Posamezna Številka 1 K. štev. m. Poštnina plačana v gotovini. V LinDljani, v petek, dne 24, septembra 1920. »SLOVENEC« velja m peMJ f« tu strani Jngo- slavij« la t LJubljani: mUtlUt npr«]. K 180--m pol teta „ „ bo*— HMIMl,.., 45— m mbmmc „ .. „ 15 — kt taosamstvo oeloletno K240--wm Sobotna Izdaja: a xa«totete.....k 30 - • . . „ 33--- Leto XLVE Enoatolpna patltvrsia (39 mm Široka In 3 mm visoka ali nI« proalor) aa enkrat . . . po K 8-— poslana Itd. . . po K 9- Pri večjem naročilu popnat. Najmanjši oglas 59/9 mm K. 13 Izhaja vaak dan Izvsemšl po aedeljok ln dan po praznika ob 5. ari zjutraj. w Uredništvo je v Kopitarjevi nllel itev. 6/m. Bekoplst se no vračajo; nefrankirana pisma ae ne sprejemajo. Urada, telet štv. 30, oprava, štv. 328. P olttičen list za slovenski narod ■ Oprava |e v Kopitarjevi nI. 6. — Rafinn poštne hran. t ljubljanske št. 650 sa naročnino In št. 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, oflr. 28.511, bosn.-haro, 7563. Plebiscit bo 10. oktobra. LDU Ljubljana, 23. septembra. Iz Celovca se nam poroča; Plebiscitna komisija je ugotovila, da so sedaj izpolnjeni vsi predpogoji, določeni v saintgermainski mirovni pogodbi za izvedbo plebiscita, ki se bo vršil v coni A na dan 10. oktobra t. 1. Versko upraSanje In konstituanta. Po znanem izreku nemškega kneza pesnika leži na dnu vseh velikih vprašanj versko. Na zunaj izgleda, kakor da bi se veliki boj, ki po vojni pretresa ves izobraženi svet, bil samo za vprašanje vsakdanjega kruha, za preproste materijalne dobrine, za izenačenje najelementarnejših življenjskih pogojev. Temu v resnici ni tako. Komunistični liderji so večkrat poudarjali, da jim ni samo za najpravičnejšo ,rešitev socialnega problema, temveč zato, 'da se ustvari čisto nova duhovna kultura, kateri ima novi gospodarski red služiti samo za. podlago^ Ta življenjski nazor sc imenuje proletarski, obstoji pa bistveno v Icra, da se človeštvo otrese vseh starih Eredstav o svojem izvoru, smotru in ciljih, i so baje nalorni produkt kapitalističnega gospodarstva. Z drugimi besedami, emansipacija od nadnaravnih načel krščanstva je vodivna misel komunističnega programa, takorekoč njegova filozofska (stran. Racljonalistični liberalizem jc več ali lbanj izhajal iz ravnate točke. Pravzaprav je on v tem oziru lc predhodnik socializma, iz katerega se je vsled gromad-nega pritiska kapitalizma na mase razvil skrajnji komunizem. Siromašni sloji človeštva so le dosledni, ako sc oklenejo evangelija ruskih bosjakov, če je krščanstvo zmota in praznoverje. Liberalizem fce je zbal poslcdic svoje lastne ideologije, prenesene na delavske mase, in jc zato kot svetovni nazor izgubil danes vso tvo-jrilno življenjsko moč, živeč dalje med iz-vestnim delom meščanske družbe samo po sili inercije. Glavni boj duhov se vrši danes samo med krščanstvom in komunizmom kot najmočnejšo protikrščansko silo, liberalizem pa niha sem in tja, iščoč v boju za obstoj opore zdaj pri dcsnici, zdaj pri levici, V kulturnem boju gre liberalizem skupaj s socializmom. Sicer so socialisti tu in tam stali v eni fronti s katoličani proti liberalni proticerkveni zakonodaji, to pa le iz oportunističnih razlogov, kadar so izjemne postave zoper Cerkev ogrožale tudi obstoj socialističnih društev. Komunisti kot stranka ekstremnih utopistov, bi do verskih društev, v prvi vrsti pa do Cerkve ne poznali prav nobenih ozirov, če bi prišli do moči. To nam dokazuje Rusija, kjer je Cerkev danes tako preganjana kakor za časa Dioklecijana. Liberalne stranke bi na zunaj nc šle tako daleč, toda v bistvu bi gotovo podpirale vsako akcijo, ki bi oslabila Cerkev in ji odvzela vpliv Domovina. Avgust Strindberg. — Prcvel T. S. Češnjo so polne cvctja in žolna tolče V zatišju male goščave. Mladi mož sedi pred kmečko hišo, ki Jo je vzel za poletje v najem. Brez ovratnika in brez manšet pripravlja svoj trnek in srka svež majski zrak vase, ki se meša z vonjavo tobakovega dima. Njegova mlada žena je poleg, in mu izpraznjujc potno torbo, in otroci se igrajo v vrtu, kjer so tulpc in narcise jedva pogledale iz tal, »Res, lepo jc biti na deželi! zakliče mož. »Kaiko se mi gabi mesto!« In pokazal je na oblake dima, ki so ležali daleč na obzorju, v smeri, kjrr je ležalo v daljavi mesto. »Ko bo pa prišla jesen, sc ti bo gabila dežela in boš pel hvalo mestu,« je odgovorila žena, »Ti misliš, da je lo vprašanje toilote ali mraza?« na javno življenje. To se ne da prikriti z nobenimi frazami. Zakaj vsak inteligentni človek ve, da se pod besedami »rimska vlastiželjnost«, »srednjeveško mračnjaštvo« in »duhovniška premoč« ima misliti katoliška Cerkev, ki je za nas krščanska. V naši bodoči konstituanti bodo prišle v razpravo stvari cerkveno-političnega in versko-kulturnega značaja, ki bodo na dolgo odločevale o razvoju Cerkve in vseh krščanskih in nekrščanskih konfesij v naši državi. Fiksiralo se bo splošno načelno razmerje Cerkve do države, odločilo o verskem ali laičnem značaju šole, urejale zakonske zadeve, ločilev zakona, mešani zakoni itd. Pri tem se bo razvnelo marsikaj, kar bo podobno kulturnemu boju. Jasno in odločno treba pri tej priliki poudariti, da si mi kulturnega boja ne samo ne želimo in sc ga moramo izogibati, ampak cla ga smatramo za škodljivega za obstoj in konsolidiranje naše mlade države, Naša država sestoji iz več krščanskih in ene nekrščanske konfesijc, katera ima tudi velike etične dobrine v sebi. Noben pameten človek danes ne zagovarja načela, cla ima naša država, biti izključno konfesijonalna in nikdo nc stremi pri nas za uresničenjem državnih idealov Grcgo-rija VIL ali lnokentija III. To so Ie bajke, ki tvorijo stari arzenal bojevnikov zoper kalolištvo. Ako bi se kulturni boj izvajal samo proti katoliški Cerkvi, ne pa proti bratski pravoslavni, bi to odbilo katoliške elemente od države, ki bi se dala izrabiti za orožje v takem boju, če bi se pa začel splošno proti krščanskim temeljem naše duhovne kulture, bi se proti temu vzdignil ne samo pravoslavni, temveč tudi muslimanski element. Treba pomisliti, da sc pravoslavje po moskovskem cerkvenem zboru in po ustanovitvi enotne srbske pa-triarhije danes nahaja v stadiju preporoda in da sc tam žc energično vzbujajo krščanske socialne sile, tako da bi kulturno-bojni elementi utegnili čez noč stati pred enotno fronto krščanskomislečih sodržavljanov. Kako nevarno bi taka borba, ki naravno na obeh straneh vzbuja najsilnej-še nagone, pretresala državo in ogrožala njerio notranje edinstvo, o Icm jc odveč govoriti, Žalibog so pri nas nekateri nedaleko-vidni politiki žc začeli s poizkusi zanesli kulturni boj v državo, seveda samo nasproti katoliškemu elementu. Demokratska stranka je svoj čas ob priliki imenovanja djakovskega škofa odrekala Sv. Stolici pravo imenovanja. Ministrstvo Davidoviča jc izdelalo šolski zakon, glasom katerega bi se imel verski pouk v šoli odstraniti in nadomestiti z laično moralo, ustanavljanje zasebnih šol pa sc je imelo prepovedati. Demokrat Grdič, poverjenik za prosveto v Bosni, je prepovedal marijan-ske kongregacije na srednjih šolah, isto jc zahteval član »Narodnega kluba« Bazala za Hrvatsko, zagovarjajoč vsaj državni konlral nad nabožnimi srednješolskimi društvi. Ban Laginja se je službeno vmešal v vprašanje mešanih zakonov in ako »Da, zakaj nc.« Toda otroci so pritekli in vpili iz po-nega grla; »Lastavice, lastavice, tamle prihajajo!« Zrak je odmeval od čvrčanja prihajajočih lastavic, ki so prišle,da si ogledajo gnezda od prejšnjega leta, ki so bila pritrjena pod podstrešjem. »Lastovice prinašajo srečo v hišo! Ali ne, mama?« je vprašal najmlajši. »Da, moj otrok,« jc odgovorila mali, »Zalo moramo pustiti njih gnezda v hiši Zapomnite si to, otroci moji, in glejte, kako ljubijo svojo domovino. Vedno sc vrnejo zopet nazaj...« »K njih prvi ljubezni,« jc presekal mož besedo. »V jeseni pa gredo zopet islo pol kot jaz.« Lastavice, ki so sedele na brzojavni žici, so začele ščebetati: »Vse je, kot jc bilo poprej. Samo možic ek tu sc je nekoliko postaral. •< »V tej tuji deželi mora biti zelo huda zima,« -Da, o tej zimi naiu pripovedujejo bratci čiuioviLc stvari,« bi se že vpošteval z ozirom na bratski srbski narod njegov razlog, da bi cerkvene oblasti bile v slučaju mešanih zakonov med katoliki in pravoslavnimi do skrajne mere popustljive, ne kaže o katoliškem mišljenju, ako je ban takrat predložil ministrstvu, da naj vzame v pretres uvedbo civilnega zakona, Ob priliki razprave o volivnem zakonu je demokratska stranka prišla s zloglasnim »kanzelparagrafom«. To so pojavi, ki dajo veliko misliti. Kakor že rečeno, katoliške jugoslovanske stranke ne bodo dale povoda, da se načnejo v konstituanti vprašanja, ki bi mogla izzvati državi skrajno škodljiva gibanja, izvirajoča iz borbe med religioznim in antireligioznim svetovnim naziranjem. Tak boj bi izzvale le stranke, ki bi na ureditev bodočega razmerja med Cerkvijo in državo gledale z odločno protikrščanske-ga, protikaloliškega stališča. Zahteva po ločitvi Cerkve od države bi v današnjih razmerah pomenjala rešitev v neugodnem smislu za Cerkev, Za tako ločitev naš narod tudi ni pripravljen, niti bi jo razumel in bi to Ic razburilo duhove. Tudi bi sc z ozirom na posebne razmere, v katerih živi pravoslavna Cerkev, nc dala izvesli, a da bi sc to načelo moralo izvesli pricipielno za vse konfesijc, se nam zdi jasno. Ne gre namreč eno Cerkev postaviti pod neugodne pogoje organizacije civilnopravnega značaja, drugo pa smatrati za javnopravno. Edino umestna in združena z najmanjšimi pretresljaji je rešitev potom konkor-data, v kolikor se tiče katoliške Cerkve, popolne avtonomije, v kolikor se tiče drugih konfesij in Muslimanov. Če se bodo liberalne stranke tega načela držale, bodo storile največjo uslugo državi, njenemu edinstvu in konsolidaciji. Če nc, bo odgovornost za posledice padla edino nanje. Mi mislimo, da ga ni razumnega in rodoljubnega človeka v državi, naj bo šc tako svobodomiseln, da bi radi svetovnona-zornih vprašanj hotel izzvati v Jugoslaviji, ki jo čaka toliko važnih nalog neposredno življenjskega značaja, tako razburka-jočo borbo, kakor jc borba za in proti verskemu mišljenju. Pametne popustljivosti jc povsod v politiki treba in jo bo, upamo, ludi tukaj, Hašim deiepatona na pot! Prihodnje dni sc bodo v Pallanzi prekinjeni pregovori med nami in Italijani nadaljevali. Ne spuščamo se na opolzla tla prorokov in zato si tudi ne lastimo sodbe kak uspeh prinesejo pogajanja. Dobro pa vemo, na kateri osnovi bi se morala vršiti pogajanja in to hočemo povdariti, čeprav sc zavedamo, da nimamo formalnega prava, dajati našim delegatom kakoršnakoli bodi navodila. Storimo pa to predvsem zategadelj, ker smo videli, kako sc je v Pallanzi pozabljalo na mnoge in bistvene pogoje našega obstoja. Da se to nc ponovi, dvigamo še enkrat svoj glas brez ozira, ali smo poklicani ali ne. Mi hočemo popolno rešitev jadranske-, ga vprašanja, katero naj bo enkrat za vselej končano. Samo taka rešitev je dobra, ker vsaka druga samo odloži odločilni boj. Tudi mi dobro vemo, da pri Italijanih ni pričakovati toliko razumnosti, rešiti ja-dranski problem na način, ki bi za vse večne čase končal boj med nami in njimi. Zato verujemo, da ne dosežemo pri obljubljenih pogajanjih rešitve vprašanja, tem, več samo njegovo odložitev. Toda tudi za slučaj odložitve vprašanja mora priti začasno kaka rešitev, ki nam omogoči dalje čakati. Absolutno ne morejo priznati nobenega kompromisa, ki bi dal Italijanom možnost svoje postojanke dan za dnem utrjevati, nam pa dan za dnevom ugrabil, Z drugimi besedami, sedanje razmere na zasedenem ozemlju se morajo izpremeniti popolnoma. Ne poznamo nobene krivične administrativne geometrije, ki hi umetno ustvarjala okrožja z italijansko večino. Ves naš narod je eno, ves naš narod ima samo eno voljo, eno željo, da živi skupno, da si medsebojno pomaga. Zalo: vsi Jugoslovani na zasedenem ozemlju so eno, tvorijo eno administrativno celoto. Nc priznavamo na svoji zemlji nobe. nih tujih gospodarjev. Naš narod je vsaj tako zrel ko italijanski in zato se more upravljati sam. Radi tega zahtevamo: Vsi Jugosloveni tvorijo eno administrativno ccloto in se upravljajo sami, so avtonomni! Ne priznavamo nobenega nasilja nad našimi ljudmi, pa se nai ono kaže na sodnem, gospodarskem, političnem, šolskem ali kateremkoli polju. Zato zahtevamo od Italijanov čisto sodnijo. ki more in bo kaznovala vsako nasilje od katerekoli strani ludi fašistov, magari da nosijo deset hrab-rostnih italijanskih svetinj. Zato zahtevamo od italijanske vlade, da zakliče z mogočno besedo vsakemu italijanskemu pre-napetežu: Roke proč od slovenske šole, roke proč od pravic Jugoslovenov. Razvoj Jugoslovenov na zasedenem ozemlju jc mogoč lc, če imajo oni sami možnost, da čuvajo svoja prava, da si ustvarjajo vse predpogoje za uspešno gospodarsko in kultur, no življenje. Zalo nc priznamo avtonomije, ki je samo na papirju, temveč lc realno avtonomijo, ki našim tudi to da, kar oblju-buje, Nc priznamo nobene rešitve jadran* skega vprašanja, ki ne da našemu narodu vsega, kar mu Ireba, da živi skoro svoje državno življenje. Država v državi, to zahtevamo, ako že mora naš človek ostati pod Italijo. Naj nam nikdo ne govori, da Italija države v državi ne more pripustiti, Imejte samo toliko potrpežljivosti in počakajte, da pridejo Italijani s svojim načrtom, kako obvarovali italijanske manjšine pri nas. Tedaj pa uvidite, da njim princip države v državi nikakor ni tako tuj. Kar pa jc za nje dobro, to more biti enkrat tudi za nas sprejemljivo. Položaj jc za nas danes sigurno ugoden. Italija je še vedno na pragu revolucije Na našem jugu, je boljše, samo če bi ubogi felahi nc razpenjali svojih mrež in nas pekli in jedli,v,- »Egiptovska vera, je slaba vera, ki dovoljuje domačinom, da iedo nas, lastavicc V tem oziru je vera severnjakov boljša.« »Prav lepa dežela jc to, da sc pride vanjo na letovišče, toda domovina ima vseeno prednost.« »Toda težko delo jc to, napraviti to ženilovanjsko potovanje vsako lclo.« »Mnogo stoletij jc že lo v navadi, tako, da je postal sever naš rojstni kraj.« »Pravijo, da delajo severni ljudje svoja ženitovanjska potovanja na naš jug.« Vračajo nam obiske.« Dateljni so bili že v drugič odzoreli, jesenski dež jc znova ozclcncl pašnike, Nil je narasel in komarji so začeli polagati zalego v trsje svete reke. Ubogi felah je ležal pred svojo kočo in grel svoj skrivljeni hrbet na solncu. Njegova žena ic mlela na ročnem mlinu ■■ dura*. Izstradani otroci so se zabavali s t^jm da. so sc obmetavali z blatom v rjave obraze. Nič rib, nič ptic; sama dura,« j« vzdihnil felah in poškilil na svojo ženo. žena flegmatično. »Ti ležiš tu in sc steguješ, četudi so sc lastavice vrnile, jc odgovorila njegov« »Lastavice? Kaj sc li blede?« »Da, danes zjutraj sem jih videla, kc so sc podile ob rečni strugi.« »Tedaj bomo jedli pečenko! Dajte mi hitro mreže! Alah, bodi zahvaljen! Ah, ljubi ptički, ki nc pozabite svoje domovine.« Lastavicc pa se zibljcjo na trsju in ščebetajo: »Lepa dežela, v kateri jedo nas, lastavice,« »Da, toda solncc sije, muhe so dobre dežela je krasna!« »Za en čas, da. Vse je dobro v naš' deželi, lc ptičje mreže nc. In naša dežela jc to vendar lc.« »Naša druga domovina. Ubi bone, ibi patria. Kjer sc dobro j č, tam jc naša domovina « fn vsa umetnost Giolittija ne izpremeni tega dejstva. Mi pa se vedno in stalno kon-solidiramo in naše razmere z drugimi drŽavami se boljšajo. Če nam treba pogajanj, rabijo Italijani stokrat bolj rešitev jadranskega vprašanja. Tega ne smemo prezreti in zavedati se moramo, da pristopamo k pogajanjem kot močnejši. Res je, da moramo jtfedati z vsemi si-Jam, končati že enkrat trpljenje Krimorcev in Korošcev. In čisto gotovo nas ne boli nobena stvar bolj, kot nezaslišano preganjanje Primorcev. Ali ravno, ker hočemo, da se neha trpljenje na zasedenem ozem-lju, ravno radi tega to zahtevamo. Naj bo življenje trdo, nasilje silovito, Primorci bodo zdržali, ker to hočejo. In rajše trpe, raj-še prenesejo vse, ko pa da jih izdamo mi. In mi jih izdamo, če ne ohranimo, kar ohraniti moramo. Deputacija političnega društva „ Edinost' pri Gšolitfifu. Trst, 23. septembra. Vsled julijskih dogodkov je politično društvo »Edinost« sklenilo odposlati deputacijo našega naroda na zasedenem ozemlju k ministrskemu predsedniku Giolittiju. Vodja deputacije in društveni predsednik dr. Josip Wilfan je brzo-javil: Deputacija društva »Edinost« je bila sprejeta v torek od ministrskega predsednika Giolittija. Povdarjajoč pravico do sa-imoodločbe, je depuacija protestirala proti nepravičnostim, zatiranju ter julijskemu pustošenju. Zahtevala je odpomoči in jamstva, da se izvedejo zahteve, vsebovane v spomenicah, ki so bile predložene. Ministrski predsednik je zagotovil denutaciji Svojo dobrohotnost in primerne odredbe. Gibanje It&iijiaRsklfž kovinskih delavcev« Milan, 22. septembra. Včeraj se je vrbi! sestanek zastopnikov kovinskih delavcev, ki so razpravljali o dogovoru, sklenjenem v Rimu. Istočasno je sklicala delavska zbornica notranje tvorniške komisije, ki so prišle v avtomobilih, spremljane po rdečih stražah na kolesih. Razprava v del. zbornici je bila burna in je trajala ves popoldan. Končno je bila sprejeta resolucija, s katero se odobrava delovanje komisije, ki se je pogajala v Rimu in se zahteva plača za delo, izvršeno tekom zasedbe. — Tudi razprava zastopnikov zveze metalurgicnih delavcev je bila dolga in živahna, toda do definitivnega sklepa ni prišlo, kajti razprava je bila odgodena. — Tekom večera je prišlo pred delavsko zbornico do izgredov. Kakih deset delavcev se je pripeljalo v kamijonu in začelo streljati proti njej s klici: »Doli z izdajniki proletarijatak Medtem so delavci še vedno v tvornicah in ne ve se, kako se konča to gibanje, kajti veliko število delavcev je proti sklenjenemu sporazumu. Ponekod so bile zasedene nove tvornice. ICrv&vi izgredi v TurEnu. Turin, 22. septembra. Sporazum, sklenjen v Rimu, ni napravil najboljšega vtiska med delavstvom, ki je razdeljeno na dve stroji: ena jc za sprejem rimskega dogovora, a druga je odločno za nadaljnje vztrajanje v svrho dosege popolne zmage. V mnogih tovarnah je bilo sklenjeno, da se ustavi delo v znak protesta. Posebno odločno se zahteva plača za ves čas dela od zasedbe tvornic dalje. Snoči je prišlo do spopada med rdečimi stražami na tvornicah in orožniki. Tekom spopada sta bila dva orožnika ubita in veliko ranjenih. Položaj je zelo resen. Pričakuje se izid pogajanj zastopnikov zveze kovinskih delavcev in industrijalcev, ki se vrše v Rimu, glede vprašanja plače za delo v času zasedbe. Veliki izgredi v Rimu. LDU Berlin, 23. septembra. (Dun,-KU.) »Berliner Tageblatt « javlja iz Rima: Nezaslišana stanovanjska beda in zgled zasedbe tvornic sta dovedla do tega, da so ljudje, ki ninfajo stanovanja, zasedli več praznih ali pa še nedozidanih hiš v Rimu. Proti večeru je vdrla množica tudi v sta-roslavno vilo Albani. V parku so na sohi razobesili rdečo zastavo. Redarji so pregnali množico in aretirali 20 oseb. ___ Trst, 23. avgusta. Včeraj zvečer je poslal D' Annunzio vsem časnikom dekret, s katerim je imenoval prvo ministrstvo Kvarnerske Regence. Posamezni portfe-lji so razdeljeni na sledeči način: Zunanje zadeve: D' Annunzio; narodna bramba: Host-Venturi; finance: Pantaleoni; notranje in justico: Baccich (rekte Bačič); uk: Lenaz (rekte Lenac); javno gospodarstvo: Bescocca; delo; Marassi (rekte Maračič). Velika gsovočfaiRš v Fur- Rim, 21. septembra. Radi zelo silne nevihte med Benetkami in Vidmom so brzojavne zveze prekinjene. Vožnja vlakov mod Benetkami in Ventimiglia je omejena do Benetk-CŽsarsa. ker so se mostovi podili. Oddelki brzojavnih čuL z izvedenci gredo na lice mesta, da vzpostavijo čimprej brzojavne in telefonske zveze. — Vsi hudourniki so zaceli danes vpadati ln Taglia-mento je dosegel največjo višino, ne da bi bil prizadejal težke škode. Vse železniške proge so prekinjene, razen cervinjanske in goriške. Tudi ceste so pokvarjene radi izliva vode, ki je odnesla mostove. Med večjimi sta se udrla dva kamenita v Collore-do, eden na Torre, eden na čedadski železnici, trije ali štirje na Edri, eden v Se-guale na Meduno, štirje na Nadiži. Med kraji, ki so bili poplavljeni včeraj zvečer, so bili Pavn6, Basaldella, Zugilano in Ri-vignano danes suhi. še so pod vodo Cose-ano in Pombianicco, kjer presega voda višino dveh metrov. Nekaj krajev je popolnoma odrezanih. V Mortelliano so se posule tri hiše, v Zampicchie se je posul zvonik. Bati se je, da bo vzelo konec mnogo živine. Dosedaj se šteje pet žrtev, ali bati se je, da bo njihovo število večje, kajti iz raznih krajev manjkajo še vesti. HSISerand — predsednik LDU V ersailles, 23. septembra. (Havas.) Danes je bil s 695 glasovi izvoljen Millerand za predsednika francoske republike. Vsega skupaj je bilo oddanih 892 glasov. Absolutna večina znaša torej 447 glasov. fmanM i? IvicS. LDU Bcrn, 22. septembra. (Švicarska brz. agent.) V narodnem svetu je zvezni svetnik Musy, načelnik finančnega odseka ,podal nastopno izjavo o finančnem položaju Švice: Leta 1913. je znašal prebitek v drž. gospodarstvu 1 milijon frankov, leta 1919. pa je 900 milijonov primanjkljaja, razen tega je stala vojna kantone 190 milijonov. Obresti te vsote znašajo brez zneska, ki se ima vrniti, 60 milijonov frankov. Pred vojno je Švica krila svoje potrebe z 260 milijoni na leto, danes potrebuje v to 650 milijonov. 8*8®narhSsti&te m boljše« ^iške intrige p©dS mažar-sklm pokroviteljstvom,, LDU Praga, 22. septembra. (ČTU) »Pravo Lidu« javlja, da so zajeli'celo vrsto dokumentov o rovarjenju Horthvjevih agentov v češkoslovaški republiki. Madžarsko propagandno središče je na Dunaju ter podpira monarhistične kroge in boljševiške pokrete. Husko-poljska vofifta, LDU Varšava, 23. septembra. (DKU) Frontno poročilo z dne 22. t. m.: Med Dnjestrom in Pripetom se nadaljuje zasledovanje sovražnika. Ob prekopu Bug-Dnjeperskem za nas ugodni boji. Napad sovjetske brigade iz Prushanyja je bil odbit. V odseku Nowidvor za nas ugodni boji, katerih se je udeležil polk sestoječ iz Litvancev in nemških komunistov. Ko so zbrali Litvanci ob reki Marychi večje čete, so pričeli ofenzivo. LDU .Moskva, 23. sentembra. (Brezž.) Frontno poročilo z dne 22. t. m.: Pri Grod-nu smo na vsej črti odbili sovražnikovo ofenzivo in smo pričeli napad. Pri tem cmo zavzeli nekaj krajev. Pri Wolkowysku boji z menjajočim se uspehom, pri katerih smo ujeli nekaj mož. Pri Prushanyju položaj neizpremenjen. Pri Tarnopolu ljuti boji za Woloczysk. Na Krimu ljuti boji pri Jeka-terinoslavu. LDU BerL:n, 23. septembra. (DunKU.) Na včerajšnji seji državnega kabineta je podal državni finančni minister dr. Wirth razne podatke o finančnem položaju. Izredni proračun navaja primanjkljaj 37.7 milijard. Primanjkljaj pri železnicah in pri pošti pri tem niso vračunjeni. Celokupni dolg s fundirantm dolgom vred znaša 242.7 milijard mark. LDU Berlin, 22, septembra. (Wolff.) Današnja kabinetna seja se jc pod predsedstvom državnega predsednika bavila s finančnim položajem v državi. V nazira-nju o temeljih bodoče finančne politike so sc strinjali vsi navzočni. Da bi tedaj državni minister vztrajal pri svoji prošnji za odstop, ni vcČ povoda. Brezpogojno se morajo izvesti vsi davčni zakoni, zlasti tudi prisilna oddaja, Dalje so sklenili, postopati z največjo varčnostjo v zasebnem in iavnem življenju, zmanjšati polagoma šte- vilo vseh nepotrebnih mest, ponovno proučiti potrebščine v posameznih resortih, strogo in kar najhitreje znižati obstoječe vojne organizacije s sodelovanjem in kontrolo državnega finančnega ministrstva. Državni kabinet je mnenja, da je treba stre-miti po pokritju manjkajočega zneska, in sicer 16 milijard pri železnicah in 2 milijardi pri pošti. Končno je kabinet enoglasno sklenil, pooblastiti ministra za državno gospodarstvo, da predloži na podlagi poročila komisije za socializacijo nemudoma zakonski načrt o socializaciji rudnikov. Polltline novice. f+ Pozno spoznanje. Dne 23. t. m. opoldne je bila seja finančnega odbora v Belgradu. Na seji je finančni minister izjavil, da naše državne finance dotlej ne bodo mogle biti še urejene, dokler se energično ne nastopi proti draginji. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je dobilo nalog, da čimpreje izdela zakonski načrt za uspešno pobijanje draginje. Finančni minister se je v nasprotju s svojim prejšnjim prepričanjem uveril, da je svobodna trgovina poguba za državne finance in za konsumente. Vsi člani odbora so se strinjali v tem, da mora vplivati država na zmanjšanje cen, ne samo zakonodajnim potom direktnih gospodarskih odredb, nim potom, nego tudi potom direktnih gospodarskih odredb. Naslednja seja finančnega odbora se vrši 28. t. m, To je lepo, ampak ravno v tisti moment, ko je naše ministrstvo prišlo do spoznanja, da jc treba »energično nastopiti proti draginji«, izvemo, da se bodo vsled novega davka na trošarino, ki ga noben parlament ni potrdil, ampak ki se je uvedel absolutističnim potom kar od zgoraj, cene za najnujnejše življenjske potrebščine tako zvišale, da bodo naši konsuemnti kar ječali. Iz Belgrada slišimo samo lepe besede, v resnici pa nas davčni vijak vsak dan bolj stiska. Bo pač treba pri volitvah pokazati, da se naše ljudstvo nc da več eksploatirati od oligarhije, ki si jc v Belgradu zvila toplo gnjezdo in od časa do časa vara ljudstvo z oficielnimi komunikeji, da »mora država vplivati na zmanjšanje cen«! + Vojaški glasovalci v plebiscitnem ozemlju. Vsi slovenski častniki in podčastniki, ki so bili od leta 1912 do začetka svetovne vojne v garniziji v Celovcu, se poživljajo, da vsaj do 27. ali 28. septembra prijavijo plebiscitni komisiji v Celovcu svoje ime in svoje pravice do glasovanja v plebiscitnem ozemlju, kajti tretji odstavek člena 50 saintgermainske mirovne pogodbe je plebiscitna komisija po svoje prikrojila in se glasi sedaj: Kdor sicer ustreza pogojema glede starosti in bivališča dne 1. januarja 1919 a ne tudi onemu rojstnega kraja, je treba, da je dne 1. januarja 1919 že najmanj sedem let, to je najkasneje od 1. januarja 1912 vedno prebival ali bil pristojen v plebiscitnem pasu. -h Zoper avtonomijo se izreka v »Slovenskem Narodu« tudi g. dr. Franc Ilešič. Mi gospoda dr. Ilešiča kot odličnega patriota gotovo zelo cenimo, navzlic temu pa ne moremo z njim soglašati. On nam namreč očita nekrščansko »nemisijonarsko« mišljenje, ker med razlogi za avtonomijo navajamo tudi to, da smo Slovenci sto let naprej pred Macedonci. Gospod doktor, tu se Vi lc obrnite na dr. Tavčarja, ki je v taistem »Narodu« tudi zastopal stališče, da se kulturna Slovenija ne da upravljati no istih načelih kakor Makedonija. Dr. Ilešič pravi: »Kdor tako govori (kakor »Slovenec« namreč) si mora želeti tem tesnejše zveze z našimi južnimi pokrajinami, da bo mogel tam blagonosno delovati — mora biti centralist in ne tak avtonomist, ki se kakor s kitajskim zidom zapira od sosedov.« — Gospod doktor, mi smo odločno zoper vse kitajske zidove, verjemite nam, in mislimo, da nas avtonomija ne bo čisto nič ovirala blagonosno delovati tudi v Ma-cedoniji. Saj bi mi tudi rajši, da bi mi bili vsi eno pleme, ki govori en in isti jezik in da bi ne bilo sploh nobenih meja med nami — toda fakti so falcti, navdušenje pa jc nekaj drugega. Ko pridemo kedaj do tega, da se vsi kitajski zidovi podro, pa bomo z Vami skupaj. Za enkrat pa so razlike in te je treba vpoštevati. Dixit ipse dr. Tavčar. Sicer pa je pametna avtonomija le pot k zbližanju, skrajni centralizem pa nas bi lc razjedinil. — Gospodu dr. Ilešiču se pa nc čudimo, če gre v svojem entuzi-jazmu tako daleč, čudimo se pa »Slovenskemu Narodu«, da je tako nedosleden. -I- Z ozirom na pogajanja z Italijo piše »Jugoslavija«: »Mejo med Italijo je zarisala narava prccej zapadno od Wilsonovc črte. Samo tisto mejo poznamo in priznamo in vsak diplomatski dokument, ki bi nam hotel risati drugo, bi pač nosil podpise par državnikov, ne bi pa bil izraz narodove volje.« — Se popolnoma strinjamo. Mislimo tudi, da listo ozemlje zapadno od Wi!sonove črte tako naravno pripada nam, da bi noben državnik nc smel priti niti na misel smatrati je za objekt kompenzacije in protikompenzacije za kakšen pas albanskega ozemlja. Gotovo jc tudi g. dr, Trumbič lega mnenja Bn^ne monice. — Vpisovanje na ljubljanski univerzi. Iz kvesture ljubljanske univerze se javlja, da bo trajala inskripcija za zimski semester od 1. do 9. oktobra. Naknadno vpisovanje je z dovoljenjem dekanatov možno le do 16. oktobra. — Davek na poslovni promet. Kakon nam javlja Delegacija ministrstva financ v, Ljubljani, je odredil finančni minister z brzojavnim ukazom, došlim v Ljubljano dne 22. t. m,, da stopijo določila finančnega zakona za leto 1920-21 (»Službene Novine* z dne 25, avgusta t. 1. štev, 185) o davku na poslovni promet dne 25. septembra t, I. V veljavo. Od tega dne se plačuje ta davek na vsem ozemlju naše kraljevine. Natanč-nejša določila o tem davku so razvidna it razglasa delegacije, ki je objavljen y »Urad« nem listu.« — Pomaknjenje ure. Ministrstvd zai socialno politiko objavlja pod št. 17.027: VI zmislu naredbe od 1. aprila 1920, St. 8226, se odreja: 1. da od 1. oktobra t. 1. preneha ravnanje po letnem času, uvedenem dno 10. aprila t. I., in da se čas zopet računa po srednje-evropskem času; 2. da se dne 1. oktobra t. 1., ob treh zjutraj, vse ure pomaknejo zopet na drugo uro nazaj, tako da bo to noč čas od dveh do treh trajal dve uri. Po tako izvršeni časovni izpre-membi se morajo ravnati vsi državni in občinski uradi in ustanove ter vsa industrij«, ska in trgovska podjetja. — Srbski nacionalisti. Stojan Riba-i rac, vodja nacionalistične stranke, bo izdajal nov list pod imenom »Srbska zastava«. Nacionalisti nameravajo pri volitvah! nastopiti samostojno z republikanskim programom. — Dijaški transport na Dana} odide 29. t. m., ob 11. uri iz Ljubljane. Prijave; sprejema do 27. t. m. Jožef Črne, stud. agr.t Kranj, kolodvor. Listine preskrbite samL — Devize. Z ozirom na ukinjenie de-, vizne centrale priobčuje današnja »Riječ«! šc naslednje podatke: Strogo se bo kontroliralo, ali tujezemski kupci kupujejo naše devize na domačem trgu, ali ne. Trgovina z devizami se bo razširila na ta na~ čin, da bo Narodna banka vršila zavarovanje valute, odnosno odkup inozemskih valut od inozemskih kupcev, za kar bodo poleg nje pooblaščene še njene podružnice in vsi pooblaščeni denarni zavodi v državi. Pogoj bo, da se tretjina deviz, ki so bile na ta način odkupljene, odstopi drža-vi, ozir. Narodni banki. Končno se bo kontrolirala prodaja deviz za potrebe uvozne trgovine. To so načela, ki so se določila v sporazumu z vsemi gospodarskimi krogi v državi. Za prodajanje deviz bo imela dovoljenje samo tista banka, ki ima najmanj en milijon dinarjev akciji skega kapitala. — Vojaškim krogom. Pri srbskih je-dinicah se odpuščajo Makedonci, kateri dokažejo z dokumenti, da so služili 2 leti v Bolgarski vojski. Tudi mi Slovenci imamo za seboj že več kot dveletno službo in to 8 mesecev že v Jugoslaviji. Naj mero-dajni vojaški krogi povedo, kaj mislijo z nami? Naše skromno mnenje jc, da se mora tudi Slovence malo upoštevati in njihovo službo istotako. Naj nam prizna vsaj osem mesecev v Jugoslaviji, ker klicani smo bili postavnim potom. Ako pa tega nočejo, naj nas proglasijo za dobrovoljce, da se vemo potem ravnati pri razdelitvi zemlje dobrovoljcem, — Prizadeti slovenski vojaki. — Velik požar v Zaloga pri Kaplji- vasi. Dne 17. septembra je izbruhnil približno opoldne na podu posestnika Janeza Plevelja v Zalogu h. št. 4 požar. Plamen je švignil s poda na Pleveljev hlev in šupo, kakor tudi na pod in dve šupi Pleveljevega soseda Janeza Burgarja v Zalogu h. št 15. Plevelu je požar uničil tudi veliko sena in slame in orodje, tako da je znašala Ple-velova škoda približno 40.000 kron. Poleg omenjenih gospodarskih poslopij je požar uničil Burgarju tudi veliko slame, sena, turšcice, fižola in poljskega orodja, tako da je imel Burgar škode 23.000 kron. Pogo-relca bosta morala nositi škodo večinoma sama, ker je bil Plevelj za 3000, Burgar pa samo za 700 kron zavarovan. Ko je pričelo goreti, so ljudje delali na polju, vsled česar sa ni ogenj precej pogasil. Na pomoč je prihitela požarna bramba iz Kapljevasi, katera je s svojim energičnim delom za-branlla, da se požar ni še bolj razširil. Kako je pričelo goreti, so še ne ve. — Nesreča pri predstavi »Divjega lovca«. Pri igri »Divji lovec« se je nekemu soigralcu gozdnega delavca Jakoba Šinida iz Mojstrane št, 83 sorožila puška. Strel jo Šmida zadel na glavi in ga nevarno poškodoval. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Pretep v Dobu. Žalostno je, ker se na deželi, pa tudi v mestih, pričenjajo zopet pretepi in poboji. Naše kulturne organizacije so v prvi vrsti poklicane, da bodo glede na zopetno oživljeno podivjanost podvojile svoje delo, ker, kar priznavajo vsi preskušeni juristi, so ravno na deželi naše »Prosvetc« malone popolnoma odpravile podivjanost mladine in izdatno znižali? kriminalno statistiko pobojev, ubojev in pretepov, tc rak rane na sicer zdravem telesu našega ljudstva. V nedeljo zvečer 19. t. m. ob 11. uri ponoči so se stepli na cesti v Dobti fantje. Med pretepom je udaril eden od fantov, ne ve se žc, ali je bil Tone Drolka ali Mirko Mačičič, z neko trdo stvarjo zidarja Jakoba Ro-deta, ki dela v Ljubljani, po glavi in ga je tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v ljubljansko deželno bolnico. — Prepovedani časniki na Hrvatskem. Ban jo prepovedal širiti po Hrvatski in Slavoniji naslednjo graške listo: »Grazer Ta-gespost«, »Grazer Volksblatt" in »Arbei-terwille«. — Tvor niča za po naro jovan jo bankovcev. Ni še dolgo od tega, kar so se po vnej državi pojavili ponarejeni bankovci po 20 dinarjev, oziroma 80 kron. Oblasti so vsled tega odredila ob.ši; no preiskavo, da bi našle ponarejevalce. Kot prvi uspeh te akcijo je zaznamovati odkritje družbe ponarejevalcev na Bledu. Sedaj pa je zagrebška policija prišla na sled drugi družbi ponarejevalcev, od katere so že vse člane aretirali. Družba je imela svojo delavnico v vasi Vugrovac pri Zagrebu. Ta delavnica v tehničnem oziru ni mnogo zaostajala za ono na Bledu. Našli so stroje in vse orodje, ki je služilo zlikovcem za ponarejevanje. Družba šteje sedem članov. Že dalje časa so zelo živahno delali ter vsega skupaj naprr.vili 16.000 bankovcev po 80 kron. Od teh bankovcev je p _ v roke zagrebški policiji 15.200 bankovcev. Ostalega niso spravili v promet, ker so bili to samo pokvarjeni ek jmplarji. Ves ta denar so hoteli ponarejevalci z avtomobilom prepeljati v Nemško Avstrijo in ga tam spraviti v promet. — Evaogeljska cerkev v Jugoslaviji. |V Jugoslaviji sc ustanovi samostojna Avangeljska cerkev. Razdeljena bo v večjo nemško in manjšo jugoslovansko skupino. — Ponarejeni avstrijski visumi na popotnih listi Ii. Kontrolni organi na avstri jski meji v Špiljah so dognali, da je bil na mnogih popotnih listih ponarejen avstrijski visum s podpisom g. Iselstogerja. Dognali so celo, da se ponarejalci zbirajo v neki kavarni v Zagrebu, v kateri prodajajo ponarejene visume, a tudi na Dunaju se popotna viza ponarejajo in prodajajo. Več potnikov, ki so potovali s ponarejenimi vizi, so zato v Špiljah zaprli. — Ženska srebrna ura v vrednosti 600 kron je bila ukradena Mariji Kregar ,Y Zapužah. — Koliko stanejo sedaj kolesa! Županu Josipu Mraku v Podgorju sta bili od voza stoječega pod kozolcem ukradeni 2 kolesi, kateri sta vredni do 1500 kron. — Poljske tatvine sc vedno bolj mno-že. Posestniku Francu Marinšku v Gorju-šah pri Brdu so pobrali poljski tatovi koruze v storžih v vrednosti 700 K, — Vlom. Neznani zločinci so vlomili V hlev Jožefa lllebša ml. v Zgor. Hrušici in ukradli iz njega konjsko opremo vredno 2000 kron. — Oderuštvo v zagrebških gostilnah, V Zagrebu so objavili za gostilne uradno nov jedilni cenik, ki naravnost odira občinstvo in so se z njim cene kar za 50 do 100 odstotkov dvignile, Cena porciji gove-idine se je dvignila od 8 na 14 kron, dasi se je cena govedini dvignila za kilo od 28 na 32 kron, vsled česar bi bil upravičen povišek 1 krone. Ravno tako se je dvignila cena porciji teletine od 11 na 16 kron, ker se je cena telečjemu mesu dvignila od 21 na 28 kron. Ravno tako neupravičeno L" povišanje kuhanih močnih jedi in pri-le, katera se je povišala za 50 odstotkov. Prizadeti so pri tej podražitvi vsi sloji, ker se je zvezi gostilničarjev posrečilo, da se jc odpravila razdelitev gostilen V tri vrste in veljajo nove cene za vse gostilne. — Z ženitovanja. Na Golem so dobili Vaški fantje povodom neke svatovščine denar in so pili za njega do ranega jutra. Gostilničar France Železnik iz Gor. Gola je pripeljal domov svojega pijanega hlapca Ludvika J., toda kmalu nato so Sridrli pred. Železnikovo hišo bratje Janez, ože in Alojzij Steblaj, kateri so pričeli razbijati po vratih. Ker je Železnik videl, da so pričela vrata popuščati, jih je sam odprl in jc fante vprašal, kaj hočejo; fanl-je so ga pa začeli kar po glavi tolči in so mu tudi srajco raztrgali. Železnik sc je umaknil pred fanti v gostilniško sobo, v kateri so bili njegova žena in tašča ter Ludvik, ki so tiščali vrata, da bi fantje ne mogli v sobo, toda močni fantje so vzdignili vrata, ki so padla sredi sobe in so nato Steblajevi vdrli v sobo, kjer so Jakiča vrgli ua tla, Železnik in njegova žena sta pa v strahu ušla v sosedno stransko sobo. Prišel je na to svojemu bratu na pomoč Edvard Jakič, ki jc rešil svojo mater in brata. Ludvik Jakič je iz strahu pred Šte-blajevimi pustil službo pri Železniku in od-šel v ljubljansko okolico na koš njo_ l^oreike novice. k Smrtna kosa. Od srčne kapi zadet Jo umrl v Guštanju v 46. letu svoje starosti lesni trgovec Jakob O r t e r. k Katoliško slovensko izobraževalno društvo se jo ustanovilo v Tinjah. k Nemška podivjanost. Dne 17, t. m, je sedela v reki gostilni v Dobrli vasi družba 6 Slovencev. Naenkrat pridrvi v. gostilno kakih 30 Nemcev, ki so brez povoda napadli Slovence, jih pretepal, davili in oprffuvali. $c-!e došli orožniki so rešili Slovence. Nemška podivjanost je vsak dan hujša, w Stalersbe novice. š Smrtna kosa. V Lučah je umrl obče spoštovani trgovec in cerkveni ključar iv. K r i v e c, p. d. Stonljej. — Na Sladki gori je v 81. letu umrla gospa Marija Š e b a t, mali g. Antona Šebata, župnika v Gornji Polskavi. š Finančni stražnik ubit. V Apaški kotlini so, kakor se poroča, tihotapci ubili nekega finančnega stražnika. Na celi meji se je zadnji čas pomnožilo tihotapstvo, organizirano v večjih tolpah, katerim nasproti so naše straže vsled nezadostnega števila brez moči. š Mariborska porota. Ivan Tradl, posestnika sin iz Galušaka in Friderik Sodeč, pekovski pomočnik iz Št. Jurja ob Ščav-nici, sta ukradla dve kobili in zagrešila razne druge tatvine, Fradl je bil že pri zadnjem porotnem zasedanju obsojen na 3 leta težke ječe. Sodeč je pa pobegnil v Avstrijo, odkoder se jc sedaj vrnil in se sam ovadil. Obsojen je bil na 3 leta težke ,eče. Enako kazen je dobil Konrad Turk, rojen v Krčcvini, ki je izvršil več vlomov. Nadalje sta bila zaradi tatvine obsojena na 18 mesecev težke ječe 18 letni Vinko Gaj-šek iz Čelnožic in 29 letni hlapec Ludvik Laporšak iz Grušhonja. Drama: Petek, 24. sept.: »Hasanaginica«. A. Sobota, 25. sept.: »Pygmalion«. Izv, Nedelja, 26. sept.: »Hasanaginica«, Izven. Ponedeljek, 27. sept.: Anfisa :. B. Opera: Petelc, 24. sept.: »Faust«. D. Sobota, 25. sept.: »Trubadur«. E. Nedelja, 26. sept.: »Lepa Vida«. Izv. Ponedeljek, 27. sept.: Zaprto. lj Zlato poroko praznujeta v soboto, dne 25. t. m. ob 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi g. Ivan Robida, policijski nadkomisar v pokoju in njegova soproga Marija Robida, rojena Matjan. Bog ju živi šc mnogo let! Iskrene čestitke! lj Načelstvena seja K. T. D. danes ob 4. uri popoldne. lj Koncerti Zlatka Balokoviea. V našem listu že objavljeni koncerti največjega jugoslovanskega virtuoza na goslih Zlatka Balokoviea se bodo vršili v Ljubljani dne 4. oktobra (vel. dvorana Union), v Celju dne 5. oktobra (vel. dvorana Union), ter v Mariboru dne 6. oktobra (vel. dvorana Gcitz). Naš umetnik odhaja takoj po koncertih v Sloveniji na inozemsko turnejo, najprvo v London, kjer se vrši njegov koncert že 20. oktobra. Predprodaja vstopnic od 29. septembra naprej v Ljubljani pri anončni ekspcdiciji Al. Mat»."'č (Kongresni Irg 3), v Celju v knjigarni Goričar & Les-kovšek, ter v Mariboru v trgovini muzika-lij Jos. Hofer (Šolska ulica). (k) lj Športni teden. Zmagovalci vsake kategorije dobe kolajno »Športne zvezen za prvenstvo Slovenije. Razpis tekme preizkušnje konj v vojaške namene se radi tega spremeni v toliko, da dobe zmagovalci prve skupine le kolajne. lj Silno podraženje ži.ljcnjskib potrebščin. Vsled novega davka (trošarine) se bo cena raznim nujnim potrebščinam silno dvignila. Sol bo poskočila za 4 krone pri kili, kava za 8 kron, cikorija za 2 K 40 vin., riž, olje, sveče za 1 K 60 vin., petrolej za 8 K, sladkor za 8 kron. Danes in jutri bo financa popisala vse zaloge pri trgovcih, nakar se bode začelo pobiranje davščine, katero bo seveda plačal konsu-ment. Lepa bodočnost se nam obeta. Gospodinje bito kupovat obdavčene predmete. Seveda vsaki ni dano, da bi si mogla kaj malce zaloge napraviti, ker ni denarja. In danes je žc 24. lj Nesreča v Spodnji Šiški, V Spodnji Šiški so podrli konji na tla v Kolodvorski ulici št, 39 stanujočega tajnika Feliksa Majerja in ga nevarno poškodovali. Majer se zdravi v bolnici. Ij Vlom. Vlomili so pri sodovičarju B. in je bila vzeta konjska oprema, vredna 1600 kron. Dalje je bila ukradena B. konjska oprema in vajet?, vredni 1100 kron. Opremo jo vzel gostilničar Ivan I1., in sicer zato, ker da mu je B. šc dolžan 1000 kron. To zelo zanimivo zadevo bo razsodilo sodišče. li Srebrna ura ukradena je bila posesti) ikovemu sinu Ilinku Magistru. lj Razne tatvine. Služkinji Franji Bla-žičevi jc bila iz zaklenjene sobe ukradena črnousnjata denarnica z vsebino približno 800 kron. — Dijaku državne rudarske šole v Celin Valentinu Tiču jc bila na kolodvoru v Ljubljani ukradena zimska suknja vredna 2500 kron. — Policija jc prijela tri ženske, katere so pobirale na kolodvoru premog. Pobrale so ga skupaj 30 kg v skupni vrednosti 16.20 K. lj Bankovcc za 1000 dinarjev ukraden je bil nadzorniku mostov Rado Malovrhu. lj Moka za krmo. Mestno tržno nadzorstvo bo oddajalo prihodnji teden moko za krmo. Oddajalo sc bode vsaki stranki le po 1 do 2 vreči. Prijave za nakup naj se takoj odda v mestnem tržnem nadzorstvu. Cena moki bode 3 K 60 vin. za 1 kg. Ktaflanft v !3®Seirgie3?is. LDU BeJgrnd, 23, septembra. Snoči je dospel prestolonaslednik z avtomobilom iz Sarajeva preko Loznice in Šabca v Belgrad. Spremljal ga je ministrski predsednik. Danes dopoldne so došli ostali ministri ter kraljevičevo spremstvo. Radi tega se seja ministrskega sveta, ki je bila odrejena za danes, ni vršila. Pg-oličova kancMdafiura. Belgrad, 23. avgusta. Na konferenci radikalne stranke, ki bo v nedeljo, se bodo reševale zadeve, ki se tičejo volilnega boja, Razpravljalo sc bo tudi o kandidatih radikalne stranke za konstituanto. Kakor se doznava iz vrst radikalne stranke, bo Nikola Pašič nosilec radikalne kandidatne liste v več okrajih v Srbiji in Bosni. Tudi Stojan Protič bo kandidiral na več mestih, Albanca iižeao miry z LDU Dunaj, 23. septembra. (DKU) »Neuo Freie Presse« jav'>'a L. Nauheima: Skupščina nemških naravoslovcev in zdravnikov je vzela z zadoščenjem na znanje vest, da namerava italijanska vlada nemško zoološko postajo v Naplju vrniti Nemčiji. LDU Dunaj, 23. septembra. (DKU) Lokalna korespondenca ja\ . Pošlni nameščenci so sklenili, pričeti v soboto, dno 25. t. mes., stavkati, ker po; r.janja zveze strokovnih organizacij poštr'!) nameščencev z vlado glede reformo plač niso imela uspeha. Obrat na vseh poštnih uradih na Dunaju ter tudi v provinciji se ustavi. — Stavkalo bo približno 20.000 organiziranih članov strokovnih organizacij. LDU Belgrad, 22. septembra. »Tribuna« objavlja nastopno brzojavko iz Skop-1 ja: Arnavtska vlada je poslala našim vojaškim oblastvom parlamentarja radi pogajanj o vzpostavitvi miru in prijateljstva med obema državama. Ker parlamentar svojega pooblastila ni imel popolnoma v redu, so ga naša vojaška oblastva zavrnila. Zdi se, da je pri Arnavtih zmagala zavest o njihovih državnih interesih, ki jih silijo k čim prisrčnejšim zvezam z nami in na popolno odstranitev naslanjanja na italijanske agente. LDU Rim, 23. septembra. (Brezžično.) Listi javljajo iz Albanije, da se je v Tirani včeraj prvič sestal albanski parlament. Posicdice hrvatskega kmečkega bunta. i--. Po$3ec!!Ss0 twa$sk®sa LDU Zagreb, 23. septembra. 1. oktobra t. 1, se vrši pred zagrebškim sodiščem glavna razprava proti posestniku Blažu Tupku, ki je za zadnjih kmečkih nemirov pri Sv. Ivanu Zelini z vojaško puško ustrelil okrajnega predstojnika Špilerja. Državni pravdnik kot javni tožilelj predlaga zanj kot kazen smrt na vešalih. lfn?av! bo.! delatrd m volaki y MiSanu. LDU Pariz, 23. septembra. (Wolfl) Kakor javlja »Journal* iz Milana, so včeraj iz tvornice streljali na vojake, ki so ravno hoteli pokopati nekaj zadnje dni ubitih rdečih gardistov. Vojaki so odgovorili z ognjem. Ker pa so delavci streljali s strojnico, so morali vojaki, poklicati na pomoč oklopni avtomobil. Po daljšem boju so uničili strojnico. Čete so zasedle poslopje, iz katerega se je streljalo. V boju sta bila ubita dva delavca. Nekaj oseb je težko, približno 30 oseb pa lahko ranjenih. TCS332SI prelil Bakar, 23. avgusta. Reški listi prinašajo vesti iz Bolcana, da sc je v Tirolski pričelo veliko gibanje proti Italiji. Nemci odkrito hujskajo na upor in delajo velike priprave v svrho velikega odpora proti italijanski okupaciji. LDU London, 23. septembra. (Brezž.) Splošno menijo, da so včerajšnja pogajanja ustvarila možnost, cla se prepreči stavka rudarjev. Sporno je samo še, ali se bodo povišane plačo rudarjem takoj izplačale, ali ako pride vsa zadeva pred razsodišče. Javno mnenje se zavzema za vlado. LDU London, 22. septembra. (Reu-ter.) »Daily Chronicle«; javlja iz Dublina: Pri. Miltown-Malbayu (grofija Clare) so napadli avtomobil, na katerem so bili orož-niki. Štirje orožniki so ubiti, eden pa ranjen. 36 oseb, ki so avtomobil napadle, so aretirali. LDU Moskvo. 23. septembra. (Brezž.) Danes se jc otvoril kongres sovjetskih dc-lavccv. LDU Stockholui, 22. septembra. (Havas.) Kongres delegatov rudarjev in zvezo nekvalificiranih delavcev jc z veliko večino odklonil dnevni red, kjer sc izreče ruskim dclavcem simpatija. Dunaj, 23. septembra. (OKU) Upravni svet južne žoleznicc jo sklenil, poslati k pogajanjem, ki se prično \ kratkem v Rimu, generalnega ravnatelja dr. Falku iii nekaj strokovnih referentov. LDU Zagreb, 23. septembra. Devize: Berlin 196.50—200, Bukarešta 230—0, Ita-520 — 525, London 400 — 425, Newyork 117 — 118, Pariz 782 — 785, Praga 162 — 170, Švica 1700, Dunaj 39.25 — 39.50. Valute: ameriški dolarji 112 — 114.25, avstrijske krone 40 — 41, carski rublji 122 do 127, napoleondori 413 —416, nemške marke 198 — 200, romunski leji 224 — 228, italijanske lire 502 — 505, turške lire v lija 520—525, London 400—425, Ncw York zlatu 0—480, čehoslovaške krone 170—180. Cerkveni vesfrsISfe. c Mladinska nedelja. Dne 26. septembra ima • Zveza katoliške mladine v Nemški Avstriji« svoj praznik, ki ga imenujejo >mladinska nedelja.:. 32.000 članov kroječa organizacija, razdeljena po vseh večjih krajih, priredi cerkveno slovesnosti s skupnim sv. obhajilom in cerkvenim nagovorom, v. zborovanjem, slavnostnimi predstavami, družinskimi večeri itd. c Odločnost katoličanov v 3Ionakovem. Komunist poslanec Eisenbergor je na nekem shodu zunaj mesta o Kristusu in njegovi Cerkvi rabil tako izraze, da se njih sirovost in nesramnost no da več prekositi. Kartel katoliških društev je sklical .na Malo Gospojnico v Monakovem shod, ki jo privabil ogromne množice. Predsednik tr-j govec Michl jo v nagovoru poudarjal, da hočejo katoličani izpričati, da so vsikdar pripravljeni svojo vero in svoje najsvetejše braniti proti vsakemu sovražniku. Drugi govorniki so šibali nečloveško, satansko sovraštvo komunistov, ki se ne ustavi niti pred tem, kar je človeštvu že 2000 let svetega. Če se katoličani vselej složno na :\o-go postavijo, kadarkoli se pojavi kaka taka drznost komunistov, ki razdirajo vso kulturo, se bo kmalu ohladilo sovraštvo njihovo. c Čudoviti dogodki v kraju Limpias ob Biskajskem zalivu na severnem španskem se še vedno ponavljajo. Kip božjega Zveličarja na križu, ki se pojavlja posameznim osebam iz inteligence, otrokom, redovnim osebam — v trpečem stanju deloma ljubezniv, deloma pretresljiv, kar se ponavlja žc eno leto, privablja čedalje več ljueli vseh stanov. Čez 70.000 oseb je že izpričalo z lastnoročnim podpisom to čudo-vitost. Nedavno je padel od strahu v nezavest neki drzen in nesramen pianist, ki sc je pa nato skesano izpovedal. Hotel se jc iz vsega norčevati, a pogled Zveličarjev ga jo presunil in izmodril. c Za generala cisterdjanskega reda je izvoljen dr. P. Kasijan Haid, opat mere-rauski. Generalni kapitelj celotnega reda se je pričel 7. septembra. Zaščitnik reda. kardinal van Rossum, se je pripeljal že dan poprej ter je bil slovesno sprejet. Delegirani opatje so prišli iz švicarsko-nem-šlce, (bivše) avstro-ogrske, francoske in italijanske province. Iz Italije je prišel 86-letni starček, iz Francije pa SOletni opat, ki so za tako važno zadevo nista strašila težkega in dolgega potovanja. Novi general Kasijan je star 41 let ter slovi kot vešč zgodovinar. Red je dobil torej v njem mladega, čilega, učenega voditelja. Na praznik Marijinega rojstva je imel kardinal van Rossum pontifikalno sv. mašo s slovesnim vhodom v cerkev in iz cerkve. pr Gledališko revijo »Maska« bo pričelo z mesecem oktobrom izdajati >Udtu-ženje gledaliških igralcev SHS v Ljubljani. »Maska« bo izhajala 1. in 15. dan vsakega meseca in bo prinašala strokovne članke iz gledališke umetnosti, novosti in kritike dramatične literature, kritike gledaliških vprizoritev, slike gledaliških umetnikov, komedijografov in inscenacij, razne gledališke vesti in vesti »Udruženja glc-dalških igralccv SHS«. pr »Scaninove zvijače« na Ljudskem odru, Ta Molierova komedija jc bila preteklo nedeljo zelo povoljno vprizorjena Spričo zahtev, ki jih stavijo na igralca Mo-lierovi značaji in kljub silni pestrosti in ži-vosti južnega miljeja, je nam bila igra podana tako, da smo ji lahko verjeli. Režija jc bila dobra, scencrija lepa. Vsa sila dejanja leži na Scapinu, ki lahko igro reši ali jo potegne s seboj v prepad. Naš Scapin jc igro rešil z vso svojo voljo in veseljem do vloge; posebno v drugem dejanju, ki jo I skoraj najtežje, jc igro doživljal; dokaj do, bro jo jc rešil tudi v tretjem dejaiuu ki ic zanj najbolj nevarno, Ena najbolje pogojenih vlog jc bil trgovcc Gcrontc, umirjen in veslno izdelan, nepretiran, a za satirika Moliera vendar dovolj podčrtan. Arganle nam jc vgajal, da, zelo vgajal, brž ko jc nastopil; proti koncu, ic zašel od hipa do hipa v komiko, iz katere jc preveč jasno štrlel njegov lastni jaz; igra in vloga sta bili zato nekoliko razbiti, verjetnost jc trpela pri tem. Med mlajšimi vlogami jc bi i dobro igran Oktavijan; tudi Lcandcr ni bil slabo podan, le tu pa tam jc ostal preflcg-matičen. Cerbincta jc bila dobra: Hijacin-la jc bila igrana zelo ljubko. Silvester siccr ni dosezal Scapina, a ga jc zaživel pre-ccj povoljno. Vse ostale vloge so bile bolj stranskega pomena. — Predstavo lahko štejemo med uspele predstave, ki bodo tudi pri ponavljanju imele polno dvorano. S. pr Glasbeni konservatorij v Belgradu. Umetniški oddelek ministrstva za prosve-lo je začel izdelavati načrt uredbe o glasbenem konservatoriju, ki se bo v kratkem otvoril v Belgradu. pr Razstava. V dvorani Slankovičeve-ga doma v Belgradu bodo cd 25, sept. do 3. oktobra razstavljena razna tlela Svcto-slava Laziča, umetnika iz Karlovca, tudi idejni načrti za monumentalno cerkev. Sodišče m pofiicija. s Rodbinska tragedija. Pred civilnim izklicnim senatom ljubljanskega deželnega sodišča se je vršila ie dni pod predsedstvom predsednika ljubljanskega dež. sodišča dr. Papeža razprava, ki je pokazala, kako je razvita pravdarska strast med našim priprostim narodom. Nekje na Dolenjskem se je odigrala tragedija. Sestra je omožena in ko je šel brat k vojakom, mu je, kakor je kot priča zaslišana rekla, posodila majo, katere ji ni hotel vrniti. Sestra je vzela bratu 2000 kron vredno 1 rnan-dros. Ko je brat zahteval ; ^andro od nje nazaj, mu je rekla, da jo je njen mož vzel. Okrajno sodišče v Ljubljani jc razsodilo lako, da.si morala lastnika izmenjati majo in mandro, kar se je tudi zgodilo. Največ zaradi stroškov sta se obe stranki pritožili. Predsednik dr. Papež je rekel strankama: Ne kot sodnik, marveč kot človek vam svetujem, da se poravnate/. Ker ni opomin nič pomagal, je pristavil: >Se pa pravdajte naprej, bomo imeli mi juristi lep predmet za izpite, vidva bosta pa stroške plačala, ki bodo seveda višji, kakor je bila mandra vredna.« — Proti pravdanju za vsako malenkost se bo moralo s strani naših organizacij res še veliko storiti. s Komarjeva nedelja pred sodiščem. Grd prizor se je zgodil na Gasilski cesti ir Spodnji Šiški. Mesarski pomočnik Ivan Mandelj se je napil v družbi svojega gospodarja, ki jc dal za pijačo, ker so takrat veliko delali. Nič hudega sluteč jc šel tam po Gasilski ccsti g. Ljudovit Kunavar, kar sc zadrvi v njega iMandelj, pograbi njegov dežni plašč, ga vrže v blalo in udari po slamniku g. Ktmavarja in ga tako poškoduje, da ni več za rabo; 320 kron je dal Kunavar z« slamnik. .Sodnik je obsodil Iv. Mandlja v 24 ur zapora. s Neumestno vmešavnnjo v poslovanje varnostne straže. Gospod J. Z. jc pri neki veselici v Spodnji ŠiSki zahteval ob 3. uri zjutraj od dveh poslujočih stražnikov varnostno straže, naj mu povesta ime nekega moža, ki ga je zmerjal s smrkovcem in ga pri paviljonu pahnil, kar jc straža tudi storila. Ker se radi ugleda straže službujoča varnostna organu nista hotela prepirati z gospodom J. Z., ju je la nahrulil z besedami: Jaz kol državni uradnik imam pravico zahtevati Vašo ime, in kolikor sc Vi spoznate v zakonih, se tudi jaz! Poznanje zakonov bo gospoda J. Z. naučilo deželno sodišče. g Nabiranje materijala za revizijo uvozne carinske tarife. Ministrstvo trgovine in industrije jc začelo predelavati gradivo za revizijo uvozne carinske tarife in je pozvalo polom okrožnic vse gospodarske institucije, da ji predložijo nabrano gradivo. V la namen poživlja zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani vse lrj>ovcc, da ji takoi sporočijo svoje zadevne konkretne predloge. Poživljamo vse trgovcc, da nam naznanijo vsak konkretni primer, kjer so plačali uvozne carine več kol 25 odstotkov fakturne vrednosti uvoženega blaga. Pri tem ie treba navesti 1. konkretno označbo ali opis predmeta, 2. po kateri carinski postavki jc bilo blago klasificirano, 3. koliko jc znašala takrat fakturna vrednost lega blaga. Ker so ti podatki najbolje razvidni iz carinskc pobotnice, prosi zveza trgovskih gremijev in zadrug, da sc po možnosti priloži carinska pobolnica. Brez stvarnih podatkov so vloge brezpomembne in sc nc moreio vpoštevati. Izpreminjevalnc predloge, katere morebitno stavijo posamezniki, ie treba za vsako carinsko postavko posebej s kalkulacijo stvarno utemeljiti. Na predloge splošne narave in brez konkretne utemeljitve se ne bo mogoče ozirati. Zveza trgovskih gremijev in zadrug poživlja vse interesente, da ne zamudijo dane prilike in iz lastne prakse navedejo vse primere, kjer je carina previsoka in ovira nemoteno delovanje trgovine, oziroma obremenjuje konzumen-la kot fiskalna dajatev, ki ni gospodarsko utemeljena, g Skrajšanje roka za prijavljanje obdavčenega kuhanja žganja. Ministrstvo financ, generalna direkcija posrednih dav- kov jc dovolila, da smejo vodje oddelkov finančne straže predpisani 48 urni rok za prijavljanje obdavčenega narejanja žganja, \ kolikor jc kontrola izvršljiva, primerno skrajšati. Kdor želi, da sc mu dovoli skrajšanje predpisanega 48 urnega prijavnega roka, sc ima /glasili z žc izpolnjeno tiskovino za prijavo davkovnega postopka pri pristojnem oddelku finančne straže v svrho \ idiranja prijav c. Nevidiranih prijav ob-d-rvčcnc žganjekuhe, pri katerih znaša prijavni rok manj nego 48 ur, davčni uradi pod nobenim pogojem nc smejo sprejemati. trošarina. l-illC, s finančnim zakonom za budžetsko leto .'1 so sc nekatero splošne trošarine po\i a druge nanovo uvedle. A. Povišale so sc trošarine za: 1. alad- : ai od sladkorne pese ali sladkornega sirovi ali rti Ti ui runi (100 dinarjev v za 100 kg); b) drugih vrst (škrobni, rozdni, sladni, krompirjevi, 20 d. v asi. k o r I rsti, Z I H 1 U sadni, m 100 !kg); 2. pivo (2 d. v zl. od hektolitersko slopnjo okstrakta); 3. kresi v a (do 25 g teže 1 d. v zl.; preko 2u g težo 2 d. v zlatu; mizna in stenska (i d. v zl. za komad); prosta so ogulila in kremen. 4. alkohol (Špirit) (10 d. v zl. za hektolitersko stopnjo); 5. sadno žganje (5 d. v zl. zu hektolitersko stopnjo alkohola), izvzemši ono, ki sc jc po tozadevnih predpisih in na osnovi posebnega dovolila proizvelo trošurine prosto za domačo rabo; 0. k v a s (1 d. v zl. za t kg. Nanovo so se uvedle irošarine na: 1. kavo 100 d. v zl. za 100 kg); 2. kavne nadomestke (30 d. v zl. za 100 kg); 3. r i ž (20 d. v zl. zu 100 kg); 1. jedil n o olje (20 d. v zl. za 100 litrov); o. fina vina, to so vina iznad 16'o do vštete 22.5% alkoholnosti ali iznad 5% sladkornega izvlečka (300 d. v zl. za 1U0 litrov). Zu fina vina veljajo brez ozira na njihovo alkoholnost ali sladkornost tudi: šampanjec, malaga, pelinkovec, Seri, kiprčan, ho-res, malvazija, moškutno, kapsko, portsko, ma-dejra, maršala in slična. Za šampanjec velja vsaka tekočina, bodi od grozdja ali sadja, ki ima nad 1 stopinjo alkohola in ki se pri odprtju peni. Vina z nad 22.5% alkoholnost.jo se obdavčujejo kakor alkohol (špirit), fv^m spadajo navadno medicinska vina kakor: pop-sinova, kinova. železno kinov«, kinov o pep-sinska, kinov o kakavna itd. 0. liker, k rcz ozira na eku-traktno vsebino Iti d. v zlatu. 3. Pivovarne in tvor niče k i sove (occttic) kislino morajo organu finančne straže popisati svoje zaloge po navodilih tega organa. Novi pred,--pisi o sp' trošarini bodo izšli tc. dni s Uradnem listu MeSeoroIogično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. vlš. Ca s opnzo-v anja Haro-meter v mm Torino-muter v C 1'sihrom. diierenca v O Nebo. Vetrovi Padavine v mm 22./0. 23 h 737-8 19 0-6 jasno 23./0. 7 h 738-4 17 0-5 megla - 2S./9. 15 h 7366 21-5 1-3 jasno Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest. da je naša dobra mati. stara mati, sestra in teta, gospa ijnHtr roj. danes ob 1. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 24. septembra ob 4. uri popoldne s Kongresnega trga št. 14, na pokopališče k Sv. Krištofu. Venci se hvaležno odklanjajo. Žalujoča rcflblno Margrciler-MaakoC. Brez posebnega obvestila. Tužnim srcem naznanjamo, da je umrl po kratki mučni bolezni Ivan Mirklztii v 60. letu svoje starosti. Javornik, 24. sept. 1920. Uršula,žena. Minka,učiteljica; Ivanka, hčeri. Lovio, brat. Jožefa, sestra. Kupi se f3!§tA|&Ji Ponudbe na že rab- upravo lista ljen «STi$©J- Pod: „Šola». )if<tifiiiiiiiiititi«tiiiififiiiitiiiii(ti}iiiiii(i>iitiit(fiii<>it;iiriii<(tiiiiitiiiitrmnrtn ia Ur. Kari Kolin v Mariboru | se je preselila na Aleksandrovo | cesto št. 12 (ob vogalu Sodne ulice). iTiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiitttiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimin Charles Princ Ljubljana aktura Zaloga: Turjaški trg 1. Pisarna: Židovska ulica 1|1. Stare klobuke damske in moške, sprejme v preoblikovanje letošnjih modelov. V zalogi damski klobuki najnovejše mode po jako nizki ceni. — Sprejme manjša in večja naročila. Jela Stemberger, D«, najska cesta 9, II. dvorišče. i Proti dobri nagradi se Išče v Ljubljani , stanovanje obstoječe iz treh sob iu pritikliD. — Ponudbe na pisuruo dr. Pegana, Du-najska eestn št, 38. 1!) kupujemo (zaboj z dvoma vrčema) po K 50. frauko postaja odpošiljatclja. Hrovat & Komp. Ljubljana. Poleg realke Inserirafte v Slovencu! izdala konzorcij sSicvcnoa«, se išče tal zavod, nastop takoj, vso prosto, plača po dogovoru. Kje, pove upravništvo „Slovenca" pod št. 3957. Krojaški pomočnik s Ivan Kepa, Dev. Marija v Polju št. 15, SHtii, podgane, stenice, Ščurki in ven golazen mora poginili, ako porabljato moja najbolje preizkušena in Bplošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim mišim K 10, za podgane in ml£l K l(i; za šdm-ke K IU; posebno močna vrsta K 20; tinktura za stenica It 10!-uničevalen moljev K 10.; prašek prou mriSe-»om K loin 12.; m a Kilo proti ušem pri ljudeh K 6.—10,; mašilo b& uši pri živini 6.—IU.; prašek KH uši v obleki in perUu K «in 10.; tinktura proti mrčesu na eadju in seleajadl (uničev. rastlin) K. 10. Prašek proti mravljam K 10. Mazilo proti garjam K 10. — Pošilja po povzetju Zavoil za ek6port M. Jiinker, Pctrinjska ul. 3. Zagreb 39. Trgovoem pri večjem ofljemn popust. GARJE srbečico, hraste, liiafe, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti K 12'60 poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoci v Ljubljani, zraven rotovža. 1631 s perfcktniin jezikovnim znanjem, energična, starost -10 do 50 let, se sprejme k dvema šolo obiskujočima dečkoma v starosti 10 in 13 let. Ponudbe s spričevali in sliko na upravo ,.Slovenca" pod »Fina vzgojiteljica«. 3952 Prs°cda enonadstropna vila mE v ljubljanski okolici. — Naslov pove uprava .,Slovcnca" pod št. 3951. Prva Jugoslovanska tovarna za usnje In čevlje d. d. na Bregu pri Ptuju ima naprodaj prvovrstne gonilne in šivalne jermene inozemske provenijence v večjih množinah, po zmernih c^nah. Zidno opeko (cigla), zarezani strešnik zahrioač ftBvssfriiSii uisrni erepf nudi lahni d oba p o o pslfutml ranellal, d§J, dr, Idruiene opekarne, Lpt^Jniia (pre} Vidic-Knez). Na željo sc pošlje lakoj popis in ponudba, LJubljana, Komenskoga ul. 12 (Rok. dom) sprejema vsa v to stroko spadajoča dela, ter ima vedno v zalogi dlvane, otomane, modroce, ziiunice itd. Sprejema tudi popravila, ki sc točno iu solidno iz.vrše po najnižjih cenah. ^iieooiiEinližoifirevMil; Družba »Sad« trgovina z deželnimi in gozdnimi pridelki, Ljubljana, Beethovnova ulica, Prosi so za ponudbe. Hišo z večjim gospodarskim poslopjem ali skladiščem v okolici mesta Ljubljane, Šiški ali Viču se kupi cvent. vzame za daljšo dobo v najem. — Cenjene ponudbe z navedbo cene na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Dober krojaški slroj ssrffi. ZeS Naročajte in Širite ,,Slovenca ti !