58. številka. Ljubljana, vtorek 13. marca. X. leto, 1877. SLOVEN It haj a vsak dan, izvzeinši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti prejeman za a v 11 r o - o>re r s k e dežele za celo leto 16 *rld., za pol leta H gld., za ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih lofah in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta •_' gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plani je od ćetiristopne petit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmunovej hiši St. 3 „giedališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznamla, L j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmunovej h i Ji. Iz državnega zbora. Z Dunaja 11. marca. [Izv. rlop.] Malo važnega je poročati iz državnega zbora. Samo po dve seji na teden, ker odseki večja imenitna dela ne doženo in tudi ue bodo pred velikonočnimi prazniki , namreč vladne predloge o reformi direktnega davka in razne železničue predloge. Nova nagodba z Ogersko je sicer v načelih dognana, a predložila se bode še le meseca maja tu in onkraj Litave. V poslednjih dveh sejah se je državni zbor pečal z prenaredbo tiskovne postave. Po načrtu tiskovnega odseka bi se res omejila oblast policije in državnega pravdnika proti časnikom, ker bi smela kontiskovati samo v nekih prav redkih slučajih, po vsaki konfiskaciji pa tožiti urednika ali sploh pisatelja konriskovanega članka pred porotniki. Odpadlo bi tedaj sedanjo takozvano „objektivno ravnanje." Tudi kavcije naj bi ne trebalo v prihodnje in še več odločeb je glede kolpor-tiranja in prodaje tiskovin. Državni zbor je načrt nekoliko izpremenil, zlasti kavcije nij hotel odpraviti. A tudi v tej obliki bi postava storila korak naprej glede tiskovne svobode. Vendar je celo delo bilo zaman, kajti gotovo je, da ta načrt pod to vlado nikoli ne dobi postavne veljave. Vladi še besede ne bo treba proti tem nameravanim premembam govoriti, ker jej bodo gospodska zbornica storila ljubav in ovrgla sklepe poslansko zbornice. Torej ostane vse pri starem. Deželni zbori se bodo 4. aprila sklicali, a le do 18. ali 20. aprila zborovali toliko, da sklenejo deželne budgete; potem nadaljuje državni zbor svojo sesijo, gotovo eno najimenitnejših, kajti sklenila se bode na 10 let do-godba z Ogersko in skleniti se ima reforma direktnega davka, to je vpeljevanje personalnega prihodninskega davka. Sneži in mraz nas tare, kakor v najhujši zimi. Se slabe letine nam manjka, potem smo pa z Ogersko vred — pri kraji. Slovan v vojaškej suknji. Pod tem naslovom piše tržaška ,,Edinost" od 10. marca: „Še so dobro spominjamo šol, v katerih smo bili v blaženi gormanizeni vpre-ženi, ko so nam naši šolmaštri vso slovensko misel dušili. Še huje jo bilo to pri vojaščini, kjer je stari ,,zopf" vladal skoraj tako, kakor ob časih volčje pravice. To pa je bilo le zarad tega, ker vojak nij imel nobenega lastnega pojma, nobene svoje ideje, ampak bil le slepo orodje svojih poveljnikom; notranji čut mu nij očital ničesa, ako mu je njegov poveljnik zavkazal boj in vojno zoper svojega lastnega brata ali očeta. Slepo je šel v boj, i slepo se iz njega vrnol, kakor bi bil le mašina, ne pa živo, umno bitje'1. ,,Novejša doba je odprla narodom oči, narodna zavest je prodrla tudi v vojaka, ter ga omečila in prerodila tako, da ga navdaja poseben čut do lastne krvi. Kaj jo bila njegova mati, kako ga je učila in v katerem jeziku mu je pela pesmice ter pripovedala pravljice, to mu hodi večkrat po glavi. Lahi, kateri so za svobodo toliko stoletij vedno orožje v roki nosili, naučili so vojaka lota 18-18 in 51), kaj se pravi narodni čut; zabran ja nam avstrijska tiskovna svoboda o tem več govoriti, sicer pa, komu niso znani izgledni Lahi v vojaški suknji V Pisatelj teh vrstic je bil v onej železnej in duhomornej dobi tudi v dvojno suknjo oblečen, ker je nekoliko reprezentiral po raznih deželah zvestega Slovenca, šel je enkrat na raport pred stotnika, ter ga ponižno prosil za boljši plašč. Stotnik je bil v svojej mogočnosti po vsem tudi Slovenec, ali zašit in preveč zapet za nas nižje vojake, vendar pa je rekel: Dragi F. ne morem vam dati plašča, bodite zagotovljeni, da tudi pod slabim plaščem lahko bije pošteno srce. LJžo je hotel izustiti: slovensko, pa bodi si, da ga je dirnola sabljar ki mu je ravno neprilično na stopalo udarila, bodi si, da ga jo prevzela vojaška napuhlost, postal je resen in ostro zapovedal: abtreten. ,,Dan denes je drugače, ozrimo so nekoliko na a v s tr i j s ko armado, ki obstaja iz dveh tretjin Slovanov, ki dobro vedo, da so zato vojaki, da branijo državo, da imajo poleg dolžnosti tudi pravice. Danes vojak nij več sebična igrača zapovedujoči m, kar so jo pokazalo na Francoskem, Spanaketn i v drugih državah, vojak se denes ne ravna po hlapčevskem kopitu, ampak po času napredka, ki ga goni narodna doba brez obstanka in kljubu vsem zaprekam. Kar naravna moč porodi, ne da se zatreti z nobeno silo, zavirati pač nekoliko, ali maščuje se potom s toliko večjo močjo in silo. Vsa Evropa jo podobna vojašnici, vsaka država skuša preseči drugo se svojo armado, do zob oborožene stoje si druga drugej nasproti, naj manjša iskrica in vse je v plamenu. Nemec si jo zapisal na prapor narodno idejo, Hismark pri-poznava, da je le pod tem geslom zmagal in da more Se dalje zmagovati. Nemec poje o Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala M i as M. Cummins, poslovenil J.) Dvaindvajseto poglavje. (Daljo.) „Ali naj se določim odpovedati se svojej službi, potovati z njima v južne kraje in Iju-beznjivo gospo Sullivauovo pustiti trpeti, morebiti umreti, ko bi jaz potovala? Ne, to nij mogoče. Nikdar ne bom tako izdala BVOJega srca in čutstva pravico; kakor zelo me bode tudi bolelo, razžaliti gospoda Granama, vendar me strah pred njegovo jezo ne bode odvrnil j od moje dolžnosti." Ko se je Jerica tako odločila kljubovati1 viharju, katerega je dobro videla joj pretiti, i in je svojo zadevo priporočila onemu, ki vse i prav sodi, skušala je zaspati. A nemogoče joj 1 je bilo, mirno počivati. Komaj jo je bilo spanju . osvobodilo bremena, ki je težilo njeno srce, [ preganjale so jo ravno tuko bridke sanje, ter jo zopet k zavesti izbudile. V nekojih teh sanjah je videla gospoda Grabama jeznega in razdraženega kot minoli večer in kako jej je pretd s svojo nezadovoljnostjo, ko bi so drznila prekrižati njegov načrt. Potem pa se jej je zopet zdelo, da vidi Viljema, še zmirom istega mladeniča, od katerega so je bila pred petimi leti poslovila, in da jej ta žalostnega lica miga, naj bi prišla v sobo, kjer je njegova bleda mati omedlela, kot jo je bila Jerica pred nekoliko tedni našla. Take sanje so jo neprestano mučile in tako upehale, da nazadnje nij več skušala v spanji najti počitka; vstala je ter se vsedla k oknu, kjer je opazovala zahajajočo luno in prva znamenja jutranjega mraka; v mirnem samogovoru je dobivala moči in po-gunmosti, katerih hode, kot je čutila, potrebovala, da bi mirna in stanovitna ostala hoden dan; ta dan je imel priča biti njene lo-fiitve od Emilije in njene poslovitve od gospoda Grahama, kar je bodo prej ko ne še bolj užalilo. Čudno se nam bode zdelo, da je Jerici I bilo treba nekaj večje nego navadne dušne pogumnosti in odločnosti, ki ste jo v sedanji hudi stiski podpirali, lu ros trebalo je obeh teh lastnosti v obilni meri, da je osemnajst-letna deklica, ki je bila toliko časa odvisna v od velikodušnosti starega moža, za ostrega gospoda v njegovi hiši poznanega, se drznila razrušiti vezi mnogoletne navade in napotiti se na svojo posebno pot, ki je popolnem nasprotovala njegovim žel in in namenom; le juko nujni razlog je mogel hvaležno iu miroljubno Jerico napraviti, da je to storila. Samovoljnost gospod Grahama jo bila v njegovoj družini prav dovelj znana. Vsak njfi č-lan je bil privajen Bpolnovati vse njegove že^je iu muhe. Ce prav je bil zmirom potrpeti in navadno prijazen, vendar so nikdo nij drznil kljubovati mu, ker nu-gova kri, enkrat razdražena, je silovito prestopala skrajne meje. Po takem se no bomo Čudili, da je pogum-nost skoro zapustila Jerico, ko je pol ure pred zajutrekoui z dumo kljuko k jedilui sobi v šast, ki pa la po njih možganih roji, v resnici je nij. S koliko večjo gorečnostjo gre vojak v boj, ko mu njegov poveljnik razloži: /■laj gremo za domovino proti nasprotnikom, ki hočejo nas potujčiti in nam vzeti jezik in narodnost; pokažite, da ste zvesti sinovi Slave ! Podadiniral TegetthorFje znal ceniti Slovane, tO je pokazal pri banketu, ki so ga mu Amerikam na čast v Novem Jorku napravili. On je vzdignil časo ter napil najprvo vsetn slovanskim narodom iu posebno hrabrim Dalmatincem, ki so mu pomogli bitvo dobiti. Da so se Dalmatini hrabro pri bitki blizu Visa vedli, temu se je zahvaliti, ker so branili cesarstvo in ž njim vred tudi svojo rojstveno domovino, da nij Italija posedla Dalmacije ter jo v svojo last vzela. „Narodno čutje jim je podvojilo hrabrost. Narodni duh je oni kit, ki dela celoto nepremagljivo, ki vžiga v važnih odločilnih tre-notkih srce vojaku, da se ko lev bije ter zmaga dvakrat močnejšega sovražnika. Avstrijska armada se je nekaj let sem zelo zbolj-šala, to se ve, da le po britkih skušnjah in izgubah zadnjih vojn. Ker pa smo zopet blizu vojne, naj se v visokih krogih dela, da se slovanski duh pri Slovanih goji, da se Slovani ne tlačijo dalje, s tem bi se utegnil cvet naše armade, mesto ohrabriti, demoralizirati in iz-nevoljiti, kar bi moralo slabe nasledke imeti, kateri se zdaj ne morejo preceniti. Slovan v boju za pravo idejo bode vedno zmagono-sen iz boja šel, kadar ga navda slovanski duh, stal bo ko ozidje grada." Politični razgled. lolrtkiije «1« V Ljubljani 12. marca. Na TTirofsketM bodo koncem tega meseca deželno volitve. Agitacija je uže huda. Iz tožeb v nemških ustavovernih listih, da njihova stranka premalo dela in more, smemo posnemati, da bodo sijajno zmagali zopet federalisti. Iz M*f'4tf/e poročajo, da je baron Sen-nyey tam bil in s plemstvom državopravne opozicije dogovarjal se. Ali samo privatne ali tudi politične stvari V tega ne vedo. fPf/rf.thi zbor bode baje uže jutri sklenil svojo drugo sesijo, pa precej v četrtek tretjo začel. '#'###•/.# obetajo! Londonski vir poroča, da je Savfet paša naznanil v cirkularnej de- peši reforme: žandarmerijo, razdelitev zemlje v kantone, pripuščenje kristijanov k vojaškim šolam, prepoved, da se Čerkezi ne smejo t celih masah naseljevati, da se ne smejo rabiti neredni vojaki, da se kristijanom pravica prizna, imeti kako posestvo (kako milostljivo !) itd. Ali Turkom nij nobene vere. Oni uže 4,0 let obetajo poboljšanja, pa so /mirom stari volkovi. Iz Mtrffft-ittlit se javlja, da so Turki Aleksinac zapustili. — Vsi rezervni in sanitarni srbski vojni oddelki se razpuščajo. Na <>m se je sestavilo novo rai- nisterstvo: Deligiorgis, predsednik, ima tudi vnanje in začasno notranje zadeve; Le-vides, finance; Antoniopulus, pravosod-stvo; Mavromichalis, vojsko; Z o c h i o s, pomorstvo; Kanvvachis, nauk. V i tati ju »is teo j zbornici je zdaj na vrsti posvetovanja važna postava o uvedenji prisilnega šolskega u k a. Nauk v Italiji dozdaj nij bil še obligatoričen. Knez Wii.tm«»»♦',• je zopet 10. t. m. v nemškem državnem zboru govoril zoper ustanovitev državnih ministerstev v posameznih deželah in pri toj priliki rekel,: „Partiku-laristična reka je bila na Nemškem zmir rom velika in videti je, da zdaj raste.1* — Rog jo pomnoži, ker le tako se podere prusko-nemška lakomnost. Dop INI. Iz V ii i k«' 9. febr. [Izv. dopis.] „Der dumme Kerl von Laibach" prinaša v svojem najbolj neumnem listu od 7. t. m. z Vrhnike dopis, kateri se od druzih posebno po obilnej laži odlikuje in zaslužuje, da ga nekoliko bolj natanko pogledamo. Vrhnika je res lehko ponosna, da ima sedaj v svojem središču dopisana za ljubljanskega nemškega buteljna. Žalibog je ravno ta dopisun takov javni lažnik, da bi bolje storil svoja kopita pobrati ter od našega trga slovo vzeti, kar pa tu ljubljanske „Prlastertreterje" posnemati in se v reči vtikati, katere ga prav malo ali pa čisto nič ne brigajo. Morebiti je uže pozabil, kako čast ima tu, ter bode treba, ako se ne spametuje, opomniti ga, kaka čast ga je — nedavno doletela. Buteljnov nemškutarski lažnik najprvo svoj žolč razliva nad sedanjo narodno, v obče hvalevredno našo županijo, očitajo jej, da v teku svojega delovanja ničesa dobrega učinila nij. Pač želeti bi bilo, da bi se nikoli veft ne bralo in ne čulo o žalostnih razmerah in nasledkih prejšnje županije. Pisatelj pa hoče nas zopet šiloma spominjati na preteklo svojem Vaterlandu, kaj pa Slovan v Avstriji, ali ne bode tudi on o tem posnemal Nemcev in se učil od njih; kaj temu poreče na Du-naji vojaška uplivna stranka?" „Višji vojvoda Albreht pozna dobro armado, on pozna tudi dežele, v katerih se najboljši in uajzvestejši vojaki nabirajo, pozna tudi skušeno zvestobo Slovanov ; vojaška stranka se ozira večkrat na burne čase, ko je le Slovan stal na prestol, ter računi s pravim faktorjem. Narodni duh v armadi nij več izmišljena stvar, porok temu so Preradovič, Grivičič, celo pesniki so bili v njej, posebno je Preradovič povdarjal v svojih pesmih, da je vojak tudi lahko naroden, pa s tem vendar ostane zvest svojemu cesarju, dokazal je, da vojak ne služi samo za plačo, da vojak diči s tem svoj narod, ako širi narodno idejo y vojaškem krogu, da se tudi pod vojaškim plaščem ogreva narodno srceli. „Ker mora vsakdo vojak biti, potrebne so mladeničem vojaške vaje, zato pa bi bilo dobro, da bi se vsi naši slovenski mladeniči uže prej vadili in pripravljali za vojaštvo, kako koristno bi bilo, ako bi se naši mladeniči večkrat zbirali ter vadili sukati orožje, vadili manevrirati skupno in razstreseno, saj bi to ne stalo ničesa, palico v roko, doslužen vojak, posebno če je bil nižji častnik, lehko bi podučeval; ker nij po dnevu časa, dalo bi se to pri mesecu izvrševati; mladina bi se tako izurila v orožji in kadar bi sovražnik žugal, lehko bi z orožjem v roki branili domovino in odbijali napade. Da jo to potrebno in koristno, tega ne bode umel vsak, ker ne pozna denašnjega stanja, ali stvar je resna in tako potrebna, da se ne da preceniti. Pri vsem pa mora biti edinost in disciplina, ki je duša vsakega početja, narodnost pa mora svetiti vsacemu, kakor luč iz preluke ladijam na morje, ter kazati cilj, za kateri gre. Ko bode armada s takimi mladeniči napolnjena, takrat se ne bode treba bati nobenega so vraga, Slovan bode svojo staro hrabrost in zvestobo kazal, ker bode prepričan, da gre za narodno idejo in državo. „Naj vpijejo nemčurji kolikor hočejo, pri vseh slovanskih polkih mora vsak častnik znati slovanski jezik, ker je to potrebno, da more z vojaki govoriti, ter jih prav voditi. Slovanski duh v armadi se je očividno okrepil, nemčurji uže vidijo strašno slovansko poroki, postala ter zbrala vse svoje moči, da bi Še enkrat stopila pred strahovitega nasprotnika svojih namenov. A obotavljala se je le za trenotek, potem je odprla duri in šla no ter. V sobi je bil, kot se je nadejala, gospod Graham, sedel je v naslonjači in na njegovi strani je stala mizica za zajutrek, na katerej je ležal jutranji časnik. Zadnje leto ali dve eti je bila Jerica navajena o tej uri gospodu glasno čitati časnik, in s tem namenom je bila tudi sedaj prišla. Približuje se, ga je pozdravila z navadnim „dobro jutro". Odzdravil je nalašč z bolj tihim glasom. Vsedši se, je hotela vzeti časnik; a gospod je položil roko nanj ter jej je zabrani 1. „Čestiti gospod! mislila sem vam časnik glasno čitati." „A ti mi ne bodeš glasno čitala iu ničesar mi ne storila, dokler ne vem, ali si se odločila z menoj iavnati z ono ozirnostjo, ki jo po pravici od tebe zahtevam." „Gospodine Graham! saj sem vselej z vami ravnala z največjo ozirnostjo." „Kadar deklici in deklice nasprotujejo onim, ki so starejši in modrejši od njih, kažejo svojo največjo brezobzirnost. A odpustiti ti čem storjeno, če mi zagotoviš, kot bodeš dobro vse premislivši najbrže storila, da si zopet spoznala svojo dolžnost." „Častiti gospod ! ne morem reči, da bi se bile spremenile moje misli glede na to, kar jo dolžnost." „Kaj hočeš s tem reči," vpraša gospod Graham, ustavši se stola in govorivši z glasom, da se jo Jerici kljubu njenemu pogumnemu sklepu srce treslo, „kaj hočeš s tem reči, da še misliš ostati pri svojem nespamet nem sklepu V" „Častiti gospod! kaj je nespametno, pravo storiti." „Pravo! Jako različnih misli sva jaz in ti, kaj je v tem primerljeji pravo." „A gospod Graham! mislim, ko bi vi poznali vse razmere, ne grajali bi mojega ob- našanja. Emiliji sem povedala razloge, ki so me napotili, in ona — —" „Ne imenuj mi Emilije", segel jej je gospod Graham v besedo po sobi gori in doli hodeč. „Ne dvomim, da bi vsakemu dala glavo, ki bi jo zahteval. Mislim pa, da jaz nekoliko bolje vem, za koliko so mi ljudje navezani; da pa o tej stvari ne hodom več govoril, povem ti, gospica Jerica Flintova! naravnost, da če bodeš zapustila mojo hišo, kot nameravaš zapustila jo bodeš z mojo nezadovoljnostjo; in to si nakopati nij nobena malenkost, kot se bodeš kmalu prepričala — in pri vsem tem še tako nepotrebno" mrmral je, „kot ti nameravaš". „Čestiti gospođino Graham! jako žal mi je, če se vam zamerim, a — —" „Ne, to ti nij žal. Ko bi ti bilo žal; ne nasprotovala bi tako očitno mojim željam," rekel je gospod Graham, ki je zapazoval, kako je Jeričino obličje, če prav žalostno in v hudi zadregi, v zadnjih minutah, ne da bi se pri njegovih ostrih in globoke rezajočib bolj potrebne reči porabiti! — Mogoče gospod dopisun, da je še vas kaj doletelo? Ali vam eelo kaka mastna služba diši, katero bi imel prihodnji „verfassungstreue" župan za oddati? Kar je najbolj smešno in lažnjivo je to, ker pravi dopisnik, da je deklamacija pri zadnji veselici bila mesto z lovorjevim, samo s figovim vencem poplačana. Ali nij bila naša zadnja veselica, katere so se udeležile lepe maske, sijajna? ali ny pri maskiranem plesu navadno dovolj burk? Ali nij omenjeni dekla-inator poprej dobil od ene maske „pro forma" izdale vence fis, predno je deklamoval? Iz tega se razvidi, da naš dopisun nema dražega opravila nego javno po časnikih lagati i s tem prepira iskati. Še enkrat pa mu velim, da ako se bode še kedaj prikazal v takovej, z lažjo obšiti obleki, bode izpoznnl bolj samega sebe, in svojo neizobraženo butico. Mm l*o«lr»%sr«» na Vipavskem 8. marca. [T/v. dop.] (Zakladi.) Ali bi se človek smi-jal, ali klel, takim bedarijam, kakoršne se morejo še dandenes goditi po svetu — ne vem. Zato vredno se mi zdi objaviti, kar se je predsinočnim zgodilo v Poddragi. Več let uže hodijo neki klateži iz Goriškega beračit denarjev, ne samo v našo dolino, tudi po drugod, da bi namreč nek velikanski „šactt ali zaklad vzdignili, in se jih je uže več zaprlo. Po tem poslu je prišel tudi 6. t. m. nek slepar z Goriškega v našo vas, katerega smo uže pred več časom skrbno Opazovali in gledali, da bi ga ujeli, kar se nam je pa še le predsinočnim s pomočjo našega možatega, energičnega župana posrečilo. Pri razgovoru, utopljeni v rajsko vesolje, obetajoči si zlate gradove in „fantiče ko roža in mleko," nastopi naš tajnik v imenu županovem z drugimi možmi v hišo posestnika J. F. ter zahteva z „Kalamouovimi žegni" previdenega moža, da odstopi od blagodejno ogrevajočega ognja, in gre ž njim k županu. Mož zakladar se nij dosti vstavljal, toda gazda in prismojeni hčerki bi bili radi rabili kljuko, menda tudi omelo, da bi ne bilo preveč prišlih. In tako je bil aretiran k županu gospod ,,šacar.u Pred tako mladostnega obraza (mož je namreč uže 70 let star) tako živo vsej družini obetajoč velikansko bogatsvo, zdaj ves prepaden, na vsako prašanje županovo odgovarja vse lažnjivo: da nikogar ne pozna; da je le slučajno prišel v to hišo; da se o ša" cih nij nič razgovarjal in da on o tem čisto nič ne ve; itd. Toda naš župan je previden, vedel je da taki sleparji, če le mogoče vse radi utajć, zato je poslal v omenjeno hišo prej moža, naj ga zvito napelje, da ga vzame v družbo, naj mu zato da 1 gld. in mu obljubi še 5 in več, če bodo potrebovali za več svetih maš in druge njih priprave itd. Kar se je tudi zgodilo. Zraven tega so pa tudi drugi pred hišo poslušali, kajti vedeli so, da so ti ljudje tako zamakneni v govorjenje, kakor divji petelin kadar „rigel bije", — da so tedaj od neskončnega veselja, zibajoč se v upanji biti bogatini — slepi in gluhi. Prazno bode tedaj pred sodnijo vse njegovo tajenje, posebno, ker so uže nekateri, ki so mu po več denarja dali, oglasili se za priče. Moža so žandarmi odpeljali v Vipavo, kjer bode v periskavi. Vredno se mi zdi zabiležiti še to: Ko je poslani mož P. pri županu vse izpovedal, kar so se pogovarjali in se je uprotokoliralo, pride k županu še sin omenjene hiše in prosi župana, da bi ga zaslišal, kar se je tudi zgodilo. Hvala Bogu! prične mladi J. F. da je konec enkrat v našej hiši te neumnosti. Zdaj Vam bodem pa povedal za vse, kar jih jaz vem da so v ti „šacarskej družbi". Prvo pove — svoje roditelje — moj oče, moja mati Barbka — sestre in potem več drugih, mej katerimi se nahajajo še nekaj imena možakov, kateri se štulijo da ,,so"! Pamet! pamet ! Kje si ? ! Po pripovedovanju „šacarja", ima biti vrednost vzdignena na Devico Marijo postno, vendar hode ta ,,z a m a k n e n a1' (uže zopet!) v Trstu odločila. Zaklad ali „šac" ima razen 48 milijonov denarja v srebru in zlatu, še ,,žlahtne" kamene, bisere, demanto — čujte! — pol črevija dolge in široke, in druge take kvante, katere nijso vredne zapisati. Nij li žalostno, da se more dandenes še kaj takega po svetu goditi ? Nij žalostno, da tuki ljudje ki krvavo par krajcarjev zaslužijo, še zdaj takim sleparjem zaupajo; oni kruha stradajoči, sleparju želodec mastd. Tistim pa kateri imate denarja v izobilji in ga takim slepcem, mesto ubogemu siromaku daste, sramota!! Upamo da bode c. kr. sodnija kolikor mogoče skrbela, da se to krivoverstvo zatre. nemčursko vladanje na Vrhniki. Izpolnimo mu torej njegovo voljo in preselimo se v duhu nazaj v one čase, ko je županoval ranjki profesor O. obče znani renegat in videli bo-demo sad, katerega je rodila ona zveličavna v večini „Gemeindevertretung" v dolzih šti-rjndvajsetih letih. Bralec bode gotovo menil, da je ona „verfasungstreue" županija v onih časih, katere smemo imenovati veliko boljši od sedanjih, občini prihranila Bog zna koliko tisoč, kar bi se bilo tudi lehko zgodilo, ako bi bilo gospodarstvo kaj vredno. A o tem nij niti duha ne sluha, pač pa je zabredla županija v n-izmerne dolge kateri, kakor nam gotovi viri poročajo, znašajo več tisoč! Ravno taka je tudi pri šoli. Zneska dolga pa še nihče ne ve, bivši visoko učeni nemškutarski župan niti ubozega računa napraviti nij znal in katerega še dandenes nemarno, in ga tudi, kar je najbolj verjetno nikoli videli ne bomo. Čudovito pa je v resnici, da sedanja županija v sedanjih slabih časih lahko brez dolga izhaja, ko še vrh tega, Čujte! dolgove protekle nemškutarske županije plačuje. Pri takovih razmerah bi bilo pač lahko, da, kar sicer nij resnica, sedanja županija ,,blutwenig Erspriessliches leistet". Kar se predrzne dopisun očitati. Sploh pa ga spomnimo, da naj v prihodnje rajši molči, kajti „Russenfreunde" kateri po več jej pravici kakor Tilrken - (Loos) — in Tscherkessenfreunde tu na Vrhniki eksistirajo, ne vstrašijo se njegovega bornega in vrh tega lažnjivega dopisa. Brezčastnež ne more nijednomu časti odvzeti, ta je pa ravno buteljnov nemškutarski naš dopisun. To mojej misli dopisun ljubljanskega „blatta" gotovo nij domačin,- kajti temu bi bilo razmere prejšnje „verfassungstrcue Gremeindš' bolj znane, tako, da bi se ne po d s to pil očitno takih neumosti pisati. Kar se pa tiče ,.manifesta" na volilce, pač ne vem kako, si ljubljanski žurnalistični umazanec to besedo tolmači. V zadnjem dopisu iz Vrhnike je bil res opomin na volilce, ali nikakor ne manifest. Pač slabo dopisun umeje to. Sicer je pa od narodne stranke do sedaj to vse, kar jo ravno v tej zadevi storila. Vprašam pa le bu-teljnovega dopisuna, mu ni li morda znano, koliko „fufzigerjev" ima še „ferfasungstreue" stranka za volilce pripravljenih? Pač bi so ta denar dal od taistih primerneje za druge besedah omečilo, zadobilo nove moči. „A dosta sem govoril o reči, ki nij vredna toliko besedi. Lehko ideš ali pa ostaneš, kakor ti jo ljubo. Povedati ti vendar čem, da ti v prvem slučaji popolnem odtegnem svojo roko in svojo pomoč, morala bodeš sama za so skrbeti, ali se pa zanašati na tujce. Zdi se mi, da računiš na pomoč tvojega prijatelja v Kalkuti, da pride morebiti domov ter te vzame pod svojo posebno varstvo; a če misliš, poznaš svet še premalo. Upam si ti reči, da je uže oženjen z neko lndijanko, in če nij, vsaj te je uže popolnem pozabil." „Gospodine Graham !" odvrnila je Jerica ponosno, „gospod Sullivan se skoro gotovo še mnogo let ne bode vrnil v to deželo; iu zagotovljam vam, da no pričakujem podpore niti od njega niti od kogad ruzega. Upam, da se bodem lehko s svojim zaslužkom preživila." „Junaški sklep!" rekel je gospod Graham zasmehljivo, in izrečen z dostojnostjo, katero, kakor imam upanje, si bodeš lehko ohra- i nila. Naj tedaj mislim, da si se za trdno določila?" i „Da, čestiti gospod!" odvrnila je Jerica, katero so zbadljive besedo gospoda Grahama ne malo vtrdilo, da je bila nujno prisiljena, povedati mu svoj sklep. „In ti otideš?" „Moram. Držim to za svojo dolžnost in rada sem pripravljena žrtvovati svoje prijetno življenje in kar, zagotovim vam, še dosta bolj cenim, vaše prijateljstvo.1* Gospod Graham so za zadnji nje odgovor kar nič nij zmenil; in predno je nehala govoriti, pozabil je svoje navadno vljudnosti toliko, da je zgrabil za namizni zvonček ter je ž njim tako silno zvončkal , da je njen glas popolno preglušil. Na to je Katinka prinesla zajutrok; ker sta Emilija in gospa Ellisova vstopili isti tre-notek, vsedli so se k mizi ter jeli zajutrko-vati nenavadno tiho in prisiljeno; — kajti Emilija je slišala očeta preglasno govoriti tor je bila vsa žalostna in nemirna, gospa Ellisova pa je v očeh vseh pričujočih videla očitno, da se je zgodilo nekaj neprijetnega. Ko je gospod Graham, kateremu je pri vsem tem le dobro dišalo, povžil obili zaju-terk, nagovoril je gospo Ellisovo ter jo premišljeno in resnobno povabil, naj bi Emilijo in njega spremljevala na njijneni potovanji v južne kraje. Omenil je tudi, da bodo brž ko no nekoliko tednov ostali v Havani. Gospa Ellisova še nij bila doslej slišala nobene besedice o namenjenem potovanji; radostna je precej sprejela povabilo ter je po-praševala, po katerej poti bodo potovali in koliko časa se ne bodo vrnili. Emilija je svoja razburjena lica zakrivala s čajno čašico, Jerica pa, ki je bila pred kratkim pročitala Liste iz Kube" ter je vedela, da je gospodu Grahamu znano, kako se je za otok zanimala, je premišljevala sama pri sebi, če je mogoče, da bi bil tako malenkosten in priprost, da bi jo hotel s tem jeziti iu žaliti. Po zajuterku je hitela Emilija v svojo sobo, kjer se jej je precej pridružila Jerica. (Daljo pri h.) Domače stvari. — (Narodne mestne volitve.) Me-Sčanski volilni odbor uljudno vabi, da bi se gg. narodni volilci denes, vtorek 13. marca ob 7. uri zvečer zbrali v čitalnični dvorani k dogovoru o prihodnih mestnih volitvah. — (Slovensko gledališče) je bilo v nedeljo 11. t. in. pri obeh predstavah po polndne in zvečer jako polno, in dramatično društvo, kakor francoski gimnastiki so bili sigurno zadovoljni s kaso. Igre, ki so se predstavljale mej posameznimi produkcijami gim-nastikov, znane so uže dovolj in zadostilo bode, ako omenimo, da so se izvršile gladko. S prihodnjo predstavo prično se benefice. — (Koncert graškega ženskega kvarteta), ki se je preteklo soboto vršil v ljubljanskem deželnem nemškem gledališči, bil je jako zanimiv. Gospodične Fani, Marija in Amalija Čampa, sorodkinje znanega našega slovenskega kompoziterja Ipavica, in gospodična Marijana Galovič, vzbudile so spomine na slavni švedski kvartet, in čeravno še njihovem petju manjka ono karakteristično soglasje, ki se ta čas stoprav počenja odlikovati, kadar se posamezni glasovi drug v druzega bolj upojd, vendar bode gospodičnam povsodi uže sedaj občni vspeh gotov. — Gledališče je bilo polno in je z burno pohvalo odlikovalo koncertantinje. Neki del nemškega občinstva, ki se s a m k inteligenciji šteje, ker se mu od druge strani malokedaj kaj enacega zgodi, vihal je svoje nosove, in kaj čuda — tudi noske — ko je čul par slovenskih glasov, in neka lepa, ndada gospodična, plavolasa in plavooka, slovenskega rodu in slovenskega imena, pa noseča v prsih, v srcu, ponosni „nemški čut", dejala nam je, ko smo jo vprašali po njenej muzikaličnej sodbi: „Ach gott, ich verstehe ja nicht slovenisch". Je pa li go-spica zadobila uže spričevalo zrelosti v znanji nemškega jezika, tega pa tudi nijsmo mogli z dobro vestjo konstatirati. — (Nemško gledališče.) Z dovoljenjem odborovim bode v četrtek 15. t. m. re-gisseur dramatičnega društva, g. Kocelj, iz osobne prijaznosti do benericijanta, g. Ungerja, pri predstavi sodeloval v igrokazu „Ilans Jurge" in bode naslovno nalogo igral. — (Naši nemškutarji) ali ljubljanski Turki so sinoči v kazini za tretji volilni razred mestnih volitev kandidate postavili, denes jih bodo za drugi, pojutranjein za prvi razred. — (U h a c i j e v i h k a n o n o v) je devet v nedeljo v Ljubljano pripeljanih. — (Iz Maribora) poroča „Gosp." Nedavno sta bila pruska prišleca in izdelovalca surogatne kave Wilhelm in Kduard Gerecke obsojena v težko ječo, ker sta našega cesarja psovala. Da se pred občinstvom nekaj opravičita, sta v „Marb. Zeitung" dala razglas, da sta od gosposke, zlasti pa od c. kr. glavarstva dobila lepo spričevalo glede njijnega javnega zadržanja. Toda c. kr. glavar je takoj v rMarb. Ztg." dal pojasnilo, da nij nikoli imel prilike njima dajati takih spričeval. Trusačka drznost je res velika! — Društvo : „steir. Weinhandelsgesellschaft" se je raz-družilo in prodaja G. marca svoje velike kleti in lep prostor za stavljenje vogleno hiše v gračkem predmestju. Nekdaj se je poslopju reklo: „Erzherzogliche Kellerei;" najnižja cena je postavljena na 15.000 g Id., kakih 12.000 gld. ostane vknjiženih. — Znani vinski trgovec Pfrimer je 461 gld. prostovoljnega doneska nabral, da se bodo od grof Drandis-ove palače črez Zofij in trg do Halbarth-ove šta-cune položile kamene plošče. Manjka še 180 gld. Kajti lepo in koristno delo bo stalo 650 gld. — Nova telovadnica ali prostor za turnanje pri fantiški šoli bo stala 758 gld. — Mestno posestvo v Podbrežah, kjer so hoteli pridelovati fosfatni gnoj. bo po licitaciji prodano! — (Popravek.) V članku: „Novi volilni red za kraujsko trgovinsko in obrtuiško zbornico" so po 20. vrsti tretjega predala izostale po pomoti besede: „V drugih krajih zborničnega okraja Kranjskega pa osem goldinarjev štirdeset kr. a. v. pridobnine brez prikladka." Dunajska borza 12. marca. Enotni drž. dolg v bankovcih 03 gid. 05 Enotni drž. doig v srubru 6tt „ — Zlata ronta.......74 „ 65 1860 drž. posojilo 109 „ — Akcije narodne banko 830 „ — Kredi no akcijo i49 „ 50 London \tA „ 75 Napol. . 9 „ 88 C. k. cekini 5 „ 85 Srobro ;12 „ 90 Državne marko .... 60 „ 76 kr. Oznanilo Podpisani žoli vzeti v uk m'adenča od 19 do 16 let, kateri jo m kaj šol dovršil in ima veselje za malarijo. Delo in uk je mnogovrstno, in obsega slikanje sob, črk in pismouk, po/lačenjo, barvanju itd, Dotične ponudbe naj se pošljejo do koma t«'«« meNfca na (66-i) Jožef Inocente, nialar v PostonjI. I III I U %' IjIlOf jitll. od 6. do 7. marca: Judita Šmarc, Železniškega uradnika otrok star 1 leto 2 inesoca, na starem trgu št. 15H, za mengtido — Manja Dionik, asokurancncga uradnika otrok, star l1/« '»'ta, na kongresnom trgu št. za bronliitido. — Ema pl. Klein-tiiayn\ uradnikov otrok, star 8*/i leta, na starem trgu št. U*, za zobno mrzlico. — Andrej Sever, osobenjak, star (>7 let, v uiv. bolu., za mrzlico. — Ivan Ter-celj, dninar, star 73 let, v civ. boln., za nailubo. — Marijana Pošlep, osob-rjak, star 60 let, v civ. boln., za splošno vodenico. — Tomaž Harao, piskro-vegec, star 29 let, v «><>. pa a. v. gt«l. ;i0.4mm>: najmanjši dobitek je a. v. gl zeinljemerec v Zagrebu. 1 dovoljen i iMMli I 11*1 1'llllM'lk i l ces. kralj, obdarovani *;o«l- mm- OCARINA so zadnji čas posnemajo in od dunajskih firm v časnikih kot pravi slavo. Na zahtevanjo več priznanih godbenili avtoritet in strokovnjakov Dbjavljanio to svarjenjo v interesu p. n. občinstva, da je posvarimo od nakupa drugje slavljenih takozvanih ocarin, ki se glede dobre kvalitete in jako čistili glasov z našimi 0« kr. pri v. prav italijanskimi ocarinami ne dado primerjati. Vsakdo, čo tudi nij muzik, so užo po enotirni vaji navadi na naši c. kr. priv. oearini igrati in stane gt. I II III IV V VI VII gl. A.-, gl. 1.50, gl. 2.—, gl. Z.50, gl. 3.-, gl. 4. , g|. 6.—. Ocarine za spremjanjo z glasovirom stanejo gld. 3.25. Tiskani lehko umevni navodi se dobivajo k vsakem« komadu zastonj. C. kr. priv. pravo ita ijanku ncarine so dobivajo iz ltalienisch.es Musikinstrumenten-Depot, Wien. Burgring3. i ) i w >'/ (i ri i ■ 11111' Vsak komad našo prave ocarine je s c. kr. "|FU#jUI 1IJC . patentom previden. Vso drugo slavljeno, po-i imjiiie, ne privilegirane tako/.vano ocarine prodajemo po JJO kr., en gros šo cenejše. (f.O—2) Naroebo i/, provincije urno proti povzetju. — Prodajale! (lobodo rabat* Isdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk 9Narodne tiskarne".