H šb!« « Stuttgar! sfeas ■ Athfcn« TEDNIK ZA RADIO FONIJO GLASILO SLOVENSKIH RADIJSKIH POSLUŠALCEV POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN JADRA BELA SO RAZPETA ŠTEVILKA SPORED OD 16. DO 22. III. 1941 »NA MATERINEM GROBU« V ljubljanskem kinu »Matici« bo te dni na sporedu zanimiv madžarski film pod naslovom »Na materinem Domači župnik je malčka oddal v nego nekemu oddaljenemu sorodniku pokojnega arhitekta. Družina tega sorodnika je bila kakor brez srca. Za več obstanka in je pobegnil —- daleč — daleč — kamor koli —- dokler ni naposled prišel na grob svoje matere, kjer se je v strašni zimi bridko razjokal. Čisto zanesljivo bi bil tam izgubil svoje življenje, če bi ga ne bil rešil njegov zvesti pes. Nedolgo zatem se je pred Tomijem odprlo življenje. Iz Amerike je prišla vest, da so bili genialni načrti njegovega očeta bogato nagrajeni in tako Iz filma: »NA MATERINEM GROBU«. — Kino »Matica«. grobu«, ki nam bo pokazal pretresljivo pot sirote skozi življenje. Tomi je bil sin vdove nadarjenega arhitekta Tomaža Galdiia, ki je šel v Ameriko, da bi svoje sposobnosti tam čim bolj uveljavil, pa je pri neki nesreči izgubil življenie. Njegova vdova je odtlej v največjem pomanjkanju sama vzgajala otroka, in sicer v človeka, kakršen je 'bil oče: dober, pošten, svoboden in pravičen. Tomi je bil ubogljiv, toda nekega dne mu je umrla še mati in ostal je sirota. Tomija, ki je bil vajen zmerom le resnice in pravice, je bil ta svet nekaj čisto novega in nedoumljivega; lagati je moral, igrati hinavca in se ukla-njati prenapeti volji novih skrbnikov. V hiši svojega oddaljenega sorodnika je ubogi Tomi veliko trpel, s svojo resnicoljubnostjo pa je celo povzročil, da se je razdrla zaroka med domačo hčerko in nekim bogatašem, ki pa ga lepo dekle ni ljubilo. Bil bi tepen, toda lepa Ana ga je vzela v zaščito. Tomi je videl, da v tem domu zanj ni je Tomi postal bogataš... Po neizmernem trpljenju, ki ga občutijo vse sirote, se je z lepo Ano in še nekim svojim dobrim prijateljem vkrcal na parnik, ki je prijateljsko trojico odpeljal proti novemu svetu, proti novemu, lepšemu življenju. Ker so madžarski filmi znani kot odlični, film »Na materinem grobu« pa označujejo kot enega najboljših svoje proizvodnje, lahko pričakujemo, da bo dal gledalcem tisto lepoto, ki jo tako pretresljiva snov more nuditi. tednik za radiofonijo LETNIK XIII. • ŠTEVILKA 12 RADIO LIUB LIANA UREJATA JOŽE DOLENC IN VLADIMIR REGALLY Naročnina mesečno 15,— din. Pri plačilu naročnine v naprej za najmanj četrt, pol ali celo leto priznamo za vsako četrtletje 5.—din popusta, tako da znaša četrtletna naročnina samo 40.— din, polletna 80.— din, celoletna pa 160.— din. — Uredništvo ■Ti u prava revi je sta v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7 (telefon 31-90). — Čekovni račun uprave pri podruž- niči Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.228. Radi^dd MU/Mčdovalec (Nekaj opomb k razpisu mesta za novega radijskega napovedovalca za Radio Ljubljana.) Pred kratkim je razpisala Uprava Radiofonske oddajne postaje v Ljubljani mesto za novega radijskega napovedovalca. V zvezi s tem hočemo Napovedovalka Radia Ljubljane ga. Natalija Prohinarjevn. opozoriti na dobra in slabe strani, ki so zvezane s tako službo in še posebej na zahteve, ki jih stavi taka služba tistemu, ki se ji hoče posvetiti. Služba radijskega napovedovalca se marsikomu zdi na videz lahka, njegovo delo dokaj enostavno in preprosto, njegovo znanje in zmožnosti povprečne. Nekajkrat na dan stopi pred mikrofon, napoveduje nastopajoče, naznanja sporede, bere poročila, drugega dtela nima. Za to lahko delo dobi vsakega prvega v mesecu lepo plačo, ima veliko prostega časa in je poleg vsega tega ljubljenec radijskih poslušalcev, povsod poznan, cenjen in spoštovan. Skratka; nič lažjega, nič bolj- šega, kot biti radijski napovedovalec, microphoniste, kot ga imenujejo Francozi ali speaker, kot ga nazivajo Angleži in Amerikanci. Teh misli je danes marsikdo, ki ne pozna od blizu dela radijskega napovedovalca, tako si predstavlja to službo verjetno velik del tistih, ki z mnogo upanja pričakujejo, da bo njim usoda mila in jih izbrala za novega napovedovalca Radia Ljubljane. Radijski napovedovalec je brez dvoma eden izmed najbolj popularnih ljudi našega časa. V Angliji so v sedanji vojni postali celo bolj priljubljeni kot filmski zvezdniki. Ljudje ga ne vidijo, pa ga slišijo. Prav ta nevidnost na eni strani, na drugi pa tesna in stalna povezanost z ljudmi še bolj poveča njegovo priljubljenost in željo, da ga poslušalci tudi vidijo. Zgoraj smo navedli primer iz Anglije. Dodamo še enega: radijski poslušalci poznajo stalne napovedovalce po njihovem glasu, pa vendar zahtevajo, da se jim pred vsako oddajo posebej pove, kdo napoveduje. Angleški napovedovalci morajo biti danes v določenih urah svojim poslušalcem na razpolago, da se z njimi pogovore o teh ali onih radijskih zadevah. V resnici pa vsi ti pogovori izvirajo iz želje, da človeka, ki ga tolikokrat slišijo po radiu, tudi osebno poznajo. Popularnost radijskega napovedovalca je drugačna kot popularnost kakega športnika. Tisoči in tisoči ga poslušajo, pazijo na njegov glas, si zapomnijo njegove lastnosti, odlike in slabosti, tipajo za tem glasom človeka, ugibajo o njem, ga vzljubijo in spoštujejo. Služba radijskega napovedovalca zahteva človeka s posebnimi zmožnostmi in znanjem. O tem se je marsikateri kandidat prepričal šele tedaj, ko je bil odklonjen. Izbira napovedovalcev je v vseh ozirih danes zelo stroga in pomeni res najbolj rigoroz- no preizkušnjo za službeno zmožnost. Izmed številnih prijavljencev — redno in povsod se jih oglasi veliko — izbere posebna komisija najboljše, ti so potem še podvrženi kritični izbiri poslušalcev, ne da bi vedeli le ti za njihova imena. Število glasov radijskih poslušalcev navadno odloča pri končni izbiri. Kakšni so pogoji? Prvi pogoj za napovedovalca je seveda ta, da brez napak zna svoj materni jezik. Ta zahteva je sicer sama po sebi umevna, a jo je treba posebej poudarjati. Izgovorjava mora biti čista, jasna, razločna, jezikovno v vsakem oziru pravilna. Radio je danes tako važen kulturni činitelj, da lahko odločilno vpliva na razvoj jezika. Zato je nuj- Glavni napovedovalec Radia Ljubljane g. ing. Ivan Pengov. m © ii i D m m Od 16. t/rt 22. marca 1941 nedelja 16 Hilarij 1414 je bilo zadnje Ustoličenje na Gosposvetskem polju. Zadnji je bil ustoličen Ernest Železni. 1782 je bil papež Pij VI. v Ljubljani. 1849 se je rodil v Kanalu ob Soči Kocijančič Josip, glasbenik, skladatelj in pevovodja. S pesmijo je vzbudil in utemeljil narodno zavest na Goriškem. ponedeljek 17 Jedert 1833 se je rodil v Lučinah v Poljanski dolini Frančišek Buh, ameriški misijonar. Mnogo je storil za prosve-to med slovenskimi naseljenci v Ameriki; ustanovil je prvo slovensko tiskarno in razna podporna društva. 1891 je umrl dr. J. Poklukar, kranjski deželni glavar. TOREK 18 Edvard rtV. ' 1904 se je rodil v Sežani^pa Krasu pesnik Kosovel Srečko. 1933 je umrl v Ljubljani dr. Josip Mantuani, umetnostni in glasbeni zgodovinar. i« SI1EDA 19 Sv. Jožef 1861 se je rodil pri Kapeli blizu Radgone slovenski pesnik Josip Freuensfelct. Umrl je v Pragi v 32. letu svojega življenja. 1887 je umrl v Ženevi poljski pisatelj Kraszewski Ignacij. Četrtek 20 Aleksandra 1828 se je rodil v Skienu norveški pisatel Henrik Ibsen. On je največji norveški dramatik. petek 21 Benedikt 1456 se je rodil v Ljubljani Slatkonja Jurij, škof, glasbenik in glasbeni organizator. SOBOTA 22 Katarina 1920 je umrl v Makolah Mihael Lendovšek, politik, pesnik in dramatik. Glavno njegovo delo je izdajanje Slomškovih spisov od leta 1876 počenši. do potrebno, da jeziku sam služi s tem, da skrbi za jezikovno čistost oddaj. To pa je danes velikega ipomena. Pred leti smo brali v časopisih razglas angleške radijske uprave, da govore njeni napovedovalci najbolj dovršeno in najbolj klasično angleščino. S tako izjavo se ne more pohvaliti vsaka radijska uprava. Za napovedovalca ni dober le tisti, ki ima vedno jasen in blagodoneč glas, brezhibno izgovorjavo, dobro in vsestransko izobrazbo, nadarjenost in čut za jezike, dober nastop, iznajdljivost v zadregah in še toliko in toliko drugih lastnosti. Znati mora tuje jezike, vsaj v pravilni izgovorjavi, biti mora glasbeno izobražen, človek z vsaj malo pisateljskim darom, časnikarsko iznajdljivostjo, spoznati se mora v književnosti iin glasbi. To so velike zahteve in so prav redki, ki bi jim bili v vsem kos. Ob vsem tem mora biti radijski napovedovalec človek olike in takta, človek prijaznega občevanja z vsakovrstnimi ljudmi, s katerimi se sreča pri svojem službenem delu. Pa njegovo delo! Koliko malenkostnih stvari mora opraviti, za katere radijski poslušalci ne vedo. Pravočasno se mora seznaniti z vsemi podrobnostmi sporedov, zlasti še z onimi, ki terjajo še posebne pozornosti, kot so poročila, oren osi, reportaže in podobno. Sprejemati mora sodelujoče in jih uvajati (nove predavatelje) v skrivnosti studia. Med oddajo mora paziti na red in točnost, biti mora v neprestanem stiku s tehniki in paziti na vsako malenkost, da se vse v najlepšem redu vrši in da nobena stvar ne moti oddaje. Dalje sprejema poročila in jih ureja, pri čemer mora paziti na marsikaj. Zdaj se oelasi telefon, zdaj je na vrsti to, zdaj ono in pri vsaki stvari mora biti na mestu. Za tako delo je treba v resnici zmožnosti in dobrih živcev. Napovedovalec je tisti, ki prav za prav vse vodi in opravlja veliko delo, ki ga ne vidimo. Napovedovalec, napovedovalka, oz. njegov ali njen glas je postal prav za prav nekaka vizitka vsake postaje. Danes skoro bolj poznamo posamezne postaje po njihovih napovedovalcih in napovedovalkah, oziroma njihovih glasovih, kakor po znakih v času odmora. Iz vsega tega vidimo, kako je služba radijskega napovedovalca lepa, častna, a nič manj odgovorna in naporna. Ce so danes radijski napovedovalci tako popularni, so to popularnost zaslužili. Kdor pa svojo popularnost zaradi nemarnosti ali zaradi nezmožnosti izgubi pri poslušalcih, za tega je najboljše, da da tej službi slovo. Enako velja tudi za tistega, ki nima dovolj zmožnosti za tako službo, da se ji ne posveti. Kot poklic je ed?n najnovejših in se je od prvih radijskih oddaj do danes močno izpopolnil in terja danes )d človeka mnogo več, kot pred 20 leti. iJ * (Odlomki iz »Potovanja po šmarsko-rogaško-kozjanskem. okraju«. Besedilo dr. Pavla Strmška. Na sporedu v radiu 22. marca ob 20.30.) Peljali smo se skozi Teharje, mimo Blagovne poi cerkvijo šentjurske podružnice Sv. Rozalije in — sedaj tam pred nami na hribu vidimo Ponikvo, rojstni kraj škofa Slomška. ni niti sledu. Trg sam pa ima skoraj same slamnate hiše. Pa kaj hočete, tako gine zemeljska slava: Sodni jo in občino so jim odnesli v Šmar.ie, župnijo na Sladko goro. Lembergu pa so Šmarje pri Jelšah. Poglejte proti vzhodu: Pravijo, da je to na Štajerskem najlepši razgled. Pred nami dolina tja do Donačke gore, na levi grad Jelše, za gradom gora Boč, na desni hrib s kapelami križe-vega pota in cerkvijo sv. Roka, pod nami v globeli pa Šmarje! ■ * No, sedaj smo se pa lepo zagreli... Pa tu je res lepo... Kako se lepo vidi dol na Šmarje, pa tja na grad Jelše, okoli pa vse polno cerkvic, zadaj pa Boč in Donačka gora ... * Poglejmo še proti jugu! Tam vidimo podolgovato gorovje, okoli katerega se bomo danes še vozili. To je Ru-denca... Tam zadaj pa gleda čez njo Bohor. Tudi tja še pridemo, kajti šmarski okraj sega na vzhod preko Donačke gore in na jug do Bohor ja. Le tule vmes proti jugovzhodu je kar blizu meja Slovenije in okraja, ko napravi Sotla kot že kar pod cerkvijo sv. Eme. — Tam le kar naravnost, da se komaj loči od Rudence, je Tinsko, znamenita božja pot z dvema cerkvama ... Tam so tudi znameniti vinogradi ... * Tako, tukaj pa smo sredi rlavnega trga Lemberga ... Gledate, ka1' Tam na hribu je cerkev sv. Pankn cija, nekdaj je moral tam stati tud grad lemberških gospodov. Sedaj o njem poleg ostali edino znameniti sejmi, njihove slavne zgodovine ... ^ Al, Kar z avta poglejte, gospoda!' "Smo na Pečici in pred nami se dviga Boč. Na najvišjem vrhu vidite razgledni stolp, je ravno 100 metrov nad morjem. Na Boč vodijo poti iz Poljčan, udobnejša pa tamle skozi Kostrivnico gor k cerkvici sv. Miklavža, kjer je t/di oskrbovana planinska koča ... Tu pod Bočem imate polno slatinskih vrelcev, tako v Gaberniku, v Kostriv-nici in tam naprej v Rogaški Slatini. Znameniti so prehodi preko Boča: Tod je peljala že rimska cesta... Tam zadaj je ena najstarejših cerkva sv. Lenart, v njej znameniti kip Marije z Jezuščkom; cerkev v Kostriv-nici se pa lepo koplje v soncu tamle na hribčku ... Tam je v glavnem oltarju podoba Matere bož;'e čenstohov-ske; podobo je po tradiciji prinesel s Poljskega nek pobožen menih okoli leta 1760, ko so cerkev gradili. * In tukaj smo v Rogaški Slatini... Pojdimo po sprehajališču, slišimo godbo in si nogledamo goste ... Tudi slatine se lahko napijemo ... Dohod k izvirkom bo pač že zaprt, je škoda, ker je nrav poučno, kako se stekajo različni slatinski studenci... Nasproti godbenemu pavilijonu je Zdraviliški dom, nad paviljonom Aleksandrov dnm, naprej Švicarija, vrtnarija in Stritarjev dom. * Na gričku je kapela sv. Ane. Po sredi so studenci: Štiri ja, Tempel in Donati... Spodaj ob lepem parku je Strossmajerjev dom, mi pa smo se pripeljali mimo novega hotela »Jugoslovanski kralj«. Ko bi utegnili, bi se povzpeli še k restavraciii »Bellevue« nad Stritarjevim domom, od koder je prelep razgled proti Donački gori in na Maceljsko gorovje, kjer dobivajo najboljše naravne bruane kamne... * Takole smo se peljali okoli skozi Podplat in Mestinje mimo slavnega Cigajnervirta, mimo Medvedovega se-la, skozi Pristavo in pod Sv. Emo in sedaj smo ob Sotli... Ze delajo cesto, da bo možna zveza kar ob Sotli iz Rogaške Slatine proti Brežicam ... Onstran Sotle je že hrvaško Zagorje in kraji Pregrada, Desiniče, Zagorska sela s cerkvijo sv. Katarine, ki jo bo- J --------- ""<•■' s. r*,,, A morski okraj. . rs—m-1 »"»o* (X ^ i / l v--' H > JV... /t i: SmarsMi okraj ttcpflo 4 S 360000 me jat O trg cgjfa • ■ ' -■«:/«*». 6 OkMrvv pt» tt>* a mo pa videli... Nad nami je slavni grad Erazma Tatenbacha Podčetrtek, trg pa se nam pokaže za ovinkom. Trg Podčetrtek je imel tudi svojo lepo preteklost, dokler je šla cesta skozi trg in so še vozili ves tovor konji... Oltar v Olimju, kjer je pel Slomšek novo mašo. Odkar pa gre cesta po ravnini okoli hribovja, ni več zaslužka, pa tudi takih furmanov ni več ... Tam pred nami pa je šilast stolp cerkvice Marija na Pesku. Cerkvica ima lepe freske na stropu in stenah, zlasti pa je znamenit marmornat oltar, kakršnih je malo tostran Save; znan je še marmornat oltar v opatijski cerkvi v Celju ... Pod cerkvijo se peljemo mimo v Olimje... * Tu je Olimje. Nekdaj je bil grad, v 17. stoletju so se tukaj naselili Pav-linci, ki imajo še samostan Čenstoho-vo na Poljskem in so imeli tudi v Lepo glavi svoj samostan. Prizidali so veličastno cerkev, ki si jo gremo sedaj ogledat. * Tu stojimo pred Slomškovim oltarjem. Pri tem oltarju je pel škof Slomšek svojo novo mašo. Njegov dobrotnik Prašnikar, ki je bil prej kaplan na Ponikvi, je postal župnik v Olimju. In pri njem, njemu v zahvalo je imel Slomšek tukaj svojo novo mašo. — Oltar je bogato baročni. — Posebnost cerkve je pa Frančiškova kapela, ki ima ob straneh in na stropu izbor-ne freske, ki so jih napravili pač Pav-linci. Ti so se pečali po vsej priliki tudi z zdravilstvom in so imeli posebno apoteko. Vozimo se ves čas ob Sotli.. . Tam na gori pred nami se sveti rdeča streha. To so Svete gore.., pod njimi je Št. Peter pod Sv. gorami. Sv. gore so najznamenitejša božja pot na Štajerskem. To, kar je Brezje na Kranjskem, to so Sv. gore pri nas. Mnogo čez 100.000 romarjev pride tja vsako leto ... V kratkem bodo izgotovili cesto čisto do cerkve, da bo mogoče z avtobusom na romanje ... Takrat bomo tudi mi šli gor, danes pa se okre-nemo skozi Buče, da zvemo, odkod prinašajo črešnje na celjski trg ... in pa v Kozje ... In sedaj smo sredi Kozjega. Kakor vidite, je trg čisto pod goro, ki daje poleti prijetno senco; pozimi je bolj hudo, ko žamete sneg vse ceste. Sicer pa vozi sem celjski avtobus dnevno.. . V V. i" c * 11 Stropna, freska v Olimju. Pred nami na hribu je trg Pilštanj. Zelo star trg s sodnimi pravicami, na kar spominja še pranger blizu cerkve .. . * Kar tam na oni strani hriba je Le-sično. Tam je restavracija Kolar, najboljša restavracija na Štajerskem. Tam bo zabavni del našega izleta. Levo: Rogaška Slatina. Spodaj: Cerkev in župnišče v Olimju. to pot o odnosu med radiom, gledališčem in filmom. O tem zanimivem odnosu je izšlo že nešteto člankov, vendar pa se spričo naglega napredka in vsestranskega uveljavljanja radiofonije neprestano pojavljajo nova vprašanja oziroma novi problemi, ki zahtevajo novih razglabljanj in novega študija. Proti koncu za nameček pa še nekaj misli o odnosu med televizijo, gledališčem in filmom ... V osnovi dveh kulturnih pridobitev dvajsetega stoletja — tako pravi v reviji »Radio Beograd« S. Glumac — sta dva različna psihofizična elementa. Šele, ko se je pojavil zvočni film, je bil podan neki skupni, akustični element, ki je, če hočemo o tem problemu tako na široko razglabljati, čisto formalno, mehanično povezal radio in film. Radio in film pa sta povezana še tudi globlje, predvsem po posebnem postopku, skoraj bi lahko rekli »postopku proizvodnje«, ki po njem radio in film sprejemata in obravnavata najrazličnejše gradivo. Problem postaja še bolj zamotan, če film in radio prištejemo k umetnosti, ki se zanjo, vsaj po svoji vsebini, film že davno poteguje, saj si celo prilašča neskromen naziv »sedme umetnosti«. To poudarjanje filmske »umetnosti« se ne poraja samo v glavah tistih, ki ustvarjajo filme najpogosteje brez vsake umetniške podlage in brez slehernega umetniškega čuta, ampak je zelo pogosto tudi snov za obsežne pogovore, ki v njih filmski strokovnjaki trde, da je filmska umetnost najbližja gledališki in da ji bo prej ali slej odvzela delovno področje in sploh zmisel obstoja. V zadnjem času se je pojavil tudi radio, ki so zaradi njega ustvarili posebno »radijsko umetnost« (radijska zvočna igra, radijska glasba, radijska reportaža, radijski roman in podobno) in ki zdaj noče več biti samo popula-rizator resnične umetnosti, ampak že tudi sam, čeravno še ne preveč glasno, zahteva zase umetniški značaj in najmanj naziv »osme umetnosti«. Ce že tega naziva ne zahteva še neposredno, ga zahteva posredno s svojim novim načinom podajanja, ki se bistveno razlikuje od filmskega in gledališkega podajanja. Toda medtem ko je radio doslej samo s skromnim delom svojih oddaj posegal tudi na področje umetnosti in torej z umetnostjo še ni kar nič tekmoval, ker pač ni mogel dati tudi vizuelnih efektov — govorimo o umetnostih, ki temelje na teh efektih — se bo vse to kaj hitro izpremenilo, ko bo tudi televizija prodrla v široke sloje. Tedaj bosta — po trditvah nekaterih kratkovidnežev — gledališka igra in gledališka glasba postavljeni pred prav resno vprašanje nadaljnjega obstoja ... Televizija bo namreč združila štiri probleme — film, radio, opero in dramo. ; . Prvič v kulturni zgodovini bo ena sama pridobitev civilizacije poizkušala ne samo zamenjati, ampak sploh popolnoma nadomestiti štiri različne panoge umetnosti. Televizija bo tedaj s polno pravico terjala, da se ji prizna naziv umetnosti, ker bo njeno delo pač popolnejše od filma in radia, vendar pa moramo biti za dandanašnji čas pri takšnih trditvah še zelo previdni, ker pač ne vemo, kako se še bo televizija razvila do tistega, relativno še precej oddalje- nega razdobja, ko bo postala tako popularna, kakor je zdaj n. pr. radiofonija. Za zdaj lahko trdimo le to, da sta film in radio dve novi obliki izražanja, ki imata največ poslušalcev oziroma gledalcev. Za druge oblike izražanja, zlasti za gledališko umetnost, tega ne moremo več trditi. Toda kljub temu vezi med filmom in radiom niso kar nič tesne. Razlikujeta se predvsem v načinu obdelave gradiva, zlasti pa po načinu, kako se poizkušata afirmirati.. •. Način, kako se poizkuša afirmirati film, čisto zanesljivo ni dostojen umetnosti. Lahko bi celo trdili, da je film izobličenje umetnosti.1.. Ji-• * Preveč bi se oddaljili od svojega namena, če bi hoteli razčleniti še bistvo radia in filma, zlasti pa razpravljati o njuni zvezi z umetnostjo. To zlasti zaradi tega, ker bi bila že razprava o odnosu med filmom in radiom preobsežna, pa vendar neobhodno potrebna, če bi hoteli že omenjeno bistvo razčleniti. Preden bi o zvezi radia in filma z umetnostjo hoteli objaviti posebno razpravo, pa bi se film, zlasti pa radio, morala še precej izpopolniti. Njuno dandanašnje stanje namreč še nikakor ni dograjeno. Oba — film in radio — sta še zmerom v razvojni stopnji. Film ni,plastičen, radijske oddaje pa niso vidne. Kako se bo film izpopolnil, nam ni znano, dočim je za radiofonijo znano, da bo njeno dosedanjo pomanjkljivost izpopolnila televizija. Ce gledamo na film in radio s praktične strani, moramo ugotoviti, da je med obema neka vez bolj splošnega značaja, in sicer ne samo po . formalnih momentih — glasba iz zvočnih filmov v radiu, filmi z radijskimi motivi — ampak tudi sicer. Film in radio morata spričo svoje nove tehnike gradivo obdelavati na različne, čisto nove načine. Tu moramo predvsem omeniti vsebino za filme in njihovo inscenacijo, hkrati pa režijo radijskih zvočnih iger. Na drugem mestu moramo s tem v zvezi omeniti tudi posebno glasbo: v filmu takšno, ki spremlja dejanje in je z njim v tesni zvezi, na radiu pa spet takšno, ki spremlja različne radijske oddaje, čeravno z njimi ni v nobeni bistveni zvezi. Kako se bosta ti dve vrsti glasbe razvijali v bodočnosti, je težavno prorokovati. Radio in film bi v svetu matematike lahko predstavili v obliki dveh ravnih črt. Psihološka osnova obeh »umetnosti« je v trajanju; film je gotovo trajanje, linearno, trajanje senc, ki s svojo naglo izmenjavo dajejo iluzijo — prividi — življenja, celo privid tretje dimenzije, globine, ki je dejansko sploh ni... Prav tako pomeni tudi radio trajanje, potekanje ali minevanje, ki tiči njegova privlačnost predvsem v raznovrstnosti, ki pa je vendarle omejen — kalkor film: na dve vizuelni dimenziji —- predvsem na psihofizični element: na akustiko. Radio in film sta v bistvu trajanje pokreta, gibanja in zvoka. Film je bližji umetnosti, čeravno ni umetnost, radio pa je bogatejši po retransmisiji, pravo umetnost vsaj lahko res umetniško poda. Niti radio, ki je zgolj tehnično sredstvo in ki bi njegov cilj v odnosu do umetnosti moral biti populariziranje umfetnin, niti film, ki ne more kondenzirati materiala in ustaviti časa — zaustavljanje časa bi bila In sedaj smo sredi Kozjega. Kakor vidite, je trg čisto pod goro, ki daje poleti prijetno senco; pozimi je bolj hudo, ko žamete sneg vse ceste. Sicer pa vozi sem celjski avtobus dnevno.. . Stropna freska v Olimju. Pred nami na hribu jo trg Pilžrtanj. Zelo star trg s sodnimi pravicami, na kar spominja še pranger blizu cerkve ... * Kar tam na oni strani hriba je Le-sično. Tam je restavracija Kolar, najboljša restavracija na Štajerskem. Tam bo zabavni del našega izleta. Levo: Rogaška Slatina. Spodaj: Cerkev in župnišče v Olimju. znamenit marmornat oltar, kakršnih je malo tostran Save; znan je še marmornat oltar v opatijski cerkvi v Celju ... Pod cerkvijo se peljemo mimo v Olimje ... * Tu je Olimje. Nekdaj je bil grad, v 17. stoletju so se tukaj naselili Pav-linci, ki imajo še samostan Čenstoho-vo na Poljskem in so imeli tudi v Le-poglavi svoj samostan. Prizidali so veličastno cerkev, ki si jo gremo sedaj ogledat. * Tu stojimo pred Slomškovim oltarjem. Pri tem oltarju je pel škof Slomšek svojo novo mašo. Njegov dobrotnik Prašnikar, ki je bil prej kaplan na Ponikvi, je postal župnik v Olimju. In pri njem, njemu v zahvalo je imel Slomšek tukaj svojo novo mašo. — Oltar je bogato baročni. — Posebnost cerkve je pa Frančiškova kapela, ki ima ob straneh in na stropu izbor-ne freske, ki so jih napravili pač Pav-linci. Ti so se pečali po vsej priliki tudi z zdravilstvom in so imeli posebno apoteko. * Vozimo se ves čas ob Sotli... Tam na gori pred nami se sveti rdeča streha. To so Svete gore ... pod njimi je Št. Peter pod Sv. gorami. Sv. gore so najznamenitejša božja pot na Štajerskem. To, kar je Brezje na Kranjskem, to so Sv. gore pri nas. Mnogo čez 100.000 romarjev pride tja vsako leto ... V kratkem bodo izgotovili cesto čisto do cerkve, da bo mogoče z avtobusom na romanje ... Takrat bomo tudi mi šli gor, danes pa se okre-nemo skozi Buče, da zvemo, odkod prinašajo črešnje na celjski trg ... in pa v Kozje ... mo pa videli... Nad nami je slavni grad Erazma Tatenbacha Podčetrtek, trg pa se nam pokaže za ovinkom. Trg Podčetrtek je imel tudi svojo lepo preteklost, dokler je šla cesta skozi trg in so še vozili ves tovor konji... Oltar v Olimju, kjer je pel Slomšek novo mašo. Odkar pa gre cesta po ravnini okoli hribovja, ni več zaslužka, pa tudi takih furmanov ni več ... Tam pred nami pa je šilast stolp cerkvice Marija na Pesku. Cerkvica ima lepe freske na stropu in stenah, zlasti pa je ; r M to pot o odnosu med radiom, gledališčem in filmom. O tem zanimivem odnosu je izšlo že nešteto člankov, vendar pa se spričo naglega napredka in vsestranskega uveljavljanja radiofonije neprestano pojavljajo nova vprašanja oziroma novi problemi, ki zahtevajo novih razglabljanj in novega študija. Proti koncu za nameček pa še nekaj misli o odnosu med televizijo, gledališčem in filmom ... V osnovi dveh kulturnih pridobitev dvajsetega stoletja — tako pravi v reviji »Radio Beograd« S. Glumac — sta dva različna psihofizična elementa. Sele, ko se je pojavil zvočni film, je bil podan neki skupni, akustični element, ki je, če hočemo o tem problemu tako na široko razglabljati, čisto formalno, mehanično povezal radio in film. Radio in film pa sta povezana še tudi globlje, predvsem po posebnem postopku, skoraj bi lahko rekli »postopku proizvodnje«, ki po njem radio in film sprejemata in obravnavata najrazličnejše gradivo. Problem postaja še bolj zamotan, če film in radio prištejemo k umetnosti, ki se zanjo, vsaj po svoji vsebini, film že davno poteguje, saj si celo prilašča neskromen naziv »sedme umetnosti«. To poudarjanje filmske »umetnosti« se ne poraja samo v glavah tistih, ki ustvarjajo filme najpogosteje brez vsake umetniške podlage in brez slehernega umetniškega čuta, ampak je zelo pogosto tudi snov za obsežne pogovore, ki v njih filmski strokovnjaki trde, da je filmska umetnost najbližja gledališki in da ji bo prej ali slej odvzela delovno področje in sploh zmisel obstoja. V zadnjem času se je pojavil tudi radio, ki ao zaradi njega ustvarili posebno »radijsko umetnost« (radijska zvočna igra, radijska glasba, radijska reportaža, radijski roman in podobno) in ki zdaj noče več biti samo popula-rizator resnične umetnosti, ampak že tudi sam, čeravno še ne preveč glasno, zahteva zase umetniški značaj in najmanj naziv »osme umetnosti«. Če že tega naziva ne zahteva še neposredno, ga zahteva posredno s svojim novim načinom podajanja, ki se bistveno razlikuje od filmskega in gledališkega podajanja. ~ V Toda medtem ko je radio doslej samo s skromnim delom svojih oddaj posegal tudi na področje umetnosti in torej z umetnostjo še ni kar nič tekmoval, ker pač ni mogel dati tudi vizuelnih efektov — govorimo o umetnostih, ki temelje na teh efektih — se bo vse to kaj hitro izpremenilo, ko bo tudi televizija prodrla v široke sloje. Tedaj bosta — po trditvah nekaterih kratkovidnežev — gledališka igra in gledališka glasba postavljeni pred prav resno vprašanje nadaljnjega obstoja... Televizija bo namreč združila štiri probleme — film, radio, opero in dramo. " •• uceur, f. = milina sčv6re — strog s4rieux,-se. = resen . ' expirer = izdahniti, izgubiti se balgner = oblivati eternel, -le = večen luimičre, f. = luč, svetloba assez = dovolj džsolč = breztolažen donner 1'idče = zbuditi predstavo surprenant = presenetljiv appeler = imenovati dčsert, m. = puščava a peu prfes = približno semblable — enak, podoben de tous cotšs = na vseh straneh horizon, m. = obzorje cela = to fort == močan varičtč, f. = raznolikost nouveautč, f. - novost si non = razen se lever = vzhajati 11, elle, on va = gre se coucher = zahajati calme = miren devorant = razjedajoč rayon, m. = žarek ou bien = ali pa le bane de sable = sipina changer = spremeniti dernier, -ere = zadnji sud, m. = jug court = kratek aurore, f. = jutranja zarja pesant = težek, zagaten ailleurs = drugod animal, m. = žival presque = skoraj crčpuscule, m. = mrak brdlant = žgoč parfois = včasih paiysage, m. = pokrajina physionomie, f. = obraz mena?ant = igrozeč prčcieux, -se = dragocen argent, m. = srebro gar^on, m. = deček, fant homme, m. = mož nčcessaire - potreben printemps, m. = pomlad včtement, m. — obleka joli == lep malpropre = uimazan Suisse, f. = Švica boeuf, m. = vol domestique == domač EXERCICES 1. Izpopolnite sledeče stavke; L'or — precieux — 1'argent. Le gargon — fort — l'homme. Le pain — nžcessaire — le suere. Le chien — grand — le cheval. L'čtč'--chard — le printemps. Les vetements — chers ine sont pas jolis s'lls sont malpropres. La France est de beau-coup — grande — la Suisse. Le boeuf est —- fort de tous les animaux ttame-stiques. 2. Prevedite: Kaj vas miče bolj: gore ali morje ? — Koga pričakujete nocoj (ce solr) ? — Koga si izbral za prijatelja ? — Kakšna dežela je Finska (la Finlan-de) ? — To je dežela gozdov in jezer. —» Ali radi potujete sami? — Kaj je na mizi? Kozarci so na mizi. — Ali imate radi jagode z vinom in sladkorjem? — Za zajtrk imam samo (ne . . , que) skodelico bele kave. Pogled na vseučilišče v Berlinu. Potek sedanje vojne do konca lanskega leta 1. 9. 1939 je Nemčija vdrla na Poljsko. 3. 9. 1939 sta Anglija in Francija objavili vojno Nemčiji. 17. 9. 1939 se je Rusija s svojo armado napotila na Poljsko. 30. 11. 1939 se je Rusija odločila za napad na Finsko. Med 9. aprilom in 2. majem 1940 je Nemčija napadla Dansko in Norveško. Zavezniške čete so se iz Norveške umaknile, njihove akcije pa so se izjalovile. Med 10. majem in 2. junijem je Nemčija udarila na Holandijo, Belgijo in Luksemburg. Kljub porazu je Anglija srečno umaknila s celine štiri petine svojih čet. 10. 6. 1940 je Italija napovedala vojno zaveznikom. 14. 6. 1940 so Nemci zasedli Pariz. njem leta 1918 sprejeli Nemci francoske pogoje za premirje. 24. 6. 1940 so zastopniki Francije sprejeli italijanske pogoje za premirje. 28. 6. 1940 je Sovjetska Rusija zasedla Besarabijo in severno Bukovi-no v Romuniji. 3. 7. 1940 je Anglija zasegla, uničila in potopila glavni del francoske vojne mornarice. 8. 8. 1940 je Nemčija začela z zračnimi napadi na Anglijo. 19. 8. 1940 so Italijani zaključili zasedbo angleške Somalije. 14. 9. 1940 so Italijani začeli prodirati v Egipt. 27. 9. 1940 so Japonci pristopili k državam osi. 24. 10. 1940 se je Hitler posvetoval z Lavalom in Francom, nato pa se je v zasedenem ozemlju sestal z maršalom Petainom. 28. 10. 1940 je ob treh zjutraj izročila Italija Grčiji ultimat in zahtevala odgovor že tri ure pozneje, ko so vsi Grki še spali. Grčija je pogoje ultimata zavrnila in segla po meču, ki se z njim bori proti Italiji še zdaj. 12. 11. 1940 je sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov prispel v Berlin. Ves svet se je zanimal za pome-nek med njim in Hitlerjem. Naslednje vrstice- kažejo, kako je nastala sedanja vojna in kako so sledile potem vojne napovedi, nenapovedani napadi in razne operacije na posameznih bojiščih. K posameznim dogodkom objavljamo primerne slike. 17. 6. 1940 je postal maršal Petain prvi minister Francije in je zaprosil Nemčijo za premirje. 22. 6. 1940 so zastopniki poražene Francije sprejeli trde nemške pogoje v istem železniškem vagonu, ki so v Mikadova sprejemna dvorana v Tokiu. Na veličastnem Akademskem trgu v Atenah. naj bi Italija — namestu da se bori proti Grčiji — rajši poslala svojih 80 divizij na Brennerski prehod in se zavarovala pred Nemci. 14. 12. 1940 je maršal Petain odstavil ministra Lavala in postavil za zunanjega ministra Flandina. 9. 12. 1940 in naslednje dni do 21. decembra so začeli Angleži izvajati drzno in uspešno ofenzivo proti italijanskim četam v Egiptu. Italijanske čete so pognali z egiptskega področja daleč nazaj proti Libiji in začeli oblegati več važnih postojank ob morju. Italijani so tedaj izgubili nad 20.000 vojakov. 18. 12. 1940 se je flotila angleškega brodovja pojavila v južnem delu Jadranskega morja in bombardirala italijanske baze v Albaniji. 21. 12. 1940 je Nemčija grajala ameriško pomoč Angliji. 24. 12. 1940 so zračni napadi med Angleži in Nemci zaradi božičnih praznikov ponehali in so se obnovili 26. decembra. zorili drzen in strahovit napad na italijansko brodovje v tarantski ožini. 14. 11. 1940 so Nemci izvršili strahovit napad na angleško industrijsko mesto Coventry, ki je za Anglijo v industrijskem pogledu ogromnega pomena. 20. 11. 1940 so se Madžarska, Romunija in Slovaška trdno postavile ob stran državam osi. 22. 11. 1940 in naslednje dni so Grki izvojevali več važnih zmag nad Italijani v Albaniji. Zasedli so Korico, Porto Eddo, Argyrokastron in več drugih važnih mest. Italijani so se tedaj neprestano umikali. 6. 12. 1940 je začel Mussolini z iz-premembami v italijanski armadi. Ba-doglio je bil prisiljen k resignaciji, prav tako pa se je moralo umakniti še več drugih italijanskih generalov in admiralov, ker se niso strinjali s politiko Duceja. Po ameriških vesteh je general Badoglio tedaj baje izjavil, Parada pred Slavolokom zmage v Parizu. 27. 12. 1940 so Nemci obstreljevali angleško obalo z dalekosežnimi topovi, Angleži pa so iz zraka bombardirali nemške postojanke na francoski obali. Nemci so istega dne začeli premikati svoje čete v Romuniji. m W Detajl z znane katedrale sv. Pavla v Londonu. In vse so mu zaupno in pokorno sledile, ko je ubiral svojo pot. Edino on je vedel, kje leži obljubljena dežela, edino on je znal prebirati pot v zvezdah in poznal znanost, ki je bila dana ovcam. Sam je v svoji modrosti odločal o kraju in uri počitka, napoja in paše. Ponoči pa je sredi spečih ovac in do kolen v volni molil za svojo drobnico, ganjen od njene nevedne zapuščenosti. Bil je zdravnik, prerok in kralj svoje črede. Nekega dne so ga bili nagovorili Arabci: »Pojdi z nami proti jugu, gremo po živino.« ■Vzeli so ga daleč s seboj in ko so po treh dnevih šli skozi gorsko sotesko, nedaleč od uporniškega ozemlja, so enostavno položili roke nadenj, ga krstili za Barka in prodali. Poznal sem še idruge sužnje, kajti vsak dan sem hodil na čaj v šotore domačinov. Tam sem okušal minevanje dneva bos in prijetno zleknjen na veliki volneni preprogi, ki je predstavljala razkošje nomadskih narodov in njih kratkotrajno bivališče. V puščavi dobro čutiš, kako poteka čas. Dokler pripeka sonce, teži človek proti večeru, to se pravi proti svežemu vetru, ki bo okopal ude in posušil sleherni pot. Veliki napoj dočakata človek in žival tako gotovo kakor smrt. Zato brezdelje v teh pokrajinah nikdar ni zapravljanje časa. Dan je v vsej svoji celoti podoben lepim cestam, ki vodijo k morju. Ko je gospodar dvignil iz težke zakladnice pečico, čajni kotlič in kozarce, vstopijo sužnji v šotor. Čudni predmeti, težke skrinje ležijo razmetani križem kražem, poleg ključavnic brez ključev so cvetlične vaze brez cvetic, ob starem orožju so cenena zrcala in tako razdevani po pesku spominjajo predmeti na posledice brodoloma. Tedaj suženj nemo napolni ognjišče s suhim dračjem, zapuha v žerjavico, napolni kotel in pri tem otroško lahkem delu zaposli vso svojo moško silo, ki bi z njo cedre ru-val. Miroljuben je. Opravilo ga ne razvname, rad kuha čaj, rad streže ježnim živalim in je. Sredi vročega dneva se veseli noči, pod hladnim zvezdnatim nebom pa hrepeni po razbeljenem dnevu. Srečne so severne dežele, ki jim letni časi ustvarjajo pravljico o snegu za poletje in pravljico o soncu za zimo; žalostni tisti tropski kraji, ki so neprestana potilnica za človeka; vendar je srečna tudi Sahara, ker dan in noč v njej človeka tako preprosto zazibljeta iz enega sna v drugega. Včasih črni suženj čepi pred vrati in se naslaja nad večernim vetrom. Toda v njegovem težkem telesu se ne budijo nikaki spomini. Le nejasno se spominja ure, ko je bil ugrabljen, udarcev, krikov, tistih nasilnih rok, ki so ga pahnile v temo sedanjih dni. Odsihdob ždi v čudnem snu kakor slepec, ki so mu odvzeli počasno tekoče reke Senegala in bela mesta južnega Maroka. Odkar ne sliši več domačih glasov, se zdi, da je tudi nem. 'Vendar ni nesrečen, ampak bolan. Kaj mu je ostalo od preteklosti? Nekega dne je zašel med valove nomadskega življenja, zdaj je povezan z romanji divjega rodu in vse svoje življenje bo sledil zavojem, ki jih ta rod riše v puščavski pesek. Kaj ga še veže na njegov dom, na ženo in otroke, ki so zanj mrtvi, kakor da so zares umrli? Ljudje, ki so dolga leta živeli svoji veliki ljubezni in jo naenkrat izgubili, se včasih utrudijo vzvišenosti svoje samotne ljubezni. Skesani se vrnejo v življenje in najdejo svojo srečo v povprečni ljubezni. Zazdelo se jim je bolje, da se vdajo, da se podredijo in najdejo mir v skladju stvari. Suženj potolaži svojo častihlepnost tako, da pazi na žerjavico svojega-gospodarja. Včasih reče gospodar svojemu sužnju: »Daj, vzemi!« To se zgodi navadno ob uri, ko popustijo vse utrujenosti in vročine, ko ljudje družno stopajo v sveže razpoloženje in ko postane gospodar dober do svojega sužnja, da mu ponudi skodelico čaja. Sužnja to tako gane, da bi gospodarju iz hvaležnosti za to skodelico čaja najraje poljubil kolena. Suženj ne nosi verig, zato ker jih ne rabi. On je zvest. Ubogljivo je zatajil v sebi nekdanjega svobodnega kralja in živi le še kot srečen ujetnik. Nekega dne pa mu dajo prostost. Kadar namreč toliko ostari, da se ne splača niti hraniti in oblačiti ga, mu podelijo popolno prostost. Potem se tri dni potepa od šotora do šotora in se ponuja v službo. Od dne do dne postaja slabot-nejši in proti koncu tretjega dne leže vdano v pesek. Blizu Jubyja sem jih videl, kako so goli na pesku umirali. Mav-retanci so hodili mimo počasi umirajočih brezbrižno, vendar brez okrutnosti. Njihovi otroci so se igrali v neposredni bližini smrti in vsakega jutra stekli pogledat, če se izžeto telo še pregiblje. Vendar se niso norčevali iz starega služabnika. Vse to je bilo v naravnem redu stvari. Bilo je, kakor da bi gospodar porekel svojemu sužnju: »Bil si dober delavec, pojdi zdaj na ležišče in se spočij!« Zato je na pesku ležeči starec občutil pač lakoto, ne pa krivico. Lakota pa ni veliko trpljenje, ampak občutek omotice. Le občutje krivice povzroča bolečine. Tako se je počasi spajal z zemljo. Sonce ga je izsušilo, zdaj ga sprejema zemlja. Trideset let dela, nato pa pravica do spanja in do zemlje. Nobene zle besede nisem slišal od reveža, ki sem ga prvega srečal. Nad kom naj se tudi pritožuje ? Zaslutil sem, da se je prav za prav že udal, kakor to napravi izgubljeni in izčrpani hribolazec, ko leže na belo preprogo in se tiho pogrezne v snežne sanje. Zato me njegovo trpljenje ni mučilo, kajti prepričan ^sem, da ga ni čutil. Vendar s smrtjo človeka umre tudi njegov neznani svet; vprašal sem se torej, katere podobe so ugasnile z njim vred. Kateri nasadi v Senegalu in katera mesta v južnem Maroku so se počasi pogreznila v večno pozabo? Nisem mogel razpoznati, ali so se v tej črni gmoti potopile le bedne vsakdanje skrbi, kalkor kuhanje čaja, napajanje živine, to se pravi, da je zaspala le preprosta suženjska duša, ali pa je namreč v vsej svoji veličini umrl človek, ki ga je bil prebudil sijaj njegovih spominov. Trdokoščena lobanja je bila podobna skrinjam mavretanskih zakladnic; zato je tudi ona skrivala svojo skrivnost. Zato nisem mogel nikdar zvedeti, kakšne barve svile, kakšne praznične Dodobe in nenavadna čustva, ki jih v puščavi nihče ne pozna, so se v njej rešile pred brodolomom. Zato mi je ostalo prikrito, kateri koščki sveta so se počasi razvezovali v težkem in zadnjem snu tega človeka, kaj se je v njegovi zavesti in njegovem telesu počasi pogrezalo na dno noči. »Bil sem gonjač in ime mi je bilo Mohamed.« Qmhč'ki Sporedoo in&zemikili postaj KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja: 10 25 Praga: 4 češke Filharmonije. 13.30 Sottens: Liszt: Rapsodija št. 8. 15 Sottens: Hvalnice sv. Frančiška Asiškega. 15.55 Praga: Orkestralni 4 RO. 16 Beromiinster: Herter Be«hiB: Velika maša. 19-35 Praga: Beethoven: Simfonija št. 3. 21 Italija I.: Violinski 4. 21.15 Budapest: Violinski 4. 21-15 Sottens: Beethoven: Sonata za čelo in klavir. Ponedeljek: 15.55 Brno: V. No vek: Tri skladbe za gosli. 16.25 Praga: C. M. Weber: Kvintet za klarinet in godalni kvartet, op. 34. 20. Sofija: Simfonični 4-20.10 Budapest: Simfonični 4. 22.30 Praga: Koncert češke glasbe. Torek: 15.45 Praga: R. Schumann: Godalni kvartet v A- duru op. 41. 19.20 Budapest: Simfonični 4 RO. 19.45 Italija I.: Simfonični 4. 20.10 Praga: 4 Beethonovih skladb. 20 30 Sofija: 4 komorne glasbe. 21-10 Beromtinster: Orkestralni 4. 22.30 Praga: B. Vomačka: »Čuvar svetolučka«. Kantata op. 24 Sreda: 15.45 Budapest: Klavirski 4 Liszto- vih skladb. 15-50 Praga: Beethoven: Trio, op. 87. 15.55 Brno: Orgelski 4. 18.25 Praga: B. Twdy: Naše pesmi. 20.15 Italija II.: Simfonična glasba. 20 Sofija: $ Brahmsovih skladb. 20.35 Sottens: Simfonični 4. 22.30 Praga: Simfonični 4. Četrtek: 16.30 Brno: M. Reger: Sonata za gosli. 19 Brno: Simfonični 4 RO. 20 Sofija: Simfonični 4. 20.40 Beromiinster: Orkestralni 4. 21.05 Sottens: 4 francoske gl. 22.30 Praga: 4 češke gl. Petek: 15.50 Praga: Mozart: Godalni kvartet v g-duru, op. 14. 18 Budapest: Orkestralni 4-19.45 Italija I.: Simfonično-vokal. 4- 20 Beromiinster: 4 Dvofakovih skl. 21 Švedska: Simf. 4 RO. Sobota: 17 Sottens: Orkestralni 4- , 18 Budapest: Orkestralni 4-20.10 Budapest: Orkestralni - 21 ®- 21-10 O- 21-45 • v nemščini in italijanščini. 22 O- 22-45 • v franc. In angl. 23 O- FRANCIJA I. Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •■ 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7-55 športno predavanje. 8 •• 8 20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 1045 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les v6tres Odd. za begunce. 12 15 Mlad. u. 12 30 • ■ 12.50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 1615 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17 45 •. 1815 Montpel- ITALIJA I. 6 30 •. 6-45 Kronika. 7 Napovedi. Objave. 7.15 •- 7-30 Kronika. 9 šolska, oddaja. 10 Prenos za vojsko. 11.15 PloJče. 11-30 4 operne glasbe. 12 Napovedi. ®. 12.15 Orkestralni 4. Vmes ob 13 in 13-45 • - 14.40 Otroška ura. 15 Oddaja za vojsko (•. Zabavni spored. Kronika). 16 Napovedi. 16.15 O 17 Kronika. 17.20 Reportaža. 19 Napovedi. •. 19 30 Orkestralni in pevski koncert. 20-10 Predavanje. 2020 VVolf-Ferrari: »Štirje grobja- nl« (n. in m. dejanje). 21.15 ®. ITALIJA n. 6.45 do 11 Italija I. 11.15 Orkestralni 12 Napovedi, e. 12.15 Violinski 4.12.30 Politična kronika. 12.45 Pevski 4. 13 ®. 1315 Orkestralni 4. 13 45 ®. 14 40 do 19 Isti spored kot Italija I. 19.15 VVolf-Ferrari: »štirje grobjani« (I. dejanje). 20.10 Orkestralni 4- 21-10 Zabavna glasba. 21.45 ®. SOTTENS 443.1-677 100 kw 710 O- 7.15 ®. 7.25 Pisan koncert, 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 O- 12-45 Poročila. 12 55 Pisan 4-14.15 O- 14-25 Glasbeno predavanje. 14.45 Predavanje. 14.55 Pevski 4- 15 15 Prenos. 15-35 športno predavanje. 15-45 Plesna glasba. 16 Predavanje. 16-10 4 lahke glasbe. 16 30 Predavanje. 16.45 O-17 4 RO. 1805 Otroška ura. 18.30 O-18.40 Predavanje. 1915 ®. 19.25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Romanske pesmi. 20 20 Zvočna igra. 2115 Plesna glasba ŠVEDSKE POSTAJE 7.20 Telovadba. 7.45 Jutranje bogoslužje. 8 Napovedi. Poročila. 12 Zvonjenje, pesem dneva in k. lahke gl. 15 4 lahke glasbe. 15-30 Predavanje. 15.50 4 RO. 16.50 Predavanje. 17-05 Pevski 4. 17-30 Branje. 18 Zvonjenje. 1810 O- 19 •- 19-30 Razgovor. 19 45 Plesna glasba. 2015 Predavanje. 20.45 Kabaret. 21.30 4 lahke glasbe. 22 ®. (pokažite. revijo soofim znancem l Daytime Wives iz filma »Ljubosumno«'«. Kino Union. »ljubosumnost« Ken Norton (Tyronne Power) je mlad in zelo sposoben inženjer. Da bi si pridobil čim več poslovnih zvez, se marsikdaj ne vrača ravno zgodaj domov, kjer ga potrpežljivo in s polnim zaupanjem pričakuje njegova lepa in mlada ženica Jane (Linda Darnello-va). Frivolna Blanche, Janina »dobra« prijateljica, je Jano prepričala, da so Kenovi izostanki vendar le sumljivi in da njegova »prezaposlenost« ni ravno verjetna. To je še zlasti utemeljila z okoliščino, da Ken ni imel niti toliko časa, da bi bil s svojo ženico proslavil prvo obletnico poroke. Ke-nova tajnica Kitty naj bi bila tista grešnica, ki zapeljuje mladega moža! Ta sum je potrdila tudi zanimiva najdba: v predalu njene pisalne mize je Blanche našla stekleničico dragocenega parfuma in kakor nalašč je tisti večer tudi Ken dišal po tem parfumu ... Da bi se prepričala, zakaj so tajnice in »druge žene« tako privlačne za moške, si je lepa Jane poiskala službo tajnice pri znamenitem arhitektu Dexteru. Toda ubožica ni vedela, da je njen mož s tem arhitektom v tesnih poslovnih zvezah, niti ni vedel arhitekt, da je lepa Jane žena njegovega prijatelja... Jane je bila Dextru všeč in kar obsipal jo je z darili. Miss Ajplegate, druga Dextrova uradnica, pa ji je dala kup nasvetov, kako bi Dextra čim bolj priklenila nase. Ken je bil zmerom enak. Zmerom prezaposlen in nikoli doma. Jane se je tega naveličala in je nekega dne sprejela Dextrovo vabilo, da bi z njim večerjala. In pri tej večerji jo je Dexter predstavil — njenemu lastnemu možu, ki je bil v družbi s Kitty. Jane je komaj preprečila, da se Ken ni izdal. Saj bi Dexter utegnil celo pomisliti, da je Jane vzela službo pri njem samo zato, da bi v korist svo- jega moža vršila poslovno vohunstvo! Ken in Jane sta torej zatajila, da sta mož in žena. Družba se je veselo zabavala, ko se je iznenada pojavila še Dextrova žena. In kaj vse se je zgodilo potem, boste videli v ljubljanskem Kinu Uni-onu v zabavnem filmu pod naslovom »Ljubosumnost«, ki bo na sporedu te dni. Linda Darnell v filmu »LJUBOSUMNOST«. — Kino »Union«. ur w -—wx-i i_1 IJuimor NOČNI Čuvaj »Ti si zvečer moja prva, zjutraj moja zadnja misel.« »Hotel si pač reči obratno.« »Ne, dragica! Po poklicu sem nočni čuvaj.« V GOSTILNI »Natakar, vi ste nesramen človek. Naročil sem obrok mladega piščanca in steklenico starega vina, pa ste naročilo zamenjali.« PRI ZDRAVNIKU »In kje vas boli, gospod mesarski mojster.« »Tukajle, gospod doktor, pri obistni pečenki.« SLUŽKINJE MED SEBOJ »Potem pa sem mu dejala: .Gospod generalni ravnatelj, če ne boste koni-čili svinčnikov nad košem, si kar poiščite drugo služkinjo'.« LJUBEZEN On in ona sta se lepega večera šla izprehajat. V grmovju je pel slavček, on pa je njo prijel za ročico in jo pritisnil na svoje srce. Zaljubljeno je vzkliknil: »Ljubica, tako čudovito je nocoj! Nad nama nebo, okoli naju noč. Zdaj mi pa povej še ti, kaj čutiš!« »Uro v žepu tvojega telovnika,« mu je nežno odvrnila. V GOSTIH »Stopajte, prosim, oprezno, parket je pravkar namazan.« »Nič se ne bojte, gospa, moji čevlji so temeljito podkovani.« NA TEHTNICI »Zakaj se pa tehtaš z zavojem pod pazduho ?« »Veš, v zavoju imam zajtrk, ki bi ga že dopoldne pojedel, če bi imel čas. Zato sem ga vzel na tehtnico s seboj.« IZBIRČNO DEKLE Vera: »Moški, ki bi ga vzela, bi moral biti močan kakor lev, gibčen kakor ris, hiter kakor orel, glas pa bi moral imeti kakor slavček.« Zora: »No, potem bi bil res pravi osel, če bi te vzel.« Radio najcenejše In najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma In na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsti med radijske naročnike radiofonski oddajni postaji t Ljubljani Bleiweisova 54 TELEFUNKEN RADIO APARATI V LJUBLJANI,RADIO' d. Z 0. z. Miklošičeva 7 TELEFUNKEN električni gramofoni, TELEFUNKEN gramofonske plošče uživajo po vsem svetu sloves tehnične in glasbene dovršenosti. Ako nameravate kupiti nov radio aparat, si prej zagotovo oglejte in poslušajte najnovejše TELEFUNKEN aparate z novimi jeklenimi cevkami „harmonične serije". Vsak zastopnik TELEFUNKEN aparatov vam jih bo z veseljem in brezob-vezno pokazal. Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). — Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva c. 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).