Kronika
»Kaplan Martin Čedermac" v tujini
Novembrska številka dvomesečnika Die evangelische Diaspora (20. Jahrgang, Heft 6., Leipzig, 1938) je prinesla poročilo o Sedmakovem romanu Kaplanu Martinu Čedermaeu. Poročilo ga označuje kot psihološki roman, kakršni so med Jugoslovani še vedno priljubljeni, ki slika duševne boje kaplana, službujočega v tihi dolini hribovite Rezije. V kaplanovih duševnih stiskah se zrcalijo stremljenja zamejske slovenske skupine za njeno narodno bitnost. Poročevalec, ki govori tudi o tragičnem položaju Slovencev, ki imajo nad pol milijona svojih članov v zamejstvu, opozarja, kako je katoliška duhovščina zlasti med zamejskimi Slovenci nositeljica narodnostnega življenja in političnega stremljenja, kako je narodna zavednost povezana z vero, kako druga drugo podpira in kako je Sedmakov roman načel problem vere in narodnosti in rajih medsebojnih vezi. V Čedermaeu je označen problem, kako sicer narodova politična usoda omaja vero v nezmotljivost cerkve, a kako se na drugi strani vedno močneje poraja vera v božjo pravico. Poročevalec, ki je podal tudi vsebino Sedmakovega romana, je zaključil svoje poročilo z ugotovitvijo, da bi bilo vredno Kaplana Martina Cedermaca prevesti.
Vidna sta dva problema, ki bi mogla zanimati tujejezičnega bralca Kaplana Cedermaca. Prvi problem lahko označimo na kratko s temo, narodni jezik v službi božji in verskih obredih v obče. Ta problem zanima dva partnerja, cerkev in narodni kolektiv. V nacionalnih državah se more zaostriti to vprašanje v še mnogo bolj pomembno alternativo. Ako more namreč vera narodno zavednost podpreti, ako more postati cerkev v nacionalnih državah podpornica narodnih manjšin, verski obredi pa gojitelji manjšinskega jezika, sledi samo od sebe neko nasprotstvo med vodstvom nacionalne države in vodstvom cerkve. Četudi je v tem konfliktu cerkev vedno le pasivni partner, ki se more „upirati le z molitvijo", pronica vendar v narodno občestvo duh upornosti. Iz teh vidikov se do vse ostrosti razvije drugi problem, ki zadeva vse razmerje med državno in cerkveno oblastjo, zlasti tudi konflikt med cerkvenim in „državnim" jezikom, kar more izzvati težke kulturne in politične boje.                                                                                                       Apc.
210