naraščaja in skrb staršev za izobrazbo deklet. Sicer je tuii ženski študij pri nas preveč humanističen in premalo urejen za praktične ženske potrebe. Ženske strokovne Šole za šivanje perila in obleke, za risanje in prirezovanje krojev, za kuhanje in gospodinjstvo sploh so pri nas še premalo znane. Ženski Študij nosi nekako znak znanstvenega diletantizma. Diletantke so potem dostikrat tudi v gospodinjstvu mlade žene, bivše „višje deklice", ki s svojo nepraktičnostjo in gospodinjsko neizkušenostjo povzročijo marsikatoro skrb mlademu možu. Toda to so menda le nekake otroške bolezni naše ženske vzgoje, ki bodo polagoma prenehale. Gotovo je, da bo izobražena Žena ob strani pametnega moža v kratkem spoznala in popravila pomanjkljivosti in enostanost svoje izobrazbe. Zato moramo pozdravljati dober obisk ljubljanskega dekliškega liceja, ki ima več učenk kakor nemški liceji v Celovcu, Gradcu in drugod. Mnogim deklicam pa licejski Študij niti ne zadostuje ter se vpišejo v gimnazije in realke. Zadnja 3 leta imamo toliko deklic v prvih treh razredih gimnazij, da bi ž njim že napolnili po en I., II. in III. razred. Tudi Hrvatic je nekaj (24), kakor kaže tablica. Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri. Po letnih izvestjih. Sprejemni izpiti. Sprejemni izpiti za srednje šole so na Hrvatskem odpravljeni že od 1. 1908. V Avstriji se Še vedno zahtevajo, daairavno je učiteljstvo ljudskih in srednjih šol proti njim. Ogromna veČina slovenskih učencev mora sprejemni izpit delati celo iz dveh jezikov: slovenskega in nemškega, četudi je učni jezik v nižjih razredih slovenskih gimnazij na Kranjskem popolnoma slovenski, torej znanje nemščine nepotrebno za sprejem. Sicer vlada tudi v tem oziru neenakost in nejasnost v izvestjih. Starši, ki bi se hoteli iz izvestij poučiti o zahtevah za sprejemno izkušnjo, največkrat ne vedo, pri čem so. Jasno se izraža izvestje druge gimnazije v Ljubljani, ki pri učnem jeziku dodaja v oklepaju „slovenskem in nemškem". Prva gimnazija pravi »slovenskem, oziroma nemškem", kar bi se razumelo tako, da eni (Slovenci) delajo sprejemni izpit iz slovenskega, drugi (Nemci) pa iz nemškega jezika. Ker pa Nemcev ni več na zavodu, odkar je odcepljena nemška gimnazija, zato je tako iz-i Deželnozborske volitve no Goriškem. Delna ožja volitev v slovenskih občinah. Natančnih Številk iiida včerajšnjih deželnozborskih volitev v splošnemu vo-lilskem razredu ne moremo še podati, ker nam niso dospeli izidi volitev za 13 občin, in sicer: Čepovan, Kamnje, Lokovec, Opatjeselo, Avber, Brje, Kopriva, Mav-hinje, Barka, Pliskovica, Skopo, Štjak, Velikidol in Zgonik, vendar pa je toliko gotovo, da sta že izvoljena kandidata, ki so jih imeli klerikalni staro- in novostrujarji skupna, namreč Fon in Grgič, dočim pa se bo morala vršiti ožja volitev med klerikalnim novostrujarjem dr. Brecljem ter enim izmed samostojnih kandidatov, in to najgotoveje kandidatom Kovačem, ki ima med samostojnimi kandidati največ glasov. Će računamo s številkami, ki jih kaže dodejana tabela, je bilo oddanih vseh glasov 43.970. Ker ima vsak volilec po tri glasove, pride torej na vsakega volilca 14.856 glasov in bi torej znašala absc-lutna večina malenkost nad 7430. Seveda so te številke le približne, ker je bil o nekaj razbitih glasov, ki v tabeli niso na vedeni. Glasovi, oddani za Fona in Gr-giča, presegajo to Število in sta potemtakem izvoljena, kajti izid volitev v onih 13 občinah ne izpremeni dosti tega razmerja. Ce upoštevamo, da so leta 1909. dobili agrarni kandidatje v teh občinah skupaj približno po 760, klerikalni pa po 930 glasov, se razmerje ne izpremeni to liko, da bi tudi Fon in Grgič prišla v ožjo volitev, novostrujar dr. Brecelj pa v teh občinah, ker so večinoma kraške, tudi nima toliko zaslombe, da bi mogel doseči absolutno večino. Samostojni kandidat Kovač, ki je imel v goriškem okraju skoraj 200 glasov več nego nje- izražanje napačno in moti roditelje. j gova ,okandidata| bo gotovo tudi v onih vestji gimnazij v Kranju in Novem Mestu ^ občinah> iz katerlh še nimamo izida, za govorita samo o .učnem jeziku«, torejj primeroma enako gtevilo glasov pred svo. mora bralec misliti samo na en (-*!<>-, jima sokandidatoma, kar se potem iz-venski) učni jezik. Novomeško izvestje j rayna z morcbitno diferenco v dobro dr. celo citira ministrski odredbi z dne 14.< Gregorinovim glasovom v kraških obči-marca 1870., štev. 2.370 in 27. maja i884.,inak in ojegovim spiošnim zastankom za štev. 8.019, ki tudi govorita samo o enem - Kovačevimi glasovi, da pride gotovo kan-učnem jeziku kot predmetu sprejemne iz- dat Kovač v ožjo volitev 2 dr Brecljem. kušnje. Idrijska realka v izvestju sploh ne | Daleč je zao>tal za skupnima kieri_ pove, kaj se zahteva pri sprejemnem iz- j kalnima kandidatoma starostrujarski kan pitu, le v izpričevalu ljudske šole mora ■ didat Manfreda( ki za ožjo volitev spi-h biti red i* umnega jezika („slovenskega in ne prihaja v poSteVf kakor tudi ne aoci_ jalnodemokratski kandidatje, ki pa so do bili letos napram volitvam pred 4 leti skoraj po 400 glasov več. Splošno je bila udeležba pri letošnjih volitvah mnogo slabejša nego leta 1909,, ko je bila absolutna večina 10.526, dočim pa letos težko doseže komaj 8200. Današnje poročilo papolnimo v ju- nemškega"). Na slovensko-nemških razredih v Celju in Mariboru je sprejemni izpit iz obeh jezikov in izvestji to tudi jasno povesta. Kakšni so sprejemni izpiti v Št. Vidu, se iz izvestja ne spozna. Na gimnaziji v Gorici se za sprejem v prvi razred s slovenskim učnim jezikom zahteva izpit samo iz enega učnega jezika in sicer je v oklepaju dodan slovenski, trišnji številki. Okraj Samostojni kandidatje Tolminski Bovec Breginj . Cerkno . Čezsoča . Drežnica Grahovo Idrsko . Kobarid . Kred . . Livek . . Libušnje I Log . . Št. Viška Gora Sv. Lucija Ponikve . I Sedlo . . ' Soča . . Srpenica Šebrelje Tolmin ; Trenta Trnovo Volče Žaga . Goriški Ajba . . Ajdovščina Anhovo Avče . BanjŠice Bate . Biljana Bilje . j Čepovan j Črniče ' Deskle Devin . Dobrdob Dol-Otlica Dornberg Gabrije . Gojače . Grgar . . Kal . . . Kamnje . Kanal . . Kojsko . Kožbana Lokavec . Lokovec . Medana Miren . . Opatjeselo Osek . . Ozeljan . Podgora Prvačina Renče . . Rihemberg Ročinj Skrilje Solkan . Sovodnje Sv. Križ Štandrež Stevrjan . Šempas . Sv. Peter Šmarje . Trebuša gor Trnovo . Vogrsko . Vrtojba . Vrtovin . Žablje Vel. Sežanski Avber Brestovica Brje . . Dutovlje Gabrovica Gorjansko Kobljaglava Komen . Kopriva . Lokev Mavhinje Nabrežina I Naklo Naklo \ Divača I Barka Pliskovica Povir Repno Rodik . Selo . Sežana Skopo Slivno Šempolaj Škrbina Štanjel Storje . Stjak . Temnica Tomaj Velikidol Vojščica Zgonik o fcJO OJ 1» O «3 > O KJ JC Kleru al ni Socijalisti DOTO- rinflrn irii "0 u a> u CO C 0 (L. Grgič Manfreda Mozetič ' ca B 3 H Vrčon 45 58 44 21 12 34 14 135 44 12 23 j 2 48 55 ! 19 1 1 6 24 1 j 85 ; 34 I 10 , 0 11 115 ; 1 46 j 88 : _ I 1 113 ! 3 15 9 13 95 20 18 27 26 92 75 38 67 2 26 23 76 120 161 68 251 30 I 6 7I! 117 15 56 61 87 93 26 58 J 67 I 58 I 40 : 41 i 97 41 33 15 127 45 58 44 21 7 34 5 165 28 15 28 1 48 55 19 1 7 18 1 83 37 10 9 11 135 25 I 25 11 ! 11 1 46 87 134 2 15 9 24 110 20 30 26 26 91 75 39 96 11 H 88 41 27 15 133 120 liti 45 20 it 114 55 37 95 3 3 57 79 36 20 112 52 31 86 2 3 56 67 36 31 30 85 78 12 12 45 63 44 22 39 35 40 188 55 17 89 3 48 55 19 8 7 27 1 90 42 10 10 11 107 27 11 l 46 87 115 2 15 9 17 92 20 16 26 26 92 75 38 67 26 26 22 77 107 163 68 259 30 51 69 I 3 139 15 i 50 63 j 91 94 17; 58 ! 67 62 45 52 22 75 103 160 68 248 30 4 61 3 118 15 49 59 88 93 17 58 68 55 40 46 11 87 41 27 15 123 116 56 52 53 134 ; 1^4 134 38 37 20 112 52 32 87 2 3 56 64 36 30 72 10 Skupaj 4508 ,4623 4525 72 96 I 95 22 20 45 38 23 302 415 415 104 36 40 39 3 114 136 113 28 94 149 148 54 10 ' 42 24 56 26 1 21 5 51 27 ; 48 38 35 38 51 52 19 126 172 116 62 48 i 69 61 3 22 ! 46 46 25 75 j 66 66 66 98 100 100 2 20 75 | 70 53 47 1 47 I 47 — 22 42 ! 25 40 108 107 ! 108 2 149 173 169 17 — j 42 42 42 29 24 26 92 | 110 110 i 22 27 •f^TJ 29 ! 29 ! 2 * - 0- 69 ; 114 j 114 46 31 31 20 , 1 24 121 122 1 98 69 77 76 7 5 61 61 58 6 56 56 50 117 140 135 18 124 126 125 1 __ 167 187 _ 169 __ 101 101 | 101 — 80 83 83 — 31 36 j 36 6 120 124 ; 127 3 38 238 230 187 41 41 41 — 35 37 37 — 54 79 78 24 159 190 190 30 139 150 148 7 155 252 255 95 79 209 207 135 30 60 _ ; 60 4 57 163 162 107 179 183 183 5 97 106 106 6 10 61 56 51 143 211 204 114 89 91 92 — 80 93 91 13 145 191 189 42 24 34 34 10 65 67 99 42 178 198 191 22 118 143 146 32 43 40 68 19 66 99 99 52 92 319 325 237 9 65 63 50 84 106 104 18 44 46 45 1 55 75 53 55 106 106 51 54 117 117 63 112 132 127 10 16 41 40 24 25 27 27 •5 ' y 1 /'/ ' / - 41 ; 43 42 2 11 ; 34 _ 33 15 15 15 15 58 60 55 "2 9 11 13 2 00 106 109 11 +> 0 1 3 3 j _ 56 I u 5 7 56 4 10 6 10 1 44 s_ 40 1 39 1 3 n ■ 44 20 ' 17 50 50 — 0 25 26 22 12 3U 14 4 k 5 1 — i -1 _ __ 12 ldt 12 20 20) 20 — 29 38? 39 — 23 55 - 63 30 9 9 A 9 — — — j — — — 82 \ 85 54 66 66 1 64 — — — J — — 56 59 1 — 4 6762 .8209 8(1)17 2707 45 45 17 20 26 3 12 20 26 4 10 3 13 29 30 2 11 1 12 33 12 13 i D 14 112 113 4 4 3 7 13 3 7 13 10 5 45 3 17 1" 3 i 3 9 9 3 i 10 : 11 20 25 18 6 10 3 12 30 11 206 - 215 2QS 33 7 7 14 134 I 135 I50 77 16 73 21 112 12 3 3 16 1 135 135 138 4 15 39 i 39 ! 39 3 2 1 1 2 1 30 30 30 216 215 215 28 ! ii 28 33 33 2 o o 32 25 56 1 56 — 6 8 a 31 33 o 31 25 56 32 32 32 1487 1550 1582 V Trstu, dne 14 julija 1913. „EDINOST" št. 193 Stran III. Volitve v mestu Gorici. V Gorici se je vršila volitev na Štirih voliščih in so dobili slovenski kandidatje Gorjup Fabčič dr. Medvedšček I. 164 164 II. 298 298 HI. 261 257 IV. 249 261 170 300 261 251 SlflDaj 962 980 982 glaso? Italijanski liberalci: Bombig.....»906 glasov Pettarin.....*785 » Pinat......»749 v V Ločniku so dobili po 101 glas. Italijanski klerikalci: Bugatto..... 490 glasov Faidutti..... 492 9 Piccinini .... 448 „ V Ločniku so dobili po 207 glasov. Socijalni demokrati: Callini..... 320 glasov Tonet..... 310 „ Tuntar .... 320 „ Izid v furlanskih občinah nam ni znan, gotovo pa je, da je potrebna ožja volitev med laškimi liberalci in laškimi klerikalci. Ooma&e vesti* Odborova seja političnega društva , Edinost" se bo vržiia danes v ponedel|ek, 14. t. m., točno ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici". Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže. Srečna Kranjska dežela! Slovenska tvrdka na Opčinah je dobila sledeče tev-tonsko pismo : „Wir erlauben uns Ihnen hiemit frei-bleibend, scnveit Vorrat reicht ausserver-tragliche Teebutter. zum ausserstem Preise von Kr... per 1 kg. ab Molkerei, exclu-sive Emballage, gegen Netto, Cassa, zu offerieren. Nachdem der Vorrat nur gering ist, bitten uns Ihre \v. auftrage ehemoglichst zu iiberschreiben. Hochachtungsvoll Mlekarska zveza v Ljubljani, reglstrovana zadruga z omeje zavezo." Nočemo komentirati, zaključujemo iarao z besedami pesnika : „Vremena Kranjcem bodo se zjasnila" — ko bodo imeli v Ljubljani možgane v redu. Poneverjenje v mestni ubožnici. — Oni Peter Fonda, ki je pred kratkim poneveril v mestni ubožnici baje samo kakih 8000 K, je bil v soboto na zahtevo naših oblasti aretiran v Benetkah, kamor se Je „izgubil" iz Trsta. Prišli so namreč po natančni reviziji blagajne na sled mnogo večjemu po-aeverjenju, kakor pa takoj prvi trenutek, kajti poneverjena svota znaša baje nad 30 000 K. Potemtakem Je pač lahko povrnil Fonda enih 8000 K sli koliko, da |e bil potem prost, saj |e imel še nad 50.000 kron -»dobička*. Kakor |e torej videti, nimamo v Trstu samo „koščka PuleJ, tem.eč že precej velik ^kos*. O stvpri še ?zprego?orimo. Na razna vprašanja izjavljamo, da naše uredniš-o ne more prav nič zato, daje „Slove Narcd" že priobčil uspeh tržaškega CM cvetličnega dneva, naš list pa še ne, kajti zgodil: se je tudi letos tako, kakor lani, da dame-sranžerke cvetličnega dneva v Tratu niso sporočile iz da našemu listu, aasiravno so mu preje prav pridno pošiljale reklamne vesti. Je pač tako, da se od domaćega Usta zahteva vedno le reklamna tlaka, dočim se pa važne in splošno zanimajoče 3tvari poročajo drugam. Toliko v pojasnilo, da ne ostane krivda na nas! Poročilo o občnem zboru , Dramatičnega društva", ki se je vršil v soboto zvečer, priobčimo {utrl, ker nam je danes poročilo o goriških volitvah odvzelo preveč piostora. Zveza Jugoslovanskih Železničarjev naznanja, da se bo vršila danes ob 8 zvtčer Izredna seja. Ker je mnogo zelo važnih stvari zaostalo tekom dopusta tov. predsednika g. Merjaaca, se prosijo odborniki, namestniki in nadzorništvo, da se seje gotovo udeleže. Fržaška maia kronika. Trst 13. julija. Zaradi sovodstva je bila aretirana včeraj aopoldne lastnica tolerančne hiše štev. 45 v uiici Bčccherie neka Ksenija Stojadch, ker Je z obljubami o krasnih službah zvabila iz Lvova tri dekleta s seboj v Trst, ki pa jih je seveda le hotela porabiti za svoj .posel". Dekleta so Izpoznala, kje sof so začele Jokati in kričati, da so se končno usmilile nekemu „gostu", ki Jih Je šiloma iztrgal heteri, Jih odvedel v varno prenočišče in stvar ovadil policiji. Obenem z gospodinjo Je bila aretirana tudi njena zvesta dekla Elvira in po zaslišanju obeh tudi Ksenijin soprog. Hišo so zaprli. V tukajšnjem sodnem zaporu se Je hotel usmrtiti 35 letni urar Sebastijan Stampetta, rodom iz Benetek. Upi! je sekaj hiperman-ganove raztopine. Poklicani zdravnik rešilne postaje mu Je podal prvo pomoč in ga potem dal prepel|ati v bolnišnico. Rop v gostilni. V gostilni „Alla Posta" v ulici Squero nuovo so trije lopovi najprej hoteli opiti nekega Ivana Rože ta, da bi ga pripravili, da bi začel igrati na karte. Ker se Jim pa ni vdal, so planili nanj in mu iztrgali Iz žepa denarnico, v kateri je imel 150 K. Gostiiničarka mu je zamašila usta, da ni kričal. Videla pa je vse to kuharica, ki je priklicala policijo, ki je aretirala gostilni -čarko in roparje. iz Goriške* I Kolesarsko druStvo „Danica" v Gorici priredi v nedeljo, dne 20. t. m., cestoo dirko Rcnki—Gorica in ženski oddelek Miren—Gorica. Vrši se tudi tombola. Cinkvina 100 K, tombola 200 K. — Pri koncertu in veselici bo svirala godba NDO iz Trsta. Notu petama in slafldčaraa t Trm A. JERIČ - Trst ul. Commerclale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo nove pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino , ===== v steklenicah. ===== i Josip Visnovic {Zaloga ulica Dante Alighieri št. 3. Peki in slaščičarji I Lopate male in velike, lopate v obliki vesla, vedno na izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4—6 kron. Mizarska delavnica na Bledu z različnimi najnovejšimi stroji, 8 konjskih sil vodne moči, 8 minut od postaje, se pod ugodnimi pogoji 5 proda, s ali da v najem, d^L organlzaesja Odborniki in zaupniki skupin, zvez in podružnic, ki spadajo v deželno organizacijo NDO za Trst, so vabljeni na sestanek, ki bo jutri, v torek, ob 7 zvečer v društveni dvorani NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2, Dnevni red : Naše stališče napram prepovedi protestnega shoda na Velikem trgu. Nihče naj ne manjka ! Shod N00 v Ajdovščini prepovedan. Strokovnemu tajništvu NDO so v soboto pozno zvečer brzojavili iz Ajdovščine, da je goriška vlada shod NDO, ki bi se imel vršiti v nedeljo, 13. t. m., prepovedala. Shod NDO pri Sv. Jakobu. Preteklo soboto se je vršil v dvorani „Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu lep shod Šentjakobskega delavstva, na katerem so poročali pod predsedstvom tov. Polariča: predsednik osrednjega izvrševal-nega odbora NDO tov, dr. SosiČ in strokovna tajnika Mrak in Brandner. Izvoljen je bil odbor podružnice. Predsednik tov. Volarič. DAROVI. — Ob priliki vrtne veselice CM podružnice v Kolonji so nadalje darovali za srečolovni paviljon sledeči rodoljubi: G. Brimšek K 10 20, M. Bumba 4 20, St. Godina, Vrdela 1—, Iv. Brežič 1 —, Srnidt S?. Ivan 120. Ant. Turk 1— Ant. Kodrič 1—, N. N. 2 40, potom g. Ukraarja družina Prelc 5 —, Josip Nemestnik 1*—, Ernest Pust, vsi iz Portorose; dr. Ferd. Čeme 2*—; potom g. jošta so darovali Peter Bratieij, trgovec 5 —, Makovec 1*—, dr. Ryb?f 5 —, Josip GodniČ 2'—, rodbina N. N. 3 —, I. Rožini 1*—, Fr. Tomažič 1-—, Zwiter, trgovec 1'—> Gasperšič l'—, Nar-din 3 —, Vek. Zeg* 2—, Melh. Obersnu 2 —, Baica 2 —f 1, CebnJc l*—, Jakob Leveč 1'—, potom^g. KruSiča l. Mankoč 5'—, Ant. Slavik, V. Svageij ler Fani Pertot po K 2•—, g. Zelenfk 1*—, poiom g. Biažiča, Kodrič Ant. 1—, Končlč 2—,. potom En-gelmana darovala gdč. »Vslerk*" za otroški vrtec v Kolonji 5—, Tem potom izreka odloč. častnim darovalcem in darovalkam kakor tudi vsem neimenovanem svojo najsrčnejšo zahvalo. — G. Andrej Blzfak nam Je doposla! 80 K kot či sti dobiček veselic-, prirejene v Gorenjah v korist Družbi s?. C u a in Metoda. — Za Svetoivan^ko podružnico CMD nabrali pri veseli odhodnici K 1 62. G a Biček-Razborr ikova Je darovala za žensko podružnico CMD K 25, za dijaško podporno društvo K 25. Požrtvovalni, delavni gos3e lepa hvala. Zadnje brzojavne vesti. Barka 13 (Po zaključku lista). — Dr. Gregorin 215, Kovač 213, MiklaviČ 213, dr. Brecelj 34, Fon 45, Grgič 41, Man-freda 51. Podpirajte družbo sv. CIRILR IM METODR! 4 stanovanji razgled na jezero se ceno proda. Vsa pojasnila daje IVAN RUS, - trgovec na Bledu. Anton tfovak, brivec vedere št. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu ob Člnstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJiM 1 2660 FVRDKA Francesce Bsdnar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST Je preložila svojo trgovino šivainih strojev bicikljev In pridevkov z mehanično delav nico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campanile štev. 19. Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da senc prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejib cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorke jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGELA KJUDER, lastnica Kokain« priprav« is altuninga, «1» klenioe, noti in vilice, planinska palio«, priprav« t* led, ftleza, suežni obroči, nakrbtafU, Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hiafe, iz Ciste volne, rakovice. Steklenice Helios, več dni gorke fta mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, ma|—» ovratnice, zapestnica In nog ovita. Za Slan« Športnih in planinskih ii«H«t HT POSEBNE CENE. "VB Športna Mina Stroke) Uica S. Utrnuo 12 oanritl Krti Minil) Zaloga izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospod« in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta ▼ veznji. — Izbera volnenega blaga. I" A O B KOKE ! VroV t.\"nje«V| + plačilu. Cene zmerne * Adelf Kostoris Trst, ulica S. Giovanni St 16, L nad. zraven „Buffet Autom.". — Telefon 251, Rim. II. :: Pozor I Skladi&e se nahaja v I. nad. JosipGrižon Trat, ulica Belvedere 2. Prodajalna čevljev finih in preprostih za moško, ženske in otroke vseh vrst. — Sprejemajo ae naročila po meri in popravki. CENE ZMERNE. ■■■■— —-— —■■■ Roncesionlranl zobotehn|k ALEKS. LUKEŠ Trst, ulica Hnooa 13. S Sprejema: od 9-12 in od 2-5. 5 r UMETH1 TCfeov Izdiranja mbm hrzi = vsakt boiečin« Or. j. čerffiak -4. Taicii^ voVes^ravuik xobsi 4i!on daila Caoarnriff i3, ft. a odpravlja prhljaj, zabranjuje izpadanje las, pospešuje rast las ter jih napravlja svetle in voljne. Prodaja se v dobrih lekarnah in drogerijah po K i'2o steklenica. I in edina pisarna — v vojaški stvari — (ktnostljMlruc o. k, nameitnlitva) Trat, ulica della Caserma 5, D. ru I Daj a aasvete ia informacija o vsem. kar se kič« novačenja ia vojaške slulbe. Izd«lnj« j in o4poJQja vsaks vrsto piotenj vojaAke^* đ zaa&ia — oproSčonje od vaj, enoletno pro- ■ stOTe|}8tvo, ienitve, do^eaanie zakonitih agoduosti £i*de praMise sluibe, raprejetja ▼ vojaške 2oU itd. — Pooblaščena je aarto- Biti stranke pred oblaataijaroi.— Retevenja tro in todao. — V rad m are« Ob delav-atk& od 9l predpolatla« do 7. po pol adu« Ob aadagak ta priaaikik od 10 do ll opoAd. I Odlikovana to^ varna sodaviee ^DRIJ^i Sv. Ivan pri Trstu, Via S. Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 569. ae priporoda najtopleje alovanakim gostilničarjem, kavarnarjem in drugim odjemalcem aodavifiarakih izdelkov v mestu in okolioi. A« ft-ft aa t; C I i 0m a a a Grualoc* - ^rat Tla S. Servolo 2. — Telefon OdSlkoinno tovarna ( svetinjo ) cevi In cementnih pioft terocou In mnelnesa Kamna, • • • i Sprcjaau dele ▼ •iti. Ceae mene, d »le XV* „EDINOST'4 št. 193. Y Trstu, dne 14. julija 1913. Novo pogrebno podjetje, Tirst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.) Prevoz mrličav na vse kraje Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opfilno it. I70'| T. VITEZ v Nabretlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIC v Skednju. =====^== Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolaai, obleke, oblivalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in upravitelj M. & TI BI L J MALI OGLASI MALI OGLASI m rabw«i« pe 4 »ta t—to. MiKm btUM bmmšm «akm vrt. fi• *m. m tU m UkSj liiirifiM m—mm. Mizarski mojster vsakovrstna mizarska dela. — Trst, ulica Madonnina štv. 8. 150S v nedeljo dne 13. t m. „Prva tržaška slovenska godbaa v Do-br avl j ah na Krasu. — K obilni udeležbi uljudno vabijo Mladeniči. 1506 Svirala bo u nuj in medpostaje. 9.10 O Herpelie, < Uovinj t. Pul.t in medpostaje 9.15 M le do P.uj in medpostaje. 11.05 B Gorica-Celovec-Solnocrad-Curih-Pariz 12-IN O Gorica (Ajdovščina) Ji>-enice-Trbiž-Ljub- ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. 2.-IO M do Poreča in medpostaje. 4.15 O Gorica -Jesenice- Trbiž - Ljubljana - Beljak -Celovec-Dunaj. I.42 O Herpeije ( Divača-Dunaj) - I Uovinj) Puln in medpostaje. 6.00 B (Turški ekspres> Gorica-Jesenice-Ljubljana- Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. 7 M le do Buj in medpostaje. 7-40 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). O Herpeije (Divača-Ljubljana-Dunaj) 1'uL in medpostaje. 8.40 B Gorica-Jesenice-Beljak-i Monakovo-Berlin;. Celovec-1 >unaj - Li nec-Praga-1 )eč i n. 1«»9 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, M o nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih * 2 15 O llerpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. Prihod v Trst. 6.05 O Iz Dunaja. Solnoprada. Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—IIerpelje). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.01 B Iz Berolina, Draždan. Linca. Dunaja. Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice(in Ajdovščine). 9.35 O Iz Pule (Rovigna). 10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. II.25 B (Turški ekspres) iz Pari/a-Monakova Ce- lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12 1« M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Corice (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Pra^e, Dunaja, »41 O Iz Pule, (Rovinja", Herpelj in medpostaj. t :t2 M Iz Buj in medpostaj. 4 B Iz Pariza, Curiha. Inomosta, Gorice. 7.«H> O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljub • ljane, Jesenic, Gorice. 7.O.* O Iz Pule, Rovinj, Herpeije. Diva i. Dunaj. 7.30 B Iz Berolina, Draždan. Pra^e. Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice. (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berolina, Prage, Dunaja, Celovca, Mo- nakova. Gorice. lO.OO M Iz Poreča. Buj. Kopra. 10.26 II Iz Pule (Rovinja). Dunaja (če/. Divačo) 11 16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : i>.:M» O Iz Gorice. »41 O Iz Divače, Herpelj. All'Anticn Pompei TRST trg a Goldoni in ca istem tr^u se nahajajoča iSirbS CAFFE GOLDOni stvu za oblen obisk. Pran Aiar/nJek. Polztasite si nabaviti črevlje t tnaviui Jfuova Calzoleria J^oderna Trs% ulica Barriera vecchia 51. 19 rejse nahaja gotovo velika izbtr čev!|e\ za moške, ženrke in otroke po zelo znižanii cenah. Specijaliteta : elegantni črevl]i za dam* v vseh najnovejših oblikah. k Zalogo dalmatlnsHesa olna lastni pridelek is JESENIC pri OmiŽa Filip Ivanišević, Trst ■llca;Valdlrlvo 17. Tslefoa 14-05. V — Prodaja na drobno In m debelo.— " ■ GOSTILNE : „Ali' Adria", ulica Nnora itev. 18 in gostilna-Buffei, Piana H Giuseppina štev. 7, ▼ katerih Vofi B|MT svoja vina prve vrsta. Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij :: Paolo Gasfwirtb :: TKT, flL Stodlon it S -ttteion 22-85 aBajIeađBH nm Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koimirt tehr. IEES ^^ gV^ ^^ gV^ ^^ G^) G&) Mehanična delavnica F. Miheučič & : F. Venutti : Trst, Via Tiziano Vecetlio 4. Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. • Indnstrjjalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stlskalnioe sa grosdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje . • oblik ln osorcev za testenine in bidkote. - -Zaloga novih ln starih motorjev, brizgalnlc, strojev sa vsdrtevaq]e zidarskega materijala, mletje kava, - - - • droi in dragih tehničnih predmetov. • • • ■