'0/q'3 {V//c
ro4a°K,
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MARCH 10, 1971
NO. 43
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
oxwiMiAft
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Kitajska preskusila medcelinsko raketo!
Obrambni tajnik M. Laird je v letnem poročilu Kongresu o vojaškem položaju razkril, da je Kitajska verjetno ž'e preskusila prvo medcelinsko raketo.
WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik je včeraj poslal Kongresu poročilo o stanju narodne obrambe in o vojaškem Položaju v svetu. Iz njega je razvidno, da je Ljudska republika Kitajska po vsej verjenosti koncem lanskega leta preskusila Prvo medcelinsko raketo. M. Laird sodi, da bo imela v letih 1973 do 1975 že začetno število Uporabnih in pripravljenih medcelinskih raket z atomskimi glavami.
Tak položaj zahteva od Združenih držav pospešitev obrambe Pred sovražniim raketami, kitajskimi in sovjetskimi. Povedal
Novi grobovi
Theresa Verbič
V	ponedeljek je umrla v Fairview Park General bolnišnici 37 let stara Theresa Verbič preje z E. 76 St., kasneje pa s Carry Avenue pri E. 61 St., roj. Simončič v Farcij vrhu pri Bučki na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1907, vdova po 1. 1922 umrlem možu Simonu, mati Mrs. John (Rose) Simon, Mrs. Ludwig (Marie) Plasha, Mrs. Emil (Angela) Hirsch, Mrs. James (Frances) Jevnikar, Johna Verbiča, pok. Simona, pok. Louisa in pok. Anthonyja, 17-krat stara mati, 38-krat prastara mati. Pokojna je bila članica ADZ št. 4, ABZ št. 80, Marijine legije in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.45, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Joseph L. Svete
V	Lake County Memorial
K, da obrambno tajništvo išče^f^^ Po naročilu predsednika Nixona hiesto za četrto oporišče proti-raketne obrambe k dosedanjim trem izbranim. Pri tem si ogleduje položaj v Wyomingu in v okolici Washingtona, D. C. Za katero mesto se bo odločilo, za-visi od razgovorov s Sovjetsko Zvezo( ki bodo obnovljeni prihodnji teden na Dunaju.
Poročilo pravi, da je Kitajska ^edla preskus medcelinske rakete na omejeno razdaljo okoli 2,000 milj, kolikor je bilo to Utožno nad samim kitajskim o-Semljem. Da je bilo to mogoče doseči, naj bi bili po sodbi strokovnjakov Kitajci domet rakete i harnerno zmanjšali. Medcelin-ske rakete lete vsaj do 5,000 milj daleč. Kitajska nima za enkrat Pripravnega mesta za preskušajo takih raket. Trdijo, da se j'azgovarja s Tanzanijo v Afriki da bi na njeni obali dobila o-Porišča za svoje ladje, ki bi naj Cedile in opazovale cilje takih raket nekje v Indijskem oceanu.
Laird pravi, da je Kitajska ^crjetno že postavila nekaj ra-
ket
za srednje daljave z atom-
s imi glavami na oporišča in jih Uamerila verjetno na industrij-s a središča Sovjetske zveze, se-Veda pa z njimi lahko grozi tudi veČini velikih mest v Aziji.
Allende ne bi imel razloga vabiti Sovjete
. Washington, d.c. — Ko
prejšnji mesec poveljstvo voj-mornarice ZDA odpovedalo Ze objavljeni obisk letalonosilke Uterprise v Valparaisu, glav-vein Pristanišču Čila, je bilo tam vehko negovodanja. Amerikanci Čilu §o se spraševali, čemu je b! ° 1° potrebno. Trdili so, da je *a odpoved naravnost dražeče čilske občutljivosti, v krogih obrambnega tajni-bij3 PriP°vedujejo sedaj, da je
ska silk
glavni vzrok odpovedi obi-ameriške jedrske letalono-
, e v Čilu v tem, da ZDA niso “dati predsedniku Čila j 1 °žnosti” za povabitev sov-skih vojnih ladij, ko bi bil a-aeriški obisk končan.
Vremenski
prerok
pravi:
Poštno upravo Ireba res dobro reformirali
Pred 20 leti, ko je z n. a š a 1 a poštnina za pismo 3 cente, je bila dostava pošte veliko hitrejša in boljša kot je sedaj.
CLEVELAND, O. — Dokler je bila naša poštna uprava del [federalne administracije, je bil za njeno delo odgovoren predsednik. Sedaj je uprava dobila poslovno avtonomijo, bo torej imela pravico, da sama odreja pot, ki naj vodi do zboljšanja naših poštnih razmer. Prehod iz nega stanja uprave v drugo še ni dovršen, bo trajal še nekaj časa. Ta čas porabljajo sedaj vsi tisti, ki z našo pošto niso zadovoljni, teh pa je ogromna večina vseh, ki imajo kak opravek s pošto.
Pritožb prihaja dosti tudi iz našega mesta. Je naj večje v naši državi, za poštno upravo je pa še zmeraj na tretjem mestu. Joseph L. Svete, sin Mrs. Evon Pred njim sta še Cincinnati in
Godinich, roj. Golob, mož Rose Marie, roj. Levstek, oče Jody Lee, brat Mrs. Cyrill Marshall, Mrs. Howard Kammerer in Johna E. Godinich. Bil je član ADZ št. 9 in Knights of Columbus, Euclid Council. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.45, v cerkev Marije Magdalene ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče.
Edward Zickar V ponedeljek je umrl 61 let stari Edward Zickar z 2811 Saratoga Avenue, mož Pauline, roj. Avsec, oče Mariami in Pauline, brat Mary (Mimi) (Evropa),
Columbus, ki odrejata smeri prevoza pošte, tudi način prevzemanja in dostavljanja pošte, posebno pa razdeljevanja pošte. Vse to — dovoz in odvoz pošte, dostava in prevzemanje, posebno pa razdeljevanje pošte na poštnih križiščih je za Cleveland povod za nepregledno vrsto pritožb in jeze.
Ali računamo lahko, da bo položaj kmalu boljši? Mislimo, da ne; glavna clevelandska pošta je v poslopju, ki je bilo postavljeno takrat, ko poštno delo še ni bilo tako racionalizirano in mehanizirano in avto matizirano, kot bi danes bilo lahko, ako bi

Stes v Clevelandu
Maurice H. Stans
CLEVELAND, O. — Jutri, v četrktek, pride v našo mesto trgovinski tajnik Maurice H. Stans na Drugo letno razstavo poslovnih priložnosti. Obisk naj bi dokazal zanimanje zvezne vlade za napredek in razvoj podjetij narodnostnih skupin, posebno pa črncev.
R,azstava bo odprta jutri in pojutrišnjem v Cleveland Convention Center v Public Audito-riumu. Take razstave lani se je udeležilo 1,200 manjših in malih podjetij, od tega 25% lastovanih od narodnostnih in črnskih skupin.
Častni sonačelniki razstave so mestni župan C. Stokes, predsednik May Company Francis A. Coy in polk. O. G .Miller, poveljnik clevelandskega vojaškega področja za vojaška naročila.
pok. Jožefa in pok. Franka (oba imela pošta primerne prostore.
umrla v Evropi). Pokojnik je bil rojen v Chicagu in je bil zaposlen pri Bob Kuhlman Oldš-mobile Co. do smrti. Pogreb bo
Teh ni, zato jih prizadeti planirajo iže nekaj let, pa se jim pri tem žal ne mudi.
Tako se redno dogaja, da pri'
iz Zakrajškovega pogrebnega haja na primer pošta iz Wa-zavoda v petek ob 9.30, v cerkev Naše Gospe Dobrega sveta ob 10.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob 7.
Tujci beže iz Pakistana
DAKA, Vzhod. Pak. — Na stotine tujcev je v zadnjih dneh zapustilo Vzhodni Pakistan, kjer se množe nemiri in spopadi kljub obsednemu stanju. Trdijo, da je število ubitih že preseglo 300.
shsngtona šele tretji dan in pozneje v Cleveland. Do zadnje vojne je bilo to bolje urejeno. Ali se bomo morali res odločiti za predlog, da naj nam pošta u-prava vrne vsaj “dobre stare čase”. Njej v čast take želje gotovo ne bodo.
V februarju manj kot v januarju
WASHINGTON, D.C. — Po podatkih delavskega tajništva je bilo v januarju zaposlenih 325,-000 več oseb v ZDA kot pa v februarju, ko je zaposlitev padla na 78.5 milijonov. Kljub temu je po uradnih podatkih število brezposelnih — uradno prijavljenih — padlo od 6% na 5.8%!
— Čista kremenica je skoraj tako draga kot zlato.
Hrana bo dražja
WASHINGTON, D.C. — V februarju so cene deželnih pridelkov na debelo, posebno pa živine porastle za 0.9%. Ta mesec
bodo čutili vpliv višjih cen že tudi na drobno, v kolikor ga že ne. Cene industrijskih izdelkov na debelo so pretekli mesec porastle le za 0.1%, večina ostalih vsakdanjih potrebščin pa cene ni spremenila.
POHOD V LAOS USPEŠEN
V Saigonu poročajo, da so zavezniške sile, južnovietnam-ske na tleh, ameriške iz zraka, pretrgale veliko večino Hočiminhovih poti iz Severnega Vietnama na jug v Kambodžo in Južni Vietnam. Te uspehe je bilo treba drago plačati. Južnovietnamske sile so doslej imele v Laosu 861’ mrtvih in pogrešanih, okoli 2,660 ranjenih, rdeči naj bi v istem času imeli okoli 7,000 mrtvih v Laosu. Večinoma so bili ti žrtve ameriških letalskih napadov. .
SAIGON, J. Viet. — Zdaj je en mesec, odkar so južnovietnamske sile prešle mejo v Laos, da presekajo Hočiminhovo pot. Prvi teden so prodrle kakih 16 milj daleč, nato pa obtičale, pretekli teden so z novim sunkom dosegle Sepone, mesto in oporišče sredi Hočiminhove poti, kakih 26 milj daleč od meje Južnega Vietnama. S tem naj bi bil večji del vse široke mreže poti, ki vodi iz Severnega Vietnama v Južnega in v Kambodžo, presekan. Del te mreže zahodno od mesta Sepone so v zadnjih dneh stalno in načrtno napadale ameriške letalske sile, delno pa tudi laoške oborožene sile, ki so jih izvežbali in jih vodijo ameriški vojaški svetovalci. Ameriški vojaški strokovnjaki v Saigonu trdijo, da je sedanji pohod v Laos pridobil Južnemu Vietnamu vsaj 9 novih mesecev časa za priprave na samostojno obrambo pred rdečimi.
Presekanih naj bi bilo 9 glavnih poti, od tega jih teče kar 5 skozi Sepone, kot je to trdil podpolkovnik Tran Van An, poveljnik južnovietnamskih čet v Sepone. Dosedanji vojaški nastop v Laosu je zadržal vse rdeče načrte na jugu za najmanj 5 mesecev, če pa bodo Južni Vietnamci vzdržali v Laosu do konca aprila, jih bo še za novih 9 mesecev, sodijo ameriški vojaški poz-‘1 navalci razmer. Južni Vietnam dobiva nov čas za izboljšanje svojih oboroženih sil in za pripravo na sprejem polne odgovornosti za lastno obrambo.
Po vesteh iz ameriškega vrhovnega poveljstva v Saigonu so že doslej južnovietnamske čete uničile v Laosu več vojnih potrebščin kot lani v dveh mesecih čiščenja rdečih oporišč v Kambodži. Uničili so velike količine streliva, hrane in orožja, rdeči pa so v boju izgubili okoli 7,000 mož ter 95 tankov. Samo včeraj so ameriška letala uničila 8 rdečih tankov 10 milj jugozahodno od mesta Sepone.
Srednji vzhod: Brez mira, brez premirja, pa fudi brez vojne!
l
4 *ačno in snežitev, od 2 do čer Cev svežeSa snega do ve-a' Naj višja temperatura okoli j
CLEVELAND, O. — Niti pripovedke iz “1000 in ene noči” nam ne bi mogle naslikati izrednega položaja, v katerem se sedaj nahajajo odnosi med Izraelom in njegovimi sosedi. Najprvo smo imeli premirje za določeno dobo, potem premirje na kratke roke, sedaj pa Srednji vzhod živi brez premirja, pa seveda tudi brez miru in dejansko brez vojskovanja. To stanje bi lahko krstili za divji mir: vsakdo se lahko oborožuje, vsakdo lahko vsak trenutek začne novo vojskovanje, pa vendar tega nihče ne pričakuje, torej vlada “mir”.
Rekli smo: nihče ne pričakuje oboroženih spopadov. S Srednjega vzhoda zaenkrat še ni prišla nobena vest, da kdo namerava obnoviti vojskovanje. Libanon noče vojne, Sirija je preslaba, Irak ima druge skrbi, Jordan sploh ne misli, da bi dal povod za novo vojskovanje, ostane torej le Egipt. Tam je razpoloženje razklano na več struj; pravi-
jo, da struja za vojskovanje ni vodilna, da jo skoraj odtehta struja proti vojskovanju. Obe struji skupaj ne odtehtata splošne tihe želje po miru, ki je po Naserjevi smrti zmeraj bolj očitna, čeprav ne o-tipljiva. Opazovalci se nagibajo na misel, da noben egip-toski režim ne bi bil prisiljen odstopiti, ako ne bi začel zno-vo vojaških operacij. Pa so vendarle bili časi, ko je celo Naser sam tožil, da mu razpoloženje ulice ne dovoljuje, da bi govoril o miru brez izraelske predaje, češ, saj se E-gipt lahko vojskuje v nedogled.
Vse to dobro vedo v Tel A-vivu. Vedo, da arabsko “vojno navdušenje”, merjeno po letih, stalno pojema, da se torej bliža doba, ko bo mogoče govoriti o miru. Zakaj Izrael tega razvoja ne podpira, saj bi od njega imel le koristi? Diplomatje vidijo dva glavna nagiba, zakaj je Izrael tako trdovraten.
Važno je, četudi ne morda
na prvem mestu, vprašanje a-rabskih beguncev. Izrael jih noče nazaj. Ve, da bo tem manj takih arabskih beguncev, ki želijo nazaj, čim dalj se odmika čas, ko so morali bežati. Kmalu bo dorastel rod, ki prvotne domovine več ne pozna. Vedno več je takih beguncev, ki so si že ustvarili gospodarsko podlago za primeren življenjski obstoj, njihovi otroci pa ne silijo nekam, česar ne poznajo. Stari begunski rod, ki edini še zmeraj želi “domov”, pa počasi izumira. To ni nič novega. Iste pojave opažamo tudi med evropskimi begunci, tudi med nami. Mnogim je odprta pot domov, pa ne mislijo nanjo. Ves ta prirodni razvoj pozna le eno oviro: politiki nočejo zgubiti vpliva na begunce, zato se upirajo vsaki novi solu-ciji o usodi arabskih beguncev. Ta pojav so odkrili že pred mnogimi leti, pa je še zmeraj živ.
Druga ovira so izraelske teritorialne zahteve. Po površi-
ni niso velike, važne so pa strateško, posebno tiste, ki jih Izraelci hočejo od Egipta. Tu bi se kompromis dal doseči, ako bi bila vsaj trohica zaupanja Izraela v arabsko besedo. Izrael se boji, da bi Arabci pri prvi priliki prelomili besedo in skušali dobiti nazaj, kar bi sedaj morali odstopiti. Na mednarodna jamstva v Izraelu ne dajo nič, tudi ne na a-meriško besedo. Kdo pa ve, v roke kakšnih rodov bo še prišla ameriška politika?
To kočljivo vprašanje bi se tudi dalo začasno rešiti s tem, da bi Izrael umaknil svoje čete s tistega ozemlja, ki ga ne misli zadržati. Tega Arabci nočejo, ker bi videli v taki rešitvi svoj političen poraz. Zgubili bi obraz, kot temu pravijo v Aziji.
Obe te oviri seveda razjeda čas, toda ne hitro. Svet je že do grla sit vojne na Srednjem vzhodu, zato vztraja na čim prejšnjem miru. Odkriti do njega pa ne more prave poti in v tem je tragika naših dni.
Ameriška letala so v ponedeljek povzročila na Hočimin-hovi poti 1,770 drugotnih eksplozij, eksplozij goriva in streliva, na tleh. Danes se je vreme poslabšalo, dež in megla onemogočata letalske nastope. Južno-vietnamsko poročilo trdi, da trenutno ni nobenih večjih bojev v Laosu, seveda pa jih vsak čas pričakujejo, kajti ni verjetno, da bi rdeči mirno gledali, kako nasprotniki uničujejo nji-novo “zaledje” vojskovanja v Južnem Vietnamu in v Kam-oodži-
iz Clevelanda in okolice
Sestanek—
Zveza staršev in učiteljstva pri Mariji Vnebovzeti ima jutri, v četrtek, zvečer ob 7.30 redni sestanek v šolskem avditoriju. Drugi razred skrbi za zabavo, matere tretjega razreda pa so ta mesec gostiteljice.
Iz bolnišnice—
Mrs. Ann Snyder, 19316 Kil-deer Avenue, se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, pozdrave in darove. Je še pod zdravniško oskrbo, obiski na domu so dobrodošli!
Rojstni dan—
Mrs. Josephine Oklesen, 17923 Neff Rd., je praznovala včeraj svoj 87. rojstni dan. Zvesti naročnici lista k rojstnemu dnevu čestitamo in ji želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let!
Velik požar v naselbini—
Včeraj popoldne je nenadno nastal požar v skladišču Zimmerman Co. na E. 72 Place sredi slovenske naselbine. Poleg skladišča je pogorelo tudi 5 garaž in
Javna nejevolja proii iixonu skrbi Belo hišo
DES MOINES, Iowa. — Predsednik Nixon ni pokazal javno
posebne z a s k r bljenosti zaradi j je nek'aj ‘škode tudi na'sosednjih demonstracij proti njemu, ko je:hišah> ki pa se jih je p0srečik>
tu govoril. Kot znano so se zdru- gasilcem rešiti. Pogorišče še žili v skupni demonstraciji proti | danes zjutraj ni bilo čisto mrt_
predsedniku študentje, ki sO|VOj gasijci so pregledovali, če ni proti vojni v Vietnamu, gradbe- morda kod možnosti obnove ognja. Škoda je precejšnja, ven-
ni delavci (hard hats), ki se jeze, ker hoče Nixon omejiti nagli porast cen in plač v gradbeništvu, in farmarji, ki so nejevoljni zaradi nizkih cen svojih pridelkov.
Proti predsedniku je priletelo več kep, v katerih je bilo tudi nekaj kamnov ... Predsednik Nixon je to hotel spremeniti bolj v zabavo kot v trdno demonstracijo, toda v Beli hiši so začeli resno premišljevati, kako novo zvezo razbiti, predno se u-trdi na škodo predsednika Nixona in izgledov njegove ponovne izvolitve prihodnje leto.
Povpraševanja javnega mnenja kažejo tudi precej jasno, da je predsednik Nixon izgubil v janovsti kar precej podpore za svoje vojskovanje v Indokini, pa tudi zaupanja v svoje javno izražene namene in smotre.
dar še ni točno ocenjena.
Različni pogledi
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik W. P. Rogers in o-brambni tajnik M. Laird svetujeta predsedniku Nixonu, naj napove javno čas, ko bodo ameriške oborožene sile v Južnem Vietnamu umaknjene iz bojevanja in bo to v celoti prešlo v odgovornost domačih oboroženih sil. Trdita, do bo taka objava silila Saigon, da se bolj potrudi in pripravi za samostojno bojevanje.
Predsednikov glavni svetovalec za narodno varnost dr. H. Kissinger je nasprotnega mnenja. On odsvetuje objavo dneva, bo bodo ameriške čete umaknjene iz vsega bojevanja. Kissinger je prepričan, da bi objava tega dneva koristila Hainoiu, saj bi mu točno povedala, doklej naj čaka, če se noče boriti z A-merikanci.
Mills obljublja še vedno višje pokojnine od začetka letošnjega leta
WASHINGTON, D.C. — Načelnik Domovega odbora za pota in sredstva Wilbur Mills je dejal sodelavcu U. S. News & World Report, da bodo pokojnine Socialne varnosti povišane za 10% vse nazaj s 1. januarjem 1971, da pa so lahko s 1. januarjem 1972 povišane še za 5 % vse v zakonskem predlogu, ki je sedaj pred njegovim odborom.
Povišana bo seveda osnova za plačevanje prispevkov za Socialno varnost in morda tudi njihova višina. Sedaj plačujemo od zaslužka $7,800, s 1. julijem letos ali pa še bolj verjetno s 1. januarjem 1972 pa bo ta vsota povišana preko $9,000, kot je bilo lani predvideno za gornjo mejo. Kong. Mills hoče povečane izdatke kriti s povečanimi dohodki.
Fawcett napovedal
odstop z OSU
COLUMBUS, O. — Novice G. Fawcett, predsednik Ohio State University, je objavil, da bo s 1. septembrom 1972 stopil v pokoj. Na tem mestu je kakih 15 let, v državnem prosvetnem sistemu pa od leta 1931.
— Avtomobile so prvič proda-
jali na obroke 1. 1905.
Zadnje vesti
CLEVELAND, O. — Pred mest nim sodiščem je bilo včera obtoženih umora 57 motocili stov, članov skupin Hell’s An gels in Breeds, ki so se pre teklo soboto spopadli na mo tociklistični razstavi na Broadwayju, pri čemer je bilo 5 oseb mrtvih, večje število pa ranjenih.
CANBERRA, Avstral. — Včeraj je bil odstavljen predsednik vlade John Gorton in zamenjan z zunanjim ministrom Williamom McMahonom, ki je izjavil, da bo vodil isto mednarodno politiko.
JERUZALEM, Izr. — Izrael preudarja načrt o delnem umiku s Sinaja, ki naj bi
omogočil Egiptu odprtje Sueškega prekopa in olajšal ohranitev premirja.
KARAČI, Pak. — Predsednik Yahya Khan je odletel danes v Vzhodni Pakistan na oseben razgovor s tamkajšnjim vodnikom šejkom Rahmanom, ki zahteva za Vzhodni Pakistan široko samoupravo, kar pa Khan odklanja.
AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 10, 1971
Ameriška Domovina
□OBED
/■»•vi • «/«* % v
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.hQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
83
No. 48 Weds., March 10, 1971
Vse to sili Ameriko in Sovjetsko zvezo na par enakih korakov. Najprvo morata v skupnem interesu čim preje doseči sporazum, ki naj tvori podlago za mednarodno pogodbo o omejevanju strateškega oboroževanja, in to čim preje, dokler Kitajska še ne obvlada strateškega oboroževanja v takem obsegu kot Moskva in Washington.
Da na kratko ponovimo; pri pogajanjih SALT se naša in sovjetska delegacija ne razgovarjata le o medsebojnem ravnovesju strateškega oboroževanja, o želji, da se za to oboroževanje zmanjšajo stroški, ampak tudi v strahu pred drugimi državami, kdaj bodo tudi one lahko začele misliti na lastno strateško orožje v neomejenem obsegu. Rdeča Kitajska bo ta strah prva postavila pred preskušnjo. Pogajanja SAT morajo tudi na to misliti, dasiravno ne bo napisano v nobeni pogodbi, javni ali tajni.
Sestri iz Euclida vabita
na slikarsko razstavo
BESEDA IZ NARODA
Delovni program SALT
Sredi marca bodo v Helsinkih nadaljevali pogajanja SALT o omejevanju strateškega oboroževanja. Pogajanja trajajo že drugo leto, pa še ni nič znano, ali je bilo na njih kaj doseženo ali ne. To. je treba pripisati sovjetski strasti po skrivanju stvarnosti. Kdor se pogaja s sovjetskimi diplomati, mora s tem računati in molčati, drugače bo pogajanj hitro konec. Če molčijo Sovjeti, morajo molčati tudi naši diplomati, drugače pogajanja propadejo.
Kako kočljivo je to vprašanje, se je pokazalo ravno pred kratkim. Predsednik Nixon je hotel v svojo poslanico o stanju mednarodne politike vplesti tudi nekaj podatkov o SALT, pa je moral na zahtevo državnega tajništva omejiti svoja izvajanja na znane vsakdanjosti, kajti naši diplo-matje so kar odkrito povedali, da bi tako besedilo v poslanici uničilo vse dosedanje delo pogajanj in ubilo morda celo idejo samo.
Zato ne moremo ob začetku letošnjega zasedanja SALT napraviti nič drugega, kot da opozorimo na delovni program razgovorov. Ta je sicer poln strokovnih izrazov, da se pa za silo zgostiti v nekaj pripomb. SALT naj iščejo način, kako spraviti pod medsebojni nadzor štiri “oborožitvene sisteme; medcelinske rakete, ki letijo na tisoče milj daleč, rakete na podmornicah, antirakete in bombnike, ki lahko prenašajo na velike daljave jedrske bombe. Na vseh teh štirih področjih je treba najti način nadzora, ki naj sproti ugotavlja, da se dogovorjeno ravnovesje teh okrožij ne krši. Tako bi bilo omejeno tekmovanje med obema deželama in seveda obenem tudi zmanjšani stroški za oboroževanje. Seveda gredo pri obravnavanju tega področja misli tudi na vse druge države, ki so že na tem, da bodo imele potrebna prenosna sredstva, ali pa mislijo nanje. Sporazum SALT bo imel namreč le tako dolgo pomen za Sovjetsko zvezo in Ameriko, dokler nobena druga država ne bo imela medcelinskih raket, atomskih podmornic, bombnikov in an-tiraket, odnosno raketnih lovcev. Kitajska je že blizu cilja, morda ga bo dosegla že v 10 letih. Zato pritiska na obe deželi čas in jima svetuje, naj hitita s pogajanji, da ne bo prepozno.
Kako hitro se v tem pogledu spreminja mednarodno stanje, pričajo sledeči podatki. Pogodba o prepovedi preskušanja jedrskih eksplozij, razen pod zemljo, je bila podpisana 1. 1963. Od 1. 1945 do 1. 1963 je bilo napravljenih letno po 24 poskusov. Po 1. 1963 je bilo narejenih doslej 312 preskusov ali 42 na letno. Tempo poskusov se je torej skoraj podvojil!
Pet članic jedrskega kluba — Amerika, Sovjetska zveza, Kitajska, Anglija in Francija imajo na zalogah toliko jedrskega streliva, da to odgovarja 15 tonam TNT streliva na vsakega prebivalca na zemlji. Pri tem znašajo ameriške in sovjetske zaloge 95%, britanske, francoske in kitajske pa 5%. Počemu torej še nova proizvodnja? Pa je vendarle mogoča celo zunaj gornjih 5 držav. Po računih stockholmskega zavoda za mirovna raziskavanja imamo danes v 55 državah 749 jedrskih reaktorjev, ki proizvajajo kot “dodatno surovino11 tudi jedrski material, potreben za atomske bombe. Letno napravijo toliko takega materiala, da se iz njega lahko naredi vsako leto okoli 1000 atomskih bomb z razdiralno močjo “hirošimske” bombe.
Tudi proizvodnja “obogatenega urana”, ki je glavna surovina za atomske bombe, ni več monopol gornjih petih držav; Japonska, Nemčija, Švedska, Norveška, Nizozemska in Južna Afrika tako dobro poznajo proces proizvodnje atomskega streliva, da si ga v zadregi lahko privoščijo. Po sodbi ameriških strokovnjakov je 23 držav, ki še nimajo ne raket ne medcelinskih bombnikov, pa vendar lahko mislijo, kako bi jih producirale.
Tako je približno stanje, ki se danes v njem nahaja jedrsko oboroževanje. Pri SALT pogajanjih vpliva na potek debat ne samo ravnovesje jedrskega orožja in proizvodnih zmogljivosti Amerike in Sovjetske zveze, je ravno tako važno to, kdo vse bi na tem področju tekmoval z obema državama. Ameriška in sovjetska delegacija res morda govorita le o tem, kaj imata, v resnici pa mislita obe tudi na to, kdo drugi bo kmalu imel podobne možnosti za tekmo z njima. Iz tega premišljevanja se mora roditi želja, da se take države — ko pride čas — tudi pritegnejo v sklop obvez, ki bodo pri SALT dogovorjene.
Konkretno povedano; kot nevidni opazovalec pri SALT je rdeča Kitajska, ki že lahko proizvaja atmoske in bo kmalu v večjem obsegu tudi vodikove bombe. Poleg tega se hudo napenja, da pride do zanesljivih medcelinskih raket in bombnikov na velike daljave. Nekateri strokovnjaki mislijo, da bo dosegla te cilje že v 10 letih, drugi mislijo na daljše obdobje. Vendar vprašanje časa ni tako važno kot dejstvo, da se Kitajski že odpirajo vrata do ravnopravnosti z Ameriko in Sovjetsko zvezo.
Pismo Vrhenškega im Tineta
Waukegan, 111. — Kaj je novega pri nas in okrog nas? Novic je vedno kaj — največ takih, ki niso ugodne.
Zima je letos zelo občutna.
Sneženi viharji so zlasti tekom januarja povzročili mnogo škode na raznih poslopjih in stavbah. Posebno občevalne zveze, kot električne, telefonske žice in druge opreme je bilo marsikje dosti poškodovane.
Radi stavk tu in tam je tudi nezaposlenost narastla. V bližnjem Libertyvillu, kjer ima obsežno tovarno International Harvester Co., je že dalje časa zaprta radi stavk po delavnicah te družbe v drugih državah, ki jih obratuje ta družba. Stotine in stotine teh brezposelnih je zdaj na javni podpori.
Tako gre. Govori se in piše o prosperiteti — na drugi strani pa pobero vse take neugodnosti in razmere, ki se naprej in naprej pojavljajo med nami.
Statistikarji, ki so sestavili proračun za bodoče leto v Wa-shinghtonu, s svojimi številkami omenjajo, kaj približno stane deželo to in ono. Stric Sam dobi od nas v raznih davkih in drugem dosti. So to visoki bilijoni.
Od vsakega dolarja, ki ga dobi — gre 34 centov za obrambo in vojne stroške. Vietnam, Kambodža, drugi kraji po Aziji in Evropi stanejo v tem oziru nas veliko.
Tako je. Pravimo, da smo “brihtni” ljudje. Iz teh sitnosti in težav pa kar ne znamo najti izhoda.
Čudno res.
— Včeraj ven — zdaj nazaj.
V Washingtonu je pred kratkim zborovalo okrog 5,000 stavbin-skih strokovnjakov vseh raznih vrst. To so graditelji trgovskih, industrijskih, raznih za vodnih poslopij in družinskih stanovanjskih hiš. Prišli so do soglasja, da je treba poživeti urbanistične kraje, to je preurediti in polživeti življenje po mestih.
Preurediti in izboljšati stanovanjske, trgovske in stavbe raznih zavodov, da bodo odgovarjale potrebam in sedanjemu modernemu življenju. Treba več u-dobenjših stanovanj z boljšimi opremami, s primernim okoljem za parkiranja avtov in dohodov do stanovanj. To menda tako, da bo treba mnogo dosedanjega starega podreti in nadomestiti in preurediti z novim boljšim. To je eno, ki se lepo čuje.
Druga reč pa je seveda pri tem, to bo ustvarilo na polju vseh vrst stavbinstva mnogo novega businessa in to še najbolj diši in mika tiste, ki diše v tem business. Znati je treba! To bo ustvarilo tudi veliko zaposlitev nogomet?’ in zaslužka. Da bi jim le bila srečna bodočnost!
Tako računajo stavbinska velepodjetja in menijo, da bo to prineslo njim, vsem in vsej deželi novo prosperiteto. Amerika je bogata in v Ameriki je dosti denarja, treba ga je le izvabiti v promet in skozi promet zopet
nazaj med ljudi. V tem oziru nekaj takega kakor kri v telesu, če dobro cirkulira in kroži po žilah, je človek zdrav, če ne, se pojavljajo razne krize in bolezni.
*	NIKONOV GOVOR ocenju jejo zadnje tedne mnogi gospodarski veščaki, ocenjevanja in sodbe o njegovih nasvetih so pa seveda r a z 1 i čne. Predstavniki političnih strank ga ocenjujejo po gledanju svojih strank na naše gospodarsko in politično življenje. R e p u b 1 ikanci, katerih glavni predstavnik je zdaj predsednik Nixon sam, gledajo na vse s svojega konservativnega stališča. To stališče je znano. Vladi naj se nalaga čim manj odgovornosti za razne lokalne zadeve po posameznih državah. Vsaka država naj sama skrbi, čim več se da za svoje upravne zadeve. Le tiste zadeve, v katerih je potrebno zvezno sodelovanje in kontrola, naj bodo pod-rejene zvezni kontroli. V takih okoliščinah je seveda manj biro-kratstva in nadležnosti. To ugaja zlasti privatništvu. Velepodjetja in njihovi lastniki so za tak način.
Demokrati so deloma tu in tam za nekoliko konservativne načine — večinoma pa ne. Pri odločanju upravniških načinov so nagnjeni precej k socializira-nju gospodarstva. Pod njimi radi višji davki nastajajo, češ, kdor molze, naj tudi prispeva, kar je deloma sicer prav. Zgodi se pa navadno rado, da z davki bolj potipljejo male kot velike ljudi. To pa povzroča velikokrat nezadovoljnost celo med demokrati samimi. Pa tudi denar radi trošijo za marsikaj, kar javnost vedno ne odobrava.
Republikanci in d e m o k rati predstavljajo seveda večino naše javnosti. Socialisti in še druge kake stranke vsaj zdaj niso upoštevane.
Nixonov nasvet, da naj zvezna uprava deli nazaj državam denar, ki ga prejema za davke, v nekaterih državah odobravajo. V nekaterih ne in navaja se se-vedo vzroke za to. Naravno v vsaki državi gledajo na to, kateri način jim več nudi. Tako se potem tudi obnašajo.
O tem in drugih nasvetih, ki jih je dal Nixon v svojem govo-voru, bodo seveda skozi vse leto v kongresu in senatu dolge razprave in debate. Nekatere znajo vpoštevati, vseh pa ne bodo, ker v kongresu in senatu sedi demokratska večina in to pove, zakaj ne.
*	TOLE PA ZA DOBRO VOLJO : '
— Kvartopirec pri zdravniku. — Neki moški je prišel k zdravniku, da ga naj preišče in predpiše kaka zdravila, da bo bolj krepak in trden. Ko ga zdravnik otipava in preiskuje, je mož zajavkal: “Ouč!”, ko mu je ta otipaval nogo. Zdravnik ga vpraša;
“Kako se je vam to dogodilo? Poškodovano imate piščalno kost na nogi. Verjetno radi igrate

Vlasta T. Radisek
CLEVELAND, O. — Vlasta in Anda Tekavec bosta imeli sli karsko razstavo v Baragovem domu 13. in 14. marca. Obe sestri sedaj živita v Euclidu, Ohio. Vlasta je poročena z Jožetom Radiškom, Anda pa s Frankom Novakom. Vlasta je prišla v A-meriko leta 1956, Anda 1. 1965, oba sta iz Ljubljane. Anda je študirala slikarstvo v Ljubljani, Vlasta pa v Beogradu in Ameriki. Sestri sta tudi materi, Vlasta ima pet otrok, Anda pa tri.
Prvo razstavo sta imeli v Euclidu septembra 1969 na E. 200 St. v Driftwood Art Gallery. Kot aktivni članici Euclid Art Association razstavljata na več krajih: Karamu Theater, Richmond Mali, Mentor Mali itd. Na razstavah večkrat tudi demonstrirata, oziroma slikata.
Anda je zaposlena pri Continental Lithography kot “Dot Etcher”, Vlasta se pa poleg slikarstva in gospodinjstva bavi tudi s petjem, je članica pevskega zbora Triglav.
Pridite in si oglejte, kaj se je z leti nabralo! Nekaj truda, ali pa naj bo — igranja s čopičem in barvami — v soboto in nedeljo bo viselo na stenah Baragovega doma na ogled in oceno.
Na svidenje na razstavi!
P. - V. A.
Ztfeze štatal&v Sbvsnijs
Slovenski študentje, včlanjeni štev, kot to velja za italijanske
v Zvezi študentov Slovenije, so naslovili odprto pismo zboru narodov zvezne skupščine SFR Jugoslavije ter objavili resolucijo o položaju zamejskih Slovencev.
V pismu pravijo, da pričakujejo od bodočega obiska Tita v Italiji tudi to, da se bo uredil položaj tamkajšnje slove nske narodne skupnosti in bo prišlo do dokončnega soglasja o državni meji. Študentje podpirajo vse zahteve predstavnikov slovenskih organizacij in političnih skupin, ki so jih v skupni spomenici naslovili na predsednika ministrskega sveta C o 1 o m b a. Zahtevajo, da italijanska država slovensko narodnostno skupnost kot takšno enako obravnava v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Slovenci v Italiji morajo biti deležni pravic v istem obsegu kot jih imajo z zakonom zagotovljene francoska in nemška narodnostna skupina. Zahtevajo enakopravno navzočnost Slovencev v uradih, javnih, šolskih in sodnih organih; slovenski televizijski program. Slovenske kulturne, prosvetne, športne in druge organizacije ter manjšinski tisk terjajo enako pravico od finančne podpore iz javnih sred-
“Nikakor ne, gospod zdravnik!” odgovori piož.
“Kaj pa potem, odkod to?” “To je pa takole,” pojasni mož. “Igram le karte; pri tem mi pa moja žena pod mizo z nogami daje nasvete!”
— Vse lepo pozdravlja
Vrhenšk Tine
. LIL
Iz fdkvelanda
STOCKTON, Kalif. — Zahvaljujem se za pozornost, katero izražate vsebini članka o pokojnem kralju Petru II. z raznimi pripombami in vprašanji. Odgovarjam sledeče:	Kralj Peter
II., begunski jugoslovanski kralj, je izhajal iz dinasije Karadžor-dža — “Črnega Džordža”, voditelja Srbov v prvem uporu v začetku preteklega stoletja do leta 1817, ko je bil po ukazu Miloša Obrenoviča umorjen. Sorodstvo dokazuje, da je bil on prapra-stari vnuk “Črnega Džordža”.
Jugoslavija je bila v času druge svetovne vojne nevtralna država do 6. aprila 1941, ko so nemške oborožene sile izvršile na njo napad in strle njen odpor. Mladi kralj se je zatekel v Anglijo in tam sestavil svojo begunsko vlado.
General Draža Mihajlovič je organiziral vojaške odrede proti okupatorju pod imenom “četniki”. Vladi Londona in Washing-tona sta to borbo podprli in priznali. Pod poveljstvom Josipa Broza-Tita, šolanega moskovskega komunista, so se zbirali komunistični odredi, takozvani “partizani” ali partijski borci. Partizani so vodili borbo proti okupatorju, pa še bolj proti nasprotnikom komunizma. Ker je Tito imel boljše zveze v tujini, so zavezniki zapustili generala Dražo ter presedlali na stran partizanskega gibanja.
Ko je bil meseca januarja 1945 postal Tito predsednik jugoslovanske vlade, se je kralj Peter II. temu uprl, pa končno le na to pristal. Avgusta je kralj Tita “odstavil”, ta pa mu odvzel vse državljanske pravice, zaplenil premoženje, v katerega je bilo vi j učenih tudi $2,000,000 v neki švicarski banki. Borba za izpla-
organizacije in tisk.
Naši interesi — pravijo študentje — za ureditev položaja zamejskih Slovencev niso noben poseben slovenski kompleks, s katerim bi obremenjevali meddržavne odnose, ampak so to življenjski interesi jugoslovanske državne skupnosti, kot je tudi neodvisen razvoj makedonskega narodov stvar vse Jugoslavije.
V resoluciji o položaju zamejskih Slovencev pa se študentje obračajo na jugoslovansko zvezno skupščino, na jugoslovanski zvezni izvršni svet (vlado), na državno tajništvo za zunanje zadeve, na slovensko republiško skupščino, na družbeno politične organizacije, ki so vsi skupaj odgovorni za izpolnjevanje pravic, ki pripadajo Slovencem v zamejstvu in ustrezno zaščitijo interese Slovencev v zamejstvu. Do sedaj niso bile izkoriščene pravne možnosti, ki jih daje mirovna pogodba, londonski sporazum in avstrijska državna pogodba, prav tako pravne možnosti, ki izhajajo iz resolucij Organizacije Združenih narodov (OZN). Problem zamejskih Slovencev bi zaslužil obravnavo pred OZN vsaj toliko kot prob- j lem Južne Tirolske. Jugoslavija ni nikdar ustrezno protestirala proti teptanju človečanskih in narodnostnih pravic slovenskih zamejcev. Dobri sosedski odnosi nikdar ne bi smeli biti vzrok za zapostavljanje manjši ns kega vprašanja, saj je prav rešitev teh vprašanj pogoj za mirno sožitje in sodelovanje.
Avstrijskim oblastem resolucija očita, da ne izpolnjujejo 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja avstrijskim državljanom slovenske in hrvat-ske narodnosti iste pravice v e-nakih pogojih kot ostalim avstrijskim državljanom, od italijanskih oblasti pa zahteva poseben zakon za zaščito slovenske narodnostne skupnosti ter ukinitev vseh fašističnih ukrepov in zakonov, ki še vedno veljajo.
Resolucija nato povzame zahteve, naslovljene v znanem pismu na ministrskega predsednika Colomba.
Zelo pomemben za zamejske Slovence je sledeči odstavek, ki resolucijo zaključuje: “Zahtevamo, da v celoti preneha negativni, diskriminacijski ideološki prijem v odnosu uradne Slovenije do posameznih skupin v zamejstvu. Mi podpiramo vse tiste sile, ki objektivno krepijo enakopravni položaj Slovencev.”
čilo tega denarja se še po kraljevi smrti nadaljuje.
Iz zanesljivega vira in naj ožjega kroga pokojnega kralja Petra II., s katerim sem imel priliko priti v stik v mestu Jackson, katero je neke vrste politična jugoslovanska trdnjava, lahko trdim, da pokojni kralj ni bil kriv svoje nerazgledanosti, ker mu njegovi osebni svetovalci, kakor tudi mednarodne politične intrige niso dovolile dovoljenega razmaha v usodnih trenutkih med leti 1939-1945. Dodajam še, da je bil pod stalnim pritiskom in grožnjami do dneva svoje smrti.
Ko omenjate poslanca Snoja, je vaša trditev popolnoma upravičena, saj je celo njegov mlajši brat priznal poslančevo sodelovanje z OF, neupravičene pa so vsake sumnje o pokojnem slovenskem voditelju g. dr. Mihu Kreku. Predaleč ste posegli z neutemeljenimi sumnjami. Bil je poštenjak, zaveden Slovenec in protikomunist.
Zapomnite si sami eno! Politični voditelji in njih linija so bili vedno sporna vprašanja celo med poklicnimi pisatelji in tolmači politike, kako pričakujete od mene, da vam na taka vprašanja zadovoljivo odgovorim?
Končno še o domobrancih. O tem vprašanju bom napisal članek, kateri bo najbrže prodrl z nadaljnjim razmišljanjem celo v kroge, kjer je to ime nezabeljeno.
Dne 3. maja 1945 je Narodni odbor Slovenije preimenoval domobransko vojsko v “Slovensko narodno vojsko”. To se je dogodilo na Taboru v prestolnem slovenskem mestu Ljubljani. Zato sem skoro gotovo upravičen trditi z moje strani, da oporekam vaši misli, da so domobranci pri članih Narodnega odbora neza-željeni in osovraženi. Upam, daj Vam bo ta skrb odšla iz spomina. če pogledamo nazaj v leto 1945, vidimo, oziroma razberemo iz zapiskov in spominov, da smo domobranci domala popolnoma kontrolirali ljubljansko pokrajino in bili kos vsem par-,	0 v . .
tizanskim napadom. Mednarod-j	brecanje izseljencev
ne intrige so zapeljale kralja, so ll1 ^ezjah na Gorenjskem izpodrinile demokratsko politi-i Kranjska dekanija je na nede-ko in domobranstvo iz naše pre- Ijo sv. Družine organizirala sre-lepe domovine. Krivda delno le- Čanje izseljencev pri Mariji Pozi na naših takratnih vladnih magaj na Brezjah. Kljub nove-
Zdomske župljane so povabili
Beltinska fara ima veliko svojih župljanov na začasnem delu v zdomstvu. Za nedeljo sv. Družine so jih povabili župnik in farani na posebno srečanje, ki se ga je udeležilo 120 zdomcev. Srečanje je lepo uspelo in ponovno povezalo domače in zdomske župljane iz Beltincev.
Novo zasebno gostišče
V Beltincih so odprli sodobno I urejeno zasebno gostišče “Pri Štajercu”. Poleg vseh vrst vin, žganih in brezalkoholnih pijač, gostišče nudi tudi poceni hrano in sobe.
na
predstavnikih, katerim ni uspelo v svetu najti pravilne poti in tolmačenja naše borbe in politike.
M. Simončič
mu snegu je bila udeležba pri srečanju, ki ga je vodil predsednik slovenske škofovske komisije škof dr. Lenič, kar zadovolji* va.
AMERIŠKA DOMOVINA
FRAN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Kuzarji na Polici
Matt Tekavec:
Misli o podobi Marije Pomagaj
II.
Na Vseh svetnikov dan popo-ludne je sedela Možinova gospa s svojima hčerama v veliki grajski izbi in proti večeru se jim Je pridružil tu Mokošinyi. Afi razgovor je bil danes nekako ttilačen in prisiljen; vrtel se je ° navadnih rečeh. Berta je bila nenavadno resna, sedela je pri klavirji in je gledala v note, katere so ležale pred njo, ali igrala ni, Julija je pa na videz prav pazno brala v neki knjigi. Pri fari je zvonilo Dorici in skozi na pol odprto okno je veter donašal v sobo žalostne glasove cerkvenih zvonov.
Ritmajster naprosi Berto, da bi kaj igrala. Res je začela nekaj igrati, ali kmalu se je izgubila v svoje fantazije; kakor v sanjah je vedno počasneje prebirala tipake in naposled so jej zastale roke popolnoma.
Zdaj stopi v izbo Možina z nckim časopisom v roki. “Ravnokar berem v časopisu nekovo žalostno dogodbo, ki se mi zdi, da je v zvezi z žalostno usodo ranjke Dorice.”
Zenske planejo kvišku.
“Prosim kratkega potrpljenja!” seže ritmajster ženskam v besedo. “Gospod Možina! Vče-raj že ste mi obljubili povest o Ubogi Dorici; če Vam ni ne všečno, prosil bi, da mi jo poveste zdaj-le, predno čitate žalostno
novico.”
H:
“Iz srca rad povem, kolikor nai je znano.”
“Mi vsi dobro poznamo Do-Nco, ker rasla je tu med nami Ui do desetega leta je bila več PN nas, nego doma. Jedva uro odtod je grad, Bučnik imenovan. Pavno teče zdaj osemnajsto leto. knr je prišel ta grad po smrti Prejšnjega posestnika v druge r°ke. Ko je bil potlačen laški Upor, prišel je neki Talijan, Anaadeo Bentivoglio po imeni, Semkaj v naše kraje in si je ^uPil ta gtad. Bentivoglio je bil postaren, prišel je prav sam. pol leta staro hčerko Dorico |e pripeljal s seboj in star služabnik ga je izpremljal. Benti-v°glio je bil neznano resčn mož, Sovoril je kaj malo, le malokrat Jc bil pri nas, navadno se je držal svojega doma, sicer je bil Pa prav ljubezniv sosed.
Kmalu zatem se je porodila Uaša Berta in ko je odrasla, tedaj so se naju otroci bolje spri-iaznili. Ali je bila Berta v Buč-ruku, ali pa je prišla Dorica k Sam na p0iiC0 in ostajala je tasih po ves mesec. Tudi Benti-v°glio je zdaj bolj pogostoma Zabajal k nam, ali deset let pozneje smo ravno toliko vedeli o njegovem prejšnjem življenji, kakor prvi dan — to je; prav ničesar. Sploh je bil kratkih be-Sedij, posebno o sebi ni govoril n 2a nas je bilo težko ga izprašati. Njegovo jedino veselje na svetu je bila njegova hči °rica; posebno ko je malo bolj Odrasla, pustil je ni izpred očij. j adnja leta nas je tudi ona rek-^je obiskovala, prišla je le na vak dan, navadno je bila zadnji ie naša Berta na Bučniku. 0rica je pa v tem razcvetela v njiepšo deklico.
dne
bansko pomlad pride nekega ua Bučnik mlad, lep Tali-
‘
Bil sem ravno tisti dan ondu j^l kontivoglio mi ga predstavi .tor sina svojega prijatelja z 5enom Cezare Angelini. K u* Privedel nikdar, ved-^k^u kila doma. Necega dne— 80 pozneje pravili posli— Se živo prepirala; zakaj, tega uihče zvedel. Drugo jutro adega Talijana ni bilo več— Uila lavno ksti noči je tudi izgi-^es ^0r^ca *z ocetnega doma. tie krePal pride drugo jutro ^utivogiio povpraševat po erki svoji, ali nas je nihče že
davno videl ni. Vidim ga še zdaj pred seboj, kako se je tresel starec, kakor šiba na vodi, zveni mi še zdaj v ušesih glas, kako je zaječal nesrečnik. Izkušali smo ga tolažiti — ali kako hočeš utolažiti očeta, kateri je izgubil jedino ljubljeno dete svoje? Se tisti dan se je odpeljal Bentivoglio in ni o njem ni o njegovi hčeri nismo več slišali.
Pol leta zatem dobim od Ben-tivoglia nenadoma naslednje pismo:
“Prijatelj! Posestvo svoje sem prodal trgovcu A. Nikoli več ne bom videl prijaznih Vaših krajev, kateri so tolikanj dobro deli bolni moji duši. Moji dnevi gredo h koncu in kar mi je še namenjenih, posvečeni so maščevanju. Ako bi šel do konca sveta, moram ga najti zapeljivca Dorice svoje. Bodite mi vsi pozdravljeni in spominjajte se časih nesrečnega Bentivoglia.”
Pozneje ni bilo glasu ni o Bentivogliji ni o Dorici. Posestvo je prevzel novi kupec in počasi bi bili pozabili čudnega Talijana. Kar se pred štirimi ali petimi dnevi Dorica spet prikaže v naše kraje. Ali to ni bila nekdanja cvetoča Dorica, temveč le senca njena. Polno rdeče lice jej je upalo in pobledelo, v črnih očeh je ugasnil plamen njenega mamečega pogleda — Dorica je venela, v njej je umiralo življenje. In kar je bilo še najhuje — izgubila je pamet in um se jej je zmešal. O svojem očetu ni vedela ničesar, nikoli ga ni imela v mislih, vedno je ie govorila o svojem Cezaru, da takoj pride in da jo povede pred oltar. Stala je pred cerkvijo in vsakoga, ki je šel mimo, vabila je v svate, akoravno nikogar ni več spoznala. Prosila jih je, naj malo počakajo, da pride Cezar, ki jej prinese lepo dragoceno nevestino obleko, potem bode precej poroka! Sedanji posestnik Bučniškega grada jo je iz milosti vzel k sebi, ali že prvo noč je ušla in hitela spet pred cerkev, ker tukaj mora čakati ženina svojega. Uživala ni skoro ničesar; kar so jej ljudje dajali, razdelila je spet med otroke, da bodo lože čakali na ženitno gostovanje. Drugo noč jej je gospod župnik dal nočišče, ali tudi od pndu je ušla — in drugo jutro jo najde Boltovec mrtvo pred cerkvenimi vrati. Bog se je usmilil zapuščene sirote ter jo vzel k sebi. Jutri zjutraj jo po-' kopljejo.”
Možina je končal, vsi so bili v živo ganeni, nihče ni hotel motiti praznične tihote. Ritmajster se je globoko zamislil, Julija je z mokrim očesom strmela pred se na tla, Berta je pa tiho jokala za nekdanjo svojo prijateljico.
“Ljubi mož,” izpregovori po dolgem molku prva gospa. “Prej si govoril o novicah, ki neki razjasnjujejo vsaj nekoliko to žalostno zgodbo.”
Res da! Malo da nisem poza bil na to. V zadnjem listu berem iz Trsta ta-le nesrečni dogodek:
“Včeraj zjutraj so našli ribiči blizu Trsta ladjico, katera je brez veslarja plavala po morji. V ladjici je ležal mlad človek s prebodenimi prsi, v desnici je se držal bodalo; v drugem konci ladje je pa ležal klobuk in suknja in pod suknjo krvav meč. Vse okoinosti kažejo, da je bil na ladji dvoboj. V suknjah so tudi našli pisma, iz katerih so zvedeli imeni obeh nesrečnikov. Mrtvec je Cezar Angelini in drugi, najbrž morilec njegov, Amadeo Bentivoglio, ki se je najbrž sam končal v morji.”
“Oh, ubogi Bentivoglio!” vzdihne gospa. “Zdaj stoje vsi trije pred sodbo. Bog bodi milo-stiv njih dušam!”
EUCLID, O. — Ne bo odveč, če se ob otvoritvi slovenske kapele v Washingtonu, D.C., seznanimo bolj obširno s podobo Marije Pomagaj. Leta 1963 je v Ameriški Domovini izhajala povest “Vozniki”, v katero je pisatelj Janez Jalen vključil nekaj o življenju slikarja Leopolda Lay er j a v zvezi s podobo Marije Pomagaj: “Leopold Layer (1752-1828) je znal dobro pogoditi ljudski okus. Slikarske posameznosti, ki so mu ugajale in o katerih je vedel, da so tudi pri ljudeh priljubljene, je večkrat uporabljal in jih sestavljal v nove slike. Rad je povzel kak dogodek iz najnavadnejšega vsakdanjega življenja ter s to poljudno resničnostjo zbližal široke plasti naroda z umetnostjo. Layerjevo delo je tudi oljna slika Marije Pomagaj (iz leta 1814). Njegova delavnica je imela silno mnogo naročil, saj je ni skoro fare na Kranjskem, kjer bi pri župni ali po-družni cerkvi ne bila ena ali več njegovih slik. Zato pa tudi vse njegove podobe niso enako dobre; zlasti v začetku je slikal okorno in brez prave barvne učinkovitosti. Razen na Gorenjskem, je zlasti na Koroškem mnogo njegovih slik.” (Dr. Josip Mal, Zgodovina slov. naroda II, str. 366).
V	Argentini živi g. Marjan Marolt, ki je za Marijino leto 1954 v “Duhovnem življenju” opisal slovenska Marijina svetišča in kot umetnostni strokovnjak o podobi Marije Pomagaj napisal to: “Osvajajoča milina brezjanske Marije je bolj odsev milosti kot izraz umetniške sile, čeprav ji vsake umetniške vred nosti ne moremo odrekati. Slovenci si Mater Božjo navadno predstavljajo takšno, kakršno so videli na Brezjah ali v reprodukciji brezjanske slike.” (Duh. življenje, jan. 1954, str. 29)
Hi laiki, ki ne znamo razlikovati kaj je umetnost in kaj ni, se ne oziramo na mnenja strokovnjakov, ampak v srcu čutimo, kaj je lepo in nas privlači in kaj nas odbija.
Obsežen opis zgodovine podobe Marije Pomagaj nam je v Koledarju Ave Marija-za leto 1953 podal tudi naš marljiv zgodovinar slovenskih Marijinih božjih poti pater Odilo Hajnšek O.F.M.
V	uvodu opisuje, da je slika čudedelne podobe Marije Pomagaj, ki so jo imeli v mestni cerkvi sv. Jakoba v Innsbrucku na Tirolskem, morala vplivati na duhovnika Urbana Ažbeta, ki je tam študiral. Ta slika je bila v vseh alpskih deželah zelo znana in češčena. Tudi naš mladi Ažbe je mnogokrat klečal pred to podobo in se mu je silno priljubila. Sliko je napravil leta 1517 slavni slikar Luka Cranach
st. ter je pred luteranskim preganjanjem po dolgem času priromala iz Starega trga pri Draž-danih v Passau in od tam v Innsbruck.
Ko se je Urban Ažbe poslavljal od mesta in šol, se je težko ločil od Marijine podobe. Gotovo je ohranil podobo v svojem srcu in vzel s seboj kak nje posnetek. I Ažbe je postal leta 1796 župnik v Mošnjah in je po štirih letih uresničil gorečo željo: Dal je Slovencem Marijo Pomagaj.
Marijina podoba v kapeli na Brezjah je bila naslikana na steno, zato je kmalu obledela. Nekateri domnevajo, da je tudi tisto podobo slikal Leopold Layer. Domačini in bližnji okoličani so se takoj od začetka radi in z zaupanjem zbirali okrog Marijinega oltarja in so pri tem oltarju večkrat naročali sv. maše.
Stara legenda pripoveduje: Ko je ono noč prišel angel iz nebes k sv. Jožefu ter mu naročil: “Vstani, vzemi Dete in njegovo mater in beži v Egipt!” — se je Jezus oklenil vratu svoje matere Marije ter vzkliknil: Mati, pomagaj!
To legendo je imel pred očmi slikar, ki je prvi naslikal podobo Marije Pomagaj. Na tej inns-bruški podobi se res vidi na Marijinem obrazu skrb, bolečina in žalost. Jezušček pa se krčevito oklepa Marijinega vratu, kakor da išče pomoči pri njej in kliče: Mati, pomagaj!
V tem smislu so delali podobo Marije Pomagaj mnogi poznejši slikarji. Te vrste slike so zdaj po vsem svetu zelo razširjene, a le posamezne med njimi so tako imenovane milostne podobe, to je take, ki so na nje navezane posebne milosti, katere Bog vernim deli.
Taka milostna podoba je v kapelici na Brezjah. Ako je umetnik videl innsburško podobo Marije Pomagaj, potem se more reči, da je Layer prvotno sliko daleč prekosil. Skoraj lahko rečemo, da je brezjanska podoba Marije Pomagaj čisto samostojno zamišljena slika. Oglejmo si jo torej!
članica župnije sv. Jožefa v Gil-bertu.
Zapušča mater Mrs. Katherine Sterk, brata Michaela R., sestro Mrs. Anton (Evelyn) Verbick, nečaka Michaela in nečakinjo Kathleen, vsi v Gilbertu. Njen oče Michael H. Sterk je že umrl 1. februarja 1951.
Pogrebno sv. mašo in molitve je opravil v cerkvi sv. Jožefa Rev. John A. Kausek. Pokopali so jo na gilbertskem pokopališču.
Pogrebniki so bili:	Stanley
Rischard, Leslie Rischard, Jo-, seph Sterbentz, Rudolph Shus-terich jr., Omar St. Lawrence J in George Kobe.
Pogreb je imel na oskrbi Moe-glein pogrebni zavod.
Anton S. Verbick
Marijine legije in K.S.K.J. društva Kraljica Majnika, kjer je bila do smrti finančna tajnica. To delo je z velikim veseljem opravljala 11 mesecev.
Zapušča žalujočega soproga in sestro Mary Schutey v She-boyganu. Pogrebna sv. maša je bila v cerkvi sv. Cirila in Metoda, ki jo je daroval Rev. Louis Koren.
Imela je veličasten pogreb. Lepo število sorodnikov in prijateljev ter tudi naših članic je
bilo navzočih kljub zelo, zelo slabemu vremenu. Položili so jo k večnemu počitku v Zeleni dolini, kjer počivajo tudi njeni starši.
Žalujočim ostalim izrekamo naše globoko sožalje. Tebi, ljuba Louise, bo pa Bog prav gotovo dober plačnik v večnosti. Spomin na Tebe bo vedno živel v naših srcih in molitvah. Počivaj v miru božjem.
J. Mohar
S?
m Giiertsi
GILBERT, Minn. — Po večmesečni bolezni je še pred koncem leta umrla v Virginia Municipal Hospital Miss Katherine M. Sterk.
Rojena je bila v Elcor-u, v Gilbertu je živela od leta 1923. Miss Sterk je graduirala na Gilbert High School in je tudi obiskovala prejšnji Virginia Junior College. Bila je solastnica Sterk Grocery and Meat Market v Gilbertu, ki sta jo vodila skupaj z bratom. Miss Sterk je bila
MM® dskls msh smrl ¥ a¥?3a^li3!ski aasreči
BRIDGEPORT. Conn. — Dne 20. febr. zjutraj je v avtomobilski nesreči na Highway Mass, izgubila svoje mlado življenje Carol Ann Havanich, stara komaj 18 let.
Pokojna Carol je bila prvo leto študentka na Dean Junior College, Franklin, Mass. Rojena je bila v Bridgeportu, Conn., ves čas je živela na Fairfield-u. Bila je članica K.S.K.J. društva sv. Jožef, št. 148 od rojstva. Pogreb je bil 22. februarja iz Lesko pogrebnega zavoda v cerkev sv. Križa, nato na pokopališče Lawncroft. Sv. mašo vstajenja in druge mrtvaške obrede je opravil naš župnik Rev. Alojzij Hribšek. Imel je lep nagovor o pokojni Carol in vsako oko je bilo solzno.
Poleg staršev zapušča brata Louisa ml., in stare stariše (mamco pa dedeka) Mr. in Mrs. Raymond Rodek, vsi živijo na Fairfield, Conn. Za pokojno Carol žaluje tudi več sorodnikov in prijateljev.
Odbor društva sv. Jožefa št. 148 izreka žalujočim svoje najgloblje sožalje,- pokojni Carol pa Bog daj večni mir in pokoj.
Joseph J. Bojnec
Plodna delta Mekonga po 30 letih vojn komaj prehranjuje prebivalce Jul. Vietnama
V desettisočletnem iskanju ga vzgojili na Filipinih, pa pri-Južnega kitajskega morja je dejo ponekod tudi do treh žetev, mogočna reka Mekong prinašala
Louise ifeidemasi umrla
SHEBOYGAN, Wis. — S tuž-nim srcem naznanjamo, da je umrla Louise Heideman. Komaj stara 49 let je umrla 19. februarja. Nihče ni pričakoval te žalostne novice. Samo dva dneva je bila v bolnišnici.
Pokojna Louise je bila rojena 26. septembra 1921 v Iron Mountain, Michigan. Bila je hčerka že pokojnih staršev Floriana in Louise Meshnig. Ko je Louise bila stara 10 mesecev, so se preselili v Sheboygan. Pokojna je graduirala leta 1939 na tukajšnji višji šoli.
Poročila se je z William Hei-demannom 20. februarja 1962. Precej let je bila zaposlena v pisarni pri Verifine Daery. Bila je članica fare sv. Cirila in Metoda, Materinskega društva,
s seboj zemljo, ki jo je s popla vami iztrgala Laosu, Tajski in Kambodži, in jo odlagala v svoji delti v Južnem Vietnamu. Tako je Mekong, podobno kot Nil in Mississippi, ustvaril eno najbolj plodnih pokrajin na svetu. Delta je pravi raj za poljedelce. Pravzaprav: lahko bi bila.
V mirnih časih pred vojno je 16 pokrajin, kolikor jih je v Mekongovi deliti, veljalo za “riževo zakladnico” Jugovzhodne Azije. Kmetovalci iz teh krajev so dobavljali svoj riž milijonom lačnih v Indiji, na Kitajskem in Japonskem.
Vse se je obrnilo na slabo, ko so leta 1941 Japonci zasedli tedanjo francosko Indokino, še slabše pa je sedaj, trideset let kasneje. V teh treh desetletjih so južnovietnamsko poljedeltsvo skoraj popolnoma unčili, in država se je iz izvoznika hrane spremenila v uvoznika. Toda delta je kljub temu še ostala za okoliške pokrajine največji dobavitelj riža.
Delta obsega sicer samo 22 odstotkov vsega južnovietnam-skega ozemlja, toda od nje živi tretjina od 17 milijonov prebivalcev. Iz delte prihaja 75 odstotkov vsega pridelanega riža, polovica vsega južnovietnam-skega pridelka kokosa pa prihaja iz samo ene pokrajine v delti. To je pokrajina Kien Hoa, ki leži prav na izlivu Mekonga.
Večina od 6 milijonov prebivalcev delte živi v tisočih vaseh, ki so jih postavili vzdolž 1000 milj vodnih poti. Ribe iz rek in prekopov so poleg banan in kokosa koristna dopolnitev juž-
Značilno je, da se je komunistična partija Vietnama rodila pravzaprav v delti. Tu so leta 1945 zabeležili tudi prvi gverilski napad na neko francosko skladišče orožja, s katerim se je pravzaprav začela vietnamska vojna za osvoboditev od francoskih kolonialnih oblasti. V teh pokrajinah so se po odhodu Francozov in razdelitvi Vietnama na Severni in Južni, začele tudi prve akcije Osvobodilne fronte Južnega Vietnama. Toda vse tja do znane “tet ofenzive” leta 1968 je delta živela precej zunaj splošnega vojnega pustošenja po deželi.
Od leta 1968 naprej pa je postala prav delta najbolj intenzivno prizorišče ameriških in saigonskih akcij “čiščenja” in “pacifikacije”.
ive imml poslopji v
$1 Lfriisss poškodovani
ST. LOUIS, Mo. — V ponedeljek ponoči so eksplodirale tri bombe v dveh zveznih poslopjih. Pri tem so bili ranjeni 3 gasilci in 6 policajev, ki so preiskovali eno od prejšnjih eskplo-zij. Prva bomba je zdrobila steklena vrata U.S. Government Records Center sredi mesta ter pokefnčala okna in vrata sosednjih poslopij.
Nekaj ur kasneje je bomba napravila veliko luknjo v zadnji steni poslopja, ki si ga delita oddelek ROTC in Washington University. Ko so policaji preiskovali eksplozijo v ROTC prostorih, je eksplodirala druga bomba. Čeprav so bili 3 gasilci
—tr “	^
dilmka, v katerem prevladujeta ! nišnico
riž in zelenjava. Skrbno namakana riževa polja v delti dajejo vsaj dve žetvi na leto. Z novimi
Sedlo Svobodna Evropa m Svoboda v stiskah
WASHINGTON, D.C. — Radijski postaji Svobodna Evropa
Policija za enkrat nima pojma, kdo in zakaj naj bi bil položil bombe v ti dve zvezni poslopji.
DELO DOBIJO
Dobijo delo
Iščemo dvojico za oskrbo po-in Svoboda sta začeli svoje delojslopja z 18 stanovanji. Kličite kmalu po koncu zadnje svetov- med 8:30 zj. do 5:00 pop.
REŠEVALNA NAPRAVA — Astronavt preskuša posebno napravo LESS v Langley raziskovalnem središču NASA v Hapmtonu, Va., s katero bi se mogel astronavt dvigniti z Lune, da mi ga matična ladja lahko rešila in vrnila na Zemljo. Nenavadno “vozilo”, ki ga je mogoče usmerjati z gibi telesa, doseže brzino, ki je potrebna za dvig z Lune in za kroženje okoli nje v oddaljenosti 60 milj.
ne vojne. Omogočali sta ljudem za železno zaveso poslušati tudi drugo plat zvona in ne samo komunistično propagando domačih postaj. Oba radijska sistema še sedaj dobro vršita svoje naloge; seveda se vse komunistične države jezijo nad njima, dasi-ravno sta se polemiziranju že davno odvadili. Se zmeraj smatrata za svojo dolžnost, da poročata resnico, kakor jo razumeta.
Na videz sta oba radijska sistema neodvisna, saj jih vodita dva neodvisna odbora. 2e dolga leta je javna tajnost, da nosi glavnino stroškov za obe postaji naša federacija, akoravno gre financiranje po nekoliko vijugastih stezah.
Sedaj so se v vso zadevo zakadili politiki in dognali, kakšna je pravzaprav prava podoba fi-naciranja. Vsa zadeva pride pred pristojne kongresne odbore.
Nekaj politikov bo pri tem želo slavo, vlada ZDA bo pa imela sitnosti. Obe postaji sta namreč še zmeraj potrebni, čeprav so se časi spremenili. Zato se tisti, ki bi radi obvarovali delo obeh postaj, trudijo, da bi našli primerno obliko za njuno nemoteno nadaljevanje, hibridnimi vrstami riža, ki so
731-0400
-(50)
M
v y
Wki dobijo delo
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj, ^nijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Ciair Ave.
Cleveland. Ohio 44103
(x)
MALI OGLASI
Iščem
3 ali 4-sobno stanovanje s kopalnico v Grovewood ali Euclid okolici. Kličite po 6. uri 692-1188.
(50)
Hišo naprodaj
Dve dvodružinski zidani hiši, vsako stanovanje 3 spalnice, eno sedaj zidajo, druga 3 leta stara. Kličite našo slovensko prodajalko Millie 261-1182 za podrobnosti.
Win. T. BYRNE REAL ESTATE 261-5100	UMLS
ALEXANDRE DUMAS*
Grof Monte Cristo
“Peppino je pameten dečko, ki ni v se prav nič zaljubljen in ki se je, proti navadi večine ljudi j, ki se togoti, če se ne zmenimo zanje, zelo razveselil videč, da je obča pozornost obrnjena njegovemu tovarišu, in to raztresenost porabil v to, da se je skrivaj zmuznil v množico in izginil; pri tem se niti ni zahvalil častivrednim duhovnikom, ki so ga podpirali. Gotovo, človek je zelo nehvaležna, sebična stvar... Toda oblecite se; glejte, gospod Morcerf bo preje oblečen.”
V istini je obuval Albert mehanično svoje svilene pantalone črez črne hlače in lakaste škornje.
“No, Albert,” vpraša Franc, “ali se ti ljubi, uganjati norosti? Dej, odgovori prosto.”
“Ne,” odgovori ta, “pa vendar mi je ljubo, da sem enkrat nekaj takega videl, in sedaj razu mem gospoda grofa: če se sploh
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
PHYSICIANS
— needed —
G.P.S - OB - GYN SURGEONS
Excellent opportunity for solo or group practice. Excellent school system, 22 bed hospital and 50 nursing home. Located in pleasant quiet, safe community. Contact C. A. Brandli Administrator
STEVENS COUNTY HOSPITAL Hugoton, Kansas 67951
(316) 544-2233	(48)
HOUSEHOLD help
MOTHERS HELPER Live in. Light housework, child care. Recent refs. Salary $25-$45. Ph. 312-272-9113 (call collect)
CHILD CARE FOR 6 MO. OLD Light housekeeping. No cooking. Live-in. Own rm. NW suburb. Top wages. References req.
528-6504
(49)
HSKPR-COOK — Live in.
North side home Companion to elderly lady recovering from stroke. Room & board end gd. sal. Call RA 8-1339 Sat. after 3 p.m. anytime other days.
(49)
REAL ESTATE FOR SALE
HAZELCREST — 12 yr. old ranch, 3 bdrms., WW crptg., new gas furnace, remod. kit. W. util. rm. and gar. Possible 5Ms pet. assum. mortgage. Mid $19’s. Owner 335-3163
OAK PARK — Brk. 5 flat. Exc. cond. thruout & gd. income. Mod. 12 yr. old, kit. w-blt. ins., tile baths. $75,000. Nr. Eisenhower Expy. Pvt. By appt.	383-0554
(49)
MAYWOOD NORTH — 8 rms., 4 bdrms. WW crptg. 1st fir., 1V2 baths, new gas furnace, 2 car garage. Close to transp. Lot 59x125’. Immed. poss. $21,500.	366-0348
BUSINESS OPPORTUNITY
FOREST PARK — Tavern, includes property and adjoining residence. Pvt. party. By appt. call 771-8876 after 12 noon.
BEAUTY SALON — Austin and Roosevelt — 3 stat., beaut, decor., red WW crptg., w-gold fixtures. See to apprec. Very lo rental. $3,500 cash or $4,000 terms avail. Pvt. owner.	296-1540
(49)
enkrat more navaditi te igre, je morda edina, ki še razburi.”
Brez ozira na to, da ne moremo značajev nikdar proučevati bolje, kot v takih trenutkih,” pravi grof; “na prvi stop-njici šafota strga smrt krinko, ki jo je človek nosil celo življenje, in pravo obličje pride na dan.
Priznati moram, Andrejevo ni nudilo lepega pogleda. Nesramni lopov ... Oblecita se, gospoda, oblecita se; videti moram krinke iz papirja, da pozabim mesenih.”
Francu bi se ne zdelo smešno, kazati sramežljivost, pustiti se motiti in ne posnemati vzgleda svojih spremljevalcev. Zato tudi on obleče svoj kostum in natakne svojo masko, ki ni bila blede j ša nego njegov obraz. Po dokončani toaleti gredo doli. Voz, napolnjen s konfeti in šopki, jih je čakal; pridružijo se sprevodu.
Težko je, predstaviti si preobrat scene, ki se je tu izvršil tako naglo. Mesto mračnega, molčečega pogleda smrti nudi Piazza del Popolo sedaj pogled na divjo, kričečo orgijo. Celo množica mask se steka od vseh strani, drvi iz vseh vrat, stopa iz oken; okoli vseh cestnih oglov obračajo vozovi, polni pierotov, harlekinov, dominov, markijev, transteverincev, grotesknih vitezov, kmetov. Vse to vpije in razsaja, drugi nad druge; drug na drugega meče z moko napolnjena jajca, konfetti, cvetlične šopke. Vse napada z besedami in lučaji tujce in znance, in nik-do nima pravice, vzeti to v zlo, nihče ni storil drugega, nego se smejal.
Franc in Albert sta bila kakor moža, katera peljejo, da se po kaki veliki boli raztreseta, na glasno pojedino, in ki čutita, kako se mreža med preteklostjo in sedanjostjo vedno bolj zgošča, kakor hitro pijejo in se opajajo. Še vedno sta čutila notranji jek tega, kar sta ravnokar doživela, toda obča pijanost se je polagoma lotevala tudi njiju; zdi se jima, kakor da ju hoče zapustiti že omahujoča zavest; čutita nekako posebno potrebo, udeležiti se tega hrupa, tega gibanja, teh vid jemajočih prizorov. Pest konfeti jev iz drugega voza, ki so zadeli Morcerfa, ki so ga pokrili s prahom in ga zbadali kakor s tisoč iglami v vrat in vsak del njegovega obraza, ki ga ni branila maska, ga je popolnoma potisnila v obči boj vseh mask okoli njega. Sedaj tudi on stopi v vozu pokonci, zagrabi z obema rokama v vreče in meče z vso ročnostjo, ki jo premore, jajca in konfete okoli sebe. Sedaj je boj popoln, spomin na to, kar sta videla pred komaj pol ure, je v duši obeh mladih ljudij ugasnil, pestri, živahni, nori pogled na okoli se ju je popolnoma polastil. Grof Monte Cristo je ostal, kakor se bralec lahko spominja, popolnoma miren.
Mislite si lepi dolgi korzo, obrobljen od enega konca do drugega od palač, štiri do pet nadstropij visokih, kojih balr koni in okna so vsa okrašena z najlepšim blagom in cvetlicami. Na teh hodnikih, na teh oknih tristotisoč gledalcev, Rimljanov, Italijanov, tujcev iz vseh štirih delov sveta: vse aristokracije združene, denarna, rojstvena, duševna. Dražestne ženske, ki se, omamljene po vplivu prizora, sklanjajo prek balkonov, pripogibajo iz oken in pošiljajo na mimoidoče vozove celo točo konfetijev, za kar dobivajo nazaj šopke cvetlic; zrak, otem-
njen s konfetiji, ki padajo doli, s cvetlicami, ki jih mečejo gori; in potem po ulicah ta vrveča, vesela, nora množica, v najbolj nesmiselnih kostumih; ogromne zeljnate glave, ki se sprehajajo, bikove glave na človeških telesih, psi, ki hodijo po sprednjih nogah, angelji in hudiči, svetniki, skušani od grešnikov, kakor sv. Anton v puščavi, vtele-sene sanje; izslikaj si ta kaos vsak po svoji fantaziji, toda kar more pisano, in imel bo bledo predstavo o karnevalu v Rimu.
Pri drugem odhodu ukaže grof voz ustaviti in prosi spremljevalca, da ga izpuste in voz obdrže. Franc se ozre, voz stoji pred palačo Rospoli in pri srednjem, belo in z rdečim križem okrašenem oknu stoji modro opravljen domino, pod katerim si Francova domišljija predstavlja krasno Grkinjo iz gledišča Argentina.
“Gospoda,” pravi grof, ko skoči raz voz, “ko se utrudita sodelovati pri tem prizoru in zaželita istemu prisostovati raje kot gledalca, vesta, da imata prostore pri mojih oknih; dotlej pa razpolagajta z mojim voznikom in mojimi slugami.”
Pozabili smo povedati, da je tičal grofov voznik v črni medvedji koži, ravno taki kakor Odry-jeva v Baru in Bassi, in da sta oba lakaja, ki sta stala zadaj, predstavljala zeleni opici.
Franc se zahvali grofu za dobrohotno ponudbo. Albert se je seznanil z vozom, polnim romanskih kmetic, ki se je moral, kakor grofov, zaradi mnogokratnega zastanka vozne vrste, vstaviti in ki ga je Albert obsipal s šopki. Na nesrečo se je jel sprevod zopet pomikati, in med tem ko se je on pomikal proti plazzi del Popolo, se je peljal voz, ki je obrnil Albertovo pozornost nase, proti benečanski palači.
“Ah, Franc,” zakliče Albert, “ali si videl voz poln romanskih
kmetic, ki 'se ravno kreta iz vrste?”
“Ne.”
“Ah! prepričan sem, da so dražestne ženske.”
“Kakšna nesreča, Albert, da si maskiran; sedaj bi bil trenutek, da se odškoduješ za svojo dosedanjo smolo v ljubezni.”
“O!” odgovori Albert pol v smehu, pol resno, “menim, da mi karneval ne mine brez odškodnine.”
Brez ozira na Albertov up je prešel dan brez drugih posebnih dogodkov, kakor da so srečali še nekolikokrat romanske kmetice. Pri jednem teh srečavanj se je snela, bodisi po naključju, bodisi namenoma, Albertova maska. Tedaj vzame vse šopke, kar jih je še imel, in jih vrže v voz; najbrže je bila jedna izmed krasnih žensk, katere si je predstavljal Albert pod maskami kmetic, od tolike galanterije ganjena, kajti ko zopet sreča voz s prijateljema, vrže vanj šopek vijolic. Albert ga strastno potegne k sebi; Franc, ki nima nikakega vzroka misliti, da je namenjen njemu, ravdušno gleda, kako si ga oni lasti. Albert ga vtakne v gumbnico, in voz nadaljuje svoj triumfski obhod.
“No,” meni Franc, “tu imaš začetek za	interesantni doži-
vljaj!”
“Smej se, kakor hočeš, toda jaz mislim,	da	imaš	prav,	in
tega šopka	ne	dam	nikdar	iz
roke.”
“Pardieu! to rad verjamem,” odgovori Franc s smehom, “tako ravnaš iz hvaležnosti.”
Ta šala je pa kmalu navzela čisto resen značaj, kajti ko sta prijatelja zopet srečala voz š kmeticami,	je	ona,	ki mu	je
vrgla šopek vijolic, zaploskala z rokami, ko 'ga je ugledala v Albertovi gumbnici.
“Bravo! moj dragi! bravo!” zakliče Franc, “to je pa imenit-
no; ali naj te zapustim? Si-li morda rajše sam?”
(Dalje prihodnjič)
Prihod priseljencev
Avstralski minister za priseljevanje je izjavil, da je stal Avstralijo prihod vsakega priseljenca povprečno okoli 285 dolarjev. Na zelo redko naseljeni celini pridejo po trije prebivalci na en in pol kvadratne milje površine. Po drugi svetovni vojni se je v Avstralijo priselilo na 2.6 milijona ljudi. Avstralija ima sedaj 12.5 milijona prebivalcev in je menda edina dežela, ki z veseljem sprejema nove naseljence.
Zdravniški uspeh
Kakor je izjavil prof. Abbott na univerzi v Atlanti, so doslej pri 260 bolnikih z operacijo
uspešno zdravili bolezensko nabuhlost organov, na primer pljuč. Večina bolnikov se je po prestani operaciji vrnila v svoj redni poklic. Prof. Abbott je dejal, da bolezenske nabreklo-
sti pljuč poprej ni bilo mogoče uspešno zdraviti, ker je zrak prodiral v pljuča in povzročal nadaljne zaplete, nova metoda pa je obšla tudi to oviro.
sir	*
23
i
1

2>
s
1
sl
I? Draga nevesta!
M	v	. .	.	.v. H
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, ||
najveselejši in najlepši dan ||
Tvojega življenja. |j>
H Poročna vabila, s katerimi boš	||
|S povabila k temu velikemu dogodku svoje
sorodnike, prijatelje in drage znance, so ^ 0 na j večje važnosti.
KOBYZ — narodno glasbilo v Kazahstanu, si je izbrala Zumatai Samenkova kot instrument, na katerem hoče postati umetnica, ko obiskuje Čajkovskega glasbeno šolo na Alma Ata, glavnem mesti Kazahstana, ene izmed federalnih repu blik ZSSR.
S
I
NAROČITE SI
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
1
SLOVENSKI |
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
£S Pridi k nam in izberi poročna p naznanila iz pravkar dospelih najnovejših ?| ^ katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, l! papirja in črk.
fŠI
i»	Naše cene so zmerne postrežba
i
ll Na svidenje!
s?
S
uslužna.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
»f»A«

OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO


DIPLOMATSKI POGLED — Ko si je večina obiskovalcev z zanimanjem ogledovala na umetniški razstavi v Parizu kip znane zvezdnice Brigitte Bardot v kopalni obleki, ko se spušča sloneč na kolenih in rokah na tla, je Valerijan Zorin, sovjetski poslanik v Parizu, uprl svoj pogled mimo kipa na neko drugo umetnino.