RADO MEJOVŠEK:
Alenka in Darko.
Pravljica. Tretii del.
SX           stavili so se pred dtebelim, z mahom porastenim ga-
^C^A           bromt Dve pedi visoko nad zemlia   je    drevesna
^ciiP^           ffoiba napol zapirala zevafočo krknjo.   Iz   nje   je
«C^^'*/,|           štrlela1 šibka vejiiea srvetlozelenih listkov. Škratec
m«**^/ N {           Modrijan to odlomi in zamahne trikrat z njo proti
J      M ''* I          iusu, vzhodu in zahodu. V zrakiu je zaibrnelc tanko,
V  \Ji^ {W^\J I   ^a^or ^i zazvenela srebrna struna. Od vseh strani
\^^^ll^^x      so prihnimseli šfcratci' zardelih  obraizov, ugivbaje,
kaj le pomcni, da lih je poklicalo znamenie. ki ga
že trsočletje ni bilo slišati.
Ka so se že1 vsi zbriali, stari in mladi. debelušni in suhotni. iiin Mo-driian pojasni da bo prokletstva ko>nec. Kar vrele so mu \z ust na^vdu-šujoče besede; ziasnili1 so se mrkli obrazi, In. veselje se ie poraialo1 v očeh. Vsa'k si je odlomil zeleno ve.iicoi, znak vesele,g:<a upahja. ter nestrpno pri-čakoval nadaljnih čudesov.
Mlodrijain jlih razvrsti; Alenka in Danko sta vstopila na prvo, naj-odličnejše rnesto, za njima Skrček in Smroek. za tem» pa ostali škratci po dostojanstvu in po opravilu. Njih voditelj potegne z vejico- po ga-bravem1 deblu v obliki križa; lmknja. prei miajhna in neznatna, se raz-tegne, postaiia večja in večja in odpre se vhod v prsteni, poldizemeliiski rov. Drevesna goba pa se je razrasla v zlato stopnioo pred vhodom.
Škratec Modirijan stopi na zlato stopnico. udari trikrat s peto ob n<io, namiigne z vejico in> korači naprej. Pred njim1 se ie hodnik širil in rasteli; svetlikafoča luoca je plula po zraku in dremotno uhajala pred
—»   219   .-^—
njiim. V vr'sti so prestopili zlatj prag; Aleflka je zaipela kakot slavček o pomladnem večeru pesem veselja. Darko pai Jo1 je brenkaje spremljal na Irri. Škratci so diržali zelene vejice 'V rokah. nemo zroč na tla, Za njimi je prasketaio, kafccir bi tomil treske. zakaj vhod 'se je zapiral. a rov se ie zoževal.
Hkrati cfbstoii plamtenček ma strmi steni! in se ne prerrvakne; na njej je viselo zlato kladivo. Škratec Moidriilam ga s-name in trikrat udari po njej; zazvenelo je, kakioir br zaipell mali zvoin. Trdna stena se -premakne, in stailii so v preddivGrani podzemskega kraljestva šikratcev.
Pesemi utihne, brenikamje p&neha. Čuden nemir navidaja njihova srca. Iz vseh kotov prrlezejio škratci1, klanfaioč se Alewki in Darku. misleč: Nova kraljica in kralj-ič sta došla u neznanih kraiev. — Toliko časa ločeni škratci se iskreno pozdravHaio1. obiemiaio in se radujoč poliubujeio1. Dva miladca podipirata škratfja stairca ter ga privedeta k veseli družbi. Osiveli lasje, srebrne niti se mu vijejo z glave in bradte. Zamolklo pozdravlja na-~ vzoče in nemio stiska Alenki in Darku roko in pravi:
»Venidar sem: doživel 6as rešitve; mislil semi že. ne učakain ga več. Staiost me ije dbdairila s slabostjio', a tudi z vidseliiem1, da vMiira Spet sreč-nejše in prijaenejiše dni. Živela Alenka in Darbo, naša rešiteljia. naša spa-sitelja! Živela!«
»Živela!« je odinevato iz vseh ust, iz vseh kotov in krajev. Nato stopita škratelita vraitarila k težki zavesd rdečkaste barvc. Vsi zagledajo žalosten prizor.
Na slonokoiščenem prestolu sedi kralj vseh škra-tov, stari Bogatin, pod čnnim balidabinom. KroK njegai posedajo1 na nilzkih stolcih njegovi šesteri svetovalci. Njihovi voščeni obrazi so polni toge in skrbi. Nobenega življenSa — gr€bna tišina.
S temneffa stropa visi lestenec z dvanajsthni rogliji; \z vsakega ie plarmtel in spet pojemal plamienček. vsak druge bairve. Na stenah so se zrcalile razne barrve; rumena se i& zlivala v zelenoi. iz te v miodro in vijloličasto in hušknila v rdeča ter se spojila z rumeno; venomer se je pcmavtjala izpremeniaiva po stenah, po osi&bah in rečeh.
Iz daJije ie zadon'ela čairobna melodlia in vrela bliže in bliže, diokler ni priplavala v dvorano žalosti in se zvijala v tožečih zvokih. PTesun-Ijivo je zavrisniia. nato utihnila; priplaval ie nežnoibeli obtaček, sukajoč se o(d stropa k ttom ter se razblitiiL kakor pena v šumnemi vrtincu. Iz nje-ga so se izvile vila kralijiiica in dve spremllevalkii. Med žaraordeče lia(se si fe vpletla diadem z btestečim kamenom.
Škratci so klamjali svoje glave njej v pozdrav; Alenka in Darka sta pristopila. poliuibila mijeni dobriotnici belo nokoi. šepetaTOČ: »Bodl po--zdravliiiena, mila kralljica!«
»Pozdravlijena!« ie zašumelo iz ust vseh škratcev.
Kraljica ie prjjazino pokimiala s tožruo glavico; velela je: »Pose^dite •po mehki'h pr-eprogah na tleh; Aienki in Darku hočem predbčiti visio ne-
10*
—.    220   .«—
srečo tistega dne. vam pa zbuditi spomiin.« Sedla je na baržunasti stol ob levi steni. zaeenši taiko-le:
»Mcijii 'prijateljii škrratci in njih kralj Bogatin ter kraljicai Nada so živeli brezskrbTio v svoiem padzeiniskem' kraMestvu. Radovali so se m uživali vso blaženo srečo; tuintam so dbhajaili na zenrljo ter ljudemi diona-šali in trosilH svofe bogastvio'; dai, še poma&ali so borniim lijmdemi pri: vsako-jalkem opravilu. Bili so to zlati časi, presrečni časi brez skrbi in truda. Še srečnejši in vieselejši čas je prišel za škratce, ko se ie osiveli' vladar Bogatin odpovedal kraljevanlu in prepustil prestol in vse bosastvo sinu svojemu, liubeznivemu kraljeviču Zlatovidu. Po starodavnemi običaju se vrši po odpovedi tudi pciroka mladega nasleidnika. V daljnem svetu si ie poiskal nevestico, krasno in ljubeznivo kakor m.lado razcvela roža. Ime ji 3€ bilo Sania. Zaman ni imela te&ai imena; bila ie tako1 lepa. kakor so lepe sanje, in govciriTa iw pella ie tako millo. kakof pevajo rožice na pisani liivadi. Vsi so jo ljubili in spoštovali! — Globoko so vzdihnili škratci ob spominu na njo. — Nekaj dni pred poroko so se razposlali škratci po vsem svetu. Vabili so v&e staircstoveinske bcKove in boKinje na gostovanje. Le Morana. bo&iMija srmrti', 'je bila pozabljena. Vsi so prilšli. Tudii me. soorske vile. prijiateljice božfe. Na dan ženitovanja ie bilo neferekllivo1 mnogO' ve-seija itn užitka. Jaz sem oblacila in okrasvla Sainijo, milado nevesticoL Oblekla sem jli belo tenčicio iz najmehkejše svile in ii vpletlia v miehke lase dra1-gocen dialdem z zivezdioo ob sredL OkroK belega vratu sem ii ovesila na srebrni niti nanizane bisere. na prst ji pa) nataknila poročni prstan žlaht-negai kamena. Nič manj lep ni 'bil njen ženin ZMovid. Oblekli1 so' mu svileno obfeko1, vso pretkano in prevezeno z zlatimi rožami. Ob ledje so-opasali pas, v katerem so bili nataknjeni blesteči kameni razne barve. Ob strani je visel kratek rmeč z zlatim ročaiiferm. Na prst si ie kralievič nataknil poročni prstan velike vrednosti; na glavo si posadii kloibuk, vezan iz samih škrlatastih niti; na levi strani1 jle ob klobuku frfotala per-janica zlatih irn srebrnih peres. Ko so bil kralij Bogatin. kraljica Nada.. toralijfevi dtostojanstveniki. vsi vablijeni gostje in vstf kralijevi podaniki oiprav-Ijeni za svatbo. srtno se podiati na kiraljjevi wt, kjet nai^ bi se vršila po-roka. VeMčasten je bil izprevodi; spredajl so hodiile vilfe io tniliadte deklite. troseč žlahtnega cvetja in milo pojoč pesem veseliiia in sreče. Za niimi Zlatovid in naeLov oče, potemj Sanja z materjio kralijico im vabldeni gostjc — bogovi in boginje. Za temi pa neštevilni šfcratci v vseh barvah. Obstali sraio ob izviru žuborečega studenčka; ta se fe raztakal n;a štiri stratii in napaijial vrt. Kraljevi točai zajiatae z zlato kupo vode iiz studečka ter poda napolnjenoi kralu. osivelemoi vladairijiu v roke. Le ta vzdfene čašo' protl nebesom. io blaKoslovi, in iz vode vznikneta dlve cvetki. bela in rdeča. V zraku zavristie melodija in utihne. Cvetki ralzmakneta rožni glavici in zamreta; voda se v kupi speni in razpuhti1 v nič. Zatem se kralj Bogatin pripogne. zaijaime biserne vode ter poda zlato čašo mllademu kralaeviču Zlatovidti. Neve&ta, lepa Sanja. potegne Zlatoividtu prstan z roke. potem seibi in spusti oba v kupo. Voda se zaipeni, beli mehurčki vzkipiio, iz kiupe
-^. 121 .—                  ^V^^H
'Pa vzklije zala cvetka z dverraa nežnima glavicam® modre in rdeče barve. Sanja vzame rožico zaike. si jo natakne na prsi i,n izpije biserno voido do polovice; Zlatovid pa izprazni kupo do dna. vzartte prstatia ter natalkne svoye,Kai nevesti. nevestinega pa sefoi. Medtem zaiamie toea} poIto čašo vode; studenček žurno zažtfbori, porodi bele pene; iz nfega pa se usu-jejo žlahtni kameni po vsej strugi, in gredicah. Kralieviič n^pije vsem m1-stom in vsemu zbranemu občinstvu; Ijudstvo zaviriska: »Slaiva mu!« Godba zapoje pesem. dviigajočo se do rruodrega neba!. Vabljeni bogovi in boginje pa prihajajo in pokladajo Zlatovidu in Sanji svoje bogate darbve pred noge na baržunasto trato. Drasfocenostj in n'akita se jle nagrmaditoi v neizmerni vredncsti in lepoti: Seda'i pristopim jaz, zajamemi s ku"po žive vcde te-r napijemi kraljeviču Zlatovidu in kraljici Sanit, želeč o'bil'0 sreče in blaigoslova. zahvalim s,e bogovom za prekrasna dariia; stednjK napifem Ifudstvu, naj bo zvesto in vdano novemu vladarj'U in vladarici. ker vredtia sta c:bii!i0' ljubezni, spoštovanja in zvestobe. »Živela!« zakfičeini. Sladka Tneiodiia se vije v zraku, in ljudstvo vriska: »Slava, tisockrait slava!« Noiče biti ne k.owca ne kriaja. VeseMe ie prjkipelo do vrhunca.
Hipoma rezek udarec, kakor bii strela trešči'la v trdo skal«. Oodba se pretrg-a. ljudstvo onemi. S severa privrešči teman oblak. blisikii ga trgajo, in grom buči. d'a se zemlja trese. \z oblaka sikne Morana zgubančenega čela, odurnega cbrazau Za njb pa drve pošastni volkodfaki in tulečj besi. Izpod svoje halje vrže temnozeleno kačo kraljeviču pred noge ter zavpije: »To je moje darilo!«
Preplašem bogovi in boiginje pobegnejo odreveneli. Morana se zagro-hota, in njen grohot nnoiri vsa bitja. Kača se vspne pakonci. vseka z ctrcvainimii zobmi1 ranio v kraJjevičevo in kralijičino nogo- in se zviie pred njiina v strahotno zelen svitek. Oba sta nakremižila obraz od' samifo bo-lečin, okio iima ie osteiklenelo. život ckameneL Za njima so oikameneli; vsi svatjc; kralij Bogatin je zbežal s šesterimi svetovaloi v črno dvorano. iudi tja ie dohitela smrt in iim vzela življenje. Le do nais večnomiladih vil in do micGih služaibnikov škratcev ni iimela Morana notoene rrnočd. Z grenko žailostjo v srcu Smio zbežale v svoj gorskii raj. Le malo število škiratcev ie ostala v pddizemskem kraljestvtu, čakajoč m upaioč r-ešiitve. In konec prokletstva ie blizu. Vidlva, Alenka in Darko, imata oživljajočo nnoč v srcu; hititno na wt, rn zgodi se naj wl|ja božja.«
Alenka se je nasjnla k ofcatnieneli kraljičici1 Sanji1 dnp io ¦poljuibiila na ustna; Darko je ©bjel kralieviiča Zlatovida tar ga poljlubii Počasi se je vračalo živlienje v otrple ude, zavzdihnila sta in čudeč se sta vprašala: »Bože moj, kako do'1'go sva spala? Bila je večnost«
Drug drugemu sta 'pogledalia v oči dn pireptešiilai se. ker sta se spomi-nila strašnih dogoidkov. Danko je posegel v zlate strune, Alenka ie zapela kakor slavček v maijniški moči, v ztiaiku ie zadbnelo v tihem spevu spr&m-ljevanje k Alenfcinemu petju; vi'la kraljica je iztegnila bele rcke, bl'ag'0-sfevlfajoč vsa bitja.
—   222   .«—                                  .        j
Potoček je mioigoono zašuiffleL itti sipal1 jasne bisere, cvetiee so zadeh-tele, ptičice zapele.
Poidzemski škratci1 so zmaiali z glalvalmi. premaknili noge in veselo zaiviriisniili Le Sanja in Zlatorvid nista1 mogla z mestai; Darček vzame zflato kuipo z baržunaste bllazinie. zadannle žive vodle ito po<niudli polno čašo sestrici Afenfci. Tai ja poipiie napol, kralijičfca Sanjiai pa do dna. Sedai Aletika za-ja(me žive vode, poda kupo bratcu Darčku; ta1 izpije dopol, ostalo pa kra-ll|ič Zliatovid. K temu pristopi vila kraljica. zaijame poilno čašo. mapije Alenki, Sanjr, DarSku, Zlatorviidu) in vsemiu zbranemu oboinstvu; rzpije naipoi ostalo pa izlije zeleni kači na mrzlo truplb. Iz kačiega trupa zaiskri blifsk, in kača se ie raizsula v krasne. bleščeče smairaigde zelenega sija.
Zdaij ie bito moči Sanji i*n Zlatovddu stopiti iz začaranega kroga; med-tem ie Atenka končala svojo pesem. in veličastna ^odbai zadbni pod ve-dritni nebom;. Sanja se ie Driklonila Alienki1. Zlatoviid čednemlu Darčku; če-stitali so si drug: drugemu m posmehovali se živahnim škratcem, ki so iz satne radosti zaplesalj koto. Kako spretno so se premikale miajlroe no-žice!
Iz črne dtvorane so slioivesno1 pnikoračili kraliii Bogatin s kraljico Nado. njegovi šesteri svetovaflici iti viila kralijica. Hkrati jie bilo plesa konec; škratci so, gJoboko se priklainia.ioe, pozdravlialii sviojega o&iveleR'a kralija in kraljico. Darko vzame lepo Sanjo za roko, Zlatovid pa miilio Aleniko' in šli so naprofti. Vsi štirje se lepo priklonijlo. io viia povzalme: »Toi ie Alenka in to je Darko, blaga rešitetja.« — Kirailju Bogati-nu in kraljici Nadi so solze zaigrale v očeh in zdrknile po velem licu. Alenka je pokleknila preld kra^ ltico Nado. Darko pred kralliemi BoiffatinOTn iti spoštljivo poljubMa roko. Kraij potoži Darčku roko na giavo. kraljica Alenki, in Bogatin pravi s tre-petajočim glasom: »Hvala vamai, tisočera hvafa; rešiia ste mene fa moje Ijudlstvo prDkletstva! Kako nai vamia to wnem? Vzemita vse mioie boga-stvo, vse zlato, vse toisere. v(se dlraKotenositi, sptoh vse. kar itna vrednost. a vendlar bo premiato.«1
»Ne, krailii BoKatim,« ga zavrne vilal »Alenkino im Darčkoivo srce je več vredno, ko vse tvioje boKastvo. Daj jtaa nekaji takega. kar bo Alenki in Darku na zermlii v pomoč.«
»Sarj res!«1 seže kraljič Zlatovad v beisedb. »Veš. kaj?« pristalvi Satija. »Naši škratoi nai varuiejo Alenko in Darka pred' zlobnimi ljudhnii. nai iima potniagaj-o v diobrem 'm blagem,« — »Nai bo po tvoji želii, mojia Sanfa!« odgoivori Boigatin.
»Jaiz nimiaim ne zlata ne bla;ga, a nekaj dlairuiieto Alenki; svoj blago-slov,« se zavzame kratjica Nada.
»Tudi raojeiga spreime Darko!« pristavl Bogatkt.
KraJJica le bliagoisliavliata Alenko. kralj Boigatin Darka; a kraljroica Sanfe 1e Alenki obesia krog belesfa1 vlratu natiizatic bisere in ¦dtejala: »Te lepe bisere imiej od mene v spomin.«1
Zlatoivifd je stopi med škratce. 'ki so staii v g-ručah golih slav k opa-zovali ves prizior.
-+>   223   —
S prstom namigne temu in onemu kn veli stoipiti ob njegovo stran. Po-ved'e jih k Alemki im Darku, rekoč: »Ti šfcratci bodo vajini spremljevalci Gorje pa vasnt, škratci. če ne slušate Atenlke in Darka; vsafco povelje iz njunih ust ijie1 m(o|e povelje in vedite; če kdlo na zemlji prekoJtoe AlenikO' in Dairka, 'prekolne tudi vas in vi, škratci, ste pogubljeni za zmerai!«
Zona ie prevzeHa šfcratce in sveto so obilfubljali1 storiti vse. kar iim velita Alenika1 in Darko. d'a ne bodo deležni prokletstva in poffublienja.
iPrišel ijie čas ločkve. S soitenMni oičmi iie pristopilai vilia kraljica, živo poffledafa Alienki in Darku v oči ter izpregovorila:
»Idiita. Alenka in Darko, kamor vamia veleva srce! Idita in ponesita ljudem. svojeinu narodU, blais?OT in Srečo! Učita ljudstvo. da le nedolžnost. sprava, mir in bratska ljubezen stoTijo čtoveka srečnega in zadovoljtnegai V vezMo teh troje čednosti so jim rože na vajinib prsih im ^fojijio nai te ovetke ne te samio po vrtnih gredah, marveč se naj razmnože tudi po' pla-ninafe, opomiinjajoč: Nedblžnost. sprava. mk in ljiubezen stari1 čtoVeka srečnega!«
Polijubila ie Alenko in Darka na čelo in šepnMa: »Sreča z vamaf«
Vsi po vrsti so se poslavljali, želeč si obilo sreče in veselja. Alenka in Darko sta se poslovife) od ZIiaftovid'a, Sanje, od Bogatina in Naidie ter od vseh poidizemskih škraitcerv.
Priplaviali so trife beli oblaki. Na enega so po&edB Darko in Alietokaf. na dlrugega viila krai^ica s svojirrna spretniljeivalkama. na tretjega škratci med njimi tudi Modlrijan, Skrček in Smirček.
DviOTii so se oblaki, in zdelo se ie vsemn, dia se ie odiprlo mebo . . .