Izhajajo vsako nedeljo.
Posamezna številka 1-25 Din.
Naročnina: za celo leto za pol leta za četrt leta . za 1 mesec
48 D 24 „ 12 n 4 »
Prazne šole.
Klerikalni minister za prosveto g. Korošec nešče poslati učitelje v Prekmurje, prej ka nega penez in zato so ešče danes prazne šole v Dolnjih Slavečih, Genterovcih, Hodošu. Motvarjevcih, Otovcih, Pečarovci/;, Petrovcih, Sebeborcih, Sta-
njevci!), Trdkovi in v Vadarcih.
Reči in piši, dragi prekmurec, 11 šol brezi učitelja! Klerikalci se baš nikaj ne brigajo za prekmurske šole, njim je glavno, ka so postali ministri, ka si punijo žepe! Sve obečajo in nikaj ne napravijo.
Briga nove vlade za Prekmurje.
Gda je bila naša deca pri krali na Bledu, je prosila vladara za meščansko šolo v Murski Soboti. Kral je to zagotovo. Donok je to leto odprejti samo 3. in 4. razred. V soboto, 27. 9. pa je naednok prišlo od vlade dekret, ka se more včasi 3. razred zaprejti. Ino zaprli so ga. 14 dni že se je učila deca v 3 razredi, zdaj pa je naednok morala he-njati in iti — kama? Druge šole njih gor ue vzemejo, ar so že začno-
le s poukom zgubljžna je ta naša deca, zgubljeno dosedanje njuvo šolanje, zgubljeni stroški, štere so imeli stariši s šolanjem dece. Ali je vlada na to našo nesrečo mislila. Ali je nej to delo eno naj bole nekulturnih del, štero je nova vlada napravila Prekmurju? Stariši in društva so se obrnile na vlado, ka se naj 3. razred zopet odpre. Tirajmo v imenu Prekmurja, ka vlada tej škandal popravi.
Tožbe proti ministrom.
Gda je pred tremi meseci gori-stopila nova vlada, v šteroj so tudi „Slovenska ljudska stranka" ali kak se jo v Prekmurju nazivlje, »Kmečka zveza« (kleklova partaja), je napovedala boj korupcija: začnola je preiskavah delo prvejših ministrov in, kak praG, našla dosti nepoštenja, zategadel de vlada v parlamenti tožbe vložOa proti ništerni radikalnim ministrom radi njuvega dela. Nasproti temu pa so radikali sklenoli, ka do oni tudi tožbe vložili proti ništernim današnjim in indašnjim ministrom, šteri so v partajah, kak so zdaj na vladi,
radi toga, ar so tudi tej, kak radikali pravijo, kak ministeri nej delali v redi. Pri tom bi bile zadete Muslimani (bosanski Turki), Radičevci in tudi Slovenska ljudska stranka. Ni jedna partaja pa ne moro posvedočiti, ka so tudi demokrati bili nepošteni, gda so bili na vladi. To je za demokrate naj lepše priznanje in pos-vedočenje. Mi želejmo, ka se te tožbe v istini vložijo in do konca spelajo; ljudstvo ima pravico znati, gde so naši kvarljivci in kako se dela z državnimi pejnezi, štere ljudstvo z dačo žmetno sknpaj znosi.

Uredništvo in upravništvo v MURSKI SOBOTI. Oglasi po tarifu.
Zakaj ?
— r. Cim vekŠa je kultura pričednom ludsivi, tem vekša je potreba po dobri novinaj. Cim bogŠe novine ima edno iudstvo, tem vekša je njegova kultura. Zviinski človek sodi njemu nepoznano, tuje Iudstvo ravno po njegovi novinaj. V novinaj se kaže, kako daleč je napredovalo ljudstvo v svojih kulturnih, verst venili, socijalnih prašanjih.
Z novinami prihaja napredek, šteroga je v šteremkoli prašanji dosegno eden narod, k nam. Z novinami pa tudi mi sami zviin-kim narodom glasimo, kak daleč smo sami napredovali.
Dobre novine so naš naj boljši vučitel. Dobre novine, pravim ar slabe so - lejko za nas najvekša nesreča. Dobre novine pa so te, gda se bojujejo samo za istino, pa tudi te za istino, čiravno nam isztina je nej po godi. Ci smo sami nej vredi, nas dobre novine obsodijo, po-kazujejo na naše pehe in napake in nas opominajo.
Novine so tisti inštrument, po šterom naše nevolc, želenja, glasimo. Njuv glas se čuje na kompetentnim mesti in se ga v račun zeme Čim bol se ljudstvo drži svojih novin, pa se v njih oglaša, toliko jakši je ta njuv glas. Vodžvanye ednih dobrih novin ni v interesi tistih, šten' njih vodavajo, liki v interesi ljudstva. Ljudski interesi so pri tern zadeti, zato je tudi dolžnost naroda samoga, ka svoje novine podpira.
S temi čili se je odločo naš konzorcij, vodavati „Murske Novine". One morejo biti glasnik našega ludstva na obeh straneh Mure;^ one ščejo glasiti naše ne-vole, želenja, ka se nas čuje. Čim bol de nas Iudstvo podpiralo, vekšo rnoč do naše novine imele; vekša moč pa je samo v interesu krajine in ljudstva, za koga so‘te novine namenjene.
Ar ljubimo istino, nam je demagogija ali farbanje ljudstva tuje, nepoznamo. Resnični, splošni interesi so nam pred očmi, pa če tudi de to ednomi aii druge-
mu nej povoli. Kritiziranje napak, grehov bomo vršili s ciiorn, da njih odpravimo, zboljšamo, nej kak zato, ka sploj kritiziramo.
Železnica M. Sobota—Ormož de v kratkom odprejfa. Steni stopi Prekmurje eden velki stopaj bliže k svoji državi, verstveni stališ de se sploj spremene s približanjem Prekmurja našim bratom ovkraj Mure. To dejstvo ščejo naše novine v račun zeti, pa biti glasiio ljudstva na obeh bregovih Mure. Biti ščejo pot, po šteroj mo se spoznavali in
vkupno hodili v boj za naše pravice.
Kdor je pošten, on mora spoznati naše čile in delo za pravo in pošteno. Či pa ednok to spozna, je njegova dužnost, ka stopi v naše kolo i nam pomaga.
Zategadelo vabim Vas vse obmurce k sodelovanju pri „Murskih Kovinah\ Čim vekša de Vaša pomoč, telko jakše do naše novine. Čim jakše bodo „Murske Novine", tem vekša de nyihova korist za celo ljudstvo.
Konzorcij „Murskih Novina.
Papež proti politiziranji duhovnikov,
.Po naročilu papež je njegov državni tajnik Kardinal Gaspari razposlal preminoči teden vsem škofom eden cirkular, po šterom prepoveduje, ka bi se duhovniki ešče nadale brigali za politiko, Papež je sprevido, da duhovnik, šteri se meša v politiko, s svojim politiziranyem dela samo sovraštvo med ljudmi mesto da bi jih k ljubezni vodo. Zrok toj prepovedi so bili italjanski duhovniki, šteri so se preveč mejšali v politiko, na prave Kristusove nimene pa so pozabili. Tudi pa nas Slovence je ta prepoved trnok važna, samo či do naši duhovniki jo šteli ubogati.
Železniška proga M. Sobota-Ormož.
V Ljutomer je prišlo šest vagonov železniških tračnic za Prekmujje Tračnice se že polagajo na železniški most prek Mure, tako, da bode mogočno dovažati z vlakom za železnico na prekmurski strani potrebni materijal. Postaja v Beltincih bo že skoron gotova in prihodnji teden se začne zidati nova čuvajnica v Murski Soboti. Ako bode ostalo lepo vremen, se bomo baje že ob novem letu vozili.
Imenovanje šolskih nadzornikov za Prekmurje.
Minister za prosveto g. Korošec je imenoval za okr. šol. nadzornika v Murski Soboti učitelja v Gančanih Aleksander Nežimo in za okraj D. Lendavo pa učitelja v Vidoncih Julija Kontlera.
Prvi obrok nemških reparacij. Jugoslavija dobi 3 milj. 375000 zlatih mark.
Iz reparacijskega kontingenta, ki ga ima Nemčija za plačati za leto 1924/25, ki znaša Imiljardo zlatih mark, je do sedaj Nemčija izplačala dvanajsti del. Od te vsote dobi Jugoslavija 3,375.000 zlatih mark.
NOVICE.
— Današnjo-prvo-števiiko
„Murskih Novi n" poslali smo na ogled na naslove, ki so nam bili znani; ker pa nam še danes niso bile poštne položnice na razpolago, prosimo cenjene naročnike, da nam takrat pošljejo naročnino s poštno nakaznico. Naročnina znaša do konca leta 12 Dinarjev.	Uprava.
— Izpremembe v šolski upravi. Minister g. Korošec je odstavil višjega šolskega nadzornika za Prekmurje Engelbert Gangla od službene dužnosti ter je imerroval za višjega šolskega nadzornika za mariborsko oblast Lužar Fortunata, nadučitelja, sedaj na službi pri prosvetnemu oddelku za Slovenijo v Ljubljani.
Izpremembe v šolski službi. Poč-kaj Cilka, učiteljica in upraviteljica v Predanovcih je premeščena v Dolgo Vas za učiteljico. Gergič Jurij, učitelj v Turnišču, je premeščen na Benico pri Dolnji Lendavi. Kiferle Ljudmila, učiteljica v Adrijancih je premeščena v Ženavljah. Tauzes Murija, učiteljica v Ženavljah je premeščena zs upraviteljico v Adrijancih. Šprager Ferdo, učitelj v Beltincih je imenovan za stalnega upravitelja v Beltincih. Verteš Aladar, učitelj v Fokovcih je imenovan za stalnega upravitelja v istotam. Pojbič Julij je imenovan za stalnega upravitelja v Gornjih Slavečih, - Bantan Ana je imenovana za stalno učiteljico v Mačkovcih. hipai Vendel je imenovan za stalnega upravitelja v Prosenjakovcih.
- Lovska zabava v Murski Soboti. V nedeljo 5. t. m. se obeta izvanredna zabava. V drevoredu med bakovskim in kroškim marofom se bode streljalo na zajce, ki bodo smukali iz grma: Streljali bodo samo člani lovsk. društva. Istega dne se vrši občni zbor društva ob llh pri Turku v M. Soboti. Vsi lovci se vabijo, da se vpišejo v podružnico slov. lovskega društva v Ljubljani, v M. Soboti. Člaae sprejema g. ravnatelj Košir in g. Turk gostiln, v M.. Soboti do 5. t m. do llh. — Med strela-njem bode igrala ciganska godba. Na razpolago bodo tudi pijače in jedila. Torej pridite vsi.
— Prekmurska bpnka d. d. prej Mnraszorabati Takarekpenz-tar v Murski ‘Soboti je podarila podpornemu fondu društva javnih nameščencev in vpokojencevj v Murski Soboti znesek po 1000 Din Za to velikodušno darilo izreka društveni odbor upravnemu svetu Prekmurske banke ter posebno pa ravnatelju g Hiršlu najiskrenejšo zahvalo.
Razpisane službe. Pri okrajnem I sodišču v Murski Soboti se odda | služba poduradnika. Pravilno koleko-! vane prošnje naj se vložijo do 25.; oktobra t. 1. po službenem potu okrož- j nemu 'sodišču v Mariboru. — Pri okrajnem -sodišču_y Murski Soboti se odda mesto eksekutorja. Prošnje naj se vpošljejo najkasneje do 25. oktobra t. 1. — Pri okrajnom sodišči v Ljutomeru se odda služba sodnega sluge. Prošnje je vložiti potom j okrajnega sodišča do 24. oktobra i
1924. na predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru.
— Ogenj. V sredo, 1. oktobra je iz neznanoga ogenj vdvdaro na poslopjih Vlaj Franca v Vadarcih. Poslopja (hrami) so zgoreli.
Lastovke je lovil Nekega P. H. 18 letnega fanta iz Moravci so zaprli za tega voljo, ker se ga je našlo pri nepoštenem delu pri kravi v štali. Ko ga je 12 letna deklina, ki ga je našla pri tem delu pitala: „Rudi ka pa delaš?" je rekeo „Lastavice lovim." Zdaj pa premišlavle svojo slabo delo v zapori okrožnega sodišča v Mariboru in čaka na sud.
— Či ščeš v nebesa, plačaj. Na goričkom je eden katoliški duhovnik, šteri za pot, gda ide k betežniku na spoved ali prečiščenje, računa za sakši kilometer 6 Din. kak državni uradniki. Gda smo to čuli, smo nej mogli vervati, ali dobili smo polno glasov ka je to istina. Ljudstvo je razburjeno 'in se zgučava, ka de prek-stopilo na evangeličansko vero. Dužnost po pravdi in cerkvenom nauki je, ka je spoved in prečiščenje zob-ston, te duhovnik pa se za to nebriga. Mi za ednok ime toga duhovnika zamolčimo, či pa de šlo to nadale, mo ga objavili.
— Jugoslovanski novinar v Sofiji Bruno Herenda aretiran. V Sofiji je bil pr d kratkim časom aretiran jugoslovenski posebni novinar beograjskega „Vremena" Bruno Herenda, češ, da je razširjal tendencijozne vesti, Bil je aretiran na kolodvoru baš v onem času, ko je hotel nekemu zaupniku odati pismo s poročilom o položaju na Bolgarskem. Zastopnik našega poslanika v Sofiji je pri bolgarskem zunanjem ministru protestiral, katero se je Herenda izpustilo na svobodo.
— V parki v Murski Soboti ne ga klopi, kama bi se človek sedo. Ci pra-šaš zakaj, pravijo da ljudje ponoči klopi razbijejo. In istina, tu pa tam se vidi razbita klop. To delo razbijačev je grdo svedočanstvo za našo civilizacijo, pa bi želeli imeni vsih, naj se ednok z razbijanjem hejnja. Što zazna za koga takšega razbijalca naj je gorzglasi v zasluženo kazen.
—- G. učitelj R. iz S. je vedno v Murski Soboti. Ali nima tam nič dela ali pa mu je še vedno žal po „neredu" na šoli v Murski Soboti, katerega že pol leta preganja.
— Protektor za novi režim išče klijente Pogoji: šunka, krača, značaja ni treba.
— Radi — dolarji. Na vprašanje, zakoj je dolar spadno, je odgovore eden goričanec: „Vej pa je to delo Radič, ar je šo v vlado/1
— Premalo zemlje je meo. Adam Horvat posestnik iz Ber-kovec je prestavo mejnik med njegovim logom in logom Ivana Kotlar. Zaj je pa prek dani ok-rožnemo sodišči v Mariboru za-volo goljafije, kjer za lejko za par mesecev zaprejo. Piiste ludje mejnike pri miri.
— Na Štajeri je iumpao. Neki A. g. iz Prekmurja je začetkom septembra v Radencih celo den pio z ednov veselov Šta-jerkov. Na večer pa sta šla vkii-per spat na en škedenj. Ker je bio vrlo pijan je hitro zaspao. Štajerka pa jemi je iz žepke pejneze pobrala, poleg toga pa še je verti od Skednja eno kokoš vkradnola in si v ceker djala. Vert pa jo je vgojno ob 4 vori v šeni najšo in ji kokoš in pejneze vkrajvzeo ter vse vkup orožnikom prekdao. Vesela Štajerka je v vouzi, prekmurca pa zaj glava boli zakaj je takši ženski zavti-pao. Toga bi jemi nej trbelo ar je že 60 let star.
— Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah pod državno upravo v Sloveniji. Stanje dne 13. septembra- 1924. Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico 359. Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 41. Zavod za umobolne v Ljubljani 248. Zavod za umobolne na Studenen 316. Splošna bolnica v Mariboru 129. Javna bolnica v Celju 180. Javna bolnica v Brežicah 25. Javna bolnica v Slovenjgradcu 37. javna bolnica v Murski Soboti 52. javna bolnica v Ptuju 35. Wiral-nica v Ptuju 108. Wiralnica v v Vojniku 158. Skupaj 1688,
— Griža se je pojavila v so-bočkem okraju. Pred par dnevi sta bila sprejeta radi te bolezni v tukajšnjo bolnico, dva moška in sicer eden iz Kroga drugi pa iz Kuštanovec.
NfljNoyej$e.
Radičevci ne grejo v vlado, Vsa pogajanja so brez uspeha. Položaj vlade je zelo težaven.
Ker je Radič odklonil garancije, katere je od njega zahteval, ministerski predsednik Davidovič, je gotovo, da Radičevci ne bodo šli v vlado Vlada vedno in vedno išče novi izhod iz te krize, pa ga ne more najti. Notranji minister g. Petrovič se neprestano
vozi iz Beograda v Zagreb in nazaj, vendar vse brezuspešno. Kakor vse kaže bodemo mogoče v kratkom doživeli politične spre membe. Jasno je, da sedanja vlada, ako ji odpove Radič svojo podporo, mora takoj demisijonirati, ker bode v ogromni manjšini.
SPORT.
S. K- Mercur, Maribor — S. K-
Mura, Murska Sobota.
Dne 28. septembra vršila se je v Mariboru na igrišču I. S. S. K. Maribor prva prvenstvenu tekma med označenima drugorazrednima moštvoma. Igra je zaključila v razmerju 6:1 v korist Mercurja. Vsi prvi nastopi so šele šola za novo moštvo Mure, vendar je igra pokazala, da je moštvo od početka že precej napredovalo. Na podlagi teh tekem ustanoviti bo mogoče, kje je mesto za posameznega igralca. Novo uvrščeno moštvo pokazalo je, da bo mnogo pripomoglo do hitrejšega napredovanja. Dobri so bili Gregorič, Čiček in Hočevar, zadostovali Novak in Simon. Ostali so bili v slabši, nekateri v zelo slabi konstalaciji. Le z izdatnim trainingom dosežete nasproina vrata.
S. K. Ptuj - S. K. Mura.
Dne 5. t, m. vrši se prvenstvena tekma med tema moštvoma v Ptuju. Novo igrišče, nepoznano moštvo S. K-Ptuj stoji na višini S. K. Mercurja. Za training vreme neugodno. Sestanek in odhod določi načelnik.
Športni naraščaj v S. K. Mura.
Smotreno delo športa obstoji tudi v skrbi za izvežbanje naraščaja, ki naj zasigura klubu daljši obstoj, kakor bi mu bil inače odmerjen.
Daljši sistematični training uspo-soblja mladino, da more kedaj častno zastopati sport na igriščih. V interesu vsakega, ki se hoče nameniti sportu, razvijati svoje telo po gotovih smernicah, krepiti si zdravje, pa je nujno potrebno, da se odloči za to že v mladosti, ko so njegovi udi Še gibčni, lahki. Ni potrebno naštevati koristi sistematičnega gojenja sporta, saj je sport danes svetovni iziaz volje ravnati se po načelu »Zdrava duša v zdravem telesu«. Med raznimi panogami športa priljubljena sta zelo nogomet in bazena. Odlikuje jih pri tem okolnost, da se vrši to vežbanje v naravi, na svežem zraku.
Namen ustanovitve S. K Mura temelji ravno na tem, da se poda mladini nekaj za isto koristnega in zabavnega.
Zato poziva S. K. Mura stariše vse mladine, ki je za izvajanje tega sporta sposobna in zdrava, da navajajo svojo deco do te zabave in jo vpišejo v naraščaj S. K. Mura.
Naraščaj se bo deli! v 3 kategorije, in sicer v I. od 16—18 let, v II. od 14—16 let in v III. od 12—14 let.
Vežbanje se bo vršilo ob določenih dneh in urah za vsako kategorijo posebej Vsako vežbanje bo vedno pod nadzorstvom starejših in od kluba določenih članov.
Prijave sprejema klubov tajnik g. Lipics v Slavenski banki. Kot članarina je za naraščaj v kritje nabav orodja določen mesečni prispevek r D-
Pri tej priliki opozarjamo, da ne sme nihče igrati na klubovem igrišču, ki ni član kluba oziroma naraščaja, naraščaj pa ludi izključno ob za to določenem dnevu in času.
Klub je prepričan, da bodo starši znali ceniti ta njegov poziv. Z ozirom, da se bo sprejelo le gotovo število naraščaja radi možnosti boljšega nadzorstva, poziva k čimprejšnji prijavi.
Onim članom naraščaja, ki ne bi zadoščali pouku v šoli odvzel bo odbof S. K- Mura pravico udeleževati se iger in vežb toliko časa, dokler ne dosežejo v šoli povoljnih uspehov. Klub se nadeja, da je ustvaril s tem nekaj koristnega za zdravje in zabavo mladine v veselje starišev samih. Mladina, na igrišče naraščaja! — ODBOR S. K.MURA
GOSPOD AltS WO.
LJutomerskim konjerejcem !
Uspehi ljutomerskih konjev na dirkah, na Cvenu in posebno v Mariboru so pokazali, kakor daleč je napredovala ljutomerska konjereja tekom zadnjih dvajset iet. Ob priliki letošnje spomladonske dirke v Mariboru je dosegla 5 lema »Koketka« last g. Bun-derla iz Veržeja hitrost 1: 32. To je do danes največja hitrost konja, ki je bil rojen in vzgojen v ljutomerskem okraju. Pri jesenski dirki v Mariboru pa je dosegel 5 letni žrebec »Pozor«, last gosp Filipiča iz Starenovevasi hitrost 1: 37.
Oba konja sta danes najhitrejša in obenem tudi najboljša konja ljutomerskega okraja. Upoštevati se mora pri tem, kar je posebno važno za kmečke posestnike da se oba konja uporabljata tudi za poljska dela. Omeniti se še mora, da še »Pozor« ni dosegel svoje najvišje hitrosti ter je prav sigurno da bo prihodnje leto tekel 1 :33. Stem bo vzgojen na domačih tleh eden najboljših žrebcev in nujno je potrebno da se začne za njega zanimati država, da bo ostal ohranjen domači konjerej«.
Ljutomerski konji dirkači so danes znani po celi Jugoslaviji in tudi po celi Nemški Avstriji. Njih vzgoja in skrbno negovanje je pa prineslo ljutomerskemu okraju tudi že mnogo denarja. Pomen gojitve amerikanskih dirkačev je pa z zadnjem časa tem pomembnejši, ker edino za nje še danes povprašujejo kupci. Kaj ti angleški polkrvneši in tudi težji, ki se tudi gojijo na Murskem polju so brez vsake cene. Pokojna Avstrija je njihovo vzgojo posvpeševala, da ker jih je rabila za vojaške svrhe. Naša država pa danes uporablja v vojaške svrhe edino le konje, ki jih prejema na račun reparacij iz Nemčije. Pa tudi pozneje, ko bodo odpadle reparacije, ljutomerski konji ne pridejo v poštev, ker je v južnih krajih naše države mnogo za vojaštvo pripravnejših konj. Dirkači pa bodo imeli vedno svoje odjemalce, ker njih ne bo izpodrini) automil, kot se je to danes zgodilo težkimi konji.
Prekmurci, ki gojijo danes izključno ! težko pasmo, ki je izboljšana s impor-1 Hranim! belgijci se danes v obče pritožujejo da svojih konjev ne morejo prodati tudi za nizko ceno. Da bi pov-! praševanje po težkih konjih narastlo; ni pričakovati, ker se je fabrikacija automobiiov v zadnjem času tako pomnožila in pocenila, da je za prevažanje blaga boljše in ceneje uporabljati auto-: mobil kot pa konje. Zato je za priporočati, da se tudi naši Prekmurski zač-nejo zanimati za ljutomerske konje, kateri bodo za poljska dela, n ; ravnini mnogo pripravneiŠi kot težki in bodo tudi vedno našli dobre odjemalce.
Priznati moramo, da se je po-; kojna Avstrija mnogo zanimala za konje-1 rejo. Vsled trajnega importiracja amerikanskih dirkačev je iz njihovih potomcev na murskem polju nastala prava domača konjereja, ki se je popolnoma prilagodila klimatičnim razmeram. Ljutomerski dirkači so hitri in vstrajni ter za vsako delo uporabmi tudi za zmerna težja dela. Kmet sploh nima takih opravil, ki bi ga ne mogel stemi konji opraviti. Ljutomerska konjereja pa je danes že tako daieč dospela, da se prav lahko zdržuje sama da se' namreč uporabljajo tudi samo domači' žrebci. Seveda je potrebno da država priskoči s svojimi sredstvi na pomoč, da konjerejce tudi v gmotnem oziru podpira. Treba je. da se ob prilit i vsakoletnega premovanja, delijo mnogo večje nagrade kot dosedaj, da se na ta način pospešuje vzgoja dobrih in lepih konjev. Potrebna so pa tudi strokovne predavanja o vzgoji in negovanju kon- ; jev ker še je v tem oziru mnogo na-: pačnih pojmov.
Državna uprava še dosedaj vedno j vzdržuje v nekaj polkrvcih angleških; žrebcev. Boljše bi bilo, da bi se ti! nadomestili z domačimi potomci ame- j rikanskih dirkačev. Le za najboljše kobile naj bi se preskrbelo najboljše dirkače tako, da bi se požlabtnjevanje ljutomerskih konjev nadaljevalo. Nasa država je dosedaj pokazala mnogo premalo za zanimanje konjerejo. Največja in najvstrajnejšega zaščitnika, pa so imeli ljutomerski konjerejci v baronu Rozmani tu. Njegova zasluga je da se je ljutomerska konjereja tako visoko po-vzdignola. Že za časa bivše Avstrije je on neprestano deloval za povzdigo
ljutomerske konjereje. Čeravno je Nemec iz Dunaja se ni nikdar niti nacijonalno niti politično udejstvoval. Ljutomerski konjerejci mu bodo ostali vedno hvaležni. Postavil si je s tem pač najlepši spomenik, da bo veljal vedno za ustanovitelja ljutomerske konjereje.
Našim konjerejcem pa naj bodo letošnji uspehi v spodbudo, da se še z večjo vnemo poprimejo vzgoje amerikanskih dirkačev ker edino oni jim bodo prinašali pošteno plačilo za njihov trud.
Naš list boš vedno posvečal naj-večjn pažnjo konjereji ter bomo prinašali tudi po možnosti strokovne članke.
Razglas o prijavi vinskega pridelka Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru opozarja vse proizvajalce vina, da so zavezani v roku 10 dni od dne va, ko so izprešaii vino, prijaviti dobljeno količino vina pristojnemu oddelku finančne kontrole. Nadalje je vsak, kdor proda vino, dolžan, da prijavi pristojnemu oddelku finančne kontrole prodano količino vina, predno ga izroči kupcu. Na vsako tako prijavo dobi prodajalec vina od fin. kontrole za nezatrošarinjeno vino kontrolni list, za zatrošari-njeno vino pa svobodnico mora prodajalec izročiti istočasno z vinom kupcu, ki pa mora kupljeno vino tekom 24 ur po prejemu prijaviti svojemu pristojne mu oddelku fin. kontrole ter izročiti istemu tudi kontrolni list oziroma svobodnico Če pa je dobil kupec vino s kontrolnim listom, mora tudi, v gori ome-njenemroku 24 ur plačati odpadajočo trošarino in event. občinsko doklado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni svojega vinskega pridelka ali opusti prijavo vina, bo kaznovan po členu 85 trošarinskega pravilnika na denarno kazen 1000 din., katera
kazen se ne more znižati. Kupec vina, ki ne prijavi tekom 24 ur prejetega vina in ga ne zatroša-rini v istem roku v slučaju, da je sprejel nezatrošarinjeno vino, se bode smatral v zmislu člena 77 tltroš. prav. kot tihotapec ter ga čaka kazen v petkratnem znesku prikrajšane trošarine. Tudi se mu zapleni vino, ki ostane tako dolgo zaplenjeno dokler ne plača prikrajšane trošarine in kazni.
Carinarnica IVU Sobote nam ]avla.
Ker tukaj v Prekmurju še vedno kupujejo cerkvene občine zvonove v N. Avstriji ali pa na Madžarskem, je potrebno, da se pri uvozu robe (zvonov) v' našo državo poleg računov priloži tudi „Uverenje o poreklu robe“ (potrdilo, da je bila ta roba resnično iz.delana v N. Avstriji ali pa na Madžarskem!. Kdor nema tega potrdila, plača maksimalno carino. So pa tudi gotove olajšave za siromašne cerkv. občine, ki potrebujejo zvonove iid. za cerkev. Če hočejo, da me plačajo carine, morajo to prositi na Generalno Direkcijo Carine v Beograd. Direkcija pa težko odobri, ker pravi, da imamo v naši državi že dovol takih fabrik, ki izdelujejo te predmete,
To pojasnilo damo cenjenemu uredništvu zaradi tega, da priobči v svojih c. Novinah ljudstvu v ravnanje ker prošli teden je neka tukajšnja cerkvena občina uvozila zvonove in ni imela omenjenega potrdila (Uverenje o poreklu robe). Vsled tega je bila za par jezerov dinarjev oškodovana.
V vojno mužično šolo v Vršču se sprejme 120 gojencev. Onim mladeničem, ki imajo veselje do muzike, se to šola priporoča, ker si lahko s tem ustvarijo eksistenco. Podrobnejše pojasnila da vsako srezko poglavarstvo.
Kmetiška ljubezen.
JOSIP KOSLANJEVEC
Iz goste megle, štera se je vlekla med malimi biegovi na tem kraji Nanosa, je sitalo tenko, tak da se je čutilo, kak či bi kapale same igle s svojimi ostrimi špici, Šlo je skoz obleke, skoz kože, čisto do čunte do mozge. Konj šteri me je vleko po voski, blatni poti gori se je troso, kašlo in grižo železo med čelustami, tak ka so se na krajih prikazale belkaste (bele) pene. Listje drev, štere so rasle pri poti od vetra vugnjene je postajalo žuto tii pa tam padalo in šumatalo v grabo v zamazano in blatno žuto vodo. Tii pa tam je smuknila prek poti iz grma v grm rdečkasta taščica, žalostno se troseča s svojimi premočenimi perotami...
Ta morela nad mojo glavo! Niti ena kaplica ni ostala na njej; kak skoz pavučivo je curila edna za driigo skoz redko blago, štero je razširjeno med tenkimi železnimi Šibicami, štere so svetile skozi nje. Skoron je bilou okoli mene in pod menoj malo, mrzlo ledeno jezerce (potok), čeravno sam blio preveč truden sam se pa ta premike, ka bi najšo eden peden siihoga mesta.
Pa vse zaman !
Moj foringaš je sedo poleg mene kak lipov keip. Cedilo se je od njegovega krščaka, šteri je m5o kraje doj pofveznjene, kak iz punoga žleba ; teklo mi je na čelo, za Šinjek, po kaputi, v rokave, pa za vse to se on ni nikaj brigal. Na moje stonanje ni niti odgo-voro, samo cukno je z ramami id palik mi je špricnola mrzla kapla v obraz...
Tou je bilo potiivanje v prvo mojo sliižbo ! Te den je bil nikši slab prorok kesnejših, meglenih, dežjevnih, trplenja punih dni mojega živlenja. No pa to ne paše esi!
Proti poldnevi sva prišla (pripeljala) v ves, štera bi mi mogla biti moja nova domovina, za eden čas.
Edno nedelo zadvečara je bilou, ka sam ga spozno. Biio ic srednje velki, liki siirki, okroglih prsi in spečenega lepoga, kak iztesanega obraza, na šterom se ni genila niti ena žila. i Iz temnih oči pa je sijal plamen nenavadne noutranje občiillivosti. Hodil je vsikdar z povzdinjeno glavo, in se je držo vednako kak sveča.
Tou je biio Anton Rejec, mladenič, star 26 let, edini sin staroga Rejca, šteri si je lego pred ništernimi kedni na vdčni počitek. Antonove sestre so se oženile, in on je ostalo sam doma s svojo materjo v hiši, štera je bila frtal vdre od včsi. Stari Rejec je mdo tam oštarijo že bog zna kak dugo in pa tudi preci velko in
dobro obdelano in redno kmetijo. Malo njegova kmetija, malo krčma, stoječa na legom kraji poleg cestd sta njemi telko prinesli notri, ka je lejko lepou živo s svojo družino (familijo). Ja pa dekle njegove so zrasle, mdo jih je štiri, in te je stari Rejec zaleto. Zapisal njim je preveč velke erbije, sakši osemsto zlatih ranjški, štere so se gori tabulerale na hišo in na grlint. Pred svojo smrtjo stari nej plačo te dug, in zato ga je erbao njegov sin. šteri je prejk zdo uštarijo in pa kmetijo. ^—
Stari Rejec je biio ešče topeo v grobi, pa so že začeli Antonovi svaki eden za drugim glasiti, naj njim vd plača erbijo. zato ka niicajo peneze. Anton je mdo penez po očovim gruntom. Mislo si je kak bi se naj rejšo iz te nevole, skleno je, da se mora oženiti in žena njemi bo prinesla telko, kelko more vdplačati sestram.
Začno je gori šteti v svoji glavi vse bogše hiže, v šterih je bila kakša lejpa dekla. Ja pa kelko jih je pozno, so se mu vidla ali prebogata, pregiz-dava ali pa so bile malo slabe pri penezih.
Pa ešče nekaj je bilou! Pred par dnevi ga je za vesi srečala Rožanova Katika, najlepša mladenka v celi vesi. Pozdravila ga je tak sladko, da njemi
je nogla nejhoteč obstala, da ji je dugo gledo v njeni lejpi obrazek, z ljubeznivimi jamicami, in s čarnimi očmi. In pitala ga je zakoj ne pride nikddr v ves večer; vej pa ešče nej niti tak stari, niti nej tak grdi, ka bi se mogo ogibati deklet! što pa bi se protivo takšim rečem? Malo se je polkrabo za viijami, ar ni enao napravili kaj bogšega pa niti z obrvmi ni migno, nika se nej genilo na njegovom obrazi, samo njegovo oko še je malo bole svetiio.
Ona pa njemi je poniidila njeno žiilavo pravo roko in mn želela »lejko noč“. No, ka pa je Ščela? On ji je mogo dati Uidi roko, pa je to napravo tak naopačno, ka ga je ešče gnes den sram tiste naopaČnosti, Katikin tanač pa je Anton posliiŠo in je istina vačasi šou notri v ves k drugim vesničkim pojbom, kda so popevali pod Katikinov oknov. In kda je biio on poleg se je zagviišno pokazala ona pri okni. Anton je zdaj večkrat dosta misio na Katiko.
Ja, ka pa si moremo ? Oua je či srmašlcega želarja, Šteri žive od dnevnoga dela pri liickih,; kde pa naj zeme tistih tri jezerodvejsto ranjškov, štere on, Anton tak krvavo nUca? Oh oh, Katiko bi si vzoo če bi mejla samo polovico; driijgo bi že nikak vkiiper spravo! Ali nika, sika, nika oh!
(Nadala sledi)
ONIMA, KOJU PUTUJU NA ZNANJE, j PfXERKA IVAN
Dosadašnji Putnički Ured jadransko-Podunavske Banke u Beogradu, pretvoren je ovih dana u jedno posebno društvo pod imenom „TRANSOCE-ANIK“,-Jugoslavensko dion. društvo za prevoze putovanja. Sjedište je društvu u Zagrebu (Pelrinjska ulica 6), a glavna mu je podružnica u Beogradu, u Nemanjinoj ui. hr. 3 (prokraj slanice i hotela „PETROGRAD j.
„TRANS0CEAN1K“ če kao nasljednik Putničkog Ureda Jadr.-Podu-navske Banke voditi takodje i Glavno Zastupstvo za Jugoslaviju najvećeg talijanskog parobrodarskog društva »NAVIGAZIONE GENERALE ITAU-ANA«, sa čijim modernim i brzim transatlanticima najradje putuju iseljenici iz naših krajeva.
»NAV1GAZIONE GENERALE 1TALIANA« podržaje najbrže pruge iz Evrope za Brazil, Uruguay, Argentinu, te za glavne luke Srednje Amerike JužnoS Pacifika (Equator, Peru i Chile). Ovo društvo podržaje jednu izvrsnu prugu sa New-Yorkom, a od lanjske godine je otvorilo redovitu prugu sa brzim ladjama za Australiju.
»NAVIG. GEN. 1TALIANA« počela ja sada da prima i besplatne putnike za Brazil, pa ko se zanima za putovanje u tu zemlju, neka se obrati na „TRANSOCEANIK" u Zagrebu (Pe-trinjska ul. 6) ili u Beogradu (Neman-jina ul. 3.)
„TRANSOCEANIK11 je preuzeo ageneije za Jugoslaviju za razna druga parobrodarska drnštva, koja podržavaju pruge sa Bližim i Dalekim Istokom, glevnim lukama Sredozemnog Mora, Zapadne Afrike i t. d,	2—1
železnina „h kost“
MURSKA SOBOTA.
Priporočam vsefele železo, traverze, pliige, škeri, kotle za žganje, želtzne-križe, ,,Alfa“ kotle šparherde, peči, posodo i. t. d. in vsefele driigo 'zelezno blago, po najfalejšoj ceni.	7—1
Pjo zelo ugodnih cenah
se dobi vsakovrstno vsefele manufakturno blago za ženski in moški obleč, filne čevlje za gospode, dame in otroke ter Singer šivalni stroji za šivilje, krojače (sabole), čevljarje (šujstre)
p r i
Brata Brumen
Murska Sobota
poleg sodnije
(birovije.)
Na zalogi imata vedno dosti porhatov, velorjev, fianelov, pikejev, štofov, cajgov, tiskovin (drukov), oksfordov, cefirjev, klotov, „vebercajgov", grenadi-nov, satlnov, volnenega blaga, vse vrste robcev za na glavo, pletenih (naštrikanih) robcev, nogavic, odej (poplanov). koc, posteljnih garnitur, posteljine, srajc itd. itd.
Singer-šivalni stroji na mesečne obroke (rate) dve leti.
-■ - uk
Poslano *)
Vdnazvesztim i naznanim, ka od mene raznasani oni glaszi, ka sze od-szelim i ne bodem dugse delao i. t. d. je neisztinszki i brezi temela. Jasz kak do etimao, tak i potomtoga naprej na obcsinsztva zadovoiooszt — moje po-zydnye nadaljevao bodem
OSKAR HEIMER koncesijonerani zobotehnik.
Ezennel kijelentem, hogy a rdlarn j terjesztett hirek, miszerint elkoltozom, j nem dolgozom stb. valotlanok. En ez-utan is ugy mint eddig a kozonseg | teljes megelegedesere szakmdmat tovabb folytatom.
HEIMER OSZKAR engede!yezett fogtechnikus.
*) Uredništvo odgo>arja, v kolikor določa zakon.	5 — 1
Hogyha jd es olcsd ruhdt akar venni, akkor menjen el az ujonnan nyitott ferfi-szabo iizletbe Mur. Sobota F6 ter, a Most-fele hazban a Dobrai vendegld mellett.
Kaphatd mindennemii ferfi es gyermek ruha. Igen olcsd arban.
Mieldtt akarna valamit venni, eldbb nezze meg az uj iizletet.
Tisztefettel
Aleksander Horvat
szabd.
3-1
SALONIT
je najbogsa pokrivatja pala. Bogsa je kak kaksastecs druga pokrivatja naprava ar je lehka, nezgorlva i trplfva, zato tudi najfalesa. »SALONiT« je po nigdasnyem Hatschekovom ETERNIT sistemi narejeni. Delajo ga v SOLINI pri Spliti. — Prekmurszko szkladis-cse je pri:
ČEH & GASPAR trgovini
v MURSKA SOBOTA.
Vsze potrebno sze zvč tudi tam. 6-1
Niik PRODAJ
je upeljana cementarna z vsemi modeli itd. ter trgovina s stavbenimi potrebščinami v sredi mesta Ormož s hišo, gospodarskim poslopjem ter vrtom v izmeri 3/4 orala za ceno dolarjev 3.500 — Ponudbe Alojziji Robinšak Ormož 4-1
' V nedeljo dne 5. oktobra t. 1. vrši se v VRŽE JU v gostilni AL.
S P RS P N
1 VINSKA ČRGAČČV i
ki jo priredi veržejsko strelsko društvo. Začetek ob 2. uri popold. Svira ciganska godba. Vstopnina 5 Din za osebo. K obilni udeležbi vabi	8-1	ODBOR.
nagsmis^šgi
Šparajte!!
r-
i i
ilFrehm. posojilnica 11
ii

ll
II
i
i
s
i i i i
i
L
reg, zad, z, o. z,
v Murski Soboti
šolska ulica 233 (v hiši dr. Škerlaka) oziroma v LENDAVSKI ULICI 58 (izraeiiška župnija) sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po
12
Večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in
zastavitvi.
Iggi
\^i\
1
i
i i
B
P
L"