Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
deželne vlade za Slovenijo.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
346.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, g katero se imenuje sosvet vladnemu komisarju okrajnega zastopa v Celju.
V	sosvet vladnemu komisarju okrajnega zastopa v Celju so imenovani: dr. Juro H raso-v e c, odvetnik v Celju; Fran Šušteršič, posestnik in gostilničar na Teharjih; Fran Roblek, veleposestnik in župan v Žalcu ; Fran G o-ričan, potovalni učitelj in posestnik v Višnji vasi pri Vojniku; Vinko Kukovec, stavbni podjetvik in posestnik na Lavi pri Celju; Martin Kranjc, posestnik in župan v Veliki Pirešici.
V	Ljubljani, dne 6. februarja 1919.
Di. Brejc s. r.
347.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, g katero se imenujejo člani sosveta vladnemu
komisarju okrajnega zastopa v Uarbeku.
V	sosvet vladnemu komisarju okrajnega zastopa so imenovani: okrajni sodnik dr. Julij Kuder; Andrej Oset, trgovec na Muti; Miroslav Volčič, župnik v Breznu; Emerik Mravljak, veleposestnik v Vuzenici; Luka Držečnik v Arlici pri Ribnici na Pohorju; Fran M ört h, posestnik v Marbeku.
V	Ljubljani, dne 6. februarja 1919.
Dr. Brejc s. r.
348.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve,
s katero se imenuje sosvet za Šoštanj.
V	sosvet gerentu občine šoštanjske so imenovani: lesni trgovec Matija Zalar, trgovec Ivan Senica, čevljar Fran Schwarz, šolski ravnatelj Alojzij Trohej, tvorniški delovodja Jakob Arsen š ek in kaplan Viktor Lunder — vsi v Šoštanju.
V	Ljubljani, dne 6. februarja 1919.
Dr. Brejc s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Izpremembe v osebja.
Policijski oficial bivšega c. kr. policijskega ravnateljstva v Trstu Leopold Modic sc je prevzel v službo deželne vlade za Slovenijo ter pridclil v službovanje policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani.
Bivši računski asistent statistične centralne komisije na Dunaju Matija Švigelj se je sprejel v službo pri knjigovodstvu deželne vlade za Slovenijo ler pridelil v službovanje okrajnemu glavarstvu v Ptuju kot upravitelj begunskega taborišča v Strnišču.	Dr Brejc s r
Imenovana rta pri računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Ljuoljani Miroslav S i m-nie za provizornega računskega asistenta in Fran Pečnik za računskega praktikanta.
Kavčnik s. r.
Odstavljena sta: Avgust Achitsch, nadučitelj pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, in Viljemina B u r i a n, stalna učiteljica pri Sv. Antonu (okraj Sevnica).
Premeščena sta: šolski voditelj Josip Her-naus iz Brezna za nadučitelja v Reko pri Laškem trgu in Ivan Krajnik iz Kozjega kot šolski voditelj v Brezno.	Sušnik s. r.
3-1	Razglas.
Na šoli za babice v Ljubljani se začne dne 10. marca 1919. učni tečaj za babice s slovenskim učnim jezikom. V ta tečaj se sprejmejo ženske, ki še niso prestopile 40. leta svoje starosti in ki so, ako so še neomožene, dopolnile že 24. leto ter so učnega jezika zmožne v besedi in pisavi. Pouk je brezplačen. Prosilke se morajo do dne 28. februarja 1919. osebno zglasiti pri ravnateljstvu tukajšnje šole za babice ter prinesti s seboj krstni in lojstni list, eventualno poročni list, ali, če so vdove, smrtni list svojega moža, dalje oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo, potem izpričevalo uradnega zdravnika pristojnega političnega oblastva, da so zdrave ter telesno in dušno sposobne za uk, potem izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da so iznova cepljene, naposled tuci izpričevala, če jih imajo kaj.
Za ta učni tečaj je razpisanih tudi deset ustanov učnega zaklada po 2U0 K s pravilnim povračilom za pot sem in nazaj.
One ženske, ki hočejo prositi za eno teh ustanov, morajo svoje prošnje, opremljene z navedenimi listinami in z zakonitim ubožnim listom, do dne
2 5. februarja 1919.
vložiti pri dotičnem okrajnem glavarstvu, oziroma pri pristojni oblasti (magistratu).
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, dne 5. februarja 1919.
Izpremembe pri gozdnonadzorovalnih postajah.
Pri gozdnonadzorovalnih postajah na Štajerskem so se izvršile nastopne izpremembe:
Postaja Radmirje obseza sodni okraj Gornji grad,
postaja Celje sodne okraje Celje, Laški trg in Vransko,
postaja Konjice sodna okraja Konjice in Šmarje,
postaja Krško II politični okraj brežiški,
postaja Maribor istoimenski politični okraj,
postaja Ptuj politične okraje Ptuj, Ljutomer in del Radgone.
Gozdnonadzorovalna postaja Krško za politični okraj krški na Kranjskem se imenuje odslej Krško I.
V L j u b 1 j a n », dne 6. februarja 1919. Gozdarski oddelek poverjeništva za kmetijstvo.
Višji gozdarski svetnik: Rustia s. r.
Poziv.
Višji šolski svet je sklenil v seji dne 17. januarja 1919., da v teku ureditve plač za učitelje javnih ljudskih in meščanskih šol tudi nakaže vojnodraginjske doklade, ki bi šle goriškemu učiteljstvu po državnem zakonu z dne 26. avgusta 1918., št. 319, za leto 1918. in ki mu gredo po naredbi poverjenikov za uk in bogočastje in
za finance z dne 13. decembra 1918., št. 225 (Uradni list XXVIII).
Za leto 1918. bi višji šolski svet nakazal deset mesečnih obrokov draginjske doklade, za leto 1919. pa tako, da se bo izza dne 1. januarja do dne 30. junija 1919. draginjska doklada redno izplačevala v mesečnih obrokih, to pa le učiteljem (učiteljicam), nadalje upokojenim učiteljem (učiteljicam), vdovam in sirotam učiteljev, ki bivajo v Sloveniji tostran demarkacijske črte. Na učiteljstvo v zasedenem delu Slovenije se sedaj še ni mogoče ozirati.
Da pa se morejo nakazati nove plače in draginjske doklade, se pozivljejo vsi aktivni učitelji (aktivne učiteljice), kar jih je nastavljenih na javnih ljudskih in meščanskih šolah v goriških šolskih okrajih, nadalje upokojeni učitelji, ki so na imenovanem ozemlju služili na javnih ljudskih in meščanskih šolah, končno vdove učiteljev. ki so tamkaj služili, naj predlože višjemu šolskemu svetu prijave nastopne vsebine tako, da bodo posamezne točke druga pod drugo:
1.	) ime in krstno ime;
2.	) stanovski značaj;
3.	) šoia (kraj), število razredov;
4.	) dan in leto zrelostne preizkušnje;
5.	) dan in leto usposobljenostne preizkušnje;
6.	) popis službe, službena doba;
7.	) koliko let in mesecev na posameznih mestih;
8.	) službo je prekinil(a), zakaj;
9.	) službeni prejemki:
a)	temeljne plače,
b)	starostne doklade (petletnice),
c)	opravilna doklada, č) stanarina;
10.	) pokojnina (pri upokojenih učiteljih);
koliko let je služil po usposobljenostni preizkušnji ;
11.	) vdovnina (pri vdovah);
vzgojevalnina za otroke;
število nepreskrbljenih otrok pod 24.letom;
koliko službenih let je imel umrli soprog;
12.	) koliko je prejel (a) v letu 1918. draginjske
podpore;
koliko je prejel (a) predujma na vojnodra-ginjsko podporo, ki se je pričakovala po zakonu z dne 26. avgusta 1918., drž. zak. št. 319;
13.	) rodbinski stan:
(soproga, otroci, pri samskih učiteljih starši ali bratje in sestre, ki žive v skupnem gospodinjstvu z učiteljem, ako on popolnoma ali pretežno skrbi zanje).
Prijavi je treba priložiti glede vprašanj pod št. J) do 12) vse službene dekrete (imenovanja, priznatve petletnic, nakazila pokojnin, vdovnin in vzgojevalnin), glede vprašanja pod št. 13) pa potrdilo občinskega urada o številu rodbinskih članov, ki se morajo navesti in za katere mora učitelj skrbeti. Upokojeni učitelji seveda izpolnijo samo vprašanja 10 in 13, vdove pa vprašanja 11 in 13.
Cim natančnejši bo izkaz, tem hitreje bo mogoče nakazati plače in draginjske doklade. Nakazilo se pa izvrši samo za one učitelje, aktivne in upokojene, vdove in sirote, glede katerih se višjemu šolskemu svetu predlože s prilogami podprti ali sicer verodostojni podatki; zakaj vsi katastri goriškega učiteljstva so pri šolskih oblastvih na zasedenem ozemlju in višjemu šolskemu svetu jih ni moreče dobiti v roke.
Višji šolski svet v Ljubljani, dne 6. februarja 1919.
Predsednik : Suinik s. r.
Razglasi drugih uradov in oblasti.
T 1/19—2.	842
Razglas.
Franc Kende, rojen dne 23. novembra 1872. v Orehovljah št. 3, se je izselil leta 1898. v Ameriko, odkoder je zadnjikrat pisal dne 18. oktobra 1901. Od tega dne ni nobenega glasu več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji njegove sestre Mane Sajovičeve, rojene Fendei.ove, v Orehovljah št. 12 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo sc torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Franc Fende se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. februarju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 1. februarja 1919.
T 83/18—2.	341
Razcf las.
Franc Krmelj, rojen 1.1882. v Hotovljah pri Poljanah, nadučitelj v Komendi, je ob mobilizaciji kot infanterist odšel k domobranskemu pehotnemu polku št. 27 in se od oktobra 1914. pogreša. Zadnjo njegovo dopisnico je prejela žena Ana, rojena Preša, meseca oktobra 1914.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji finančne prokurature v Ljubljani postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Franc Krmelj se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 1. februarja 1919.
334
Rat z grla, s.
V registru se je vpisala dne 28. januarja 1919. Fn firmi	Firm. 7, Rg. A II 143/16.
a)	Antona Trevna nasledniki
s sedežem na Savi nastopna izprememba: Imetnica Marija Perne-Trevn se zove zaradi možitve odslej Marija Pavliček.
Firm. 40, druž. I 134/36.
b)	Stemberger & Mellitzer
s sedežem v Mengšu nastopna izprememba: Izbrisal se je javni družabnik Virgil Stemberger zaradi smrti.
Firm. 95, Rg. A II 7/6.
c)	Müller & Goeken s sedežem v Tržiču,
obratni predmet: tvornica čevljev, nastopna izprememba:
Prokura se je podelila Hermanu Goeknu.
Firm. 107, posam. 1 280/12.
d)	Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani
s sedežem v Ljubljani nastopna izprememba: obratni predmet: doslej „Katoliška tiskarna in bukvama“, odslej „Jugoslovanska tiskarna“ >n „Jugoslovanska knjigarna“.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 28. januarja 1919.
Firm. 12, 13, 125, Rg. B I 75/61—63.	335
Razglas.
Vpisala se je v registru dne 28. januarja 1919. pri firmi
Jadranska banka — podružnica Ljubljana
(besedilo še v štirih drugih jezikih)
j s sedežem v Ljubljani,
j podružnica glavnega zavoda, poslujočega v Trstu pod firmo „Jadranska banka“, nastopna izprememba:
Izbrisali so se člani predstojništva: Andrej Šarabon, Alojzij Lilleg in Robert Kollmann;
vpisali pa člani upravnega sveta: Ante vitez Vukovič, dvorni svetnik v p.; Ante Bogdanovič, trgovec v Trstu; Gracijan Stepančič v Trstu; Milivoj Crnadak, dvorni svetnik v Zagrebu; dr. Melko Cingrija, odvetnik v Dubrovniku; dr. Radoslav Kvekič, odvetnik v Trstu; Ivan Mankoč, trgovec v Trstu; Hektor Pollich, generalni ravnatelj družbe „Navigazione libera“ v Trstu; T. G. Stipanovič, upravljajoči ravnatelj banke in štedionice za Primorje na Sušaku; Fran Dubokovič, trgovec v Reki; Vinko Majdič, veletržec v Kranju, in Stijepo Gjivič, ravnatelj Jadranske banke, in dalje ravnatelj Janko Gartner v Trstu — vsi s pravico, da podpisujejo za firmo po določilih § 47. družbenih pravil.
* * *
Na občnem zboru dne 26. maja 1917. je bilo sklenjeno, da se zviša delniška glavnica od vsote
12,000.000 K na 20,000.000 K z izdajo nadaljnjih, v gotovini vplačanih akcij po 400 K; da se pooblasti upravni svet, naj izvrši to povišbo; da je bila ta povišba z odlokom c. kr. ministrstva za notranje stvari št. 3337/18 odobrena proti temu, da se doba dejanske izvršitve glavnične povišbe določi s privolitvijo c. kr. finančnega ministrstva, ki jo je doseči po c. kr. ministrstvu za notranje stvari; da se oddajni pogoji še pred izdajo iz-poroče c. kr. ministrstvu za notranje stvari in da ugasne veljavnost odobritve tega sklepa, kolikor bi povišba glavnice ne bila dejanski izvršena do rednega občnega zbora, ki se mora izvršiti leta 1919.
Prokura se je podelila za ekspozituro Jadranske banke v Kranju Cirilu Tomanu, voditelju le-te ekspoziture.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 28. januarja 1919.
333	Rsazglns.
Vpisala se je dne 28. januarja 1919.:
V zadružnem registru pri zadrugi:
Firm. 91, zadr. I 50/48.
a)	Posojilnica v Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
nastopna izprememba:
Umrl je član načelništva Josip Zimerman, vstopil pa je v načeiništvo Ivan Taufer, posestnik in podjetnik v Zagorju št. 26.
Firm. 97, zadr. II 47/34.
b)	Društvo prvih ljubljanskih postrežčkov, registrovana zadruga z omejeno zavezo,
nastopna izprememba:
Izstopili so člani načelništva: Ivan Cesar, član št. 17, Jakob Auguštin, član št. 3, Anton Korošec, član št. 1, in Anton Kosmač, član št. 19;
vstopili pa Jožef Podbregar, član št. 28, Juri Cesar, član št. 10, Ivan Korošec, član št. 30, in Josip Šinkovec, član št. 20, vsi postreščki v Ljubljani.
Firm. 93, zadr. HI 5/33.
c)	Hranilnica in posojilnica v Naklem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
nastopna izprememba:
Izstopil je član načelništva Josip Seiger-sch mied.
Izpremenila so se pravila glede §§ 5., 16., 29. in 35. po sklepu občnega zbora z dne 12. januarja 1919. Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora se razglasi odslej vsaj osem dni prej po naznanilu. nabitem v uradnici, in pred cerkvijo v Naklem.
Načeiništvo je odslej sestavljeno iz načelnika in petih članov, katere izvoli občni zbor za eno leto.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 28. januarja 1919.
T V 2/19—2.	285 3—3
Amortizacija.
Po prošnji Gizele Kossärjeve, ključaničarjeve soproge v Celju, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: „Hranilna knjižica podružnice Ljubljanske kreditne oanke v Celju, št.300, z vlogo 3653 K 16 v“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižica ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek V., dne 21. januarja 1919.
'I' I 30/18—4.	315
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Rajmund Smeh.
Rajmund Smeh, rojen leta 1885., posestnik pri Sveti Magdaleni št. 10, sodni okraj Šmarje, je služil leta 1915. pri 11. poljski stotniji 87. pehotnega polka v Galiciji. Od dne 17. maja 1915. dalje ga pogrešajo.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24. obč. drž. zak. in v zmislu § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji Neže Smehove, posestnice pri Sveti Magdaleni št. 10, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Neža Smeh obenem predlaga, naj se proglasi njen s pogrešancem sklenjeni zakon za razvezanega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku in zagovorniku zakonske vezi drju. Ernestu Kalanu, odvetniku v Celju, kar bi vedel o imenovancu.
Rajmund Smeh se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. juliju 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega in o predlogu, da bi se zakon med Rajmundom Smehom in Nežo Smehovo proglasil za razvezanega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 28. januarja 1919.
T 16/18—6.	310
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Avgust Štravs.
Avgust Štravs, posestnik v Stavči vasi št. 7, občina Dvor pri Žužemberku, rojen dne 30. januarja 1884., poročen z Marijo rojeno Perpar-jevo, je odšel meseca januarja 1915. na vojsko in bil dode'jen 2. stotniji bivšega 17. pehotnega polka. Dne 12. junija 1915. se je udeležil neke bitke pri Seretu v Galiciji, od tedaj pa ni nobenega glasu več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu zakona z dne 31. marca
1918.,	drž. zak. št. 128, sc. uvaja po prošnji njegove žene Marije Štravsove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa Francetu Fabjanu, posestniku v Stavči vasi št. 21, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogrešancu.
Avgust Štravs se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. februarju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I„
dne 31. januarja 1919.
T S/18—6.	305 3—t
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Marn.
Franc Marn, posestnik v Vinicah št. 19 pri Sodražici, rojen dne 6. avgusta 1890., rezervist ljubljanskega pehotnega polka št. 17, je odšel ob mobilizaciji 1914. na rusko bojišče in je bil ver-jelno v noči od dne 28. na dan 29. oktobra 1914. v boju ubit. Od takrat ni nobenega glasu več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu zakona z dne 31. marca
1918.,	drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Ivane Marnove, rojene Levstkove, po-
stopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se z njim sklenjeni zakon izreče za razvezanega.
Vsakdo se pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Josipu Smodeju, notarju v Ribnici, ki se obenem postavlja za skrbnika in za zagovornika zakonske vezi, kar bi vedel o pogrešane u.
Franc Marn se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 10. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega, oziroma o razvezi zakona.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek L, dne 1. februarja 1919.
T 2/19—3.	~	338
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Jančar.
Franc Jančar, rojen dne 28. januarja 1888. v Ljubljani, oženjen, sodni pisarniški oficiant v Ribnici, je leta 1914. z domobranskim pehotnim polkom št. 27 odrinil na Gališko; tam so ga ranjenega ujeli Rusi ter ga odgnali v Marjansk. Ze nad štiri leta ni več glasu o njem.
Ker utegne poiemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu zakona z dne 31. marca
1918.,	drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Marije Jančarjeve v Ribnici št. 80 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o pogrešancu.
Franc Jančar se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 25. februarju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 5. februarja 1919.
Cg la 35/18—4.	350
Razcjlas.
Bazilij Dececco, opekar v Dolenjih Skopicah št. 50 pri Krškem, toži po drju. Dimniku iz Krškega tusodno Martina Meniča, posestnikovega sina iz Malega Podloga, sedaj neznanega bivališča, zaradi 1400 K.
Prvi narok bo dne
18. februarja 1919.
ob pol devetih dopoldne tusodno v sobi št. 58, prvo nadstropje.
Skrbnikom za čin postavljeni odvetnik gospod dr. Globevnik v Novem mestu bo zastopal odsotnega toženca, dokler se ta ali sam ne zglasi ali ne naznani sodišču pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I. a, dne 7. februarja 1919.
Cg la 11/19-4.	351
Ra.zgrla.s.
Marija Kneiter, trgovka s sadjem v Kandiji, je po drju. Josipu Globevmku v Novem mestu zoper Alojzijo Pavčevo, posestnico v Cadrežih, vložila tožbo zaradi 1818 K.
Prvi narok bo dne
18. februarja 1919.
ob pol devetih dopoldne tusodno v sobi št. 58, prvo nadstropje.
Skrbnikom za čin postavljeni odvetnik gospod dr. Šegula v Novem mestu bo zastopal odsotno toženko, dokler se ta ali sama ne zglasi ali ne naznani sodišču pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek La, dne 7. februarja 1919.
A V 841/18—6.	292 3—3
Poklic neznanih dedičev.
Marija Ott, rojena Podpadec, hišna posestnica in vdova železniškega izprevodnika v Mariboru, Plinarna ulica št. 17, je dne >1. decembra 1918. umrla, ne da bi bila zapustila poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod dr. Fran Irgolič, odvetnik v Mariboru, Tegethoffova cesta.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznanili sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade državi.
Okrajno sodišče v Matiboru, oddelek V., dne 27. januarja 1919.
A VII 523/18—10.	344
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri okrajnem sodišču v Ptuju so na prodaj po javni dražbi nastopne nepremičnine, za katere so se ustanovile izklicne cene, in sicer:
a)	vi. št. 201 k. o. šikolske	v	vrednosti	.	2500 K;
b)	vi. št.270 k. o. šikolske	v	vrednosti	.	1000 K;
c)	vi. št. 273 k. o. šikolske	v	vrednosti	.	600 K ;
pri ’/ioo deležu vi. št. 136 k. o. šikolske	.	200	K.
Dražba se bo vršila dne
2 0. februarja 191 9. ob desetih dopoldne pri sodišču v sobi št. 19. Ponudbe pod izklicno 'eno se ne sprejmejo. Upnikom, zavarovanim na posestvu, ostanejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajne cene.
Dražbeno izkupilo je položiti pri sodišču. Dražbcne pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču v so’.i št. 13.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VII., dne 30. januarja 1919.
Nadalje se je na predlog Avguština Marna v Dulu št. 3 s tusodnim sklepom z dne 30. januarja 1919., Nc I 175/19-1, uvedla amortizacija dote v nedoločenem znesku s pripadki za Marijo Cbri-. stofovo, bremeneče na zemljišču Avguština i Marna v Dulu, vložek št. 343 k. o. lukovške pod I C, zap. št. 1, na podstavi ženitne pogodbe z dne 6. februarja 1807.
Na predlog Ignacija Sepica v Hudenjah št. 3 se je s sklepom z dne 30. januarja 1919., Nc I 176/19-1, uvedla amortizacija terjatev, vknjiže-nih pri zemljišču istega Ignacija Sepica, vi. št. 84 k. o. mirenske, na podstavi spodaj označenih listin:
a)	Franceta Kolenca v Podkolu iz dolžnega j pisma z dne 12. maja 1848. v znesku 150 fl. s i pripadki pod C, zap. št. 3;
b)	Antona Gregoriča v Zgornji Loknici (Ober-j laknitz) iz dolžnega pisma z dne 6. maja 1862.
v znesku 150 fl. s pripadki pod C, zap. št. 4;
I c) Antona Hočevarja v Novem mestu iz dolž-I nega pisma z dne 10. marca 1863. v znesku
168 fl. s pripadki pod C, zap. št. 5.
Pozivljejo se vsi tisti, ki imajo zahtevke do teli terjatev, naj jih priglase najkesneje do dne 2 8. februarja 19 2 0.
pri tem sodišču, ker bi se sicer po brezuspešnem poteku tega roka na vnovičen predlog imenovanih prosilcev dovolila amortizacija za te terjatve in odredila vknjižba izbrisa zanjo bremeneče zastavne pravice.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek I., dne 30. januarja 1919.
A 343/18—1.	302 S—2
Poklic neznanih dedičev.
i
Umrl je Juri Furman, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Martin Cokl, občinski predstojnik v Lušečki vasi.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču in svojo dedinsko pravico izkazati. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-ccm, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade državi.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek L,
dne 22. januarja 1919.
A 147/11.	332
Oklic, s katerim se kličejo dediči, katerih bivališče je neznano.
Okrajno sodišče v Šoštanju naznanja, da je umrl dne 7. aprila 3911. v kaznilnici v Mariboru Franc Marout, ne da bi bil zapustil naredbo po-, slednje volje.
Ker je sodišču bivališče njegove žene Urše Maroutove in štirih mladoletnih otrok neznano, se ti pozivljejo, naj se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javijo in zglase za dediče, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z dediči, ki so se zglasili, in s skrbnikom, postavljenim zanje.	j
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek I., dne 3. februarja 1919.
Nc I 174/19—1.	304 3—2
Rf» Z£jl£lS.
Okrajno sodišče v Trebnjem razglaša:
Na predlog Ivana Marina v Mirni št. 16 se je s sklepom z dne 30. januarja 1919., Nc 1 174/19, dovolila' uvedba amortizacije terjatev, vknjižc-nih pri zemljišču istega Ivana Marina vi. št. 198 k. o. mirenske na podstavi spodaj označenih listin:
1.	) Marjete Majcnove na doti iz ženitne pogodbe z dne 30. oktobra 1809. v znesku 290 fl. s pripadki pod C, zap. št. 1;
2.	) Luke Rusa v Ljubljani iz dolžnega pisma z dne 3. oktobra 1820. v znesku 130 fl. s pripadki pod C, zap. št. 2;
3.	) Marjete Majcnove na doti iz ženitne pogodbe z dne 15. februarja 1821. v znesku 533 (1. 2"V& kr. s pripadki in na očetovo dediščino njene hčere Marije Majcnove iz iste listine v znesku 281 fl. 25V& kr. s pripadki pod C, zap. št. 3.
Št. 148/19.	346
Ot»j ava.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Josip Rapoc z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru.
V	Ljubljani, dne 6. februarja 1919.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s. r.
Št.79/preds.	337 2—1
Razglas.
V	zdravilišču v Rogaški Slatini se oddado v najem po javnem natečaju za zdraviliško dobo
1919. nastopni trgovski prostori:
1.	) zdraviliška restavracija, dosedanja
najenfnina........................ 3900	K
2.	) zdraviliška kavarna, dosedanja
najemnina........................ 5850 K
3.	) hotel „Pošta“, dosedanja najem-
nina ............................. 6450	K
4.	) trgovina z mešanim blagom, dose-
danja najemnina................... 1900	K
5.	) brivnica, dosedanja najemnina . SCO K
6.	) pekarna, dosedanja najemnina . . 3500 K
7.	)- trgovina z delikatesami, dosedanja
najemnina.......................... 500	K
8.	) trgovina z galanterijskim blagom,
dosedanja najemnina................ 500	K
9.	) knjigarna, dosedanja najemnina .	180	K
10.	) trgovina z zlatnino in s srebrnino,
dosedanja najemnina................ 360	K
11.	) urarska trgovina, dosedanja na-
jemnina ............................100	K
12.	) krojaška trgovina, dosedanja na-
jemnina ............................100	K
Prostorom 1 do 9 pripada po eno stanovanje, ki se seveda odda posebe v najem.
Prostori 1 do 10 so brez inventarja.
Navedene najemninske zneske je smatrati za najmanjše ponudke; vendar ni okrajno glavarstvo pri oddaji vezano na najvišie ponudke.
Ponudniki naj vlože svoje prošnje pismeno najkesneje do dne 2 8. februarja 1919. pri okrajnem glavarstvu v Ptuju.
Prošnjam je priložiti dokaze: 1.) o znanju obrata zaželene trgovine, 2.) o narodnosti, 3.) o višini obratnega kapitala.
Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo ro-gaškc-slatinskega zdravilišča, oziroma so tam razvidna.
Okrajno glavarstvo v Ptuju, dne 5. februarja 1919.
St. 71/11—1919.	321
Razpis učiteljskih služb v slovensko-bistriškem šolskem okraju.
1.	) Črešnjevec, petrazredna ljudska šola z eno vzporednico, drugi krajevni razred, ena služba, stalno, oziroma začasno.
2.	) Laporje, petrazredna ljudska šola, tretji krajevni razred, tri službe, stalno, oziroma začasno.
3.	) Makole, šestrazredna ljudska šola, tretji krajevni razred, štiri službe, stalno, oziroma začasno.
4.	) Poljčane, šestrazredna ljudska šola, drugi krajevni razred, ena služba, sta'no.
5.	) Slovenska Bistrica, štirirazredna deška ljudska šola, drugi krajevni razred, ena služba, stalno, oziroma začasno.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do dne 15. marca 1919. pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet v Slovenski Bistrici.
Št. 33/skr,	323
Oglas.
V zmislu potinega reila i dne 22. septembra Tgtö. (Rtej potmi in brzojavni uaredbenik št. 70 z dne 24 septembra 1916., odnosno dri zaic št. 317 iz leta 1916.) se objavljajo v meseou decembru 1918. nevročljive poštne pošiljatve, — vse oddane leta 1918, —, ki leie v sbranjevalnetn uradu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Dolični naslovniki, odnosno pošiljatelji naj jih dvignejo v 'eku enega leta od dne tega oglasa, ker bi se sicer pošiljatve brez vrednostne vsebine uničile, druge pa prodale na javni dralbt. Izkujiiček, oziroma gotovina, naj dena v pošiljatvah, sla na razpo ago stranki še za dobo nadaljnjih treh let in zapadeta po preteku tega roka poštni upravi.
I.	Priporočena pisma.
I ) Tržič, dne I./ll., naslov: Josef Koller, Radgona.
2.	) Škofja Loka, dne 24 10., n : Katarina Škociz, Celje
3.	) Bled 2, dne 19./7., n.: Frančiška Kržižmk, Škofja Loka.
4.	) Ljubljana l, dne I4./10., n.: Ambrin Zsigtnond, Mis-
kolca
5.	) Ljubljana l,dne to/10., n.: Elizabet Berger, Marnsdorf. t>) Ljobljana i, dne 23 /10., n : Karl Detnžar, Wien.
7.	) Ljubljana I, dne 25./10., n ; Sandot Földnry. Budapest.
8.	) Ljubljana I, dne ?, n.: Tereza Godawitsch, Ödenburg. 9) Liubljana 2, dne 23/10., n : Josef Kun/., Oberdorf.
10) Ljubljana 1, dne ?, n.: Marija Krec, Budapest.
II.) Ljubljana I, dne 21-/9., n.: Marija Lacmanova, Kral. Vinohrady.
12 ) Ljubljana I, dne 16./10., n.: Ivan Molnar, Krakau.
13) Ljubljana I, dne 1O./10., n : Rebeka t’engc, Budapest.
14	) Ljubljana 2, dne 22./10 . n : Boliumil Samsa, Rencsin.
15	) Ljubljana I, dne ?, n.: Alojzij Schwentner, Enns.
16.	) Ljubljana I, dne 15./10, n.: Lina Arhar, Eggcnberg.
17.	) Ljubljana 1, dne 31. 10., n.: Val.Vernik, Mürzzuschlag.
18.	) Ljubljana I, dne 15 /10 , n.: Otto Breslauer, Lemberg.
19.	) Ljubjana I, dne 26/9 , n.: Božo Dragoš, Rencza. jo.) Ljubljana I, dne 28/10., n.; Franc Cerov, Ujvidck.
21.	) Ljubljana i, dne 30./10., n.: Franz Dwornitzky, Uhnovic.
22.	) Ljubljana I, dne 27./11., n.: Mizzi Eichler Leina 23) Ljubljana I, dne 6/11., n.: Franz Gorjanc, Trento.
24.	) Ljubljana 5, dne 4./l.,'n.: Joscf Korošec, Praga.
25.	) Ljubljana I, dne 9/11., n.: Matilda Lupdina, Ogulin. ?6.)'Ljubljana 1, dne ?, n : > Pegan, Innsbruck.
27.) Ljubljana 5, dne 4/M., n.: Jihann Tomek, Böhm. Kamnitz.
28.1 Ljubljana I, dne t./tl., n.: Vanda Cernia, Pisino.
29)	Ljubljana I, dne ?, n.: Hans Werbe, I.ežajsk.
30)	Ljubljana I, dne 3/II., n.: Kata Riemer, Voitsberg.
31.	) Maribor, dne 23./10., n.; Grgo Aleksič, Stolac
32.	) Matibor, dne 25/10., n.: Andrija Marijanović, Stolac.
33.	) Maribor, dne 8. 10., n : Maim Gaz ari, Gennevra.
34	) Maribor, dne 4/12., n.: Jozso Buchmann, Budapest.
35	) Maribor, dne 25 /12., n : Lia Seiler, Bern.
36.	) Maribor, dne 27 /12., ,1.: Lia Seiler, Bern.
37.	) Maribor, dne 6 /4., n : Mate Diomira, Winterthur.
38.	) Maribor, dne 27./11., n.: Marian Kurbus, Csakathurc.
39.	; Maribor, dne 15./it., n.: Lisi Ellerich, Travnik
40.	) Maribor, dne 3./1!., n.: Orsula me aric, Sulzdorf.
41.	) Ljubljana 7, dne 15 8 , n.: Franc Čebulj, Komenda.
42.	) Ljubljana 7, dne 7./10, n.: Marie Patzina, Budapest.
43.	) Liubljana 7, dne ?, n.: Helene Schiebe), Wien.
44.	) Ljubljana 7. tne 17./10., n.: Franz Sknpy, Trst.
45.	) Ptuj, dne 13./9, n.: Manila Jovanovič, Caplpna.
46.	) Ptuj, dne 8./8., n.: Johanna Ciglar, Lichtenegg.
47)	Šent Janž, dne 29/10, n.: Maks Adam, Palmanoster.
48)	Ljubljana I, dne ?, n.: Marija Bajt, Ljubljana
49.	) Ljubljana I, dne ž, n : Katarina Erman, Kamna gorica.
50.	) Ljubljana 1, dne ?, n.: Marija Franetič, Dobnja vas. 51 ) Ljubljana I, dne 6./H., n : Frančiška Golja, Sodražica. 52.) Ljubljana 1, dne 3./10, n.: Marija Schmied, Linz.
53 ) Ljub jana I, dne }, n : Anton Poz.entl, Kotor.
54.	) Biezovica, dne 7 /8, n.: Cima C&vka. Banjaluka.
55.	) Bohinjska Bistrica, dne 21./b., n.: Berta Binder, Cholm 5b.) Bohinjska Bistrica, dne 24 3., n.: Berta Binder, Chobn.
57.	) Celje, dne 21./12., n.: Carl Alberl, Setmnos
58.	) Celje, dne 13./12, n.: Franzcsko Ivossicb, Tartaho.
II. Poštne nakaznice.
1.	) Kočevje, dne 27/8., n.: ) Kolenc, Salermo.
2.	) Ljubljana I, dne 25 /5 , n : Andrej Koch, Trosingen.
3.	) Ptuj, dne ?, n.: > Cizerl, Ptuj
4.	) Maribor, dne 15./10., n : August Grassi, Schitanzen.
5.	) Maribor, dne 28. 7., n : Jakob Kassich, Brežice.
*.) Krško, dne 4- 8., n.: Marija Bilde, Krško.
HI. Paketi.
1.	) Ljubljana I, dne >6. 10., n.: Anic Kolanszka, Ljubljana.
2.	) Ljubljana i, dne io./io., n.: Rihard Rwiecinsky, Ljubljana.
3) Maribor, dne 14. 12, n.: Josefine Ecker, >
4.	) Maribor, dne 6./11., n.: Stanislau Bejcek, Maribor.
5.	) Ljubljana 1, dne 5./1., n.: Giuseppe Cvidinal, Ljubljana.
6.	) Ljubljana I, dne ?, n : Rosa Galomoos, lardosked.
7.	) Maribor, dne 4./1., n.: Renfried Cinhauer, Maribor.
Poštno in, brzojavno ravnateljstvo za slovensko ozemlje v Ljubljani, dne 30. januarja 1919.
St. 4467.	353
Razpis natečaja za zdravniške preiskave.
Podpisano ravnateljstvo potrebuje zdravnika s sedežem v Mariboru, ki bi vršfd uradne zdravniške preiskave poštnih nameščencev.
Preiskave se za prvo leto honorirajo za vsak primer posebe, po preteku prvega leta pa bi se honorar dogovorno pavšahral. Služba je začasna in se more četrtletno odpovedati.
Reflektanti naj vlože svoje ponudbe do konca februarja pri zdravniškem društvu za Štajersko v Celju, ki je v tej stvari iz prijaznosti prevzelo referat.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo za slovensko ozemlje v Ljubljani, dne 7. februarja 1919.
Višji poštni ravnatelj: dr. Debelak ». r.
St. 330/19.	349 2—1
Razpis.
Po naročilu osrednjega urada za vse monta-nistične obrate v območju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani razpisuje podpisano rudarsko oskrbništvo pogodbeni prevzem gradnje izkla-dalnega postajališča industrijske železnice za premog na železniški postaji v Žalcu prt Celju in s tem zvezanega nasipa in železnobetonskega podvoznega mostu, nadalje posip vse 4% km I dolge železniške proge zabukoviško-žalske z gra--mozom.
Zaradi potrebnih informacij, oziroma splošnega načrta o načinu, kako naj se izvrši gradnja, in zaradi tlorisa za omenjeno postajališče naj se interesirani stavbni podjetniki obrnejo pismeno i ali osebno do podpisanega rudarskega oskrbni-štva.
Rudarsko oskrbništvo v Zabukovici, dne 7. februarja 1919.
Razne objave.
347	Objavi.
Severno-južnoavstrijski železniški spojni promet.
Dodatekkželezniškemublagovnemu tarifu, II. del, zvezek 1. do 4.
Podaljšava veljave.
Veljavnost dodatka k železniškemu blagovnemu tarifu, II. del, zvezek 1. do 4., izdanega dne 1. januarja 1918., je podaljšana do preklica, oziroma do konca decembra 1919. Isto velja za razglas odredbenega lista št. 123 z dne 19. oktobra
1918.,	s katerim se je uvedla pozicija št. i3 (tlakove ploščice iz cementa) ; pozicija št. 1 (odpadki žveplene kisline) pa ostane črtana.
Zategadelj naj se na naslovnem listu dodatka za besedo „december“ letnica „1918“ izpremeni v „1919“.
Za isto dobo veljavnosti ostanejo vse tovor-nine povišane za 70 %.
Ulomki vinarja pri izračunjanju povišane tovornine so povišani na celo enoto.
K povišanim tovorninam se prištevajo še nastopne trdne doklade, in sicer:
pri brzovi 'Z-nem blagu	pri raz*' žnem blagu, pri bla gu vrste I in II po dolo ilih avstrijskega, ogrskega, bosensko - hercegovskega železniškega blagovnega tarifa, oel I., oddelek B potem pri soli, pri vsem tem blagu za kakršnokoli težo	pri blagu ostalih vrst
za 100 kg po		
50 v	3S v	16 v
Pri uporabi dodatkovih tovornin, veljavnih za gotove tvarine, je za doklado odločilna blagovna klasifikacija avstrijskega, ogrskega, bosensko - hercegovskega železniškega blagovnega tarifa, I. del, oddelek B; ta doklada naj se prišteje k tovorninam.
Določila o dokladi k obratnim stroškom, navedena v dodatku na strani 3., potem dodatkove pozicije
št. 3 (stran 6) tovornina za prst itd. iz Halb-stadta v Donawitz,
št. 10 (stran 8) tovornina za čepinje iz Alt-Rohlaua v Donawitz in
št. 11 (stran 8) tovornina za žlindro iz Dona-witza v Schönbrunn-Witkowitz so neveljavna.
Na Dunaju, dne 14. decembra 1918.; št. 8109/C/18.
Južna železnica
za soudeležene železniške uprave.
• • •
Severno-južnoavstrijski železniški spojni promet.
Železniški blagovni tarif, II. del, zvezek 1. do 4., izdan dne 1. avgusta 1917.
Podaljšava veljave različnih tarifnih določil, oziroma razveljavitev tovornin. Tovornine gori omenjenega tarifa, razen tistih, ki so bile z dodatkom I. povišane za 50 %, ostanejo povišane za 70 % za dobo od dne 1. februarja 1919. do preklica, oziroma najdalje do konca decembra 1919., če se prej ne natisnejo v tarifu samem.
Ulomki vinarja pri izračunjanju povišane tovornine so povišani na celo enoto.
K povišanim tovorninam se še nadalje prištevajo nastopne doklade, in sicer:
pri brZ' ivoz-nem blagu	pri razsežnem Blagu, pri ' la-gu vrste I in H po določilih avstrijskega, ogrskega, bosensko-hercegovskega železniškega blagovnega tarifa, del L, oddelek B, potem pri soli, pri vsem tem blagu za kakršnokoli težo	pri blagu ostalih vrst
	za 100 kg po	
50 v	30 v	16 v
Določila na strani 3. dodatka I. k železniškemu blagovnemu tarifu, II. del, zvezek 1., o dokladi k obratnim stroškom ostanejo črtana; is.totako ostanejo črtane vse tovornine železniškega blagovnega tarifa, II. del, zvezek L, v tarifni sestavi razkaznice A v prometu z vsemi postajami graško-kofiaške priv. železnice, nadalje tovornine, navedene v dodatku I. k omenjenemu železniškemu blagovnemu tarifu, II. del, zvezek 1., na strani 10., po 11 v za 100 kg, za promet s postajo Donawitz, s podčrtno opombo pod vred. Od konca januarja 1919. nadalje so neveljavne tovornine v prometu s postajami Fladnitz - Neudorf, St. Ruprecht a. d. Raab in Weiz (glej razglas v odredbenem listu št. 96 z dne 17. avgusta 1918. 11060]); neveljavne so tudi tovornine, navedene v dodatku I. k zvezku 1. na strani 10., s postajama Burgau in Neudau in Steiermark s pripadnima podčrtnima opombama pod „X“ in vred.
Na Dunaju, dne 7. januarja 1919.; št. 8109/C/19.
Južna železnica
za soudeležene železniške uprave.
Naročnikom na znanje.
Ker so položnice avstro-ogrskega čekovnega prometa izza dne 1. februarja 1.1. neporabne, naj se naročnina za sedaj pošilja po poštnih nakaznicah, in sicer le na naslov: Upravništvo „Uradnega lista deželne vlade za Slovenijo“ v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16, ne pa firmi Ig-pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Ponovno naznanjamo, da je meseca januarja i izšlo 15 številk Uradnega Hsta^ in da znaša na-i ročnina zanje K 3-45 po pošti, K 4-— v Ljubljani I dostavljene na dom in K 3-— v upravništvu.
Naročnina naj se plačuje za sedaj vedno le mesečno nazaj.	Upravništvo.
Natisnila Ig. pl. Klcinmayr ft Fad. Bamberg v Ljubljani