bili sicer osnovni skupni pogledi na po jm ovanje posam eznih elem entov industrijske geografije , hkrati pa se je pokazalo tudi nezadostno sp rem ljan je teoretičn ih in m eto ­ doloških dosežkov. Bolj neposredna je bila d ruga skupina referatov o lokacijskih dejavnikih . T ako sta I. V rišer z referatom o izboru industrijskih lokacij v regionalnem p lan iran ju in A . Velj kovic z referatom o m etodah za izdelavo sektorskega načrta razm estitve industri­ je na m estnem obm očju , dala osnovno izhodišče zanim ivi te r strokovno dovolj teo re ­ tično in m etodološko poglobljeni razpravi, ki se je do taknila tudi prak tičn ih vprašanj nam estitve industrije . Pokazalo se je , da le sistem atično delo lahko pripelje do po­ globljenih štud ij. Saj so drugi referenti o lokaciji industrije za posam ezne industrijske panoge ostali pri p rikazovanju korelacij, lokacijskih kvocientov in regionalnega fak­ to rja . T re tji sklop referatov je bil raznovrsten , od prikaza struk tu rn ih sprem em b v in­ dustriji B iH , do nekate rih razvojnih elem entov M ünstra , ki g a je poda! drugi tuji gost A . H eilbo ra , pa do zanim ivega refera ta o koncentraciji industrije v naših obalnih sre­ diščih te r s tem povezanih prostorsk ih in še posebej ekonom sko-nam estitven ih p ro ­ blem ov. V celoti pestra in zelo zanim iva p roblem atika je nedvom no nap redek v p rim erja ­ vi z obravnavo industrijsko-geografske p roblem atike na dosedanjih podobnih zborih in jugoslovanskih kongresih. K akor po številu refera tov , tako tudi po vsebini in po m etodoloških pristopih bi to lahko bila solidna osnova na nadaljn je poglobljeno obravnavanje tov rstne tem atike v vseh jugoslovanskih geografskih središčih. Ž ivahna in teh tna razprava, ki je v osp red je postavila zahtevo po intenzivnejšem in celov itej­ šem p roučevanju enega najbolj propulzivnih elem entov našega gospodarskega in re ­ gionalnega razvoja, je to nedvom no pokazala. Podobno velja za k ra tko , toda nadvse zanim ivo ekskurzijo skozi nam m alo znane industrijske predele Sarajeva. K uspešnosti sim pozija je nedvom no prispevalo tudi to , da so prisotni imeli v ro ­ kah re fe ra te , ob jav ljene v G eografskem pregledu 33-32, 1987-88. Žal se nekate ri av­ torji sim pozija niso udeležili. O rgan iza to r, ki je svoje delo pod vodstvom neum orne­ ga prof. M. B jelovitiča solidno opravil, pa zborovan ja , žal, ni izkoristil za povezova­ n je s kolegi iz drugih strok in s prak tik i. T o pa osta ja zato naloga enega izm ed nasled­ njih strokovnih sestankov. M irko Pak Mednarodni simpozij Človekov poseg v kras v Postojni, 11. - 14. IX . 1987 Skupščina M ednarodne geografske zveze je leta 1984 v Parizu m ed drugim i razi­ skovalni telesi ustanovila tudi študijsko skupino Č lovekov poseg v kras. K onec avgu­ sta 1986, tik p red konferenco M G Z o sredozem skih deželah , je ta skupina v Palm i de M allorci organizirala zasedan je , ki se je ukvarjalo z antropogenim i sprem em bam i na krasu (glej poročilo v G V L IX , 1987, s. 197). Speleološka zveza B alearov je referate natisnila v letu 1987 (E N D IN S , št. 13, Palm a de M allorca, 131 strani večjega form a­ ta). M ed njim i najdem o tudi P. H abiča opis rabe tal in regulacij na jugoslovanskih kraških poljih . Podpisani je prispeval refera t pod naslovom Prilagoditev kraške zem ­ lje za km etijsko rabo v S redozem lju . V prašan ja raziskovanja in naravovarstva (p re­ gled). V tej publikaciji je tudi obširni opis krasa na M allorci, zlasti jam skih sedim en­ tov kot ind ikatorjev m orskih transgresij in ingresij. D rugo zasedanje om enjene Študijske skupine je bilo 11-14. sep tem bra 1987 v Posto jn i. O rganizacijo so prevzeli člani K ated re za fizično geografijo O ddelka za ge­ ografijo FF (blagajnik M. B at, predsednik I. G am s, ta jn ik J. K unaver, F. L ovrenčak. D . Plut in D . R ad in ja), tehnična izvedba zasedanja v posto jnskem Inštitu tu za razis­ kovanje krasa Z R C S A Z U pa je slonela na ram ah inštitutskih sodelavcev. Po ogledu an tropogenih sprem em b v Postojnski jam i je 30-40 udeležencev tri dopoldneve raz­ pravljalo o glavni tem i sim pozija - človekov vpliv na kras. U deleženci so dobili v roke tiskani zbornik Karst and Man (265 strani, L jub ljana 1987. Izdal O ddelek za geogra­ fijo FF , uredil J. K unaver). V treh poglavjih se zvrsti 21 prispevkov. V prvem , ki se im enuje Č lovekov poseg v kraško h idrologijo , je P. H abič podal pregled vodnih razm er, izrabe in varstva v po­ rečju U nice, A . Sekulič pa v porečju C etine. V dveh referatih italijanskih udeležen­ cev so analizirane sprem em be, ki jih je od rim ske dobe dalje vnesel človek pri izsuše­ vanju nekdaj 155 km 2 velikega jeze ra Fucino, te r pri zniževanju vodne globine na si­ cilskem kraškem polju Piano Bataglia. D va kitajska referata sta ubrana na tem o po­ sedan ja in ugrezanja kraškega površja zaradi antropogenega zniževanja kraške vodne gladine. V poglavju o posegih v kras zaradi km etijske izrabe tal je dva refera ta p ri­ speval D . R ad in ja , ki obravnavata dolenjski in prim orski Kras. G ovorita o treb ljen ju krasa in gostoti kraških (suhih) zidov, o m odernem stro jnem treb ljen ju in o ljudski term inologiji za oblike obdelovalne zem lje in kam enja na krasu. I. G am s poroča o svojem sodelovanju z arheologi pri raziskavi Velega polja na H varu , ki so ga izrab lja­ li že grški kolonisti Farosa (S tarega grada) in R im ljani, najbolj trebili pa ob razširja­ nju sadjarstva in v inogradništva na koncu preteklega in na začetku tega sto le tja . Izra­ bo zem lje v m anjših kraških depresijah v južni Franciji in v Jugoslaviji p rim erjalno podaja J. Nicod. Zanim iv oris izrabe krasa na Sulaw esiju, na Javi in na Filipinih je prispeval H. Uhlig. V tre tjem poglavju govorijo referati o drugih posegih človeka v kras, predvsem pa degradaciji na krasu te r naravovarstvu. Ta p roblem atika je p rika­ zana za italijanski kras v A bruzzih. pri V eroni, v Beneških P redalpah , na p rim eru že dokaj uničenih lašteh (lim estone pavem ent) v A ngliji. Zvem o tudi o kraških p rob le­ mih na M adžarskem in v Sovjetski zvezi. A . B ognar (Z agreb) poroča o pokrajinskih učinkih izkopavanja boksitne rude pri O brovcu, D. R ojšek pa predstavlja naravno dediščino na klasičnem Krasu. Z born ik je po trd il, da je kras občutljiv ekosistem , v katerem so neprem išljeni človekovi posegi še bolj dalekosežni kot na nekrasu . Poseb­ no iz diskusij je zvenela tožba, kakšne posledice za okolje povzroča odm etavanje o d ­ padkov v vrtače v številnih evropskih deželah. D va popoldneva posto jnskega zasedanja so o rganizatorji nam enili avtobusnim ekskurzijam po N otran jskem in po m atičnem (Sežanskem ) K rasu. V ta nam en so na­ tisnili vodnik z naslovom Man's Impact in Dinaric Karts (205 strani, L jub ljana 1987, izdal O ddelek za geografijo , uredila I. G am s in P. H abič). O pise no tran jsk ih kraških regij so prispevali z raznih vidikov sodelavci Inštitu ta za raziskovanje krasa Z R C S A ­ Z U (R . G ospodarič, P. H abič, A . K ranjc, J. K ogovšek, J. Č ar, F. Šušteršič, A. M i­ hevc). O pis obiskanih lokacij in poti po Sežanskem K rasu je izpod peresa I. G am sa (z izjem o H abičevega opisa odkopane vrtače v R enčelici). V tem delu so podrobno op i­ sane sprem em be na Škocjanskem K rasu, v K rajni vasi, Pliskovici in K ostanjevici. D ruga polovica knjige obsega opis lokalitet (npr. Punat na K rku) in poti po D inar­ skem krasu, kam or se je po posto jnskem sim poziju podala štiri in pol dnevna av to­ busna ekskurzija . Pot m ed P osto jno in dolino N eretve je prikazal I. G am s, Popovo polje P. M ilanovič s treb in jskega inštituta za kras in k raško h idrologijo , po t po črno­ gorskem krasu pa člana nikšiške pedagoške faku lte te B. R adojičič in Z . K ilibarda. K er je s knjižnega trga pošel angleško-francoski vodnik po d inarskem krasu , iz­ dan za 4. m ednarodni speleološki kongres leta 1965. bo om enjeni vodnik dobrodošel tujim krasoslovcem , ki želijo spoznati D inarski kras. K oristen pa je tudi za jugoslo­ vanskega bralca, ki se podaja na pot po obalnem krasu , saj prinaša ne le regionalne p reg lede, tem več v tekstu in s 64 skicami nekate re doslej m anj znane ali še ne ob jav­ ljene izsledke terenskega raziskovanja. Pom en, ki ga je imel 4. m ednarodni speleološki kongres za m ednarodno speleo- logijo, im a posto jnsko zasedanje Študijske skupine Č lovekov poseg v kras M G Z v Posto jn i za geografijo k rasa, ki je prav zadnja leta odkrila veliko sp rem em njenost nadzem eljskega in podzem eljskega krasa in kraških procesov, ki jih je vnesel v kraš- ko naravo človek. Z daj vedno bolj spoznavam o, da kras v m nogih po tezah ni sam o delo narave, am pak tudi človeka. Ivan G am s 26. mednarodni geografski kongres v Avstraliji Pripravili so ga N acionalni kom ite za geografijo A vstralske akadem ije znanosti in K ongresni kom ite , sestavljen pre težno iz geografov z univerze v C anberri in Syd- neyu, ob pom oči drugih avstralskih geografskih in negeografskih organizacij in delo­ m a ob virih za p roslavljanje dvestoletnice naselitve belcev. T oliko časa je nam reč p o ­ teklo od ustanovitve prve naselbine belcev na avstralskih tleh. D a je bilo dela pri o r­ ganizaciji doslej najbolj razvejanega m ednarodnega geografskega kongresa veliko, priča nekaj številk. O rganizacijsko je bilo po treb n o pripraviti 75 sim pozijev, kolokvi­ jev in sestankov kom isij, delovnih skupin in študijskih skupin M ednarodne geograf­ ske zveze (v bodoče M G Z ), predkongresn ih in pokongresnih ekskurzij. V ečina 4-7 dnevnih predkongresn ih p rired itev je bila v A vstraliji, nekaj pa tudi v Novi Z elandiji (teh so se udeležili tudi štirje Jugoslovani), na Novi G vineji in v M aleziji. M ed 20. av­ gustom , ko je bila slovesna o tvoritev v sydneyski operni hiši, in 26.8. 1988 so bile os­ redn je kongresne p rired itve v un iverzitetnem središču v največjem avstralskem m e­ stu. Sodeč po program u se je v 90 dopoldanskih in popoldanskih sekcijah zvrstilo 687 predavan j, nadaljn ih 54 pa jih je bilo na osm ih sim pozijih. O d geografskih vej je n a j­ več p redavanj odpadlo na geom orfologijo . O vseh so v dveh knjigah objavili povzet­ ke. V seh referatov pa organizatorji ne bodo natisnili. V bližini stavb s predavanji so v času kongresa odprli dve m ednarodni razstavi (kart in kartografskih izdaj iz let 1984- 88 - Jugoslavija pri tem ni sodelovala - in tehničnih kartografskih pripom očkov) ter štiri avstralske (kart iz razdobja 1788-1988, fotografij iz življenja ljudi in o p o k ra ji­ nah , o odkritjih in raziskavanjih , dom ači založniki pa so pripravili tudi razstavo av­ stralskih geografskih tiskov). O prispevkih Jugoslovanov na predkongresn ih zborovanjih pisec teh vrstic po povratku iz A vstralije nim a podatkov. N ekaj več m ore poročati sam o o sestanku Štu­ dijske skupine Č lovekov poseg v kras v tednu pred kongresom . Povezano je bilo z ogledom treh prim erov izoliranega (osam ljenega) p retočnega in kontak tnega krasa v državi Novi Južni W ales. Vsi so v silurskih apnencih v obliki ozkega, nekaj sto m e­ trov širokega in nekaj k ilom etrov dolgega pasu sredi silikatne vododržne okolice. V prvem prim eru , pri Y arrangobillu , pod tak ra t še vedno zasneženim i vrhovi A vstra l­ skih A lp na pol poti m ed C anberro in M elbournom , vodi 230 jam skih vhodov v k ra t­ ke, a velike jam ske p ro s to re , združene v d ober ducat jam , ki im ajo m alo občudoval­ cev zaradi velike oddaljenosti od večjih naselij. Jam v krasu W om beyan JZ od Syd- neya, je skupno okoli 270, od tega pet turističnih. T uristično in geom orfološko pa so m orebiti najbolj zanim ive jam e v 100 m širokem in 6 km dolgem pasu apnenca seve­ rozahodno od Sydneya pri k ra ju Jeno lanu . N jihova raznolikost kapniških in erozij­ skih oblik je izjem na v svetovnem m erilu. Z a slovenski kras m enim o, da so se seda­ n je k raške oblike pričele razvijati v pliocenu ali kvartarju . Z a om en jene tri kraške predele ugotav lja jo starost v sto m ilijonih letih. Skupno vsem tem obm očjem je zače­ tek turističnega obiska v p re tek lem sto le tju . Jam e v Jeno lanu so pričeli e lektrično razsvetljevati že leta 1880 (v Postojnski leta 1884). K ljub do lgo trajnem u obisku in p re težno ozkim rovom so za naše razm ere izredno dobro oh ran jene drobne kapniške