ii»i iii na pucom t fOnfOb        -_
Leto LXIX. St. Z88 s
LtaMfana, Setrtck 17. linimtci I93S
Ccos Đul m^

•vruljo v-saK j&n popoiane, tzvzemSi aeaeije a* praznine, — inaeraD do 00 pedi <rrst a DIB 2, đo 100 vrst & Din 2.5O. oo IUU do 300 vrst 8 Din U. veCJl iĐseraO petit rrsta Din 4,-s Popust po dogovoru, inaeratm aaves poeebej. — >3lovcnaJO Narod« relja meflećno v Ju gro« Li trt 11 Dio 12*. es inozemstvo Din Zft -   Rokopuo «• ne rraćajo
OREDNItTVO   IN   CFRAVNMTVO LJUBLJANA«   Rnaflje*«   «tW»   ttev.   & Telefon: 81-22. 81-23. 81-24. 81-25 trn 81-26
Poaratette«: MARIBOR SUti—maverjevm 8b — NOVO MESTO, Ljubljana** c telefon 8t 2& — GELJfe: oejjsko uredništvo: Stroasmayer}eva ulica I, telefon «. 66; podru±nicm uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 19a — JESENICK;   Ob fcoiodvora 101.
PoAtna urani trrtca w Ljubljani it. 19.351.
Po skleiiitvi ameriškega mirovnega pakta:
Booseveltov mirovni apel na ves svet
Pređsednik ameriskih Zedinjenih držav namerava predlagati gkletiitev svetovnega nenapadalacga pakta, splošno razorožitev in novo razdetttrr sirovia       ..„_.,
W a s li i n g t o h, 17. ckcembra. b. Iz zcv-nesljivega vira se dozna**., da pripravlja prezicient Roosevelt na svojem povratku iz Buenos Aircsa nov mirovni apel, ki gra namerava nasloviti na ves svet Iz krogov, katerim pnpisujejo tu vehk politični vpUv, pnhajajo nasiednje podrobnosti o verjetni vsebini Rooseveltovega poziva:
SklerJl naj bi se ^plošni pakt o nenapadanju, oni«4jilo uaj bi se ob<m»ževanjr in raseli naj Di se razgovori o novi razdelitvi »iirovin. V t-rh tren smeri'h naj bi pri&lo do   novih   sporazumov   med   narodi   vsega
sveta, dn b\ se tako odstranila nevarnost novih iwdna rodnih zaplctljajev, ki groze sie^r izzvati veliko katastrofo.
V političnih krogih sodijo, aa bi iinel tak poziv v seđanjem položaju popoln uspeh, ker je politično razpoloženje povsod zelo ugodno. Po mnenju Raymonda Duella, pređsedniki. društva za zimanjepolitična vpraSanja, je Roosevelt edini državnik na svetu, ki lahko odstrani vsa nasprotja in težkoče med Neničijo in ostaliiru vele-silami.  So pa  tuđi  nasprotniki  takega. po-
sredovanja. Med njimi je n. pr Norman Dawis. ki smatra, da »edanji trenutek ni-kakor ni ugoden za Rooscveltov nastop v navedenem smislu. Velika Britanija bi se sprićo svojih sedanjih nespornih potreb po čina popolnejši oborožitvi nedvomuo odloč-no uprla Rooseveltovemti mirovnomu pozivu. Odniev takega poziva v Londona bi utegnil vpUvati nepovoljno tuđi na fran-cosko-angleško sodelovanje, ki je prav v zadnjem času doseglo đfce povseoa konkretne oblike  Zato bi bilo po Dawisovem mne-
nju boljše, ako bi Roosevelt svojo namera-vano poslanico narodom vaega sveta vsaj za nekaj časa še odložil.
Navzlic tem pomislekom, ki jih nare-kuje politični oportunizem, pa sta obe stranki trdno prepričani ,da je zares samo Roosevelt tišti državnik, ki se lahko pohvali, da ima v mednarodnih vprašanjih povsem proste roke, kar utegne imeti ob svojem času izredno velik pomen pri ure-jevanju nekaterih zapletenih mednarodnih vpraSanj.
Likvidacija Feniksa
Ustanovi se nova družba, ki pa bo izvršila samo likvidacijo — Prispevek drugih zavarovalnic
Beograd, 17. decembra, p. Gospodarsko rmu-nciu komite ministrov je nn^l sinoči sejo. na kuteri je definitivno razpravljal tu-dti o vpra^anju Aavarovulnice Feniks. SkJenil je. naj izdu vla»d«a uredbo, k; bo usiimovila samo^tojaio za varova lnico jugo-slovenskega Feniksa. Nova instituciji bo likvidira La dosedo;njc Feniksove posle na področju Jugoslavije, n-ovih zavarovalnih pogodb pa ae  bo sklepala.
Vse iniotje, kj je po poslovnih knjigah bivšega Fenilc^a na Duiulju slutilo kot orc-mijska rezerva ju^oslovenske^a porfelja, pripada novi ustanovi, ravno tuko pa s©vc-da tuđi \^e rm-etje Feniksa v naši državi. Upravni otlbor nove zavarovulnice bo imel ^ve-t či«Tiov, ki jiih bo za dobo treh let ime-nova] cnJnister za trgovino in industrijo. Nadzorni octbor bo štel tuđi pet članov iri jih bo enaJco imen'^al trgovinski minister, ven-dtair pa le za eno leto. Član i nadzOrTie^a odbora se imajo imenovali prvenstveno iz vrst  zavarovancev.
V zameno za državne nvcirice. izdane na osnovi zakon« o unadnji železnice Poža-re\iac — kučevo (Losin^crjcvc menice) v norninalinem znc5ku 42? .000 dolarjev. ki t\ori)O de! premijske rezerve jngosloven-slkc0a Feniksi, bo i/sdal finančni nrin-i^.cr obveznice v znesku 16.5 milijcvna d'.nflTJev Obveznice se bodo obrostovalc po 4r/^ in arrK>rti7iTale v 12 etiakih letnih obroikih. Ostale državne menice. ki jih ima Feniks. bodo likvidirane, ko bodo. če bodo predložene v i&placilo. če bi tflkih menic n« bilo v posesti juaoslovonsk^i Fenikse, j'.h f;nančno mtirislrstvo ne bo izplnčalo. mar-vec bo odejov^rjajoče zneske deponirala pri r>r>avni hipoterkarni ba.njki. Za ojađen e premijskih ruzerv jugoslovenskena Feniksa lv>do pr;sneva.]e ostale jut;oiil->ven>ke rn v .lugoslaviji poslujoče zav<i nov;ilniče 2-~> miliionov dinariev. • Ići jih bodo plaćale v 20 oH**r>kih po 1.^ mflii-rmn din^r'Cv na lc~ to, tako da se račun a jo 4°'«» obresti. Ena trertiina teoa zneskn odpide na premijsko rezervo za elementarna dve rretjini r>a na premijske rezerve za /ivljensko zav»rovanje. Z^varov^lTiice brhdo od svo\rh zava-rovflTpeev pobile ie /neske v oblik i do* klad nfl premiie.
Fen;k<wrv;Tn znvarovancein se ometfio >n ođernejo nckiflieTC pravice, ki bi nm 5?e na esnovi    sklenienih   rvo^odb.   Pred   vsctn   se
•»veJjimjo  V6c  brcz-plačno  rnciTrce   rn  v*»p
brezUčne bonifikacijc. Tu<li &c uc pr-.ziu-jo iz;redm popusti pri plaćevanju premij, raarveć se zavarovani zneski zmanjšajo ^fl toliko, kolikor so znaiall popusti. Dovolje-no pa bo nakna-dno dovplaoilo razlike. Police, ki se glasijo na tuje valute, &e pre-tvorijo v našo valirio po borznem kurza onega dne, ko stopi novu uredba v veljavo.
Onim zavarovancem. ki so premije /** popolnomvi vplačiUi, se bo ob dospelost: izplačilo 50% z^varovanejta zneska. Enako se bo postopalo z onimi. k; so svoje no-lice lcapitalizirali ali izvršili ameriško pr.->-lom^acijo, in on m, ki bi se jlm moral za-v aro vani znesck do dneva uveljav] jenia r.ove uredbe že izplač^ti, a se io ie ni /^o-dilo. Zavarovancctn, k: bodo se nadalje plačevali premije, se bodo ho-doče premije  upoštevale   brez  vsekih  odbi'ukov.
Pri zavaravanju za primer smrti z do~ smrtnim plačevanjetn se čas plačevanja ta-čuna najve-č d'O 85. leta življenja am-erj-škec;a pregleda. Do 1. maja 1938 se ukine pravica na odkup zavarovalne police Z^a-vflTOV.-mci ki od 1. januarja t. 1. dalve nist' r)!ačali dospc-1:h prenvij, !-ahko '♦■o stesre naknadno v roku 6 cnesecev. doplačati pa morajo 6c/c obre.fsti.
Zavarm-alivce. ki so v nasprotju 7. d >-s^danjo uredbo prevzcle elemen4arna ra-v a rovan ja pri Feniksu, bo-do morale ju^o-sloven-sskemu Feniksu k-o»t tniškodnino pli-ča^i   pollelTio   premvo.
Ko «e vrnejo v državo menice, k; so kot del   F^niksove   premijske   rezerve   deponirane   v   inozemstvu   in   jih   tarrvošnje   ban.ke 7'.nt"/ii'eio    se   b^iio   zne5ikl    \?   mihove^a izkupioka   parabili   za   H.   di   se   /mani>r> qor;   navedem'    30° 'o    odblck.    Šora-m crn i poviški   se   bodo   naknadno    i/pl;ićal;    ^u<i upravpčencem.     pri   katerili   \c   /avarovan primer žc nastt>pil.
Urcdlvi razvelinv^a v?c kolektivne iTi individualne pogodbe, ki »ih ie bil Feniks skle-nil s svoiimi name^čenci. Tem ie od-povedana slu/ba s 1. janu^Tjem 1937. do-'rvčena r»n jiin ie posebna OLlT>r.ivT»:na. Nov5 Fein-iiks bo svoje nam^^enec prven-Ue»t» ;emal iz \T«?t dosed-anrh Feniksovih nafne-š?e*ncev.
Ministar /a 1n?^vin-o in ;ndustriio i«m<» pravico, do. posle b^všei<n Fer:(ksa t vse-mi p^TV'^^Tiii in obve7":n*vsVii prer)trc+; tu • d'* kVici dnir<; zava-^vnhi družbi v Ju'o-sla\iri   pod  pokoji,  ki   jih   bo   sanvt^lo":!.
Novi spopadi pred Madridom
Madridske čete uspešno odbijajo napade čet generala Franca
Valencija, 16. decembra AA. ^Fabra.) Nacionalistični napad na Bodillo je Uo-končno propadel In sovrainik se je pognai v beg, ker je doživel velike izgube. Republikanske postojajike so čvrste v tem cdseku. Nacionalisti so prav tako poskušali izvr&iti napad na Kosoelo, venciar smo jih odbilL
V odseku Carabancelu republikanske čete postepno prcKiirajo. Utrjevanje vseh odaekov po malem razširja frontno crto.
Nacionalisti so začeli rar>itj na raznih bojisčJh svpžc voja*tvo, izkrcano v sredo-zemsKih pristanišćih; to vojaštvo je ljudstvo duhovito krstilo na plave Mavre. V Cruzu Verdu in Santi Mariji dela Almeđa so plavi Mavri skušali izvršiti napad na republikanFke čete, ki so jih pustile da so se jim približali na neka; metrov, nato so pa republikanske čete začele streljati iz strojnic na napadalce. ki so zb« žali in prišli nato v doseg republikanskega topništva. Sovražnik je pri tem doživel ogromne izgube.
Republikanska letala obstreliujeio danes sovražno zbiranje čet v gornjem Carabancelu in cesto držečo v Brun«no.
Me okiepnimi vlakl, ki jih zelo uspešno rabijo republikanske čete, se posebno odlikuje okiopđi vlak K. W V Parliju je ta oklopni   vlak  s  svojimi  topovi  uničll  tri
K)vražne tanke in osvobodil oklopni vlak z >značbo X. ki je bil neporabenV Pintu je >ti oklopni vlak pomagaJ evakuirati vojake, zapi te v postajnem poslopju; prisilil je dva topova, da sta utihnila. V Netaki je ta oklopni vlak napade! oddelek 11 :ankov :n uničil štiri tanke, drugi so pa sbežali. ^ete, ki so prodirale za temi tanki, je zdecinrral in je sovražniK pvstil na bo-jišču  ogromno   mrtvih.
Danes Kmalu po 12. je prispel v Malago iz Ceut? neki nacionalni hidroplan pod vodstvom pilota in mehanika Opazovalca, x>ročnika bojne ladje Joseja Mario Mo-rena, ki se je uprl nameri svojih tovarišev, ia prestopijo k republikanskim četam, ata njegova  tovariša med poletom ubila.
Madrid, 17. decembra. AA. Havas. Vče-raj popoidne so nacionalistična letala bombardirala Madrid. Bombe so ubile 18 oceb n okoli 100 oseb ranile. Bombardiranje se je začelo ob 13.30 in je bombardiralo 18 tjombnikov in 27 lovskih letal. Takoj se je ivignilo v zrak 15 lovskih ietal madridske flade Kakor se izve so ta letala sestrelila ^voje bombnikov nacionalistom. Bombe so ^osebrso poškodovale predmestje Texes de as Victorian na severnem robu Madrida.
Kttpujte domaće blago!
Ozadje krize barcelonske vlade
Spori zaradi nameravane reorganizacije celotne državne uprave
Barcelona, 17. decembm. b. Juan Como-rera. b.vši svetnik prejšnje avtuncinne ka-talonske vlade iri edeai izmed vidnejših pr©dst*ivn:Wov unificirane kataloriske soci-aMstične stranke (nKirksi^ti 111. intemaci-onale), je podal naslednjo i/javo o krixi, ki je izbruhnila v sve-tu katalonskih generala dsades:
Politični problem, ki ivori izvor seda-nji kriari, je tnoj-a stranka postavila že 24. no* vembra, ko smo v posebtiem prsmu delav-ski zvezi ztihrevnli spremembo metod v vodstvu in organizaciji vojnr. Mislim, da j-e taka reorejani/ncija potrebna, ker nas dosedanj-i voi-ni uspehi ne morejo zadovoljiti. V tem sn>islu srao predlagali. na.j bi se izvrši!j reorganizacija najprej x svetu katalonskih gonerolid idos (katalonski vladi), ki naj l>i so kolikor mogore razšir1-H z vključitvijo vseh v poštev pHhajajo-čih   elementOv.    Odbor   7^.   notranjo  obr^ifTi-
bo in obrcnibno tajništvo naj bi se raz-pu-stila, odgovornost ministrov pn povećala, kar bi imelo za posledico tuđi večjo po-koršćino dr/avljanov. Organizacija vi>jnti naj bi bila prepuščena posebnemu, nanovo ustanovljenemu vrhovnemu o^rambnemu sveru, ki naj bi bil odgovoren samo vladi. Ta svet nnj bi t& sedaj opustil razmotri-vanje vprasanja o bodoči organiz-dcij: Ka-taJonije. Za du.nes je važno siuAo to, da izpodbiijemo faJizem na vsej 6rt; in si pri-dob-imo zaup-anje poljedelcev m ma1' mt* ščaiiov. Zato obsajam vse separatistične tendence, a^arađ! kat eri h se je v dipV>nvat-skem svetu že uveljavila l<i>., da je Kata-londja samo se kodontjđ Sovjetske imije. (CoinoTera je pri i pm mislit zlasti no. marksist e-trock iste. priistiise IV. anterna^io-neic in svcii'vu-č rt:-vOtlucije ^ ::asp>ro+ju z marksisti Stalmovepja kova. kateriun sam pripada.)
Japonsko ozadje kitajskega puča
Po mnenju Japoncev bi se morala Kitajska enostavno združiti z Japonsko
Tokio, I7. decemma. b. Prvi vtis: Can^-Mielian^ovega upora proti maršalu Ćan^-kajšku. se dajo po japon»kem ti>hnačenju kit;ijski:i iio^uvikov Zajtti v naslednj-e tri temeljne ugotovitve. k: jih poudarj* tu<ii ča^opisjf: 1. Kirajska cnoino&t ee je /.nova ;;vkazala kot umetna t\otl»a. 2. Oan^kajšek jo politično nirtev in j-p pri tem čisto po-.stranskeza pomeua. aii je sploh ae živ ali mu ali yn še vtduo CangsucliariLrov jetnik ti i no, 8. Kitajska se bliža novomu k:io&u, ki lx> po svojih bistvtnih o^risih zelo po-doln^n držr\vljanski vojni v spaniji. ker so l»o rarvil v l>orbo me«i kitajs*kimi nacionalisti m komunistično fronto, v katero boet-a sev^la  po^•'^ii   tako   Japon&ka  kakor     Ku-
¥;ia-                                                                       _
Japonsko Časopis jo hoče s to arjruinenta-cijo dokazn^i. da j(> intt n*.s Kitajske. da so ?^daj I»ro7. i>oiiiis!ekov pri.lruži Japongki, ker preti si<^%r tej o^Tomni azijski državi popoln r-i7.j'-ad. ?*'#•».r si tmli kiUijski nacionalisti prav gotovo n»* žele. V tukajšnjih diplomatskih krogih vidijo v tem arjrumen-tiranju nov dokaz za domn^vo. da jo zna-biti JnjMtii^ka  sama zanetila Cancsncliangov
upor z nainenoin, <la bi s tem okrnila poziciju osrednje kitajske vlade v Nankingrn in tako prisilila, Kitajsko do večj« popustljivosti gled« jaiK)iiiška zahtev. ki jih nan-kinška vlada doo>j ni mo^la sprt-juii. ćajijr-aueiiaiL^ je bil ra t;iko akciju zelo priau<ercn taradi svoje znane ambicije in pa zaradi r*e bol] znanepa asebnega sovraštva proti maršalu Can^rkaj.-ku. kaUrtinu je zavidal njegov položaj.
To domnevo potrjuje tuđi mnenjp nekaterih tukdjšnjib političnih krogov, ki so Zflo blizu Hiri'tovi vladi. Ti soilijo najnreč. da je Ćangsuelianjrov upor rešil Hirotovo vlado preil sisrj.rno demisijo. *lo kntere bt bilo gotovo prišlo prav zarasli n^r-porazu-mov, ki 6O se zadnje čaše pojavili v vla^ di grlede japonske politike na azijski celi-ni. V kolikor skuša jo ja poneki kro*ri pripisati Canjrsuelian^ovemu pucu ko-munistič-no ozadje. opravičujejo s te>m potrebo nedavno sklenjene neonsko-ja poneke protiko-iministične ^veze-. proti kateri so se v oben jrlavnih strankah pojavili žo 7-H0 ro«ni glasovi.
Poljski ideal:
socialna država
Varšava, 17. decembra, b. VSeraj je poljski sena-t pričel razpravo o proračunu za leto 193G/37 in ekspozeju ministrskega pred-seslnika Skladk<»v>ke£a ter ministra za go-•tpodajstvo Kwiatkowskeg^i. Pozornost ?o zbudila zlasti izvijanja bivšega ministra pravdo Makowskeira. ki je med drugim it-javiL da ne želi Poljska postati niti totalitarna niti liberalna držara. temveč želi razviti svojo posebno teorijo socialne države, ki naj bo naklonjena na odgovornost in te«no sodelovanje rs^i di^avljaiioT bre* izjeme.
Bluni o stavkah y Franci]i
Para, 17. decembra, b. Na vč«Taj?nji seji senata so nek&Uri seoatorji krttiztraH postopanje vlade pri reSemju cteAavsklh koofliktov. Na kritfce je odgonrorO san predsedni^ vlade Laon Brumn, kl Je izjsvfl med drugim:
V zvezi s stavkovnim gibanjem ae v do-maćem In del<ma tuđi tojem Ča8opls)ii ▼odi prava kampanja proti fraaeoski vla- <
Ol.   mVttnWmKt  ML 0B  HKWk]mo»  IM OQ0OVBrja»   ,
jo resnici. V vsej pariški okolici je trenutno sajno 3400 stavkujoćih. V LitUeu j« vlada preprečila za^edbo tovarn po delav-cih. lasto se bo v kratkem godilo v okolici Maubeugeja. Većina aociniih skjepov, ki zahteva takojžajo izpraznitev zasedenih tovaru, je že izvedenih. Po tem govoru je bil predlog aenatorja Lemeryja po odgo-ditvi razprave o otrvezneam arbitražaem soctotvu o<Iklonj€si.
Obrambno poso jilo v FraiKdii
Pariz, 17. decenibm. br. Na včerajšnj! seji pod predBedstvom predsednfKa re-pufbUlpe Lebruna je ministrski svet po po-rofiOn ftoaaCnega ministra Auriola odobril raafita novela notranjega posojila iz(kiju>6. no sa narodno otaraimtoo. PosojDo bo raz-ptoaao za dobo treb let. Izdane bodo obveznice po 100 frankov, ki se bodo po preteku tn* let teplaCaile po 140 frankov. S paptrjl bodo lahko trgovali tuđi na bor. xah. Obvesztoe prejfinjfh notranjth posojil ae lahko zanvenjajo sa novo Tigodnejde po-sojllo. Vlada je posebej dok>ćtla iaa-edno Ugodne pogoje, da bi tako prttegnila k podpiau te^a poaojlla 6im Strde ferogre in rt-^^i^ii, vQimmnjt tuđi matkn ijudom.
poCittenl   oQ$o\nik
Za mir med ljuđmi
Sabi>r cerkivnih dostojanstvenikom srb-$ke prm'osl&i'ne cerkve je te dni končml tvoje zasedanje, ki se je pričelo 27. novembri. O tem zesedanfu je bit izdan služben ko-munike, po katerem posnemamo: Poief. drugih nujnih po$!o\r ae je Sabor ba\'il z vprnsunjem pojačanja e\'angeljskega deto-v&nja med narodom, da bi se skozi Kristovo vero in zavest o dolžnostih utrdil mir in dobra volja med Ijudmi, vnesla većja strn-nost in harmonija v življenje zakoncev, zmanjsali spori, prepiri in pravdanja med sosedi, prcnehalo z zločini in samomori in *e čimbolj ojačil in poplemenitil značaj naie mladine. Sabor je razpruvljal med drugim tuđi o težkcm položaju naših obrtnikov, ki si danes le s težavo slu2ijo tvoj vsakdanji kruh, ker jih izpodrivajo »tuji kapitalisti in industrijci, ki so bili daleć od naše zemlje, dokler se je v njej prelivala kri za n<*&e osi'obojenje.«: \' komunikeju te nadalje na-glasa:
»Sabor je nadalje Se razpravlja! o aktualne m vpratanju položaja pravoslavne cerkve v tej drla\*i v času, ko so bili ie uveljavljeni in ko se imajo ie uveljaviti neki zakoni o drugih \ptyroizpo\'cdih. Ker se s temi zakoni in ćakonskimi nacrti spra\'lja Srbska pravoslavna cerke\' v podrejen pololaj \r primtri s temi konfesijami, je Sabor smatrat za svojo imperativno dolžnost, da nufrto opo/ori me rod jjne kroge na ta predmet In jih sponini na precizne odredbe državne ustave o ravnopra\mosti vseh usvojenih in pri/nunih \%Toizpovcdih v kraljevini Jugoslaviji. \e zahtevajoč nobenih privnlegijev, ki bi v kakrsnemkoli oziru $k od ovali narodnim interesom in narodnemu dostojanstvu ali bili kakorkoli v nasprotju z njeno stotetnv vlogo v srbskem narodu in narodni državi, bi Srbsku pravoslavna cekev ne mog-la ra\rnodušno gledati, da se neki drugi v*r-*ki organizaciji dado pravice, ki jih SrbsJca pravoslavna cerkev ni imela niti tak rat, fco je bila državna cerkev.
Ob koncu <e v komunikeju pcrvdarjm. Srbski cerkveni dostojanstvenika budno p&-zijo, da Srbska pravoslavna cerkev ne postane ne klerikalna, ne laiška, marveč da bo in ostane, kar je vsikdar tuđi bilh, svetota*-ska narodna cerkev s svojim narodnim rv9-čenistvom, b!ai[osla\ijajoč s\ ojega narodno-pa kralja in  svo;o narodno državo
Jedro hrvatshega \rpraicm\a in verMo ravnopravnost
Jakob Jelašič, tajnik dr. Mačka, je imef 13. t. m. v Šibeniku shod, na katerem /e sc\'e govonl tuđi o hrvatskem vprnšanfu. h\a\'il je, kakor čitamo v Hrvatskem Dnevniku«: »Hrvatsko \rpra$anje je v tem, da hoće biti hrvatski narod svo/ gospod/tr na svojem, da si sam postilja svojo postelf, Srbi svo/o, a Slovenci svojo, a »kdor zna bofie. rodilo mu polje* in sicer tako, kakov kdo hoče in ktikor želi, vendar po nobenegu zapovedi, pu tuđi ne po zapovedi svojega bmtn.« — Lepo povedano in na\*idezno t€-lo lahnk posel. ('c pa se da stvar lahko in enostavno urediti, kakor je naznačil spo-štovani Jakob Jelašič, to pa Je drugo vpr#-šan Je.
Zaftaf je bila osnovana bivša KĐK
Na to \*pra$iinje je odgovorit poslanec dr. Mfčkovega pokreta Jelašič. Reket /c: »DM prečanskih Srbo\' je končno uvidel, da Beograd enako totče po Hrvatih in Srbih, kadar gre za korist njegovoga žepa, In zato fe bila amovana bivša Kmetsko-demokrtttskm koalicija.«:
Treba bo novega poholenfa
Sovosudzki »Uan« piše: »Tteba je nov« generacije, takšnega občestva ljudi, ki ne pozna sebičnosti, ki so mu neznane nepojmljive osebne, strankarske in pa pokrajinska nestrpnosti. Treba je pokotenja, ki bo n&-domestilo politične agitaiorje in nepopularne tribune, pokolenj^, ki bo s svojim altruizmom , s svojo solidarnost jo in poiteno nacionalno politiko končno sklenila pravi sporazum in dovršila dejansko ue dine nje našega naroda. Ćakamo torej na novo generat-cijo «
NoselHev nemjfftft tidov pri nos?
»Mlade Hrvatska* poroča: V Zeman Je z Ivtalom priletel vrhovni komiser pri DruStvtt Narodov za begunce iz Nemčije Malcolm. Prišel je v Beograd, da izposluje, da bi se smet del židovskih emigrantov iz Nemčije naseliti v naših krajih. — Isti list tuđi javlja, da namerava ikupina nemških Židov, ki so se zatekli k nam, osnovati novo banko, ki jo bodo krstili za Balkansko banko. Ta banka bo imela obratnega kapitala 200 mili jonov Din, ki je že ves vplačan. 1    t «r»čnr
Sorzna ooročHa.
Curih, 17, decemtora. Beograd 10. Pariz 20.325, London 21.3675, New York 435. Bruseftj 73J56, Milan 22.925, Amsterdam 237. Bertin 175, Dunaj 7970 do 81.40, Pra-a   15-34,      Vazaam  81*90,   Bukajndtta
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«   Setrtok, 17   đ<W€tnbra 19>>.
Stev. ^88
Biser ruske književnosti — prekrasni Gogoljev roman v filmu. — Herojstva nesmrtnega koza&keg* atamana. HAKRY BAUB In DANIEJLLE DARBHft7X
TARAS   BULJBAl
Okrog 600 đelavcev stavka
Zakaj in kako je prišlo do stavke v vcviki paplrnlci
lujuijijana,  li.  decemora.
V ponedeljek so zaCeli stavkau cieiavci v vevšici papirnici. V začetku so nekateri pričakovali, da ne bo p; išlo do tako rea-nega spora, da bi delo moralo počivau <lclj Časa, zdaj pa nekateri znaki kažejo, da najbrt ne bo prišlo do sporazuma pred novim letom. Zato je podjetje tuđi odpo-vedalo delo za 14 dni dclavstvu zaposie-nemu v papirnici v Gorićanah. Oba obrata si namreć delita delo tako, da sta odvisna drug od dragega, in sicer v Gonćanah pn-pravljajo materijal, ki ga. predelavajo v Vevčah.
POGAJA^TJA   ZA   SKLENITEV KOLEKTIVNE   POGODBE
Preden Je priSlo do spora med delav-stvom in podjetjem, so se pogajali prej-šnje mesece za skleiiitev nove kolektivne pogodbe. Staia kolektivnu pogodba je potekla 1. t. m. Pri vseh razpravah o novi kolektivni pogodbi je bila zastopana tuđi banska uprava po svojem zastopmku; po-gajanja je vodiia Inspekcija dela. Ražen tega je bilo zastopano tuđi sresko naćel-stvo in bansko upravo so informirali o položaju krajevni zastopniki oblasti. Raz-prave so se vodile v Zbornici za TO1 in Da njih so bili zastopam delavski zastopniki po zaupnikih in zastopnikih strokovnih organizacij :er Delavske zbornice, podjetie pa po svojih zastopnikih ter zbornici. Položaj  Je   oil   torej   vsem   znan.
Do sporazuma je prišlo glede splošmh določil kolektivne pogodbe, toda pogajanja eo zastala pri mezdnem vpražanju in se končno  razbila.
ZAHTEV'E   PODJETJA   EST    DELlAVSKO STALJŠĆE
Podjetje je zahtevalo, da se urne mezde po novi pogodbi znižajo za 209ć. S to za-htevo je naietelo pri delavstvu na hud od-por, zato ie končno popustilo, da ae mezde reduciralo samo na i0rr. Delavci niso mogli pristati tuđi na to znižanje ter niso
iioteli poupiaati Kolekuvne pogodbe pod temi pokoji. Zavzeli so staliAće, da raiši delajo Drez kolektivne pogodbe kakor pa da  bi podpiaali  lako  slabo.
Na splosno znaAajo mezde papirniftkega delavstva v VevCaii po oOO, 1OOO in 12OO dinarjev na mesec. Te mezae ne zadosčajo družinskun rednikom, ce pomislimo, da življenjske poirebsćine v sploSnem niso n:C cenejše v Vevtah kaitor v Ljubljana in da so papiniiSki delavci po većini navezani samo na zaslužek v tovanu. Kmetov v pra-vem pomenu besede ni med njimi Vevško delavstvo tvorijo pravi tovarniški delavci. Po većin* so domaćim in v mnogih druzi-nah se ta poklič podeduje od oceta na sina že nekaj generacij. Pri 1000 Din mezde na mesec pomoru lO1^- znil.inie za delavca znatno vst-to, ki je ne more tako iaiiko utrpeti
REDUKCIJA   STAREJSIK   DELAVCEV V začetku  tega  meseca so zaće^ delavci
delati brez kolektivne pogodbe. Podjetje jih je obvtatilo, da bo zmžaio urne mezde, akordne postavke in premije Deiavci se posamezno niso obvezali, da spr^jmejo te pogoje, pač pa je njihovo zastopstvo spo-ročilo podjctju, da se uklanjalo parno pod silo razmer Toda medtem je podjetje reduciralo slarejše aelavstvn in t»ku£alo je uvesti nov sistem, da bi pri nekaterih stro-jih delalo inanj đelavcev kakor prej. Delavci so opozarjali podjetje, da bo zaradi tega trptia produkcija ter da ne morejo prevzeti odgovornosti naše Podjetje delav-skih opozoril ni upostevalo. zato je delavstvo stavilo podjetju ultimat: če se raz-mere ne bodo normalizirale gleac organizacije dela in če podjetje ne bo zopet zaposlilo starejših delaveev. bo delavstvo pre-nehalo deiati. Podjetje }e ostalo nepopustljivo v vseh pogledih Delavstvo je zaradi tega v ponedcljek začelo atavkati. nakar je podjetje odpovedalo delo delavcem v Go-ričanah.  Počiva  okrog  600 đelavcev.
Večer Ivana Cankarfa
Lep koncertni in recitacijski program — Predavanje
pisatelja Frana Albrechta
Ljubija.ua.,  li- cU.otinbra
V kr*6uo opremljen* uv orani Ueiavsi^e »borui-ce je bu pijiujen saoci 11. dtiitvfe±i.i probvetiii vt*čei »V £ujtrniiiusU* uj »Z^ije«, kot ve>čer Ivaua CaJiKiurja. izbran pru^ru-in, obiion pasvt. pozorno in Lvulcziiu omcllsivo W) t>iii zgovomi dokazi, <ia u^6e deuvstvo krepeni mimo svojih velikih brig po ivul-tunit;iii u<i»-*j6tvova.aju, iepi ptjeini in ^o vsemt kar puplemetujf dušu m 6ict> Večer }e bii otvorjuii z »iJelavskim pozuravani«, ki ga je dovišeno odigriua gudba »Zajja«. ivaJiar je sledila giobo^o obćutena r^CiLd-ija T. Ma^ka: Cankarju. ivecitirai j-e VI. >ianut. Goiibu »Zarja* je poo taktuko kapelnika Iv. Grudua zaigrala venćek iiaro<iniij pe-smi. uaka-r je sieiJUo široko zajetu pridavanje pisatelja £. Frana ^VibrthUa o Ivanu Ca.iuia.rjii kot ćlovbku. upinu, s;ovenskeru piaatelju. ki ni trpel krivice, ki je veiino entil s sočlovekom, ilasti pa 6 sioveiiSKim »orojakom. a ki je znal tuđi po pravici 8 svojini peresoni bičati Često tako krivično družbo.
Pred oseinnajstinii leti smo se po slovili od Ivuna Caiitxaija. I<Lot sili revue^a vruUi-škega krojača, Kot proletarcc v uiešč-nsiii suknji, kaivor bi- je uiifiioval sam. jv s 6»o-juiij ue 6iteU) dViiLU&tuiUtx>cULai it;Li prtio-iiuU razmerouia kratku žiVijeiijSiCo put. Uoiri je proit;uiisivc suj.rti — ta razrvrujem p:juč. iStrio uiu ji.- iiV.jcnje šib^o iu u±mo otporno telo Ka bo u^u ga izmo^gali Ueio. puuiaujKaujč in trpljenje; ubile su ga raz-meie, znaciine sioveu^Kc razmtre. kj jun je bilo ime U-suoba. troknoua. o:nojenotit, hinav<Oiua in laž v CaiiKarjevih diicii prav tako kakor jim jt? ime dancs ta dan.
A ta proletarec v meičaii&rii suknji je nosil v svojih prsih kraijevsKo srce. Ni dal sicer svojt mu ljudstvu guiomiL dubrin. ki jih sam ui unel. dal pa mu je v nepie^iiije-nem. naravuost tožaškem p.sateljskeiii delu svojega življenji vso svojo veliko tvornost. Dvajset obširnib zvezkov, ki jih je napisal v dobrih dvaj^etih ietih. nam priča o tem. Od svojega domaćega predmesija »Na klancu * je v ćeli pruc-esiji romarjev in popornikov. ratarjev in kočarjev. đelavcev in kmeU>v oplsal slovensko be*1o in trpljenje, ki ga je okronaJ s svojo svetop:fe'msko prispodobo v »Hlnpcu Jemeju«. Tako je v svoji netiokri življenjski dobi preromal ves dolg-i križevi pot slovenskegra pisatelja od postaje do postaje; kajti dela ki j& je izdaj:il. ?o Mla kakor r^ostnjn v p;?ntelje-vem notranjfin razvoju, po^l*^] na življenje, na las-tni narod, na družbo in na svet; in eno teh svojih postaj, zbirko svojih naj Čistejših proletarskih Črtic je re,* krstil s preznačilnim naslovom >Za Krijem«:
>Vam.  Miči.  te  povesti  o trpljenju!
Spozna!   sPm  g-a.  ker se-m ga nosi! sam  —<
Z neizprubnostjo sodnika in izpra^vaJca vesti, je kazal tuđi svojemu ljudstvu zrcalo njegrovih grehov in napak. Opisni nam j© alovenske^a človeka v njegovi bedi in veličini, v njegovean človeSkem dostojanstvu in njecrovi klavrni smežnosti. Očrtal jo pole? delavca in težaka v&o pisano dni^čino slovenskega tr&keg'a in malome^anskega življenja — od kmečkepra oderuha Kan-torja. <\o narodnih voditeljev dr Groula itd. 2ivljenjske razmere so mu vd-asih iz«ilUe izpod peresa toliko žolča in qmeva da je bilo videti. kot bi mrzil Življenje «timo. a ni era mrzil. »Plika] sem temo. da bi oko tem silne je zakoprnelo po luci« je đejal na očitke  in opomine svojih kritikov. Can-
karju jo v glavneui iskreno elodiia »amo miauiiia. Vi ji je poostrij n^e kriTiČnt-ga duha.
Predavatelj je nato prikazal Cankarja še od v«ea strani in izćrpno j£ovoril o njegovih delih ter o vplivu ki ga je imei Cankar na naso književuost in na^e kulturno Življenje vobče. Živo m tvorno oplaja aaio javnost še vt*dno tuđi Cankarjeva re^itev sloven-skega na-cijonainega problema, kaKOr ira je izpovedal v svojem znanim neusfra^ncm prtNlavanju prvd vojno pod naslovom * Slovenci in Jugosloveni« in pozneje med vojno v predavanju. *Očitčenje in pomlajt nje*. Ivan Cankar je bil po svojem političnom naziranju ticer pri?taš ideje medna rodnoga bratstva. Toda zan; ta misel n\ pomenila zanikanjc lastnega rodu Pre^loboko je bil zakoreninjen v »voj- zeniji in pr*-bridko je občutil. da pomeni zanikanje tastne^ra rodu nelzhrisen madfž na čleveku no*ranio propa!o?t in manjvrednost. Slovensk? de-lovni človek dobro ve. da bs ^tal Ivan Can-k.ir l nj:m če bi ga nan". usmla ohranili r njim saj je bil ta neuptrašni bc-ret* vedno samo za pravice rličenih \ts izkori-^anih. Zato:   Slnva   spomiiiu   Ivan:i   Cankarja!
Po končanem predavanju za ka'ert <ra Je ^el %. Albrebt hx*vno priznanje je slegli] Se ostali de1 sporedn N'nstopH je L-dHčir kvartet Zavr'ana ml. 'lalj^ Mirni Po^b^v-kova z recitacijo- V bogatih kocija.h, openm pev-ka Mirta 01>erwraldpr.;eva jp oh sr>rc-rrstvu C. Goll.it:ja m kinvirji: kra5uo zapela ?kor-plkov Sopek narodnih pefiri na Var «r» na-sfopil: šr narito-nist Mirko PMn;čnT. Tvno id Polaka ?kuk z rfcit.icijo -»P^ter in Ja-cintn* ter delpv^ko pev&ko ^rnStvo -*On-kar«      ped   vo^sfom    pevovodj^   g.   P^rka.
Iz Maribora
—    Mestni    proračun.    Mestni    proraćun za   leto   iyoT 3&.   in   SxCer   proraćun   mest-nega zaklada,  regrul. sklada, zaklada usta-nov  in  aaKlada  mestnih  podjetij,  je  iZgo-tovljen.  V   smislu  zakona   o  mestnih obči-nah se  to javno  razgla&a z dostavkom, da ima   vsak   član   mesta,   kakor   tuđi   vsaka oseba,  ki  plačuje v  mestu neposredni da-vek pravico staviti k proračunu svoje pri-pombe.  Proračun je  r&zpoloten na vpogled občinjBtvu od vStevši 16. do vštevši 21. decembra   v   mestnem    knjigovodstvu   med u radnim i urami. V istem roku je tuđi vla-gpati  pismene  prlpombe  k  proračunu.
—  VojaAke zadeve. Ministrstvo vojske in mornarice   razp^uje  sprejem   15   zdravni-kov   m   »   lekarnarjev   v   aktivno   vo.aško službo.  Prošnje  je   vložiti  do   vkljućno   20. januarja  1937 preko pri«tojnega vojaSkega okrožja   sanitetnemu   oddelku   mmistrstva vojske   in  mornarice.   Natančnejši   podatki so    na    vpogrled    pri    mestnem    vojaškem uradu v Mariboru.
—   Gled&li&č«. V sobo to ob 20. uri uprizore    po   znižanih   cenah    Shakespeareovo komedijo   »Ukroćena  trmoglavka«.
—  Ve«enika so izpiuttili. Nedavno je žandarmerija  v   St.   Uju   aretirala  v   zvezi  s šentiljskim umorom tuđi hlapca Franca Ve-senika,  ki  je  naSel  oropano  poStno  vrećo, pa tega ni javil   Preiskovalni sodnik se je uveril,   da   je  Vesenik  nedollen   in  ga  je izpusttl  iz preiskovalnega  z^pora
—  Obesll se je včeraj iz neznanega. vzro-ka   trgovec   Ivan   Ravnikar   iz   Murskega Sredifiča
—    Muru   bodo   regultrali       Nedavno   je gradbem  miniater odooril  nacrt  za regulacijo  Mure  pri  Murskem   55r«d1šču    PotHen je  tuđi   proračun   v  mesku   1 800.0O0   Din. Te   dni   b^   komisijski   ogled   terena,   kjer bodo prićeii z delom.
— Hnđft tteareća. V neki mariborski tovarni se j« pripetila 261etnemu delavcu Ivanu Rajarju hud a nesreća, k: bi ga ako-raj veljala aivljenje. Pri de)u mu je> pa.cila na levo no^o 800 kilogramov težka. že* lezna ploafta, ki mu jo je popolnoma zmeč-kala. V bolnici se je ponearečenec aele če« nekaj  ur zave iel.
Protituberkulozno delo v Trbovljah
Trbovlje.   16    decembra
Ne mi-ne  me^ec    da  b:   z  radf>vo':^lvom
ne  cnogli   beiež.t    uspehov   Ln   aapredki   v
delu rukaišn;e2^ Prc^i-uherkuio^rsea-i d:-span7.erja Do-č-m so spočetk-3 mno^i že 2 nek-ak:n-> nez-aups.n.iem gledali t--> -3l«veko-1 rubno ustanovo, se danes 2? ^lebern- ^a-teče po rK»rnoč ali n.^svet, kd^'k^li \~ m^.-lo slut:t da bi njeea a-li k^^ere^ tined svojcev u*e2Tii]^ napasti ta ?9*-rasna «;ovra.?-rr.cfi *'ovcš'vs. To r-'i naj!ep$» pr-kazuje^o štev:lke pose;n;kov. ki so "•' oktobru ^n uo~ vpmhru t. \. ob:ska!i botitsi radi h^it^m^ same. ali p^ z&ol* ra<i: posveta z z-i~avn:-krir. d?sn;i.nze'- Takr. ie pri§!o v r*lc^bru v dispanzer 314 posetn:kov ainosno bol-r»^kov-   Od   tf»h   s^*   pr:   >\   moškib     in     !•"»-
žen&kah ni mogki ugotoviti je tika. pn 28 tnoikh m 2^ ženakah je b>U ugotov4>en« letika, T>r: 15 mo&kih in \2 seuakafc ćelo odprt* Dolezen. Ste\ilke v novembru »o pa nokotiko niije in mc9t je obwkalo v tem mesocu dispanzer 1« 161 bom kov in ni* svet mk*)očih. Od teh je melo 2"> moškib in 26 icntk tuberkulozo. 13 moških m 9 žeauk odprto j^t k->, 2 moika iq 4 ženske so imele drugo bolezen dofkn se pri o&u-lib 8 moAoih m M žecnkah jctkenimo^lo ugotoviti. V okrtobru ]e boln ška sesrTa obi^kala 26 bolnikov na domu v Trbovij*h, 32 pm. irven Trhovolj. dookn jih }e ▼ novembru v Trbovljah 32, izven Trbov«4j pa 6. V bolnico je bilo v oktobru od<l«nih 7 bo'.nikov. 1 p# v zdravilišče, v n^vc^nbru na mtto štavilo v bolnico m 7dr«v>l"iAfe. M!edc« >. diiap^iDzer od<La4 bolnik ni v oktobru 4/>°-=> 1, v DOvwnt>ru p« r>**} Ittmv. J Rent.gen-presl^ov Je b^lo pr\-i rne-^c 28<>. drugi rnesec 14-^. p>re£le>d-ov. ;zme5k*i oicto-l>ra 27. novembra 24. tuberk il">znih r*ak-<*ij 95 (M7y, s«*d:-niejttacii krv-; 23 (3H pneu-moioraJcs je r>il daa v 34 slučajib (22). Z.'šJirna sestra pi je *ezen te^a imela še ve<čie 5t«H'o nred«vayr «n »t^r v okiobru v ruka:šni; ct°isr>«-n-i-inis'k; šo1^ 8 preda^ari. v n-nv<*"ibru pa 3 predavanja o obratnH: proti   f#»tik:
Tr prednjih p^da'kov jr pđ? n«'Ko!»e Mzr'dn^. kako r*r»rcmne2* ponxwiii ie Prn-tirubfTkulorni d:ST>an7er th 7dT«jvje T^reKr val«*.va mdar*k;.h r**viri*»v, k<?r 5e rd^no rotoin PT-v':^n.ir7cria «r^»rc votV'*; s-^k-ttia-t!cnv» ijstr>^n« borba r»roti tuberkulorv Z^fo ie dol/.-nost i-^eb mer^ainib r-in;^e1;cv Va-kor tud; V5P naše ia\-nost-. d^ to 5V>veko-Iruhno delo 7 vsemi  sredstvi po^lpre.
Sadni špaliiii v pravi luči
Zanbnlvo predavanje g, Lenarda pod oKriljem podružnice SVĐ v Liublfani
Lju'i>li»aa,   17.   decembra V ciklu predavan:. &\ jih pr;re;a v preda- 1 vakiici   ir.LDeriioAkega   :r>tvuta   podruinica | Sadjarskega in  vrtaar^kega druHva v i-;ub-  j ijaai.  je  vferai  zcaiii  »rroKovD>ak ti.  Leaard Inde v£e»transko oevetiil  zauuiiivo vpraša— nje ćadnih Jpalirjev.
Kakor o vraiij e>;vari. ^<i[ o radnih >j>alir-jih razpravija;o oboji, ouii ki :'h iiriporoča-jo m oni. k; t*o jim *i>alir i v najx>tje. i/oma-^a i*acl:8rsica hieraiura je z\a?U i^tos pre-polaa čiankov o špailrjih, kot da je 10 aeka tvegana novolari a. đn$.\ ^aoinj spalirji v aaprednejših 'državah. a tuđi že ob ^teuah aaš;h h..š zrnato vi to govore, da nl^o vev- tamo problem, nego že sreono izvedena i>lvar-cofei. Najležji oi vs-eh ugovorov protj sad-nim špaiirjem ;e pač o^itek. da ni»=o renta-t>;ia, in ne uporabni za pridobuno ^adi^rej.o-0. Leiard to 2 obema rokiiraa podp^e ker ve, da po obzirnih sadicrodnih plajijsviih ;n bregovih ne kdle gradit; ogrt>d;e ra pro-»losioječe ipalirie, ko i>a lim vendar tuđi prijatelj-; »palirjev »ade ie prit'a6r^ ali vi" oc^iodebeLaii e^adiia drevera.
i'ač pa ri£ __ -ta ^e kako dobro — irkažejo
rentahilnj m naravnog pridoi>;tni nasadi 5pa!irnega dre\\a ob &:cer prazniii ^teoah vi i, kmečkih hi.> m gosix>darekk;:b poeJop-.j. Po\^eod tam eo prazne stene nereatabilne, rentahjLne pc-» s «paiir i prav ia v prav; ^or-ti poc-a^ene ter ntaovane st^ne, Mj ^eie 6 ?pal|rji do «'.ška ^topnjuj^mo eočnoet t>adu, ?a v rK)i»lodii zunaji^osli včpoeobimG za. ka-blne;iic ^ad;e, predvseni pa ob KO'iah, kier je veC- .obline in dal^a ra<5tr»a do«xi, goj.mo labko tud! cue kasne ^adne torte. k[ jih v našem pođnebju sicer aa pl&ne.m ne more-aio privesti do zorenja. Z uva an-ern T>pal;r-jev tor«i produciramo nftji?vrp-ii]&;še nami^--
uo »»ad^e. £ o.mer se narodnogo&^odarsko otepiaio uvoieiie^a kaiiUiem^a «>aci]a, z -acajaujem K;ir»iiiti »ori pa ouoaem tuđi v iiai*ih iviaj;h puvečujomo sadni izbor. Kdor ima doaar iii briljiuite, tirage ^»icko tn av--to, inu tudi naprave pro^toa'.o^e^iH i-paiirn h ogradi] ne smejo pov^roviti d^naruiu u^ovo-rov. oLsieiic^ka o^rodja pa so zeio eemeua. luli negovaiijt ^paiirjev iii noUoaa učt-no^t, ;a Djegovo ob vladanje uikakor n.i treha 10 fceme*>trov v hniške podmo&uie £oU\ aego samo utalo uubozm ia voijC do z*i'.'ave K-"i;ti ure;evaa-jtj spalirjev »e ne vrši v ino)U ifl tizjčiicin naporu, da^i a. pi. tiidi w opravljan i e razajh spor tov nileogar ni ^trah [»r«Hi tipičnim trudom, nego op*ave.k prj s^-inetu ^palirju :e prava igrača in na:elaj?i iižiU-k, pravi du^e-vu^ odinor m prijeten ctik čio-veka z z.vo prirodo.
To mneniii g. Leaarda so bpal.rji pravi hlaso^iov za ti.^e z malmi vrtom, eaj je za-nje prostor ob humu ete.uah, ob ograji ia otezah, iloč-un bi v>okodebeIno dro\ ;e lafajcc zasladili v tnalem vrtu ie v par e*or;ah tn ie te bi v par leiih onemogocile vsako drugo kuiiuro v vr'u. Tuđi &e z ne^ovanimi spalir-ji *e polep^a arhitekion&ki vtir lepe biže, tKKilisi  ob  i-vetni  a'j  or» zorea.u-
Vprašan.e j'raVa podlog ]e prj \mu ^& spaliriie sadiice odiocilne vaiiauoti Lu i>t>do morali tuđi drevcč.n:čar;i, iistrezajoc zah;e* r'^m praktične pre;zku»nje, dati ^paLirjem, kar on; r«ibiio. Izvaran.em g Lanarda, k: j.m je poieg veliicega ^tevila posiušalcev prietiB'iVova.1 ludi predrediiik SVU g. M. Hu-mek, so bila pcdkrepljeaa 1 izvimimi dia-jx>z:tivi in obilnim plo^kaniem. Podrobneje Ik> obravnaval g. Leaard i*ta pot; lav ja pri poeebnem sadjamkem tei-^ju, ki ga bo po noveni letu priredila marljiva ix>d."ulnica SVD v L;ubi}au
Iz Ljutomcra
—   Miklavi:   v   radgoiiski   &cli.   5.   aecem-bra   je   pjuredil     PK-N   n-i   državni   narodni &Oi-   v   Radeon:   pod   vo-dairvuia  svojega  u*Li-teijstva   lepo   MLkLevževo   prir^-dit-ev   v po-sojiLniom   dvorani    ki   jo   je   napohiilo   na-rodau)   o-bčuistvo.   Vpnz-oriii   so   najprej tro-dej-anko   ^Jure,«   in  sodelovaLi   so   tuđi tacn-biiraši — mladinski   zbor,    ki    jih   vodi   3. Gradaik   Sleddi   je  n;LStop   Miltiavža, ki   j€ obdari]   mno^o   revnih   otro-k,   k   čeraur   90 pnspevaii:   ObC-iiiska   hranilnica   v   Gomiii Ra-dgon;    10(K)   D:nt      čisti   dobicek   minulo nedeljo   vprizorjene    igre    »Kovačev    š*u-deu't,«   ki   je   zruiiui   700   Din,   ir   Maribora je  poslala   gvi.   Karba^cva   oblačdli   in   pecivo,   domaćin;   pa   so  pnspevulj   razino  blago in    neka;    ^o-tovine.      Obdarovanih   je   bilo 560   otrok.   Vse   priznajije   učiteljstvu   sole, k!   je   v   teh   težkih   r3 7»"nerah   o-bdaril-n   toliko  re\-n h  o'rok.
—   Sokolska  božičuica  v  Radgoni.  Kakor smo   Že   poco.ali.   bo   na   oblelnicu.«   r<v?trvti \"iteške^a kraja  Aleksandra   I.   17.  decembra   sokolsko   d-uštvo   Gornja   Radiona pri-
edi!o za re\ n , deco bo-ž;£n.ico hi jo v ia namen Mprc^ln 71 da-rove. Odzvala se je k te»n-u ž< občinska hraniLnica, ki j-e darovala 5O> Din za kar ji izreka sokolsko društvo  toplo   zahvalo.
—   Lep   koncertni   uži tek   se  Dam   obeta. Ljutomersk:   dtudentje   bodo   na   Stcfanovo priredili  v  Straser-'evj  dvorair*   koncert,  na ketorem  borno  sliSali  klavirske  točke   kle-v-r   z   violino,   klav irsko   harmor.iko.   pet je, njihov   iazz.   Obši'mn   te   mhdp   navvdiiše-ne pirireditelje.
Iz trbovel]
—  Žiril*ki trg oa ptačilai dan. Na plaSii-ni dan je bil tukajšnji živiiaki trg zopet dobro založen.  Mnogo kmetov je pripei;alo na trg pravice,   perutnino   in   iabolka.  Ceua   praii-čem,   zlast,   plemenskim   e«   j«  zadnje   Žase preče 1 dv;^nila. dočiin je cena perutniiii ifiln kot pred meserL Tuđi iabolka eo se podraii-la tn jih seda^ tud; že kmetje prodajajo po 3  do 350 Din, medtem ko eo pri branjevrih še dražja  Jajca 90 «e za opocnanie pocenila ter se sedaj prodaj a jo po 1 Dtn komad. Sezona zela gre h kraju t«r zalome željna tih glav ne le na tuka}snjeni trgu, marveč očevidno tud: ie na kmetih pohajajo, ker se do-važa *eda- eamo še manjvrednejfee blago ia ćelo to v manjih koli^nah. Tuđi ostala po-vrtniiia z domaših  vrtov in  ninr «t©  pola« uorna   h   kraju.     Nekaj   je  bj3o  «e ohrovta* le malo pa salate, dočim ie cvetača popolno-ma izgnjla e tržnih etojnic. Precej pa je bilo zimske zelenjave. kakor korewia. pravtako
.   pa tuđi  fabule,  ?e»na.  ft£ola  i.  dr.  Rmetiee
I   *o pričele nosati  na tr» t«dj ve*e mnoilne j
j   «uroveffa nwla. prneta^p jair ?n orehovih >e- *
i   dre.   ker  se   blHuik>     prazniki.   Teh   dobro*
I  ulegne bif.  v  pri hoda jih s redah m eobotah  '
na na^em živiJrfcem rrgru vedno v*v, da bo do imele iia?>e gct»i»odiiije za piaznike vtH>;o Ubiro.
—  Sokolstvo in žena ge naslov predavanja, ki  ga  bo imela na  /akliučku  idejnega  tečaja   v  soboto   19.   t-   ni-  ob   19.  v  SokoLskem domu s. Zorka  Voinovićeva. Lajniv-a Zv^zne-ga  proevemega odbora iz Beograda. To predavanju  bo svečana saobljul>a  novih Majiov. Vse c^e^tre  in  brate vabi ts>ko>ki   pro^votni odbor.
mMš    wf»AjCl
—r FiozsarjPTega »Divjepa lovrac bo uprizorilo društvo j ugodio venskih arednje^olcftv >Slosai na drž. realni gimnaziji v Celju v petak 18. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Obi^cite v čim ve^vem št»v \-ilu to prrredit^v na.^ga nanonatae^a di-jaštva
—c Adamifev kom^moraeijski ve««r lio priredilo pev&ko društvo »Oljka« v Celju 20. februari a.
—c Mesniee v Olju bodo 11a RodLiČ m ^tp-fanovo zapne,  v ned^lio 27. t.  m.  y>a  dopol dne  odprttv
—c Umrla je v ^redo popoldne v A-^ker-če*vi uliei št. 3 v cvetu 'J0 let d::akinja *^. razreda celjske ginmazi.ie gde. Nada Ko5ut-n^kova. hčerka g. Kosumika, strokovnesa učitelja na drž. rudaraki soli v Celju. Po doljzem trpi enju je podlegla zavratfr; bolez-ni. Bodi ji ohxanjen lep 6j>omin, tf-žko pri -zadetj   rodbini  naSe iskreno fiožalje!
—c V '.elj^ki bolniei je umrla v torek 2fi-letna delavreva žen^ Franka Gorjupova z Lipe pri Teharju, v oredo pa 571etna delav-ka Franaka Turnćkova r Ločice prj P^>l7i«li.
Iz Ptuja
—  £>ve  družinski   tragediji   V   IHu  j  srno dozivali v zadnjih dveh dneh  kar dve tra." gedijd, katerih žrtvi sta postali dve mater:
V torek zjutraj so našli v njenem stanovanju na Cvetkovetn trgu obešeno 2^1 etno gospo Kranjc Frtderiko. Takoj poklican; zdravnik naarećaici ai mogel več pomagati, kor je mogel ugoroviai samo še smrt Mlada gospa je svoje obupno dejanje gotovo stohla v hipni duievn-i rmedeno^r, ZapuSča »upro^a m enega otrolcA. -- >e bođj tragičen dogodek pa se ie priperti' vć^-raj zjutraj. Na ielezniškem mostu v Ptuju 90 no&i na tračaicah hndo rawne«arjeno ženako truplo, v kater«»n »o spoznali okol. 50 let »taro gospo PodpeĆan M*rijo. *> progo vpokoj^nega oroiniške^« vodn Jca. NToare*n« žena. ki je ie de4i ća§« biU živino bofna, je »Vmla »voj« de)*mje v obupu v zgodnijih j\*rranji hurah fer sp po vse* znakih sode? vr^la pod brzovlak. Truplo 90 po kotmanskem ogledu prey>e-TjalS v m**v<a*moo. PoJcojna je bila znana kod dofera »oproca In m«ti ter sočuv^tvu-)eio  vr'   z   žaluiočo  družino.
—   Prih«dnja   javna   ob?insVa   ^c|a  bo  v petok 18. t. m. ob 18. uri v meaini posve-tovalmci.
—   Ptujski   »Sokol«   je   ra?siav:l   v   izložbenom   oLnu   ftiavive   trafike    r«£n«   ca<*H>;« s^   :n  kajjige. ki   uh  udaja Sdvcz.   Kd/AUiv 1 je   ^eio   zanimiva     in   pripor**£amo   v»ak< fnur,  d«   si   jo   ogleda.
—   Koparski   napad   v  kolodvorskim   dre-voredu.   Kok>dv»>rsk    drcvviireii   ostane   bx©^ luči   in   te   M\;t   v   pravo   ei:;ptovsk.»   tetno. Tako   priliko   prav   radi   izkoristijo   »umij'* vi   npi.  d^   preže   na  potmike.   k:   prihajajo z noćnih   vlakov.   Tako   je  b;1a   !ia]vadeoa  ao-proga    4.   in&pekt<vrj«   ga.   Tercz>ja   K -^tnlik. ico   se     c   -vraić tla   s   svojo   sestro   go. K.ran->c d^mov.   V temi   to  se  nenatli-Mn*   n>rc>:  nji— :ni   paavi-ld   Štirje   mofiki   ter   zahtev«!     dar 'i^r.   Na   klice   <>bcii   gcmrM   *1*   prihitela   rwi ^rnoj'   straznk    in   orožnik     ^i   »t»   s+^   «hi-v\ajino niudiU   v  Klilvni  koloiiv^ra.   P*>#r©6Uo s«^   iima  je ^r:  nap&daJce arct.i-ati,  d4>ćwn >» ie četrti p<^nssl v t«mn. Na po'ic^H »o uflo-ti-M^'i,  <4tt   vnajo   pr»d  *&boj   gn«n< dek>inrx* ne/e.     ki   ima ;o   že   vev   rakah  dcliror  «« vest i.
KOLEDAR
Dan*»s: Cetrtek. 17. decembra femo£&mt: Lazar.
DANAŠNJE   PRTREDITVE:
Kino  Matica.; No? v operfc.
Kinft l<lea|;  Krik  pranje.
Kino SI*»«a:   HeLi   pekel   P;tz   Pa»TiJ
Kino   Lujon;   Tara^   Buliba.
Kino   Kod^lj^To:   Pravica   j»r*»rije>.
Podruinica Sa«liar**k**fa in vrtnjirskfm* dru^t^a v lijubljajii; ohmi T.hor ob 19*» t r**tavraciil >Aet»tirat.
Splosno   teu-ko   drast^o:       pred-Tvt«ij<»   g. p«rof.    f"op.v\a   >i>tr\ji.   ^o>l«    in   domu   ot»   3^ v  niftšcarnski  iol;   pri Sv. Jakobu.
jujroslovensku m<t>ka: **jn>jn;ti*ika proaia-va f po^^jJt;Aev ro«>*re|fa dne bjagopoikoji«*-ga Ura'ii A:^k<yuiura I. ol>K 18.15 v uun<*--raJo^ki dvoriui:  'jjuverze.
Ak*dem>ko st)txei»iUAtTo dnn»tra Jadraa; dr.  Žuivan č*~*v vt^čar o'i 2*1.30.
DE2URNE   LEKARNE
I>an^«; >!r. Bakarfir, Sv. Jakoh« tog 9, Rajnor. MikloŽJ^eva cft^ta 20 Ga^tu*, Vfa<»^ Zalo^ka re^ta.
Petok, 1-»*. decembra
11: ^olrita ura;  Pramo^    - pos?}t*d ▼ dava. no (razgovor z nr^tirj vod| g. Mjroslav 7x>r). _   1J:   Slovenski   lis^ri   tplo>*o>.   —   Iil45: Vrenip. porobila. — 13: Cas, spored, ol»ve«ti Ia. — 13.15: Koncert nukjske^a orkwtra. - -18:   fcpiifka  nra:   Pomo^ otroku  pri  je/-km'-nflOD pouku (%a Dora lJe^an). — 18!K>: Ma a. riče   Ravel:   Valoek   'kore^x,rraft-ka   p»t*n.itev,
plo^če). __ 18.40: Frant5O^iaa :g. dr. SLaako
Lebaa), __ 19; Cas. vreme. porobila, uporni,
obvestila- — 10 30; Nac. ura: Boza Kne&e-vi^ im na>a doha [di. Lhi^aji Sta.anovic) Iiy,d. — 19.50: ZaninnvoACi. — L^: Poje taoorii»t I-»eop. Kova>. #premija rad. orke* er. — 22: Čas. vreme, porobila, sporesl. — -'2 90: An ffieSke plo^če.  —  Korer oh 23. uri.
ZLoMUENO
SRCE
Zakaj
toliko žena izgubi pravo Ijubezen svojih mož
nevest na
vsakegaženim
Nikdar prej niso žene toliko tekmoval« za srca mož kakor dane«. Dokle, ki se zanemari in Je videti stara, ki izgubi rvojn svezo, mlado^tno polt. ima malo upanjt n« možitev. Tuđi poroćena žena. ki gre po isti poti. je v nevarnosri. da ji kaka mlnjša In privlačnejža žena prevzame pravo ljubereo njenega mola Mo5ki i&Ćejo rmadott — vedno samo mladost. Zdravniki in uCenjaki zĆMi povsod iSfeJo nove metode, po katerih bi bile žene vedne videti mlade. Največje do-sedanje odkritje na tem popriSCu je natin pridobivanja vitalnega elementa kožne** tkiva (biocel) iz mladih živah Ta proizvod uporabljate na runaj. on p« krepča tn redi VaSo kožo ter jo napravi svezo in čudovit*) mladostno. V kliničnih poi^.ku^ih. kl jih je prof. dr. Stejskal izvedel pri ženah. starih od 55 do 72 let. so gube izginile v 6 tednih. Cisti biocel. pridobljen \z ^krbno izbranih mladih živali, je zdaj kombiniran z rožnato kremo Tokalon Uporabljajte Jo preko noči. Belo kremo Tokalon (ki ni mastna) pa Je treba uporabljati zjutraj Ta krema krepi in napenja kožo ter popolnoma odstrani raz-širj<?ne znojnice Uspešni rezultati so «•-jamčeni. aJi  pa se Vani dc.iar vrne.
OPOMBA: Puder Tokalon 8 smetanovo peno je edini. ki b! ga bilo treba uporablj«ti s kremo Tokalon.
?tev. 288
»SbOVBNlKl  NilOIK Mrtsk. tr. dmntra 1M6.
Stran 3
JASNO
Nedpliski turist stoji pred planinskim do •mom in že dobre pol ure ratzgleduje kraeno okolico.
__  Gospod oskrhnik, prinesite  mi daljzto*
gl&d,  —  pravi slednjic,
— Prosim, aH izvolite tadi vrtek piva in dobor nar*\zet?
Zdravi« lepi zobje? Najboljse priporočilo: Vzemi        JvA.LD EP      MT
_________________________             PKOTI ZOBNEMU KAMNU
Barka!   V»e   se   smejc !   Slavni američki klovni gostuje jo prvić v Ljubljani!
bratje   MARX  jqog  y   oner\
ELITNI KINO MATICA    *^VV     ▼     V|ICil
DNEVNE VESTI
—   N<rv   načelnik     prosvet«ega     oddelka banske   uprave.  Podpisa-n   ie  uk&z.   s  kMe-ron je iinenov-an za dcrvena načelu ka pro-"tveCnega   od^iolke   bajiske   uprave   v   Ljubljani  profesor   II.   realne   gimnazije  v Ljub-
liaiv dr. Itx> Sušnik« dosćdanji r.avcinik prof. Joerfp Breznik je pa kn ono van za nft-vrrvat«Jja   ženske  rea'me   jjimnazijc  v Ljub-
—   Kcmatituiraiije   Zbornice za TOI.  Ju-ferč   bo   prva   pjenama   ševa   naše   Zbornice aca   TOI   po   volftveh.   Na   dnevnem   redu ie   'koostl-tuiranjc   zbornice,     zla-srt;   volitve p«re<ise<iTiik^   za   katere   vlada  v   gospodarskih   kroajh velfloo zanimanje. Seja  se  pri-6ne  ob   1030.
—   Pftpolna   gimnazija  v   Murski   Soboti. Kraljevi   rasnestnuki   so   podpisaJi   ukaz.   s kaiterim se  oepopalna  g;mn,\zja  v   Murski Soboti  s   Sofckitn  letom   1937-38  pretvori  v popolno.
iitfSSJiC??>8bH^m*_£&  fin  b H fl^^V •. ^9^BB
Danes  nepreklicno  zadnjič! Dr.   FanckoT   planlnslu velef lim
BELI PEKEL PIZ PAL.C
"Leni  Riefenstahl,  Gu£tav Dicssl,
Kmat Udet
Premiera! olavui ameriški klovni brat je   MABX
NOC    V    OPERI
Srjajna burka! Mnogo zabave in ameha!
Premlera! Gogoljcv nesnirtni roman
T A R A S   B U L J B A Harrv  Baur in Danielle Darrieux
—  Pruga ekskurzija naših šolnikov na Ce-SkcHovaškem.  Letožnjo pomlad  je  priredila pedafe^ka centrala v Mariboru prvo pedagoško akskurzijo nalih čolnikov, kj so ei ogledali -vee tipe ceškoslovaikib ^oL Posebna pozornost ie bila posvećena številriMn poizkue-nku SoLajn  v Bratislavi, Zlinu, Brati in P ragi. S to skiskurriio je bila dana mo&noet, da ee  naše  učiteljsrvo  preusrueri  od  izključno ne»mšk;h   pedagoških     revij   ter   da   spozna prietno slovansko eodobno pe-dago&ko  teori* jo in  prakso.  Na  Č^ekoelovaskein  je  dobilo naše  'ačiteljsrvo ob priiuerjavi z  našim  &ol-st\om  prepotrebnih injciativ, ki jih bo morala nosa prosv^tna oblast uresnicevati, ako borno  hoteli stopati     vzporedno  z  drujjlini kultuniiini   narodi.   Na?dednje   leto,   meseca iTia-a   priredi   pedn^roško  ak^skursjio  na  Ce-^koslovasko   ckipkitrzijski   odfok   JUU   Ljubljana.  Bkfikurm;^  bo trajala  1G dni.  U^il^Lii bodo potovali v aviobusih na protji: Ljubljana,   Nlarfbor.   Dunuj   Brati6la»ra,   ZUn.   Bnio-Olomiic Pardubice, Praga, Plzen, Budjojovi-ce   LiiLz,  Celovec,   Ljubljana- Vožnja in vaa oskrba  bo «ta!a  približno 1G00 Diil  Prijave eprejema   ekskurzijski   od^ek   JU1T.  Mesefn; obroki znaSalo po '2(^0 Din od decembra do vklju^no maia l^T. Za vsako prijavnico 1k> odprt konto pri Učiteljski posojilnici v Liub Ijaiii.
—  Srnu barski te&fcj   P'aiiiaifiko dr.'Stvo priredi v sporazumu l JUl/ t*ekejjo za dravčko l)anov:ncs smacarski tečaj  za učiteljsko na Veliki   planini   od   1.   do" 9.   januarja   1987. Te£aj bc   vodi! ucits^j JZSS. Stanovanje in hrana  dnevno po 2o  Din.  Prijave sprejema do  26.   decembra  OTJU  v  Ljubtjanl.   Velika ■pianirta leži na  na-Jboii  prostrani planini  in je iahko doetopna ft postaje Kaaiiiiik. Xa Vo-!ik;   planini eo ita, idealne)ši emaški tereni za aačetcLke.  kakor za  izvežbano emucaric
—  Loče  v Savtnjski   dolini.   Električno
razsvetlja^/o so nedaAiio tega dobni v Lu-*ah v Sa\ixijski dolini. Dopisnik, najn apo-roca: Zasluga, da se je konćno vemdarle iaBpo'j?ila ta davna želja razumnih vašen-tw>v in številnih tujcev, ki prihajajo piloti t to rodnarni&no gorsko vasdco, prip?da sckljuično g. Ivaara Jezerniku, lastniluj go. stiine >Raduha« v Lućah. On je dal pobudo za akcijo, on je izvržil tuđi v^a pripravi jaina dola in prezirbel tuđi ves potrebni material. Treba je iskreno priznati, da bi lxrez njedra, brez njegovega de!a in njegove agitacije v JLučan še danes metili 6 petrolejkami in avečaznl. Za lorp rax\-oj tujskega prometa so se>daj podani \-si p<»-goji. Sedaj naj store še jrostilničarji svoje, pa bo paleti v Liitah polno zadovoljnih letovižčarjev.
—   V   Logsirski   dolini   pri čuo   spomladi grraditi nov hotel.  Zgradil ga  ho  novi c?ol-Čavaki župan g. Franc Ix>grar, lastnik -sta-re.ga, hotela pri L*ogarju. Hotel  r>3 irnel 30 sob tn bo moderro opremljen.
—   Zlora&i   invalidske   organi /^cije.    V> OJju   je   pred   dncvi   nekdo   nabira!   pro-stovoljne   prispevKe   po   tr^o\-inah   za   pod-pore   invalidoin.   XT<iruženje   vojnih    in\'a-lidov  opa2ajrja ^.*so  javno&t,   da   ni  aikogar pooblastile  v  to svrho  in  da   nima   nih-je Ikavice zbirati za invalida, čo nimajo zato dovoljeoija  od     Udriiženja,     bodisi  od  Ob-lastnega,   bodisi   od   katerega   krajevn^gra odbora.
—   Smuearskj   tečaj   pri     Sv.   Janezu   ob Bob. jezeru  priredi  Osred.ijc  društvo SPD od  25. decembra <io   1.  januarja.  Posroj,vTi-ka   ob   Boli.    jezem   bo   za   bož-ii    prijelno bdvaiišče   sredi   za^nežene   bohinjskp   doii-nc. Tečaj je iiamenj©n začetnikom  in  ^udi lakim,   ki   že   zna>c   malo   krmariti     Vsak smučar    bo    imel    dober   s'.roko^-n:    pouk   v smučanju   ter  prijeten   odd;h   v   beli  priro-   i ĆL BodoČi  9nxoc&tia. se bodo vodali v os-  '
novnih likih »mucanja na poiožnih jas*h za. hotelcm Sv. Janeza. \" kratkih dnevih med bo/^iCem in novim letom bodo z-acet-mki prodrli v skrivnr.»>ri i*r.ucarskej;a koraka, i>!u2iiih zavojev in drugih takih spretnosii, najbt">lj marljivi m okretni po. si bodo o&voji'i tud. težje liko kri*ti'anikv. Drtnači in neprimljeni so voćari r>*i Sv. Janezu. V jediJnici *e zberejo veseli, rde-ci, yaz.k2rani; njihov smeh in njhova ra-dosi^ »ta ).v d*tk*iz, kako pt^rvovibiv.-. je srnuča!ije /a zdrav je in vedro razrv^io/e-tijc. Pr-dite v čim večjem številu v Bo-hinjski kot Je Sv. Jane/.ii ni smuko. \'edii-te, da n-i nihve premlad in nibče presđar za smuc^uije. Vse podrobne informacije prejmele v p:s;irn; SPD. Ljubljana. Aleksandrova   ćeš*«   4-1.
—  Koča  pri  Triglavskih  jezerih  bo o^kr-bovana   od   2}.   de^eraHra   dalje.     Najpri-kladnejši   je   dostop  od   Savice   do  Doma na   K-omni   ter   če/   planino   Razor   v   kočo pri   Trigkrvskih    iozerih.   Ako     bo     dovolj prijav.  se  bo  vr&il   smučasrski   krmarski tc-čej.   Prijave   sprejeiTMi   pisar?ir.   SPD.   Ljubljana,    AI c k ?^ r, d rs*va   ces-'ta   4-1.
—   Javne  telefonske   govorilnice   v   Beo-pradu.   Beograd   se    hitro   m«>derni7rTa.   na vs«kem   koraku   se   pozna   ob"lica   denarnih sr^ds'ev.  Avtomatska telefonska cerrtrala ie že promajhne.  Zda]  dobi  Beograd   še  javne   telefonske   govorjlnic«,   zaerkrat   ok.ro« 50.   Neka i   govorihric   so   postavili   že   včc-raj.
—   Dražba    kožuho\-ine   v   Ljubljani   bo prvi   ponedeljek   po   godu   Sv.   Ne-že,   dne 25. januarja 193y. S to svojo dražbo krzna vseh   vrst   divjadi   &topa   lo\*ska   prodajna organizacija   »Divja   koža«   v   eaiajsto   leto svojega   delovanja   v   dobrobit   naših   lov. cev.  Ta  organizacija je  bila  ustanovljena z  naraenom,   da  pomore   lovcem   do   čim-boljžega vnovčenja blaga in jo svoj namen tuđi zvesto  iz^polnjevala.  V  preteklem  de-setletjn s^rojega udejstvovanja je posredova-a  prodajo  lovskega plena  7973  lovcem iz področja  ćele  države  in  ga  je  prodala 566   kupcem   iz  vseii  evropskih  držav,  pa tuđi   ameriškim.   Utržki  gredo   v   lepe   mili jone. Koliko je s tem pripomogla do pra-vilnega   vnovčenja   blaga,   je   jasno.   Utr. dila pa je tuđi sloves jugoslovenske kožu-hovine v žiršem  svetu in naše  dražbe  so v  inozemstvu  zelo  upožtevane.   Dosedanje delo »Divje  kože«  pa je  tuđi  jasno pokazalo  pravilnost  Ijudakega  reka,  da  ie edi-nole   v   slagi   in   međsebojni   podpai-i   moo In   lastui   dobiček.   Priporo^amo   lovcem   in jun   polagamo   na   sret, na se v bodoće  še bolj   oalenejo   »Divje   kože«,   ki   bo   vedno najbolje   zastopala     njihove   koristi.   Kar imajo doore  kožuhovine,  naj jo takoj od-pošljejo na naslov  »Divja koža* Ljubljana Velesejexa.
—   Naši   kraJi   v   filmu.   V   Sarajevu   se
cihkL tilcii^ka ekspedicija neniške^a film-skega podjetja Ficrmana \Vinterja, ki bo po&nela mnoj«e naše kraje za filme. Za-enjerat izdcluje v Sarajevu kulturne filme, ki  bo v njih  prikazano  življenje  Sarajeva.
—   Vrcrae.   \remenska   napoved      pravi, da   bo  deloma   oblačno   vrfi«ne.   Vćeraj   je zna^aLa   najvišja   temperatura   v   Spli-tu   U, v  Beogradu   13,  v  Skoplju   10,  v   Zagrebu
°, v Ljubljani 7.4. v Mariboru 6. v Sarajevu 4. Davi je ka^al barometer v Ljubljani   76°.3.   temperatura   je   značila   0-8.
—   Kabel   med   Jugoalavijo  in   Francijo.
V kratkem bo otvorjena kabelska zveza med Frarcijo in Jug"oslavijo in sicer med Igalo v Boki Kotorski in Marseju. V Igalu so sgradili  veliko telefonsko  centralo.
—  Afera   trgov'ne   z   dekleti   se   r«zplcta. NTa    d*n   pr>hii»đjo    nove   podrobnosti      nedavno  odkrite  trgovine  z  dekleti  v   Zagrebu   odnosno  v   Spi tu.   Glavni   junak   afer,-je neki  Alojz   MejavSek  iz   Celja,  po  dm-U.I   verziji   iz   Maribora.     On   je   dobavlja 1 đeklola  splltskemu  nočnemu  1okalu .^anijai. Policija   £u   je  opazovala    n   ko  se   je   Pr^~ pri-čala.   da   je   na   pravi   sledi   ga    je   aret;-raU.  MejavJftk  priznava.   da   je  pošiljal  v Spl;t   mlada   dekleta,   izgovarja   se  pj,   da ^a   je   n«j;ovarjal   k   tomu   lastnik   spltskc-^a   nočnerja  loka.!a.  ki mu  je dajal  tuđi vsa potrebna   navodila.
—   Siromašna   učiteljica   s   tremi     otrokj ^ivi  v  gozdu.   L'čiteljic-rt  .lelk:i  Jantari<\ po-ročena   Ccfuk   /ivi   s   svojim;   tremi   otrn-0i-čki  v  I^senj  kolibi sredi  *»ozda  blizu   Zagreba.   Tam   je   r.esr^čno   druJ'rtci    zamorila zima   m  še  huj^a   beda.   Ubcga cnat|   se  je morala odločjt;   7a   ta korak,  ker v  Z.ac*r^-bu   n-   moLilo   plajcv.it-   s'flnovania   in   hr^-ne.   ni^;   i>lat    svojih   otrok
—   Mrtev  na  železni&k;  prog1. \"C?^ai z]v-traj   «o   našli   ni   že!ezTvšk;   prog"   pri  Voj-necn   križu    mrtvega     ^tefana  \'ticanjck*i. P^krojni   je  t>:]   star  33  ler.   doma   i/   r>re/:c. zdaj  mlinar v  Vojncm  kr;/u.   X"   še  znan > aii   ure  za  sarn;»r,or tili   ;m  ne>rcčo.
Iz Ljubljane
-- lj žrtev dela. V torek je umri v ljubljanski bolnici delavec M. Smolej, ki se je ponesrečil pri regulaciji Malesra grabna S. t. m. Nanj se je zvrnil pcln vagonček stavbne železnice. ker delavci nišo inie-ii dovolj ^.ti^a za orestavijanje prog-e in so jo preveč izpodjcopali. Smodej je dobil zelo hude notranje poškodbe. ki jim je pod-legel. Bil je rednlk dveh neprei?krblj?nih otrok, ki jih bolehna mati zdaj ne bo mogla preživi jati. Delavstvo bo danes ob 14. uri spresmilo svojega tovarila na zadnji poti izprcd mrtvašnice splošne  bolnice.
—lj Pletenine, trikotaža, per'ilo^ >Pri-bor«,   Tyrševa   cesta  9.
—lj Društvo ,>Soča«- matioa naznanja, da predavanje univ. prof. g. MaMecova Aleksandra, ki je bilo napovedano za proteklo soboto, se vrši prihodnjo sotono 19. t on. v verandTii dvorani Zvezde ob pol 21. uri. KaKor že omenjeno. bo predaval »o zakonu in rodbUU v sodobn: Kuriji«. Predavat cl j bo zajel snov \% zanimiveg'a problema, ki je rodi', zelo o-bžirno literaturo ne samo v Rusiji, tcmveč tuđi v zapadni E\*rapi in Ameriki. Seznanil bo posluisalce s položajem aako-na, žene in rodbine v Sovjetski Rusiji, počensi od pre\Tata vse do najnovejšega časa. V dobi, ko se skoro povsod slišijo glasovi o krizi zakoiiike-ga in rodbinske ga življenja, bo aktualni predmet predavanja prav gotovo pritejrnii naše pozornost poslušalcev. Sočani in prijatelji vabljend: Vstop vsem prost! Preda-vatelj£'ki odsek.
—lj Cerkven« koncert. Pododbor društva Rdečeg-a križa v Ljubljani priredi 21. t. m. ob 8. uri dobrodelni koncert v frančiškajx-ski cerkvi v Ljubljani. Na programu so nabožne božične pesmi, ki jih bo Izvajal dijaski pevski zbor iz škofovih zavodov v št. Vidu pod vodstvom častitega gospoda prof. ]Matija Tomca. Na ta koncert opo-zarjamo ćlans-tvo Rdečega križa in vse ljubitelje   letpih   božičnih   pesmt..
i — lj Spomlnskl ve^er Emila Adamloa bo ! v ponedeljek. dne 4. j?_nuarja 1937. v veliki filhannanioni dvorani. Izvajala se bodo iz,k'ljućno Ie nje^crra dela, iz\raja!ci pa so: ravnat 'j Julij Betetto, Trbo\i?lj^ki Slamki, Slovenski vokalni kvintet, Učiteljski pevski zbor >Eiuil Adaaiifi* in pevaki sbor Glasbene Ala.tice. VTse prijatelje in jspoito-vatelje velikeg:a poko^iika ic danea opo-zarjamo na 4. januar.
—lj Brez dvovnti Xyo izreclno zanimivo poslušati našega pesnika Pavla Golio, ki bo bral svoje pesmi v torek, dne 22. t. m. ob 20. uri v mali fiUiarmonični dvorani. Za Božič bo LzšJa naj^ire^ njegova pes:uška zbirka in z veseljem moramo pozdraviti namero. da jo bo avtor sam prebral avo~ jim poslu^alcem. Predaja seiežev bo IO Din je v knjig-arni Glašb^ne Matice, ?to-jižća stanejo 4  Din.   za. dijake  pa  2 Din.
—lj V ponedelje5*, dne 21. t. m. bo v veliki filharmoniji dvorani I. javna produkcija naših konservatoristov. Nastopili bodo učinci solopevskega oddelka ge. Trostove in ere. WistinghaiLsnove ter ravnatelja Betetta in Janka Ravnika, iz komorne sole prof. &laisa in konćno a«lru-ženi orkester drž. konzervatorija in Orke-stralnega druitva Gla^bone Matice. Uvodno beselo o če&ki gla^'oi bo govori' skladatelj in kritik g. Vilko I'kniar. Prcniulc-cija začne ob 1S.15 v veliki filhanmonićni dvorani. Spored, ki je obenejn vstopnioa, velja     2  Din.
— )j    Do    18.  deremhra   opohlnr    niorajo hišni    posli-vlagatclji    Hranilnice    dravske banovine,   Ljubljana,   predložiti   svojo   hra-nilno in poseisko knjižico, ako se ŽcIp ude-ležiti    žr^banja    Zii    nagrade    po   Din   200. Din  100 in  Din 50,  ki jih bo hramlnic^   iz-plaoala izžiebanim za Božič. Gospodinje in gospodaiji blag'ovolite na to opozor-iti svoje posie.
— lj   Pevski   /bor   illasb^ne   Matice   ima
prihodnjo t. ajo vsega zbora izjemoma jutri v petek ob 20. uri in ne drevi. Nujno zadržani nsj sporoč-e svojo od5otno»t.
—lj Kdaj ste bili »rećni? Kot otrok preci jaslicanii. Naklonite to blaženost Še svojim malLkom. pripeljite jih 21. decembra ob pol 17. v Delavsko zbornico. Živi Jezuš^ek, pojoci angeli, pastirčki. Krasna oprema iz bogate zak>?e g. Danila. Božična iga iz.pod pereš a gdCne Silve. Prire-ja ga. Danilovu. Atena vabi. Za kritje strožkov p^ačajo ourasii 5 Din, otrovi 3 Din.
—lj Mlad:ni Mitnici. Akrija %a pr\*o 3niu-čarsko božićnico je zaključena. T:ii<-iatiT-noiti in marljivosti SmuĆarskega kluba Ljubljana ter plemenitosti poi?ameznih da-rovalcev se imamo zahvaliti, da bo 70 dfcokov (»'^darovanih s smučmi. V petek ob 18. uri bo v Mestnem domu praznik za vse te m'ade sniučarje, ki oodo žarečih lic do'akali uresnićenje njihovih sa*nj. Pisme-no so bili obvešćoni vsi, kat eri 5»o obdaro-vani. Vaem žali^bog ni bilo mogo^e u«ire-či. pridejo pa v pr\Ti vrsti pri nasledr.ji božićnici v poštev. Prldite v Mestni dom točno ob napovedani uri, priveiite tuđi s\*oje mamice s &elx>j.
—lj Pred tramvaj je le^la. Na hodniku pred   le-karno  mr.   Komotarjeve   na   Triaski
cesti na Glincah <k> ljudje opa/o-vali i»tio<v; okron 17. >tarejso žensko, kj s^e je r*uiiilji\o opotekala- \" hi[>u, ko je začula leda* eie .^ doka>nje dalave zvonec električne*_»a voza. jo je vrtjlo iez ce*>to proti tračnicom, kier ne je e*esed!a in obležala. Tl^'i hip e že pri voz il   trainvajsilii   voz   in   }e   voznik   le   1
največjim na[K)ro4i) ter pri^omoetjo duhe Aavrl voz. da nj ženski* pregazil. Na\-z,iic t*»-m\\ pa fi je euuek vo/;i pri£a<lej«l neLaj liia-nj^-h f»oikodb. da *o io morala prepnljati / re-scva!nin» avtoaK)bilo<ni v bolnico. Gre t* "Hjlelno delavko Mario N. «tauiijoto na C««ti na Brdo 138, kj je doiivela n«*r*^o »radi viu]ena»a.
— lj VojaAk! n(n1m>l, Id bi radi ft*B*xrfj odslužili svoj rok, da bi naofrli potom v smislu Cl. 47 zakon* o ustroju vo)»tc in mornarice dose« dovoljfurjc sa l*fr»«Ta-nje katedra samoetojnegri poJclioa, naj tV>-že tazadevne profcije na pov«ty«tro pri-stojneg-a vt>jaške^a okrt^ja, kl jfe bo .1 prvim pozivnim rokom vpokliealo k tojju kom.
—]j Koutno >|» t>* \* «j«la. Po Mfrah za Heiigradom  «h>  i meli   v  zadnjih   tednih  c*«to
nepofcviine go#t^. ki «0 prihaj«li y ra« naj rae jx>no«-i. V biće eo se splavi <0lot; okna, na   katerih   to   poprej   utrii   ^ipe.   da  *>   jih mogli  odpretj,   \'Uhotapljali  m>  !»e   v   >«di1ne shramlve, iakor tuđi v **tauovanj«kp probio re,  ii ka;erih eo odnaiali  oblevko,  dragorr natsti, jed;Ja in sploh v.-ie. kar *e jjjn ie ldc-\o vredno in  kar te je dalo odntMii. Vlomrl c| so l»:li veokrat :udi /a«*iK*eni m «0 o^kodo vanci  videii, da  gre  za   uilaj^e  1/iMb.  Snoči se ;c deiektivom vendar pdsrecilo, da «*o pri-jol|  dva   ifikana  vioniilc^.   in aacer 211e<u€ua ICarla M. prostoj ne^ra v Blaue<x rodom p* i* I sire  ter Franca  N.,  ki  je  rodom  TriaČAn. Oba   areijranca   ^ta  firer   talila,   d*   M   bila pr;/^«leta   p:i   vloinih  za   Beii^radooi.   a   <*» u rijioznali o^koilovanri. Zdaj  gre za t<x da i/daf>ta se  tovar£e,  s Icaterlnii  «so fte  drui;-!i na noćnih [»oliodib.  !\>!ii*i|ii v« tem io itak na sledu ter je u^otovila, da w* Lniali «vojo skrivalice  nt?kje   v   No\ih   .lursah,  k)er  sta ^iatiovala tinl; nretirana  Kare;   n  Fradvce.
SPORT
Razpjs medklub. mladinskih in toni-«rskjh t<*k(Mn v skokih ub prilki otror t\A prve .%kuka!nicc na l>olen.isateni. Slalom klub *.>4'< ra/p;8uje .s sodrlovanjcm S. K. l'ol/a niedklubsko fnlrtdmako teJcimovAnje v sktukih dne fi. januArjd \^S7 n« ]>o|4e-vetn. "lVkinujc se v Lreh katcfionijah m sicer: 1. cnUil'na oj 14. do lo. leta, 2. mladina od lo. do 18. leta ifl 3. juniorj: od 18. do 30. l^ta. Po m'«<l nskem itn j*i-niorskem tekmovanju ftc bo vr^iho prosto lekmovanjc irven konkurence pa"i katerem sodclujeio lalvko tuđi <»*:v.or;i člđtn; khi-hov J/SS. Skakalnica đopudć« skote do 2.^ rn. Privetek tckmo\*anja ob 10 uri. Vr-v<»plasiranj trije v vsakj skupini prejmeio d plomc. pr\aki pa šc posebno d«rlo. Rdr-«jUis;1ev re/ult.it^v in no^deVtev daril je ob 16.V) v domu r>« Pol/e\efn. Pri jare j* Tuisl->viti do 2. )«t». 1*>37. ^a Tnu^lor: SWk*m k!uh    >34«,   Dtilnuiimova   3.
Nase gleđališče
DRAMA
Č'etriek   17,:   Kadar e*e  »tr^a olvlak. Red B. IVt^k  1S.; Z«prto,
Subota   19.:   Ait?nta:.  Pre>:ni«*r&ki  abonma. Xetlf*l«i JO.; oH 15. Re>po£U»v. Preiaipfra. Mla-
dinš*ka   prelistava.   Izven.
OPERA
Celrtek   17.:   Botra  Smrt.  R«d <*&iek-Peie«k   18.: Zadrto. Sol»ota   19.:   (avallft-ja     rurttieanA,   Utuiiiaci.
I/ven.  Zuižane reni^ od 30 Dia  nav74ol. Nedelja  -!0 :   ot)  15.   Madanie  Buttf>rfly.  H-
veii. Znižano ctme od *J0 D„n uavz«Xol. Oh
20.   Pod   10  ijoro  zeleno.   I«ven.   Znižane
cerii*  o<l  t^)  Din  navzdoj.
V NAŠIH CASiH
— G<*,(KKi Šef. ie dfteet l«*t ise»ui zaposlen pri vari. f»a  imam so vedno ieto  plaćo-
&ef; Da. ^osijod, rlovek mora iiinoti «n«e na pravom metitu. Vedno, kadar .-*f>m vam ho'.el /nizali pliiTo, r»ean »c .spomnil na vaAo tibogo ženo   in   tri  otroČifike.
Be^eda   50   par.   davek   3   Din Najmanj^i   znesek   8   Din
ZIMSKE SUKNJE boljše  vrsti-       Huberlu*   nepre-noć]liv  250   l>in,   periio   m   v^a pra-ktična   ob'afila   audi   po   reklamnih cenah  Presker, Sv    pe ira   ceata   14.                     6.   R.
KLIŠEJE
^rNQ ■    .       »*•
JUGOGlUnitt
S¥.PCT8A-BASIP;3-
Primcrna
božična dar i ta
p riporvča   tvrdka
m\ mu
specialna      zaloga platna, be-Icga in prainega blaga
UTRI..1ANA Šelenburgova ul. 3
R*^eda   ~yV   par.   dave'š   3   Din Naunaiij-M    «ne©ek   8   Din
KOPA1.NO   BANJO
Jel07.no, voliko in lopo prodam-Ob Ljublianiri *£\ Kotl^ievo. Pjlier                                        »i'«V>
W-i^JHEN    USPEH! Inserirajte
V mSLOV.    NAKOoU^
L oobenim drugim re-Ižltiinnim •»redstvom oe aioretc doee£l en*-Kee» oMnka. tcakor « ćasoptsnlm .»glasom, ćipai delokrog |e ae-uai^jen Časopis priđe v esako hišo in govori dnevno đesettiHoćeoD čitatelje«. Redno ftgl»> ^anje v velikem nnr? nikli je najuspeinejte tnve»Mrija iti prine«« koriste trgovcu in Kupcu
1   OBLEKE
Sfran 4
jtcoTim« »kkop«, fcfcMfc. t.....   m
htcv. 2?8
Sovjetska Rusija
v oceh francoskega pisatelja
Andre Gide je napisat po povratku iz Rusije knjigo o svojih vtisih —
Kaj je z novo kulturo?
Ko je stal ietos v juniju francoski pisa-telj Andre Gide na moskovskem RdeOcra trgu n^d krsto Maksima Gorkega, je dejal njeg-oV govor posluša jočim: ^Usoda kulture je v uaših mislih zvczana z usodo Sovjetske Rusije«. To je bil izraz vere, da vzhaja nad umirajočo Evropo na vziiodu novo solnce in zdelo se mu je, da vidi, kako romajo velike množice k mrtvaškemu odru velikega um etnika, da je prišcl v obljubljeno deželo. Po pogrebu je krcnil z nekaterimi drugimi pisatelji na pot po Sovjetski Rusiji. Bil je na Kavkazu in na Kriniu. videl je indusltrijska mesta in ra-ako podeželje. Ko se je pa vrnil domov v Francijo, je opisa 1 svoje vtise v knjigi pod Imenom   * Povratek   iz   SSSRv.
Francoski romanopisec ne obravnava v »voji knjigi socialnih razmer, niti političnih in gospodarskih uspehov in ncuspehov Sovjetske Rusije. Njegova stroka so psihološka vprašanja, mišljenje sovjetskih dr-žavljanov in tista nova kultura, v katero je tako trdno veroval. Videl je mnogo do-brega, pa tuđi slabega. In če je napisal o slabih stvareh več, nesro o dobrih, je storil to z namenom svariti, ne pa sramotiti. Knjiga, nastala iz neposrednih doživljajev, ima vse znake objektivnosti že zato, ker iz nje ne govori, kakor trdijo nekateri na-pačno, izgubljeni sin, ki se je vrnil in za-vrgel vso svojo preteklost. Povratek An-drea Gidea je prej iztreznjenje ljubimca. — po sestanku.
Utopija se izpreminja v resničnost
Napredek Sovjetske Rusije je na neka-terih poljih ogromen. Dežela je v nepre-stanem gibanju, dorašća novo, povsem dru gaćrto pokolenje. Sredi tega novega, poko-Lenja zdravih, cistih in veselili otrok vidi Gide, koliko se je izpremenilo, koliko sanj se je uresničilo. Vsako več je mesto ima svoj park kulture, kjer se mladi ljudje za-bavajo, plešejo in groje sport. PreJ ^kakal-nim stolpom stoji dolga vrsta padobrančev, na maleni improviziranem odru recitira nekdo PuSkina. Mladi ljudje so resnič-no mladi, odloeni so in vendar veseli. Ni-kjer na svetu ne najdete toliko resnionega prijateljstva, toliko resničnega. Lskrenega tovarištva kakor  v  Rusiji,  —  pravi Gide.
Prva senca — izguba osebnosti
Ljudje so zadovoljni toda zadovoljni bo z malim. Pred n *ko trgovino z živili caka množica ljudi, čakajo tam od jutra do večera, ćele dolge ure, samo zato. ker je bila v listih naznanjena nova pošiljka sc>-čivja. Toda sočivje, če ga kupiš, je slabo, slabše kakor kjerkoli drugje. Slabe in grde so tuđi obleke, pohištvo in vse drugo. To je silno nazdovanje kakovosti kar se da pojasniti deloma s pomanjkanjem množine, količine, deloma s pomanjkanjem konloirence. Kakovost? Ni potrebna — saj so izdelki brez konkurence, drugih v Rusiji ne dobite. To so besede, s katerimi opravičujejo, često preveč usmiljeno. slabo blago in slab okus.
Ljudje so brezbrižni, človek bi skoraj lahko rekel leni. Zaradi te brezbrižnosti je bila izmišljena stahanovščina, ki je nado-mestila prejšnjo knuto. Uspehi delavcev in njihovih udarnih čet so res občudovanja vredni v Rusiji, kajti običajna storitev ru-■kega  človeka    je  globoko   pod  evropsko
normalo. Kaj vse bi sto rila sovjetska država, če bi imeli njeni državljani temperament in izobrazbo Francozov? Stanovanja, kjer stanujejo sovjetski možje in žene, so strašna in morajo vsakogar navdatl z žalostjo. Enako grdo pohištvo, ista slika Stalina, sicer pa nič — nič drugačnega, nič osebnega. Ljudje bi se lahko selili iz enega stanovanja v drugo ne da bi to opazili. Morda je to dobro za njihovo zadovoljstvo, morda je to res potrebno. Ne žive doma, žive v tovarni. kjer delajo, in na sportnem igrišču, kjer se zabavajo. Vsi skupaj, neprestano skupaj. Vsi so srečni samo v tem. da se vsem jemlje osebnost. Sreća vseh se odkupija samo na škodo vseh.
Uniformirana duša
V Sovjetski Rusiji je uovoljeno imeti o vsem in enkrat za vselej samo eno nazira-nje, — piše Gide. Vsak dan poroća ^Prav-da« kaj naj ljudje vedo, kaj naj mislijo in v kaj naj verujejo. Ko je izbrunnila v Spa-niji državljanska vojna, je izrekel Gide na nekem banketu napitnico na uspeh špan-ske ljudske fronte, toda okrog sebe je opa-zil same presenečene obraze. To se je zgodilo zato, ker se »Pravda« do tistega dne o španskih dogodkih še ni bila izrekla. Sele potem so se zaćele v Rusiji ogromne manifestacije za napadeno vlado. Ali je to licemerstvo ? Ne, to je samo prilagode-vanje, to je konformizem. Ali je mogoče, da so ti ljudje delali revolucijo? Ne. To so že ljudje, ki vlečejo iz revolucije dobi-ček.
Zadovoljni so, ker ao prepričani, da. se nikomur na svetu ne godi tako dobro, kakor njim in to zadostuje. Srečni so iz ne-vednosti — toda to nevednost je seveda treba obdržati in preprećiti stike s tujino. O zapadnih državah ne vedo Rusi skoraj nič in tuđi ni vredno. da bi se zanimali za nje. Ne zanima jih, kaj se doga ja v ostali Kvropi, zanima jih samo, kaj si ostala Evropa o njih misli. Tam, kjer se konca sovjetska država se zacenja noč: beda, neiz-obraženost. trpljenje. Ljudje nočejo verje-ti. aa ima Pariz podzemno železnico. ne verjamejo niti, da ima Franci ja sele. Ko je Gide vprašal nekega mladeniča kako to, Ja ne posvečajo zadnje čaše v Rusiji toliko pozornosti učenju tujih jezikov, je vpraašnji odgovoril: Pred leti smo se še lahko česa naučili pri AmeriČanih in Nem-cih. Toda zdaj ? Od tujine se nam ni treba ničesar več učiti. Čemu bi torej govorili njihove jezike?
Mnogo se govori o kritiki. Ta kritika je pa nepopolna. to je kritika, ki ne šega v globine. Ljudje se često vprašujejo: Ali je to po predpisih? Toda o tem, če so pred-pisi dobri, če je dobra smernica sama. o tem se ne govori. To je nevarno, mišljenje, Tievarno   za  vso  kulturo.
Novo malomeščanstvo
To je sloj, ki ga na/;iva Gide embour-geoisement. Nastaja nov ra/red zadovoljnih, sitih delavcev, obnavlja se rodbina in stare pravne ustanove. Izšel je zakon, s ka-terim se omejuje odprava telesnega plodu. Pri vsem tem pa ostaj a pojav, ki bi moral /e davno izginiti — berači. Novo nruilo-meščanstvo se poraja, pridobiva na moči, revolucija je končana — revolucionarni duh je izgini!. To ni protircvolucija; protirevo-lucija je zdaj kritični duh. nekompromis-nost, st-re, zavržene vrline. N'ikjer, niti v Hitlerjcvi Nemčiji, ni človcški duh tako /asužnjen, zastrašen, sterunziran. Nad vsem vlada Stalin, čigar sliko najdete v vsa-ki hi-i, čipar ime izgovarjajo vsi z neiz-mernim spoštovaniem. Stalin. ki ima ved-110 in v vsem prav. Ko so potovali pisatelji skozi Gori. kjer je bil Stalin rojen, je hotel Gide poslati nasledrijo brzojavko: »Po-tujoč sko/i Gori . . . vam po>iljamo pozdrave.« Tcuaj se je pa prcvajalcc zaoudil: — Vam? Ce gre za Stalina, ne zadostuje samo Vam. Vam, učitelju narodov, ali pa: Vam, vodji delavcev. In brzojavka je r>ila ođposlana   sele   po   tem   dopolnilu
Z gospodarsko izgraditvijo države je na-ložil Stalin ruskemu narodu mnogo trpljenja. Videli smo to pri/adevanje in vpraše-vali smo se: Ali bo slednjič ruski narod dvignil glavo? še nikoli nišo bile glave tako ni/ko sklonjene.
Od mistike k politiki
Nt'katcri ideali se ne dajo uresničiti. V \5em. kar se dogaja zdaj v Rusiji, igra važno vlogo  strah  pred  Nemeijo.  Če  naj  se
sovjetski državljan dobro bori, se mora za-vedati, da ac bori za svojo srećo — za svojo konkretno srećo. Ali je pa res potrebno, — se vprašuje francoski pisatelj. — da bi bila pri tem prehodu iz stnj v resničnost misel tako daleč razvrednotena? Zalet pojema, pogled, uprt naprej, se obraća k tlom. Preveč komproraisov kompromitira  idejo.
To je diktatura, toda ne diktatura pro-le ta Ha ta. To je diktatura enega človek a, to ni tisto, r.a kar so se borili — to je baš tisto. proti čemur so se borili. Izstrebiti opozicijo je nevarno: to je poziv k terorizmu. Za vlado je gotovo prikladnejse. Č€ mislijo \-si državljani enako. Vprašanje je samo. če je v taki državi se mesto za kulturo Vlada potrebuje kntiko, ker je brez nje njeno pri/adevanie enostransko. Odstraniti opozicijo ... Kolika sreća, da Stalinu to ne ere od rok
In — nazadnje umetnost
Govoreč nad krsto Gorkega je Gide izja-vil,   da  samo   v   Rusiji   pišate!ju   revolucio-
iMijii mL trabft biti t opostciji To trditer je p« po svojem povratku preklical. Umet-Dost v Sovjetski Rusiji? Biti mora nova. pravijo Uira. biti mora resnićno ljudska ali je pa sploh ni treba. To pomeni torej. da mora umetnik ugajati. da se postavlja med umetnost in popularnost enaćiij. kdor se noće ali ne zna prilagodit!, je formalist. clovek, ki daje prednost formi pred idejo. Ideja sama pa mora biti zdrava, to pomeni. da mora ustrezati smernicam. V Tiflisu je videl Gide dela nekatenh slikarjcv. Ti ljudje gotovo nišo bili formalisti, pravi o njih, —  toda  žal   tuđi   nišo  bili  slikarji.
V Leningradu naj bi bil Gide predaval. pa ni, kajti ideje, ki jih je obscgalo njegovo predavanje, nišo bile dovolj zdrave, nišo dovolj odgovarjalc smernicam V svoji knjigi objavlja iz tega predavama samo oni del, ki je smernicam nasprotoval. Revolucija naj prinese in mora prinesti irmet-niku en dar — svobodo. Brez nje nima umetnost  smisla  in  vrednosti,   pravi   Gide.
*
Priobčujemo gla\Tie misli iz Gideove knjige samo zato, ker stojimo Že od nekdaj na »tališču, da je treba presojati Sovjetsko Rusijo in vse, kar se dogaja v nji objektivno, kolikor je to v nii>ih ra/meruh splt>h mogočc. Nikjer ni v&e zlato kar se sveti in tuđi v Rusiji ne. Ljudje so po\-sod ljudje. samo da vidimo na cni strani vsaj resno voljo i/trebiti zlo. glodajočc temelje ćlo-veške družbe, na drugi strani pa prav tako resno prizadevanje. čeprav morda p<mH-zavestno, da se to  zlo še  poveća in razširt.
Kaksno bo poslopje
šolske poliklinike
ene najvažnejših zdravstvenih ustanov
Ljubljana,.  17. dfcembra
Ne pit;liravaoio, če uxliiiio, da j^3 po-^lopje bolske pojikiiuikt: v Ljubljani »kooraj pra-v Lako potrebno kakor nioderiia cplo^na bo-lni-ca. Uro^r lO.Ouu oirok spa«l.i pixl kjl&ko zdravstveno za^čito v Ljubljani, da ue računamo niti okoJive ter pf-nf* rije velike Ljubljane. Boj za zidu nj«** piu-lopja k>ltke poliklinike jV- tri*J*ii vrč- let in medtem je [>:1 fako v.ižen *.d;uv »»vcui zavtxl {khI streho 1^-vrakt' na dvoii^-u učitoljišča. />a<iDJe čaše pa v zasebni hi^i v Gie-da-lUki ulici, \ekaj-krat je bilo že vse pripravljenu za zidanje, odobreni so bili tuđi kn^liti. a vselej pred odloeitvijo je prirJt* do nenadnih z;wli*žkov, da marst'kdo .končuo ni već upid. da btwlo v re>nici začeli zi<l:ui. \enthtr je nazaduje poaJo ćelo vrsto ovit in ko je bil nacrt prilagodi en iu\ intv opečni format, so bila razpisana stavbna dela ter tu'H o^Mana naj-cenejiemu j>onu4lniku. Zd;tj nekaj te<lnov že delajo na st^ivbi^ču oS Aškerčevi in Mur-nikovi  ulici  nasproti   tehiiiske  prednje  sole.
V   RESNK'I   MOHFJ5NO   POSLOPJE
Z<.jravptvena ii.>raiio-;t kakršna je šolska poliklinika zah:»bva posebno, zdravstvenim iahtevam ter sodolmiin načelom Oti^ovar-jajoeo iiretlitev po^lopja. Projektant mora sodelovati s sanitets>ko oMa^tji). zdravnik in arhitekt morata odločati sporazumno. Nacrti k.ižejo. da so v t-em poglrvlu po-?rereni. Izdelal jih je :u-"iitekt ir\g. B. CuJk. Poslopje tx> v resni-ci moderno na zunaj in znotraj. po svoji umlitvi. rasporedit vi pro«torov in po svojih pročeljih. Arhitekt je moral resiti tiuli važno arhitektonsko vpra&anje. Č« In poslopje frtalo kot vograLno ob obeh ulicaih tik ob ceeti. hi pročelje tehničke srexlnje žole mnogo izdubilo, ker bi ga sakrivala nnsp>n>tna poelopja v ute-snjeni uJi-ci. Tnko je priSlo do po*1 -bne$ra zazidalnepa nacrta pa.rr.e4 na*proti sole. Po-slo-pje solske poliklinike bo amaknjenn ob A?ke-rčevi uli-oi pr^>ližno 7-a 15 ra od cesf-e. V isti crti borio zidana poslopja ob poliklinici in GoTUpovi ulici t^r ho nastal pred solo lep trg fi parkom. To ima tuđi prakti-een pomen ta bolsko polikliniko, ker bo ruimaknjena od prometne ceste, od hmipa :n prahu.
K.^J VSE Z.\JTTEVA SODOBNO^T Dandanes mora arhitekt projektant mo-liernega javnega posJopja, računati tuđi z bodočo \^jno. predvBam i letalskhni napadi. Soleka poirkliiiika bo eno prvih, v tem pogledu res primemo urejenih poslopij pri na«. Imelo bo veliko zaklonišče ta pri-n.er letalskih napadov. in sicer za 120 ljudL To  zatdoniat&e  zdaj  že betemirajo, in  *ioer
4 m pod terenom, ?e pravi pod klet>i> kut posebno etažo, prav za prav drugo klet. Im-eJo bc> prostora za tri velike sobe (17 X 5 ni). Vanj bodQ držale dvojne stop-nice, iz vsakeg-a krila poslopja ene, da IkkIo ogroženi lahko prišli vanj cim pr-rj. To ue bo za-klonušče le> po imenu, saj bx> imelo iz-redno debele betonske steno. in sk-er meter debele ter prav tako delx?l žckzobetonski strop. Pošt-l'itost je izhod za silo, podze-ine-Ij^ki rov. ki je nekoliko podoben starinskim skrivnim grraj^kim izhodom. Z^mlo-vina .«** v resnici ponavlja. t«xla ravna se po modernih časih. Ta rov je [totxeben /a primer, če bi ruši)ne bombe podrle poslopje, <la bi &e zasula stopni>ea. ki vodijo iz kleti. Kov sf* bo koneal v pnrku z navpienim jarkom. V zaklonišre l»o<Io Ijuilje Iaihko prišli tuđi skozi ta rov. če jih bo nevarnost zatekla   na   prostem.
VKT.TKA   Kl'HTNMA   ZA   KKVNK   OTROKE
V kleti bo v enem krilu poslopja velika šolska kuhinja, kjer bodo prejemali hrano revni ^olarji. Jedilnica bo tako velika, da bo labko hkrati selilo k niizam 70 otrok. Kuhinja bo seveda urejen i moderno ter bo imela vsr potrebne pritikline. Stilska kiiM-nj.i ninut nič skupneira s poliklinika sajno na sebi. >.ij spada meNl socijalno za^čitne ustanove, kar jo projektant strojro upošte-val. \" drujrem trnktu kleti jo šolsko ko-pali^če. Stare jše ?o]o v Ljubljani nimajo kopali^č. x:\to ima to kopali^če še poseben pxinien. Imelo bo 2f) kabin s prhamu V kieti lx»do   ^e   shrambe   in   kurilniea.
UREOrrEV   POLIKLINIKE
Hazporeiiitev prostorov v v^eh etažah j« ze4o posrečena. Projektant je upo^teval vse zdravstvene ziihteve. ki jini ni lahko ustre-či. Upoštevati je moral predvsem na^flo. da morajo biti posamezni ambulati>riji loeeni med seboj in da mtirajo imeti vsi posebna \*od© iz prostorne čakalnice. Oidelek t& tuberkulozne bolnike je v pritličju in p<»v?;em ločen od drugih ambulatorijev. Zato ima, tndi poseben vhod, svojo kopalni-co, prostor za rentg*en je pa dostopen tuđi s hodnika, da v kirurških primerih bolniki ne pridejo v stik z jetičnimi. Oddelek s splo^-nim laboratorijem v pritlieju ob Murnikovi ulici ima veliko centralno čakalnico. ki ima 80 m2 površine. V nji je določen pog^ben prostor zn, nad-zorstvo. Tz čakalnice m> vho<li v splosni arabulatOTij, ki iina po***bej prostore ra dečke in deklice, v o to laringološki in lobni amrnilatorij. V tem traktu eo še naslednji prostori: soba z*i prvo pomoć. "rzoliTniea   tn   dvosobno   bi^nikovo   stanova-
la )e,  ki  je seveda  strojio   lotvim   o*l  drugih prosto rov.
V   prvem   nadsiropju   je   nekoliko   inaiiJ!<t ćakalniea   z   anibuKitt lij'Mi«   za   ukuliMa   na sevenii   strani   (da    im:t    s*<»*»:i   enakoniern« .>vet!oK)).  oddelek   za   retln**.   sist.   pr<-jrlfHi > *, sobo 7.a ob.*e\-«nje in sanitetsko telmiv-ni ^nl-«le!ek   v   traktu   o>»   Mttrnikovi   ulici.  Ta  od-df-lok.   ki   ho   imel  5 pisani   in  veliko  ri&al-nico.   t>o   naniešćen   v   poslopju   poliklinike le   zai\a*no.   dokler   >e   n»»   Ih>   [Kikazala   po-rreba   \k>   raz>irjenju   poliklinike   tuđi   na   t« prostore,  ki  ImkIo   povsem   ločeni  <><!   poliklinike same na se4>i.  V druirem   traktu ho le-karna jn upravni prostori }>olikjinike ter m>-b.i   7.1   antroj>ol<>Aka  nu^rjenjtt.
V  diu^e-m  ri'idstropju bo ortojK^liilca te4o-vadnica   s   120  m2   površine      —     za7.kiajia ploskev   celotnejja   poslopja    7-našA   fii!5   m3. to bo   pa  tuđi   preda val niea   za  zdnivt*tvefu\ predavanja.     Ražen   nj**   bo*\a  t  tom   nad-stropju   Še   sobe-   za   0*0bje   (5)   in   popolfto rrUobno Š4*fovo stanovanje.
l-7r>8.915 DIN KKKDITA Proraouns'ka veot.v znaM nad 1. 700JKX) 1>lu. Ziib.r8k:i dela je prevzelo pxhljetje A. Mavrič za 981.335 Din. Sredst\-a la ladanje tvori mklijon Din iz izfieljen^ke^i fonda ia ostalo fond za z<lrav&tveiio zaštito otro-k. Ministrstvo za socijalno politiko j© odobrilo kredit   že  aprila   1932.
Kaj pomeni »morganatični zakon((
Zadnje ?ast* oe je ninopo i»i«*alo in govorilo o monzanatičnih zakonjh. o katerjh |© spjošno znano, da to ph tskleniJj nakfttfsrj Jcralji, dociin so bili »:a;jii< zakoni bolj ▼ modi na franro^kem dvoru. Morvanati^en zakon, kakor j»a definira v An^lnj merodar nj \Vebe>terjev slovar, \e inferierna oblika za ]coti*>ke zveze. kj )o lahko sklenejo nioAki čla-:v kraliev*<keira ro<iu z damami nizke^a ro tlu. 2ena ne dobi tno/evega dostojanstva in tud; otroci nimajo nol^enih pravjc do pre^to la. Izraz mor^anatičui «*e [na ne ral>i prj mo-žitvi pr,nce-ie 7. ino^kini iz njzke^a rodu. Web«4ter prljmniinia, da se morganatični za koii v Antili.M v nobtmi obli^k, ne {iriznava* kar je trdil tuđi mini>tr?*k; predsedniJt Bald wiru
Odko<l izvira be^eda nK»r^aaatie*m<? 1/ latlnsket;a -.niorgajiif-a*, kar pomen, jutra nje darilo. To je pirat^tar! običaj germaruike pa zakona, pri katerem je njož da jal ftvoji ženi zjutraj po [>oročni iioi'-i danio. Ce m to re>j zakonca kupita na zemitovanjskein polovan ju le najmanje darjlo, je mno^o zakonor morganaličnih, ne da bi t*e zakone: tega xa* vedali.
Kako se zapravlja denar
Ustavna, kriza v ^Vn^ljji jo potiKniI& v ozadje razpravo. ki bi bila ffioe-r drutabna senzacija. Ladv Edmee Ow©nova, znanA {»ostava londonske družbe, vdova po boiT«-tem ladjedeleniku. j« bila jrLnvnn postava sodne obravnave zara*li knri.kur7^. Svojim dobaviteljem ni mo^la poravnati ničunov. čeprav ji je mož zapu-stil ogromno premoren je. Lady trdi, da }o je bil mož s svoj i mi mili jonskim i dobod-ki tako razvadil. da so ni moj^iLa privaditi izpremenj»*nim raimcH ram, 6eprav ji ni bilo treba živet.i tilabo. Ko so pri£le pred godi&tetn na dan podrobnosti njeneira proračuna« »e p,ri^ nih«\- nt čudil, da je prišlo njeno ^osiKxiarft vo na boben. Ladv Oweuova je kupovala bre« harantaaja vse. kar ji je ugajalo.
V plaAČ, ki £n je kupiLi za I.Oiio Turitov šterlingov, je da!a všiti drup** rokave po svojem okusu za fH"*O funtov In t-nko je »ta! plaše v naSem denar ju okrog 40TI.000. pred-no ga je prvič oblekla. Se holj »o E»e pa sodniki čudili računu vr. trjrovin** s perilom. kjer jo plakala za 10 robcev 4'2 tiintov §ter-lingtrr. Za kopalno obleko je plakala 200 funtov šteTlin^ov. Te ni mopLa pokazati sodniku. ker je ni imela pri 9*ni r*af 3^ r* obljubila, da jo pokaže pornoje. OdiočTio je zanikala. da bi bila svojemu advoVatu narobila, na,j «e potaja s svoji mi nprnki jrledo poravnave. Nasprotno. poravnavo )e odločno odklonila. ce, da **o bili ra^rmi rako moono pretiran: t^ko. da do}->avitielji rte za-<?lnžijo. da bi  provorila  z njimi
ZA  SVOJ   DENAR
Mjož:   Kaj,   že   zopet   nova   ohleika?
Žena* Ne jezi »?e, dracrer. to **efn ^ ktrpi* la za evoi  denar.
__   No,   eem   pa   res   radovede-n,  odfeod  *•
vzela dertar.
—  Prodala sem   tvoj  kožuh.
EMILE GABORiAU                                                    ™
ZAKONSKI IH   CIU NEZHKONSKI   *J I 11
ROMA N
Ta pisma je čital z največjim užitkom in ra-dostjo. Smatral se je za zakonske^a sina. toda nJ©gova mati mu je kmalu razpršila to zmato. Dokazala mu je to z dvajsetimi pismi Lerougeeve žene, dala mu je to potrditi po Klaudini. pNrepri-čsJa ga je o tem z znamenjem,' ki ga je imel na telesu.
Tc>da utopljenec ue izbira bilke. katedre bi se oprijel. Noel je bil aklenil nai.'zflic temu izkaristiti ta pisma. Preiakusil je svoj vpliv na mater, da bi jo prisilil pustiti grofa v domneivi, da sta bila otroka zamenjana in izsiliti od njega znatno od-Skodnino. Gospa Geryjeva je pa s studom zavr-nila ta predlog.
Tedaj ji je odvokat priznal \^se svoje vrtogla-vosti, pojasnil ji je odkrito svoj gmotni položaj bi ji povedal, da je do ušes zadolžen. Rotil jo je, naj se obrne na grofa Commarina s prošnjo, da bi mu pomagal  iz denarne stiske.
(     Gerdvjeva je pa tuđi to odklomila. Vse prošnje in  gTožnje  so se  razbile  ob njeno  ocEočnost.
Celih štirina jst dni se je bii med materjo in sinom strašni boj, v katorem je bil advokat konč-
no poražen. V tein času je skienil govoriti s Klaudino. če ne bo njenega prižovanja, fcdo bo proti njemu? Njegova mati in morda še gsof. Teh dveh se ni posebno bal. Materi je mogel ved-no ugovarjati: Potem, ko ste dali moje ime svojemu sinu, storite vse mogoce, da bi ga obdržal. Toda kako odikrižati se Klaudine?
Po daljšem razmišljanju je prišel advokat na peldensko zvijačo. Sežgal je v% 2ajnenjavo otrok dokazujoča pisma in obdržal samo tista, iz ka-terih se je dala zamenjava slutiti. Ta ptsma .1^ pokazal Albertu, kajti misli! je. da bo policija osumila njega, če se ji bo posrećilo dognati vzrok Klaudinine smrti. Gotovo bi sejizctel sumijiv tišti, ki mu je bilo največ ležeče na tem, da Klaudina za vedno utihne. Ni misftil žvaliti zločina na Al-berta. To je bila samo previdnost. Hotel je spra-vid policijo na napacno sled» to je bilo vse.
Tuđi Albetrtovega mesta ni nameraval zavaeti. Njegov nacrt je bil kaj enostaven. Po umoru bo čakal. Ce bi se stvar zavlekla. se začne pogajati m zahtevafl bo bogato odSkodnino. Prepričan je bi!, da bo mati molčala, če ga bo sploh oeamHa ctmora.
Po teh ukrepih je sklenil umoriti Klaudmo na pustni torek. Da bi ničesar ne preci, je spremi! tiatega večera Julio v gleđaliftče in od tođ v Opero. Za primer neuapeha je računal z zanesljivim alibijem. Izguba svršnika ga je vznetnžrjaia samo prvi hip. Kmalu se je pomirU. misleČ: Fh, kdo bo pa to kđaj sveđel? Vse je &k> po njegovih ra-
čunih. Zdaj je bilo vse odvisno od njegoare potr-pežljtvosti
Ko se je poglled gospe Geirdyjeve u&tavil na povočilu o umoru, je nesrečna žena zaslutila v tem roke svojega sina m v tem navalu bolesti je izjavila, da ga pojde ovadit. Bal se je. Mati ^e zapadla potem groamemu fantaziranju in ena sama beseda bi ga bila lahko uničil-a. Prehite] jo je in staval vse na eno karto.
Privesti policijo na Albertovo sled je pomenilo odvrniti krvniško sekiro od svojega vratu, zago-toviti si za primer verjetnega uspeha ime in pre-moženje grofa Gommarizia. Okolnosti in strah so rodile njegovo drznost in spretnost.
V danem trenutku je prišel oče Tabaret. Noelu so bili znani njegovi stiki s policijo. Takoj je spozna 1, da bo starec imeniten zaupnik. Dokler je zavela gospa Gerdvjeva, se je Noel ves tresel od strahu. Vročica ne zna mo:cati, ona ne razmišlja. Ko je pa fltodnjič utihnila, se mu je zdelo, da je reien. Nobenih ovir ni več videl pred seboj, zmaga je bita. njegova.
In adajt ko se je bližal cilju, je bilo vse izgubljeno, vse je prifto naenkrat na dan Kako? Kdo je storil to? Kartera usoda je vodila tajno, ki je metni o nji, da je pokopana z gospo Gerdvjevo?
Toda če leži dtovek na dnu brezna. — kaj mu pomaga, če ve, po kateretn kamnu je zdrknil in 6e vprsJnje, po kwterem pobočj:i je pridrvel v prepad?
je  tMtanr]   v tklkd  Provence.    Noel   je
odhitel po stopnicah. Chariotta je kriknila od veselja, ko ga je zagledala.
—   Gospod  je   prišel,   —  je   zatklicaia.   —  MHo-stiv^a  ga  je  pričakovala  vsa  ne»trp(na.
Julie ga je pričakovala ?
Advokatu ni prišlo na mise3, da bi Charlotto kaj vprašal. Zdelo se mu je. da se mu je vmila vsa  hladnokrvnost, čim je prestopil  ta prag.
—   Će  bi   kdo  pozvoni 1,   ne  odprite,  —  je  dejal Charlotti.   —  Naj  se  zgodi  karkoli,   ne  odprite.
Julie je prihitela, čim je zaslišala Noelov glas. Potisni! jo je y salon, skočil za njo in za^emil \^rata za seboj. Sele tedaj je mogla mlada žena videti obraz svojega Ijubčka. Bil je tako izpre-menjen.   da   je   prestrašeno   kriknila:
—  Kaj se je zgodilo?
Noel pa ni odgovoril. Stopil je k nji in jo prijeđ za   roko.
—  Julie. — je dejal s hropečim  glasom in tiprl v njo mrzlično žareče oči,  — Julie, bodi iskrena in povej  mi, ali me  ljubiš?
Slutila, čutila je. da se dogaja nefcaj izrednega. dihala  je  atmosfero  nesreće.
—   Da,   ljubim  te,   —   je  odgovorila.   —  Odkođ naenkrat to vprašanje?
—  Odkod,   —  je  odgovoril   advokat in  izpustil roke svoje  ljubice.  —  Vprašujem  te zato. ker mi moraš   dokazati-   da  me   ljubiš.   Ce  me   ljubiš,  nri moraš   takoj   slediti,   pustiti   vse   i a   pobegniti   s menoj.   Cas  hiti.
Mlada  žena  ga je  prestrašeno  pogledala.
Urejuje Josip aopitač. — 8a »Navodio tttDUBOc Ttmn Imamu — 9m «pnevo Mi MMontal dat ttota. Oom OteMot. — Vol v Ljubljani.