Direktor NT&RCd.o.o. Jože Cerovsek_SI29 - LETOg^ - CEUE,20.7/95 - CENA 200 SIT Odgovorni urednik NT Branko Stameičič Več kot veselica Na prireditvi Pivo^vetje zabava za vsak okus. Stran 20. Provokacija, ki je vžgala. Stran 6. Zakaj ravno pod Griček? Razprodaja slovenskega premoženja. Stran 6. Od herpesa do bolezni, ki morijo. Stran 7. Temeljite spremembe v Zlatarni. Stran 5. Policijsko pokrivalo prinese prijatelja po pošti. Stran 21. Veronika Deseniška ni umrla. Stran 10. Hudič pokazal rogove. Stran 17. Povzročil nesrečo, obrcal policiste. Mrtva pod smreko. Stran 24. Šank ročk čez veliko lužo. Stran 26. 't uejis 'sliiedo)! ez eujamud posAod lu epoA m ii)e)|9iUjqu9Z9lqooup!Aajj Uspeh celjskih atletov skazili organizacijski spodrsljaji. Stran 16. DOGODKI 2 Zlatarnina stolpnica visokošolski center? Na zadnjem zasedanju mestnega sveta je celjski župan Jože Zimšek sprego- voril o razvoju višjega in visokega šolstva v Celju. Tega so na nedavnem se- stanku županov celjske re- gije, obenem pa Zimška pooblastili, da prevzame koordinacijo. Menijo, da naj ima Celje predvidoma od štiri do šest \'isokošol- skih programov. Projekt po Zimškovih besedah podpirata tudi mariborska in ljubljanska Univerza ter nekateri pro- fesorji obeh Univerz, ter Ministrstvo za šolstvo in šport. V Celju so že obliko- vali začasno skupino za vi- soko šolstvo, tudi sestala se je že in sklenila, da do sep- tembra pripravi vse po- trebno za visokošolske pro- grame. V tej skupini so profesor mariborske Uni- verze dr. Alojz Jezemik, dr. Brane Semolič, ravnatelji- ca Srednje tehniške šole Celje Marija Marovt in Želj ko Cigler, ki vodi Služ- bo za družbene dejavnosti pri mestni občini Celje. Po Zimškovih besedah se bodo tem pridružila še nekatera ugleda imena. Trenutno so za Celje za- nimivi naslednji visokošol- ski programi: gradbeni- štvo, strojništvo, poslovne vede, zdravstvo in kmetij- stvo. Po Zimškovih bese- dah naj bi bila realna mož- nost, da že prihodnje leto v Celju zaživi visokošolski center. Na občini razmi- šljajo, da bi ga razvili v se- danji Zlatamini stolpnici. To naj bi odkupil Stano- vanjski sklad mestne obči- ne, ker se zdi, da je postala stolpnica za Zlatamine po- trebe prevelika, je pov^al Jože Zimšek. NATAŠA GERKEŠ Praznik treh složnih Icrajev Preišnil teden Je praznovala občina Gomil Grad — Možnosti razvoja so v razcvetu malega gospodarstva In turizma v Gornjem Gradu so od 8. do 16. julija pripravili vrsto zanimivih in razgibanih prire- ditev, s katerimi so obeležili občinski praznik. Tudi letos je bila osrednja slovesnost tretjo julijsko soboto in nedeljo, tako kot velevata zavetnika gomje- grajske cerkve Mohor in For- tunat. V novonastali občinski skupnosti, ki jo sestavljajo tri- je kraji v Zadrečki dolini - Bočna, Gk)mji Grad in Nova Štifta - se krajani zvečine uk- varjajo s kmetijstvom, v zad- njem času pa nekoliko več tudi s trgovino in obrtjo. Vseh pre- bivalcev, ki živijo na 90 kva- dratnih kilometrih doline, je nekaj več kot 2750. »V Gor- njem Gradu si lahko največ obetamo od razvoja malega gospodarstva in razcveta tu- rizma,« je ob občinskem praz- niku povedal gomjegrajski žu- pan Tone Rifelj, obenem pa si zaželel čim več skupnega so- delovanja med občinsko upra- vo in občani, čim več stikov in novih povezav, ki bi lahko ustvarjale boljše pogoje za živ- ljenje v dolini. V tej občini na- črtujejo izgradnjo obrtne cone v spodnjem trgu, ki bi prebi- valcem zagotovila nekaj novih delovnih mest, tistim, ki se z obrtjo že ukvarjajo, pa bi po- nudila možnost razširitve de- javnosti in boljše delovne po- goje. Lotevajo se tudi dograje- vanja turistične ponudbe, ki je oprta še zlasti na največjo gor- njegrajsko znamenitost, kate- dralo iz 13. stoletja, nekdanjo rezidenco ljubljanskih škofov. Po oceni Toneta Riflja imajo v občini dovolj razvito gostin- sko ponudbo, medtem ko je nočitvenih kapacitet še pre- malo. Letos pa bodo skušcdi usposobiti informacijski cen- ter, s pomočjo katerega bi tu- risti in obiskovalci kraja dobi- li ustrezne informacije. »Med najbolj perečimi pro- blemi v naši občini so ceste,« je še menil Rifelj, »zato bi morali nujno poskrbeti za rekon- strukcijo ceste skozi Gornji Grad in ceste v Novi Štifti, pa tudi za sanacijo dveh, že do- trajanih mostov.« Dobro ure- jena ali vsaj izboljšana infra- struktura bo namreč pogoje- vala razvoj dveh temeljnih usmeritev, malega gospodar- stva in turistične dejavnosti. V petek, 14. julija, so se gor- njegrajski svetniki sestali na slovesni razširjeni seji, na ka- teri so sprejeli predlog odloka o občinskih simbolih, tudi o grbu in zastavi. Tako so na osrednji proslavi ob občin- skem prazniku prvič dvignili na drog gomjegrajsko zastavo. Trije šesterokotniki na njej ponazarjajo satovje in obenem tri kraje, povezane v eno obči- no, značihiosti Gornjega Gra- da pa prikazujejo še storž, če- bela in cvet. KSENIJA LEKIČ Foto: JOŽE MIKLAVC Med prireditvami ob gomje- grajskem občinskem prazniku velja omeniti tradicionalni po- hod na Rogatec, občinsko ga- silsko tekmovanje, turnir trojk v košarki, športno plezanje v Gradišču, tekmovanje v stre- ljanju na glinaste golobe, lo- kostrelski prikaz, kolesarjenje v Lenart, slovesno mašo s pro- cesijo in aktualno okroglo mi- zo o cestni problematiki v Zgornji Savinjski dolini. Gomjegrajski svetniki so se ob občinskem prazniku sestali na slovesni seji, na kateri so sprejeli predlog o^oka o občinskem grbu in zastavi. Minister v Rogatcu Jutri, v petek 21. julija, bo v Rogatcu pogovor s sloven- skim ministrom za lokalno sa- moupravo, z Boštjanom Kova- čičem. Osrednja tema bodo novosti na področju lokalne samouprave, s poudarkom na zakonodaji. Pogovor, ki ga pripravlja občinski odbor LDS, bo v rogaškem Muzeju na prostem. Začetek bo ob 19. uri. BJ Radečani zopet zavrnili zaključni račun Občinski svet zahteva natančne podatke o lanskih Izgubah In obveznostih bivše skupne občine čeprav je laška občina spre- jela svoj letošnji proračun že pred poldrugim mesecem, ga ne more izvajati. Občinski svet Radeče namreč še vedno noče sprejeti zaključnega računa proračuna za leto 1994, ko sta obe novi občini živeli še pod isto streho. Radeški svetniki so o zak- ljučnem računu razpravljali doslej že trikrat, nazadnje mi- nuli teden. Pri prvih obravna- vah januarja in nato še aprila so od laške občine zahtevali, naj jim pripravi pregled vseh finančno-materialnih odloči- tev bivšega izvršnega sveta v letu 1994 ter pregled premo- ženjskega stanja nekdanje skupne občine. Radečani se namreč bojijo, da si bosta ob- čini delili premoženje na osno- vi lanskega proračuna, saj re- publika še vedno ni naredila kriterijev za delitveno bilanco, poleg tega pa želijo razčistiti obveznosti obeh občin v zvezi z gradnjo novega zdravstvene- ga doma v Radečah. Za dodat- na pojasnila so zato zaprosili tudi nekatera ministrstva. Mi- nistrstvo za zakonodajo jim je sporočilo, da je bivši izvršni svet Laško s tem, ko je prene- sel financiranje gradnje zdravstvenega doma na javni zavod Zdravstveni dom, rav- nal nezakonito, saj je lahko in- vestitor takšnih objektov le občina. Ministrstvo za finance pa jim je pojasnilo, da mora zaključni račun vsebovati tudi pregled vseh neporavnanih obveznosti občine, ki se mora- jo upoštevati pri pripravi no- vega proračuna. Zato so Rade- čani sklenili, da bodo odlok o zaključnem računi sprejeli šele takrat, ko bodo v njem zapisane tudi vse izgube in ob- veznosti skupne občine v letu 1994, zapisano pa mora tudi biti, kako se bodo izgube po- krile. Poleg novega z^avstve- nega doma, zaradi katerega je po trditvah svetnikov občina Radeče že od začetka svojega delovanja obremenjena z 42 milijonov tolarjev izgube, svet tudi želi vedeti, kako se bodo med obe občini razdelile obve- ze, ki izhajajo iz občinskih ob- veznic. Občinski svet Radeče, ki je doslej sprejel le osnutek svoje- ga proračima za leto 1995, pri- čakuje, da bo laška občina čim prej dopolnila zaključni račun lanskega proračuna. Svetniki menijo, da bi morali občini čim prej začeti tudi pogovore o delitveni bilanci, saj sta po- trebni komisiji že ustanovlje- ni. Ker kriterijev za delitev še ni, bi se lahko dogovorili vsaj o tem, katere so skupne nepre- mičnine in premičnine ter o upravljavskih pravicah nad njimi. J. INTIHAR DrugI odstop svetnika Kovača Občinski svet Radeče se je na zadnji seji strinjal z od- stopno izjavo svetnika An- dreja Kovača, vendar je za- radi veta župana Janeza Za- hrastnika ni mogel sprejeti. Župan Zahrastnik je bil proti sprejemu odstopa zato, ker postopek ni potekal v skladu z zakonom o lokal- nih volitvah. Andrej Kovač, ki je bil na lokalnih volitvah izvoljen kot neodvisni kan- didat na listi socialdemokra- tov, je odstopno izjavo na- mesto volilni komisiji poslal kar sosialdemokratski stran- ki, svoj mandat pa prenesel na naslednjega kandidata z njihove liste. Kovač je kot svetnik odstopil že na prvi seji občinskega sveta konec decembra lani, a je že čez teden dni svojo odločitev preklical. Kot razlog za od- stop je navedel rušenje ko- alicijske pogodbe med SKD, SLS in SDSS pri volitvah predsednika občinskega sve- ta. Vzroka za ponovni od- stop, ki naj bi nepreklicno veljal že od 24. junija, svet- nik Kovač tokrat ni navedel. JI Kot ceno za statut imenovali podžupana Radeški občinski svet končno sprejel statut — Podžupan Je Avgust Hrup Po skoraj štirih mesecih razprav ter dogovarjanj strank z županom Janezom Zahrastnikom in predsednikom občin- skega sveta Andrejem Hanom je občinski svet Radeče le sprejel statut občine. Bolj kot za vsebino je šlo za merjenje moči med svetniki SKD, SLS in SDSS na eni ter svetniki Združene liste in Zveze za napredek Radeč na drugi strani. Zmagali ali pa izgubili so oboji, saj je moral žu- pan, ki je tudi iz vrst Zveze za napredek Radeč, kot ceno za sprejem statuta ime- novati podžupana, ki so ga predlagale stranke slovenske pomladi. Radeški svetniki so aprila osnutek sta- tuta sicer že sprejeli, vendar le po členih in še to le z navadno večino. Za podrob- nejšo razpravo so si pustili pet členov, od katerih so štirje ostali sporni tudi do zadnje seje. Krščanski demokrati, slo- venska ljudska stranka in socialdemo- krati so morali namreč še pred sejo od- stopiti od zahteve, naj bo v enem od členov statuta zapisano, da lahko naj- manj 10 odstotkov volivcev zahteva raz- pis referenduma o zaupnici županu. Re- publiška volilna komisija je namreč spo- ročila, da takšen člen nima pravne pod- lage. Na seji minuli teden je tako svetni- kom edino preostalo, da se sporazumejo okrog spornih členov in sprejmejo statut ali pa celotni postopek začnejo še enkrat. Po skoraj enoumem posvetu statutarne komisije je občinski svet statut sprejel, takoj zatem pa dal še soglasje k imenova- nju podžupana. Radeška občina bo, tako je zapisano v statutu, slavila svoj praznik 8. septembra v spomin na vrnitev izg- nancev v času 2. vojne in v spomin na imenovanje trga v mesto. V prej spornem členu o tem, ali naj župan svojo funkcijo opravlja poklicno ali nepoklicno, je zdaj zapisano, da je lahko župan profesiona- lec le, če občinska uprava nima tajnika. V tem primeru župan tudi vodi občinsko upravo. To pomeni, da bo moral Janez Zahrastnik, ki župansko funkcijo oprav- lja za sedaj nepoklicno, izbirati med last- no zaposlitvijo in profesionalnim tajni- kom občinske uprave. Okrog četrtega spornega člena so se dogovorili, da lahko odsotnega ali bolnega župana nadomeš- ča le podžupan in nihče drug. Župan Z^rastnik, ki je tudi predsed- nik komisije za pripravo statuta, je po sprejemu tega najpomembnejšega občin- skega dokimienta v posebni izjavi po- udaril, da je na spremembe nekaterih določil statuta, ki so jih zahtevali svetni- ki strank pomladi, pristal le zaradi Ra- dečanov, saj bi bilo delo občine, če statut ne bi bil sprejet, še naprej moteno. Zah- teval bo tudi, da se ugotovi, ali so dopol- nitve vseh štirih spornih členov skladne z zakoni. Janez Zahrastnik je tudi p>o- udaril, da na seji svetniki nekaterih strank niso spoštovali že sprejetih poli- tičnih dogovorov, ki pa se jih je sam v celoti držal. Zato je tudi takoj za pod- župana imenoval Avgusta Hrupa, ki so ga predlagale SKD, SLS in SDSS. J. INTIHAR Ostreje s cestnimi kršitelji LJUBLJANA, 18. julija (Delo) - Poslanci državne- ga zbora so v prvi obravna- vi govorili o zakonu o var- nosti v cestnem prometu. Ta naj bi zaostril pravila na cesti in napovedal večje kazni za kršitelje in to ne samo denarne, pač pa tudi seštevanje kazenskih točk. Z 18 bo prišlo do odvzema vozniškega dovoljenja. Po- slanci so govorili o tem, ali naj bo vsak voznik med vožnjo povsem trezen ali pa naj se mu dovoli 0,5 pro- mila alkohola v krvi. Pred- lagali so, naj se znova pro- uči starostna meja, po ka- teri bo treba vozniško do- voljenje podaljševati, to je po 65. oziroma 70. letu. Upravniki za 175 tisoč stanovanj LJUBLJANA, 18. julija (Večer) - Odbor Stanovanj- skega združenja je opravil anketo med člani, to so upravniki večstanovanj- skih hiš v Sloveniji. Anketa je pokazala, da upravljajo vsaj 175 tisoč stanovanj. Povprečna najemjiina je bila konec lanskega leta 80 SIT za kvadratni meter, povprečni stroški upravlja- nja pa znašajo 593 tolarjev. Verski pouk v Javnili šolah LJUBLJANA, 18. julija (Dnevnik) - Po neuradnih informacijah naj bi se pred dnevi vladna in cerkvena stran v podkomisiji za vzgojo in izobraževanje do- govorili, da naj bi predmet Religija in etika, oziroma Religija in kultura v začet- ku poskusno uvedli v dveh razredih osnovne in v enem razredu srednje šole, kas- neje pa naj bi razmislili o možnosti, da bi predmet razširili na tri leta v osnov- ni in dve leti v srednji šoli. Sporazum s Poljsko LJUBLJANA, 17. julija (Delo) - Poljski minister za •mednarodne ekonomske odnose Jacek Buchacz in slovenski minister za eko- nomske odnose in razvoj Janko Deželak sta podpi- sala sporazimi o prosti tr- govini med (Mavama. Uporabljati ga bodo začeli januarja prihodnje leto, ko bodo odpravili carine za industrijske izdelke, ki imajo 70-odstotni delež v menjavi med državama, za druge pa jih bodo po- stopno. Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur- ška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zble. Tehnično ureja- nje: Franjo Bogadi, Robert Kojterer, ^or Šarlah. Obliko- vanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 442- 500, fax 441-032. it. 29. - 20. iulif 1995 3 DOGODKI Nov hram učenosti na Rečici Na Rečici ob Savinji načrtujejo graHnJo osnovne šole - Računajo na pomoč krajanov — ¥ Mozirju bodo dobili novo športno dvorano Prejšnji teden, v ponedeljek, je mozir- ski župan v sodelovanju s predsednikom občinskega sveta in nekaterimi svetniki predstavil delovanje občine v minulih še- stih mesecih. Uspelo jim je dobro delati, so menili, predvsem pa je hvalevTedno to, da jih niso ovirala strankarska prereka- nja. Temeljito so se pripravili na gradnjo dveh, za občino izjemno pomembnih ob- jektov, saj naj bi z gradnjo osnovne šole na Rečici in športne dvorane v Mozirju pričeli že naslednje leto. »Nujno je, da Rečica dobi osnovno šo- lo,« je menil dr. Anton Jezemik, predsed- nik mozirskega občinskega sveta in obe- nem predsednik odbora za gradnjo os- novne šole na Rečici, »to bo prispevalo k oživljanju kraja, obenem pa bo mozir- ska šola bolj razbremenjena.« Letos bodo poskrbeli za vso potrebno dokumentaci- jo, drugo leto pa nameravajo pristopiti h gradnji. Šola, ki bo imela 18 učilnic in 6 dodatnih kabinetov za predmetni pouk ter vrtec, naj bi bila pod streho v dveh ali treh letih. »S tako šolo, kot jo načrtuje- mo, se približujemo evropskim šolskim normativom,« je še menil dr. Jezernik. Po njegovem mnenju se je tudi pri tem pro- jektu izkazalo, da svetniki jemljejo svoje delo dovolj resno. V občinskem svetu je namreč 11 mozirskih in 8 rečiških svetni- kov, vendar zavoljo tega ni nobenih ne- soglasij, ki bi izvirala iz nekdaj prisotne- ga rivalstva med Rečico in Mozirjem. Gradnja osnovne šole bo predvidoma stala nekaj več kot 4 milijone mark, od tega bo približno polovico prispevala dr- žava. Kako bodo zagotovili preostali znesek, je še vedno odprto vprašanje, če- prav računajo tudi na podporo krajanov. Nekateri prebivalci so menda že izrazili pripravljenost, da bi po svojih močeh prispevali h gradnji. Drugo, prav tako pomembno investici- jo, pa predstavlja gradnja športne dvora- ne v Mozirju, ki bi ustrezala potrebam šole in kraja, omogočila pa bi tudi večji razvoj športa v dolini. Jeseni naj bi obja- vili razpis za projektanta, do konca leta pripravili dokumentacijo, v naslednjem letu pa pričeli z gradnjo. Za športno dvo- rano, ki bo v velikosti rokometnega igriš- ča, bodo morali odšteti približno 2 mili- jona mark. Jakob Presečnik, župan občine Mozir- je, je poudaril, da so lahko z delom celot- ne občine v polletnem obdobju zadovolj- ni in dodal, da bodo še ta mesec skušali z ostalimi zgomjesavinjskimi občinami doseči dogovor o začasni delitvi premo- ženja, da bi lahko vsaka od novonastalih občin pričela razpolagati z denarjem iz svojega proračuna. K. LEKIČ Loltaini interesi ločujejo Velenjski svetniki so zavrnili predlog o preoblikovanju sklada stavbnih zemljišč v skupen sklad treh občin - Sprejeli osnutek odloka o tržnem redu Na seji velenjskega mestne- ga sveta, ki je bila v četrtek, 13. julija, so svetniki med dru- gim obravnavali predlog skle- pa o statusnem preoblikova- nju sklada stavbnih zemljišč občine Velenje. Po dogovoru med župani Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki naj bi do konca leta deloval skupen sklad treh občin, vendar so svetniki predlog o takem preo- blikovanju zavrnili. Večinoma so bili mnenja, da je predlog o preoblikovanju sklada, ki naj bi delal kot sku- pen sklad vse do ureditve pre- moženjsko pravnih razmerij med novoustanovljenimi obči- nami, neutemeljen in nespre- jemljiv. Svetniki poslanske skupine SKD so tudi zahteva- li, da je treba zmanjšati število zaposlenih v skladu, vse nalo- ge v letu 1995 pa naj bi prevze- la vsaka občina zase in jih fi- nancirala iz svojih proračun- skih sredstev. V imenu 3-član- ske komisije, ki je bila zadol- žena za spremljanje dela v tem skladu, pa je svetnik Igor Cen- trih poudaril, da je bilo na zadnji seji upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč moč opaziti izrazito prevlado lo- kalnih interesov. Obravnavali so tudi osnutek odloka o tržnem redu v občini Velenje, kajti do zdaj veljavni odlok iz leta 1988 ni več ustre- zen zaradi širitve prodajnih površin na Cankarjevo in Pre- šernovo cesto. Z novim odlo- kom naj bi zagotovili večji red na tem področju, še zlasti pa bolj zavarovali potrošnike. To je nujno potrebno, so se stri- njali svetniki, obenem pa izra- zili mnenje, da je osnutek še premalo izdelan in precej ne- natančno pripravljen. Zato je dr. Vladimir Korun menil, naj predlagatelj pripravi novo, boljše besedilo. Ker predlaga- telj osnutka ni umaknil, so o njem (vključno z vsemi pri- pombami in dopolnili) glaso- vali in ga vseeno potrdili, da bi pospešili izdelavo dokončnega predloga odloka. Svetniki so se v četrtek se- stali zadnjič pred odhodom na počitnice, naslednja seja ve- lenjskega mestnega sveta bo namreč šele v septembru. KL Ne za povišanje cene odvoza smeti ŠenUurčanl se ne strinjajo z ravnanjem celjskega komunalnega podjetja Odvoz odpadkov iz občine Šentjur zaenkrat še ne bo dražji. Tako so sklenili šent- jurski svetniki na zadnji seji občinskega sveta v Loki pri Žusmu. Svetniki niso soglašali s predlogom Javnega komu- nalnega podjetja Celje o 53,74 odstotnem povišanju cene za odvoz smeti, čeprav je celjsko komunalno podjet- je potrebno soglasje že dobi- lo v občinah Store, Vojnik, Žalec in Šmartno ob Paki, od koder odvažajo smeti na ko- munalno deponijo Bukov- žlak. Takšno povišanje je po be- sedah predstavnikov komu- nalnega podjetja Celje Tonč- ke Jurkovšek in Toneta Čeri- ča potrebno zaradi nastale izgube, ker občina Celje ni pripravljena več pokrivati izgube za opravljanje stori- tev izven celjske občine. Jav- no komunalno podjetje Celje namreč potrebuje to soglasje zato, da bi vladi Republike Slovenije lahko vložilo zah- tevek o višjem povečanju ce- ne kot je to dovoljeno z odredbo. Odredba o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev namreč določa, da se cene za odvažanje in odlaga- nje odpadkov od prvega juli- ja 1995 lahko povečajo za 1,5 odstotka, za višje povečanje, kot je določeno z odredbo, pa mora javno komunalno po- djetje pridobiti soglasja ob- činskih svetov. Šentjurski svetniki so zah- tevali, da ustrezne strokovne službe do prihodnje seje sku- paj z ustanoviteljem uskla- dijo cene za odvoz odpad- kov, JP Komunala Celje pa naj pripravi svoje predloge za zmanjšanje izgube. Do ene prihodnjih sej je treba pripraviti tudi finančno konstrukcijo lokacije za de- ponijo v Šentjurju in preuči- ti stroške za komunalnega inšpektorja v občini Šentjur. SERGEJA MITIČ Pred volitvami Razpis volitev ni prišel za or- ganizacijo OF, pripadnikov OF in sploh za široke ljudske množice v našem okročju ne- pričakovano. Ob razpisu voli- tev so se naši aktivisti in ljud- ske množice same zavedle, da so volitve neposredno pred na- mi, da se je treba pripraviti za odstranitev raznih osamelih reakcionarnih špekulantov, ki nikakor ne morejo pozabiti, kako »imenitna« špekulacija so bile volitve v stari Jugosla- viji in računajo, da so tudi se- danje volitve ugodna prilika, da bi zasedli stare stolčke, sedli delovnemu ljudstvu za vrat in živeli na račun njego- vih žuljev. Ni sicer mnogo takih špeku- lantov. Sedanja vojna je bila pretrda preizkušnja za njihove špekulantske namene. Vse prem^o so računali, da bodo navsezadnje ti »hostarji« zma- gali. Zato so z vsemi sredstvi podpirali Nemce pri uničeva- nju in raznorodovanju sloven- skega naroda na Štajerskem. Končni obračun na te pogreš- ne špekulacije je napisalo vo- jaško sodišče in sodišče narod- ne časti. Odločna ljudska zah- teva po čim ostrejšemu kazno- vanju vseh zločincev in špeku- lantov, ki se je posebno poka- zala na demonstracijah v Ce- lju, prav za prav dokazuje, da je pisalo in napisalo končni ra- čun ljudstvo samo, da ga je Sodišče samo potrdilo. Vendar pa je ostalo v našem okrožju še nekaj špekulantov, ki se niso »kompromitirali«. To se pravi, da so tako prebri- sano sodelovali z Nemci, da večina ljudi tega niti opazila ni. Nekje v brežiškem okraju je bogat kmet, ki so ga Nemci takrat ob splošnem seljenju »pozabili« seliti, ki si je potem nekoliko »zaokrožil« svoje po- sestvo z zemljo svojih sosedov, ki so bili pregnani v Šlezijo, imel ta štiri leta najrazličnejše švabske imenitnike v gosteh; o čem so na takih pojedinah govorili nihče ne ve, gotovo pa je, da se »Kreisfiihrerji« in »Landrati« niso zanimali samo za vreme. Kadar pa je ta mož prišel do zavednih Slovencev, pa je prav skrivnostno izjav- ljal, da bo Hitlerja hudič vzel. Ko so se sosedje po osvobodi- tvi vrnili iz Šlezije, jim je pod silo razmer »prostovoljno« vr- nil njihovo zemljo. Danes se dela sicer za zelo vnetega pri- staša OF, je pa proti skupni obdelavi, ki je na preseljenem pasu nujna zaradi pomanjka- nja delovne sile. Zadnjič pa se je temu »pristašu OF« zareklo. Ko mu je Krajevni odbor OF odredil, da mora dati par konj za vožnjo, je dejal v sveti jezi: »Le komandirajte, saj dolgo ne boste. V kratkem bodo volitve, potem pa bodo uglednejši lju- dje prišli na oblast!« On na- mreč meri ugled po premože- nju. Njegov ugled meri po nje- govem 35 oralov zemlje, vino- grad, gozd, 3 konje, 9 glav go- vek živine in polne shrambe. Široke ljudske množice pa danes popolnoma na drug na- čin ocenjujejo ugled. Ljudje se danes jasno zavedajo, da je treba kot predstavnike oblasti izvoliti tiste, ki so brezpogojno in iskreno sodelovali v narod- no osvobodilni borbi, ki danes vse svoje sile vlagajo v izgrad- njo naše domovine. Ko na vo- lilnih sestankih sklepajo volil- ci koga bodo kandidirali, predlagajo v glavnem partiza- ne, ki so se vrnili ob sedanji demobilizaciji na svoje domo- ve, mladinke in žene, ki so s posredno in neposredno po- močjo našim borcem doprine- sle svoj delež osvoboditvi ter delavce, kmete in delovne in- teligente, ki s svojim udarni- škim delom dokazujejo, da se zavedajo, 'da delajo za svojo ljudsko državo, da bodo kot taki pravi nosilci ljudske oblasti. Ko je na nekem tovarniškem sestanku predlagal neki dela- vec, ki je bil pripravljen vedno prodati svojo delavsko zavest za liter vina, inžinirja, ki nima popolnoma čiste preteklosti, posebno zadnje štiri leta ne, se je oglasila ogromna večina de- lavce: »Ne! Mi bomo predla- gali delavca, ki mogoče ne zna tako dobro pisati in govoriti, pač pa vemo, da je naš človek in da se bo vedno boril za naše koristi.« V prihodnjih dneh bodo vo- lilci v našem okiaju dali jasen odgovor vsem doslej še prikri- tim špekulantom, reakcionar- jem in protiljudskim elemen- tom. Povedali bodo, da jim je za vedno oklenkalo. (Nova pot, 14. julija 1945) ZDA priznale Vietnam ZDA so - 20 let po koncu vietnamske vojne, v kateri je bilo ubitih okrog 58.000 Američanov in 3,5 milijona Vietnamcev - naposled priznale Vietnam. Vzposta- vitev diplomatskih odno- sov med Washingtonom in Hanojem bo gotovo najbolj pomembno na gospodar- skem področju. Vendar pa z normalizacijo odnosov med državama Vietnam ne bo avtomatsko deležen go- spodarskih ugodnosti in sodelovanja v gospodar- skih programih. ZDA na- mreč poleg navezave stikov za pridobitev ugodnosti zahtevajo spoštovanje pra- vic delavcev in spoštovanje človekovih pravic nasploh. Po ameriški zakonodaji ne- katerih posojil marksistič- no-leninistične države tudi ne smejo prejemati, razen, če ameriški predsednik ne ugotovi, da so posojila v ameriškem nacionalnem interesu. Poleg tega pa je za dobre odnose med ZDA in Vietnamom še vedno sporna usoda ameriških vojakov, ki naj bi po vojni ostali zajeti na vietnam- skih tleh. Protijedrsici protesti v Franciji so 14. julija potekale številne slovesno- sti ob francoskem držav- nem prazniku, ko so se šte- vilni Francozi spomnili na padec Bastille leta 1789. Francoski predsednik Chi- rac je na novinarski konfe- renci dejal, da je kljub množičnim protestom od- ločitev o obnovitvi jedrskih poskusov v Tihem oceanu nepreklicna. Ob tem je po- udaril, da jedrsko orožje že pol stoletja ohranja svetov- ni mir ter da ima Francija kot velika in modema dr- žava priložnost, da si s so- dobno vojsko zagotovi po- litično stabilnost. Strokov- njaki naj bi Chiracu zago- tovili, da jedrski poskusi na otoku Mururoa ne po- menijo nikakršne grožnje za okolico tega poskusnega območja. Zaradi francoske jedrske napovedi so se v skoraj vseh svetovnih prestolnicah - od Sydneya, Washingtona pa do evrop- skih mest, zbrali številni demonstranti, ki so od Francije zahtevali, da pre- kliče sporno odločitev. Protestniki so ovirali tradi- cionalne sprejeme na fran- coskih veleposlaništvih ob državnem prazniku, neka- teri tuji diplomati pa se sprejemov sploh niso hoteli udeležiti. Jelcin v boinišnici Ruski predsednik Jelcin je moral zaradi težav s sr- cem na zdravljenje v bol- nišnico. 64-letni predsed- nik naj bi trpel za pomanj- kanjem dovoda krvi v srce, kar lahko privede tudi do srčne kapi. Čeprav so spo- ročila iz bolnišnice redka in skopa. Jelcin menda ni v smrtni nevarnosti, ven- dar so mu zdravniki pripo- ročili, naj ostane in počiva v bolnišnici. Ruski parla- ment je medtem zavrnil po- budo za začetek postopka za odstavitev Jelcina. Za pobudo, ki so jo sprožili komunisti je glasovalo 168 poslancev, za začetek po- stopka pa bi bilo potrebnih 226 glasov. Vendar pa je Jelcin - morda tudi zato, da bi dokazal, da še ni za od- pis - v bolnišnici podpisal ukaz, s katerim je 17. de- cember določil za izvedbo parlamentarnih volitev. Kljub temu pa so se spet pojavila ugibanja o zdrav- stvenem stanju ruskega predsednika, ko so iz nje- govega kabineta sporočili, da predsednik odpoveduje načrtovani obisk na Norve- škem, predviden za 19. ju- lij. Jelcin je bil namreč sprejet v bolnišnico 11. ju- lija zaradi bolečin v prsih in od takrat se ni pojavil v javnosti, televizijske ka- mere pa nimajo vstopa v njegovo sobo. Vročinsici vai v ZDA Morilska vročina, ki je v teh dneh zajela nekatere dele Združenih držav Ame- onovno rasti in do da- nes, je njen tečaj povprečno 0,0023% večji na dan kar me- sečno pomeni 0,7 ter letno 8,7%. V primeru, da se bo tečaj do konca leta gibal s takšnim trendom in tempom in da se uresničijo napovedi glede in- flacije, bi to pomenilo približ- no enako inflacijo in devalva- cijo SIT napram DEM v dru- gem polletju. Omenjeno giba- nje tečaja DEM in zelo velika negotovost tečajev delnic je vzpodbudila rast tečajev ob- veznic. Razen državnih obvez- nic imajo vse svoje donose do zapadlosti nad 10%. Zadnje dni so se letos naj- nižji. tečaji nekoliko dvignili, vendar to še ne pomeni, da je zagotovo doseženo dno pri delnicah. To je bilo razvidno na torkovem borznem sestan- ku, kjer si noben borzni po- srednik ni upal napovedati v zvezi s tečaji nič. Ujeti je bilo le ugibanje ali prodaja nakup- nih bonov tretje emisije pome- ni resno pričakovanje nadalj- nje rasti tečaja DEM ali ne. Dokončnega zaključka ni mo- goče narediti, saj so nekatere banke te kupone na veliko prodajale, druge pa kupovale. Kratkoročno lahko pričakuje- mo vrednost tečaja NBS3 oko- li 2000 SIT. Naj zaključim v skladu z uvodom. Ob proučevanju borznih gibanj ne pozabite na prijetne počitnice. Proficia-Dadas in CBH spo- ročata, da znaša vrednost eno- te vzajemnega sklada Herman Celjski na dan 19. julij 1995 1.147,62 SIT. .Zdenko Podlesnik it. 29. - 20. iuiii 1995 VROČE TEME 6 Razprodaja slovenskega premoženja? »Ahmeiovič ven! Ahmetovič nazaj v BIHI^ Triindvajset zaposlenih Ši- pad-Komerca v Ljubljani, Kranju in Celju stavka z vmes- nimi prekinitvami že od mar- ca, neprekinjeno pa od 24. aprila. Marčevske plače so prejeli 26. junija, zatem pa so usahnili vsi prilivi. Zaposleni Šipad- Komerca na odstavnem pasu Agonija se je pričela konec leta, zatrjuje sedem zaposlenih v celjskih prostorih Šipada. »Do konca preteklega leta smo letni plan celo presegali, za- tem pa so se začele težave, ki so se takoj odrazile na pla- čah,« pripovedujejo delavci. Januarska plača je bila tako nižja, poleg tega pa je naen- krat prenehalo prihajati blago dobaviteljev. Stavkovni odbor je zatem sredi "aprila s tedanjo vršilko dolžnosti Aido Omero- vič podpisal pisni dogovor, ki je zaposlenim zagotavljal red- no izplačevanje plač, le-te pa naj bi slednjič uskladili tudi s kolektivno pogodbo. Po pod- pisu dogovora so z direktivo iz Sarajeva Omerovičevo takoj zamenjali z novim direktorjem Safetom Ljubijankičem, ki je sindikatu oznanil, da pisnega dogovora ne bo spoštoval in da se s sindikatom ne namerava pogajati. V Ljubljano je že pred njim pripotoval Zahru- din Ahmetovič, ki naj bi bdel nad premoženjem podjetja v Sloveniji, konkretno pa naj bi poskrbel za oddajo vseh po- slovnih prostorov v najem. Sindiicat na cesti Zaposlene, ki so začeli stav- kati 24. aprila, so naslednji dan fizično odstramli pred- stavniki firme Savoy Security, ki jo je najelo vodstvo. Poleg tega so zamenjali ključavnico na sedežu uprave in izpraznili salone v Kranju in Ljubljani. Sedem zaposlenih v Celju, ki še vedno stavkajo, se boji, da se bo to zgodilo tudi pri njih. »Pohištvo je naše edino jam- stvo,« pravi predsednik stav- kovnega odbora Branislav Or- lič. »Prostore, razen celjskih, so že oddali v najem, v Ljub- ljani in Kranju so jih že naseli- li najeminiki, izvedeli pa smo, da so oddali v najem tudi pro- store v Celju, le da doslej še ni prišlo do predaje,« dodaja Marjana Simič, članica stav-^ kovnega odbora in tajnica sin-' dikata. Ko odpove zaiconodaja Konec maja je inšpektorat za delo izdal odločbo, ki je za- poslenim dala pravico zasesti prostore iz katerih so jih pri- silno izselili. Tik pred izvrši- tvijo pa je bila preklicana na intervencijo Ambasade Bosne in Hercegovine, oziroma mini- stra in svetovalca v ambasadi Besima Čulahoviča, tudi člana skupščine podjetja. Bol Z miini na veter Sindikalisti nikomur več ne verjamejo. ObmUi so se na vse pristojne naslove, vključno z ministrstvi in inšpekcijskimi službami, dosegli pa niso niče- sar. Uspelo jim je sicer izpo- slovati odredbo o zaplombira- nju celjskega skladišča, ven- dar jim še vedno manjka sklep celjskega sodišča, na katerega pa pred jesenjo ne račimajo. »Dejstvo je,« pravi Brani- slav Orlič, »da tuje osebe po ustavi ne morejo imeti v lasti nepremičnin. Podjetja se mo- rajo preoblikovati v podružni- ce ali podobne organizacijske oblike, vse nepremičnine pa prijaviti občini in ministrstvu za ekonomske odnose in raz- voj. To pa se ni zgodilo.« Zaposieni in upniici ostaii z doigimi nosovi? Delavci se bojijo, da Šipad- Komerc čaka stečaj, Ahmeto- vič bo pobral denar, oni pa bo- do ostali brez 4,5 milijona to- larjev, kolikor jim podjetje dolguje. Na stavbi in oknih pi- še: »Ahmetovič ven, Ahmeto- vič nazaj v BiH!«, sedem zapo- slenih pa še naprej stavka, če- prav se bojijo za osebno var- nost. »Če so nas sredi belega dne nesli ven, so vsega zmož- ni,« pravijo. VESNA LEJIČ Foto: EDI MASNEC Stalin vrača udarec Pr0¥0kacUa, M Je vžgala Nekateri svetniki mestne občine Celje že več tednov slabše spijo, ker se je v Celju pojavil lokal z imenom Stalin cafe, napisanim v cirilici. Po- ročali smo že, da so njihovi protesti bob ob steno, ker no- ben veljavni občinsU odlok takšnega imena ne prepovedu- je. Peter Thaler in Tomo Pri- stovnik, lastnika omenjenega lokala, pa sporočata: »Provo- kacija je uspela.« Minuli teden smo pisali, da so svetniki naivni, ker se bolj kot s tem, da lokal obratuje brez dovoljenja, ukvarjajo z imenom lokala. Peter Thaler, ki je zadnji mesec kar precej- krat omenjan v našem časopi- su zaradi Stalina, pa je dobil občutek, da smo se lokalna po- litika in na njen ukaz tudi no- vinarji zarotili najprej proti Stalinu potem pa še proti nje- mu. In kakšna je njegova plat zgodbe? S Tomom Pristovnikom, mi- mogrede, oba se ukvarjata z modo, sta ustanovila podjet- je IBŽ d.o.o., v okviru katerega posluje Stalin cafe. Lokal sta odprla kot pravita »za dušo«, vanj vložila nekaj sto tisoč nemških mark in kot vsak po- djetnik želela, da se vloženi kapital prične čim prej obra- čati. Namesto da bi si tudi pri- stojna občinska služba priza- devala, da čimprej uredi status lokalu, pa se je pri papirjih zataknilo. Zato sta lokal mar- ca odprla, potrebno dokumen- tacijo si urejata, davek pa po njunem zagotovilu odvajata, čeprav Stalin cafe zaenkrat deluje še na črno. Ko je pristojna občinska služba želela opraviti tehnični prevzem prvič, v lokalu ni na- šla lastnikov. Po Thalerjevih in Pristovnikovih besedah za- to, ker ju o svojem prihodu pisno, z datumom in uro pri- hoda niso seznanili. Ko so pri- šli drugič, 29. junija, so tehnič- ni prevzem opravili, bili so ze- lo korektni, zagotavljata last- nika, nobenih težav ni bilo, le uradnega dovoljenja jima niso izdali. Bojda zato, ker so se odpravili na tritedenski do- pust, kot pravita Thaler in Pri- stovnik, da so jima pojasnili. Obljubili so jima, da bodo to storili do 17. julija, vendar do 11. ure ta dan veljavnih doku- mentov še nista imela. Glede poslovanja čez delov- ni čas pravita lastnika Stalina da gre to na račvm tehničnega prevzema. Šele ko bosta imela ta papir, bodo na občini lahko obravnavali njuno vlogo, ki pa sta jo že vložila, za podaljšani delovni čas ob petkih in sobo- tah. Takšen je pač vrstni red po veljavni zakonodaji. In kako komentirata pri- pombe svetnikov mestne obči- ne Celje? Če nimajo pametnej- ših skrbi kot je ta ali bo neke- mu lokalu v Celju ime Stalin ali kako drugače, so lahko še kar zadovoljni. Obenem Tha- ler in Pristovnik sporočata, da Stalin ostane Stalin, saj sedaj, ko je diktator mrtev, nikomur več ne škoduje, prav tako pa prav miroljubno zre s slike, ki visi v lokalu. Tudi če bi se od- loki spremenili na škodo Stali- na, bo le-ta ostal, zagotavljata . Sama pa diktatorskih teženj nimata. Rada sta le provoka- tivna. In s Stalinom jima je uspelo. NATAŠA GERKEŠ Zakaj ravno pod firičelt? Iz priljubljene Izletniške točke ob Savinji Je nastalo smetišče Celje kot eno izmed večjih mest v Sloveniji proizvaja tudi ogromno odpadkov. Ve- like težave nastajajo pri od- stranjevanju teh odpadkov, pri čemer ljudje iščejo ra- zlične načine. Eden takšnih so žal tudi različna črna od- lagališča in za enega izmed njih smo izvedeli tudi mi. Nahaja se ob Savinji tik pod Gričkom, na priljubljeni izletniški točki. Govorila sva z Francem Hajnškom, prebivalcem Ve- likih Lise, ki je podobno kot ostali krajani ogorčen nad brezbrižnostjo dostavljavcev odpadnega materiala, pa tu- di izletnikov, ki mnogokrat odvržejo smeti kar v naravo, namesto da bi jih pospravili. Obupani krajani so naj- prej poskušali rešiti problem na svoji krajevni skupnosti, vendar se vodstvo dogovor- jenega sestanka sploh ni udeležilo. Tako so se obrnili na celjsko občino, ki pa je zaenkrat na tem področju storila bolj malo. Vodja ob- činske straže Vinko Andol- šek je dejal, da so nekatere krivce že pripravili do tega, da so svoje odpadke pospra- vili, vendar pa vseh ne more- jo odkriti. Občina bi naj v roku tega meseca počistila teren, nato pa ga tudi neka- ko zavarovala, na primer z učinkovito ogrado. To pa ni edina težava kra- janov Lise, saj je njihova ce- sta v obupnem stanju. Za njihovo makadamsko cesto je Krajevna skupnost Savi- nja poskrbela enostavno ta- ko, da je nasula pesek, ce- stišča pa niso dovolj utrdili, tako da je bilo stanje ceste kmalu še slabše kot prej. Za to cesto naj bi poskrbelo Javno podjetje komunala, ki pa za kaj takega nima denar- ja, saj bi moral mestni svet odobriti dodatnih sto milijo- nov tolarjev za vzdrževanje cest in za tisti denar, ki ga imajo na voljo lahko posl^- bijo zgolj za najnujnejša vzdrževalna dela. Drugo težavo v zvezi s ce- sto pa predstavljajo fekalije, ki jih iz bližnje gostilne spuščajo praktično kar na cesto, to pa neznosno za- udarja. Krajani menijo, da bi morala gostilna poskrbeti vsaj za greznico, ki bi jo ko- munalni delavci redno praz- nili. Vsi se zavedamo vse večje onesnaženosti okolja, vedeti pa bi morali tudi, da lahko sami naredimo največ za ra- zreševanje te problematike. Če bi bili dovolj osveščeni, gotovo ne bi prihajalo do takšnih težav. GREGOR STAMEJČIČ ŠPELA KRIVEC Foto: EDI MASNEC Kdaj srečanje med premieroma? LJUBLJANA, 17. julija (Delo) - Srečanje sloven- skega in hrvaškega premi- era dr. Janeza Drnovška in Nikice Valentiča, ki je bilo od marca večkrat napove- dano in odloženo, je spet negotovo. Medtem ko je v Ljubljani slišati, da se bosta predsednika vlad se- stala še ta mesec, v Zagre- bu zatrjujejo, da je srečanje preloženo na jesen. Čeprav ostaja dolg zagrebške po- družnice LB ključno in najbolj sporno vprašanje v slovensko-hrvaških od- nosih, pa naj bi premier v nedavnem telefonskem pogovoru govorila še o dru- gih temah. Povprečni bruto 111 tisočaicov LJUBLJANA, 17. julija (Delo) - Maja je znašala povprečna bruto plača v podjetjih in drugih orga- nizacijah 111.313 tolarjev, povprečna neto plača pa 70.949 tolarjev na zaposle- nega. Povprečna majska bruto plača je bila tako viš- ja za 2,6 odstotka od april- ske, od povprečne lanske bruto plače pa za 17,6 od- stotka. Pomoč iz tujine usilia LJUBLJANA, 17. julija (Delo) - Po zadnjih podat- kih Urada za priseljevanje in begunce pri vladi repu- < blike Slovenije ima zača- sen dom pri nas še 21.500 ljudi, ki so pribežali iz Bos- ne in Hercegovine, njihovo število pa že nekaj časa upada. Tudi v begvuiskih centrih se je njihovo število od januarja lani, ko jih je bilo še 9531, zmanjšalo na 7250. Največ oseb z začas- nim zatočiščem v Sloveniji živi v Ljubljani ter v obči- nah Maribor, Celje, Jeseni- ce... Ob tem zaskrbljuje, ker je humanitarna pomoč iz tujine skoraj presahnila in se zato družine gostite- ljice srečujejo z veliki teža- vami. Omejevanje receptov LJUBLJANA, 16. julija (Delo) - V Zavodu za zdrav- stveno zavarovanje so ugo- tovili, da v Sloveniji pora- bimo preveč zdravil. Lani so zdravniki napisali več kot 12 milijonov receptov, letos pa je v proračunu za zdravila predvidenih kar 25 milijard tolarjev. Zato so v zdravstveni zavaroval- nici uvedli strožji nadzor pri izdaji receptov, tako da so jih matematično razdeli- li zdravstvenim domovom in zasebnikom. Zdravniki soglašajo, da je treba nare- diti več reda, vendar se jim pristop zdi neprimeren. Hitreje do obaie LJUBLJANA, 12. julija (Delo) - Dr. Pavle Gantar, minister za okolje in pro- stor, je 15 dni pred pogod- benim rokom odprl 14 kilo- metrov dolg odsek avtoce- ste med Razdrtim in Diva- čo. S tem je omogočena hi- trejša in varnejša pot na obalo, Slovenija pa se je vključila v mednarodne prometne tokove. it. 29. - 20. iulif 1995 7 TEMA TEDNA Od herpesa do liolezni, ki morijo Na pohodu so mikroorganizmi, ki so se do zdaj skrivali za mnogimi nevarnimi boleznimi - Cepiva nI, rešitev le v osveščanju, opozarja strokovnjak od ogromne vsote denarja, kolikor ga je človeštvo v letu 1994 porabilo za zdravje, je bilo (ne upoštevaje izdatkov za aids) 40 milijard dolarjev namenjenih za zdravljenje spolno prenosljivih bolezni. Da je problematika še kako pereča, pa govori podatek Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da bo leta 2000 v svetu kar 250 milijonov zbolelih za spolno prenosljivimi boleznimi. Nas je tudi v Sloveniji lahko strah ponovnega vdora in širjenja klasičnih spolnih bolezni (gonoreja, sifilis, oba čankarja idr.) in na novo odkritih spolno prenosljivih bolezni (klamidijske okužbe), da aidsa pri tem niti ne omenjamo? Gradivo za odgovor na to in še nekatera druga vprašanja, smo dobili na dermatološkem oddelku Bolnišnice Celje, v pogovoru s specialistom derma- tovenerologom, primarijem Jožetom Arzenškom, dr. sei. Sifilisa manj, možnosti več. Klasičnih spolnih bolezni, ki se prenašajo praviloma s spolnim stikom, na primer sifilis, je v sodobnem svetu, pa tudi pri nas, vse manj, se pa zelo hitro širijo tiste okužbe in spolno prenosljive bolezni, ki so posledica spre- menjenih družbenih in eko- nomskih razmer zlasti v vzhodnem delu Evrope. To so predvsem okužbe z bakte- rijo klamidija trahomatis in druge. Leta 1970 so v Svetovni zdravstveni organizaciji uvedli nov naziv za nalezlji- ve bolezni, ki se pogosto pre- našajo tudi (ne pa izključno) s spolnim stikom. Te bolezni so zvrstili v sklop spolno prenosljivih bolezni. Delijo se na skupine glede na pov- Tcočitelja: bakterije (gonore- ja, sifilis in klamidijske okužbe), virusi (herpes sim- plex, virus hepatitisa A in B, sem sodi tudi aids, ki ga pov- zroča virus človeške imim- ske pomanjkljivosti), gljive in plesni ( npr .soor, tricho- monas) ter ektoparaziti (gar- je, sramne uši itd.) Torej je spekter bolezni, ki jih sodob- na medicina uvršča med spolno prenosljive izredno širok in pester ter zlasti raz- nolik glede na posledice za zdravje in možnosti ozdra- vitve. Pojavnost icot odsev časa Za spolno prenosljive bo- lezni je značilno, da se po- javljajo ciklično v določenih časovnih obdobjih. V času po velikih odkritjih Krištofa Kolumba je v Evropi pusto- šil sifilis, v novejšem času pa zasledimo razmah teh bolez- ni po prvi oziroma drugi sve- tovni vojni in kasneje, ob koncu šestdesetih in na za- četku sedemdesetih let. V osemdesetih letih se nena- doma pojavi aids, za zadnja leta pa so značilna odkritja novih spolno prenosljivih mikroorganizmov, ki so vse bolj nevarni in odporni. Bakterijske okužbe in bo- lezni, kot sta gonoreja in si- filis, so med bogatejšimi sloji prebivalstva v razvitem sve- tu v upadanju, so pa zato na pohodu bakterije novega ti- pa, mnogo bolj zaskrbljujoče in posledično usodne, kot bi bUo videti na prvi pogled. Potek opazovanj in zdravlje- nja tako bakterijskih kot vi- rusnih spolno prenosljivih bolezni je v zadnjem času pripeljal do odkritij, da so spolno prenosljivi mikroor- ganizmi lahko tudi tisti in takšni, ki povzročajo ne- plodnost, izvenmatemično nosečnost, anogenitalni kar- cinom, razne prizadetosti plodu v maternici in novoro- jenčkov ter celo smrt. Torej ni več le hiv tisti virus, ki lahko napade do smrti in ne le aids tista spolno prenoslji- va bolezen, ki povzroča hude in najhujše posledice. Na po- hodu so povzročitelji spolno prenosljivih bolezni, ki so znanosti in ljudem sicer že dolgo poznani, najnovejši re- zultati raziskav v medicini pa govorijo, da ti mikroorga- nizmi lahko, poleg klasičnih spolnih bolezni, povzročajo še mnoge druge nevarne bo- lezni, takšne, za katere bi na prvi pogled težko rekli, da se prenašajo s spolnimi stiki. Trajne imunosti ni Kot opozarja dr. Jože Ar- zenšek, so spolno prenosljive bolezni v deželah v razvoju pri osebah od 14. do 35. leta starosti na tretjem mestu zbolevnosti, najpogostejša povzročiteljica teh bolezni pa je chlamydia trachomatis. Posledice te okužbe so lahko usodne zlasti za ženske, ko se pri njih pojavijo kronična vnetja v mali medenici in ko lahko pride celo do neplod- nosti in izvenmatemične no- sečnosti. Tu so še okužbe z genitalnimi mikroplazma- mi ter s spolno prenosljivimi virusi, povzročitelji genital- nega herpesa in genitalnih bradavic, pa tudi virusnega obolenja jeter oziroma hepa- titisa B, česar se ljudje pre- malo zavedamo, zlasti pa ne dejstva, da se ta bolezen po- gosto prenaša prav s spolnim stikom. Modeme spolno prenoslji- ve bolezni imajo, poleg nači- na okužbe, še to pomembno skupno značilnost, da so lah- ko dolgo časa neopazne, brez posebnih bolezenskih zna- kov, to pa je lahko prava ka- tastrofa pri njihovem širje- nju. Tu velja opozoriti na po- datek, da je okoli 20 odstot- kov žensk na svetu okuženih s klamidijo, ki povzroča vnetje matemičnega vratu. Ker pa se to vnetje širi navz- gor, pride sčasoma do vnetja rodil in posledično lahko tu- di do trajne neplodnosti. Sicer pa to niso nikakršne nove bolezni, ampak gre le za nove in nove znanstvene prepoznave in nova odkritja glede okužb in posledic ozi- roma izvora bolezni ter ano- malij (zimajmatemična no- sečnost, okvare ploda, pljuč- nica, rakava obolenja itd.) Znanost tega desetletja pri spremembah v obnašanju spolno prenosljivih bolezni odkriva vse več novih dej- stev. Pomembna posebnost je tudi ta, da pri njih trajne imunosti ni, torej medicin- ska znanost še ni iznašla vakcine, ki bi za vselej uniči- la povzročitelje teh bolezni, npr. pri klamidijskih okuž- bah, ki so številčno na prvem mestu med novodobnimi spolno prenosljivimi bolez- nimi. Več vedeti, manj tvegati In v čem je rešitev pred vdorom povzročiteljev spol- no prenosljivih bolezni, od razmeroma nedolžnih sram- nih uši do hepatitisa in še težjih, je odvisno od nas sa- mih in od družbe ter njenih zmožnosti pri skrbi za zdravje njenih državljanov. Tako pri odkrivanju kot pri zdravljenju in preprečevanju teh okužb je potrebno sode- lovanje med zdravniki v splošnih ambulantah, gi- nekologi, infektologi, der- matologi, urologi in epide- miologi. Dobro sodelovanje med različnimi strokami in stalna vzgoja prebivalstva o pomenu, poteku in preven- tivnih ukrepih bo, ob po- manjkanju učinkovitega ce- piva, vsaj zavrlo, če že ne zmanjšalo naraščanje števila spolno prenosljivih okužb in bolezni. Ker pa cepiva še ni, sta tudi v Sloveniji lahko učinkoviti le vzgoja in pre- ventiva (saj veste: premišlje- no spolno obnašanje, kondo- mi...) posebej opozarja prim. dr. Jože Arzenšek, ki trenutno stanje v Sloveniji ocenjuje kot stanje, ko je prepozno za brezskrbnost in še prezgodaj za alarm. Sicer pa opozarja, da pri prepreče- vanju okužb še vedno veljajo splošna epidemiološka pra- vila: zgodnje ugotavljanje okužbe, pregled spolnega partnerja in pravilno zdrav- ljenje. M. AGREŽ Cepivo proti hepatitisu B je trenutno edino, s katerim se ljudje že dolgo lahko cepijo, obenem pa je hepatisis B edina spolno prenosljiva bolezen, proti kateri se je mogoče zava- rovati s cepivom. Cepivo, s ka- terim bi se bilo mogoče zava- rovati pred okužbo z več spol- no prenosljivimi boleznimi pa je pričakovati prav ob koncu tisočletja. Dopust je čas, ko navezujemo stike z novimi ljudmi in ko se tkejo nova prijateljstva, pa tu- di ljubezni. Da bi sladkim tre- nutkom ne sledilo razočaranje ob spoznanju, da se nas je pri- jela ena od spolno prenosljivih bolezni, ne pozabimo na zašči- to s kondomom, ki se ga, zlasti v tiuastičnih krajih, da dobiti že za vsakim vogalom. Tujce, ki prihajajo v našo deželo, pa v znani in široki evropski ak- ciji, ki se je udeležuje tudi Slo- venije, »darilo« v obliki kon- doma čaka že na meji pri vsto- pu v našo državo. V Sloveniji je od leta 1986 do 3. junija 1995 zabeleženih 99 oseb, ki so se do sedaj okužile z aidsom, od teh jih je za to boleznijo zbolelo 43, umrlo jih je 14. Torej je okuženih, a še ne bolnih 56 oseb. V Ljubljani je 18 obolelih za aidsom, v celjski regiji za aidsom bolujejo 4 ose- be. Od 43 oseb, ki so zlrolele, je 38 moških, 3 ženske in 2 otroka. Previdno ob jezerib in rekab Voda nI povsod primerna za kopanje, kažejo letošnje analize Zavod za zdravstveno varstvo Celje opravi vsako leto bakteriološko in kemijsko analizo vzorcev vode iz tistih vodotokov in jezer, ki jih prebivalci celjske regije najpo- gosteje uporabljajo za rekreacijsko kopanje. Letos so vzorce odvzeli v prvi polovici julija, pri tem pa poudar- jajo, da so rezultati odraz trenutnega stanja. Ugotavljajo, da se kakovost vode v primerjavi s preteklim letom ni spremenila in da tudi urejenost naravnih kopališč ni nič boljša, zato kopalci nosijo vso odgovornost za morebitne posledice. Po besedah vodje službe za higieno dr. Simone Renčelj Rus so jemali vzorce na šestih vodotokih in jezerih v regiji. V Žovneškem jezeru je bil vzorec vode mikrobiološko ustrezen, kemijska analiza pa je pokazala, da voda skoraj v celoti ustreza pogojem za kopalne vode. Na SUvniškem jezeru so vzeli vzorec v Rakitovcu in pri Ribiškem domu. Pri slednjem je bil vzorec mikrobiološko neustrezen, v Rakitvcu pa ustrezen, kemijska analiza obeh pa je poka- zala minimalno odstopanje od zahtev za kakovost kopal- nih voda. Vzorca iz Šmartinskega jezera, vzeta pri Ribiški koči in pri brani kažeta, da je voda mikrobiološko ustrezna, kemijsko pa ne. Enako velja za vzorec iz Braslovškega jezera. "Vzorec vodotoka Mirna pri Boštanju je bil po analizi mikrobiološko neustrezen, kemijski parametri pa so le minimalno odstopali od z^tevaiiih. Kakovost Savinje so ugotavljali z vzorci iz Letuša, Polzele, Sešč, Medloga in mehkega jeza v Celju. V Letušu je bil vzorec mikrobiolo- ško neustrezen, kemijsko pa je ustrezal. Na ostalih odv- zemnih mestih je bilo slabše, saj vzorci mikrobiološko niso ustrezali, pa tudi kemijska analiza je pokazala odstopanja zahtevanih parametrov. Dr. Rusova zato kopalcem svetuje, da pri kopanju ob jezerih ali na Savinji skrbno nadzomjejo otroke, saj ti med kopanjem popijejo precej vode, ki predstavlja nevar- nost za nastanek nalezljivih bolezni, če je bakteriološko onesnažena. Za vse kopalce pa velja, da naj se v teh vodah ne potapljajo in vanjo ne skačejo. Ob prihodu domov naj se temeljito oprhajo. TC Volitve bolj pravične? LJUBLJANA, 12. julij (Delo) - Predstavniki koali- cijskihstrank - LDS, ZLSD in SKD - so se strinjali, da je treba spremeniti volilno zakonodajo. Ker pa med njimi obstajajo razlike v podrobnostih, jih bodo poskusili uskladiti na pri- hodnjih sestankih, vodje poslanskih klubov koalicij- skih strank pa bodo skušali k razpravi pritegniti tudi druge stranke. Glavne spremembe naj bi doživela določila o okrajih in volil- nih enotah, o višini praga za vstop stranke v parla- ment, o prihodnosti naci- onalnih list in sistem pre- števanja glasov oziroma način delitve mandatov glede na ostanke glasov. Vlada mora pripraviti zalcone LJUBLJANA, 13. julija (Republika) - Tretji dan izredne seje parlamenta so poslanci sprejeli vrsto skle- pov, ki naj bi pospešili last- ninske in denacionalizacij- ske procese ter odpravili ugotovljene napake, ki te procese zavirajo. Vladi so med dmgim predlagali, da v petnajstih dneh pripravi ustrezne spremembe zako- nodaje, ki bodo agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje omogočile opravljanje revizij tudi v podjetjih sklada za razvoj in dmgih že olastninjenih podjetjih, nadzor nad de- viznim in zimanjetrgovin- skim poslovanjem ter kapi- talskimi naložbami doma- čih podjetij v podjetjih vtujini ter hitrejše in enot- nejše izvajanje postopkov pred upravnimi in soo vsej Sloveniii. Knjiga Cikcak po pravipisu je izšla pri Založbi Sledi v Žal- cu, ure^la jo je Nada Mulej, prikupno ilustrirala pa Lilija- na Praprotnik-Zupančič. ZDENKA STOPAH Pred novo piesno sezono Studio za ples CeUe se pripravila na nove plesne korake v svetu In doma Plesalke plesnega teatra Igen, Studia za ples Celje, prav te dni zaključujejo le- tošnjo, zelo uspešno plesno sezono. Studio je namreč go- stoval v Kanadi in Poljski, izvedli so na primer kar 130 ponovitev predstave Smeško med črkami ali Plesna abe- ceda, ki si jo je ogledalo več kot 40 tisoč otrok. To predstavo bo moč vide- ti še v naslednji sezoni, do januarja 1996. Obnovili so tudi koreografijo Igorja Jele- na Pobegnimo v svetlejšo prihodnost, s katero so se predstavili na festivalu v Varšavi, jeseni pa načrtu- jejo gostovanje v Bolgariji in Italiji. Usp)ešno so sodelovali z SLG Celje, kar petnajst- krat ponovili Smeška, odprli in zaključili Teden otroškega programa in Dneve komedi- je, ter plesali v predstavi Be- neški trgovec. V okviru red- nega plesnega gledališča v celjskih vrtcih so izvajali plesne delavnice za 600 ma- lih šolarjev. V pedagoškem ciklusu Studia za ples so go- stili Evo Tutino iz Italije, Maritzo Galaz iz Argentine, Astrid Ussar, Mojco Ussar, Tino Kraševec in Anito Ča- nadi iz Maribora, Aljono Kremjonovo iz Rusije in še nekatere znane p^agoge. Umetniški vodja Studia za ples Igor Jelen se te dni do- govarja s pedagogi iz tujine, ki naj bi v novi sezoni pouče- vali mlade nadarjene plesal- ce, obenem pa v studiu pri- pravljajo glasbo za nov otro- ški projekt, jesenski semi- nar, vpis novih članov, načr- tujejo tudi televizijska sne- manja in gostovanja pred tu- jim in domačim občinstvom. KL Plesalke v koreografiji Šepet. Vrata celjskega Studia za ples se bodo ponovno odprla jeseni. Hodil po Pohorju sem našem Ob Izidu narodopisne knjige Da, hodil sem, kot se reče. Danes je to veliko lažje kot nekoč, ko ni bilo železnih ko- njičkov. Zapelješ se do pod- nožja, recimo v Zreče, Oplot- nico, Fram, Ruše, Trbonje, Slovenj Gradec, Vitanje itd., vzameš s seboj kakšnega do- mačina, najbolje starejšega upokojenega sorodnika, ki ima čas in veselje in začneta prodi- rati proti vrhu. Ne sicer od hi- še do hiše, ker pač to ne bi imelo smisla, saj pri vsaki hiši ni ali ni več živih zanimivih starejših ljudi, ki bi kaj več vedeli o starih časih, ki bi zna- li stare pesmi, stare običaje, stare molitve, povesti, pravlji- ce, legende, bajke, šale, dogo- divščine, anekdote, ki bi bili doživeli izjemne življenjske zgodbe. Hodil sem in splačalo se je, večstransko. VeUko sem slišal, veliko ljudi spoznal, veliko le- pega videl. Občudoval sem le- poto pokrajine, gozdnih jas, obširnih švunečih gozdov, glo- bokih grap in grabnov, kjer še tu in tam samevajo ostanki žag in mlinov, fužin in plavžev, vodnih drč in oglam, samot- nih, vedno lepše urejenih do- mačij. Vode je dovolj (zato so Nemci Pohorje imenovali eno- stavno kraj potokov - Bac- hem), vodovodi so napeljani. telefoni počasi prihajajo, elek- trika je povsod, cestna mreža je vedno bolj gosta, asfalt pro- dira. Turistični centri naraš- čajo: Kope, Areh, Rogla. Prav tako tiuistične kmetije: Pač- nik v Resniku, Kovše v Sko- marju, Štem v Planici, Ričnik v Orlici itd. In povsod prijazni ljudje. Tudi če ne bi bil rojak in domačin, bi se mi pogrnila miza za postrežbo in se žrtvo- valo vsaj nekaj dragocenega časa za pomenek. Zanimivo pa je opažanje: čim bolj skromna je domačija, tem več smisla za kulturo, za branje in knjigo. Upati je, da bo vse to zau- stavilo sodobni nagib tudi Po- horcev, da bi zapuščali svoje domove in se selili v mesta. Za južno Pohorje lahko rečem, da ni nevarnosti, nekoliko slabše se mi zdi za severno, kjer ^ mogoče tudi pogoji za življenje nekoliko težji. Zlasti težko je baje dobiti gospodinjo, ker je vedno manj otrok, redkih de- klet pa se tudi vse bolj prijem- lje lagodnost. Ljudje sami se sicer trudijo, toda tudi oblast bo verjetno tu morala kaj sto- riti, da ne bodo ti prelepi po- horski kraji vse manj naselje- ni, ampak, da bodo ostali živi in živahni kot so bili vedno, da bodo tudi še naprej gar^t ohranjanja slovenske podežel- ske samobitnosti, izjemnosti in vsakršne kulture, jezikovne, pripovedne, pevske, običajske. Pravijo, da je Pohorec neza- upljiv. Morda je bil, v prejš- njih, bolj surovih časih. Danes to ne drži. Tudi to ne drži, da ne bi bil glasben in pevec. Ko- liko petja je še vedno slišati po večerih, koliko mladih muzi- kantov sem srečal, koliko glas- benih skupin spoznal, ki jih nosi veselje do glasbe in petja. Omenimo samo na primer Fante izpod Rogle, Brate iz Oplotnice, ki so slovensko znani in priznani. Da ne govo- rim o posameznih muzikantih in muzikantskih skupinah, ki jih je vsepovsod veliko. Reci- mo Merčnikov Ivan, njegovi trije sinovi, bratje Lajbart, Viščevi bratje, Oto Smolar v Trbonjah; Štefan Tepej na Rdečem Bregu igra, p>oje in pi- še pesmi. Pesmi jih piše kar nekaj. Tako na primer Justina Tupnik iz Čadrama, Fanika Pliberšek iz Ruš, Jože Krajnc - Ameršek iz Šentilja pod Tur- jakom, Veronika Plešej iz Slo- venj Gradca, Monika Naglič iz Črešnove, Ana Morat, Ludvik Mori, Jožefa Borovnik, Viktor Levovnika in mnogi drugi. Kljub dvema svetovnima vojnama se je vendarle ohrani- lo še nekaj ostankov narodne- ga blaga. Seveda so ljudem in pripovedovalcem v prvem pla- nu kruti dogodki iz druge voj- ne, toda če človek z nekaj go- vorne spretnosti pobrska pod pepelom, kmalu izkoplje iz po^avesti tudi kaj starejšega, praljičnega, pristno pohorske- ga. Ljudje začno pripovedova- ti, potoček zažubori. Pa seveda ne povsod enako in na isti na- čin. Na južni strani Pohorja drugače, po konjiško, nad Ru- šami spet drugače, bolj po ko- roško. Veliko je povsod nem- čizmov, kar priča o tisočletni navezanosti teh krajev na naše severozahodne sosede in nek- danje gospodarje. In tako na- prej. Da, hodil sem po Pohorju našem in tako je nastala zajet- na knjiga, ki je izšla pred ted- ni. Založila jo je založba Kmečki glas, natisnila pa Ti- skarna ljudske pravice. To je osma knjiga Slovenije. Gradi- vo sem zbiral štiri leta in pri- sluhnil vsaj 280 pripovedoval- cem. Žive pripovedi sem strnil v osem poglavij, ki si sledijo linearno navzgor: od strahov prek zgodb o živalih, raznih gozdnih in vodnih prikaznih, iskalcih zakladov in sreče, co- pranju, copmicah in vilah, hu- diču, smrti, do »odprtega ne- ba« z bolj pobožnimi zgodba- mi. Tako je gradivo sistema- tično povezano v nek filozof- ski in celo teološki smisel, ki je nakazan v naslovu: noč ima svojo moč, Bog pa še večjo. ANTON GRICNIK PRIREDITVE V Anini kapeli v Rogaški Slatini bo jutri, v petek 21. julija ob 20.30, koncert Tria Lorenz iz Ljubljane. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek ob 20. uri, koncert harfistke Mojce Zlobko iz Ljubljane. V Laškem dvorcu bo do septembra na ogled razstavo ob 170- letnici Pivovarne Laško. V galeriji AC v Žalcu je na ogled stalna prodajna razstava likovnih del - olj in oljnih pastelov, Aca Markoviča iz Žalca. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 9. sep- tembra odprta razstava grafičnih listov z naslovom Angleška karikatura. V knjižnici v Šentjunu so na ogled fotografije Toneta Golnarja z naslovom Utrinki iz popotovanj, z izborom najlepših fotogra- fij iz njegovih potovanj po svetu. V hotelu Dobrna bo do sobote razstavljal slike Adolf Pen. V Pokrajinskem muzeju v Celju bo do 31. julija še na ogled razstava Pojdimo skupaj v Muzej, do 31. oktobra pa razstava Meščanstvo v provinci. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava Genera- cija 82. V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava Gimnazija skozi čas, avtorja Branka Lesjaka. V Muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled slovenska zobozdravstvena zbirka, v njihovi galeriji Keleia razstava gra- fični bienale, v otroškem muzeju pa je na ogled razstava Her- man Lisjak spoznava denar. V butiku Steklar in na Celjski koči razstavlja Vlado Geršak. V jedilnici Cinkarne Celje razstavlja akvarele Oskar Sovine. V hotelu Merx do konca julija razstavlja Rajko Mlinarič. V jedilnici Bolnice Celja razstavlja Alica Javšnik. Na gradu Podsreda je na ogled razstava Gotika na Kozjanskem. Union od 20. do 26.7. ob 18.30 ameriški film Knjiga o džungli, ob 20.30 ameriški film Kaznilnica odrešitve; Metropol od 20. do 26.7. ob 19. in 21. uri ameriški film Pregon, v letnem kinu od 20. do 26.7. ob 21.30 ameriški film Pred zoro.(Kinopodjetje Celje si pridržuje pravico do spremembe programa). Kino Dobrna 29. ob 19. uri in 30. 7. ob 17. uri ameriški film Inteligenčni kvocient. Kino Žalec 20. ob 19. uri, 21. ob 17. uri, 22. ob 19. in 21. uri, 23. ob 18.30 in 20.30 uri ter 24.7. ob 19. uri ameriški film Butec in butec. Kino Rogaška Slatina 21. in 23.7. ob 18. in 20. uri ameriški film Mali milijonar. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v soboto, 22. julija ob 20. un, eUtm Anin ples, ki je tradicionalna plesno-zabavna prireditev. Novo iz zbirice Studia humanitatis V zbirki Studia humanita- tis, ki jo izdajata ŠKUC ter Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, so zak- ljučili z osmim letnikom in pričeli z izdajo devetega let- nika. Knjiga francoskega antro- pologa Clavda Levi-Straussa vsebuje dva eseja z naslovoma Rasa in zgodovina ter Totemi- zem danes. V prvem piše o uni- verzalnih razsežnostih kulture pri različnih narodih in rasah, v drugem pa o totemizmu, ki ni le del arhaičnih družb, tem- več ga v spremenjenih oblikah lahko razpomamo tudi v so- dobnosti. Tudi Anglež Alfred Regi- nald Radcliffe-Brown je an- tropolog. Delo Struktura in funkcija v primitivni družbi je zbornik njegovih najpomemb- nejših besedil, v katerih pro- učuje primitivne skupnosti, njihove sorodstvene sisteme, tabuje, religijo, pravo in ostale ključne elemente v družbenem življenju. Zgodovinar Andre Chastel je avtor študije II Sacco di Ro- ma, 1527, s podnaslovom Od prvega manierizma do protire- formacije. Gre predvsem za analize likovne umetnosti iz tistega časa, ki temeljijo na objektivnih socialnih in psiho- loških okoliščinah, ki so vpli- vale na umetniško ustvarjal- nost. Tri razprave o teoriji seksu- alnosti je Sigmund Freud izdal prvič leta 1905. Takrat je z nji- mi dvignil mnogo prahu, saj je obelodanil nekatere izsledke o človeški psihologiji, ki do ta- krat še niso bili prikazani. Da- nes psihonaliza seveda ni več revolucionarna, a Freud še vedno ostaja zanimiv in po- učen. Založba je pričela tudi z iz- dajo nove zbirke Apes. V njej bodo dela domačih znanstve- nikov in kot prva je izšla štu- dija Nade Šabec Half pa pu. Gre za analizo jezika ameri- ških Slovencev, kot se je preo- blikoval v novem okolju in skozi različne generacije pri- seljencev. BORIS GORUPIČ Šff. 29. - 20. iulii 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE 12 O Otrok ni pomanjšan odrasel! PreUstavUamo dr. MarUo Planinšek-Bojovič Iz otroškega dispanzerja v CeUu Doktorica Marija Planin- šek-Bojovič je bila rojena v Celju pred, kot je povedala, ko sva se srečali uro pred pričetkom popoldanske iz- mene, približno štirimi de- setletji. Je pediatrinja, dela pa v otroškem dispanzerju celjskega Zdravstvenega do- ma, kjer s štirimi kolegicami vsak dan od sedmih zjutraj do devetnajstih sprejemajo bolne malčke — otroke, stare od štirinajst dni do sedem let. »Delo z otroki je«, pravi doktor Bojovičeva,»specifič- no. Zanimivo. Lepo.« »Moj oče je bil zdravnik in že kot otrok sem hodila k njemu v službo. Veselilo me je delo z mikroskopom in celo otroštvo sem govorila, da bom mikrobiolog. V zad- njem letniku medicine, sploh pa med stažiranjem sem ugotovila, da si želim delati z ljudmi in odločila sem se za pediatrijo,» začne pripove- dovati doktorica Bojovičeva o začetkih svoje zdravniške poti. Študij je končala v ča- su, ko je bila obvezna dvelet- na splošna praksa in ker v celjskem Zdravstvenem domu takrat ni bilo prostega delovnega mesta, je šla v Ža- lec, kjer je delala vse do leta sedeminosemdeset. Od ta- krat dalje pa dela v Celju. Jasno je, da se delo z otro- ki razlikuje od dela z odra- slimi in doktorica Marija Bojovič pravi, da se kot pe- diatrinja pač najraje ukvarja z otroki. »Če je potrebno, se- veda delaš s komer koli, ne glede na starost. Ampak, ko delaš, se navadiš na določe- no populacijo in potem je težko spet »preklopiti.« Se posebej zato, ker otrok ni pomanjšan odrasel. To je svoja osebnost od rojstva na- prej. Ima svoje posebnosti in, na primer, ne zna povedati, kaj ga boli. Tako dostikrat iščeš z občutkom in s pomoč- jo staršev. Poleg tega pa tu ni le otrok, temveč so vedno prisotni tudi starši. Včasih potrebujejo starši še več po- moči kot mali bolnik...« Otroci se zdravnikov vča- sih bojijo in pediatri se še posebej trudijo, da bi otro- kom, Id jih je strah bele ha- lje, ta občutek pregnali. Od- nos mora temeljiti na zaupa- nju. Še posebej pomemben je prvi stik. »Žal mi je, ker še vedno velja, da bi se nas mo- rali otroci bati,« pravi dok- torica Marija Bojovič. »Sa- ma skušam vedno biti pri- jazna že, ko stopijo v ordina- cijo. Nasmejiš se, vprašaš otroka, zakaj je prišel, ga po- miriš, če je vznemirjen... Ko je vzpostavljen prvi stik, ko je otrok nekajkrat pri nas, pa ni več težav.« Pa zasebno življenje? »Ča- sa je bolj malo, ampak ko je, ga skušam kar najbolje izko- ristiti,« pove doktorica Bojo- vičeva, ki je mama dveh, že večjih sinov. Sicer pa v pro- stem času predvsem rada te- če, prebere kakšno knjigo in se srečuje z družino - s star- šema in tremi brati. Želje, cilji doktor Bojovi- čeve? Največja želja je pove- zana z otroškim dispanzer- jem. »Vse zdravnice iz otro- škega dispanzerja si želimo, da bi ta dispanzer uredile v ustanovo za zdravje otrok v Celju. Marsikaj smo že na- redile. Posvetovalnica kar lepo teče, ker so otroci sedaj naročeni na ure in ni več dol- gotrajnega čakanja... Dolgo smo se trudile, da nam je uspelo to doseči. V ambulan- ti pa je največji problem, ker nima vsak svoje ordinacije. Pet zdravnikov nas je, ima- mo pa dve preventivni in dve kurativni ambulanti. Izme- njaje delamo preventivo in kurativo in enostavno ne gre, da bi bil vsak v svoji ambu- lanti.« Delo pediatra je zelo spe- cifično. »Najboljše je, da ima otrok pediatra od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, za- to je pomembno, da v kolek- tivu dobro sodelujemo. Veš, da lahko delaš dopoldne in si miren, če otroka prenaročiš za popoldne.« Doktorica Bojovičeva še dodaja, da bi rade uredile čim bolj prijazen dispanzer za otroke. »V času poplave, ko se je obnavljajo, smo malo zamudile. Sicer pa so bile naše sestre v času poplave zelo pridne, saj so vse same uredile in počistile. Otroški dispanzer naj bi bil urejen in prijazen, ampak to pri nas ni najboljše urejeno, saj nima- mo ravno največje podpore. Prostore smo malo porisale, pobarvale... Želimo si tudi ultrazvok. Skratka, delale bi vse. Če bo to mogoče,» konča doktor Marija Bojovič in oči se ji, kot že tolikokrat med pogovorom, ponovno zasve- tijo. Kot vsakič, ko omenja svoje delo in otroke. NINA M. SEDLAR Tekmovanje miadili talentov v nedeljo je bilo na Ponik- vi pri Šentjurju šesto, tradi- cionalno tekmovanje mladih talentov, ki sta ga ob pomoči Turističnega društva Ponik- va in sponzorjev organizira- la Lizika ter Franc Golež, lastnika gostilne Na griču. Tekmovanje je bilo uspeš- no, saj se je nanj prijavilo kar sto tekmovalcev, številni gledalci pa so si lahko ogle- dali enainpetdeset glasbenih točk. Lizika Golež je o prire- ditvi povedala: »Ker imamo bife, smo razmišljali o tem, da bi bilo dobro organizirati še kakšno prireditev. Tako smo začeli s srečanjem mla- dih talentov. Že pred leti smo to srečanje organizirali štirikrat. Potem nekaj časa srečanja ni bilo, ko pa so na Ponikvi ustanovili Turistič- no društvo so mi predlagali, da bi to srečanje začeli po- novTio pripravljati. Lani smo ga organizirali petič, letos pa že šestič. Število nastopajo- čih se vsako leto povečuje; letos je bilo prijavljenih na- tanko sto nastopajočih.« V žiriji, ki je ocenjevala nastope, so bili trije pred- stavniki glasbene šole. Pode- lili so devet nagrad. V kate- goriji mlajših (do dvanajst let) je prvo nagrado osvojil Primož Založnik, ki je igral na diatonično harmoniko. V kategoriji starejših sta bili po mnenju žirije najboljši Suzana Rožanc in Hermina Matjašič, ki sta se predstavi- li z igranjem na violo in sin- tesajzer, v kategoriji skupin pa je pr\'o mesto osvojil an- sambel Franca Čakša. Pode- ljena je bila še posebna na- grada, nagrada občinstva, ki jo je za svoj pevski nastop prejela Sandra Petek. Sicer pa je vsak, ki je na srečanju nastopil, dobil tudi spomin- sko darilo. N.-M. S. Odprta vrata vrtnin Na SVKGŠ ¥ CeUu le poskusna postala za pridelovanje vrtnin Na Srednji vrtnarski, kme- tijski in gospodinjski šoli T Medlogu je bil minuli petek Dan odprtih vrat, v okviru ka- terega so pridelovalcem in strokovnjakom prikazali, ka- ko pridelujejo \'rtnine. Na SVKGŠ je namreč ena od pe- tih vrtninskih postaj v Slove- niji, na katerih pod okriljem Kmetijskega inštituta Slove- nije poskusno pridelujejo raz- ne vrtnine. Na postajah Dan odprtih vrat pripravijo vsaj enkrat na leto; v Medlogu ga bodo drugič letos pripravili sredi avgusta. Dneva odprtih vrat vrtnin na SKGVŠ v Medlogu se je udele- žila tudi dr. Mihaela Čeme iz Kmetijskega inštituta Slove- nije, ki je celoten postopek in delovanje vrtninskih postaj podrobneje predstavila: »Pri- delovanje vrtnin je v Sloveniji organizirano na približno de- set tisoč hektarjih, pridelki pa se gibljejo od sto do sto petde- set tisoč ton. Pridelovanje je organizirano po različnih kmetijskih organizacijah, pri- delujemo pa predvsem za po- trebe predelovalne industrije. V letu 1990 smo začeli smotmo organizirati preizkuse in sicer na petih vrtnarskih postajah in na dveh vrtnarskih centrih. V vrtnarskem centru Kmetij- skega inštituta Slovenije pro- učujemo predvsem pridelova- nje vrtnin na prostem in pride- lovanje različnih sort, saj je Kmetijski inštitut zadolžen za sortne poskuse, na osnovi ka- terih pride potem do registra- cije sort in do vpisa v sortno listo. Na Kmetijskem inštitutu opravljamo tudi druge preiz- kuse, predvsem genske lastno- sti rastlin. Drug vrtnarski cen- ter pa je pri Biotehnični fakul- teti. Bistvo tega centra je, da proučujejo predelovanje vrt- nin v zaščitenem prostoru. Poleg tega imamo v Sloveni- ji še pet vrtninskih postaj, ki so razporejene po Sloveniji glede na klimatske razmere. Po končanem pridelovanju nam iz vseh postaj pošljejo po- datke, ki jih na Kmetijskem inštitutu podrobno proučimo.« Preizkuse na vrtninski po- staji v Celju vodita Štefanija Kos Zidar, vodja praktičnega pouka in poskusov, in pa Ro- mana Špes, učiteljica praktič- nega pouka, kot izvajalka po- skusov. Štefanija Kos Zidar je o Dnevu odprtih vrat in po- skusih, ki jih opravljajo dijaki, povedala: »Letos Dan odprtih vrat vrtnin organiziramo že dmgič. Povabili smo področne pospeševalce in tudi predelo- valce po vrtnin in zelenjave. To so običajno kmetje, ki jih zani- majo dejstva. Pokažemo jim poskusna demonstracijska po- lja, dobijo pa tudi podatke o tem, kaj vse smo pri posa- mezni rastlini nar^ili. Pri vsaki sorti zapišemo vse po- datke; od tega, kdaj smo sejali do tega, kakšna je bila zaščita. Obenem pa je Dan odprtih vrat priložnost za srečanja med kmetovalci in pogovore s kmetijskimi strokovnjaki. Letos so v poskuse na naši postaji vključene vrtnine in si- cer čebula, paradižnik, zgod- nje in pozno zelje, kitajski ka- pus, visok fižol in kumare. Vsaka vrtnina ima po najmanj šest različnih sort in ta poskus je zastavljen v treh ponovi- tvah. Pri delu so v veliki meri soudeleženi dijaki, tako da imajo možnost spoznati posto- pek od setve do žetve. Ti po- skusi se natančno vodijo, zaje- ti pa so tudi v različnih razi- skovalnih nalogah, tako da di- jaki sodelujejo že pri setvi, opravljajo vse meritve, na koncu pa ob pomoči mentorja napišejo seminarsko nalogo, pri čemer se jim priznajo dolo- čene olajšave pri zaključnem izpitu. Pri tem se srečujemo z večjimi ali manjšimi težava- mi, predvsem pa pomanjka- njem denarja. Poskusi sicer so financirani, vendar je denarja, ki nam ga v ta namen daje ministrstvo za kmetijstvo, še vedno premalo, tako da lahko rečemo, da poskuse pretežno financiramo sami.« Sicer pa se na vrtninski po- staji v Medlogu glede na ugod- ne klimatske razmere in na specifičnost šole v okviru po- skusnega dela dodatno ukvar- jajo še z okrasnim vrtnar- stvom. n.-M. SEDLAR Skupina udeležencev med ogledom paradižnika na vrtninski postaji v Medlogu. Vabljeni prostovoljci za ilelo z otroki Center za socialno delo Laško je letos začel z no- vim projektom preventiv- nega dela z otroki, ki ga je odobrilo tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Obsega program »igralnih igric« in pomoči osnovnošolcem pri učenju. Program pomoči je ste- kel ob koncu šolskega leta, kot prostovoljci pa so se pridružili dijaki srednje tehniške šole v Celju in štu- dentje. Ti so nudili pomoč predvsem v matematiki in angleškem jeziku. Kljub kratkemu času, ki je bil na razpolago, je bilo delo uspešno, tako so ga ocenili tudi starši. Program želijo nadaljevati v obliki utrje- vanja snovi tudi med počit- nicami, v mesecu avgustu. Zato ponovno vabijo srednješolce in študente, da se jim pridružijo. Delo bo resno, pa tudi zabavno. Vse dodatne informacije lahko dobite na Centru za socialno delo Laško, tele- fon 730-092. M. ŠMAUC it. 29. - 20. iulif 1995 13 NASI KRAJI IN LJUDJE Slovesno za šoferje 40 let združenja šoferjev In avtomehanlkov Zgornje Savinjske doline Ob 40-letnici Združenja šo- ferjev in avtomehaniltov Zgor- nje Savinjske doline ter 25- letnici šoferske organizacije celjske regije je bila v čast šo- ferskemu prazniku osrednja slovesnost v soboto, 16. julija, v Gornjem Gradu. Po hudem nalivu so unifor- mirani šoferji iz vseh združenj celjske regije organizirali po- vorko, ki sta jo krasila dva oldtimerja, emblem domačega združenja in prapori, pope- strila pa tamkajšnja godba na pihala. Med slavnostnimi go- vorniki sta bila tudi župan ob- čine Gromji Grad Tone Rifelj in predse^ik zgomjesavinj- skega šoferskega združenja Viktor Kovač. Lojze Čobec, predsednik regijskega združe- nja, pa je med drugim povedal: »V 25 letih je regijska organi- zacija združenj šoferjev in av- tomehanikov marsikaj posto- rila. Članom ter posameznim združenjem je nudila sodelo- vanje in pomoč na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu, organizirala in sode- lovala pri izvajanju strokov- nega izobraževanja šoferjev, spodbujala športna in rekre- acijska srečanja, pomembno vlogo pa je imela tudi pri uve- ljavljanju pravic zaposlenih v prometu in transportu ter kreiranju nove zakonodaje. Z veseljem lahko ugotovimo, da je bilo sodelovanje med združenji plodno, torej sta na- men in cilj dosežena.« V dvorani gomjegrajskega kulturnega doma so zaslužnim članom podelili jubilejne pla- kete ob 40-letnici Z^VM Zgornje Savinjske doline ter 2 5-letnici območne šoferske organizacije. Na regijskem tekmovanju poklicnih vozni- kov, ki je bilo pred kratkim v Celju, pa so si prislužili po- kale tudi najboljši vozniki to- vornjakov in avtobusov. Da bi bUo v Gornjem Gradu kar najbolj prijazno, so poskr- beli Boris Kopitar, voditelj prireditve, pevka Majda Koro- šec in priljubljeni ansambel Nika Zajca. Razmahnila se je velika veselica, ki so si jo pri- voščili številni mladi Zgomje- savinjčani in Zadrečani. JOŽE MIKLAVC Na glavnem trgu v Gornjem gradu je bilo ob šoferskem praz- niku zares slovesno. Dan šoferjev na Škednju Ob dnevu šoferjev, 13. juliju, so Avto moto društvo Slovenske Konjice, Ljudska tehnika Zreče in Zveza šoferjev in avtomeha- nikov pripravili tradicionalno šofersko povorko, ki je vodila iz Zreč skozi Slovenske Konjice do motokros poligona na Škednju v Špitaliču. Zbrane šoferje in avtomehanike sta pozdravila župana Zreč in Slovenskih Konjic, ki sta izrazila zaskrbljenost nad vse slabšimi razmerami na naših cestah in obenem ujjanje, da se bodo razmere tudi s pomočjo ozaveščanja poklicnih šoferjev izboljšale. Ob tej priložnosti so svoje akrobatske spretnosti v motokrosu pr^tavili tudi trije člani Avto moto društva Slovenske Konjice, med njimi tudi Sašo Kragelj, ki je pred dnevi v Italiji na evropskem tekmovanju v motokrosu dosegel odlično drugo mesto. Zveza šoferjev in avtomehanikov je podelila priznanje Mihi Petriču za najdaljši vozniški staž in pa priznanje za najlepše okrašeno vozilo v povorki, ki ga je prejela Marija Koštomaj. B. F. Še so dobri ijudje PečnIkovI Iz Železnega Imajo spet svoje gospodarsko poslopje čeprav za današnje dni ve- lja, da človek ne zna več pri- sluhniti človeku in da imamo vse manj časa drug za druge- ga, se vedno najdejo primeri pristne človeške solidarnosti. S svojo dobroto so se znova izkazali ljudje v gališki kra- jevni skupnosti in tudi širši žalski občini, ki so pomagali družini Pečnik iz Železnega 17. Na pustni dan, ko so mnogi širom po Sloveniji uganjali pustne norčije, so Pečnikovi doživeli enega najhujših dni v svojem življenju. 28. febru- arja letos je kljub prizadeva- njem številnih gasilcev do tal pogorelo njihovo gospodarsko poslopje, pred ognjenimi zub- lji so uspeli rešiti le govedo in prašiče. Natančno štiri mesece po požaru so živino že lahko pri- peljali v domače, povsem novo zgrajeno gospodarsko poslop- je. Gospodar Slavko Pečnik pravi, da sami takšnega dela ne bi zmogli, če jim ne bi pri- skočili na pomoč sosedje, so- rodniki in vsi ostali dobri lju- dje iz bližnje in daljne okolice, ki so jim pomagali po svojih močeh. Eni z delom, drugi z materialom, tretji tudi z de- narjem. Že dan po požaru so na pogorišče prišli člani gasil- skega društva Velika Pirešica, ki so prostovoljno temeljito očistili posledice ognjene uj- me. Še posebej pa se Pečnikovi zahvaljujejo Zavarovalnici Triglav, območni enoti Celje ter trem družinam v njihovi bližini v Železnem. To so dru- žine Žibret, Ozvaldič in Tkavc, ki so štiri mesece imele v svo- jih hlevih Pečnikovo živino. IB Slavko Pečnik: »Od srca bi se rad zahvalil vsem dobrotni- kom, ki so nam priskočili na pomoč.« Po štirih mesecih je na pogorišču zraslo novo gospodarsko poslopje. V znamenju modrega Je Modra cona meščanom v napoto? S projektom Modre cone, nad katerim bedi Služba za komunalno gospodarstvo pri mestni občini Celje, naj bi v celjsko mestno središče vne- sli prometni red. Pred nedav- nim so uvedli nekaj novih ukrepov, med najvažnejšimi pa je ta, da mora prav vsakdo, ki se želi pripeljati v mesto, podjetju Kostra pustiti naj- manj sto tolarjev. To pomeni, da uslužbenci Kostre tudi tistim voznikom, ki želijo parkirati v mestu le za kratek čas, položenega denar- ja ne vračajo več. Izjemo nare- dijo le takrat, kadar voznik nakupi blago, ki je glede na velikost in težo večjih dimen- zij. Če predloži uslužbencem Kostre še račim, dobi parkir- nino vrnjeno. Po novem pa so višje tudi cene parkiranja zno- traj Modre cone. Voznikom to ni všeč, trgovcem še manj in nekaj smo jih o tem povpra- šali. Marina Skrbinšek, nataka- rica: »Nad modro cono nisem preveč navdušena. V gostin- stvu se v tem delu mesta odra- ža negativno, v Gosposki ulici še posebej, saj imamo manj prometa.« Matjaž Železnik, trgovec: »Mislim, da je modra cona predvsem v napoto meščanom, še zlasti zdaj, ko bodo odprli Interspar. Cona bi meščanom morala služiti, ne pa, da jim je v napoto. Moj predlog je, da bi uvedli avtomatsko cestnino, ki bi pospešila promet, pa tudi nadzor bi bil lažji.« Leopold Drame, ključavni- čar: »Predvsem mislim, da nam bo ta cona v napoto, nam obrtnikom pa se bo zavoljo te- ga znižal promet. Ta ukrep se mi zdi brez pomena.« Darinka Koštomaj, poslovo- dja: »Mene osebno novi ukrepi niso prizadeli, problem je le z dostavo, saj po deveti uri ne spuščajo več noter. Problem je tudi za stranke, ki hočejo več kupiti in morajo blago odna- šati dlje do parkirnih mest. Bolje bi bilo, če bi se ljudje lahko pripeljali do trgovine in bi lahko več nakupili.« ŠPELA KRIVEC GREGOR STAMEJČIČ Beli menihi v Žičici kartuziji Ob obletnici ukinitve kartuzije, je po tridesetih letih Žičko kartuzijo nepričakovano obiskalo devet menihov iz Pletarske kartuzije. Na tem spokojnem mestu, ki predstavlja kulturno vrednost v evropskem merilu, so izrazili željo, da bi po letu 2000 tu domovali. Njihova skupnost Belih menihov nenehno narašča, zato so primorani svoje domovanje poiskati še kje drugje. V sedanji skupnosti Belih menihov ni nobenega slovenskega predstavnika, prevladujejo Hrvatje in Madžari. Po ogledu kar- tuzije in po molitvi v st^em delu cerkve, so blagoslovili ribnike v bližnji okolici. Obisk pa so zaključili z nogometno igro. K.Z. Kmečke družine pri sveti maši v nedeljo, 23. julija, bo pri cerkvi sv. Primoža pri Ljubnem tradicionalno srečanje kmečkih družin, ki ga organizira občin- ski ljubenski odbor Slovenske ljudske stranke, posvečeno pa bo peti obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. Po sveti maši in kulturnem programu si bodo udeleženci srečanja vzeli čas za pogovor in sprostitev v prijetnem okolju. Med gosti bo tudi poslanec Državnega zbora in predsednik programskega sveta pri SLS dr. Janez Podobnik. KL Lepi spomini na Laško Ugodno vreme, počitnice naših otrok in mladost so bo- trovali, da so otroci sedmega razreda iz Pliezhausna preži- veli lepe dneve v Laškem. Tu so si izbrali svoj bivalni pro- stor za uresničitev programa »šola v naravi«. Vsako leto obiščejo za deset dni eno od sosednjih držav, da spoznavajo dežele, njihove značilnosti in ljudi. Prijatelj- sko mesto Pliezhausen in šola v Pliezhausnu so gostili dva- indvajset učencev iz Laškega v prvih dneh maja. To je bil prvi člen sodelovanja med šo- lama Laško in Pliezhausen. Bivanje sedmošolcev v La- škem sicer ne sodi v sodeloval- ni program, smo se pa v La- škem le malo potrudili, da bi jim ponudili program po nji- hovih željah in našem pozna- vanju svoje dežele - misleč, da vemo, kaj je vredno ogleda. Otroci iz Pliezhausna so se povzpeli na Hum in Šmohor, preživeli nedeljo na Lisci in obiskali še Postojno, Lipico, Logarsko dolino z Okrešljem, Bled, Bohinj in slovensko oba- lo. Drugi dan po prihodu v La- ško je otrokom iz Pliezhausna in njihovim spremljevalcem zaželel dobrodošlico in dobro počutje v Sloveniji župan ob- čine gospod Peter Hrastelj. Zaradi zaposlenosti (program je bil pester, pa tudi naporen), učenci vtisov niso uspeli sproti urejati. Ko bodo vtise uredili, nam bodo sporočili, kaj jim je bilo všeč in kaj nanje ni nare- dilo dobrega vtisa. Delavci šo- le Primoža Trubarja in učenci gostje v Pliezhausnu smo se skušali potruditi, da bi bilo gostom v Laškem in v Sloveni- ji lepo in da bi si ogledali kar največ. Z izleti jim je bilo omogoče- no ogledati si morje, kraški svet in Alpe in seveda bližnjo okolico Laškega. Da so bila naša gostiteljska prizadevanja uspešnejša, so nam pomagali: Občina Laško (gospod Hra- stelj in gospod Krašovec), Zdravilišče Laško in oskrbni- ca na Šmohorju (gospa Mešel). Vsem se iskreno zahvaljujemo za njihov prispevek. IRENA MULEJ Avgusta parkirnine v petek bo v Slovenskih Konjicah pričel veljati pred časom sprejet odlok, ki odreja parkiranje v ožjem območju starega mestnega jedra. Parkiranje je poslej dovoljeno le na s prometno signalizacijo označenih parkirnih površinah in tam, kjer ni izrecno prepovedano. Zaenkrat bo nadzor nad odredbami odloka, zgolj opozorilno, opravljalo podjetje Tehnokon in Slo- venskih Konjic, s prvim avgustom pa bodo za morebitne nepra- vilnosti pri parkiranju že pričeli zaračunavati denarne kazni v znesku 5 tisoč tolarjev. g p Gasiiska šola v naravi na Kopaii Gasilsko društvo Šentjur že nekaj let skrbi za vključevanje mladih v njihove vrste, tako so tudi letos organizirali gasilske vaje za mlade. Odziv je bil zelo velik, saj so pripravili kar 3 pionirske in 3 mladinske ekipe za občinsko tekmovanje. Dokaz izredne marljivosti in požrtvovalnosti otrok in mentorjev so bili odlični razultati na tekmovanju. Za nagrado za ta uspeh pa se je vodstvo gasilskega društva odločilo, da bodo organizirali šolo v naravi. Šola, v kateri je sodelovalo 48 otrok in 10 mentorjev, je bila od 7. do 9. julija na Grmovškovem domu na Kopah. Vodilna tematika je bila gasilstvo, povezana tudi z dnižabnimi igrami, poznavanjem narave in usposab- ljanjem mladih gasilcev na področju ekologije. P.P. Šff. 29. - 20. iulii 199$ NASI KRAJI IN LJUDJE 14 Mini živalski vrt na kmetiii Med celjsko in velenjsko kotlino, malo nad Dobrno je vas Hramše. Tam stoji kme- tija, ki jo je njen lastnik, Franci Lešnik, priredil za kmečki turizem. Glavna atrakcija kmetije je čisto pravi majhen živalski vrt, v katerega seveda ne spadajo na kmetih običajne krave, prašiči in kokoši, temveč dve srni, njun varuh srnjak, lis- jak, fazani ter zajec,, ki se zelo dobro razume z lisja- kom. V ribniku s tekočo vo- do, ki je prav tako del žival- skega vrta, pa plavajo ame- riške postrvi, ki pogosto končajo na krožniku kakega gosta. Živali so se znašle v rokah družine Lešnik na različne načine.Vsaka izmed njih ima svojo zanimivo zgodbo, ki bi se slej ko prej končala ža- lostno, saj so bile živali za- puščene in bi verjetno pogi- nile, če ne bi zanje poskrbeli Lešnikovi. Lisjaka, ki so mu dali ime Muki, ker se je neprestano smukal okoli krav, so našli lovci, ko je bil še čisto maj- hen in se je skušal z materjo lisico preseliti iz enega brlo- ga v drugega, a je obtičal v nekem jarku. Lisica se je lovcev prestrašila in jo je ucvrla daleč stran ter je po- zabila na svojega malčka, ki je milo cvilil in prosil lovce, naj ga ne ubijejo. Želja se mu je izpolnila, saj je sedaj živ in zdrav zvedav mladenič, ki vsak dan dobi surovo meso in seveda vodo, če je pa še vedno lačen, si privošči še kakšno mrtvo ribo, ki je pri- plavala na površje ribnika. Čeprav se lisjak Muki pusti božati le gospodarjevemu si- nu Andreju, se večkrat druži z zajcem, da mu ni dolgčas. Po živalskem vrtu se spre- hajata tudi dve srni Bambi 1 in Bambi 2, ki nista imeli nič kaj bolj veselega otroštva kot njun sosed lisjak. Prvi je mamo povozil avto, drugi pa so jo raztrgali podivjani psi. Obe srni se sedaj bojita avto- mobilov in psov, saj sta bili ob tragediji prisotni. Prva je skupaj z mamico prečkala cesto, a je na drugo stran prišla sama, druga pa se je veselo sprehajala po gozdni jasi in si ogledovala postav- nega srnjaka, nakar je opazi- la, da mamo preganjajo psi. Poskušala ji je pomagati, a na žalost brezuspešno. Da se ne bi rjavi kosmati ele- gantni dami dolgočasili, so jim Lešnikovi pripeljali sr- njaka Bambota, ki je kmalu postal njim bodyguard, kar je dodobra občutil tudi foto- graf Primož, ki se mu je Ke- vin Costner z rogovi zaletel v nogo, na srečo brez posle- dic, saj je šlo le za dobro na- merno opozorilo. Srnjaka Bambota so kot mladička našli nepoučeni gobarji, ki so ga veselo božali in dvigo- vali v naročje, ne da bi se zavedali, da bo potem dišal po človeku, kar pa ne bo všeč njegovim staršem. Ko se go- barji brezskrbno odšli, se je Bambo prestrašeno spreha- jal po gozdu ter iskal mami- co in atija, ki pa sta se ga začela na široko izogibati. Bolj ko ju je prosil in mole- doval naj ga vzameta k sebi, bolj sta se mu izmikala. Lač- nega in nebogljenega so ga potem našli izletnild v žal- skem revirju in hvala bogu, da je sedaj tam kjer je, saj bi revež zagotovo poginil. Se- daj dobi skupaj s svojima družicama, ki jih baje me- njava iz ure v uro (ti, ti, ti žigolo ti), poleg zatočišča po- sušen kruh, koruzo, seno in vitamine, ki vsebujejo kalcij in sol, da se njihova dlaka lepo sveti. Ko sem si z zanimanjem ogledoval živalski vrt sem opazil, da fazanov sploh ni. Gospodar je povedal, da jih je prejšnji večer pojedla ku- na, ki je bila očitno ljubo- sumna, saj ji je bil ta zločin edina možnost, da pride v časopis. Na srečo bodo Lešnikovi kmalu dobili nove fazane iz gojitvenega centra Beltinci, in bodo tako po-} novno na ogled v vsej svoji snobovski ošabnosti. Gostje na kmetiji si lahko živalski vrt mirne volje ogle- dajo za zabavo ali pa vsaj iz gole radovednosti. Družina Lešnik tu in tam organizira prevoz otrok iz vrtca na Do- brni. Resda ne vidijo slonov, tigrov ali žiraf, a so vseeno zadovoljni s tistim kar lahko vidijo v mini živalskem vrtu. Ko sem gospodarja povpra- šal, če bo nabavil še kakšno žival, je odgovoril, da bi nje- gova hčerka Karmen sicer rada imela krokodila, a da se bo raje odločil za konje. Na kmetiji vam lahko dela druž- bo še kraški ovčar Oni, ki pazi na živalski vrt kadar domačih ni. IZTOK GARTNER Foto: PRIMOŽ POKLIČ Andrej in lisjak Muki. Karmen bi rada imela krokodila, zaenkrat pa rada boža tudi smo. Zdaj je čas za spomine AnionUa Jesenek Iz Pečovja le sklenila devet deseiletU Sredi junija je Antonija Je- senek dopolnila 90 let življe- nja in ta spoštljiv jubilej obe- ležila v krogu svojih najbliž- jih, pa nekateri sosedje so se je tudi spomnili. Sicer pa ji ni kaj dosti do praznovanj, zdaj ji največ pomeni počitek, saj je bilo garanja v njenem življe- nju več kot preveč. Zdaj je tudi čas za spomine: na otroštvo in mladost v Loški vasi, v družini, kjer je bila ena izmed devetih otrok, na leto 1932, ko se je omožila in ko sta v naslednjih letih z Jožetom vzgojila in h kruhu spravila tri otroke, hčerko in dva sinova. Spomin je živ tudi na leto 1962, ko je možu odpovedalo srce in je ostala sama. Otroci pač gredo svojo pot. Pred dvema letoma se je iz Loške vasi preselila k sinu Pe- piju v Pečovje, v staro kmečko hišo, ki nosi letnico 1868 in v kateri je živel in delal zna- meniti slovenski sadjar Mihael Vizjak. Živi s sinom in snaho Miciko ter Janezom, ki je pri- šel k hiši za pomočnika s Pla- nine pod Golico, v največje ve- selje pa ji je vnuk, dvanajstlet- ni Jožek. Zdravje ji za devetdeset let kar dobro služi, tu in tam ji ponagaja spomin. Sicer pa, smo izvedeli na obisku pri njej, je še pred petimi leti sama redila dva prašiča, na vrt in na njivo pa gre še danes, ko je treba pleti, krompir okopati, ko.^njo pograbiti in podobna dela opraviti. In prav veselo jo je bilo slišati, ko je povedala, da ne potrebuje nobenega zdravnika. Da bi tako še dolgo ostalo, smo ji zaželeli ob slo- vesu. MARJELA AGREŽ Srečanje gobarjev na Polzeli Gobarska družina Bisernica iz Celja, katere člani so tudi številni Polzelani, je letos že sedmič zapored pripravila srečanje gobarjev širšega celjskega območja pri gostilni Matjaž na Pol- zeli. Zbralo se je kakih sedemdeset gobarjev, ki so nabrali preko sto vrst gob. Znani gobarski strokovnjak Anton Poljar iz Mari- bora je pregledal in razdelil gobe na užitne, polužitne, neužitne in strupene. Nato so pripravili razstavo in predavanje, veliko obiskovalcev pa je privabil tudi gobji jedilnik v gostilni Matjaž, kjer se gobarji vsako leto zbirajo. Letos so predstavili tudi umetno gojenje gobe hrastove nazobčanke. Na sliki: Med preda- vanjem Antona Poljerja. T. TAVČAR Obnova zvonika In strehe Zvonik župnijske cerkve Sv. Marjete na Polzeli je že nekaj časa klical po obnovi, v minulem tednu pa so se že lotili dela. Ko bodo obnovili ostrešje zvonika, bodo nadaljevali z obnovo strehe na starem delu cerkve. Delo je zelo zahtevno, opravljajo ga delavci mojstra Franca Kovačeca iz Bistrice ob Sotli. Na sliki: delavci pri obnovi zvonika. T. TAVČAR Šff. 29. - 20. iulii 1995 15 NASI KRAJI IN LJUDJE Veliko veselje do dela pepca Močnik Iz Vrbnega le z osmimi križi polna življenjske volje Resnično, Pepca Močnik iz Vrbnega pri Šentjurju je v 83. letu življenja, pa še kuha, va- ruje pravnuka, lopata v vrtu, kosi... »Ljudje se čudijo. Ni hudo, saj sem dela navajena, jim povem. Nihče me ne priga- nja, delam za svoje veselje,« nam je povedala, ko smo jo obiskali. V hiši, ki je v zname- nju cvetja. V življenju ji sicer sploh ni bilo z rožicami postla- no. Prizadele so jo nesrečne smrti hčerke, pa očeta in mo- ža. Skrbela je za družino, dom, garala na kmetiji, prodajala na tržnici, pri vsem skupaj pa vrsto let skrbela tudi za svojo nepokretno mamo. Pri Šrotovih, v Vrbnem, so bili vedno skrbni ljudje. Pep- čin oče je kmetijo ustvaril tako rekoč iz nič. Prišel je iz kalob- skega sveta, služil kot gospo- darski pomočnik, po zaposlitvi v tovarni pa je začel v Vrbnem kupovati zemljo ter postavil hišo. Pepčina mama, ki je pri- šla iz Sv. Štefana, je sprva slu- žila kot dekla. V očetovi prvi zakonski zvezi so se rodili štir- je otroci, v drugi še pet. Danes živi le še Pepca, poročena Močnik. Preden se je leta 1937 poročila, sta imeli s skrbno mamo na bančnem računu 30 tisoč dinarjev. V času ko je krava stala tisoč dinarjev! Izguba otroka Pepca se je poročila leto dni po očetovi smrti, ko se je pone- srečil na poti v službo. V Pro- žinski vasi ga je po nesreči po- vozil voz. Njen mož je hodil na delo v železarno, rad pa se je zadr- ževal tudi v gostilni. Za preži- vetje je morala trdo delati. Dolga leta, iz časa pred drugo svetovno vojno, si je pomagala s prodajanjem na celjski mest- ni tržnici, vse do šestdesetih let. Najprej je rodila dvojčici, Albino in Jožico, kar doma, v sedmem mesecu nosečnosti. Prva je umrla že dva dni po porodu, druga pa v 11. letu, zaradi slepiča. Bila je zlat otrok, kot angelček, se je spo- minja mama Pepca. »Izgubila sem mamo in očeta, pa moža. Izgubiti otroka je najhujša bo- lečina.« Še danes se ji ob spo- minu na pokojno Jožico rosijo oči. Za dvojčicama je rodila Frido ter Francija, ki danes ži- vita v najbližji soseščini. V ti- stih vojnih dneh se je v visoki nosečnosti odpeljala na celj- sko tržnico s kolesom ter pol- nim košem zelenjave na rame- nih, v mestu pa doživela še zračni alarm. Naslednji dan je tretjič postala mati. Tudi ne- kaj let pozneje je še dan pred porodom kolesarila na tržnico. Takšni časi so bili takrat. V Vrbnem ni bilo toliko pro- meta, toliko hiš kot dandanaš- nji. Danes vseh ljudi, ki so se priselili, niti ne pozna. Štiri ženske in tat Prvih štirinajst let je na trž- nico pešačila, nato pa si je lah- ko privoščila bicikl. Kolo je bilo nekdaj večje razkošje kot danes avtomobil. S celjske trž- nice se posebej spominja, ko ji je neznani nepridiprav iz veže ukradel kolo. Bližnji mesar, ki je to opazil, jo je brž opozoril, nato pa so se za lopovom zapo- dile kar štiri ženske hkrati. V Gosposki ulici si je tat seve- da premislil ter kolo izpustil. Uspel se jim je izmuzniti, kolo pa je vendarle ostalo last Pe- pce Močnik. Na tržnico, ki je bila dolgo na celjskem Glav- nem trgu, je odhajala v vročini ter v mrazu. Nekoč je bilo tako mrzlo, da so ji čevlji na nogah zmrznili! O svojem zanimivem, tež- kem življenju pripoveduje tudi vnukovi družini, s katero živi na domačiji. Vnuk Dušan je prevoznik, njegova žena Mile- na šiva v Šentjurju, največ ča- sa pa preživi s pravnukoma, z Mitjem in Nino. Mitja misli že na 4. razred osnovne šole, Nina pa bo prvič prestopila šolski prag. Pepco Močnik ter Mileno druži tudi ljubezen do cvetja, pri čemer ima glavno besedo starejša. Na oknih se bohotijo pelargonije, v vrtu so pred faatkim bogato cvetele vrtnice, pravi čas poskrbi za narcise, tulipane... Ljudje vso to lepoto seveda dobro opazi- jo. »Po končani zimi me vedno hitro vleče v vrt, k štihanju,« pravi Pepca Močnik, ženska zgaranih rok. »V hiši sem bolj malo, le kadar kuham. Veliko sem na prostem.« Pri hiši so vedno radi brali, včasih že Slovenskega gospo- darja. Njej se je prikupil Novi tednik, naročuje pa tudi dnev- ni časopis. Iz tednika, ki ga prebira skupaj z domačimi, se z velikim veseljem spominja številnih podlistkov. Trenutno z veseljem prebira Topliškove Kozjanske romance in balade. »Komaj čakam novo nadalje- vanje, tako je napeto.« Veselje ima tudi s pisanjem Jureta Krašovca, prav tako jo zanima branje o šentjurskih krajih in ljudeh. Pri vsem skupaj ugotavlja, da ji ni bilo še nikoli tako lepo kot danes. Danes ne dela iz gole nuje, kot je morala že v otroških letih, veliko celo na tuji zemlji. Veseli se svojih do- brih otrok, petih vnukov, pravnukov. Pa ni prav zdrava, saj ima v omari celo lekarno. Nekdanje težko življenje je pustilo sledove na zdravju. Kmalu po 80. rojstnem dnevu je privolila v težko ginekolo- ško operacijo, vendar šele po tistem ko je doma pospravila z njive, zličkala koruzo ter prebrala krompir. Spomladi, po operaciji, so jo že opazili v domačem vrtu, med lopata- njem. Pepco Močnik včasih vpra- šajo, kaj jo gor drži. »Delo,« je kratka in jedrnata. »Rada bi še živela. Toliko, da ti otroci odrastejo,« nam je izdala o svoji življenjski volji. BRANE JERANKO Pepca Močnik iz Vrbnega, skupaj s pravnukoma: »Še nikoli mi ni bilo tako lepo kot danes.« Nov dom na Ponikvi, obnovljen v LočicI Gasilci na Ponikvi in v Ločici ob Savinji bodo v nedeljo slavili pomembne delovne dosežke. Seveda bo največja proslava na Ponikvi, kjer bodo tamkajšnji gasilci namenu predali nov gasilski dom ?na fotografiji). Po besedah predsednika GD Ponikva, Marjana Zibreta, so nov dom pričeli graditi že leta 1992. Večino del so opravili sami - kar dvanajst tisoč prostovoljnih ur. V novem domu bodo dobili prostore še krajevna skupnost in kulturno društvo. Za nedeljsko odprtje pripravljajo najprej parado gasilcev sektorja Šempeter, odprtje doma, podelitev priznanja, kulturni program in veseli del. Gasilci v Ločici ob Savinji pa bodo v nedeljo popoldne namenu predali obnovljen gasilski dom. Na domu so na novo uredili fasado, zamenjali okna in streho. Marjan Steiner, pred- sednik društva je dejal, da so tudi tu opravili veliko prostovolj- nih delovnih ur. T. TAVČAR Že šestnajstič na Komelju Minulo nedeljo so koroški partizani, tamkajšnji Slovenci in rodoljubi organizirali že XVI. pohod na Komelj k spo- meniku Domnovi četi, ki ima svojevrstno zgodovino. Zgradili so jo v spomin na padle borce Domnove čete ma- ja 1972. Neznanci iz vrst He- imatdiensta so maja 1975 spo- menik razstrelili. Vztrajni Ko- rošci so ga še isto jesen obno- vili. Od leta 1979 pa vsako drugo julijsko soboto organi- zirajo pohod in spominsko svečanost ob spomeniku. Le- tošnja je bila posvečena petde- setletnici zmage nad fa- šizmom. Pohoda se je udeležilo veli- ko število nemško govorečih Avstrijcev z delegacijo Dunaja in ministrom za socialna vpra- šanja dr. Kurtom Wecksche- iderjem in poslanko Zelenih Terezijo Stojšič, sicer gradiš- čansko Hrvatico, ki ni skrivala zadovoljstva, da je sodelovala na tem pohodu. Mlajša gene- racija Avstrijcev vse bolj ceni odpor starejše generacije proti fašizmu, zato se tudi takih ma- nifestacij, kot je bila nedelj- ska, množično. Pohoda se je udeležil tudi Vojničan Jurij Bojanovič, ki je še edini preživeli borec Dom- nove čete, ki je bila pobita 12. oktobra 1944 in zažgana sku- paj z domačijo Apovnikovih. Poleg njega so tam bili še borci in upokojenci iz Vomika ter planinci in borci iz Žalca. Že tretjič pa je tam sodelovala godba na pihala rudarjev in keramikov iz Liboj. IVAN JURHAR Naravoslovni raziskovalni tabor Ankaran '95 Ankaran je med 29. junijem in 9. jplijem gostil 27 učencev sedmih in osmih razredov, ki smo se zaradi uspehov in po- sebnega interesa na področju naravoslo\ia udeležili 3. nara- voslo\'nega raziskovalnega ta- bora. Dela smo opravljali pod vodstvom Bojana Kmecla, Zmage Uriska, Saše Peperko, Leopolda Hribemika, Edija Fidlerja, Metke Irgolič in Go- razda Babica. Raziskovanje je bilo zabav- no, saj je bil program dela zelo pester in zanimiv. Raziskali in spoznali smo najbolj razširje- no živalsko vrsto - žuželke. Naučili smo se, kako jih lovi- mo, prepariramo in kako ure- jamo entomološke zbirke. Ra- ziskovali smo najpomembnej- še lastnosti vode in s kratkimi eksperimenti skušali dokazati temperaturno slojevitost mor- ja, električno prevodnost vode, vzgon v sladki in slani Arodi... Ukvarjali smo se tudi z astro- nomijo. Opravili smo kup vaj, kot so orientacija, izdelava sončne ure in s pomočjo tele- skopa opazovali luno. Spozna- li smo ekosisteme v morju in ob njem. Lotili smo se nabira- nja rastlin za herbarij in alga- rij in s pomočjo literature obli- kovali poročila o delu. Razi- skovali smo organizme obal- nega pasu in morskih tal. Mi- kroskopsko majhne organizme smo lovili s planktonsko mre- žo in jih opazovali pod mikro- skopom. Spoznali smo barvila v rastlinah, eterična olja in druge različne dišave v rastli- nah ter naredili ekstrakte. Na- učili smo se osnovnih tehnik potapljanja na vdih in izena- čenja pritiska pod vodo. Seve- da ni manjkalo športnih aktiv- nosti, ki so se jih radi udeležili tudi mentorji. Teme so bile za- nimive in blizu mladim, men- torji pa so jih podpirali z ustreznimi filmi, slikami in drugim. MOJCA OSET Rogla preseneča z novostmi V Zrečah in na Rogli je po- letna sezona že v polnem raz- mahu, kar kažejo tudi prvi po- datki o obiskanosti in zasede- nosti kapacitet. V zreškem hotelu Terme, ki ga letos dopolnjuje še kom- pleks vil, je od približno 300 ležišč zasedenih 260, kar je 86 odstotkov. Dnevnih kopalcev je skupaj s hotelskimi gosti približno 900, med vikenci pa tudi nad tisoč petsto. Po bese- dah direktorice, Marije Deu- Vrečar je uvedba nedeljskega kosila za kopalce uspela, ko- palni avtobus, ki je pa vozil kopalce iz Celja v Zreče pa so ukinili. Tudi Rogla, ki je sicer bolj zimsko središče, ima zadovo- ljivo število gostov. Četudi na začetku tega meseca, pred- vsem zaradi slabega vremena, ni kazalo najbolje, je zasede- nost že za 10 odstotkov višja kot lani. Kot je povedal Ed- vard Fenko, direktor Rekre- acijsko-turističnega centra Rogla, se za dopust pri njih odločajo predvsem družine, saj ponujajo ugodne družinske pakete. Zasedenost Rogle to poletje sploh ni presenetljiva, kajti priznan kraj ponuja letos ne- šteto novosti, med katerimi je za mnoge najbolj zanimiva ku- linarična pestrost med viken- di. Tako za avgust pripravljajo vikende sladkih dobrot z bo- rovnicami, slovenskih štruk- Ijev, palačink in pic, zadnja vi- kenda v juliju pa bosta kot na- lašč za ljubitelje špagetov in madžarske kuhinje. B.H. Najlepši filmi Na naslovnici Tednikovega TV vodiča je bil prizor iz filma Mahatma Gandhi. V poštev za žreb je prispelo 17 kuponov. V naš oglasni oddelek se naj tokrat po sodček laškega piva oglasi Lučka BELAK iz Kaju- hove 9 v Celju, prav tako pa se naj po torbo NT&RC oglasita Milka JAZBINŠEK iz Celja, Pod kostanji 22 in Vanja MI- LOŠA VLJEVIČ iz Trsteniške 1 v Rimskih Toplicah. Vljudno prosimo, da se iz- žrebanci po nagrade oglasite osebno v naš oglasni oddelek! Kupone z rešitvami tokrat- ne uganke pošljite do torka, 25. julija. i*. 29. . 20. iulii 1999 ŠPORT 16 Plusi In minusi ye6 kot četrtina naslovov atletskih prvakov ostala v Celju, velik uspeh pa so skazili številni organizacijski spodrsljaji Miro Kocuvan s štirimi ter Gregor Cankar in Renata Strašek s po tremi zmagami so bili najbolj uspešni posamez- niki dvodnevnega državnega prvenstva v atletiki, na kate- rem je Kladivarjeva štafeta 4 X100 m (Patru, Acman, Kocu- van, Cankar) z 41,57 za sedem stotink še tretjič letos izboljša- la klubski rekord. Celjski reprezentanti za sve- tovno prvenstvo so dva tedna pred tekmovanjem na Šved- skem v zelo dobri formi: Ko- cuvan se je na nizkih ovirah spustil pod 50 sekund, Cankar je za več kot pol metra izbolj- šal osebni rekord v troskoku (15,89 m), Straškova pa je zmagala v metu kopja in v od- sotnosti Erjavčeve tudi v kro- gli in disku. Z desetimi naslovi je Kladivar Cetis presegel pri- čakovanja in odnesel več kot četrtino zlatih kolajn, toda bi- lo je tudi nekaj krepkih spodr- sljajev. Šesterici celjskih reprezentan- tov za SP in MEP sta se v ne- deljo pridružila še mladinska Sebastijan Grosek in Tina Jur- čak, ki bosta v Niregyhazi tek- movala v metu kopja oziroma v ženski štafeti 4x400 metrov, Gregor Cankar in Robert Ter- šek pa sta dokončno prijavlje- na za univerziado v japonski Fukuoki. »Vaški miting,« je v eter rohnel eden najbolj cenjenih slovenskih novinarjev in dodal utemeljitev. »Česa takšnega v Celju kratkomalo nismo va- jeni in dobrega imena ne gre zapraviti z nekaterimi malo- marnostmi.« Za slabo voljo ni bil kriv samo sobotni naliv, ali pa pohajkovanje Brigite Bu- kovec po štadionu, čeprav se je štartu odpovedala >zaradi pri- prav na Brdu pri Kranju<, po- tem ko je bil nastop na DP obvezen za vse nominirane kandidate za Goteeborg. Klub z osmimi reprezentan- ti za SP in MEP, z vrsto nek- danjih olimpijcev in bogatimi organizacijskimi izkušnjami si kratkomalo ne sme dovoliti, da na štadionu ni semaforja s tekočim rezultatom. Vse je spominjalo na obdobje izpr^ treh desetletij, ko so čase me- rili ročno in je bilo na objavo potrebno čakati po deset, pet- najst minut. Prav to se je oba dneva dogajalo v Celju (vmes je odpovedal fotofiniš), ki je le nekaj dni poprej ponosno (upravičeno) napovedalo kan- didaturo za evropski pokal pr- ve lige Bruno Zauli. Redki so se sicer trudili in požirali kritike, ki bi jih mora- li nase prevzeti predvsem go- spodje in gospe, ki so na štadi- onu praviloma le ob obiskih ministrov. Nergali so tudi at- leti, trenerji, spremljevalci, na koncu pa se je uštela še zveza in pri štafetnih tekih je zmanj- kalo kolajn. Kot da je bilo dr- žavno prvenstvo nekakšen ne- bodiga treba... ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC V teku na 110 m z ovirami je Šteberger (v ospredju) krepko vodil do zadnje ovire, ki jo je podrl, se spotaknil, padel na vse štiri, pobral in vseeno osvojil 3. mesto. Plavalno MEP Včeraj se je v Ženevi začelo mladinsko evropsko prven- stvo v plavanju, ki bo z udeležbo ducata naših reprezen- tantov trajalo do nedelje. Med izbranci so prvič tudi Matjaž Kolčan, Urška Roš (oba Neptun) in Ajda Valcl (Velenje). Vsi trije so izpolnili predpisane norme, kar bi teoretično zadostovalo za uvrstitev v B finale. Skupaj jih v Švici čaka kar 16 štartov: Kolčana na 100 in 200 m hrbtno, ter v štafetah 4 x 100 m prosto in mešano, Roševo na 200, 400 in 800 m prosto ter v štafetah 4x100 m prosto in mešano, Valclovo pa na 200 m prosto, 100 in 200 m hrbtno ter v štafetah 4x100 m prosto in mešano ter 4x200 m prosto. Košarkarske novice Celje: nekdanja igralka Ro- gaške Jolanda Kokolj je druga letošnja okrepitev ženske eki- pe Celja, v moški klub pa se je po štirih letih s Polzele do- končno vrnil Franc Zorko, ki je za uvod napovedal selitev prve ekipe v Golovec. Polzela: načrtovana širitev dvorane je odpovedana, edini reprezentant finalistov konč- nice Goran Jagodnik pa bo skupaj z Milošem Šporarjem (Comet) konec tedna na Portu- galskem igral na kvalifikacij- skem turnirju za uvrstitev na EP reprezentanc do 22 let. Slovenske Konjice: na po- letnem mednarodnem turnirju bodo 11. in 12. avgusta igrali Olimpija, BWC, Zrinjevac in lansld zmagovalec Croatia osi- guranje. Konec avgusta bo še Ikov memorial, na katerem bo konkurenca prilagojena do- mačemu A-2 ligašu Cometu. Šentjur: prihoda Urbanije (Polzela) in Kuharja (Prebold) sta zaradi visokih odškodnin še vedno negotova. V primeru Urbanije bo verjetno posredo- vala celo arbitraža KZS, ker je njegova pogodba s Polzelani potekla in je prost igralec. Bauer brani bron Leon Bauer bo od nedelje naprej na Danskem branil ekipno bronasto kolajno s predlanskega svetovnega pr- venstva v aerorallyu, njegov kopilot pa je tokrat Gril, s ka- terim je pred kratkim osvojil šesti zaporedni naslov držav- nega prvaka. V desetčlanski slovenski reprezentanci sta tu- di še posadld Lakovič (vsi Ce- lje)-Lukanc in Glinšek-Glin- šek (vsi Velenje). Balinišče pod streho Balinarji Megrada iz Rogaške Slatine so desetletnico delovanja zaznamovali z dokončanjem del na objektu, ki je zdaj kot prvi v širši regiji pod streho. Ob tej priložnosti so se člani šaleške območne lige na štiristeznem balinišču pomerili z ekipo zdomcev iz Avstralije in v igri četvork izgubili s 3:5, v bližanju pa je zmagal domačin Mladen Metlič. J. T. NA KRATKO Celje: v prijateljskih nogo- metniJi tekmah Flavia Solva- Publikvun 1:0, Publikum-Haj- duk 3:1 (Usnik, Čelič, Kambe- rovič), SAK-Publikum 2:2 (Goršek, Bulajič), Šentjur- Osijek 0:3. Kutjevo: na konjeniški tek- mi v preskakovanju zaprek je zmagala Jasmina Kapetan (Ri- sing Sun. Celje), ki je po bara- žu imela samo stotink predno- sti. Celje: na kvalifikacijskem uličnem turnirju Adidas Stret- ball je na Glaziji med ženska- mi zmagala konjiška ekipa Pi- galle (Pajenk, Baraga, Pamtič, Vrečko), med moški pa gostje iz Novega mesta in Ljubljane. Žalec: zmagovalec Habeto- vega memoriala v šahu je Vombek (Gri) z 20 točkami, sledijo D, Brinovec (Žal) in Skok (Sav) po 14, Gazvoda (Šent), Kopač (Sav), F. Brino- vec, Pipal (oba Žal) po 13,5 itd. (J. G.) Griže: na šahovskem turnir- ju je med ekipami zmagal Ma- ribor, sedmi so bili domačini in osmi Žalec, med dvojicami pa sta bila najboljša Krupač- nik in Kojnik (Mb), tretji pa je bil Črepan (Petr) v kombinaci- ji z Dizdarovičem z Reke. (J. G.) Pozdravi Bralcev so se s pozdravi spomnili rokometaši Celja Pivovarne Laško s Havajev in kadetska ekipa s turnir- ja Partille v Goteborgu, šentjurska alpinistična od- prava Andi 95 iz Peruja in celjski del državne repre- zentance z letnih iger spe- cialne olimpiade v New Havnu. ZASEBNA ORDINACIJA ZA BOLEZNI UŠES, NOSU IN GRLA PETER KOTNIK Gregorčičeva 5, CELJE sporoča, da so pričeli z delom v prostorih Zdravstvenega doma v Celju. Ordinacijski čas: vsak delavnik od 7.30 do 14.00 ure, razen četrtka od 12.30 do 19.00 ure. Naročila sprejemamo osebno ali telefonsko na št.: 434-000 in 434-407. Sprejemamo paciente z napotnicami, kjer je plačnik ZZZS, in brez, kjer ste plačnik sami! iff. 29. - 20. iulii 1995 17 ŠPORT Konec neresnosti? Publlkum: Henarna kazen za slabo Igro ¥ Upnici In oilmevna zmaga proti Halduku — Prlbodnil petek pr¥enst¥enl štart z Mariborom Poraz z avstrijskim drugo- ligašem Flavio Solvo (0:1) je bil katastrofa zaradi podce- njevalnega nogometa celjske ekipe, ki je po denarni kazni vodstva kluba na Skalni kle- ti nadigrala Hajduka s 3:1. Bleščeča zmaga je povečala nestrpnost pred prvenstve- nim startom, do katerega je še osem dni, trener Jarc pa se je odločil za mini-priprave v Čatežu. »Z izvrševanjem taktičnih nalog in voljo večine igralcev še nisem zadovoljen,« pravi Jarc, ki po zmagi nad Hajdu- kom ni bil evforičen. »Av- strijce smo podcenili in upam, da se je v Lipnici kon- čala serija neresnih iger. Hajdukovi igralci so bili po skoraj dvotedenskih bazič- nih pripravah utrujeni, manjkalo je pet nogometašev prve ekipe, naša igra pa je bUa občasno že tekoča in kombinatoma.« Vsi trije novinci so se potr- dili kot prave okrepitve. Ba- šič je na liberu zanesljiv in pri tudi pri reševanju najbolj kritičnih nalog eleganten. Čelič je zaradi zloma ključne kosti počival ves mesec in bil s samo sedmimi treningi naj- bolj agilen, Kamberovič pa je osvežitev za napad in ne- posredna konkurenca Gor- šku. »Enajsterica še ni dolo- čena, neznanke so tudi okrog nekaterih standardnih igral- cev prve lanske postave,« je odločen Jarc, celjska gene- ralka za novo sezono pa bo na Skalni kleti v soboto ob 18. uri proti novemu tretjeli- gašu Uniorju. Tretja nula Rudarja Velenjčani so v pokalu In- tertoto doma izgubili tudi s Kolnom (0:1), vendar po- sebnega nezadovoljstva ni bilo opaziti. Na razmočenem igrišču sta bili spet proble- matični samo neučinkovitost in igra v zraku, medtem ko je telesno in s Pranj ičevo vrni- tvijo moštvo že povsem pri- pravljeno za novo sezono. Nemci so zaigrali v popol- ni zasedbi, nad Rudarjevo igro pa je bil pozitivno pre- senečen tudi naš selektor dr. Verdenik. V drugi tekmi skupine n je Tottenham do- ma izgubil z Ostersom z 1:2, Luzem pa je bil prost. Vrstni red pred zadnjim krogom: Luzem, Osters (tekma več) po 7, Koln 5, Tottenham 3, Rudar 0. Velenjčani bodo v soboto v gosteh igrali z Lu- zemom, ki je bil švicarski prvak samo leta 1989, pokal pa osvojil leta 1960 in 1992. V evropskih pokalih je odi- gral 14 tekem, po trikrat zmagal in igral neodločeno, osernkrat izgubil, razlika v golih pa je 10:25. Švicarji so leta 1960 v pokalu pokal- nih zmagovalcev izpadli proti kasnejšemu prvaku Fi- orentini, leta 1986 že v 1. krogu pokala UEFA proti moskovskemu Spartaku, le- ta 1990 v pokalu prvakov proti PSV, čez dve leti so v pokalu UEFA zabeležili prvi zmagi (MTK 2:1, 1:1) in izpadu v 2. krogu, leta 1993 pa v pokalu pokalnih zma- govalcev izpadli v 2. krogu. (L K.) Kriza v Steiciarju steklar je bil v sezoni 1992/93 še prvoligaš, po spo- mladanskem izpadu iz dmge lige pa se je kriza še poglobi- la. Iflub so zapustili Jelenko, Lešnik, Zildževič in Vidiček, šest nogometašev pa nadalj- nje igranje pogojuje s plači- lom vse zaostalih obveznosti, ki se v nekaterih primerih vlečejo že tri leta. Za premostitev najbolj nujnih težav bi klub potre- boval vsaj 30. 000 mark, ven- dar rešitve ni mogoče priča- kovati niti od dolgoletnega sponzorja Steklarne Boris Kidrič. Položaj zrcali tudi redna skupščina, ki je bila zaradi premajhnega števila delegatov odpovedana in naj bi se v drugem poskusu zbrala 21. julija. Iz bližnjega Rogatca so se ponudili, da bi prevzeli celotno mladinsko ekipo, ki je prek kvalifikacij napredovala v drugo ligo. Mons Claudius je v samo treh letih zgradil sodobno igrišče, v južnem delu Roga- ške Slatine pa je takoj po volitvah zamrla gradnja športnega centra. (J. T.) Trenersice rošade Radeško moštvo bo v pri- hodnje vodil dosedanji tre- ner mladinske ekipe Viktor Maurer, novince iz Šentjurja pa Drago Grbavac. V Ste- klarju je po poldrugem letu spet Edo Koražija, ki je pri Dravinji končal z igralsko kariero in začenja kot trener. V Rogaški Slatini so zaman računali z vrnitvijo Rada Jurjeca (prevzel je kadete Šentjurja), dosedanji trener Anton Korošec pa se vrača med delegate. Med prvimi je s treningi začel novi tretjeli- gaš Unior, kjer je prvi mož stroke Roman Frangež, nek- danji branilec drugoligaške- ga Rudarja in Šmartnega (z obojimi je osvojil slovensko prvenstvo), predani pa po- močnik trenerja pri Korota- nu. Največ neznank je z Dra- vinjo, kjer se je položaj po izpadu poslabšal in še vedno ni znana zasedba za novo se- zono. Juventus v Celju Šentjurčani so v nedeljo dobili malonogometni tumir v Andražu, prvenstvene pr- voligaške tekme pa bodo ob petkih ^ali v Celju, v dvo- rani STS^. V ekipi je že veliko sprememb: ostali so samo Ozis, Zenzdianov^^sky in Ko- vačič, novinci pa so Lazič, Verboten (oba Sportklub), Lapomik (Tim Laško), Vasic pravinja), ter Dolenc in Stravs (oba Talci). Iz lige MNZ Celje je izstopil Sport- klub, združili sta se laški ekipi Aranžerjev in Gold- homa, za vključitev v tek- movanje pa sta se prijavila Ecotip iz Zbelovega in Oplotnica. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Žreb za drugo in tretjo ligo- vzhod bo predvidoma sredi naslednjega tedna. Trenerske spremembe - Rade- če: Viktor Maurer (spomladi Janko Bencina), Šentjur: Dra- go Grbavac (Rado Jurjec), Dravinja: ? (Boris Pisnik), Ste- klar: Edo Koražija (Anton Ko- rošec), Unior: Roman Frangež (Božo Kukovič). Celjski nogometaši so od torka na pripravah v Čatežu, kjer bodo ostali so sobote in generalke za novo prvenstvo z zreškim Uniorjem. Vaš intervju: Matjaž Štancer V. naslednji številki Petice bo na vprašanja bralcev odgo- varjal celjski nogometaš Mat- jaž Štancer, ki zadnja štiri leta igra za moštvo Publikuma. Med predlogi so bili še atle- tinja Helena Javomik, kolesar Iztok Melanšek, košarkarji Tomaž Blagotinšek, Matjaž Cizej, Boris Gorenc, Goran Ja- godnik, Slavko Kotnik in Mar- ko Tušek, nogometaš Štefan Škaper, nogometni trener Ra- do Jurjec, rokometaša Dejem Peric in Rastko Stefanovič, smučarja Mitja Kune in An- drej Miklavc, telovadec Aljaž Pegan in nekdanja atleta Ro- man Lešek in Branko Vivod. Za ponovni pogovor ste še en- krat predlagali Mira Kocuva- na, Iztoka Puca in Rolanda Pušnika. Med bralce, ki so svoje vpra- šanje zastavili košarkarju Mit- ji Starovasniku, smo razdelili tri darilne bone v skupni vred- nosti 6000 tolarjev. Nagrajen- ci: Vlasta Dežan iz Laškega, Marija Kronovšek iz Braslovč in Matjaž Lukan s Polzele. Hudič pokazal rogove Celle Pl¥0¥ama Laško na turnirlu ¥ skupini z Barcelono In Srago - Bo čez tri tedne ¥eč sreče pri žrebu za pokal pr¥akO¥? Barcelona in Braga sta na- sprotnika celjskih rokometa- šev za uvrstitev med najboljšo osmerico! Ne, to še ni žreb za 36. pokal prvakov, marveč za prestižni tumir Geoi^es Mar- rane z nagradnim skladom 75. 000 mark, na katerem bodo igrali tudi finalista lige prva- kov Elgorriaga in Zagreb, fi- nalist pokala pokalnih zmago- valcev Gudme in druge ekipe iz evropskega vrha. Celjani so v najtežji pred- tekmovalni skupini in bodo v Pas de Calaisu od 28. do 30. avgusta po vrsti igrali s finali- stom lanske lige prvakov Bra- go (na lanskem turnirju zmaga z 22:21), Sydneyem in zadnjim zmagovalcem pokala pokalnih zmagovalcev Barcelono. V zaključni del se bosta iz vsa- ke skupine uvrstili po dve eki- pi, novi trener Zdravko Zovko pa je že dobil prvo zadolžitev: vsaj četrtfinale pokala Mar- rane. Od četrtfinala dalje bodo od 1. do 3. septembra v Parizu igrali na izpadanje, ob navz- križnih parih (prvi z drugim) pa Celjani v primeru uspešne- ga štarta lahko računajo na dvoboj z Zamalekom (Egipt), Zagrebom, San Antoniom (Španija) ali Asniersom (Fran- cija). V skupini A so Creteil, Elgorriaga, Szeged in Tunizi- ja, v skupini B pa Tokio, Gud- me, St. Petersburg in Ivry. Drugoligašl za enotno ligo v drugi ligi se bo prvenstvo začelo oktobra, zaradi ustano- vitve enotne lige pa obstanek zagotavlja samo uvrstitev do 6. mesta. Za drugo ekipo Celja Pivovarne Laško (ime je letos dopolnjeno) bodo lahko igrali tudi Vugrinec, Podpečan, Bur- dijan in Pajovič, prvič je tako visoko tudi mlada ekipa Go- renja. Drugoligaši so še Sevnica, Radeče, Dol, Polet, V. Nedelja, Krog, Pomurka, Drava, Breži- ce in Ormož, v tretji ligi pa po napredovanju Velenjčanov ni ekip s širšega celjskega ob- močja. Ženske bodo v drugi li- gi s prvenstvom začele že 23. septembra, toda zimska preki- nitev bo dolga kar štiri mese- ce. Prijavljene so druge ekipe Žalca, Vegrada in Branika ter Ptuj, Sevnica, Bakovci, Čren- šovci in Brežice. Celje Pivovarna Laško je sku- paj s Slovanom že v četrtfinalu pokala. Gorenje, Prevent, Še- šir in Jadran bodo štartali v osmini-finala, Dobova, Kr- ško in Interier v šestnajstini, vsi ostali pa v 1. krogcu, ki je na sporedu že 13. in 20. sep- tembra. Z aktivnostmi začenjajo tu- di mlajše reprezentance, pre- gledni in obenem izbirni tre- ning kadetov in starejših deč- kov pa bo v prvi polovici avgu- sta v Izoli. Strokovni vodja Tone Goršič je skupaj s trener- jema Igorjem Razgorjem in Alešom Praznik na širši sez- nam uvrstil tudi Slamnika, Kopitarja, Bona, Pajoviča, Šantla, Marcena, Ivančiča (vsi Celje Pivovarna Laško), Ga- vrilovskega, Lainščka (oba Gkjrenje) ter pionirje Čudiča, Žvižeja, Sveta, Praznika in Dimca (vsi Celje Pivovarna Laško). ŽELJKO ZULE Za ligo prvaicov 35 elcip v pokalu prvakov bodo nosilci Elgorriaga, Barcelona (oba Špa), Zagreb (Hrv), Kiel (Nem), Montpellier (Fra), Braga (Por), Fotex (Mad) in Gudme (Dan), nato po ratingu sledijo Linz (Avs), Sandefjord (Nor), Dukla (Češ), Valur (Isl), Celje Pivovarna Laško, Plock (Pol), Pfadi Winterthur (Švi), Principe (Ita), Gra- nitas (Lit), CSKA (Rus), Hapoel (Izr), FilUpos (Grč), Thrifty (Niz), Karis (Fin), Redbergslids (Šve), Zaporožje (Ukr), Minsk (Bb-), Initia (Bel), Lulin (Bol), Berchem (Lux), Cankaya (Tvir), v predkolu pa bodo v začetku septembra igrali Partizan (ZRJ)- Topolcany (Svk), Dinamo (Rom)-Titov Veles (Mak) in Kehra (Est)-TbUisi (Gru). Tri Icajaifašice icoiajne Na mladinskem evropskem prvenstvu na divjih vodah, sta se v Špindlerjevem mlinu na Češkem v spustu dobro odrezala tudi celjska reprezentanta Pavli Kuralt in Tomaž Javomik (na sliki z leve). Javomik je bil po lanski srebrni kolajni ekipe na MSP, na Češkem s kajakom v tekmovanju posameznikov tretjim, nato pa je skupaj s Kuraltom in Gecom iz Solkana v moštveni vožnji 3 X K-1 osvojil srebmo kolajno. Mladinsko kariero je tako zaklju- čil s tremi velikimi kolajnami, Kuralt pa za naslednjo sezono načrtuje štart na svetovnem prvenstvu za mladince. NINA-MARUŠKA SEDLAR Šff. 29. - 20. iulii 1995 ŠPORT 18 Srebrni tandem Na oUmpUsklh dnevih mladih srebrni kolajni za plavalca Andraža Valcia In atleta Sebastljana Groska, ki si Je v Angliji moral sposoditi kopje Na m. poletnih evropskih olimpijskih dnevih mladih v Bathu je slovensko zastop- stvo osvojilo štiri srebrne in tri bronaste kolajne (predlani v Valkensvvaardu po ena zlata in srebrna ter tri bronaste), na zmagovalnih stopničkah za drugi mesti pa sta bila tudi štorski atlet Sebastijan Gro- sek in velenjski plavalec An- draž Valcl. Sebastijan Groseic: od preicei do iVIEP Na Nizozemskem je bila Eli- zabeta Randželovič bronasta v metu kopja, v Angliji pa je Sebastjan Grosek še izboljšal dosežek kolegice iz vrst Kladi- varja Cetisa. Mladi atlet iz Štor tako nadaljuje tradicijo celjske šole meta kopja in je podobno kot večina njegovih znanih predhodnikov (Urban- čičeva, Jazbinškova, Straško- va, Bandželovičeva) varovanec trenerja Jožeta Kopitarja. »Pred igrami se je Grosek poškodoval in treniral zelo re- zer\arano. Pred odhodom v Anglijo je bilo potrebnih ne- kaj ostrih besed, ki si jih je očitno vzel k srcu in presenetil z rezultatom, kolajna pa je sa- mo logična posledica dobrega nastopa,« je nastop novega šampiona celjske atletike oce- nil Kopitar. Grosek je obenem tudi mladinski prvak v metu diska, vseskozi v svojem letni- ku daleč najboljši metalec kopja in z velikimi rezervami v tehniki. V kvalifikacijah je normo 55 m presegel že v prvem poskusu s 55,74 m, v finalu pa že v dru- gi seriji svoj in državni rekord za mlajše mladince izboljšal na 64,94 m (prej 61,36 m). »Fi- nale je bil moj cilj, kajti dru^ atleti so imeli prijavljene veU- ko boljše rezultate, a se je iz- kazalo, da je šlo za dosežke z lažjim kopjem. Pred odho- dom sem imel že kar standard- ne težave: v klubu še vedno ni ustreznega članskega kopja, 2^to sem si na Škotskem moral sposoditi orodje,« je razlagal 16-letni Grosek, ki je sprva razmišljal o skoku v daljavo, a ni bil dovolj hiter in otroško metanje prekel in palic je za- menjal s kopjem. Po državnem prvenstvu je želel na morje, to- da s kolajno iz Batha si je za- gotovil nastop na MEP in po- čitnice bodo morale počakati. Andraž Vaici: po očetovi poti Rajmond Valcl je bil v se- demdesetih letih jugoslovan- ski prvak v hrbtnem slogu, njegov sin Andraž je na olim- piadi mladih v Bathu osvojil srebrno kolajno, hči Ajda pa je v Ženevi med udeleženkami mladinskega evropskega pr- venstva. »Očeta sem s kolajno najbrž že premagal, leto dni mlajša sestra pa je še boljša. Po lestvi- cah imajo njeni rezultati večjo vrednost,« je družinski troboj ocenil 15-letni Andraž, ki je specialist za delfinov slog in je pričakoval uvrstitev v finale in osebni rekord. »V kvalifikaci- jah sem z 2:11,99 dosegel drugi čas in šele takrat prvič pomi- slil na kolajno. V finalu sem dobro stopnjeval ritem in osvojil srebrno kolajno z oseb- nim rekordom 2:10,01, ki sem ga izboljšal za p>oldrugo se- kundo.« Velenjski atlet Peter Poles je v teku na 400 m z ovirami s 54,58 dosegel peti čas, finale s 54,93 končal kot šesti, celjski judoist Janez Ceraj pa je v ka- tegoriji nad 78 kg po porazu z iponom proti madžarskemu vrstniku izpadel že v 1. krogu. S štafeto 4 X100 m mešano je zasedel 6. mesto, oče pa je tudi njegov trener. »V plavanju se starostne meje nekoliko razli- kujejo, zato je Ajda že mladin- ka, jaz pa sem še kadet. Pri- hodnje leto upam na normo za mladinsko evropsko prven- stvo, v Bathu pa je bilo vzdušje pravo olimpijsko. Himna za zmagovalca, dvigovanje za- stav za dobitnike kolajn in se- veda je bilo nekaj treme,« je pripovedoval mladi Velenjčan, ki je v Bathu izboljšal dosežek someščana Davida De Goste, ki je bil v Aosti 1993 peti v sla- lomu. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC, STANE VOVK Sebastijan Grosek Andraž Valcl PETROL TOE Celje Gaji 30, 63000 Celje objavlja prosta dela in naloge za 2 PRODAJALCA NA BENCINSKIH SERVISIH VELENJE 1 PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU MOZIRJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - izobrazba IV. stopnje - prodajalec - eno leto delovnih izkušenj - en mesec poskusnega dela Rok prijave 8 dni. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov PETROL TOE Celje, Kadrovska služba, Gaji 30, 63000 Celje. O izbiri kandidata vas bomo obvestili v 8 dneh po kon- čanem zbiranju prijav. Atletika Državno prvenstvo Moški - 100 m: 3. Štor (Vel) 10,85, 5. Acman 10,94, 8. Patru (oba KI) 11,12; 200 m: 4. Ac- man (KI) 22,04, 5. Štor (Vel) 22,27, 7. P. Praprotnik (KI) 24,88; 800 m: 9. Gradišar (Šent) 1:58,31, 12. Njenič (Vel) 2:01,91, 14. Pangerl (Sent) 2:03,17, 16. Kremžar 2:04,31, 17. Brecelj (oba KI) 2:07,84; 1500 m: 1. Bahtiri (Vel) 3:54,85, 3. Srebot (KI) 4:01,31, 5. Hrapič (Vel) 4:02,71, 10. Pangerl (Šent) 4:11,36, 11. Njenič (Vel) 4:21,16, 12. Oj- steršek (Šent) 4:21,20; 5000 m: 1. Bahtiri (Vel) 14:46,36; 110 m ovire: 4. Škobeme 15,40; 400 m ovire: 1. Kocuvan 49,95, 2. Hartman 53,20, 3. U. Pra- protnik 54,10, 4. P. Praprotnik (vsi KI) in Poles (Vel) 54,30, 6. Bračič (KI) 54,60, 8. Šalamon (Vel) 55,20, 17. Zavšek 59,57, 18. Stopinšek (oba KI) 1:01,40; 3000 m zapreke: 1. Podgoršek (Vel) 8:53,87, 2. Srebot (KI) 9:32,98, 6. Žager (Vel) 10:10,37, 7. Gračner (KI) 10:10,60, 9. Ojsteršek (Šent) 10:40,96; 4x100 m: 1. Kladivar Cetis (Patru, Acman, Kocu- van, Cankar) 41,57, 3. Velenje (Janžovnik, Šalamon, Kranjc, Stor) 42,67 4x400 m: 1. Kladi- var Cetis (Hartman, U. Pra- protnik, P. Praprotnik, Kocu- van) 3:18,80; 6. Velenje (Krajnc, Janžovnik, Štor, Ša- lamon) 3:25,29; višina: 9. Ko- vač (Vel) 180; daljava: 1. Can- kar 797, 2. Rozman 724, 9. To- polovčan 643, 12. Uratnik 532; troskok: 1. Cankar 15,89; kro- gla: 5. A. Stepišnik (vsi KI) 14,36, 8. Verdnjak (Vel) 12,26, 9. M Stepišnik (KI) 12,24; kopje: 1. Teršek (Rad) 71,70, 4. Grosek (KI) 57,60; disk: 8. A. Stepišnik (KI) 37,36, 9. Vrb- njak (Vel) 30,76. Ženske - 100 m: 3. Mirkovič 12,65, 7. Klemen 13,09; 200 m: 6. Mirkovič 26,34; 800 m: 8. Jurčak (vse KI) 2:23,39; 1500 m: 8. Stropnik (Šent) 5:16,33; 3000 m: 2. Steblovnik (Vel) 10:00,19, 4. Gluvič (KI) 10:42,69; 5000 m: 2. Obronek (Vel) 18:07,92 (drž. ml. rek.); 400 m ovire: 5. Prezelj (KI) 1:13,71; 4x100 m: 3. Kladivar Cetis (Kovač, Valant, Pivec, Mirkovič) 50,14; 4x400 m: 4. Kladivar Cetis (Kovač, Vaši, Prezelj, Mirkovič) 4:18,81; vi- šina: 5. Majdak (Vel) 160; da- ljava: 4. Valant 600, 7. Gove- dič (obe KI) 544; troskok: 1. Valant 13,02; krogla: 1. Stra- šek 12,88; disk: 1. Strašek 42,64; kopje: 1. Strašek 54,18, 2. Randjelovič (vse KI) 52,24. Streljanje_ Državno prvenstvo Ljubljana: člani - standard- na pištola: 2. Vetemik (Mr), 6. Tkalec (DP), 7. Klančnik (Mr); ekipno: 2. Mrož, 4. D. Poženel; športna pištola - člani: 4. Ve- temik, 7. Klančnik (oba Mr), 8. Brunšek (DP); hitrostrelna pi- štola: 4. Tkalec, 6. Sajovic (oba DP); ekipno: 2. D. Poženel; pi- štola proste izbire: 1. Vetemik (Mr), 5. Sajovic, 7. Tkalec (oba DP), 8. Malec (Ce); ekipno: 2. Mrož, 3. D. Poženel, 5. Konji- ce, 6. Celje; puška proste izbi- re - leže: 7. Dečman (Kov); čla- nice - standardna pištola: 4. Maček, 6. Kostevc, 7. Kufner (vse DP); ekipno: 2. D. Po- ženel. Upanje postalo resničnost Na Igrah specialne olimpiade v ZDA kolajne za celjska reprezentanta Venčeslava Zazjala In Sebastjana Jakopa — Odlično vse, razen hrane Na 9. poletnih igrah special- ne olimpiade v ameriškem New Havnu je osemnajst slo- venskih reprezentantov osvo- jilo sedemnajst kolajn, v od- pravi pa sta bila tudi dvakrat- ni kolesarski prvak Venčeslav Zazjal in namiznoteniški pod- pr\'ak Sebastjan Jakop, varo- vanca Centra za varstvo in de- lo Golovec Celje. »Športnika Golovca sta do- segla velik uspeh. Zazjal je zmagal na pet kilometrov in v cestni vožnji na enkrat daljši razdalji, na 25 km dolgi progi pa je bil peti. Jakop je bil v na- miznem tenisu med posamez- niki kot najboljši Evropejec četrti, v igri mešanih dvojic pa je izgubil šele v finalu proti reprezentantoma iz Japonske, kjer so največji mojstri namiz- nega tenisa,« je nastope ocenil trener in spremljevalec Leon Štemberger. Vsi trije celjski olimpijci so bili na igrah navdušeni nad vsem, razen nad hrano, saj so jim po dveh tednih hambur- gerji že močno presedli... »Tekmovanja so bUa na različ- nih stadionih univerz, kjer smo bili tudi nastanjeni. Otvo- ritev je bila na osrednjem sta- dionu imiverze Vale pred več kot 50. 000 gledalci, med kate- rimi je bil tudi ameriški pred- sednik Bili Clinton. Sodelovali so tudi razni znani športniki, pevci in igralci; Amold Schwarzeneger, Jean Claude van Damme in dmgi,« so vsi trije nizali vtise. Specialna olimpiada je bila po mnenju Leona Štemberger- ja zelo dobro organizirana v izvedbi vseh profesionalnih športnih zvez ZDA in ob po- moči več tisoč prostovoljcev. »Vse je bilo na ravni pravih olimpijskih iger, največji sponzorji so bili Adidas, Mc Donald's, telefonske družbe, IBM, Coca Cola... Po večme- sečnih pripravah smo pričako- vali dobre rezultate, osvojili pa kolajne, kar je skorajda ne- ponovljiv uspeh. Odličij smo si na tihem želeli, vendar se na pot nismo odpravili prepriča- ni, da nam bo uspelo,« je dodal Leon Štemberger, ki bo zdaj celjske športnike pripravljal za uvrstitev v reprezentanco za zimsko specialno olimpiado leta 1997 v Kanadi. Za Venčija in Sebastjana je bil odhod v Ameriko vsekakor posebno, enkratno doživetje, kolajne pa najlepša nagrada za ves trud, ki sta ga ob pomo- či trenerja vložila v priprave. Eden glavnih namenov speci- alnih iger v ZDA je bil, da bi športniki z motnjami v teles- nem in duševnem razvoju po- stali enaki drugim, glede na fantastičen obisk tekmovanj — skupaj so našteli blizu pol milijona gledalcev — pa je bil uspeh popoln. Zazjal je med drugim 1. jiilija v ZDA praznoval rojstni dan in se razgovoril o nekaterih posebnostih. »Ogledali smo si New York, v dvorano, v kateri smo nastopali, pa gre dvajset tisoč ljudi. Če sem pričakoval takšno nagrado? Mislil sem si, da bom dober.« Najboljšim so kolajne delili znani športniki, tudi Monika Seleš, ki bo septembra po več kot dveletni odsotnosti zaigra- la na Grand Slamu v Flushing Meadowsu. Sebastjan Jakop iz Velenja bo letos napolnil dvajset let in je kolajno v igri mešanih dvo- jic osvojil skupaj z Mojco Dvornik iz Domžal. »V posa- mičnem delu prvenstva sme imel zelo močne nasprotnike: Kitajca, Japonca in Korejca, s katerimi sem izgubil. Najbolj mi je ostala v spominu druži- na, pri kateri smo stanovali. Na potovanju se je zgodilo ve- liko zanimivega in olimpiada je bila enkratno doživetje.«. NINA M. SEDLAR Venčeslav Zazjal, Leon Štemberger in Sebastjan Jakop s kolajnami 9. iger specialne olimpiade. it. 29. - 20. iulif 1995 19 RADIO Jubilejni Vrtiljak pri Kocmanu v ponedeljek, 21. avgusta bo na sporedu radia Celje ju- bilejni, stoti Vrtiljak polk in valčkov. Čeprav smo s po- močjo poslušalcev in bralcev poskušali oblikovati jubilej- no glasbeno oddajo, nam to ni uspelo, s^j je bil odziv za- nemarljiv. Tako smo se odlo- čili sami in bomo stoti Vrti- ljak pripravili v novi dvorani gostišča Kocman v Šentru- pertu nad Laškim, od koder bo neposredni prenos od pol osmih do desetih zvečer, je pa mogoče, da bo oddaja za vsaj uro podaljšana. K sode- lovanju bomo povabili veči- no tistih, ki so sodelovali v dosedanjih Vrtiljakih in vas navduševali s pripovedo- vanje, igranjem in petjem. Povabljenih bo tudi nekaj takih, U še niso bili gostje. Med povabljenimi gre za danes omeniti samo nekate- re, kajti celovit spisek bo znan kasneje. V gostišču Kocman se bodo združili Av- senik in Slak, Šimek, Kopi- tar in Nipič, predstavniki Alpskega kvinteta. Štajer- skih 7, Ptujskih 5, prišla bo- sta Pestner in Flisar pa dru- žina Galič, odlični tekstopi- sec Ivan Sivec, novinarka Kaja Asja Matjaž in še mno- gi, nmogi drugi. Zraven bodo vsi nosilci domače glasbe na Celjskem, kot Vitezi polk in valčkov (Ašič, Polutnik, Rom, Terglav, Zeme, Ogra- jenšek in Videč), oktet Stu- denček in trio Viki j a Aši- ča... Zraven bodo mnogi ljudski godci iz Šentruperta in okolice pa predstavniki založb, kot Ivo Umek (ZKP RTV), Igor Podpečan (Zlati zvoki), Slavko Avsenik ml. (Helidon) itd. Zbralo se bo okoli petdeset glasbenih ustvarjalcev, pevcev, organi- zatorjev, novinarjev in še kakšen gost, ki je tako ali drugače vezan na Vrtiljak in vse, kar se okoli domače glasbe dogaja na radiu Celje. Jubilejni Vrtiljak bo od- meval iz studia v gostilni Kocman v Šentrupertu vse do tja, kamor seže glas Radia Celje, bo pa tudi dovolj časa za prijeten pogovor. K sode- lovanju bodo povabljeni tudi poslušalci, saj bodo telefon- ske linije odprte. In vroče, v kar ne dvomimo. TONE VRABL Ansambel Ptujskih 5 je na lanskem festivalu na Ptuju osvojil nagrado NT-RC kot najboljši kvintet, v Vinski Gori je zaigral najboljšo polko, sodeloval je na Veselko vas zabava v Laškem, pričakujemo pa ga tudi v Šentrupertu. Med njimi je tudi novinarka Kaja Asja Matjaž. Gianni Rijavec - Dej, nehi no! Saj najbrž že veste, kaj v teh pasjih dneh gode krepkejši spol: julij, avgust, babo pr' mir pust! Kaj pa naj rečemo me, nežnejši del človeštva? Julij, avgust, dedca pr' mir pust? Ne, jaz pa dedcev ne bom pustila pri miru. Enega si bom celo zvlekla v oddajo Glasba je živ- ljenje in ga bom izmozgala do konca! Pogovarjal se bo z ma- no, pa pel bo... Gianni Rijavec bo naš so- botni gost in obljubim vam, da vam ne bo dolgčas. On je z Big Ben kvartetom zabaval celo papeža v Rimu, pa nas ne bi mogel? Nancy iz Ljubljane ga je res kar naprej opozarjala: Dej, nehi no! Ampak Gianni se ne da. V svoji televizijski od- daji Živa scena se je obdal z le- poticami iz vseh vetrov in kmalu se bo moral zamisliti celo sam Stojan Auer! Več v oddaji! Še vedno vabimo pojoče slo- venske družine, da se nam ja- vijo na naslov: Dnevnik, pp 77, Ljubljana, s pripisom za odda- jo Glasba je življenje. Kot v vseh naših nagradnih akci- jah, se splača sodelovati tudi v tej, pojoči! Pravijo, da je su- per, če se odločiš za ločene po- čitnice. Ona za sebe, on po svoje. Tudi Feliks je šel lani po svoje, njegova najdražja pa po svoje. Vsak na svoj konec. Fe- Uks še sedaj ne more prehvali- ti, kako super je bilo. Ko sem ga včeraj pobarala, kako se je imela pa kaj boljša polovica, je pa odkimal: »Tega pa ne vem!« »Kako ne veš?« »Je še ni domov!« SIMONA H2O Radilski mikrofon kot zdravilo Raaio CeUe na otroškem odtlelku celjske bolnišnice Otroci, poletje, počitnice. Tri stvari, ki so ponavadi sino- nim otroškega živžava, ra- zen... Razen, če otroci niso zdravi, če namesto sladoleda jedo tablete, namesto coca-co- le pijejo čaj in namesto vožnje s kolesom trenirajo ležanje v bolniški postelji. Da bi vsaj nekoliko pobliže predsta\iili utrip, ki vlada med majhnimi pacienti in osebjem otroškega oddelka celjske bolnišnice, smo se z mikrofonom v roki odpravili na obisk. Na hodniku je brenčalo kot v čebelnjaku, mladi in nekoli- ko starejši, Id skrbijo za bolne otroke, so stopali vsak svoje- mu opravilu naproti. Nas pa so zanimali otroci. Nekatere teh navihancev smo tako zalotili, ko so klepetali na hodniku, druge zopet, ko so se zvedavo ozirali za ljudmi v modrem, tretje pa smo opazovali zgolj skozi steklo bolniške sobe in ugotavljali kako lepo nam je, ker nismo bolni. A vendarle so besede: »Treba je narediti re- portažo!« bile dovolj močne, da je Klavdija prijela mikro- fon v roke in prenašanje bolni- škega vzdušja na radijske va- love se je začelo. Pred mikrofonom se je zvr- stila cela kopica sogovornikov. Začeli smo s predstojnico otroškega oddelka dr. Ano Meštrovič, ki nam je obširneje predstavila oddelek ter med drugim omenila poseben režim obiskov, ki omogočajo, da starši čim več časa preživijo s svojimi otroki, ki so, če vne- semo nekoliko vedrine, »na za- časnem bolniškem dopustu«. Da bi izvedeli, kaj o tem misli- jo starši, smo pred mikrofon povabili mamico štiriletnega Žige, ki je bil v času reportaže ravno hospitaliziran. Potem pa so prišli otroci. Klavdija je bila že kar nekam nestrpna, ker je z mikrofonom v rokah spraševala zgolj odra- sle in se ji je kar zasmejalo, ko je pred seboj zagledala kopico otrok, ali pa se je bolj zasmeja- lo njim? Vprašanja so deževa- la, odgovori pa tudi. Ko je Klavdija v šali pripomnila, da je kače, ki sikajo iz mikrofona ob dru^h priložnostih pustila doma, je bil led prebit. Otroci so govorili o tem , da pogrešajo starše, da se igrajo, pridno je- do zdravila in da imajo radi zdravnike in sestre, ki skrbijo zanje.To zadnje pa se zdi prav- cato priznanje, še toliko bolj, ker prihaja iz otroških ust. Ra- dijci smo obisk uspešno kon- čali, Klavdija pa je ves čas ugotavljala, da se mora po- manjšati, da bo morebitno bo- lezen preživela na otroškem oddelku. JERNEJA KOLAR Odgovorni urednik: Mi^ Unuuk. Pomočnik odgovornega urednika: Robert Goijaac. Uredništvo: Siaou Brgki, Nalaia Geikeš. Vesaa UjK, Scrgeja MitK, Mateja Podjed, Vida Taidio, JaMz Vedeaik ia Toae VraM. Glasbeni urednik: Staae Špegd. Vodja tehnike: Bojaa PHek. Naslov uredništva: Radio Cc^e, Prešeraova 19, Cc^. Telefon: 442-500. Studio: 441-310, 441-510. MLEKARNA CELEIA, mlekarstvo in sirarstvo, d.o.o. 63301 PETROVČE Arja vas 92 vabi k sodelovanju VEČ AVTOPREVOZNIKOV - AMBULANTNIH PRODAJALCEV MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV Pogoji: samostojni podjetnik ali družbenik lastno vozilo s hladilnim sistemom Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbe o prevozu in prodaji. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju po- gojev bomo sprejemali 8 dni po objavi v Komercialni službi podjetja. if. 29. - 20. iulll 1995 REPORTAŽA Pivo in cvetie - več ifot veseiioa Proaall 60 tisoč lltnv piva, Bungy Jumping prvič v Laškem, mnogi ostali v mestu Ho lutranjlh ur Največja slovenska turi- stična prireditev Pivo cvetje 95 je za nami. Če je soditi po prvih vtisih, so bili zadovolj- ni tako prireditelji kot obi- skovalci. Kot je znano, je bi- lo letošnje Pivo-cvetje krajše kot pretekla leta, vendar po obisku sodeč, ogledalo si ga je kar 105 tisoč Slovencev, ni v ničemur zaostajalo za prejšnjimi prireditvami. Pod okriljem laškega Tiiri- stičnega društva in Pivovar- ne Laško je prireditev uspela nad pričakovanji. V štirid- nevni, a zato zelo zgoščeni prireditvi, je lahko vsak na- šel kaj zase, na svoj račun pa so prišli tudi najmlajši obi- skovalci ter ljubitelji šport- nih in zabavnih telanovanj. Zahtevnejši obiskovalci pa so si ob bogati kulturni po- nudbi lahko ogledali številne razstave; cvetja, gob, ptičev in čebel vse do ročnih del in razstave kruha. Med vsemi razstavami, vse so bile iz- jenmo dobro obiskane, pa so obiskovalci največ pozorno- sti namenili ogledu razstave ob 170. letnici pivo varstva v Laškem. Vrhunec prireditve je bila sobotna noč, takrat so našte- li kar 45 tisoč obiskovalcev, z dvema razkošnima ognje- metoma, ki sta zažarela s Krištofa in z gradu Tabor točno ob desetih zvečer. Le- tošnji ognjemet je bil največ- ji doslej, saj je trajal približ- no pol ure. Največja atrakci- ja letošnje prireditve pa je bil vsekakor Bungy jumping, saj so ljudje praktično ves dan, pa tja do jutranjih lu-, skakali z elastiko. Kot vsako leto se je tudi letos prireditev končala v nedeljo s tradicionalno kmečko ohcetjo, kjer sta se po daljšem času znova poro- čila dva para in popoldansko parado cvetja, piva in etno- logije, v kateri so bile poleg 32 vozov tudi štiri pihalne godbe z mažoretkami. Med zanimivejšimi prireditvami pa je bila tudi laščaniada, na kateri je sodelovalo pet klu- bov ljubiteljev laškega piva, zmagal pa je seveda domači klub. Omeniti pa je potrebno tudi tekmovanje za prvi krigl, kjer so po devetih letih le dobili novega zmagovalca. Na letošnjem desetem tek- movanju je namreč doseda- njega devetkratnega zmago- valca Franca Bezgovška pre- magal 25-letnik Vinko Šipek iz Debra. Pohvale vredno pa je tudi to, da prvič po dolgem času v okviru te prireditve ni bilo nobene prometne nezgode, pa tudi nobenih kršitev s po- dročja javnega reda in miru. Organizatorjem pa gre vsa pohvala tudi za nemoten po- tek prometa in urejenost parkirišč. Na Pivu-cvetje so prodali 60 tisoč litrov piva ali 1200 sodov. V Pivovarni Laško zatrjujejo, da so glede na krajšo prireditev pričakovali manjšo prodajo, vendar pa so z njo primemo zadovoljni. Prepričali pa smo se lahko tudi o visol^ cenah, ki so jih gostinci navili nad normalo, še posebno pri hrani. SERGEJA MITIČ Foto: EDI MASNEC iff. 29. - 20. iulii 1995 REPORTAŽA 20,21 Policijsko poicrivalo prinese prijatelja po pošti MlUa Voaušek Ima zbirko pollcUskIh pokrival In značk z vseb koncev sveta Ne vemo sicer, koliko je v naši državi takšnih, ki so si za svoj konjiček izbrali zbira- nje policijskih kap in značk, je pa gotovo, da jih ni veliko, ker je slovenska policija še razme- roma mlada. Zato si tudi upa- mo zapisati, da je Mitja Vodu- šek, policist Policijske postaje Celje, lastnik najbolj zaqimive zbirke policijskih pokrival pri nas. Začelo se Je z Brazilcem Bilo je pred dvema letoma v daljni Braziliji, ko je Mitja Vodušek obiskal to eksotično deželo in se malo bolje spoznal z enim od tamkajšnjih stanov- skih kolegov. Ob odhodu mu je ta policist podaril tri značke, ki sicer krasijo brazilske poli- cijske srajce. Pred približno letom dni se je seznanil tudi s slovaškim policistom, v znak stanovske kolegialnosti pa sta si izmenjala policijski kapi. Takrat je Mitji šinilo v glavo, da so lahko tudi kape in znač- ke zanimivo zbirateljsko gra- divo. Naslednji korak je bil ta, da se je včlanil v mednarodno policijsko organizacijo IPA, iz njenega biltena, ki ga je potem začel redno prejemati, pa je iz- biral naslove policistov-zbira- teljev in njegova pisma so za- čela potovati na domala vse konce sveta. Tisti ki prvi piše, prvi pošlje Na naslov iz biltena je po- slal prvo pismo, pa drugo, tretje.. .in čakal. V vsakem pi- smu se je na kratko predstavil, priložil svojo fotografijo, seve- da s svojo poklicno kapo na glavi, in ponudil slovensko po- licijsko kapo v zameno za na- slovnikovo. In je dočakal ter se prve pošiljke razveselil kot majhen otrok. Zadeva je torej stekla. Kape in značke, ki jih dobiva, so vse takšne, ki so še vedno v rabi, saj ne gre za kakšne starine oziroma muzej- sko zbirko. Je pa med temi do- pisovalci oziroma zbiratelji v veljavi pravilo, da tisti, ^ prvi piše, tudi prvi pošlje svojo kapo. »Do zdaj sem na tak na- čin spoznal veliko ljudi, kole- gov z mnogih dežel Evrope, Združenih driav. Južne Ame- rike, Azije, Afrike. Zanimivi in prijetni so občutki, ko po pošti spoznaš človeka, ki živi nekje daleč in ki ga drugače sploh ne poznaš in ga nemara nikoli v življenju ne boš srečal. In ti potem ta oseba, ki opravlja isti poklic kot ti, pošlje policijsko kapo svoje dežele, pa ti zraven še kaj napiše o sebi in obenem želi še kaj več zvedeti o tebi, državi Sloveniji in še o čem. Z nekaterimi si dopisujem še danes, četudi sem si z njimi že davno izmenjal kape, značke ali oboje. Jezik, v katerem si z njimi dopisujem, pa je angle- ški. Preko oglasov v biltenu IPA sem spoznal tudi nekega nemškega policista iz Muenc- hena, maja letos pa sem bil njegov gost, ko sem se udeležil srečanja tamkajšnjih zbiralcev policijskih kap in emblemov. Redno si dopisujem tudi s francoskim kolegom, ki mi je poslal vse francoske policijske kape, kar jih obstaja. Zdaj je na meni, da mu pošljem hrva- ško kapo, za katero me je pro- sil, in ki jo bo malo težje dobi- ti, a upam, da mi bo uspelo,«je nam je povedal zbiratelj. Trofeja Iz Irana Zbirka Mitje Voduška šteje že 45 policijskih kap, v tem času jih po pošti pričakuje še pet: z Malte, s Cipra, iz Lu- xemburga, Spainije in New Yorka. Prav slednjo kapo po- skušam dobiti že od vsega za- četka, ker pa vem, da jo je po pošti zelo težko dobiti, jo tem- bolj nestrpno pričakujem. V zvezi s tem je dodal: »Dru- god po svetu je s policijskimi kapami in značkami drugače, kot je pri nas. Predvsem jih imajo več vrst; v Franciji na primer, ima vsaka žandarme- rija svojo prepoznavno kapo in značko ter vsak emblem, ki ga policist nosi na službenem oblačilu, ima svoj pomen. Pri nas smo glede tega še precej togi.« Upam, da bom letos spoznal francoskega policista, s katerim si dopisujem, pa >pen-frienda< iz New Yorka, ki je poročen z žensko slovenske- ga rodu, sem tudi povabil, da me obišče.« Doslej je imel zbirko v svo- jem stanovanju, ker pa se šte- vilo eksponatov veča, je doma pričelo zmanjkovati prostora. Zato se je zbirka pred kratkim preselila v stavbo UNZ Celje, v pregledno vitrino v avli pri vhodu. Lastniku zbirke se zdi najlepša grška policijska ka- pa, največ vredna je po njegovi oceni tista, ki jo nosijo angle- ški bobbyji, najbolj zanimiva mu je tunizijska kapa, prava trofeja pa je zanj kapa iz Ira- na, ki med zbiralci po svetu velja za tisto, ki se je, zaradi strogega vojaškega in politič- nega režima, ki tam vlada, sploh ne da dobiti. In katera kapa je tista, ki si jo najbolj želi? Avstralska, še posebej ga mika značka na njej; te značke so namreč posebej označene in jih zato praviloma ni mogoče zamenjevati. Mitja Vodušek ocenjuje, da ima avstralsko kapo kvečjemu pet zbirateljev policijskih kap v Evropi. In če mu je uspelo priti do iranske, je precej verjetno, da bo Mitja šesti v Evropi, ki bo imel v svoji zbirki tudi kapo iz dalj- ne Avstralije. MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC Če pade iiruiieic ti na tla... Dajte mi kruha, De lačna ne bom, Kar mi ukažete, vas ubogala bom. (Primorska ljudska) Če pade ljubi kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga! Ta rek smo nekoč poznali, spošto- vali in se po njem ravnali. Kruh smo morali otroci pojesti nagnjeni nad mizo, da drobtinice niso padale po tleh. A ne zaradi tega, da bi se ne smetilo, pač pa zato, ker jih je gospodinja skrbno otrla v kakšno posodo ali v dlan in jih stresla v živalsko pičo. Po dolgih letih se mi vrača v sp>omin podoba ženice, ki je vse leto hodila »v tavrh«. Pač zato, da se je preživela, saj je, bajtarica, čez zimo preždela v pomanjkanju. Pri mizi je na koncu, ko je odložila žlico, skrbno pobrala drobtinice pred seboj in jih pozobala. Pri mali južini zunaj na njivi ali travniku je vselej obrnila predpasnik, da je bila umazana stran navzno- ter, potem pa nad razprostrtim »firtohom« jed- la in na koncu, kot pri mizi, pobrala drobti- nice. Izvrstni poznavalec vin, njegove zgodovine in kulture Drago Medved rad pove in zapiše, da je vino v svetem pismu zelo pogosto ome- njeno. Gotovo je to res, vendar v molitev, v krščanski očenaš, ni prišlo, kot je prošnja za kruh: .. .daj nam danes naš vsakdanji kruh... Kruh v tej molitvi ni mišljen dobesedno, marveč v prenesenem smislu za hrano na sploh, kot rečemo tudi, da so koga otroci že pri kruhu. In če je ruski pisatelj Dudinzev, ko je poudarjal pomen človekove omike in kulturne lakote dejal, da človek ne živi samo od kniha (hrane op. J.K.) mu za gotovo ni prišlo niti na misel, da lahko človek brez kruha (hrane) živi. Spoštljiv odnos do kruha in vsega kar je z njim v zvezi je bil bržčas ukoreninjen pri vseh poljedeljskih ljudstvih. Zato je težko ra- zumeti zgodbo iz Mojzesove knjige o daritvi Kajna in Abela, namreč to, da se Bog ni obrnil na Kajnovo daritev plodov zemlje (žita), na Abelovo krvno žrtev pa. Nauk zgodbe sicer temelji na očitku zavisti in ne zaradi izbire žgalnega daru, vendar se ga da razlagati tudi tako, ker je bilo izraelsko ljudstvo, ki ga je očak Mojzes vodil iz sužnosti v poljedeljskem Egiptu, pastirsko, torej nomadsko. Da je bil kruh po čislanosti na povzdignje- nem mestu, mora biti razvimljivo tudi po bolj preprostih primerih. Shranjeno žito, manj mo- ka, je lahko ležalo na zalogi leta in leta. Vsako mesto in trg je imelo nekoč žitno kaščo z zalo- gami za hude čase. Najobstojnejše, če je bilo prav skladiščeno, je bilo žito. Spet nam streže svetopisemska zgodba in nauk o sedmih debe- lih in sedmih suhih kravah. Če je bilo treba na pot, če se je bilo skrivati pred sovražnikom, je bil hruh nasitna hrana, tudi če ni bilo varno kuriti ognja in kuhati. Nekvašen ali pa prepe- čen, recimo blinci, so trajali dolgo, a tudi čm polnozmat kruh je bU kot nalašč za dolgotraj- nejšo hrambo. In še nekaj. Ni ga bilo, kolikor bi ga hoteli. Kdor jezika špara, kruha strada, pravi prego- vor. Ali še vode, ki jo v kruhu poje, si ne zasluži, žuga drugi. Nekoč, pravzaprav še pred pol stoletja, ni bilo današnjih visokodonosnih sort, zlasti ne takoimenovame italjanke. Stare sorte so dajale, tudi zato, ker ni bilo umetnih gnojil, za polovico manj zrnja na enaki njivski površini. Je pa menda tudi res, da je knih iz takratnega zrnja imel drugačen okus in da se hčere zdaj brez uspeha trudijo speči tako do- brega, kot ga je znala mati. Tudi če se je na primer visokorasla golica polegla, če jo je vrgla ujma, je bilo tudi manj zrnja. Rekli so, da je žito manj »plenjalo«. Zato knih ni vedno ležal na mizi pod krušnim prtom. Marsikje, zlasti za slabimi letinami, je bil skrbno zaklenjen v shrambi, ključ pa je bingljal gospodinji pod kdo ve katero »untrco«. Da bi si kdo odrezal kruha brez vprašanja ali prošnje? Nikakor. Otroci pa sploh ne. Najbrž kruha tudi v boga- tejših hišah niso zametavali, kot se je pred časom pri nas že dogajalo, da je ležal povsod. po cele štruce v smetnjakih. Spet lastna izkušnja. Iskal sem pred mnogimi leti neko podruž- nično šolo nekje v Obsotelju. Cesta se je sredi gozda cepila in nisem vedel kam naj se obr- nem. Izbral sem kar tako in zadel. Zakaj? Ob cesti sem našel ležati kose, z marmelado nama- zanega, napol obgriženega kruha... Nekdo, ki je v tistih krajih preživljal mlada leta, je zatr- jeval, da nekoč, pred drugo vojno in še zlasti med njo, kruh ni bil vsak dan na mizah. Dobro je zapisati nekaj primerov spoštljive- ga ravnanja s kruhom in krušnim zrnjem. Da bo ostalo vsaj v spominu in za opomin. Ko je kmet v žetvenem mesecu, v malem ali velikem srpanu stopil na nedeljo po maši do njive, da bi ugotovil, kako zori, je storil takole. Odtrgal je klas, ga med dlanmi zmel, potlej na rahlo odpihnil pleve. Če je bilo zrnje že zlato- rumeno, je čas žetve napočil. Da bi se prepri- čal, je pregriznil zrno, zmlel med zobmi in preizkusil zrelost tudi tako. Potem je morda preštel še zrna, da bi videl koliko jih je v klasu, potem pa stresel zrnje v žep, da bi ga doma stresel kokošim ali med svinjsko pičo. To čisto zares ne zaradi »ohmosti«. Enostavno zato, ker se zrnje zavreči ne spodobi, tako kot je greh odvreči kruh. Kruh je bU za »tavrharje« pogosto tudi pla- čilo. Otroku, ki je naredil kakšno uslugo, so odrezali kruha. Navada je bila, da so tudi mimoidočega povabili, naj si odreže kruha in mu postregli s pijačo. Berač, ki se je oglasil, je dobil vsaj zagozdo kruha, če ga že niso pokli- cali v hišo in mu na klop ob peči dali skledo jedi od tistega, kar so pripravili tudi zase. Ko je bila žetev, so otroci »paberkvali« po stmišču. Ko so prinesli čajne in bokule polne žitnega klasja, so jih posebej pohvalili in sko- raj vedno obdarovali z majhnimi štručkami, v katere je gospodinja zamesila orehova jedr- ca, ocvirke ali pa pregreto smetano. A tudi, če v testo ni nič zamesila, je šla takšna štručka v slast. Krušni izdelki so imeli tudi od nekdaj sim- bolni pomen. Eden takih je bila svatovska po- gača, ki so jo znale »obcirati« le redke ženske. Za ohcetno pogačo so mojstrice iz testa zgnetle lutke celega svatovskega sprevoda. Nekatere kmečke gospodinje znajo še danes narediti umetelno okinčane kruhe, za primer Kozmoso- va iz Paneč. Simbolni knih so Miklavži in parklji, tudi preste so imele nekoč tak pomen, saj beseda zanje prihaja iz nemščine »Fasten- (brott)«. Iz medenega testa so bile ljubezenske izpovedi - medeni, lectnati srčki. Za Štefanovo so nosili v cerkev k žegnu tudi majhne podobe živali iz krušnega testa, ki so jih dali potem pojesti domači živini, da bi bila zdrava. Ni ravno privoščljivo, če na koncu pribijem, da kruh v teh časih mnogim spet pomeni preži- vetje. Ni pa prav, da so tudi takšni, ki so se ga preobjedli. Foto: EDI MASNEC Na prikazu o šegah ob žetvi v Modriču pri Mali Brezi sta fantiča in dekliča pridno pobirala klasje, ki je ostalo med stmiševjem. iff. 29. - 20. iulii 1995 PISMA BRALCEV 22 Gospodarsko poslopje že pod streho v 28. številki Novega tedni- ka je bilo v članku "Gospodar- sko poslopje že pod streho" na- vedeno, da so za zamudo pri iz- daji gradbenega dovoljenja za nadomestno poslopje g. Franca in Marije Aubreht, Lipje 22, kri- vi žalski uradniki. Delavci Upravne enote Žalec so po dogovoru z lastnikom opravili ogled pogorelega ob- jekta 31.5. 1995 in ugotovitev posredovali lastniku 2. 6. 1995 ter mu določili 90-dnevni rok za dopolnitev vloge. Lastnik je bil dolžan pridobiti pri Območni geodetski upravi Velenje posne- tek terena, ki je osnova za izde- lavo lokacijske dokumentacije. Posnetek je bil izdelan v pe- tek, 8. 7. 1995 in gaje lastnik dostavil upravni enoti 10.7. Na- vedenega dne je lastnik naročil izdelavo lokacijske dokumenta- cije in se dogovoril o novem pri- dobivanju soglasij, ki so osno- va za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Glede na navedeno delavci upravne enote Žalec ne morejo nositi krivde, saj so po Zakonu o upravnem postopku dolžni iz- dati odločbo v 30 dneh, ko je vloga popolna v primeru eno- stavnih postopkov, ki je bil do- govorjen za navedeni primer. MARJAN ŽOHAR, vodja Upravne enote Žalec Preverjanje in ocenjevanje znanja v Novem tedniku je bil 13. julija 1995 objavljen prispevek "Preverjanje in ocenjevanje znanja." Svetovalni delavci za področje srednjih šol z območ- ja Celja v njem obravnavajo predvsem maturo in vpis na uni- verzo. Takšni prispevki in oce- ne so pomembna informacija iz prakse, ne glede na to, na kak- šnih ocenah temeljijo. V zvezi z objavljenim prispevkom pa je treba opozoriti na nekaj trditev, ki ne držijo. V prispevku je zapisano, da so "pred dvema letoma dijakom prenesli informacijo, da bo ma- tura pri višješolskem študijo višje vrednotena kot zaključni izpit", danes pa "sta obe ocenje- vanji vrednostno izenačeni.". Opozoriti je treb^ daje bilo tak- šno določilo uveljavljeno s spre- jemom Zakona o visokem šols- tvu decembra 1993, v enaki ob- liki pa ga je vseboval že pred- log za izdajo tega zakona iz no- vembra 1992. V to, kdo in za- kaj je širil na celjskem območ- ju omenjeno (dez)informacijo, se ne bomo spuščali. V tem kontekstu se v prispev- ku omenja, da so se spremenili "tudi drugi pogoji vpisa". Re- snici na ljubo je treba povedati, da se zakonsko določeni pogoji niso spreminjali. Decembra 1994 sta univerzi spremenili ne- katera določila v študijskih pro- gramih, toda v vseh primerih v korist maturantov. Studijskih programov, pri katerih se v pri- meru omejitve vpisa upošteva uspeh pri dveh vnaprej določe- nih izbirnih predmetih, je zdaj samo pet ( na enem izmed njih pa letos ni omejitve), čeprav je ob prvi najavi sprejemnih pogo- jev spomladi 1993 izgledalo, da jih bo bistveno več. V prispevku je navedeno, "da bodo letos z vpisom večje teža- ve kot pretekla leta, saj veliko dijakov (okoli 7000) pred 29. septembrom ne bo vedelo, kje bodo sprejeti". Ta trditev pe dr- ži, jasno pa tudi ni, na kakšnem izračunu temelji. Letos je bilo namreč razpisanih 8.246 vpi- snih mest za univerzitetne štu- dijske programe (vpis z matu- ro), skupaj s t.i. predmaturitet- nimi generacijami je bilo prijav 9.883 (po oceni strokovnih služb je to število zaradi fiktiv- nih prijav precenjeno vsaj za pe- tino), maturo pa je v junijskem roku opravilo 7.597 dijakov. Vse to podpira tezo, daje letos razmerje med ponudbo in pov- praševanjem po univerzitetnih študijskih programih bistveno bolj ugodno kot kadarkoli do- slej. Lani je imela polovica štu- dijskih programov omejen vpis, letos zaradi povečanja vpisnih mest le tretjina. Kmalu po obja- vi maturitetnih rezultatov (28. julij) bo za večino dijakov zna- no, na kateri fakulteti so spreje- ti, jesenski rok pa bo na razpo- lago tistim, ki so si glede na svoj uspeh zastavili previsok cilj ali pa morajo opraviti popravne iz- pite. MAJDA ŠIROK, državna podsekretarka Ministrstva za šolstvo in Šport Trgohlad Šentjur izbran na razpisu za kotlovnice Navedeni članek bi radi do- polnili z informacijo, vezano na odločitev projektanta, katera oprema oziroma kotli bodo po- stavljeni v kotlovnicah osnov- ne šole F. Malgaja, VVZ, ob- činski zgradbi, Ipavčevi hiši in glasbeni šoli. Za izbor kotelne opreme na objektu občinske zgradbe sta bi- la odločilna razpoložljiv prostor v obstoječi toplotni podpostaji in dovoljena hrupnost pri obra- tovanju, za to je bil izbran to- plovodni kotel z atmosferskim plinskim gorilnikom. V osnov- ni šoli F.Malgaja pa je odločal razpoložljivi prostor prizidka - bodoče kot- lovnice poleg ostalih pogojev glede hrupa in stopnje izkorist- ka. V objektu VVZ pa je pred- videna samo zamenjava gorilni- ka in dopolnitev opreme za kur- jenje zemeljskega plina, v glas- beni šoli in Ipavčevi hiši pa po- stavitev novih atmosferskih kot- lov v litoželezni izvedbi. Za postavitev toplovodnih kotlov, kijih izdeluje Emo Kotli Šentjur, se kot projektanti nismo odločili iz že naštetih razlogov, kar je razvidno iz projektne do- kumentacije, ki je bila izdelana skladno z projektno nalogo in veljavnimi tehniškimi predpisi za tovrstne naprave. Glede ostalih pogojev, kot so kompletnost ponudbe za celot- no rekonstrukcijo, kjer vrednost kotlov predstavlja 20 odstotkov celotne vrednosti, in plačilnih pogojev je odločila komisija za izbor najprimernejšega ponud- FRANC JANUŠ, odgovorni vodja projekta Še mi pomagajmo Franciju iz Lažiš Po objavi prve reportaže o revah in nadlogah Francija Baumkirheija in njegove ma- tere Antonije v TV Tedniku sva ju s prijateljem Marja- nom Mančkom obiskala v njunem skromnem domu v Lažiše nad Dobjem. Pri tem se je zelo izkazal znani voj- niški in celjski mesar, gosti- nec, pek in vinogradnik g. Ludvik Prekoršek, ki zanju ni naročil le prijaznih poz- dravov, temveč naju je kar težko otovoril še s svojimi suhomesnatimi dobrotami. Simpatični Franci, ki je očitno zelo znan in priljub- ljen v domačem kraju, je bil doma. Je sproščen in prija- zen ter vedno pripravljen na pogovor. Rad je povedal vse o svojih križih in težavah ter o žagi in mlinu na veter, ki ga v mislih najbolj zaposlu- jeta. V pravi umetniški pozi je zdeklamiral tudi nekaj svojih pesmi, med njimi tu- di daleč naokrog najbolj zna- no "Pesem o smrti in o moji veri", ki jo je spesnil v dveh delih in je drugi daljši od pr- vega. Odkar je bila objavljena Francijeva življenjska zgod- ba v sliki in besedi v TV Ted- niku, jima z materjo ni več take sile. Kot smo lahko sli- šali v isti Oddaji pred enim tednom, se je s pomočjo od- zvalo veliko dobrih ljudi. Franci veliko hodi, zato še vedno potrebuje in si želi čevljev št. 45, kar je pozabil povedati televizijskemu re- porterju. Njegova mama pa najbolj pogreša hladilnik in si želi tudi drug štedilnik na drva, ker je dosedanji prego- rel in se iz njega kadi iz vseh koncev in krajev. Najbolj pa sta Franci in njegova mama potrebna no- vih oken na njuni hišici. Se- danja okna z enojnimi krili in manjkajočimi šipami so tako trhla, da jih ni mogoče tesno zapirati in ne popravi- ti. Gre za štiri okna z dimen- zijo 60x80 cm, ki jih je na vsak način treba zamenjati pred zimo. Ugotovil sem, da imajo primerna okna pri Slo- venijalesu v Medlogu po ce- ni okrog 15 tisoč tolarjev. Predlagam, da bralci Nove- ga tednika zberemo 60 tisoč tolarjev za štiri nova okna in še kakega tisočaka za njiho- va vzidavo. Neki tamkajšnji zidar je namreč že obljubil, da bo nova okna nemudoma vzidal. Uredništvu Novega tednika pa predlagam, da pri- jazno prevzame organizaci- jo zbiranja denarja in obveš- čanja darovalcev in bralcev o rezultatih dobrodelne ak- cije. MIRO GRADIČ. Celje Pripis uredništva: Uredništvo Novega ted- nika je z veseljem sprejelo pobudo Mira Gradiča, da se s posebno dobrodelno akcijo pomaga Franciju in njegovi mami do novih oken. Vsi, ki bi radi poma- gali, lahko svoj prispevek nakažejo na žiro račun NT&RC d.o.o. 50700-603- 31198 s pripisom ^Za Francija". Center Interspar K pisanju me je spodbudila radijska oddaja, v kateri so po- slušalci 11. julija 1995 izražali svoja pretežno negativna mne- nja o bodočem centru Interspar v Celju. Menim, da so bili celj- ski trgovci z izgradnjo centra močno izigrani, saj bodo posle- dice čutili še dolgo. Prav zaradi tega me preseneča medla reak- cija in odziv te veje podjetni- kov. V že omenjenih pogovo- rih so ljudje izražali začudenje, da sta prav dva vodilna Celjana g. ZimŠek in g. Drozg tako za- govarjala izgradnjo in moram reči, da ni malo tistih, ki so de- jali, da ne zastonj. Še posebej omenjajo gospoda Drozga, kije bil v tem primeru presenetljivo radodaren in hiter, kar običajno ni njegova lastnost. Zaradi na- vedenega bi želel kot star Ce- ljan in občan občine Celja od- govore na nekatera vprašanja: - čigavo zemljišče je občina Celje prodala Intersparu, če ve- mo, daje bila prej na tej lokaci- ji LIK Savinja, kije, kolikor mi je znano, imela zemljiško posest urejeno? -kolikšna je bila cena zemljiš- ča oziroma kvadratnega metra in kdo je to ceno določil? Go- vori se o zelo nizki ceni, čeprav vemo, kako draga so zemljišča v Celju. - kateri organ je razpravljal o tem, da se zgradi v Celju center Interspar in ali so imeli celjski trgovci kaj besede pri odloča- nju? Pri tem bi še posebej vpra- šal g. Gracerja, odgovornega za razvoj trgovine in malega gos- podarstva v Celju, saj veliko očitkov leti tudi na njega. - kakšne koristi bo imelo od centra mesto Celje oz. kolikšno škodo bo povzročil celjski trgo- vini? - ali so imeli celjski trgovci prednost pri najemu lokalov, za katere so sicer določene astro- nomske najemnine (odliv kapi- tala)? - kakšen delež bodo imeli slo- venski proizvajalci v prodajnem asortimanu centra, saj se govo- ri, da bo le borih 20 odstotkov? Če je temu tako, zakaj je bilo sprejeto takšno škodljivo raz- meije? - ali je bila narejena celovita študija o prednostih in slabostih centra in kdo je o tem razprav- ljal? - kakšne so bile odškodnine za porušene lokale in pisarne in ali so bili vsi v enakopravnem položaju (govori se, da so imeli prijatelji župana in Drozga ve- liko boljše pogoje oz. odškod- nine)? - izvajalec gradbenih del je v celoti velenjski Vegrad. Z^aj pogajalci ali pogajalca nista do- segla udeležbe tudi celjskih gradbenih firm, predvsem In- grada, ki je v zelo slabem polo- žaju? To je samo nekaj logičnih vprašanj, na katera bi želel jav- ni odgovor tistih, ki so imeli pri tem glavno besedo. Ker sem upokojenec in imam dovolj časa, bom v bodoče ve- čino tega posvetil problemu In- terspara in zadevo po dokumen- tiranju pripeljal do najvišjih or- ganov republike in tudi organov pregona. Nekaj gradiva že imam, še več pa ga pričakujem v kratkem. Vas, dragi Celjani, pa i»zivam na odziv na moje pi- sanje in na malo več kritičnosti in srčnosti kot doslej. To velja predvsem za celjske trgovce. ŽELJKO OJSTRŠEK, Celje Policisti - varuhi reda in miru? Slovenski policisti, predvsem tisti najmlajši in "najpametnej- ši", očitno mislijo, da lahko za- kone krojijo kar sami, tudi z zmerjanjem in pretepanjem. V petek, dne 31.6.1995, je bil na Tratni pri Slivniškem jezeru koncert. Moj brat in njegov pri- jatelj sta sedela na parkirišču in se pogovarjala, ko so pristopili šiije policisti. Zahtevali so oseb- no izkaznico. Nato so sledila vprašanja, kot npr.: "Zakaj se- dita tukaj? Koliko denarja ima- ta? Kako je ime očetu?" Bratje vljudno odgovoril, da so to nje- gove osebne zadeve ter da vse, kar jih zanima, piše na osebni izkaznici. Kot vsi vemo, pa no- benemu državljanu ni potrebno odgovarjati na takšna vprašanja, razen če policisti nimajo nalo- ga za pregled. Nato so oba fan- ta fizično pregledali. Ko bi bilo to vse, človek ne bi bil niti tako ogorčen. Toda zgodba se šele začenja. Eden izmed policistov je hotel fizično obračunati. Pla- nil je v brata, ga odrinil in oz- merjal s sočnimi pridevniki, med drugim tudi z "mladolet- nim smrkavcem", kljub temu da je brat polnoleten. Najprej gaje udaril v želodec s svetilko in na- to še s kolenom. Kljub temu da se brat ni branil, policist ni od- nehal, še naprej mu je grozil, med drugim tudi s sodnikom za prekrške. Sprašujem se, kako lahko oseba, kot je omenjen mlad po- licist, opravlja delo, v katerem ima vsakodnevno opraviti z ljudmi, pri tem pa ni sposoben normalne komunikacije? Sicer pa se najbrž kljub pritožbi na us- trezen naslov ne bo zgodilo nič. Policisti bodo še naprej "vest- no" in "profesionalno" oprav- ljali svoje delo, Slovenci pa bo- mo mimo spali v naši vami dr- žavi. BARBARA BOŠTJANČIČ, Bistrica ob Sotli Javni poziv vladi RS in GZS Izvršni odbor Sindikata ko- vinske in elektroindustrije Slo- venije - SKEI je na seji, dne 6. julija 1995, razpravljal o rezul- tatih izvajanja zakona in dogo- vora o politiki plač za leto 1995 in ugotovil, da so posledice omenjenih dokumentov v prak- si nesprejemljive. Večina pod- jetij v naši panogi je prisiljena zniževati plače tudi do 10 od- stotkov ali pa namerno kršiti omenjene akte. Zniževanje plač bo povzročilo velike socialne napetosti v podjetjih, ki so šele v sedanjem času v obdobju gos- podarske rasti. Izvršni odbor SKEI je tudi ocenil, da bo izva- janje teh dokumentov zaradi izrazito destimulativnega učin- ka na zaposlene povrzočilo us- tavitev te rasti, zaradi česar pod- jetja ne bodo mogla izkoristiti zaenkrat še ugodnih razmer. Izvršni odbor SKEI zato zah- teva: 1. Socialni partnerji naj se ta- koj sestanejo in pripravijo spre- membe omenjenih dokumentov. 2. V nasprotnem primeru bo Izvršni odbor SKEI takoj pozval Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in sindikate dejavno- sti v ZSSS, da odstopijo od pod- pisanih dokumentov. 3. Svet ZSSS naj takoj skliče Izredno konferenco. 4. Gospodarska zbornica Slo- venije mora direktorjem oziro- ma vodstvom družb takoj posre- dovati konkretna navodila o iz- plačevanju plač po kolektivni pogodbi dejavnosti kovinske in elektroindustrije. ALBERT VODOVNIK, Predsednik SKEI Slovenije Kdo je nevaren slovenskemu narodu? Ljubljanska proslava ob dne- vu državnosti je pokazala pra- vo politično razpoloženje veči- ne Slovencev. Deklarativne, po- litično enostranske, dolgočasne in utrujajoče proslave na držav- ni ravni je tokrat zamenjal po- vsem drugačen dogodek, ki ga je težko opisati. V očeh prepro- stih delavcev in mater s svojimi otroki v naročjih je bilo opaziti vzhičenost in ganjenost do solz. Preprosto slovensko ljudstvo je začutilo in jasno pokazalo, kdo je resnično na njihovi strani, kdo je njihov pravi voditelj. Be- sede Janeza Janše, da Slovenije ne damo, so v bistvu le besede in zahteve vsega zavednega slo- venskega ljudstva; to je le logi- čen in odločen sklep, če želimo resnično ostati še naprej država Slovenija. Seveda se je te od- ločnosti ustrašila liberalnoko- munistična oblast, ki nas še ved- no želi potisniti v nekakšno ju- goslovansko konfederacijo ozi- roma kar prodati Srbom. Naj- večji nasprotniki pripravljeno- sti Slovencev, da želimo živeti na svoji samostojni poti, so prav tisti ljudje oziroma politiki, ki so bili pred petimi leti izraziti nasprotniki slovenske osamos- vojitve. Koliko sovraštva goji levoli- beralni blok do narodno zaved- nih Slovencev, je pokazala laž- na "slovenska antigona" ga. Spomenka Hribar v TV žarišču, 4. julija. Očitki, daje Janez Jan- ša fašist (potemtakem so fašisti tudi tisti, ki soglašajo z njim) pričajo, da je pri nas politično stanje zelo resno. Komunistič- na tradicija je znana: najprej di- skreditacije, potem likvidacije. Te genocidne izkušnje se prav lahko ponovijo tudi danes. Za- to je Janez Janša v nevarnosti in z njim ves zaveden slovenski narod. V zgodovini slovenskega na- roda pa so zabeležene tudi dru- gačne izkušnje, 27. junija 1991, ko je Sloveniji šlo za biti ali ne biti, se je liberalnokomunistič- na naveza "podelala v hlače". Kar nekaj vodilnih levo usmer- jenih protagonistov seje poskri- lo ali pobegnilo v tujino. Tako so jasno pokazali, koliko jim je mar slovenski narod. To sloven- ski delavci, kmetje, matere, štu- dentje dobro vedo. Vedo tudi, kaj jim je storiti, če se bo kate- rakoli roka le dotaknila zavet- it. 29. - 20. iulif 1995 23 PISMA BRALCEV nika sloveskega naroda - Jane- za Janše. IVE A. STANIČ, Kočevska Reka Odziv na pisanje dr. Janeza Drnovška Pismo, ki ste ga naslovili na predsednika stranke ZLSD, terja odgovor, ker v njem navajate celo vrsto neresnic in še kaj dru- gega. Sprenevedanje, kije tipič- no za vaše delovanje, doseže vi- šek, ko trdite, da niste bili sez- nanjeni s podporo vaše stranke spremembam zakona o denacio- nalizaciji. Konzorcij denacionalizacij- skih zavezancev je imel pred obravnavo predloga v parla- mentu kar nekaj sestankov s predstavniki vaše stranke in na teh sestankih je bila s strani ve- čine udeležencev izražena pod- pora predlaganim spremembam. Posamezni parlamentarci iz va- še poslanske skupine so se celo javno opredelili za spremembe na okrogli mizi v Cankarjevem domu. Prvi dan obravnave v parla- mentu sem se pogovarjal s šte- vilnimi prijatelji, ki so v vaši stranki, in vsi so mi zagotavlja- li, da bodo glasovali za spre- membo zakona o denacionaliza- ciji. Po izsiljeni prekinitvi raz- prave in odloženem glasovanju pa so ti isti ljudje, podrejeni strankarski disciplini, glasovali proti. Glasovanje Je bilo rezultat va- šega političnega trgovanja z SKD. Vi, ki si dovolite brati le- vite stranki, kjer se članstvo ne pusti poneumljati predsedniku in ne podpira trgovanja s člo- veškimi dušami, nimate pravi- ce nikomur ničesar očitati. S jremoženjem 10.500 delavcev, ti ste ga podržavili, ste kupili vstop SKD v koalicijo. Z zavr- nitvijo sprememb zakona o de- nacionalizaciji in preložitvijo Jelinčičevega predloga pa ste te iste delavce in še številne dru- ge, hkrati z njihovimi družina- mi, spremenili v socialne pod- pirance. Uničujete davkoplačevalce, ki so v proračun prispevali zelo pomemben delež, v korist tistih, ki ne plačujejo nikakršnih daja- tev in dobro živijo na račun za- povedane solidarnosti tudi naj- slabše plačanih džavljanov de- mokratične Slovenije. ZLSD Je za spravo med živi- mi, za sožitje vseh, ki vidijo v prihodnost. Ta sprava ne more biti kupljena z nacionalizacijo 50.000 ha kupljenih zemljišč, poklanjanjem prodanih gozdov in odpuščanjem 10.500 delav- cev v kmetijstvu; 5.500 v goz- darstvu, 4.800 v trgovini in pre- ko 2.000 v gostinstvu. Ne more temeljiti na neenakopravnem položaju najemnikov nacionali- ziranih stanovanj in lokalov. Predno ponovno sedete in na- pišete pismo stranki, ki ne želi sprave z dajanjem odpustkov na račun socialne varnosti desetti- sočev državljanov, ki so priča- kovali boljši jutri, dobili pa br- co po 30 in večletnem delu, se zamislite nad svojim ravnanjem in se vprašajte, kdo Je tisti, ki povzroča razdore med sloven- skim ljudstvom. Ko smo se opredeljevali za samostojno Slovenijo, se nismo opredelili za tujo veleposest in cerkveni fevdalizem. Opredeli- li smo se za demokratično, vsem državljanom prijazno državo, ki bo s skrbjo za davkoplačevalce opravičila svoj obstoj in stroš- ke. SREČKO ČATER, predsednik ROS Kmetijstva in živilske industrije Slovenije Zakaj tako? Prišlo Je poletje, vsi kraji v ožjem celjskem območju imajo zabavne prireditve. To lahko razberemo iz plakatov, radijskih obvestil in vabil. Le v Vojniku, razen Krajevnega praznika in gasilske proslave, nič. Lani Je bila v Vojniku orga- nizirana 1. parada domače glas- be. Na njej seje zvrstilo veliko ansamblov, ki so zapolnili pro- gram. Bilo Je začuda izredno ve- liko obiskovalcev, ki so prišli od blizu in daleč, da bi si ogledali povorko in potem nastopajoče. Res, da so bile začetniške na- pake, kje pa niso? Vendar Je za- bava trajala do zgodnjih jutra- njih ur, in to celo v petek. Bilo Je več kot 2500 obiskovalcev. Prireditev Je odlično vodil g. Tone Vrabl, nastopil Je humo- rist itd. Prireditev s takšnim obi- skom Je pokazala, da Vojnik po- trebuje tako poletno prireditev, zato so tudi ljudje prišli in za- dovoljni odšli z besedami: vi- dimo se na 2. paradi. A kot Je opaziti. Je ni. Kje Je vzrok, da se letos takšne prire- ditve ni, za katero je že bil pri- pravljen scenarij decembra 94, a na žalost Je vse ostalo le na papirju in pri željah. Ob mrtvilu, ki vlada v Vojni- ku, smo ostali še brez te prire- ditve. Zares škoda! D.G., Vojnik Mrtvi se obračajo Nasmejati sem se moral ob spopadu na nož na levi sceni med županom in tajnikom ZL v Celju. Oba sta namreč želela prika- zati, da se Je davkoplačevalki denar uporabil tudi za domo- bransko prireditev na Teharjah. S tem sta oba opravičevala mno- go potratnejšo levo rdečo prire- ditev lani, 1. oktobra, na Golov- cu. Ta Je šla skoraj v celoti na račun celjskih davkoplačeval- cev, saj se kasnejše prosjačenje po slovenskih občinah ni obne- slo, ker niso hotele plačati ne- naročenega showa. Približno 170.000 tolarjev, kolikor Je za teharsko prireditev plačal celj- ski proračun. Je le polovica ne- to plače najbolje plačanega ob- činskega uslužbenca. Namen je torej bil z drobižem opraviče- vati prejšnje zapravljanje (cca. šest milijonov tolarjev). Mene bolj skrbi županov osebni odnos (olika) do tisoče pobitih najinih rojakov. Kot žu- panu nas vseh mu Je bilo mesto na tribuni ali pred njo. On pa se Je brezglavo sprehajal po levem robu prireditvenega prostora in opravičeval svojo prisotnost, da so bili pač pritiski tako hudi. Kakšni pritiski neki, v vaši gla- vi, gospod župan? Tudi pred- sednik občinskega sveta g. Oset (SKD) Je takoj po prebranem govoru zapustil prizorišče (tri- buno) in še govora strankarske- ga prijatelja g. Polajnarja mu ni bilo vredno poslušati. Posluša- nje spravnih besed škofa Kram- biergerja, klenih in prodornih be- sed govornikov iz izseljeništva in prava erupcija misli rodolju- ba in Argentine bi Jima gotovo pomagalo zdraviti njune ideo- loške krče. MARJAN MANČEK, Celje Vode, vode... Tega nam živali ne morejo sporočiti in tako so, žal, odvi- sne od nas, kako bomo zanje po- skrbeli. Vemo, da so prevozi ži- vine v tovornjakih po žgočem soncu na razbeljenih asfaltnih cestah pravi potujoči kremato- riji, vemo, da je v zadnjih dneh grozljivo umirala živina pred mnogimi slovenskimi klavnica- mi zaradi stavke delavcev. Trpela Je obnemogla, ranje- na živina, ki Je bila med trans- portom poškodovana in je v mu- kah čakala tudi več dni na pri- silni zakol. Vemo tudi to, da so iz prašičje farme Ihan v pone- deljek, 10. julija v največji opol- danski vročini plus 30 stopinj Celzija s pomočjo brc natovar- jali prašiče v dvonadstropne ka- mione celjske registracije. Bi se te živali nf moglo natovarjati v Jutranjih urah ali po sončnem zahodu, kot to počenjajo v dru- gih državah Evrope. Tu Je pre- malo prostora, da bi navajali vsakodnevne dokaze, koliko trpljenja morajo prenašati živa- li zaradi hude vročine. Zlasti za- postavljeni so psi čuvaji, od rojstva do smrti priklenjeni na (tudi prekratkih!) verigah, izpo- stavljeni žgočemu soncu in brez pitne vode. Po Sloveniji je vse polno vrtičkarjev, ki imajo pse čuvaje nameščene pri svojih ko- libah ali pa kmetje, ki Jim psi čuvaji kar pod milim nebom ču- vajo poljske pridelke, malokdo pa pomisli, da psi v suhem in pregretem zraku potrebujejo mnogo pitne vode. Ne nazadnje Je treba opozoriti še brezsrčne kolesarje ali pa voznike motor- jev, ki silijo pse k teku poleg voznika, kar je vse obsodbe vredno! To smo zapisali tudi v osnutek prvega slovenskega Za- kona o varstvu živali pred mu- čenjem, kar pa ne pomeni, daje do sprejema zakona dovoljeno živali mučiti. Kdo lahko pomaga? Vsi us- tvarjalci tiskanih in elektronskih medijev. Kot primer Je Radio Slovenija, čigar izvajalci ob koncu Jutranjega programa do- brohotno opozaijajo poslušalce. naj dobro prezračijo m ohladi- jo svoje avtomobile preden se- dejo vanje, sebi pa naj privoš- čijo obilo hladne osvežilne pi- jače... Kaj bi stalo napovedoval- ca ko, da bi dodal stavek: "Pa ne pozabile živali, dajte Jim vo- de in sence". Tiskani mediji bi le kratke napotke lahko (seveda brezplačno in iz humanih nagi- bov!) dajali v svoja glasila. DRUŠTVA PROTI MUČENJU ŽIVALI Celje, Koper, Nova Gorica, Slovenj Gradec, Trbovlje Hladen tuš iz lokala V soboto, 15. Julija sem ne- kaj po opoldnevu šla po pločni- ku Vodnikove ulice v Celju. Razmišljala sem to in ono, ko mi Je naenkrat za vrat priletelo približno dva deci mrzle teko- čine. Ko sem se brisala, sem se ozirala za storilcem, ki seje že skoraj uspel skriti nazaj v lokal na Vodnikovi ulici. Vendar je lastnikov namestnik prijel oba polivalca in Ju postavil predme. Oba sta se opravičila, češ da pr- ha ni bila namenjena meni. Kljub temu mislim, da incident ni ravno za vzgled v času turi- stične sezone v mestu ob Savi- nji in vse prej kot pomaga pri pridobivanju novih gostov loka- la. IVANKA-MARIJA SMOLE, Atlas Expoi1 Import na novi loicaciji Novi prostori, več razstavnega prostora, parkirišče In skladišče Podjetje Atlas Export Import, ki ga vo- di Mohamed Jodeh, si je dobro ime ustva- rilo s prodajo video igric, peči na petrolej, klimatskih naprav in alarmno varnostnih naprav. Doslej so imeli sedež podjetja v prostorih Razvojnega centra, od pone- deljka dalje pa jih najdete na Teharski cesti 4, v bivših prostorih Topra. Za selitev so se odločili predvsem zato, da bi v novih, precej večjih prostorih, svojim poslovnim partnerjem lahko v pri- hodnje predstavili vse prodajne artikle ter da jim omogočijo takojšen prevzem blaga, saj se tu nahaja tudi konsignacij- sko skladLLšče. V neposredni bližini je tudi dovolj veliko parkirišče, kar bo prav go- tovo tudi razveselilo njihove poslovne partnerje. Trgovsko podjetje Atlas Export Import je že več let uspešno prisotno na sloven- skem trgu. So ekskluzivni zastopnik za Slovenijo za prodajo peči na petrolej Toy- oset in Senstone japonskega proizvajalca. Prodajo jih zelo veliko, okoli šest tisoč letno, kupci pa so z njimi bojda izjemno zadovoljni. Obenem prodajajo tudi petro- lej zanje. Atlas Export Import prodaja tudi vse vrste klimatskih naprav pod lastno bla- govno znamko Comfort. Ker so neposred- ni uvozniki, se lahko pohvalijo z zelo ugodnimi cenami. V njihovem prodajnem pro^amu so ventilatorji, pa air coolerji, ki jih je v KovinotehninDi prodajalnah mogoče kupiti že za okoli 30 tisoč tolar- jev. Tiste prave klimatske naprave so ce- novno precej dražje, vendar je tudi njihov učinek toliko boljši. Imajo jih dve vrsti. Vidne in okenske. Obstajajo pa v več iz- vedbah. Najkvalitetnejše ali pa najpri- mernejše se v praksi kažejo t.i. split kli- matske naprave, pravi Mohamed Jodeh in dodaja, da Atlas Export Import poskrbi tudi za montažo klimatskih naprav kjer- koli v Sloveniji. »Letos in v prihodnje bomo prodajali klimatske naprave kitajskega proizvajal- ca MD, ki delajo s Toshibino tehnologijo in imajo njihove originalne kompresorje in elektroniko. Te klimatske naprave so zelo kakovostne, cene pa zelo nizke, še posebej zato, ker te naprave uvažamo ne- posredno s Kitajske,« pravi Mohamed Jo- deh. Po konkurenčnih cenah pa prodajajo tudi klimatske naprave proizvajalcev s Tajvana in japonske klimatske naprave National. Najpopularnejši prodajni program At- las Export Importa je celotni program video iger. Z njimi že več let oskrbujejo slovensko tržišče in to nameravajo tudi v prihodnje Ta program bodo do nadalj- njega delno še vedno prodajali v bivših prostorih, torej v Razvojnem centru, kas- neje pa bodo tudi to prestavili v nove prostore. Atlas Export Import se v glavnem uk- varja z veleprodajo. Drugi način prodaje pa je kataloška prodaja. Slednjo največ- krat opravijo preko podjetij Fit media in DZS. Po besedah Mohameda Jodeha se le-ta večkrat izkaže za izjemno uspešno. Med grosisti je njihov največji odjemalec celjska Kovinotehna, s katero zelo dobro sodelujejo, imajo pa še tudi nekaj drugih, stalnih odjemalcev. Precej se pojavljajo s svojim prodajnim programom tudi na Primorskem. Čeprav so s prodajo v podjetju zado- voljni, so se odločili pospešiti jo tako, da bi pripravili razstavni prostor, na kate- rem bi kupci lahko videli in preizkusili razstavljeno blago. Kupil je prostore pre- cej velikega dela bivšega Topra in tam uredil poslovne prostore za vodstvo po- djetja, konsignacijsko skladišče in raz- stavTii prostor. Zato bivše in bodoče po- slovne partnerje vabi, da jih obiščejo v novih prostorih. Še posebej tudi zato, ker so po zagotovitvah Mohameda Jodeha v Atlas Export Importu v konkurenčnem boju v precej dobrem položaju, saj so pri njih cene ugodne, prav tako pa tudi pla- čilni pogoji. EPP Št. 29. - 20. ivlif 1995 KRONIKA 24 • V sredo, 12. julija pozno popoldne je bilo, ko je na železniški progi na območ- ju dela Ipavčeve ulice leža- lo moško truplo. To pome- ni, da je bila gmota negib- na, kot takšna pa je dajala vtis, kot da gre res za člo- veka, ki ga je pravkar po- vozil vlak. Ljudje, ki so se takrat gibali v bližini, so bili prestrašeni, ko so na kraj domnevnega povože- nja prišli policisti, pa so ugotovili, da gre res za ne- gibnega človeka, a negib- nega zaradi močne doze al- kohola, ki se je stekal po žilah. Možakar je bil pa vendarle še toliko pri sebi, da se je domislil neslane šale z železniško nesrečo. Zaradi neslanosti bo šel Igor B. k sodniku za pre- krške. • Istega večera so šli mož- je postave intervenirat pred gostilno Brežnik na Lopati. Tam so se z javnim redom in mirom skregali Branko O., Slavko in Mar- jan K. ter Vesna K. To jim je uspelo tako, da so se zmerjali in se drU. • 13. julija popoldne je na- špičena gospa prijavila, da njen sosed Andrej A. skoraj vsak večer navija glasbo, ona pa zaradi tega ne more spati. Obenem je še naroči- la, naj se pri sosedu Andre- ju čimprej oglasi policist in ga okrega. • V bifeju Kmetiček je Jo- že Z. z Lipe z lastnimi ro- kami in nogami obdelal Ivana O. Pepi bo šel k sod- niku za prekrške. • Gospa Ivanka S. je mi- nulo soboto prijavila, da je nič slabega misleč hodila po Vodnikovi uliqi, ko jo je nenadoma nekdo stuširal z vodo, in to celo z mokro. Curek da je prišel z okna tamkajšnje okrepčevalnice, je zadevo natančno locirala zmočena gospa, policisti pa so na kraju dogodka zade- vo preverili in ugotovili - nič. Še sledov kakšnega mokrega madeža ni bilo na pločniku. Policistom pa res ne bo zmanjkalo dela, če se bodo še naprej ukvarjali^ z zmočenimi občani. • Gospa Jožica naj bi ime- la v nedeljo popoldne teža- ve s svojim nekdanjim naj- dražjim. Tako je zagotav- ljala dežurnemu, patrulja pa je potem ugotovila, da ga je Jožica-tisti dan preveč cukala, pa se ji je zaradi tega jezik močno nabrusil. V svojem zanosu je polici- stu še naročila, naj ji gre za pričo, ko se bo na sodišču potegovala za status ločene osebe. • Jožica Ž. je v nedeljo po- noči sporočila, da jo je na dvorišču pretepel sosed Ju- ro J. Ker je Juro res udaril Jožico po obrazu, bo ustrezno kaznovan. M.A Povzročil nesrečo, ohrcal policista Policisti UNZ CeUe so po lanski statistiki največkrat ogroženi, ko opravljajo svoje delo v Sloveniji že nekaj let narašča število nasilnejših kaznivih dejanj. Kriminalci so vse bolj agresivni, za dosego svojih ciljev pa sploh ne iz- birajo sredstev. Vse pogosteje so njihove žrtve tudi policisti, pri tem pa v večini evropskih držav opaža- jo, da je vse več primerov, v katerih so policisti omalovaževani, fizično napadeni ali celo umorjeni. Lani je bilo v Sloveniji storjenih 225 kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja ura^i osebi, kaz- nivih dejanj napada na uradno ose- bo pa 54, kar pomeni v obeh prime- rih rahlo povečanje. Zanimivo je, da je bilo največ teh kaznivih dejanj storjenih na območju UNZ Celje. Eno takšnih kaznivih dejanj so po- licisti zabeležili tudi v minulem tednu. Patrulja prometne policijske po- staje UNZ Celje si je šla 16. julija zjutraj ogledat posledice in okoliš- čine prometne nesreče, ki se je iste- ga jutra zgodila v križišču Maribor- ske in Dečkove ceste v Celju. Ko sta dva policista prispela na kraj nezgode, so jima priče in oško- dovanec povedali, da se je voznik, udeleženec v nezgodi, po trčenju ulegel na bližnjo zelenico in da zdaj tam počiva, kot da se ni nič zgodilo. Eden od policistov je stopil k poči- vajočemu vozniku in mu naročil, naj vstane, ker pa na to ni reagiral, ga je policist ponovno pozval, naj vstane in sodeluje pri razčiščevanju okoliščin nezgode. To pa je bilo za razgretega moškega že preveč; v je- zi je policista brcnil v nogo, potem pa ga je nameraval še udariti s pest- jo. Do takrat še neznanega voznika je policist v nadaljevanju dogajanja potegnil iz grmovja, ker pa se še ni nehal upirati in ogrožati policista, ga je bilo treba vkleniti in prepeljati na streznitev na policijsko postajo. Tam so tudi ugotovili, da je bil pov- zročitelj nezgode in uporni nasilnik 26 letni Marko D. iz Ljubečne pri Celju. Preizkus z alkotestom, ki so ga tudi opravili, je pokazal, da je imel voznik v izdihanem zraku 1,8 g/kg alkohola. Zoper osumljenega storilca so policisti napisali predlog sodniku za prekrške, kriminalisti pa kazensko ovadbo. MARJELA AGREŽ Igra z vžigalnikom v sredo 12. julija zvečer, sta se pod gospodarskim poslop- jem Marije E. v Šentvidu pri Grobelnem igrala otroka, sta- ra štiri in pet let. V o.sebnem avtomobilu sta našla vžigal- nik, s katerim sta potem priž- gala posušeno koruznico pod poslopjem, ki je v hipu zagore- la. Ker so domači, sosedje in šentviški gasilci hitro interve- nirali, se ogenj ni razširil na celotno gospodarsko poslopje. Gmotna šk(^a znaša okoli 300 tisoč tolarjev. Talila se ie plastiica Prejšnji četrtek so si šent- jurski policisti ogledali požar v kurilnici stanovanjske hiše Mirka K. v Trubarjevi uUci v Šentjurju in ugotovili, da ni šlo za tipični požar, ampak za tlenje na električni napeljavi solarnega bojlerja. Zaradi vi- sokih temperatur se je stalila vsa plastika, vključno z elek- trično napeljavo v kurilnici in garaži. Intervencija gasilcev ni bila potrebna, nastala gmotna škoda pa znaša okoU 400 tisoč tolarjev. Gorela visa Minuli petek zjutraj je iz- bruhnil požar na osebnem av- tomobilu znamke Citroen visa, ki je bil parkiran pred proda- jalno KZ v Laškem. Do požara je prišlo v ptedelu motorja in v času, ko ga je lastnik Alojz T. iz Jelovega spravljal v pogon. Ogenj so pogasili gasilci iz La- škega, škode pa je za okoli 150 tisoč tolarjev. Vžgalo se le oiie Zaradi pregretja olja v cvrt- niku , je 14. julija popoldne nastal požar v kiihinji stano- vanjske hiše Ksenije K. v Ro- gatcu. Ogenj se je razširil na kuhinjske elemente, požar pa so pogasili gasilci iz Rogatca. Kljub hitri intervenciji je na- stalo za okoli 200 tisoč tolarjev gmotne škode. Uničena ifopainica Minulo nedeljo popoldne je izbruhnil požar v kopalnici stanovanja Milovana B. v Ša- ranovičevi ulici v Celju. Požar, ki je nastal zaradi napake na električni napeljavi, je uničil kopalnico, delno pa tudi pred- sobo in kuhinjo. Požar so po- gasili celjski poklicni gasilci, gmotna škoda pa znaša okoli 1 milijon tolarjev. Mrtva pod smreko Marija V. (47) iz Florjana pri Gornjem Gradu in njena 23 let stara hčerka Agata B. iz Vologa sta se 15. julija popoldne vračali s travnika na Dobrovljah proti domu. Med pešačenjem ju je presenetilo močno neurje z dežjem in vetrom, ko sta prispeli do roba gozda, pa je veter podrl 38 metrov visoko smreko, ki je padla na Marijo in jo pokopala pod seboj. Hčerka, ki je hodila za njo, se je uspela rešiti izpod vejevja, njena mati pa je bila na mestu mrtva. Vlak povozil moškega Tovorni vlak št. 50411, ki je 14. julija ponoči vozil na relaciji Šentjur-Štore, je v P*rožinsld vasi do smrti povozil 34-letnega Milana H. iz Marija Dobja. V času povoženja je sedel na železni- škem tiru. Oiinl madeži na reki Prejšnji četrtek popoldne je iz cisterne Karla B. iz Tmovelj pri Socki v potok Trrioveljščica izteklo okoli 500 litrov kuril- nega olja. Olje je iz potoka steklo v reko Hudinjo, v kateri so naslednji dan opazili oljne madeže. Do pogina rib zaradi tega onesnaženja sicer ni prišlo, gasilci pa so v potok Tmoveljščico in Hudinjo položili pregrade in tako zajezili izteklo olje. Boris Ivana Na parkirišču pred gostiš- čem Jovan v Čmovi je 11. juli- ja ponoči Boris B. (34) iz Vele- nja pretepel Ivana S. (35), prav tako Velenjčana. Ker je Ivan utrpel hude telesne poškodbe, so policisti zoper Borisa B. na- pisali kazensko ovadbo. Camei in cinar Neznani storilec je v noči na 13. julij vlomil v slaščičarno Nafija C. v Radečah. Ukradel in odnesel je 20 zavojčkov ci- garet znamke camel in stekle- nico cinarja. Lastnik je oško- dovan za okoli 55 tisoč to- larjev. Nina brez potrdila Prejšnji četrtek popoldne je nekdo vlomil v osebni avtomo- bil, ki je stal na parkirišču pred letnim kopališčem ob Ljubljanski cesti v Celju. Ko se je lastnica Nina Z. iz Celja po dobri uri vrnila k vozilu, je videla, da v njem ni več video kamere in denarnice, v kateri je hranila osebno izkaznico in potrdilo o državljanstvu. Gmotna škoda, ki jo je oško- dovanka utrpela, znaša okoli 165 tisoč tolarjev. IHcradel strele v noči na 13. julij je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Zagradu. Odnesel je black&decker orodje (vrtalni stroj, krožno žago in žago za rezanje in striženje žive meje) ter 36 metrov električnega po- daljška in plinsko jeWenko z gorilcem. Milovana P. iz Štor je storilec oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev. Tat v Oistriol v noči na 14. julij je neznani storilec vlomil v gostišče Oj- strica v Celju in iz točilnice odnesel okoli 150 zavojčkov cigaret različnih proizvajalcev in blagovnih znamk ter stekle- nico vinjaka. Cigarete so za prodajo, vinjak za lastne po- trebe, Ojstrica pa je oškodova- na za približno 60 tisoč to- larjev. Triie znani tiči 15. julija dopoldne so trije moški vlomili v stanovanjsko hišo Avgusta M. v Sevcah. Ukradli so mu 18 tisoč tolarjev gotovine, ročno uro, osebno iz- kaznico in 6 čekov Banke Ce- lje. Storilci, Franc Z. (19) iz Novega mesta, Darko S. (24) iz Brežic in Branko G. (20) iz Ce- lja so bili kmalu po dejanju prijeti, ukradene predmete pa so jim policisti zasegli. Zoper vse tri, od katerih sta dva že stara in dobra znanca policije, so napisali kazensko ovadbo. Oicradeni butik v noči na 16. julij je bilo vlomljeno v Boutique »D« na Trubarjevi ulici v Šentjurju. Neznani storilec je v lokalu ukradel in odpeljal večjo koli- čino izdelkov ženske usnjene galanterije ter ženska oblačila. Pogledal je tudi v nezaklenje- no blagajno in iz nje pobral ves menjalni denar. Lastnica Dana A. iz Šentjurja je oško- dovana za okoli 100 tisoč to- larjev. izginil kombi v dneh od 15. do 16. julija je neznani storilec ukradel kom- binirano vozilo IMV reg. št. CE KALANI, last Andreja K. iz Celja. Vozilo je bilo v času ta- tvine parkirano na parkirišču v Škapinovi ulici, vredno pa je okoli 2 milijona tolarjev. M.A. Kradel ure, vlamljal v kioske Policisti PP Celje so te dni ovadili Franca A. iz Hrastnika, ki je utemeljeno osumljen vloma in velike tatvine. Tako naj bi 17. junija vlomil v Urarstvo Lečnik v Celju in ukradel 20 ročnih ur v skupni vrednosti okoli 1 milijon 600 tisoč tolarjev. Dan kas- neje naj bi vlomil v prodajni kiosk na Mariborski cesti v Celju in lastniku povzročil za okoli 20 tisoč tolarjev gmotne škode, 2. julija pa naj bi vlomil v kiosk na Stanetovi ulici v Celju, kjer je ukradel nekaj cigaretnih zavitkov in vžigalnikov. Osumljenega je zaslišal preiskovalni sodnik, ki je zanj odredil enomesečni pripor. Prijeta skupina tatičev Te dni so se policisti PP Celje in PP Žalec ukvarjali s skupino šestih mladih Celjanov, tako mladih, da nekateri spadajo še v kategorijo otrok, rojenih v letih od 1980 do 1982. Na vesti imajo vrsto vlomov in tatvin na območju Celja in Žalca. Kot kaže preiskava, so se fantje specializirali za vlome v osebne avtomobile znamke jugo, od objektov pa so se najčešče lotevali barak in ut, vlamljali pa so še v počitniške prikolice in bifeje. Kradli so vse, kar jim je prišlo pod prste, od sončnih očal, čekovnih kartic in čekov, avtoradijskih sprejemnikov, žepnih račimalnikov, zvočnikov in reflektorjev do škarij in alkoholnih pijač, cigaret, sladoledov, žvečilnih gumijev in čokolad. Iz kole- sarnice Feralita v Žalcu so ukradli kolo z motorjem, ga razmon- tirali in neuporabne ostanke odvrgli v vodo, podobno so se lotili še dveh koles z motorjem. Zoper šesterico mladih storilcev so policisti že sestavili kazenske ovadbe, s katerimi se bo ukvarjal državni tožilec. Voda zalila skladišče Med sobotnim neurjem, ki je zajelo tudi območje Polzele, so meteorne vode zalile skladišče podjetja Sanles na Polzeli, last Rudija B. iz Žalca. V skladišču je bilo pohištvo in bela tehnika, do zaUtja pa je prišlo zato, ker odtoki pred vhodom v skladišče niso zmogli sproti odvajati voda. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša okoli 1 milijon 500 tisoč tolarjev. ^ ^ Nezgoda na vrtiljaku - obvestilo za Javnost Vojteh N. iz Litije je na prireditvenem prostoru Žalske noči, ki je bila 1. julija letos, postavil svoj zabaviščni park, v sestavi parka pa je bil tudi vrtiljak, za katerega pa lastnik ni imel ustreznih dovoljenj oziroma poročila o pre- gledu in preizkusu sredstva za delo ter zapisnika o pre- gledu in preizkusu sredstva za delo. Kot je znano, je 1. julija okoli 22. ure prišlo med obratovanjem vrtiljaka do preloma nosilne osi na višini 4,40 metra od tal, zaradi česar je vrtiljak zgrmel na tla. Na vrtiljaku se je v času preloma osi nahajalo 18 oseb, med njimi največ otrok. Zaradi padca so 5 poškodovanih oseb prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da so bile štiri lažje ranjena, ena oseba, desetletni M.Š. pa je bil hudo telesno poško- dovan. Kraj nezgode sta si ogledala preiskovalna sodnica Mar- jeta Planine in okrožni državni tožilec Jože Manfreda, strokovno pomoč pa je nudila komisija UKS UNZ Celje. Preiskovalna sodnica je odredila izredni tehnični pregled vrtiljaka, ki ga je 2. julija opravil sodni izvedenec. Po mnenju izvedenca je do nezgode prišlo zaradi utrujenosti materiala. Ob ogledu kraja je lastnik spornega vrtiljaka pokazal in izročil Poročilo o pregledu in preizkusu sred- stva za delo, za katerega je trdil, da se nanaša na vrtiljak, na katerem je prišlo do nezgode. Pri preverjanju veljavno- sti in verodostojnosti tega poročila so ugotovili, da se le-to nanaša le na vrtiljak »twister« in ne za vrtiljak s prelom- ljeno nosilno osjo. Ker lastnik za ta vrtiljak nima nobenih dovoljenj oziroma atestov, je s tem grobo kršil Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusnih sredstev za delo. V tem pravilniku je v 12. členu med drugim določeno, da pooblaščena institucija pregleduje in preizkuša sredstva za delo pred pričetkom njihove upo- rabe, po rekonstrukciji ali premestitvi na drugo mesto dela, z namenom da se ugotovi, ali so nastale takšne spremembe, ki lahko ogrožajo zdravje in življenje delav- cev (v tem primerov obiskovalcev). Vojteh N. za omenjeni vrtiljak ni opravil nobenih pregledov in meritev pri ustreznih institucijah, brez teh pa ni dobil dovoljenja za uporabo takšnega vrtiljaka. Lastnik je s tem, ko ni opravil ustreznih pregledov in meritev na vrtiljaku, spravil v nevarnost zdravje in življenje obiskovalcev zabavišč- nega parka. Osumljenčeva opustitev osnovnih ukrepov, ki zagotavljajo varno obratovanje takšnih sredstev, pa je povzročila tudi nezgodo, v kateri je bilo poškodovanih 5 oseb. Urad kriminalistične službe je zoper osumljenega Vojteha N. podal kazensko ovadbo po členu 317/11 in m Kazenskega zakonika Republike Slovenije - povzročitev splošne nevarnosti. UNZ Celje it. 29. - 20. iulif 1995 75 KRONIKA Prebil ograjo Na lokalni cesti v Vitanju se je, v sredo 12. julija ob 1.00 uri, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, na vozilu in ob- jektu pa je škode za okoli 600 tisoč tolarjev. Rudi P. (22) iz Vitanja je vo- zil osebni avtomobil iz smeri Socke proti Vitanju. V nepo- sredni bližini stanovanjske hi- še Vitanje št. 1 je v blagem desnem ovinku zapeljal čez le- vi rob vozišča in trčil v ograjo iz žice pri vodnem zajetju, jo prebil in nato trčil še v drevo. Voznik se je v nesreči hudo poškodoval. Zadei i(oiesarl(o Na regionalni cesti v Ljub- nem ob Savinji se je, v petek 14. julija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je hude po- škodbe utrpela voznica kolesa. Marija H. (22) iz Nazarij je vozila kolo iz smeri Luč proti Radmirju. Pri bencinskem ser- visu v Ljubnem je z njene leve strani preko regionalne ceste proti bencinskemu servisu pri- peljal voznik osebnega avto- mobila, 30-letni Marjan N. z Ljubnega, ki je trčil v kole- sarko. Spet tragedija na sloveniici Do tragične nesreče na tim. hitri cesti je prišlo minuli pe- tek ob 17.45 uri v bližini Tepa- nja, ko je moralo, kdo ve zakaj, spet ugasniti mlado življenje. Uroš Š. (21) iz Domžal je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Slovenske Bistrice proti Ce- lju. Ko je bil vzporedno z mo- telom Tepanje, je z njegove le- ve strani nenadoma prečkal vozišče pešec, 18-letni Daniel P. iz Draže vasi, ki ga je na drugi strani ceste čakala ma- ma, ko je kot vojak prihajal domov v času služenja voja- škega roka. Voznik osebnega avtomobila je fanta zadel s sprednjim levim delom, po- tem ga je vrglo na pokrov mo- torja in na streho vozila, na cesti pa je obležal mrtev. Prevračanje na njivi Na Cesti v Teharje v Celju se je, minulo soboto zvečer, pri- petila nezgoda, v kateri sta bili ena oseba hudo in ena lažje telesno poškodovani, gmotna škoda na vozilu pa znaša pri- bližno 400 tisoč tolarjev. Anton K. (27) iz Sedine je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Vizjakove ulice proti Bu- kovžlaku. V levem ostrem ovinku je zapeljal na njivo, tam pa se je vozilo nekajkrat .prevrnilo. Med prevračanjem se je hudo telesno poškodovala sopotnica, 16-letna Simona B. iz Bovš, Sanja O., prav tako 16 let stara sopotnica iz Maribo- ra, pa je bila lažje ranjena. Trčil v betonsico ograjo Na lokalni cesti v kraju Selo pri Vranskem se je, v nedeljo 16. julija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, na vozilu pa je škode za okoli 50 tisoč tolariev. Stanislav B. (48) iz Žalca je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Sel proti Brodam. Pri hiši Selo pri Vranskem št. 9 je v le- vem preglednem ovinku zape- ljal čez desni rob vozišča in trčil v betonsko ograjo. V nez- godi se je hudo telesno poško- doval sopotnik, 55-letni Franc J. iz Žalca. Srečanje in trčenje Na magistralni cesti v Črno- vi se je, v nedeljo 16. julija zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba težko ranjena, na vozilih pa je škode za približno 400 tisoč tolarjev. Marjan F. (48) iz Maribora je vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Veli- ke Pirešice proti Velenju. V Čmovi se je v desnem ovin- ku srečeval z voznikom motor- nega kolesa, 38-letnim Kruno- slavom K., državljanom Hrva- ške, takrat pa sta vozili trčili, pri čemer je voznik motornega kolesa padel in z vozilom zda- nil v obcestni jarek ter se hudo poškodoval. Zbil pešico Na magistralni cesti v Vele- nju se je, minulo nedeljo pono- či, pripetila nezgoda, v kateri je bila hudo ranjena peška. Stanko M. (25) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Rudarske proti Kidričevi ce- sti. Blizu stanovanjskega blo- ka na Šaleški cesti 18 je z nje- gove leve strani in zunaj pre- hoda za pešce prečkala vozišče 37-letna Majda S. iz Velenja. Voznik je, kljub zaviranju, pe- ško zadel in jo zbil po vozišču. Trčil v otroka Na regionalni cesti v naselju Gornji Grad se je, 17. julija dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo telesno po- škodovan pešec. Jožica R. (28) iz Luč je vozi- la osebni avtomobil iz smeri Črnivca proti Radmirju. Ko je pripeljala v naselje Gornji Grad, je v levem nepregled- nem ovinku nenadoma prečkal vozišče sedemletni Klemen, ki je v trčenju utrpel hude po- škodbe. Padel iz tovornjaka Na lokalni cesti v Rečici ob Paki se je, v ponedeljek 17. ju- lija popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Marjan K. (43) iz Skomega je vozil tovorno vozilo iz smeri Letuša proti Šmartnem ob Pa- ki. Ko je pripeljal v Rečico ob Paki, je v levem ovinku zape- ljal na levo stran vozišča, kjer je trčil v kovinsko mostno ograjo. Nato je po brežini za- peljal na travnik, tam pa se je vozilo prevrnilo na desni bok. V nezgodi se je voznik, ki je med prevračanjem padel iz vo- zila, hudo telesno poškodoval. Smrtna nesreča Na regionalni cesti v kraju Šentjur pri Celju se je, v pone- deljek 17. julija ob 17.25 uri, pripetila nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Marta L. (52) iz Celja je vo- zila osebni avtomobil iz smeri Šentjurja proti Celju. V Šent- jurju je dohitela osebni avto- mobil, ki ga je vozil 40-letni Branko P. iz Celja, in ga prehi- tevala. Ko je bila vzporedno z njim, je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornega vo- zila, 36-letni Stjepan K., dr- žavljan Hrvaške. Ko je voznica opazila nasproti prihajajoče vozilo, je pospešila hitrost in se poskušala vrniti na desno polovico vozišča, takrat pa je izgubila oblast nad vozilom. Le-to je zapeljalo v obcestni kanal, tam pa ga je dvignilo v zrak, nazaj na vozišče pa je priletelo bočno. Ko je bilo vo- zilo še v zraku, je iz njega pad- la potnica, 26-letna Veronika S., ki je zaradi hudih telesnih poškodb na kraju nesreče umrla. Kako Je sieparka povlekla lahkoverne Celjane Pri tovarišici je nekdo potr- kal na kuhinjska vrata: »Naprej« Vstopila je neznana ženska mlajših let. V hrvaškem nareč- ju je vprašala za to in to gospo. »Da, to sem jaz,« odgovori tovarišica. »Zelo me veseli, da sem vas spoznala,« začeblja neznanka. »Vi imate sorodnike na Reki, mar ne?« »Da, imam jih.« Neznanka je močno prijaz- na. Pozna vsako ulico na Reki, da, celo hišo, kjer sorodniki stanujejo, dobro pozna. Nez- nanka v zadregi pije ponujeno kavo in načne vzrok svojega obiska: »Pravkar prihajam iz zapo- ra. Po nedolžnem so me obso- dili. Sedaj, ko so me izpustili, mi niso dali niti toliko, da bi se lahko vrnila domov na Reko. Pomislite, tam me čaka mala hčerka. Kdo ve, kako se ji godi pri tujih ljudeh. Veste silno mi je nerodno.. .Razumeti me morate, saj imate tudi vi otro- ke? Rada bi si prislužila toliko, da bi prišla domov. Mislila sem, morda boste vi lahko do- bri in mi posodili nekaj denar- ja, da se popeljem domov. Brez skrbi ste za denar. Vrnem vam ga po pošti in če hočete Isihko tudi v naturi. Imam več parov nylon nogavic, izbrano pe- rilo ...« Neznanka je potočila nekaj solza, tovarišica se je ujela in ji posodila tisočak. »Tisočkratna vam hvala.« Neznanki se je silno mudilo. Pa ne na vlak, ampak k drugi usmiljeni in lahkoverni žrtvi, kjer je dobila zopet nekaj sto- takov. Tu je potožila, da je bila zaprta iz političnih razlogov, tam zaradi sovraštva neke ose- be, kakor je pač bolj vžgalo na srca opeharjenih upnikov. Dva meseca je Lužovec Bla- ženka iz Sušaka živela v Celju na račun lahkovernih samari- tanov. Stanovala in hranila se je v najdražjem hotelu (Evro- pa). Sodišče, kamor je siepar- ka navsezadnje prišla, je dobi- lo 12 ovadb. V teh 12 primerih je prisleparila 10.240 din. Zvi- ta sieparka je prišla zares iz zagrebških zaporov, kjer je se- dela zaradi sličnih pregreh. Med celjskimi oškodovanci je bilo tudi nekaj inteligentnih žena, nekaj pa tudi takih, ki so »ubogi« Blaženki dali zadnje prihranke. Okrajno sodišče v Celju je Lužovec Blaženko obsodilo na leto in pol odvzema prostosti. Savinjski vestnik, 2. junija 1951. iff. 29. - 20. iulii 1995 GLASBA 26 Šank ročk čez veliko lužo Velenjska ročk skupina snema osmo ploščo v Ameriki, kjer JI obljubljajo bleščečo kariero Se Šank rocku uresničuje pravljica o mavričnih ljudeh, o kateri so doslej le peli, pravljica, o kateri so dolga leta le sanjali in upali, da bo nekoč postala res- ničnost? V trinajstem letu delovanja, po 7 sa- mostojnih izdelkih (pa naj še kdo reče, da to nista pravljični številki) se jim dogaja Amerika. Zaenkrat še neslutena, čeprav so prejšnji četrtek ponoči poleteli v New Yersey, kjer so jih baje pričakali z veliko limuzino in jim takoj pripravili novinar- sko konferenco. Le nekaj ur pred pole- tom nam je tisto, kar je vedel in slutil o ameriškem snemanju nove plošče pove- dal naš radijski sodelavec in bobnar sku- pine Aleš Uranjek (na sliki). Rahlo pri- kupno zmeden, saj še vedno ni verjel, da je vse, kar mi pripoveduje, res. Najprej sva se vrnila v preteklost in jo malce obudila. »Marsikaj mi je že ušlo iz spomina, kar dosti stvari moram že dobro premisliti. Zadnja leta je dogajanje okoli Šank roč- ka vse bolj pestro. Res je trinajst let kar se je pojavilo ime Šank ročk, pravi razvoj skupine pa se je začel šele po petih letih, po izidu prve plošče leta 1987. Prej je šlo bolj za obdobje garažiranja, iskanja pra- ve usmeritve. To obdobje mi je ostalo v lepem spominu. Kot najstniki smo ime- li željo, da bi bili pravi bend. Od takratne čisto Velenjske zasedbe sva ostala samo jaz in Matjaž, vem pa, da smo že takrat težili k perfekciji, se učili in začeli spoz- navati slovenski show biznis. Bolj show kot biznis, ker o drugem težko govo- rimo.« V vseh teh letih ste izdali 7 plošč, zad- nja je bila Crime Time z angleškimi bese- dili, ki je izšla pri nemški založbi Long Island. Je ta tista, ki vam je »pomagala« v Ameriko? Mislim, da ni samo ta. Pomagalo je naše delo, recimo mojih 15 let učenja in igranja. Trenutno sem najstarejši v sku- pini, za vse ostale velja isto; kolikor let je kdo vložil v svoj inštrument in v svoje glasbeno izpopolnjevanje, se to odraža v tem trenutku. Zagotovo pa je bil sedmi CD Crime Time izdelan v pravem trenut- ku; v pravem času smo ga imeli rokah, da smo ga lahko ponudili, ko so to od nas zahtevali Američani. Lahko rečeš temu srečno naključje? Ja, mislim, da je v glavnem v življenju vedno tako, da je splet srečnih naključij in slučajnosti. Ravno v teh dneh sem ve- liko razmišljal o tem, tudi o preteklosti skupine in ugotovil, da vedno bolj verja- mem v usodo. Mnoge skupine v Sloveniji sanjajo o tem, da prodrejo tudi v tujino. Strinja- va se, da brez srečnih naključij ne gre, kar velja tudi za vašo »ameriško zgod- bo«. Jo lahko obnoviš? Malo starejša gospa Peggy iz New Yor- ka je bila na dopustu v Trstu. Tam je dva dni pred odhodom domov srečala našega basista Inka in slučajno je padla debata. Razlagala mu je, da je bila pevka, da je snemala in nastopala povsod po Ameriki, vendar nikoli ni dosegla velikega uspeha. Inko ji je povedal, da ima bend in jo povabil na naš koncert. Igrali smo čisto blizu. Peggy je bila navdušena in šokira- na nad našim nastopom, všeč smo ji bili tudi kot osebe. Posnela nas je z videoka- mero in želela, da ji damo s sabo še kakš- ne posnetke. Rekla je namreč, da pozna zelo veliko ljudi v show biznisu in bila prepričana, da z našo glasbo lahko uspe- mo tudi čez lužo. Mi smo sicer v tistem trenutku mislili, da bo pozabila na nas dan po vrnitvi domov, dali pa smo ji promocijsko kaseto s petimi komadi. Te- den dni po odhodu nas je poklicala in povedala, da je posnetke in kaseto pred- stavila svojemu prijatelju, uspešnemu managerju pri Production House Black Rose in bil je tako navdušen, da smo z njimi takoj zatem podpisali pogodbo. Ko so dobili še naš nov CD in videospot, kar je bilo slučajno tudi ravno takrat končano, so bili še bolj navdušeni in za- čeli so takoj iskati producenta, čim bolj- šega, ker so takoj zaslutili, da bi lahko šlo za »omig« posel. Material so ponudili enemu najboljših producentov trenutno v Ameriki in Kanadi Marku Barryju. Ta- koj, ko je dobil material, je rekel, da hoče delati z nami. Na Production Houseu Black Rouse so bili šokirani, saj so mu že dvajset let ponujali množico bendov, sprejel pa ni nikogar. Naj povem, da dela v glavnem z največjimi zvezdami kot je recimo Paul Mc Camey, ELO, Totto, Ge- ry Moore, Joan Jeat, Cool and the Gan- ge... Potem so bili vsi tako navdušeni, da so takoj pričeli »šibat« faxi, telefoni, takoj so želeli vedeti, če imamo kaj nove- ga materiala. Na srečo smo že od začetka leta pripravljali novo ploščo, počasi, ker smo mislili, da jo bomo jeseni posneli za Long Island. In na srečo imamo sedaj vse pripravljeno, kot da bi vedeli. Take stva- ri so nam ponujali in obljubljali, da mi enostavno nismo več verjeli, ali je vse skupaj res, ali gre le za blef. Vedeli smo, da v Ameriki vse bolj hitro »šiba« in se »tolažili« z mislijo, da navsezadnje tako slab bend tudi nismo. Mogoče pa smo le mi »tisti« srečneži. Vsi vemo, da se le redko primeri taka priložnost. Fantje v show biznisu pravijo, da je le ena prava priložnost in če tiste ne izkoristiš, je konec. Vse skupaj se je odvijalo z bliskovito naglico, pravzaprav kar v nekaj dneh. Imate vsi občutek, da je to vaša prava priložnost? Jaz mislim, da je in jasno je, da bomo v Ameriki dali vse od sebe. Gre zato, da gremo posnet ploščo. Naša dolžnost je samo, da igramo in naredimo to najbolje. V sebe seveda ne dvomimo, tako kot ne dvomijo v Black Rouseu in producent Mark Barry in mnogi prijatelji širom po Sloveniji, ki verjamejo v nas. Dejstvo je, da smo bUi že dve leti čisto »down« in da smo v Sloveniji dosegli »plafon«, uvideli, da se tu ne da več nič narediti. Tržišče za ročk glasbo je premajhno... Pravzaprav ste že nekaj časa poskušali prodreti tudi v tujino. Ja, zaradi vsega tega in zaradi nas. Dosti ljudi nam je ves čas govorilo, naj poskusimo. Smo in zgleda, da bo šlo. Material za osmo ploščo je torej na srečo pripravljen, vse ostalo boste morali narediti kar v Ameriki. Koliko časa osta- jate tam, kaj natančneje so vam ponudili, kaj lahko pričakujete potem, ko so trije vaši, Matjaž, Bor in Inko, že bili na pogo- vorih v New Yorku? Ja, oni so vse preverili, tako da vse več kot sto procentno »štima«. En mesec bo- mo v studiu Broccoli v New Versevu s producentom Markom Barryjem. Na voljo nam bodo apartmaji in avto. V tem času bomo posneli ves material. Naloga Black Rouse je, da to spravijo do založbe. Obljubljeno je, da je najmanjša, ki nas bo »vzela«, MCA Records. Mogoče celo Sony Records. To pove vse. V teh dneh so nam v New Vorku odprli celo lastni manage- ment. Mislimr da smo prvi slovenski bend, ki ima svoj management v Ameri- ki, nasploh v svetu. Vseeno se v tujini pri iskanju novih zvezd poskušajo zavarovati tudi tako, da prve pogodbe niso najidealnejše. Ste vi zadovoljni s tem, kar ste se uspeli dogo- voriti? Gre za posebnost. Naš producent v dvajsetih letih še nikoli ni bil soinvesti- tor projekta. Tokrat je. Ne vem zakaj, jaz sem tako presenečen, da verjetno ne do- jemam več, da je sploh res. Tako tudi vsi ostali člani. Oni so popolnoma prepriča- ni, da smo zadetek v črno. Smo pa morali nekaj denarja prispevati tudi mi, že zato, ker imajo slabe Izkušnje z bendi, ki so razpadali takoj p>o tem, ko so posneli material. Zato smo soinvestitorji, da po- tem za projektom stojimo do konca. Stal bo 120 tisoč dolarjev. Danes so Šank rockovci že teden dni v New Yerseju. Obljubili so, da se bodo javili tudi v program radia Celje in poro- čali o vsem, kar se jim bo dogajalo. Naj bo tako, da se jim zgodba, ki meji na pravljico in ste jo pravkar prebrali, v ce- loti uresniči. Aleš, Bor, Matjaž, Davor in Inko si to zaslužijo. STANE ŠPEGEL Kladivo, konj, voda in Luna Po več kot ilesetlslju molka zopet aktivna celjsko-žalska skupina Kladivo, konj In voda Zasedba Kladivo, konj in voda je te dni v celjskem stu- diu Coda dokončala snemanje materiala za kaseto, ki izšla v septembru. Kaseta nosi ime Luna, izšla pa bo pri založbi Coda. Tisti, ki se skupine še spo- minjajo iz zgodnjih osemdese- tih let, vedo povedati, da je šlo za eno izmed najboljših zasedb takratnega vala slovenske akustične glasbe. V kratkem obdobju od leta 1980, ko je pri OOZSMS Žalec izšla debi- tantska kaseta Zorenje, pa do leta 1983, ko je luč sveta ugle- dal tudi vinilni prvenec Vidov ples, je skupina postala popu- larna tudi v širšem obsegu, ta- ko da je tem času nastopila na približno 350 koncertih in fe- stivalih. Kladivo, konj in voda so ustvarjalni višek dosegli v zasedbi: Danijel Bedrač, Srečko Lavbič, Miroslav Vi- dečnik, Damjana Golavšek in Avguštin Penič, po izidu albu- ma pa so se žal razšli. Poslu- šalcem je ostala v spominu nji- hova specifična baladna ljud- ska glasba, ki so jo ob izvrst- nih besedilih in pretanjenih melodijah tu in tam krasile tu- di takšne nekonvencionalnosti kot je uporaba sintetizatorjev, kar je v ljudski glasbi seveda nekaj posebnega. Dobro desetletje kasneje se je idejni vodja in avtor večine glasbe in besedil, Danijel Be- drač, odločil da skupino po- novno oživi, vendar na druga- čen način in z drugimi sode- lavci. Tako je v studiu Coda nastalo deset posnetkov v no- vi, rockovski izvedbi. Nekako polovica pesmi izvira še iz prejšnje zasedbe, ostale pa so nove. Avtor glasbe, aranžma- jev in besedil je Bedrač, ki je tudi sam odigral in sprogrami- ral vse instrumente. Glasovni del je prevzel Karlo Kompoš — Ptič, na dveh pesmih pa se kot pevka pojavlja tudi Nena Žmajde, ki je tudi odpela spremljevalne vokale. Octoik od ljudske glasbe in približe- vanje pop rocku se je kljub na- videzni nezdružljivosti prese- netljivo dobro obneslo, tako da Bedrač že razmišlja o jesen- ski turneji z ansamblom, ki ga bodo sestavljali bobnar, ba- sist, tolkalist, pevec in dva ki- tarista. Tisti, ki ob omembi ponov- nega delovanja skupine Kladi- vo, konj in voda pričakujejo pogrevanje že slišanega, uteg- nejo torej biti razočarani. To- liko bolj pa bodo zadovoljni tisti, ki jim je pri srcu generič- ni ročk, dobra besedila in me- lodičnost. Luna bo na založni- škem nebu vzšla predvidoma v avgustu. Zaželimo ji lep in dolg sij. VASJA OCVIRK V Laškem je bilo glasno Na glasbenem megažuru v Laškem so nastopili številni slovenski glasbeniki V okviru letošnjega Piva in cvetja je bilo na šolskem igrišču v Laškem mno- go glasbenih prireditev z znanimi slo- venskimi izvajalci, na sceni pa ni manjkalo niti lokalnih glasbenikov. Prvi zanimiv večer je bil v četrtek, ko je nastopilo več alternativnih sku- pin, med njimi domačini Daddy's Pud- ding in It's Not 4 Sale, Uncle Jack, Transcendence in Spiritual Pyrotech- nics. Žalski Interceptorji so nastop žal odpovedali zaradi sporov v skupini, kar je botrovalo odhodu skoraj polovi- ce publike. Koncert je bil kar dober, publika se je močno odzvala predvsem na nastop Uncle Jackov in Transcen- dence, pa tudi Daddy's Pudding so se dobro odrezali. Spiritual Pyrotechnics niso pretirano navdušili, saj so igrali preveč lastnih komadov, kar občinstva ni razveselilo. IN4S pa so zaradi odpo- vedi nastopa Interceptorjev ostali sko- raj brez poslušalcev in tako izpadli povsem povprečno. Naslednji dan, v petek, so nastopile skupine Dicky B. Hardy, Demolition Group in Pero Lovšin z Vitezi o'blože- ne mize. Po večumi zamudi se je kon- cert končno začel, vendar pri prvih posebno močnega odziva ni bilo, pa tudi Demolition Group so bili deležni (sicer neupravičeno, saj so igrali zelo dobro) precej slabega sprejema. Ob- činstvo je očitno čakalo na nastop Pe- rota in njegovih Vitezov, ki pa so na- stop izvedli le profesionalno, kaj več kot to pa niti ne. Sobota je bila v znamenju rave glas- be, ki je vedno bolj priljubljena tudi pri nas. Navkljub dokaj visoki vstop- nini je bilo igrišče polno plešoče, šank pa pijoče mladine. Saj je eden od ko- madov govoril »There ain't no party like alcoholic party«, kar zadosti pove o vseh laških nočeh. Plesalo in pilo se je pozno v noč, kombinacija ljudstva pa je bila, milo rečeno, nenavadna — od navadnih šminkerjev, preko rokerjev, metalcev do orto-rejverjev in panker- jev. In še nekaterih. Pestro, skratka. Razen tega je za izjemno vzdušje po- skrbel še light-show z laserji, ki se mu je ob polnoči pridružil še lep ognjemet. Tisti veliki je bil že prej, okoli desetih in je bil prav veličasten. Zadnji dan tega megažura pa je na- stopil še Adi Smolar, ki je s svojimi šansoni razveseljeval (ali pa zamoril?) vse prisotne. Celotno dogajanje je bilo čisto spodobna zabava in v bistvu je škoda, če ste zamudili čisto vse, saj je bilo res za vsakogar nekaj. Letošnja prireditev je bila res nekoliko krajša, a toliko bolj zabavna. GREGOR STAMEJČIČ Železarna Štore PROSTAND d.o.o., Štore objavlja prosto delovno mesto DIPLOIVlIRANEGA PRAVNIKA S PRAVOSODNIM IZPITOM za potrebe družb Slovenskih Železarn na lokaciji Štore Od kandidatov - kandidatk pričakujenno poleg ustrez- ne izobrazbe še vodstvene in organizacijske sposob- nosti, delovne izkušnje so zaželjene. Nudimo zanimivo in kreativno delo, dober zaslužek in urejene delovne pogoje. V kolikor želite podrobnejše informacije, nas lahko pokličete po telefonu na števil- ko (063) 771-648 ali se osebno zglasite v našem pod- jetju. Z veseljem vas bomo sprejeli in se pogovorili z vami. Pisneponudbe oričakujemo do 31. julija 1995 na naslov: Železarna Store, PROSTAND d.o.o., Že- lezarska C. 3, 63220 Štore. it. 29. - 20. iulif 1995 27 GLASBA Na prvo mesto MTV-jeve lestvice največkrat predvajanih videospotov v Evropi sta se prejšnji teden končno le prebila Michael in Janet JACKSON s skladbo »cream« in spotom zanjo, ki je stal kar 20 milijonov dolarjev. Na drugem mestu so BON JOVI in njihova »This Ain't A Love Song«, tretji pa so irski U2 z odlično »Hold Me, Thrill Me, Kiss Me, Kili Me«. Na četrto mesto se je s poletno štanco »Think Of You« prebila danska pevka WHIGFIELD, na petem mestu pa že kar nekaj časa vztrajajo ameriški punkerji OFFSPRING s komadom »Self Esteem«. Na drugi strani Atlantika, na MTV USA, se trenutno največ vrti spot za skladbo »Waterfalls« ženskega tria TLC, za njimi je HOOTIE in njegova skupina Blowfish s pesmijo »Let Her Cry«, tretji pa so BOYZ II MEN in »Water Ruins Dry«. Četrto mesto zasedajo BLUES TRAVELLERS s skladbo »Ruan Aroimd«, na petem mestu pa je komad »Scream« Michela Jack- sona. Prejšnji teden je minilo na- tanko 10 let od mega-spekta- kla LIVE AID, ki se je vzpo- redno dogajal na dveh prizo- riščih; na stadionu Wembley v Angliji in v Philadelphiji v ZDA. Oba koncerta si je v neposrednem televizijskem prenosu ogledala kar poldruga milijarda Zemljanov, seznam nastopajočih pa je bil podoben ročk enciklopediji. Pobudnik te človekoljubne akcije, pevec in frontman skupine Boom- town Rats Bob Geldof, je sku- paj z Midgeom Ureom takrat napisal tudi svetovno uspešni- co »Do They Know It's Christ- mass?«, ki je skupaj z ameriško aid skladbo »We Are The World« in dobičkom od kon- certa, prinesla skoraj 100 mio dolarjev pomoči lačnim otro- kom v Afriki. Potem, ko je kanadski vete- ran NEIL YOUNG odpovedal sodelovanje na nekaterih več- jih ročk festivalih v ZDA, so se tamkajšnji novinarji na široko razpisali o njegovem skorajš- njem umiku z glasbene scene. 50 letni Neil Young je na ta natolcevanja odgovoril z ob- ljubo, da bo na odrih in v stu- diih vztrajal še vsaj 10 let. Po skupni plošči, ki jo je pred kratkim posnel z seattleškimi grungerji Pearl Jam in 26., s strani kritikov spet odlično ocenjeni plošči »Mirror Bali«, namerava Young kmalu pos- neti novo studijsko ploščo, še prej pa ga čaka turneja po Evropi. Legendami ameriški pun- kerji THE RAMONES so se po dvajsetih letih delovanja odlo- čili, da bodo prenehali z de- lom. K ponovni vrnitvi na odre naj bi jih po besedah Joeya Romonea pripravile le zahteve njihovih fantov. Teh je vedno manj, sodeč po odzivu na nji- hov pravkar izdani zadnji al- bum »Adios Amigos«, pa je bil že zadnji čas, da se fantje po- svetijo drugim dejavnostim, preden postanejo farsa samega sebe. V začetku tega meseca je iz- šel drugi single z zadnjega al- buma »To Bring You My Love« kontraverzne ameriške rocke- rice PJ HARVEY. Skladbo »CMon Billy« na single for- matu spremljata še dve dose- daj neobjavljeni pesmi, »Dar- ling Be There« in »Maniac«. MIA ŽNIDARIČ namerava še ta mesec v studiu Tivoli posneti material za svojo četr- to kompaktno ploščo. Na sne- manju, ki naj bi trajalo le štiri dni, ji bodo pomagali zncmi evropski jazzerji; nemški ba- sist Hemming Gailing, ameri- ški pianist Steve Klink in irski bobnar Darren Beckett. K za- ložniški in distribucijski hiši Corona je prejšnji teden pri- stopil najuspešnejši slovenski kantavtor ANDREJ ŠIFRER. Čeprav se njegov zadnji dose- žek, LP »S^em irskih noči«, še vedno dobro prodaja, je An- drej v Ameriki pred kratkim posnel material za svojo novo ploščo, ki naj bi izšla 20. sep- tembra pod naslovom »Življe- nje je drag šport«. Prvenec ameriške skupine FOO FIGHTERS, katere vodja in avtor večine skladb je Dave Grohl (na sliki), nekdanji bob- nar grunge zvezdnikov Nirva- na, so angleški glasbeni kritiki proglasili za LP meseca, po- dobno pa so se nanjo odzvali tudi neangleški ljubitelji to- vrstne godbe, saj so prvo na- klado albuma v trenutku po- kupili. Odlično se drži tudi pr- vi single z omenjene plošče, komad »This Is A Call«, ki je ta teden prav pri vrhu britanske lestvice najbolje prodajanih malih plošč. Na 18. festivalu Melodij morja in sonca, ki se je odvijal v soboto na Titovem trgu v Kopru, je po mnenju stro- kovne žirije zmagala skupina PANDA s skladbo »Za vedno moj«. Po mnenju občinstva in sedmih slovenskih lokalnih postaj je bila najboljša MAR- TA ZORE s pesmijo »Še si tu«, drugo mesto je zasedla Pri- morka ANIKA HORVAT s po- pevko »Plima«, tretje mesto pa sta si razdelili novomeška sku- pina Napoleon in ljubljanska Panda. STANE ŠPEGEL Skupina MONROE je svojo debitantsko kaseto »Spomin na njo« prodala kar v 6000 izvodih. Pred dnevi pa je ta kranjski pop-rock kvartet pri založbi Mandarina izdal svojo drugo kaseto »Z ljubeznijo«, ki ji bo kmalu sledila tudi kompaktna plošča, na kateri bodo zbrane vse skladbe s prej omenjenih kaset. Agropop na Špici Po dobrem koncertu (in žuru), za katerega je pred slabi- ma dvema tednoma na Špici ob Savinji poskrbel Lačni Franz, se ob koncu tedna na tem popularnem zbirališču mladih obeta še en dober žur. V soboto, 22. julija, bodo na Špici namreč nastopili Agropopovci. Organizatorji, člani celjskega Kajak kanu kluba obljubljajo lepo vreme in obilo jedače in pijače. Ker so se odločili ta dan razglasiti tudi za letošnji dan kajaka- šev, jim seveda gre verjeti in zato si ne dovolite, da bi manjkali! ^ g Pop loto Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu- jete v sredo, 26. julija ob 18. uri. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. it. 29. - 20. iulif 1995 ZA AVTOMOBILISTE 28 Konec prodajnega zagona v Francili? čeprav so napovedi o letoš- nji evropski prodaji zelo ra- zlične - eni pričakujejo velik vzpon, drugi povsem zmerno prodajo - se zdi, da kakšnega posebnega posla ne bo. Tako sta francoska Citroen in Peugeot v letošnjih treh me- secih svojo prodajo povečala za 8,5 odstotka, skupni promet pa je bil vreden 42,7 milijarde frankov. V tovarni oziroma tej skupini menijo, da bo ta pro- dajni zagon kmalu minil, kajti sredi junija oziroma sredi leta se izteče veljavnost posebnih vladnih spodbud. Znano na- mreč je, da je francoska vlada lani z zmanjšanjem dajatev spodbujala nakup novih avto- mobilov. Tako menijo, da se prodaja avtomobilov v Zahod- ni Evropi v prihodnje ne bo kaj prida povečevala, pač pa prihajajo v ospredje pacifiški in drugi azijski trgi, kjer naj bi bilo še izjemno veliko potenci- alnih kupcev. Volkswagen je imel v petili mesecili prodajni plus Največja evropska avtomo- bilska tovarna Volkswagen se počasi izkopava iz krize, v ka- tero je zabredla leta 1993, ko je bilo za skoraj dve milijardi dolarjev izgub. Letošnji po- slovni rezultati so namreč ne- kaj bolj obetavni. V petih mesecih se je proda- ja povečala za 1,2 odstotka, pri čemer drži, da so šli avtomobi- li koncema Volkswagen bolje v promet na neevropskih trgih kot na stari celini. Prvi človek VW dr. Ferdinand Piech ob tem pravi, da bi lahko bili re- zultati še nekaj ugodnejši, če marka ne bi bila tako močna, kajti prav to zmanjšuje kon- kurenčnost nemških avtomo- bilov. Tudi to je po njegovem mnenju razlog, da se je proda- ja na trgih Severne Amerike zmanjšala kar za 33 odstotkov, po d™gi strani pa je bil letos posel v Južni Ameriki in Aziji večji za skoraj sedem odstot- kov. Seveda so tudi precejšnje razlike med posameznimi to- varnami, ki sestavljajo kon- cem Volkswagen. Sam VW je doslej prodal za 0,3 odstotka manj vozil kot lani, španski Seat je prodajo zmanjšal za bolj kritičnih 16,3 odstotka, medtem ko sta Audi in Škoda dokaj uspešna. Prvi je prodal za 23 in dmgi za 12,4 odstotka, kar je potem pripomoglo k skupnemu pozitivnemu re- zultatu. Pri Audiju gre zelo dobro v promet audi A4, pri Škodi feUcia, medtem, ko je pri VW v ospredju polo, pri Seatu pa ibiza. Brazilija omejuje uvoz avtomobilov Pred nedavnim je Brazilija, ki predstavlja v avtomobil- skem svetu pomemben trg in s tem tudi driavo, predstavila nekaj ukrepov, s katerimi naj bi dala nekaj pospeška domači avtomobilski industriji. Tako je za polovico zmanj- šala dovoljeni uvoz avtomobi- lov iz držav, ki sestavljajo tako imenovano skupino Mercosur (Argentina, Uragvaj, Paragvaj in Brazilija), hkrati pa si želi spodbuditi tuje naložbe v do- mačo industrijo vozil. Tako se bodo zmanjšale carine na uvoz kapitalskih dobrin in repro- materiala, iz prej omenjenih držav pa bo mogoče letos uvo- ziti samo še 100 tisoč vozil. Če tega v Braziliji ne bi storili, bi se na brazilskem trgu pojavilo kakšnih 700 tisoč vozil. To pa bi precej vplivalo na brazilsko plačilno bilanco, kjer pa je ta- ko ali tako veliko težav, saj je bilo v letošnjih štirih mesecih za 2,8 milijarde dolarjev pri- manjkljaja. Mercedes sprinter je kombi leta 1995 Mercedes Benz je letos pred- stavil tudi novo transportno vozilo po imenu sprinter. Av- tomobil gre zelo dobro v pro- met na skoraj vseh evropskih trgih (tudi pri nas, kjer so že prodali za letos načrtovano količino in si prizadevajo do- biti nove avtomobile), sedaj pa je sprinter dobil tudi naslov dostavno vozilo leta 1995. Priznanje so temu vozilu po- delili novinarji iz trinajstih evropskih držav, pri čemer so ob vsem dmgem upoštevali splošno gospodamost, odločil pa je najnovejši dizelski motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva in turbinskim polnilni- kom (po nekaterih izračvmih gospodamost sprinterja v pri- merjavi s predhodnikom tedaj, ko je v avtomobilu vgrajen di- zelski motor in ob predpostav- ki, da je vozilo v uporabi štiri leta ter v tem času prevozi 50 tisoč kilometrov, pripomore k prihranku 7000 mark v tem času). Seveda je omenjeni na- slov za nemško avtomobilsko hišo dobrodošel, pa čeprav je komercialna vre^ost težko izmerljiva. Chrvsier: dobri rezultati v letu 1994 Ameriški Chrysler, tretja avtomobilska tovarna po ob- segu izdelave avtomobilov v ZDA, je objavila prve podat- ke o lanskem poslovanju. Tako so imeli 3,7 milijarde dobička, kar je za 1,3 milijarde več kot leto prej. Zanimivo je, da je bil Chrv- sier v ugodnem poslovnem in finančnem položaju že leta 1993, vendar je imel izgubo 2,5 milijarde dolarjev, ker je mo- ral tedaj izplačati strošek za upokojene delavce (pet mili- jard dolarjev). Ford in general Motors svojih poslovnih šte- vilk za leto 1994 še nista obja- vila, vendar naj bi imela 5,1 oziroma 4,6 milijarde dolarjev dobička. Vendar je Chrysler po dmgi strani nekoliko na slabšem kot tekmeca, kajti njegov dobiček na enoto proiz- voda je manjši kot pri Fordu in General Motorsu. Rover v Bolgariji Privlačnost in poslovna pri- mernost vzhodnoevropskih držav je različna in tudi zato je bila Bolgarija vse doslej po- vsem na repu zanimanja avto- mobilske industrije. Sedaj pa bo britansko-nem- ški Rover (večinski lastnik je nemški BMW) v čmomorskem pristanišču Vama začel se- stavljati roverja maestro, pri čemer računajo, da naj bi do konca leta naredili kakšnih 1700 avtomobilov, v prihod- njih letih pa naj bi proizvod- njo povečali na sedem oziroma deset tisoč vozil letno. Mešano podjetje se bo imenovalo Rod- car, Rover bo imel večinski de- lež, sodelovala pa bodo še ne- katera dmga podjetja. Doslej je v začetek izdelave avtomo- bilov britanska avtomobilska hiša vložila kakšnih 20 milijo- nov dolarjev, za Bolgarijo pa so se odločili predvsem zaradi tega, ker predstavlja zelo ugodno izhodišče za izvoz v Turčijo, Grčijo in nekatere države bivše Sovjetske zveze. Ameriški Ford In tržna ofenziva Ameriški Ford, dmga ame- riška avtomobilska tovama, ki je med dmgim znana tudi po svojem projektu Ford 2000 (racionalizacija in posodobi- tev), naj bi v naslednjih petih letih svojo ponudbo povečal kar za 50 odstotkov. Kot pravi predsednik Alex Trotman, naj bi Ford sedanjim avtomobilom v tem času dodal še 16 novih ali prenovljenih avtomobilov in tako vsega skupaj ponujal kar 48 različ- nih osebnih vozil. Bistveno pri vsem tem pa je, da naj bi to dosegU brez bistvenega pove- čanja stroškov, pri čemer Trotman meni, da bi lahko v tem času za nove izdelke po- rabili vsega 7 do 8 odstotkov skupnih prihodkov (140 mili- jard dolarjev letno). Tako naj bi čas, ki ga potrebujejo za razvoj novega avtomobila, s sedanjih 36 zmanjšali na 24 mesecev, kajti le tako bodo lahko uresničili ambiciozni načrt. Dobro poslovanje Mercedes Benza Daimler Benz, največje nemško podjetje, ki zdražuje Mercedes Benz, DB Aerospa- ce, DB Industrie in Debis (fi- nance), je lani prvič ustvarilo za več kot 100 milijard mark prometa. To je za 7 odstotkov več kot leto prej, pri čemer je imel največji delež Mercedes Benz (66 odstotkov). Najpomembnejši trg za to veliko podjetje je še naprej evropski, saj je lani na njem ustvarilo 62 odstotkov vsega prometa, od tega pa zgolj v Nemčiji 37 odstotkov. V ospredju je seveda Mercedes Benz, ki zaposluje 197 tisoč delavcev, njegov lanski skupni promet pa je presegel številko 70 milijard mark. To je za sko- raj šest milijard mark več kot leta 1994, pri čemer so izdelali 592 tisoč vozil, od tega pa so jih 249 tisoč prodali kar doma. To je za 23 odstotkov več kot prej, s tem pa je tovama že dosegla mejo svojih produkcij- skih zmogljivosti. Mercedes, Tovota, Saab, BMW, Audi V Veliki Britaniji je ena o< velikih zavarovalnic opravih anketo o tem, kateri avtomo- bili so po mnenju zavarovan- cev najkvalitetnejši. RazvTsti- tev ni posebej presenetljiva, je pa vsekakor zanimiva. Tako naj bi bil po mnenju Angležev peugeot 106 najbolj- ši avtomobil v najskromnej- šem razredu. V nižjem sred- njem razredu je čisto spredaj toyota corolla in to pred hondo civic in peugeotom 306, v sred- njem razredu pa toyota carina pred nissanom primero in BMW serije 3. V višjem razre- du so prvo mesto prisodili mercedesu razreda E. Skupni vrstni red tovam dokazuje, da vsaj Angleži najbolj zaupajo Mercedes Benzu, Toyoti, Sa- abu, BMW in Audiju. Verjetno bi nekaj podobnega ugotovili tudi pri nas. Luksuzni Nemci najpomembnejši na nemškem trgu Nemški avtomobilski trg je seveda najpomembnejši v Evropi, zato se na njem dre- njajo prav vse avtomobilske hiše. Uspeti na tem prostom ne pomeni zgolj to, da se je tovama prikupila nemškemu kupcu, pač pa tudi to, da se lahko nadeja ugodnejšega po- sla tudi na dmgih trgih. Pa vendar je očitno, da je domači trg za domače tovame najpomembnejši in da trg luk- suznih avtomobilov v Nemčiji obvladujejo predvsem domače hiše. Tako si je lani Mercedes Benz z avtomobili razreda S in SL priboril 37 odstotka nem- škega trga, malenkost je zao- stajal BMW s 33 odstotki (seri- ja 7 in 8). Porsche si je priboril 12 odstotkov trga, Audijev A8 pa 11 odstotkov. Med uspeš- nejšimi je še britanski Jaguar, ki ima v rokah 4,6 odstotka tega trga, vsi dmgi pa se mo- rajo zadovoljiti z drobtinica- mi. Tako je delež slovitega Rolls Roycea komaj 0,1-odsto- ten, Ferrarijev je 1,1-odstoten. Dobri rezultati švedskega Volva švedski Volvo je lani poslo- val zelo dobro, kajti njegov skupni promet je bil vreden 155 milijard švedskih kron. Po plačilu vseh dajatev je v tovar- niški blagajni ostalo 13,2 mili- jarde švedskih kron dobička, kar je še toliko boljši rezultat, kajti predlani je bilo izgube za 3,4 milijarde kron. Volvo je ob tem korporacija, ki je sestavljena iz različnih delov, vendar sta lani najbolje poslovala avtomobilski in to- vomjaški del. Pri osebnih av- tomobilih je bilo pomembno to, da so prodali več večjih ter s tem dražjih vozil, pri tovor- njakih pa je bilo povpraševa- nje po Volvojevih izdelkih pre- prosto večje. Sicer pa je lani Volvo izdelal oziroma prodal 361.900 vozil, kar pomeni, da je še vedno med najmanjšimi evropskimi avtomobilskimi hišami. 560 lastnikov avtomobilov se je na tokratnem sejmu rabljenih vozil odločilo prodati svoje jeklene konjičke. Do konca sejma je to uspelo šestnajstim, organizatorji pa so izdali še 75 kompletov kupoprodajnih pogodb. it. 29. - 20. iulif 1995 29 NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Čeprav je radijski Modni vr- tinec v juliju in avgustu na po- čitnicah, pa ostajajo naša ča- sopisna druženja tudi čez po- letje nespremenjena, torej te- denska. Nagrajence meseca julija bodo nagrade čakala v uredni- štvu NT&RC konec meseca, v ponedeljek, 31. julija pa bo- mo izžrebali nove tri nagra- jence za mesec julij. Njihova imena bomo objavili v tej ru- briki v prvi tednikovi avgu- stovski številki. Če ste pravkar na dopustu, ga preživite čim bolj koristno, če se nanj od- pravljate, pa vam želimo pred- vsem lepega vremena. Uredništvo Oprijeto zgoral in spodaj Res je, da je sodobne modne tokove danes že prava umet- nost spreminjati na način, ki še lahko šokira vsega navajene modne navdušence, se pa sem ter tja le najde ka^no prese- nečenje. Pravzaprav je največje pre- senečenje, če se že uveljavljen modni trend obdrži na površju več kot kakšno sezono ali dve. Prav to se zadnja leta dogaja strechu, lycri oziroma vsem elastičnim materialom, ki imajo nalogo, da se kože opri- jemajo kot druga koža. S tem dajejo občutek neutesnjenosti in istočasno izzivalno poudar- jajo ženske oblike. Same kras- ne stvari, še posebej v izjem- nem" času, kakršni so vreli po- letni dnevi in nore počitniške noči. No, seveda je strech pri- vilegij izbranih postav, ki jih je narava osrečila s pravilnimi proporci in ravno pravšnjim številom kilogramov, da o skromnem številu let sploh ne govorimo. Veliki večini ostalim pa naj oprijeto vendarle ne predstav- lja tabu teme, saj se čez oprije- to lahko mimo navleče še kaj bolj ohlapnega. Kar spomnimo se priljubljenih pajkic, ki so lahko v družbi ležeme tunike nadvse spodobno oblačilo tudi za manj vitke. Pa se vrnimo k tisti najbolj odkritosrčni oprijetosti zgoraj in spodaj. Zgoraj je to mimo lahko srajčka, dekoltiran top ali zgornji del športno kroje- nih kopalk. Spodaj pa - mini krilce, ozko krilo do kolen, hlače, kakršne je v najbolj uspešnih filmih šestdesetih let nosila slavna B.B., omeniti pa bi morali še pravo eksplozijo žarečih barv in močnih vzor- cev. In seveda, da se ta atrak- tivnost zlije v popolno celoto, še visoke zašiljene pete. Prav gotovo^ vas je nekaj, ki prezirljivo vihate nos nad takšno upadljivo, pravzaprav celo agresivno modo. Morda pa se boste ob opazovanju ta- kole napravljenih mladenk strinjali vsaj z ugotovitvijo ne- kega modnega kreatorja, ki pravi, da »je agresivna moda še vedno manj nevama od agresivne politike.« VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca julija: NA OBIČAJNI PLAŽI STE, OPAZUJETE KOPALCE, KAJ VAS PEI NEKATERIH NAJBOLJ MOTI? a) ženske s povešenimi prsmi, ki ne nosijo nedrčka ali je ta neustrezen; b) če se dame na skalnati plaži opotekajo v natikačih z zelo visoko peto; c) moški s »pivovskim« trebuščkom, pod njim pa hlačke-mini- malke; d) kaj drugega (vpišite): ................................................................... Gosja trava Gosja trava (Potentilla an- serina L.) spada v družino rož- nic. Je trajnica s precej debelo, gomolj asto in olesenelo kore- niko. iz nje poganjajo pritlični listi in plazeča, tanka, dlaka- va, do 80 cm dolga stebla. Na kolencih so olistana in ukore- ninjena. Pritlični listi imajo bolj kratke peclje in so globo- ko napiljeni, zgoraj živo zele- ni, spodaj pa svileno dlakavi in srebmo beli. Tudi stebelni listi so slični pritličnim. Veliki zlatorumeni cvetovi so na dol- gih pecljih, ki poganjajo izza stebelnih listov. Raste na peščenih tleh in tratah ob poteh, ob cestnih jarkih in ob bregovih večjih rek in jezer, po vlažnih travni- kih itd. Cveti od maja do av- gusta. Gosja trava vsebuje veliko čreslovin, flavonoide, holin, leukoantocianidine, sluzi, smole, mdninske soli itd. Za- radi velike vsebnosti čreslovin uporabljamo gosjo travo za zdravljenje kroničnih in kuž- nih črevesnih katarjev, griže, vnetega črevesja, zlasti tam, kjer se menjavajo driske in za- prtja. Zavira in uničuje razvoj črevesnih bakterij, ker uspeš- no urejuje presnovo, tudi po- maga pri čiščenju krvi. Zelo pomirja krče in to ne samo v prebavilih, temveč tudi mi- šične krče. Izvleček iz gosje trave pomirja tudi krče pri božjastnih napadih, lajšajo te- žave pri menstruaciji itd. Iz gosje trave pripravljamo različne pripravke. Kuhamo si čaj, pripravljamo si alkoholne izvlečke, mazila itd. Za čaj vzamemo eno veliko žlico zdrobljene in posušene rastli- ne in jo prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pvisti- mo, da se ohladi. Na dan popi- jemo tri do štiri skodelice čaja. S tem čajem lahko izpiramo vneto ustno votUno, vsrkava- mo pa pri vneti nosni votlini in pri krvavenju iz nosu. Za tinkturo pa vzamemo dva dela sveže rastline in jo namočimo v osmih delih alko- hola. Vse skupaj pustimo poči- vat 14 dni. Vmes dobro preme- šamo in na koncu precedimo. Ljudsko zdravilstvo priporoča tinkturo za zdravljenje in čiš- čenje nezdrave kože, ekcemov in za lajšanje tegob pri oze- blinah. Ljudsko zdravilstvo pripo- roča tudi pripravo mazila. Drobno zrezano svežo gosjo travo in kamilične cvetove prepražimo na olivnem olju, pustimo, da se vse ohladi, na- kar precedimo skozi gazo. Zdravilno olje uporabljamo pri potenju nog, pri ozeblinah in tudi za zdravljenje ran pri živini. Boris Jagodic Holesterol ni vedno kriv še pred petimi leti so sma- trali vrednosti 5,6 nm za hole- sterol za normalne, kar je bilo nad to vrednostjo, je bilo bole- zensko in je ogrožalo zdravje. Starejši ljudje so bili zaskrb- ljeni ob svojih višjih vredno- stih, a s starostjo se vrednosti holesterola višajo. Že nekaj let so po preiska- vah s statistiko dokazovali, da je umrljivost pri preiskovanih z visokimi vrednostmi holeste- rola skoraj slična kot pri tistih z nizkimi vrednostnimi. Doka- zovali so, da ljudje z visokimi vrednostnimi holesterola z ve- liko verjetnostjo umirajo za srčnim infarktom, dočim tisti, ki imajo nizke vrednosti umre- jo zaradi raka. Tako eni kot dmgi so enako prizadeti. No- vejše preiskave so pokazale, da so ljudje z nizkimi vred- nostmi holesterola napadalni, nagibajo k poškodbam, tudi samomori so pri njih pogo- stejši. Holesterol je življenjsko važna snov. Telo samo ga zgradi dnevno 1-10 gramov. Brez tega holesterola, ki ga imenujemo plazma holesterol, bi človek v nekaj dneh umrl. Zelo koristno je, da se v hrani odrečemo manj zasičenim maščobam in sladkorjem, toda kakšno jajce in kozarec rdeče- ga vina, ki vsebuje koristne flavonoide, žal pa tudi škodlji- vi kvercetin, si pa lahko pri- voščimo. Pri nas smatramo že nave- deno vrednost 5,6 nm še za ugodno. Zdravnikova dolžnost ni, da bi ljudi, ki se ob poviša- nih vrednostih dobro počutijo, silil na »bolniško« in jim grozil s čmo bodočnostjo, razen pri dedni, družinski hiperholeste- rolemiji, ali kjer so v ozadju organske bolezni in bolezni presnove. Holesterol je bil do sedaj glavni krivec za srčni infarkt in za kap, nikoli pa se ni ome- nil homocystein, beljakovina, ki vsebuje žveplo, katero sedaj ugotavljajo v pomembni vred- nosti v telesu mnogih Ijudi.Vi- soke vrednosti homocysteina okvarjajo mišice krvnega oži- lja in tako pospešijo otrditev arterij (arteriosklerozo), pa tu- di zlepi j en je krvnih celic in s tem zamašijo ožilje. Raziskovalci v Bostonu, ZDA, so opazili, da imajo mnogi bolniki s srčnim infark- tom normalne vrednosti h"ole- sterola, kar je bilo povod za raziskave. Ugotovili so poviša- ne vrednosti homocysteina, a niso ugotovili, zakaj pride do te prekomeme tvorbe. Menijo, da so krive dedne zasnove, ne- pravilna prehrana, predvsem pomanjkanje folne kisline, da pride do bolezenskih spre- memb na ožilju. Folna kislina, vitamna B6 in B12 imata va- žen vpliv v presnovi homocy- steina. Pri dnevni dozi 0.4 mi- ligrama folne kisline se stanje popravi. Ta količina je v 200 gramih stročjega (zelenega) fi- žola ali špinače, v 300 gramih krompirja ali v 25 dekagramih pomaranč. Torej čim več zele- njave in sadja od maščob pa olivno olje. Zdravnik bo kontroliral po razgovom celotni holesterol (dobri in slabi). Zmanjšana koncentracija »dobrega« hole- sterola je pri ljudeh v starosti od 50-80 let napovedovalec prizadetosti in zdravnik bo poiskal pravi vzrok. Dr. BLANKA RATAJ Šff. 29. - 20. iulii 1995 VRTILJAK 30 A ste kaj mrtvi? Zakaj? Od alkohola, žurov ali od počitni- škega dela? Ja, na Notranjskem in Primorskem je zelo lepo. Še lepše je, če imaš postajo ZOO kar doma. Če moraš paziti, da pes ne poje mačke in da oba skupaj ne pojesta ka- narčka ... Sicer pa tudi počitnice doma niso tako napačne. Če si veliko v naravi in če se prepiraš le z domačimi živalmi. Če sije sonce. Če je ob tebi nekdo, ki ga imaš rad... In če veš, da te pravi dopust še čaka in da je šola še daleeeeeeeeeč! Uživajte tud' vi! Barva drugačnosti že kot deček je čutil, da ni isti kot drugi, da jim ni enak, a se s tem ni obremenjeval. Potlačil je svoje misli globoko v notranjost in se trudil biti tak kot naj bi bil, če želi biti prejet v dmžbi. Odraščal je in poslušal svoje prijatelje, ki so govorili o ljubezni, o dekletih, o svojih čustvih do njih. De- kleta? Res je, bila so ljubka, z rdečimi lički in nagajiva, a da bi bil zaljubljen vanje? Prilil se je, pa ni mogel. Kmalu je začel spoznavati, v čem je njegova dmgačnost. Ni vedel, kaj je ljubezen, si je pa pred- stavljal iz pripovedovanj in knjig. In ko so dobili novega sošolca, ga je zadelo. Ob po- gledu nanj so mu mravljinci ohromili telo. Oblila ga je mr- zla zona. Kaj takega ni še ni- koli občutil. Živel je le še za en pogled, nasmeh, za eno bese- do... Dolgo je jokal v blazino in si želel, da ne bi bil to, kar je. Leta so minevala in prišla je srednja šola. Spoznal je ve- liko prijateljev, a nikomur ni hotel zaupati svoje skrivnosti. Bilo ga je strah, da bo izgubil tiste, ki jih ima rad. Veliko de- klet je norelo za njim, on pa si enostavno ni mogel pomagati. Tisočkrat je preklel življenje in upal na odpuščanje deklet, ki jih je z ledenim hladom za- vrnil. Njegovo srce je bilo ved- no znova strto in v tej bolečini je dobil tudi prijateljico. Če- prav ni vedela za njegovo skrivnost, je bil prepričan, da ga razume. Ni gledala na zu- nanjost, ampak na srce. In on je trpel vedno bolj in bolj. Ne- kega večera je šel s fanti na zabavo. Med njimi je bil tudi on, ki bi mu položil svet pred noge, če bi lahko. Pil je in opojna moč alkohola mu je po- vsem zameglila razum. Zdelo se je, kot da je vse izginilo, ostala sta le še on in njegova velika ljubezen. Ni več mogel zadrževati v sebi bolečine, ki ga je trpinčila že celo življenje. Izpovedal mu je svojo ljube- zen, mu poklonil srce v dar in pričakoval vsaj en nasmeh ali besedico razumevanja. Kako se je bil zmotil! Z velikim za- ničevanjem ga je družba zavr- nila. Zmerjali so ga s psovka- mi in ga poniževali. Obupane- ga so ga zapustili z besedami: »Pedrov v naši družbi ne rabi- mo!« Dokončno se je zlomil. Solze so si utrle svojo pot in lile v potokih. Srce mu je raz- padlo in se razklalo od neiz- merne bolečine. Zakaj je to storil? Ne bi mu bilo treba po- vedati; zakaj je? Pogi-abU je ključe od avta in se odpeljal. Fizično je bil prisoten, a misli so mu ušle daleč v neskonč- nost. Bela vrana, roza vrana, drugačen... Ironičen krohot mu je odmeval v ušesih. Moč besede je bila velika. ZaslepUa ga je luč. Že je hotel ustaviti, a je v zadnjem trenutku pritis- nil na plin. Zapeljal je narav- nost proti beli svetlobi, ki je vsiljivo in zaslepljujoče one- sposobila njegov vid... Zrla je v hladen marmor in kolena so ji klecnila. Padla je na tla in objela mokro prst. Zakaj? Ni več imela solz, saj je izjokala že vse do zadnje kap- lje. Priplazila se je do nagrob- nika in ga močno objela. »Ti neumnež, zakaj si mi to nare- dil? Mar nisi vedel, da mi je vseeno, kakšen si, in da boš zame vedno enak?« Dež je udarjal po njenem bledem obrazu in močil šopek belih vrtnic, ki jih je položila v vazo. Bela, drugačna barva, nedolž- na, lepa. Mnogi še danes misli- jo, da ga je ubila drugačnost, pa ni tako. Ubila ga je moč besede in malomeščanskost družbe. Za vse ostale je bil bela vra- na, v srcu enega dekleta pa je ostal nespremenjen. Prijeten, ljubeč, dober, človeški. Ostal je prijatelj. Ni je zaslepila bar- va dnigačnosti, ker je vedela, da mora gledati s srcem. Pa vi? KARMEN Karmen, oglasi se še! ninA M. Talismanih Znanstveniki, športniki, pi- satelji, raziskovalci... Vsak človek pravzaprav, ne glede na to, s čim se ukvarja ali kaj je po poklicu, ga ima. Vsak člo- vek v nekaj veruje. Lahko bi zapisali, da vsak človek veruje v to, da ga bo kakšen majhen predmet, rastlinica, kamen, napis ali znak ščitil pred slabi- mi vplivi. Mu prinesel srečo, mu pomagal. Ga obvaroval hudega. Predmet, v katerega človek verjame, in od katerega se (iz varnostnih razlogov) ponavadi sploh ne loči, se imenuje tali- sman. Amuleti niso vedno lepi; ne- kateri so prav nagnusni. Tako je neko francosko besedilo iz osemnajstega stoletja svetova- lo kockarjem, naj v žepu nosi- jo, če hočejo imeti več sreče, platneno vrečko, med predme- ti v njej pa med drugim posu- šeno krastačo in zob usmrče- nega hudodelca. Bolj prijetna možnost je bila štiriperesna deteljica in vejica jerebike. Domnevna sreča, ki naj bi jo prinašala štiriperesna detelji- ca, najbrž izvira iz dejstva, da je med tisoči triperesnih dete- ljic razmeroma malo štiripe- resnih. Že to, da jo najdeš, je srečno naključje. Mnogih dni- gih predmetov, ki naj bi prina- šali srečo, pa ni mogoče tako zlahka pojasniti. Tako razi- skovalci niso uspeli najti no- benega pametnega razloga, zaradi katerega naj bi srečo prinašala konjska podkev. Najbolj zagnani »razlagalci talismanov« pa so našli pojas- nilo tudi za to. Po njihovem je podkev po obliki ponovitev polmeseca, ta pa je simbol rodnosti predzgodovinske ma- tere boginje, ki je osrečevala in porajala. Takšne in podobne razlage so glavni razlog, zaradi kate- rega uporabljajo pri razisko- vanju in razlaganju moči in vpliva talismanov besedo »praznoverje« in ne »znanost«. Sanje dnevne iuči Sanjam, kako tiho drsim po ledeni ploskvi, globoko v noč zmrznjenega jezera... Globoka tišina obdaja jezero in gozd, ki tiho spi v temi. Edina svetloba so zvezde na nebu, edina svetloba si ti! Gluha tišina obdaja vse to... Gluha je, vendar zgovorna. Sanje odprtih oči so to! Vidijo tisto, česar ni. Vidijo, kako pridrsim potiho do tebe. Vidijo, kako te objamem in poljubim. Sanje dnevne luči so to! Ki tiho opazujejo in vidijo mojo srečo na ledu, ki se lesketa v mesečini... Vidijo mojo srečo, ki je ni. Vendar so to le sanje odprtih oči, le sanje dnevne luči, le sanje, ki jih ni... ^^^^ Zbežaii bomo Zbežali bomo proč od nas, daleč nekam stran, kjer bomo sami mi, brez nas, ki kradete nam čas!!! Od nas bomo zbežali stran, od nas, ki prazni ste ljubezni, od nas, ki polni ste sovraštva... Zbežali bomo in zaživeli pod mavrico v deželi, deželi sanj, kjer bomo srečni, ko bomo daleč stran od nas... ALENKA Moti se, kdor misli, da bodo velike osebnosti zaradi no- vih ugodnosti pozabile stare rane. (Niccola Machiavelii) AKTUALNO Šipon in čevapčiči. Maček. it. 29. - 20. iulif 1995 31 FELJTON - ROMAN Na robu mlečne ceste Zadnjo utvaro nam je vzel pred petimi desetletji harvard- skl astronom Harlow Shapley, ki je dokazal, da naše Sonce ni- kakor ni središče rimske ceste. Naše osončje je Shapley posta- vil tja, kamor spada, v nepo- membno "predmestje" mlečne ceste, na kraj, od koder je kar 30.000 svetlobnih let do središ- ča galaksije. Spiralna meglica, imenovana mlečna cesta, ima obliko nekak- šnega letečega krožnika, njene že dolgo domnevne spiralne krake pa je dokazala šele radi- oastronomija. Naše osončje je na robu enega takih spiralnih krakov, za pot okoli središča ga- laksije pa potrebuje 225 milijo- nov let. Samo v naši mlečni ce- sti je kakih 150 milijard zvezd z neštetimi planeti in njihovimi naravnimi sateliti. Med planeti je prav gotovo precej takih, ki jih obdaja življenje pospešujo- ča ekosfera. Astronomi že pre- cej časa proučujejo nepravilno- sti pri naših sosednjih zvezdah, po katerih sklepajo o temnih spremljevalcih planeta. Kakor so pričakovali, so tudi že odkri- li vrsto temnih spremljevalcev zvezd. V polmeru do 16 svetlobnih let okrog Sonca so med 47 zna- nimi zvezdami trije beli pritli- kavci, ki so porabili svojo jedr- sko energijo, razen njih pa osem dvojnih in dve trojni zvezdi. V neposredni soseščini torej preo- stane 22 zvezd, ki bi mogle ime- ti planete z življenjem. Zemlji najbližje in za možno življenje ugodne so 10-11 svet- lobnih let oddaljene zvezde Ep- silon Eridani, Epsilon Indi in Tau Četi. Zvezda Eridani je s približno 11 svetlobnimi leti od- daljena "samo" 104 bilijone ki- lometrov. To je za sedanjo teh- nologijo ne le astronomska, marveč predvsem nepremaglji- va oddaljenost. Predstavljamo si, da bi se vesoljska ladja "apol- lo" s posadko namenila tja. To bi bilo nekaj takega, kot če bi polž sklenil, da bo nekaj stokrat oblezel svet. Drake je izračunal še pred za- četkom projekta Ozma, da bo praviloma mogoče prestreči le tiste signale, ki bi jih s kakega planeta teh dveh zvezd oddali pred 200$-metrskega ogledala, pa še to s pogojem, da bi imel oddajnik moč milijon vatov. Stiki le na podobni razvojni stopnji Skoraj vedno domnevamo, da so izvenzemeljske civilizacije - seveda, če obstajajo - razvojno daleč pred nami. Poglejmo dru- gače: če bi bile za nami, verjet- no sploh ne bi imele oddajnih in sprejemnih naprav. Če bi bi- le pred nami, se jim verjetno sploh ne bi zdeli zanimivi za na- vezavo stikov, saj bi bile že po naših radijskih in televizijskih oddajah dovolj poučene o naši razvojni stopnji. Navezava sti- kov bi torej prihajala v poštev le med civilizacijama na podob- ni razvojni stopnji, uspeh pa je za zdaj dvomljiv, ker so tehnič- ni pripomočki obeh še preveč primitivni. Za oznako sedanje- ga položaja uporabljajo znans- tveniki šahovski izraz - pat! Možnosti za uspeh projekta Ozma so bile torej od vsega za- četka enake ničli, kajti radiote- leskop v Green Banku še ni bil dovolj izpopolnjen za kaj take- ga. Po 150 urah neprekinjene- ga, napornega prisluškovanja so načrt opustili. Drake je opozoril, da se je ze- meljska tehnologija razvila v razmeroma kratkem času. Za pot od popolne nevednosti do brezhibnosti na področju elek- tromagnetnih komunikacij je ci- vilizacija potrebovala le kakih sto let. V primerjavi s človeš- kim življenjem je to zelo dolgo, na kozmični časovni lestvici pa pomeni samo 10 na minus os- mo življenjske dobe zvezdnega sistema. Ker šteje samo vesolj- ski čas, bi potreboval planet na tehnološkem področju časovno gledano en sam skok iz popol- ne nevednosti v absolutno zna- nje. Brž ko civilizacija doseže do- ločeno stopnjo znanja, lahko na- vezuje stike s podobnimi v ve- solju. Zemlja je zdaj dosegla to razvojno stopnjo. Ker nastajajo v vesolju vedno nove zvezde, bi se torej morale v enakem raz- merju pojavljati tehnološko iz- kušene civilizacije. Število ci- vilizacij, ki uporabljajo radijske valove, je odvisno od tega, ko- liko novih civilizacij se pojavi v določenem časovnem obdob- ju. Dodatno vlogo ima tudi pov- prečna življenjska doba inteli- gentnih civilizacij, ki uporablja- jo elektromagnetne zveze. Čim krajša je, tem redkeje prihaja do navezave stikov. Naša tehnologija je zdaj že dovolj razvita, da lahko pošilja in tudi sprejema signale na raz- daljo do 100 svetlobnih let. Ob vključitvi dodatnih možnosti (vesoljske sonde, naprave na Luni) se polmer verjetno pove- ča na nekaj tisoč svetlobnih let. Seveda ima to smisel le, kadar gre za iskanje, tj., za sprejem signalov. Medsebojna zveza na radijskih valovih ne bi bila iz- vedljiva že zaradi časa, saj bi se tak proces lahko raztegnil na ti- soče let. Vrvež vesoljskih pogovorov? čeprav na našem planetu še nismo prestregli zunajzemelj- skega sporočila, je vendarle po- vsem mogoče, da v naši rimski cesti kar mrgoli medzvezdnih pogovorov. Profesor Carl Sa- gan s Comellove univerze (It- haca), znani strokovnjak za zu- najzemeljsko biologijo, pravi ta- kole: "Lahko se primerjamo s pre- bivalci odročne vasi na Novi Gvineji, ki se s sosednjimi va- smi sporazumevajo z bobni in po slih, ne da bi vedeli, da je okrog njih gosta mreža radijskih zvez, ki potekajo nad njimi in skozi nje." Ko je Cornellova univerza dobila v globoki planinski do- lini pri Arecibu na Portoriku približno 330-metrski radiotele- skop, je človeška roka segla še dlje v vesolje. Tudi v SZ so na- menili poseben radioteleskop izključno temu, da z njim pri- sluškujejo signalom zunajze- meljskih civilizacij na območju kakih 50 razmeroma malo od- daljenih zvezd. Za to delo skrbi dr. Troicki, predstojnik radio- fizikalnega inštituta v Gorkem. Vsako iskanje v tej smeri je v bistvu utvara, če ne poznamo ci- lja, frekvence in oddajne ener- gije. Če bi kljub temu kje pre- stregli kak signal, bi bilo golo naključje. Z odkritjem laserja in maser- ja so se ponudile nove komuni- kacijske metode, vendar je po- vsod pričujoča poglavitna ovi- ra: čas. Zato razmišljajo o mož- nosti, da bi uporabili telepatijo kot medzvezdno komunikacij- sko sredstvo. Že leta 1963 na mednarodnem astronavtskem kongresu v Parizu je nekdo predlagal telepatijo kot najhi- trejše in najcenejše komunika- cijsko sredstvo, vendar je bil za to deležen krohota drugih ude- ležencev. Zgodba se je zdela tako čudna in nerazumljiva, da ne bi nihče verjel staremu lovcu, če ne bi imela krutega konca, za katerega so vsi vedeli, da je resničen. Še naprej je vsak molče pil svojo pijačo in se oziral proti Nacetu v pričakovanju, kaj neki bo še povedal Tedaj se je pripeljal iz trga ntiličniški avto in hitro so možje v gostilni dobili novo družbo. Mlajši miličnik se je sicer držal malo važ- no, bolj zase ob šanku, starejšemu prijaznemu komandirju pa so možje hitro naredili prostor med sabo, saj je bil pošten in priljubljen med ljudmi. Danes so ga še bolj obstopili, saj so pričakovali še več novic. Ni bilo treba dolgo čakati, saj se je ravno zato oglasil, da bi tudi sam izvedel več o storilcu Dolfe- tu. "Dolgo sem že pri milici, vendar kaj takega še nisem doži- vel!" je pričel kar sam pripovedovati, še ves pod vtisom zad- njih dogodkov. "Vse se križa tako čudno in tako nerazumljivo, da res ne veš kje si! "je miličnik priznal, da ni tako prepričan v Dolfetovo krivdo, kot kažejo neizpodbitna dejstva. "Skoraj vso noč in že včeraj ves dan smo lovili osumljenca! Ko smo ga končno ujeli, je tako obupno vpil, da ni ničesar kriv, da se je meni kar zasmilil in sem pomislil, da bi lahko zares šlo za po- moto! Hotel sem sam pregledati prstne odtise na puški, in tam sem spoznal, da na orožju ni drugih, kot Dolfetovi prstni odti- si! Ker je tudi lovec Nace, ki lahko tukaj to potrdi, videl storil- ca na kraju zločina, seveda sklepamo, da je storilec prav on!" Malo je pomolčal, odpil špricer, ki so mu ga plačali možje, in zopet povzel besedo. "Vsega bi vam ne smel povedati, a ker vem, da bo ostalo med nami, vam lahko še nekaj zaupam!" je skrivnostno zavil z očmi, da se je možem dobro zdelo, in so stopili še bliže. "So stvari, ki se popolnoma izključujejo in niso razložljive z zdravo pametjo! Obdukcija je jasno pokazala, da je bil uso- den ^udarec v glavo s puškinim kopitom, odtisi prstov pa ne kažejo, da bi Dolfe držal puško za cevi, kakor bi jo moral ob usodnem udarcu! Nesporno smo ugotovili, da je bila puška Janezova, na njej pa nismo našli niti enega samega prstnega odtisa, ki bi dal sled, da je tega večera še kdo, razen Dolfeta, držal tisto puško v rokah. Tako je nesrečni slučaj popolnoma izključen in vsa teža zločina bo padla na pleča tega ubogega Dolfeta!" "Tako govoriš, kot bi ga hotel zagovarjati!" se je nejevo- ljen oglasil gostilničar. "Pijanec je pijanec in prej ko slej uš- piči kakšno neumnost!" se je delal naprej pametnega. "Za marsikoga si ti kriv, da je zašel na pijansko pot!" je gostilničarja mimogrede utišal komandir in dalje razpredal svoje misli. "Nikogar ne mislim zagovarjati, le razmišljam, da bi lahko kdo takšnega, rahlo prizadetega človeka, kot je Dolfe uporabil kot orodje pri umazanem delu!" Težko bo dokazal, da ni tega storil, saj sem ga dobro videl, prav od blizu, ko je še imel puško v rokah! "je oporekal lovec Nace. "Zaenkrat res nimamo drugih sledi in vsa dejstva govore, da bo za vse odgovarjal Dolfe! Samo ne gre in ne gre mi v glavo, zakaj tako vztrajno zanika vsakršno krivdo ob vseh teh očitnih in neovrgljivih dokazih! Ob takšnih dokazih popuste tudi najhujši kriminalci in priznajo krivdo! Tale Dolfe pa ne kriči drugega, kot da je imel Janeza najraje od vseh ljudi!" Zopet je besede žalil s špricerjem, se zahvalil za pijačo in se poslovil z besedami: "Možje, če boste karkoli izvedeli, nam sporočite! Vedite, da kazen za takšen zločin ne bo majhna in bo velika krivica, če bi se zgodilo, da je ne bi odslužil pravi zločinec!" je dal še enkrat jasno vedeti, da dvomi v krivdo osumljenca. Hitro sta se potem z mladim tovarišem odpeljala, možje v gostilni pa niso mogli razumeti, kako more izkušen komandir dvomiti v tako očitno Dolfetovo krivdo. Bili so pač preprosti, pošteni ljudje, ki niso veliko poznali hinavščine in zlobe človeških izrodkov. Na postaji milice, v trgu, sta si zopet sedla nasproti koman- dir in Dolfe. Ničesar, kar je komandir hotel izvedeti v vasi, ni izvedel, nihče ni dvomil v Dolfetovo krivdo. Nihče ni imel za ubogega reveža dobre besede. Tiho sta sedela. Dolfe se je počutil popolnoma izgubljenega na stolu, osvetljen z močno svetlobo. Komandir sije potegnil bliže pisalni stroj, se zazrl v Dolfeta in znova so se mu porajali dvomi. "Nikakor ne izgleda kot okruten morilec, da bi za koga drugega kaj takšnega storil, se mi zdi tudi nemogoče, saj je preveč preprost. " Sklonil se je nad pisalni stroj in odločno rekel: "Osumljeni Adolf Grapar, to kar bova zdajle zapisala, vas bo spremljalo pred sodnike! Kmalu pride po vas avto, da vas zapelje v mestni preiskovalni zapor! Vaša poštena izjava vam bo vseskozi v pomoč, zato vam še enkrat svetujem, da go- vorite resnico!" "Le kakšno resnico hočete od mene?! Če mi ne verjamete, da je bil Janez edini človek na svetu, na katerega sem se lahko naslonil v težavah, in bi tisočkrat raje ubil sebe kot njega, po- tem ne morem pomagati!" je še enkrat poskušal dopovedati Dolfe, da ni kriv, česar ga dolžijo. Potem je umolknil in si mislil: "Le kako je takrat Janez vedel, da me bo prelomljena beseda, ki sem jo dal, da se odpovem pijači, uničila?! Ce bi lahko vedel, da bo uničila tudi njega, je ne bi nikoli, res nikoli prelomil. Čeprav vem, da nisem naredil te grozote, ki me jo dolžijo, vem v svojem srcu, da sem kriv, in se bom pokoril vse žive dni, ker sem tako lahkomiselno prelomil dano besedo. " Ker ni spregovoril več besedice in povesil glavo na prsi, je komandir lahko samo zapisal: "Za umor pokojnega Janeza Hrastarja, je na osnovi očivid- nepriče Ignaca Kapuna in drugih neovrgljivih dokazov, ki vam jih dostavljamo v spremni dokumentaciji, osumljeni Adolf Gra- par, kot edini osumljenec. " Hitro je opremil dokument s po- trebnimi rojstnimi podatki in datumi, pritisnil pečat, ko pa je dodajal še lastnoročni podpis, ga roka ni ubogala prav in le nerazpoznavna čačka je zamenjala komandirjev pedanten pod- pis. Kmalu je priropotal na dvorišče miličniške postojanke avto, s katerim so odpeljali Dolfeta njegovi kalvariji naproti. XXXV. Valentin se je to popoldne dolgo brezciljno vozil po mestu, preden se je lahko toliko umiril, da sije upal domov. Vse bolj je spoznaval, da je mnogo lažje prevarati vsakega drugega človeka, kot samega sebe. Ni se bal, da bi ga dobili, saj se je resnično izteklo tako dobro za njega, kot bi sam hudobec reži- ral vso predstavo. Spomnil se je prav nepričakovano zgodbice iz otroških dni, v kateri je hudič vedno prišel nazadnje po du- šo, ki ji je kdaj pomagal. "Mar me bodo sedaj strašili otroški strahovi!" se je neje- voljno zamislil in odločno obrnil avto proti svojemu domu. Ko je prišel, Amalije ni bilo doma. otroci so se zunaj igrali, tako da je bil v hiši čisto sam. Hitro se je preoblekel in pogle- dal. kaj mu je žena pripravila za kosilo. Na štedilniku je stalo nekaj postanih jedi. na mizi pa ga je čakal dnevni časopis, kar se ni še nikoli zgodilo, saj se je žena vedno jezila, kadar je hotel med kosilom brati. Dobro, da je bil pri mizi stol. kajti kolena so mu klecnila in sesedel se je nanj. kot da je spodsekan. Z mastnimi črkami, ki so kot hudobne vile poplesavale pred Valentinovimi očmi, je bilo zapisano: "Nerazumljiv zločin v kozjanskih grapah!" S tresočiomi rokami in meglenim pogledom je bral Valentin počasi od črke do črke. Kaj bere. mu ni bilo treba razumeti, saj je sam vedel več o gnusnem dejanju, kot kronist, kije zapi- soval dogodke v časopis. Šff. 29. - 20. iulii 1995 ZA RAZVEDRILO 32 it. 29. - 20. iulif 1995 33 ZA RAZVEDRILO Šl. 2». • 20. Iulii 1995 INFORMACIJE 34 it. 3». - ao. Iulii 1995 35 INFORMACIJE Šff. 29. - 20. iulii 1995 INFORMACIJE 36 il. M. - 20. iulii 1995 37 MALI OGLASI - INFORMACIJE il. 29. - M. |uli| 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE 38 il. 29. • >0. iulii 1995 39 MALI OGLASI - INFORMACIJE iff. 29. - 20. iulii 1995 RUMENA STRAN 40 »Mica. Jaz ne vem, če ne bi moj'ga >konjička< kar vzela. A si ti svojmu že predlagala poroko?« »Sem, a še moram malo počakati. Je rekel, da sem jaz ta zadnja, ki ga bo dobila...« Lep dopustniški pozdrav! »Tudi, ko po morju čofotam, si mislim, kakšno šalo znam. Lepe punce se tukaj zvi- jajo, mene pa nervirajo. Kaj pomaga mi vse to, ko pa vse kar mim' gredo. Če je ostala še kakšna sama, je taka kot povožena slama.« Takšen šaljiv pozdrav nam je poslal naš član Karli Borinc, verjetno pa je tudi vam prišla na misel kakšna dopustniška, kakrš- no nestrpno pričakujete tako tisti, ki se ko- pate v morju ali ob bazenu kot tisti, ki se »kopamo« na delovnem mestu. Lucija Kladnik iz Gorice pri Slivnici je dobila največ kuponov za šalo tedna, med njimi pa smo izžrebali še Barbaro Hofman iz Založ 19, Polzela. Šala tedna Borovnice Srečajo se tri ženske in se pogovarjajo, katera ima manjšega moža. Pa reče pr- va: »Moj je tako majhen, da lahko zleze pod mizo.« Druga pravi: »Moj je tako majhen, da lahko zleze pod pručko.« Tretja pa pravi: »Moj možje pa v bolnici.« Pa vprašajo, kako to? Pa pravi: »Včeraj je šel nabirat borovnice, pa je z lojtre padel. Bopustnlška Srečata se stara znanca in pogovor se vrti o dopustu. »Mi smo bili letos na morju v Portorožu! Imeli smo se čudovito, celo na ruleti sem zadel lepo vsoto denarja!«, se pohvali Janez, Jože ga le čemerno gleda, nato pa vpraša: »Kam pa pelješ svojo družino na dopust?« »V Trbovlje!« odgovori na kratko Jože. »Le kako se imate na dopustu v Trbov- ljah?!« se močno čudi Janez. »Bolje, da ti ne povem,« potoži Jože. »Otroke mi preganjajo, mene so trikrat pre- tepli, ženo pa vsako noč posilili!« »Zakaj vendar rineš na dopust v tiste Tr- bovlje?!« se še bolj začudi Janez. »Če ti po resnici povem, meni zares ni do tega mesta, a žena, ona pa že pet let noče nikamor drugam na dopust kot v Trbovlje. ŽeUe Bog ustvari Gorenjca, nato pa ga vpraša: »Kaj želiš?« »Planine.« »Kaj še želiš?« »Krave«. Gorenc pomolze krave, mleko ponudi Bo- gu, ta pa ga spet vpraša: »Kaj še želiš? »500 tolarjev«. Meti kolegoma Dva prijatelja se pogovarjata: »Si se po- ročil z Ančko?« »Ne, noče me.« »Povej ji, da imaš bogatega strica.« »Saj sem ji in sedaj je Ančka moja teta.« Tema Tri ženske se pogovarjajo, katera ima bolj črnega moža. Pa pravi prva: »Moj mož je tako čm, samo podplate in dlani ima bele.« Druga pravi: »To ni nič, moj mož, če se ureže, mu črna kri priteče.« Tretja pa reče: to ni nič. »Če ga moj spu- sti, sem tri dni v temi.« 60 let Ko Jaka praznuje 60 let, se prime za glav- co: »Draga moja, le praznuj z menoj, saj si 60 let brezhibno delovala.« Gre naprej, po- boža noge: »Oh, ljubce moje, le praznujte z menoj, saj ste me nosile 60 let, pa kakršen- koli sem že bil« Gre naprej in zažuga malo čez pas: »Ti, ptiček, bi tudi lahko praznoval z menoj, če ne bi >crknil< pred leti.« Vsi Zdravi Ljubljančan pride na pregled k zdravniku in prinese s sabo dva litra urina. Zdravnik se začudi, vendar vseeno sprejme prinešeno na analizo. Ko so rezultati gotovi, pravi zdravnik pacientu, da je vse O.K. Ljubljan- čan ves srečen takoj kliče domov: »Draga žena, dobra novica. Jaz sem zdrav, ti si zdrava, vseh pet otrok je zdravih, kakor tudi ate in mama!« BIseksualec Dve prijateljici se pogovarjata v kavami. Prva vpraša: »Ali veš, kaj je to biseksualni moški? Druga pravi: »Seveda, to je takšen tič, ki BI, pa ne more!« Premalo Dekle v mini krilu prepeva: »Še kikVco prodala bom, za sladko vince dala bom!« Pijanec jo gleda in si misli: »Uboga reva, tole pa še za dva ded ne bo!« Šale so prispevali: Lucija Kladnik iz Gorice pri Slivnici, Slavko Toplišek iz Lesičnega, Ja- na Kamenšek iz Rogaške Slatine, Damjana Frece iz Dobja pri Planini, Lidija Jost iz Svete- ga Štefana, Vera Pintarič iz Slovenskih Ko- njic, Gabrijela Karič iz Celja, Radi ZONTIČ iz Vojnika in Lidija TOPLIŠEK iz Laškega. Želodci opravili z želodci Ko so na zaključku prireditve Od lipe do prangerja na Rečici ob Savinji podelili priznanja za najboljše savinjske želodce, so pod trško lipo ponudili tudi narezek tega izdelka. Častni gost dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, ki je potoval s Ptuja v prestolnico, si je zadnji trenutek premislil in skočil še v Zgornjo Savinjsko dolino. Pa bi skoraj ostal lačen in ob prazni mizi, pa čeprav sta z njim v družbi sedela lokalna turistična šefica »Dobra Vida« Orlovič in župan mozirski Jaka Presečnik. Nazadnje so se le spomnili pokušine in prazni želodci so kmalu opra- vili svoje. Ptički brez gnezda ^^^^ P^ ^ nasprot- nem primeru, če bi si denar- Koncno se nam je posveti- ^e razdehli »na roko«, bi se lo, zakaj so seje radeškega občinskega sveta skoraj tako redke kot avtobusni promet med Celjem in Radečami. Ko je namreč Janez Zahrastnik zamenjal direktorski stolček za županskega, je Papirnica odpovedala gostoljubje tudi svetnikom. Ker se niso imeli kam dati, so enkrat sejali kar po telefonu, za zadnjo sejo pa so morali počakati šolske počitnice. Po skoraj treh me- secih premora so se namreč sešli v jedilnici osnovne šole. Vaba za malopridneže Predsednik velenjskega mestnega sveta je svetnike na zadnji seji obvestil, da bodo poračun za sejnine pre- V občinski dvorani hipoma znašla vrtoglava vsota goto- vine. Ta pa bi lahko privabi- la malopridneže in jih spod- budila h kakšnemu nečedne- mu kriminalnemu dejanju. Skrbni svetniki, kajne? Če mački stopiš... če mački stopiš na rep, za- cvili. Tako je bilo ob tračnici iz prejšnje številke Novega tednika, kjer smo okrcali zdolgočasene in brezvoljne trgovce v nekaterih trgovi- nah na Celjskem. Ker pa jih nismo poimensko našteli, so šefi trgovskih podjetij v re- dakciji kar nekaj dni tele- fonsko poizvedovali, če smo imeli v mislih tudi njih. Če nič drugega, smo zaspance zbudili, tiste vestne pa opo- zorili, naj ne podležejo po- letnemu mrtvilu. Izginil neznano kam Znani vojniški in celjski mesar, vinar in pek Ludvik Prekoršek je spet poskrbel, da se o njem veliko govori. Po zadnjih nepreverjenih in- formacijah naj bi namreč kupil propadlo Mesno indu- strijo Pomurko v Murski So- boti, vendar iz njegovih ust ni bilo mogoče dobiti niti po- trditve niti zanikanja vesti. Izginil je namreč na dopust in tako je vse ostalo le pri ugibanjih. Krave pa medtem veselo mukajo. Pocestna gostilniška ponudba Vsega vajeni pivci so bili presenečeni ob inovaciji, ki so si jo izmislili v znanem gostišču v Velenju in je doslej zagotovo ni uporabil še nihče. Nič hudega slutečim voznikom so na Partizanski cesti v Velenju ponujali hladno pivo kar na cesti. Pa še zastonj je bilo! Za abstinente in vestne voznike pa so pripravili kepico sladoleda. Ni pa znano, kakšno novo »ponudbo« so za naslednjim ovinkom tisti dan pripravili velenjski policaji... Ivan Stare z Brega pri Polzeli je imel star avto, bil je grd, z zlizanimi gumami in brez zavor. Tik pred kongresom šaljivcev se je odločil, da se ga znebi. Zlahka ga je prodal, ko je na karton napisal vse napake in zgoraj dodal: najprimernejši avto za vašo taščo. Zato se je pač moral podati v Matke peš, in ker se je moker rodil, od takrat pa mu vsaka mokrota paše, je s »firklčkom« vred zdrsnil v Savinjo. »Preljuba Marija, pomagaj mi, da pridem ven, ljuba Marija pomagaj...« se je drl in mimogrede oprijel za travo in zlezel ven. »Tak. Marija, zdaj te pa kline gleda...« je izdavil in tisti trenutek se je trava utrgala in spet je bil v vodi. »Marija, ti pa res ne poznaš nobenega heca...« Ivana smo v naši rubriki že predstavili, zato naj zapišemo le še to, da je imel potem izredno avtoritativen nastop, kar je zelo čudno, saj je prišel tja brez avtomobila. EDI MASNEC Ena Iz Ivanovega rokava »če bi laž resnično imela kratke noge, bi se našim politikom jajca po tleh vlekla...« it. 29. - 20. iulif 1995