s n-A* Efafifjana, pefelt. 13. olrfofcra 1948 UREDNIŠTVO IN OPRAVA« LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA 8TBV. ft TELEFON fiS-21 DO Si-H ROKOPISI SE EE VBACAJO ■i. »'i Jiitfc' » ■- i f '■ ■ IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA Edo IX., Štev. 246. — Posamezna številka 2 «Hoč (H8BBATN1 ODDELEK LJUBLJANA TELEFON M ISO 1 POSTNI ČEKOVNI BACON LJUBLJANI ŠTEV HMS1-1 OGLASI PO OBNIKO MESEČNA NAROČNINA U DIN GLASILO 0 S 0 B, 0 D I L N B R N B 8 B ČETRTI KONGRES ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE Poročilo Centralnega komiteta Zveze komunistične mladine Jugoslavife je podal sekretar Centralnega komiteja SKOJ-a Milijan Neoričić Beograd, 13. okt Na včerajšnjem Easedanju IV. kongresa Zveze komunistične mladine Jugoslavije je sekretar CK SKOJ-a Milijan Neoričić podal poročilo CK SKOJ-a, Med drugim je dejal: Tovariši in tovarišice! Pred 22. leti je bil zadnji kongres Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Razdobje 22 let, za katero dobo predlaga Centralni komite SKOJ-a svoje poročilo temu kongresu, je zelo pomembno za razvoj našega mladinskega gibanja. V tem razdobju je SKOJ pod vodstvom naše Partije izpolnil častno svojo nalogo voditelja mladinskih množic Ln pomočnika Partije v organiziranju ta vzgoji mladih generacij naše države. SKOJ ie pod vodstvom naše Partije preživel vse one težke preizkušnje, ki jih je preživela naša Partija, in v teh svojih preizkušnjah je bil vedno dosleden borec za delo Partije in svojega ljudstva. IV. kongres SKOJ-a se ie sestal v času graditve socializma pri nas, v času, ko delovni ljudje naše države, prav tako kakor naša mladina dela z vsemi silami, da bi uresničili sen najboljših ljudi naše države in še enkrat pokazali vsem našim prijateljem in sovražnikom, da imamo zadosti sil za Zgraditev socializma v naši državi. Pomen IV. kongresa je tem večji, ker se je sestal neposredno po zgodovinskem V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije, ki je odprl nove strani naše zgodovine, določil nadaljnja pota razvoja mladinskega gibanja v naši državi. Potrebno je poudariti, da zboruje IV. kongres SKOJ-a v času, ko imamo v Jugoslaviji množično organizacijo mladine — Ljudsko mladino Jugoslavije, ki zajema pretežni del naše mladine, organizacijo novega tipa, ki je vznikla med narodnoosvobodilno borbo kot rezultat pravilne politične smeri naše Partije še izpred vojne in vztrajne večletne borbe SKOJ-a za uresničenje enotnosti mlade generacije naše države. Ker zaseda kongres pod takimi pogoji, bo velikega pomena za nadaljnji razvoj našega mladinskega gibanja. Tovariš Neoričić je zatem govoril o začetku in razvoju mladinskega gibanja v deželah sedanje Jugoslavije in o ustanovitvi SKOJ-a meseca oktobra 1919. Nadalje je navedel zgodovino razvoja in dela Zveze komunistične mladine Jugoslavije in se je zlasti batvtl z delom SKOJ-a v ilegalnih okoliščinah po objavi »Obznane« in zakona o zaščiti države. Tov. Neoričić se je posebno ustavil pri III. kongresu SKOJ-a, ki je bil v juniju 1926, ko so bile v Partiji težke razmere, v času hudih frakcijskih bojev, v času ekonomskega poslabšanja življenjskih pogojev ter težkega položaja delavske in kmečke mladine. Nadalje je dejal: V času I1L kongresa je SKOJ že postal osnovna sila in avantgarda naprednega mladinskega gibanja, delavske, kmečke in druge napredne mladine, boreč se dosledno za pravice in interese mlade generacije proti vladajoči buržoaziji in njenim buržoazno nacionalističnim mladinskim organizacijam. SKOJ je postopno prehajal iz svojih ozkih organizacijskih in propagandnih okvirov ter sektaštva na pot dela v množičnih legalnih organizacijah (sindikalnih, športnih, kulturnih itd.). Ko Je razpravljal o položaju delavske hi kmečke mladine je III. kongres SKOJ-a postavil kot glavne naslednje naloge: 1. Delo za nadaljnjo okrepitev in razširjenje SKOJ-a, v prvi vrsti organizacijsko okrepitev, snovanje celic v tovarnah in podjetjih, ustanavljanje mladinskih sekcij v sindikatih, ustanavljanje frakcij SKOJ-a v njih, prodiranje v vas in delo z vaško mladino ter ustanavljanje okrožnih komitejev. Orientacija delavske in kmečke mladine k ustvarjanju množične organizacije proletarske mladine je postala glavna naloga Zveze. Kongres je postavil kot važno nalogo delo s študentsko mladino (marksističnimi klubi) ter pove-zanje Zveze z množičnimi legalnimi organizacijami 2. Politično aktiviziranje organizacij SKOJ-a v borbi proti kapitalizmu in nacionalnemu zatiranju — s sodelova-n)em vseh organizacij pri vseh političnih in praktičnih nalogah SKOJ-a in Partije ter zbiranje mladine v borbi za interese in potrebe mlade generacije na liniji ustvarjanja enotne fronte in borbe za mladino v sovražnih organizacijah. Za dvig teoretske ravni ln ideološko zgraditev članov SKOJ-a in vodstva je kongres postavil vprašanje iz vedbe programa teoretičnega dela (politminimum) ta prirejanja tečajev za vodilni kader. V izvajanju sklepov III. kongresa so se skojevske organizacije naglo razvijale, tako da ie II. plenum CK SKOJ-a meseca februarja 1927 ugotovil nadaljnji razvoj v organizacij skem razširjenju in številčnem stanju organizacije ter opozoril na nezadost no politično delo v tem času. III. plenum CK SKOJ-a meseca februarja 1928 le ugotovil znatno politično ln organizacijsko slabljenje, pasivnost v organizacijah, nazadovanje števila članstva in opuščanje dela s kmečko mladino. Eden izmed osnovnih vzrokov nazadovanja SKOJ-a po februarskem plenumu 1927 ie bil v sodelovanju vodilnih tovarišev iz CK SKOJ-a pri frakcijskih bojih v Partin. Zato je pomenil III. plenum resen korak k likvidaciji irakcionaštva, ki se je pojavilo v SKOJ-u. Frakcijski boji v Partin so kljub prizadevanju SKOJ-a, da bi v njih obvaroval svojo samostojnost, vendarle negativno vplivale na delo SKOJ-a. V istem času, ko je Izvršni komite Kominterne poslal Odprto pismo članstvu KPJ ie sledilo pismo Komunistične mladinske internacionale (KOI) biroju CK SKOJ-a glede na Odprto pismo. V skojevskih organizacijah samih se frakcionaštvo ni močneje zasidralo in zato ie SKOJ mogel pomagati zdravim partijskim silam pri likvidaciji frakcijske borbe. V času monarhofašistične diktature je SKOJ utrpel težke Izgube. Pobitih je bilo nad 100 najboljših članov Partije in SKOJ-a, tisoče pa so vrgli v ječe. V tem času hudih preganjanj je bilo pobitih tudi 6 sekretarjev SKOJ-a: Mijo Oreški, Janko Mišič, Paja Mar-ganovič, Josip Debeljak, Pero Popo-vič-Aga in Josip Kolumbo. Delo SKOJ-a v tem času se je razvijalo v znamenju boja proti šestojanuarski diktaturi in Teakciji. Leta 1931. in 1932. se je pričelo oblikovati študentsko gibanje, leta 1934. je imela organizacija SKOJ-a na beograjski univerzi 100 članov. Napredna študentska mladina se je uporno borila za avtonomijo, demokratične volitve, za prevzem strokovnih društev na univerzi Med prvimi je dvignila svoj glas proti mo-narhofašistični diktaturi in priredila demonstracije v Beogradu ob volitvah v Narodno skupščino 1931. leta. VI. kongres mladinske komunistične internacionale, ki je bil leta 1935.. je postavil pred SKOJ dve giav-ni nalogi: Delo za okrepitev in široko zbiranje mladine na liniji ustvarjanja protifašističnega mladinskega gibanja za borbo proti imperialistični vojni. Medtem je namesto množičnega dela tedanje partijsko vodstvo z Gorkičem na čelu sprejelo zločinski sklep o razpustitvi SKOJ-a. Ko je poudaril, da je kljub temu mladinsko gibanje nadaljevalo in razširjalo borbo, je tov. Neoričić dejal: Reorganizacija» SKOJ-a ta borba za enotnost mladine se žačenia s prihodom tovariša Tita na četo Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. CK Partije začenja obnavljanje SKOJ-a, naslanjajoč se na zdravo jedro mladih komunistov in s tem, da določi za delo v SKOJ-u določeno število članov Partije. Pred koncem 1937. leta so sestavili pri CK KPJ mladinsko komisijo z Ivom Lotom Ribarjem na četa, ki je kasneje prerasla v Centralni komite SKOJ-a. Pri ustreznih partijskih zastopstvih so bile prav tako ustanovljene mladinske komisije. Te mladinske komisije so ob vsestranski in neposredni pomoči Partije in tovariša Tita pričele popularizirati in konkretizirati novo partijsko linijo v delu z mladino. Tovariš Tito je postavil leta 1937. SKOJ-u tele naloge: »SKOJ naj se temeljito reorganizira ne po kak’ šabloni, marveč postopno in po pogojih vsakega posameznega kraja ln pokrajine. Sijajna preteklost našega SKOJ-a zavezuje vse skojevce, da hrabro krenejo na novo pot, pot zbllžania in vključitve v množične mladinske organizacije. Naloga naše Zveze je: 1. Delo za razvoj in krepitev vseh demokratičnih. naprednih in kulturnih organizacij; 2. delavnost v korist sodelovanja vseh naprednih mladinskih organizacij; 3. vzgoja mladine v duhu borbe proti fašizmu, za demokracijo, napredek in mir; 4. varstvo legalnosti vseh omladinskih organizacij. Ko je predočil najvažnejše trenutke v razvoju mladinskega gibanja od 1937. leta do napada fašističnih osvajalcev na našo državo, je tovariš Neoričić nadaljeval: Od konca 1937. leta pa do 1941. leta je skojevska organizacija obvladala po vseh linijah vse svoje slabosti nekdanjega dela do leta 1937., posebno pa težke posledice njenega razpusta. SKOJ je prenehal biti ozka, sektaška organizacija, razvil se ie v množično revolucionarno organizacijo delavske mladine. SKOJ je popolnoma izvedel liniio Komunistične mladinske internacionale in Partije v borbi za enotnost mladine za uresničenje naprednega enotnega mladinskega gibanja v Jugoslaviji. SKOJ je vzgajal najširše sloje delovne mladine v duhu ljubezni in vdanosti delavskemu razredu in Komunistični partiji, ljubezni in vdanosti do ZSSR in mednarodnemu delavskemu gibanju, v duhu socializma in internacionalizma. . .... Fašistična okupacija je zalotila SKOJ v popolni pripravljenosti za odpor in borbo. V početku julija leta 1941 je CK SKOJ-a objavil razglas mladini Jugoslavije f>od naslovom »Vse za poraz fašističnih razbojnikov«, v katerem je po^vaj O&ŠO M. DjUas pozdravlja kongres — V ozadju delovno predsedništvo mladino k nepomirljivi borbi proti fašističnim osvajalcem in njihovim hlapcem. Člani SKOJ-a so se javili na razpolago Partiji. Izvršili so celo vrsto akcij, zlasti v velikih mestih, kakor so množično sežiganje listov, odstranjevanje kablov, pobijanje sovražnikovih vojakov itd. Samo v 10 dneh je bilo 1. 1941 zažganih v Beogradu nad 200 kamionov. Skupina zagrebških mladincev s Slavkom Kamarom na čelu je vrgla sredi mesta bombe na Paveličevo vseučiliško stražo. Slične akcije so bile izvedene v Splitu, Mostarju, Kragujevcu, Banjaluki, Cetinju, Kraševcu, Jagodini itd. Prve dneve oborožene vstaje je stopilo v partizanske oddelke 15.000 članov SKOJ-a, k; so s svojim zgledom in borbo pokazali pot mladim patriotom in antifašistom naše države. Zaman je okupator s svojimi hlapci prirejal divje gonje proti naši napredni mladini, proti organizaciji SKOJ-a. Desettisoč mladincev so hirali v zaporih jn taboriščih. Tisoče so odvedli na morišča, toda noben teror ni mogel zlomiti borbenega navdušenja In patriotizma jugoslovanske mladine. V decembru 1942 je bil I. kongres mladine Jugoslavije v Bihaču, ki se ga je udeležilo 365 delegatov, ki so zastopali 100.000 mladincev in mladink. Kongres je izvršil združitev mladinskih zvez, ki so bile v posameznih krajih naše države, v enotno organizacijo — Združeno zvezo antifašistične mladine Jugoslavije. Mladina je tvorila večji del naših partizanskih odredov in brigad NOV, na čelu mladine pa je stala herojska organizacija SKOJ-a. Samo do I. kongresa mladine Jugoslavije je padlo na bojišču 18.000 mladih komunistov. Število skojevcev v naših vojaških enotah je naraščalo iz leta v leto ter je doseglo leta 1944 višino 70.000. Naša mladina je pokazala med vojno čudeže junaštva ter je zapisala najlepše strani osvobodilne borbe. Našj mladini, vsem našim narodom bodo ostali nepozabni podvigi herojev mladincev, kakor so bili Boško Buha, 16 letni vodja bombaškega oddelka. kmečka mladinka Marija Bur-sač, Anka Paden, Dragica Djuraše-vič, Boško Palkojevič-Pinki, Stanimir Velkovič-Zele, Stane Žagar, Hristijan Karpoš in mnogi drug:. II. kongres USAOJ-a je bil v znamenju krepitve in razširjenja mladinske organizacije in SKOJ-a. Kongresa se je udeležilo 816 delegatov. Pokazal je, da se v vrstah naše vojske bori 200.000 mladincev, da je USAOJ zbral 500.000 mladincev, da se je organizacijsko okrepil in da je naša mladina vzpostavila zveze z demokratično mladino v zavezniških državah. Ko je govoril o vlogi SKOJ-a v narodno osvobodilni borbi, je tov. Neoričić poudaril njegove naslednje osnovne uspehe: 1. Široka pritegnitev mladine v narodno osvobodilno borbo, v vrste naše slavne vojske in njena prevzgoja v zavestne in neustrašne borce, ki so mojstrsko in neomajno bili sovražnika. v zavesti, za kaj se bore. Tisoči mlađih borcev, ki sta jih vzgajala Partija in SKOJ. so postali vojaški in politični voditelju 19 mladincev je prejelo največje priznanje naših narodov — Red narodnega heroja. Za izredne zasluge v vojni je prejel USAOJ Red narodne osvoboditve, ki mu ga je podelil AVNOJ v imenu narodov Jugoslavije. 2. Sklepi I. in II. zasedanja AVNO-J-a, ki so pomenili temelje najvažnejših revolucionarnih izprememb v _ naši državi, sta naša mladina in njena organizacija USAOJ sprejela s popolno pripravljenostjo, da se do konca uresničijo, ker so pomenili dejansko jamstvo za srečnejšo bodočnost mladine. Usmerjanje vsega delovanja USAOJ-a k polnitvi nalog, ki so jih nalagali ti sklepi, vsestransko razvijanje aktivnosti in iniciative mJa- dine na njihovi osnovi — je bil velik uspeh SKOJ-a, ki je zagotavljal neizmerno pomoč mladine naši Partiji v graditvi nove Jugoslavije. 3. Ustvaritev milijonske mladinske organizacije novega tipa — USAOJ-a, ki se je razvil v procesu vsestranskega sodelovanja mladine v borbi, v kateri Je dosegla visoko stopnjo ideološke ta politične enotnosti ter postala čvrsta zaslomba Partije in ljudske oblasti. Konec narodno osvobodilne borbe je SKOJ dočakal številčno okrepljen, monoliten, E velikim izkustvom na čelu širokega in močnega mladinskega gibanja ter je bil do te mere pripravljen in usposobljen, da. je mogel takoj prevzeti naloge za obnovo in zgraditev države, ki sta mu jih poverila naša Partija in naša ljudska oblast. Tov. Neoričič je zatem obširno očrtal delo SKOJ-a in Ljudske mladine v času obnavljanja države in graditve socializma. Poudaril je, da je USAOJ stopil v novo dobo svojega razvoja, dobil nov razmah in širino ter zbral v svojih vrstah še nove stotisoče mladincev in mladink. Tretji kongres Ljudske mladine Jugoslavije je pokazal, da so se med našo mladino pri-petite velike ideološke in politične iz. premembe in da je SKOJ dosegel velike uspehe v vzgoji mladine. Kongres je sprejel sklepe za nadaljnjo okrepitev Ljudske mladine in zbira, nje novih mladincev v njenih vrstah, o vzgoji mladine v duhu marksizma, leninizma in o najširši mobilizaciji mladine pri graditvi naše države. Ljudska mladina je postala krepka zaslomba Partije v prenašanju in razvijanju delovnega poleta in ustvarjanja ter v mobilizaciji ljudskih množic za delo pri obnovi Po osvoboditvi je naša mladina dosegla velike uspehe na tem področju. Leta 1946. je zgradila progo BrčkouBanoviči in Posav ski prekop poleg velikega števila, dru. gih manjših akcij. Leta 1947. je Ljudska mladina dosegla nove velike delovne zmage. Sodelovala je pri graditvi 68 objektov zveznega in republiškega značaja, pri katerih Je delalo 280.000 mladeničev in deklet. Zgrajena je Ibdla proga šamac-Saraje. Vo in postavljena tovarna v Železniku itd. eZ dobro delo je bilo proglašenih za udarnike 42.950 mladincev, 1513 pa jih je bilo odlikovanih z visokimi redovi. Skupna vrednost del, ki jih je izvršila Ljudska mladina v pretek, lih dveh letih in ki jih bo izvršila letos 1948. leta, znaša 11.600 milijonov dinarjev, ne vštevši njeno množično sodelovanje pri graditvi zadružnih domov. Pri. delovnih akcijah je letos sej delovalo 400.000 mladincev in mla. dink. Nadalje se je bavil tov. Neoričič z vzgojo kadrov SKOJ-a in je poudaril, da je veliko število skojevskih voditeljev prevzelo po vojni nove dolžnosti in da so bili na njihovo mesto postavljeni mladi, preizkušeni člani Par. tije, izbrani izmed najboljših graditeljev Socializma. V komitejih SKOJ-a je sedaj 1142 delavcev, 1473 kmetov in 880 dijakov s povprečnim partijskim stažom 3 let in pol. Tov. Neoričič je nadalje dejal: Tovariši in tovarišice! Zveza komu. nistične mladine Jugoslavije je prehodila skupno z našo Partijo slavno pot svojega razvoja in dosegla velike uspehe v svojem delu, v borbi za pravice mlade generacije. Ko je razkrinkaval omahljivost in izdajalstvo vod. štev raznih meščanskih mladinskih organizacij, je SKOJ zbiral in vzgajal široke mladinske množice, — ustvarjal.je enotnost mladinskega gibanja, kateremu je načeloval. Ko je podpiral Partijo v zbiranju in organiziranju mladine za borbo proti okupatorjem in domačim Izdajalcem, Je SKOJ pod vodstvom Partije združil ogromno večino naše mladine, da ustanovi Združeno zvezo antifašistične odgdjjne Jugoslavijo, Pravilna politična linija Partije in Vztrajno delo SKOJ-a za izvajanje te linije sta omogočila, da se je iz nek. danjega tesnega, toda borbenega predvojnega mladinskega gibanja v naši državi razvila skozi narodno osvobodilno borbo močna enotna mladinska organizacija — Ljudska mladina Jugoslavije. Ljudska mladina Jugoslavije je nadaljevala in se razvijala v okoliščinah osvobodilne vojne in graditve socializmi, Enotnost naše mladine, njena enotna organizacija se nista ustvar. jala s kompromisom, s političnimi kombinacijami vodstev posameznih organizacij, temveč je bila ta enot. nost ustvarjena v ognju osvobodilne vojne, ustvarila ga je rodoljubna mladina Jugoslavije od spodaj, pod vodstvom naše Partije z željo, da se organizirano bori za osvoboditev svoje dežele. Obstoj množične organizacije Ljud. ske mladine je postavil pred Zvezo komunistične mladine Jugoslavije nove naloge — boriti se za okrepitev in razširjenje organizacije Ljudske mladine, za okrepitev njene ideološko politične enotnosti, dvigati ideološko raven članov Ljudske mladin« na raven članov SKOJ-a, mobilizirati široke mladinske množice za izgraditev države in unašati v Ljudsko mladino svojo bogato revolucionarno izkustvo, organizacijsko čvrstost in druge lastnosti, ki so označevale organizacijo SKOJ-a. Ljudska mladina je v procesu svo. je graditve izgubila elemente zveze, izoblikovala se je organizacijsko in politično kot enotna organizacija de. lovne mladine Jugoslavije. Ljudska mladine Jugoslavije predstavlja sedaj nov tip enotne revolucionarne mladinske organizacije. V njej je zgrajena politična enotnost naše mladine. Sedaj ima 1,415.763 članov, kar pomeni, da je v njoj xhfanih in se vzgaja 80% mladine Jugoslavije. Njena politična moč se zrcali v sodelovanju in aktivnosti njenih članov pri socialistični graditvi države. Ljudska mla. dina mobilizira najširše mladinske množice za naloge, ki jih postavlja naša Partija. Ljudska mladina je po svojem zna. čaju in bistvu dela vzgojna organu zacija. Vsa njena delavnost kot orga. nizacije, sodelovanje pri obnovi in socialistični graditvi države, njeno ideološko ln politično, kulturno in organizacijsko delo sta usmerjena k vzgajanju mladine v duhu socializma, ljudska mladina je šola socialističnega vzgajanja naše mladine. Ljudska mladina je sprejela ideologijo naše Partije, nauk marksizmaJeninizma, skozi stalno organizirano Ideološko delo v duhu velikih idej Marxa — Engelsa — Lenina tu Stalina ter ju sprejema kot svoj pogled na svet. Taka enotna revolucionarna organi, zacija novega tipa je ustvarjena v Ljudski mladini. Sedanja stopnja njenega razvoja to potrjuje. Ljudska mladina Jugoslavije je zrasla do te stopnje, da je sposobna voditi mladino Jugoslavije pod vodstvom naše Partije v socialistični graditvi naše države, da nudi mladini marksistično vzgojo, da v njej izpopolnjuje pozitivne lastnosti, lastnosti graditelja socializma. Ljudska mladina je taka organizacija, ki najbolje ustreza živ. ljenjskim potrebam naše mladine, njeni zavesti in nalogam. Obenem so v tem gotove nove posebne poteze mladinskega gibanja v Jugoslaviji. V čem so te značilne poteze našega mla. «tinskega gibanja? 1. Osnovna značilnost našega mladinskega gibanja je sedaj, obenem pa tudi njegova posebnost, v tem, da sta po programu (vzgajanje mladine v duhu socializma in aktivnosti v borbi za zgraditev socializma) dve istovetni organizaciji — SKO) in Ljudska mladina. Glede na to se SKOJ in Ljudska mladina borita za iste cilje, za isti program, to pa je program Komunistične partije. SKOJ in Ljudska mladina sprejemata program naše Partije kot svoj program in se aktivno borita za njegovo uresničenje-Toda bilo bi povsem pogrešno mišKti in izvajati zaključek, da pomeni identičnost SKOJ-a in Ljudske mladine, da ni med njima nobenih razlik.^ Razlike so, toda one niso v ideološkem programu, po katerem se vzgaja mladina v obeh organizacijah, niti v ciljih, za katere se borita. To pa je edino bistveno za določanje njihovega značaja. Razlika med SKOJ-em in Ljudsko mladino je v tem, da je SKOJ ožja organizacija, ker Je v njem najboljši del mladine z najbolj prečiščenimi političnimi in ideološkimi pojmovanji. SKOJ ima danes 370.000 članov. Ljudska mladina je po svojem sestavu mnogo širša organizacija, v njej se zbirajo in vzgajajo široke mladinske množice Vsi člani SKO Ja 60 obenem člani Ljudske mladine. pretežen .del svojih nalog sprejemajo in izvršujejo kot člani Ljudske mladine V Ljudski mladini ne predstavljajo delegatov nekakšne druge organizacije, temveč so enakopravni z vsemi drugimi člani ter nimajo večjih pravic, temveč samo večje dolžnosti. SKOJ je dejansko izvrševal doslej vlogo pomočnika Partije v revolucionarni borbi izključno kot del Ljudske mladine z vso napredno mladino. To pomeni, da Se SKOJ v Ljudski mladini ne pojavlja kot sporedna organizacija, ki bi imela kakšne privilegije, zrastel je z Ljudsko mladino, postal njen najboljši aktiv in njegovi člani izpolniujejo svoje naloge kot najboljši člani Ljudske mladine. 2. Ljudska mladina je istovetna s SKOJ-em po vzgojnem programu. SKOJ in Ljudska mladina sta se razvijala in se razvijata pod neposrednim ideološkim vodstvom naše Partije, toda, čeprav je Ljudska mladina kot celota komunistična, v njej iti samo ona mladina, ki ima komunistična pojmovanja. Nasprotno, v Ljudski mladini so poleg članov SKOJ-a in drugih mladincev, ki se čutijo za komuniste, tudi del mladine. ki se še ni ločil od nekaterih starih navad, zastarelih pojmovanj in Predsodkov. Toda to ni večjega pomena za organizacijo v celoti. Razni predsodki, napačna pojmovanja o nekaterih zadevah, manjša stopnja delavnosti pri enem delu mladine itd. ne smejo in ne morejo biti razlog, da bi se tej mladini zaprla vrata organizacije. Osnovna naloga Ljudske mladine kot vzgojne organizacije tudi je v tem, da zajame vsakega mladinca in mladinko, da jim pomaga osvoboditi se teh pojmovanj in prevzeti pravilen marksi-stično-leninistični pogled na svet, v osebnih lastnostih pa se čim bolj približati komunistom. Uspehi v dosedanjem .delu Ljudske mladine (tudi poleg pogostih in velikih pogrešk mladinskih vodstev) so očitno pokazali, da je to nalogo, nalogo pravilnega vzgajanja mladine v socialističnem duhu, mogoče izpolnjevati v tako široki organizaciji, kakor je Ljudska mladina. 3. Če se upošteva aktivnost SKOJ-a in Ljudske mladine v socialistični rekonstrukciji naše države, se mora ugotoviti, da tudi v tem pogledu ni kakih bistvenih razlik med njimi Člani SKOJ-a so bili pobudniki akcij in organizatorji tekmovanja mladine, toda prav tako je treba poudariti, da so pri graditvi naše države sodelovale ogromne množice naše mladine, ki so pokazale visoko zavest in veliko požrtvovalnost. Pri vseh velikih delovnih akcijah, ki jih je organizirala Ljudska mladina, je sodelovalo ogromno število članov Ljudske mladine, ki so častno izvršili svoje naloge. Zasluga SKOJ-a je v tem. da so bili njegovi člani med najboljšimi, da so služili za zgled drugi mladini, da se je ob njihovih zgledih vzgajala ostala mladina, kako je treba delati, kako je treba graditi, kako obvladati težkoče. kako izvrševati delovne naloge. Tudi tu, glede aktivnosti SKOJ-a in Ljudske mladine pri graditvi socializma, kakor se vidi, ni bistvenih razlik. 4. Organizacijska zgraditev SKOJ-a in Ljudske mladine se je razvila do take stopnje, da sta se vodstvo SKOJ-a in Ljudske mladine združila, v enoto, to je, da so člani komitejev SKOJ-a hkrati tu«ii člani sekretariata «taborov Ljudske mladine. Poudariti je treba, da so skoraj vsi Člani vodstev SKOJ-a in sekretariatov Ljudske mladine, počenši od okrajnih vodstev navzgor, člani Komunistične partije Jug«jslavije. Člani okrajnih komitejev niso ptistavljeni v sekretariate Ljudske mladine s kakšnimi dekreti ali o«lredbami od zgoraj. Mladinska vodstva so voljena in v«taitelje SKOJ-a je mladina izvolila. V tem se kažeta dve važni stvari Iz take sestave vodstva jasno sledi kolikšen ugled ima Komunistična partija Jng«islavije med mladino, po dragi strani pa kaže to dejstvo, da je popolnoma izginila vsaka sled organizacij, ki so prej obstajale in da se člani vodstev volijo izključno po načelu aktivnost; in njihovega zavzemanja v socialistični graditvi Dejstvo, da Komunistična partija vodi po izvoljenih mladinskih voditeljih, sestavljenih skoraj izključno iz članov Partije, Ljudsko mladino, ima velik pomen. Predvsem je s.tem nadalje zag«>tovljen pravilen razvoj Ljudske mladine, zagotovljena je tudi neposredna in dnevna skrij naše Partije za zboljšanje dela Ljudske mladine; hkrati pa se s tem ne ruš; samostojnost, ki jo ima m jo mora imeti mladinska organizacija. Iz vsega tega jasno sledi, da Je Ljudska mladina nov tip revolucionarne mladinske organizacije, dla je po značaju komunistična. Zaradi tega mora biti v bodoče tudi v njenem nazivu izraženo, da je po svojem IV. kongres SKOJa Nadaljevanje s 1. strani značaju komunistična organizacija Ljudska mladina Jugoslavije je množična, borbena in vzgojna organizacija naše mladine. Ljndska mladina dela pod vodstvom naše Partije. Ona je rezervoar novih kadrov za našo Partijo, za naše gospodarske in družbene organizacije. Ljudska mladina je pomočnik naše Partije pri vzgajanju mladine. Ljudska mladina povezuje Komunistično partijo z mladinskimi množicami, izvajs politiko Parije med mladino in mobilizira mir inske množice na tej liniji za zgi 'itev socializma v naši državi. L radi vsega tega je V. kongres Kbinunistične partije Jugoslavije sprejel sklep o združitvi SKOJ-a in Ljud-. ske mladine v eno organizacijo. Resolucija V. kongresa o prihodnjih nalogah KPJ v zvezi z delom med mladino pravi: »Do konca tega leta je treba izvršiti združitev Ljudske mladine in Zveze komunistične mladine Jugoslavije, in sicer na ta način, da se bo v zvezi s spremenjenimi pogoji v naši državi spremenil program Ljudske mladine, da bomo ubrali odločnejši kurz v smeri ideološkega dviganja in pravilnega vzgajanja njenih članov in da bodo sedanji člani SKOJ-a po individualnih vrlinah in brez naglice, pred združitvijo teh organizacij in po združitvi, sprejeti za kandidate članov Partije. Ljudska mladina mora biti v bodeče eden izmed glavnih rezervoarjev članov Partije. Ta združitev mora privesti do še čvrstejše enotnosti mladine, do njenega še širšega zbiranja in še odločnejšega vzgajanja v duhu marksizma - leninizma.« Ko sta se CK SKOJ-a in Centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije lotila izvršitve te naloge, sta sklicala skupni kongres SKOJ-a in Ljndske mladine, na katerem se bosta obe organizaciji združili v eno. Da se pravilno izvede ta sklep V. kongresa Partije, bodo vodstva SKOJ-a in organizacij SKOJ-a ter Ljudske mladine vse pripravila, borila se bodo proti vsem odklonom, ki bi se v tem pogledu pojavila, uporabila bodo vse svoje doslej pridobljene skušnje v delu z mladino, da bi se sklep v popolnosti in pravočasno izvedel. Po udariti je treba, da imajo SKOJ in njegovi člani v zvezi z izvajanjem tega sklepa V. kongresa KPJ velike naloge. Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije imajo nalogo, _ uporabiti vse svoje sile, sposobnosti in avtoriteto pri izvajanju sklepa V. kongresa KPJ in že sedaj pripraviti na terenu pogoje za združitev SKOJ-a in Ljudske mladine. Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije morajo pojasniti vsem članom SKOJ-a in Ljudske mladine sklep V. kongresa in njegov pomen za nadaljnji razvoj mladinske organizacije. Člani SKOJ-a morajo biti tudi nadalje najboljši in najaktivnejši člani Ljudske mladine. Tudi nadalje morajo biti budni čuvarji enotnosti Ljudske mladine in se zavzemati, da se pravilno vzgaja mladina, da se dvigne njena zavest, in skupaj z njo morajo še povečati svoje napore za zgraditev socializma Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije se morajo tudi nadalje boriti za najširše zbiranje mladinskih množic v Ljudski mladini in za njeno aktiviranje v socialistični graditvi. Člani SKOJ-a si morajo prizadevati, da nadalje izgradijo Ljudsko mladino in utrdijo njene organizacije. Vedno morajo imeti v mislih, da so od pravilnega dela osnovnih organizacij v največji meri odvisni uspehi v vzgajan ju mladine in v graditvi socializma Zato morajo zlasti v aktive Ljudske mladine do zadnjega vnesti vse svoje skušnje in vse vrline SKOJ-a. Delati morajo za zboljšan je delovnih in vzgojnih metod. Prepričani smo, da bodo člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije izpolnili tudi te naloge, kakor so izpolnili vse naloge, ki jim jih je doslej postavila naša Partija. Tovariši in tovarišice! Slavna je pot, ki jo jo prehodila Zveza komu. nistične mladine Jugoslavije od nje ustanovitve do danes. Na tej poti je dosegla velike uspehe v zbiranju mladih generacij Jugoslavije za revolucionarno borbo, člani SKOJ-a in Ljudske mladine se zavedajo, da SKOJ ne bi dosegel takih uspehov brez dnevne skrbi in pomoči naše Par. Uje. Centralni komite nsše Partije ln tov. Tito, odkar je prišel na vodstvo Partije, sta neprekinjeno vodila do mladine leninsko-stalLnsko politiko. Vsestransko sta podpirala in spremljala delo SKOJ-a, opozarjala ga na napake in slabosti in mu pravilno določala naloge. Naša Partija s tov. Titom na čelu je v naši državi dosledno izvajala leidnsko-stalinske nauke o mladini kot transmisiji, ki veže Partijo delavskega razreda s širokimi množicami delovnih ljudi. Ja. sno je, da brez take politike naše Partije ne bi bilo takega mladinskega gibanja, kakršno je pri nas. Ob taki skrbi naše Partije je SKOJ tudi lahko izpolnil doslej vse naloge, ki mu Jih je postavila Partija ln je dosegel velike uspehe v zbiranju naše mladi, ne hi v njenem vzgajanju. Po zaslugi pravilne politične linije naše Partije tn neutrudljivega dela SKOJ-a, Imamo danes v Jugoslaviji takšno organizacijo, kakršna'je Ljudska mladina, ki je s svojimi uspehi postala ponos naših narodov. V Ljudski mladini so uresničene perspektive razvoja SKOJ j, ki je bil v najusodnejših dneh naše zgodovine zvest pomočnik naše Partije v borbi za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva ln mladine Jugoslavije. V borbi, ki jo je vodila naša Partija proti režimom stare kapital! stične Jugoslavije, v veliki narodnoosvobodilni borbi, kakor tudi danes v graditvi socializma, je SKOJ (ped mladino dosledno izvajal linijo Partije, izvršil Je častno svojo nalogo, voditi mladinske množice v revolucionarni borbi. Sedanje ta bodoče generacije bodo ponosne na slavno pot Zveze komunistične mladine Jugosla» vlje, učile Be bodo ob zgledih članov SKOJ-a, kako je treba ljubiti svoje ljudstvo, Partijo ln domovino. Tovariši in tovarišice! Na tem kongresu se moramo vsaj na kratko dotakniti znane resolucije Iniormbiroja n vsega tistega, kar danes delajo Proti naši državi na liniji tolmačenja m poglabljanja resolucije Imormbiroia. Vsi smo priče nebrzdane' kampanje, ki jo vodijo proti naši državi in nima ne načel ne mej. Besede, ki jih v tej kampanji uporabljajo proti naši državi, so doslej uporabljali proti nam samo imperialisti in zakleti sovražniki našjh narodov. Jasno je. kdor hoče dokazđti nekaj, kar ne obstaja, mora dokazovati s takimi besedami. Pa tudi spričo take kampanje, spričo sklicevanja na avtoriteto Sovjetske zveze in spričo vrste ukrepov, ki so bile storjene proti naši državi, sta naše ljudstvo in naša mladina dala dostojen odgovor na obrekovanja, ker se globoko zavedata, da so to obrekovanja in da ne gre morda za kakšno kritiko naše Partije, marveč za razbijanje enotnosti naše Partije in enotnosti naših narodov. Člani organizacije SKOJ-a in Ljudske mladine so na številnih konferencah in sestankih pokazali svoje jasno stališče glede tega vprašanja in izrekli popolno zaupanje in podporo Centralnemu komiteju naše Partije, ki vodi naše narode v socializem. Drugačnega odgovora naša mladina tudi ni mogla dati, saj se je že pred vojno, zlasti pa med našo ljudsko revolucijo globoko povezala s svojim ljudstvom in z našo Partijo, saj se je tisočkrat in tisočkrat ob delu prepričala o pravilnosti politike našega Centralnega komiteja s tov. Titom na čelu. To morajo vedeti razni partijski in mladinski voditelji iz držav ljudske demokracije, ki so nas pozivali, da se dvignemo proti Partiji, proti svojemu ljudstvu in svoji domovini. Ti in takšni »prijatelji« naše mladine, »rešitelji naših narodov«, so se zmotili v svojih računih. Na njihov poziv k vstaji je naša miadkia odgovorila s še čvrstejšo strnitvijo okrog naše Partije. Na liniji tolmačenja resolucije Iniormbiroja in kritike naše Partije, so se v državah ljudskih demokracij pojavili »specialisti« za odkrivanje grehov Ljudske mladine Jugoslavije. Začeli so nam pripisovati slabosti, ki jih imajo v svojih organizacijah, in nas obtoževati za te slabosti. Nekateri nas zopet obtožujejo, da podcenjujemo mladino drugih držav, da hočemo doseči vodstvo v mednarodnem mladinskem gibanju, kakor to trdijo voditelji bolgarske mladine itd. Poleg drugega so si izmislili tudi to. da smo ml krivi, če niso vzdrževali zvez z mladino Sovjetske zveze, kar trdijo mladinski voditelji Romunije in Albanije. Vsa ta in podobna obrekovanja naj bi jim služila za to. da bi dokazali kako je Ljudska mladina na istih, to je na »nacionalističnih« pozicijah kakor partijsko vodstvo Jugoslavije. Ker za te trditve niso imeli nobenih dokazov, so poznavalci naših grehov — bolgarski mladinski voditelji konec koncev našli odrešilno teoretično razlago napak Ljudske mladine v odklonu k nacionalizmu. Pri tem so šli celo tako daleč, da trdijo, kako ie naša »mladina s svojim značajem in temperamentom tuik splošno vzeto primeren teren za odklone k nacionalizmu in za pojavljanje nacionalizma v ostrejših oblikah.« Jasno ie, _ da lahko tako pišejo samo ljudje, ki nimajo nobene zveze z marksizmom-lenlnizmom. Ne da bi pomislili kaj pomenijo nacionalistični odkloni, padajo s svojimi trditvami na pozicije buržoaznih filozofov in njihovih neznanstvenih teorij. Poleg vseh teh prepričevanj naše mladine, češ da je na »nacionalističnih« pozicijah naše Partije, so nas pričeli »kritiki« iz držav ljudske demokracije tudi prepričevati o našem »nacionalizmu« s tem, da so prekinili vse zveze, ki so jih doslej imeli z nami. Torej, naš »nacionalizem« naj bi se zrcalil v tem, da smo že pred vojno, med vojno, posebno pa še po osvoboditvi naše države vsak dan krepili naše zveze z mla. dinskimi organizacijami v drugih dr. žavah, njihov internacionalizem pa naj bi" bil razviden v tem, da so prekinili vse zveze z nami. Po njihovem smo mi te zveze utrjevali zato, — kakor pravijo voditelji v Bolgariji, ker smo hoteli doseči vodstvo v mednarodnem mladinskem gibanju. Navedel bom nekatere podatke o naših zvezan, pa ne zatij. da bi ho-tel izpodbijati njihove trditve, ker jih ni treba, saj so neutemeljene in v resnici sploh niso trditve, temveč klevete, marveč zato. ker so to dejstva, ki jih ni mogoče izbrisati. V 1945. letu je poslala naša organizacija v inozemstvo 10 delegacij s 66 čiani. Istega leta je v naši državi bivalo 20 delegacij iz drugih držav s 732 člani V 1946. letu je bilo v inozemstvu 19 delegacij Ljudske mladine Jugoslavije z 82 člani. Istega leta je prišlo v našo državo 42 delegacij s 108 delegati iz inozemstva. Samo na III. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije je bilo 50 delegatov iz 15 raznih držav. V 1947. letu «je bilo v inozemstvu 26 delegacij naše mladine z 67 delegati, v istem letu pa je bilo v naši državi 37 delegacij s 130 delegati. V 1948. letu je naša mladina poslala v inozemstvo 24 delegacij z 82 člani, sprejela pa je 20 delegacij z 32 člani. V naši državi je bivalo torej od 1945. leta do 1948. leta skupno 119 inozemskih mladin, skih delegacij iz 39 raznih držav s skupno 1110 delegati. Ljudska mla. dina je v isti dobi poslala v inozemstvo 89 delegacij z 297 člani v 32 raznih držav. Pri gradnji naših železnic je sodelovalo 98 brigad iz inozemstva z 9079 brigadirji. Naša mladina je poslala v druge države 8 brigad s 1390 brigadirji. Doslej smo izpolnili vse svoje naloge, ki smo jih imeli do Svetovne federacije Zasedanje generalne skupščine Zdruienih narodov Sprejem sovjetskih predlogov bi ustvaril trdne osnove za mednarodno zaupanje Govor iefa sovjetske delegacije Višinskega na seji političnega komiteja Generalne skupščine OZN Pariz, 13. oktobra. Na popoldanskem zasedanju komiteja za politična vprašanja m vprašanja varnost; 12. oktobra je govoril šef sovjetske delegacije Višinski, ki je zbral rezultate diskusije o sovjetskih predlogih za prepoved atomske bombe, znižanje oborožitve petih velesil za eno tretjino v enem letu in ustanovitev mednarodne kontrole nad izvajanjem teh ukrepov, šef sovjetske delegacije je opozoril, da je tudi v tem primeru mogoče opaziti dva tabora. Ena skupina se dosledno bori za mir in varnost narodov, prizadevajoč si. da bi zajamčila sprejem sklepov, ki bi predstavljali prvi korak k odstranitvi nevarnosti nove vojne, prvi korak k delu za utrditev miru. Druga skupina hodi po linij;, ki jo označuje prizadevanje, za vsako ceno preprečiti prepoved atomske bombe in znižanje oboroženih sil petih velesiL Višinski je poudaril, da vodijo kampanjo proti sovjetskim predlogom predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije, ki so uporabili' vsa sredstva, da bi oklevetab sovjetsko delegacijo in izpodkopal; zaupanje v predloge ZSSR. Razkrinkal je manevre nasprotnikov sovjetskih predlogov in dokazal, kako skrajno neosnovani so manevri, ki so jih začeli v Generalni skupščini. Med drugim so predstavniki zahodnih velesil skušali prikazati sovjetske predloge tako, kakor da bi bili .nerealni', .nekonkretni', megleni', čeprav govore o popolnoma konkretnih m realnih stvareh. Sovjetska delegacija je predlagala prepoved uporabe atomskega orožja, znižanje oborožitve in oboroženih sil petih velesil za eno tretjino, ustanovitev točne in učinkovite kontrole nad izvajanjem teh ukrepov. Višinski je ugotovil, da zadevajo sovjetski predlogi na odpor, ker preprečujejo izvedbo načrtov vojnih netilcev. V tej zvezi je spomnil, da pripravljajo v ZDA sedaj zakone glede opreme 25 divizij zahodnoevropskih dežel, ustanovitve ameriških vojaških oporišč v Evropi in ustanovitve omrežja vojaških oporišč ZDA po vsem obširnem področju od Aljaske do Norveške. Višinski je poudaril, da izvirajo taki osnutki zakonov iz teženj, ki nasprotujejo onim, ki so bil; pobuda sovjetskim predlogom. Šef sovjetske delegacije je navedel številke, ki kažejo, da se v Sovjetski zvezi vojaške proračunske postavke vsako leto znižujejo. Letos znašajo 17 odstotkov proračuna. Nasproti tem podatkom je navedel izjavo predsednika ZDA Trumama, ki je v svoji poslanici kongresu gfede proračuna 1948—1949 poudaril, da bo 79 odstotkov izdatkov proračuna ZDA v letu 1949 neposredno izražalo .stroške vojne, rezultate vojne in napore za preprečenie bodoče vojne', in da bo samo 21 odstotkov izdatkov odpadlo za socialne ukrepe, stanovanjske zgradbe, prosveto, poljedelstvo, promet, finance, industrijo, splošno upravo itd. V Veliki Britaniji bodo znašali vojaški izdatki v letu 1948 25 odstotkov proračuna. V zvezi z izjavami predstvanikov zahodnih sil, da znižanja oborožitve ni mogoče izvesti baje zaradi pomanjkanja točnih podatkov o številu in razmestitvi oboroženih sil Sovjetske zveze, je VišinskA dejal: »Pravijo nam, pokažite karte in povejte nam, kolike so vaše oborožene sile in kje so razmeščene. Če bo sprejet pozitiven sklep glede predlogov Sovjetske zveze, bo Sovjetska zveza hkrati z drugimi sil lami dala popolne informacije glede svojih oboroženih sil in oborožitve. Seveda bi morale vse sile dati informacije glede vseh tipov oborožitve, vštevši atomsko bombo in druga sredstva za množično uničevanje. Sprejmite sovjetske predloge, pa bomo skupno z vami pokazali vse karte in potem se bodo našla sredstva, da se ugotovi, kdo govori resnico in kdo ne. Glede Sovjetske zveze jamčim za točnost informacij e.z Glede argumentov predstavnikov zahodnih sil, češ da znižanja oborožitve ni mogoče izvesti, dokler ne bo doseženo ,ozračje mednarodnega zaupanja', je Višinski opozoril, da ni Sovjetska zveza, ki preprečuje tako ozračje. Ali ustanavlja Sovjetska zveza vojaška oporišča na ozemljih drugih dežel? je vprašal. Ali ZSSR obkoljuje ZDA in Veliko Britanijo z omrežjem svojih oporišč? Ali taka dejanja, kakor je sklep ZSSR, da umakne svoje čete iz Koreje. preprečujejo mednarodno zaupanje? Po sklepu z dne 24. aprila 1918 je v ZSSR končana demobilizacija vseh kontingentov ki so bili vpoklicani v vojnem času. Mednarodno zaupanje ne preprečuje Sovjetska zveza, ampak druge sile, ki so splošno znane. Ko se je dotaknil govora delegata ZDA Austina, je šef sovjetske delegacije navedel vrsto konkretnih primerov, ki dokazujejo, kako skrajno neutemeljeni šo argumenti in kako tendenciozen značaj ima ves govor ameriškega delegata. Višinski je razkrinkal Austina kot krivca velikih potvorb izvlečkov iz del Lenina, iz >Kratkega tečaja zgodovine VKP(b)t, iz knjige Voznosenskega o vojnem gospodarstvu ZSSR v dobi domovinske vojne. Višinski je nato opozoril, kako skrajno neosnovane so laži-zgodovnske ekskurzije Austina, ki je skušal pokazat: zunanjo politiko ZSSR v napačni luči, uporabljajoč potvorjene dokumente, ki so jih ob- javili falzifikatorji zgodovine iz zunanjega ministrstva ZDA. O Austinovem spotikanju zaradi pisanja lista .Humanite', da se francosko ljudstvo ne bo borilo proti Sovjetski zvezi, je Višinski dejal: Kaj je vzrok Austinove nevolje? Ali morda to, da se francosko ljudstvo noče boriti proti Sovjetski zvezi? Ali je to pravi razlog za vašo nevoljo? Morda bi vam bilo ljubše, da bi se francosko ljudstvo borilo proti ZSSR? Ko se je povrnil na sovjetske predloge, je Višinski poudaril, da bi sprejem 'teh predlogov ustvaril trdno osnovo za mednarodno zaupanje ter pripomogel k ustvaritvi miru in varnosti. Vsi narodi bi sprejeli to kot zmagoslavje miru, kot veliko dejanje humanosti in sodelovanja med narodi. Onih, ki bodo glasovali proti tem predlogom, ne bodo na. rodi sveta niti raiumeli, niti podprli. Govor šefa sovjetske delegacije so navzoči poslušali ž velikansko pozornostjo. Navzoči poslušalci so živo reagirali na kritične pripombe in razkrinkavanje nasprotnikov predlogov za prepoved atomskega orožja in znižanje oborožitve. Po govoru Višinskega ni bilo niti med najgorečneišimi pristaši, angloame-riškega bloka nikogar, ki bi hotel izraziti svoje ugovore. Rasno razlikovanje v Južni Afriki Govor jugoslovanskega V komiteju št. 3 za socialna- vprašanja je med debato o drugem členu načrta deklaracije o človeških pravicah spregovoril delegat FLRJ Vladimir Dedijer, ki je dejal: »Delegacija FLRJ se ne strinja s stališčem nekaterih delegacij, da pod videzom ekspeditivnosti preprečujejo razpravo o jedru člena 2 deklaracije o pravicah človeka, ki govori tudi o prepovedi, da se odvzemajo stotinam milijonov ljudi njihove osnovne državljanske pravice zaradi njihove polti, rase in jezika, njihovega spola tet političnih in drugih prepričanj. Nismo prišli semkaj, da bi samo sprejeli deklaracijo o pravicah človeka, neupo-števajoč pri tem, v koliko ustreza dejanskemu stanju na svetu. Kar se tiče jugoslovanske delegacije, lahko ta mirne duše izjavi, da je razlikovanje v Jugoslaviji onemogočeno tako z zakonskimi predpisi, kakor tudi z življenjsko prakso. Opozoriti hočem uglednega kolego iz Kuhe, da so netočne njegove besede, da je Kuba edina država, ki s svojimi zakoni prepoveduje razlikovanje in predpisuje kazen. So še nekatere druge držvae, ki so sprejele v svojo zakonodajo te določbe in med njimi je tudi Jugoslavija. Dovolite mi, kubanski delegat, da vam ob tej priložnosti poklonim izvod ustave FLRJ, katere določbe pri nas niso samo prazna črka na papirju. Čilski delegat zahteva od nas, naj ne bi razpravljali o razlikovanju. Toda nit; z besedico ni omenil, kako delegat Južne Afrike na seji našega komiteja odkrito in javno brani pravico do zatiranja drugih ljudi zaradi njihove polti, kože in rase, kakor da tukaj ne bi imeli nalogo izdelati deklaracijo o človeških pravicah, marveč deklaracijo o pravici do razlikovanja. Vprašam ga, zakaj južnofriška vlada s svojo rasistično prakso odvzema osnovne državljanske pravice 8/10 prebivalstva Južne Afrike zaradi njihovih polti ln rase in s tem surovo krši ne samo načela, ki niso navedena samo v členu 2. osnutka deklaracije, marveč tudi v Ustanovni listini OZN. Jugoslovanska delegacija opozarja komite, da južnoafriška Mada ne samo da ni sprejela priporočil Generalne skupščine OZN, marveč pripravlja celo nove zakonske določbe, da bi še bolj okrepila zapostavljanje 8/10 svojega prebivalstva. Vidite, zakaj je treba spoštovanega čilskega delegata pri izdelav; člena 2. osnutka deklaracije opozoriti na pojave razlikovanja, ki jih izvajajo posamezne članice OZN. »Na koncu« — je dejal Dedijer.— »želim v imenu jugoslovanske dele- Jelegata Vlad. Dedijera gadje naglasit; podobno dejstvo. Jugoslovanska delegacija smatra, da je pri formuliranju načel o prepovedi razlikovanja potrebno še enkrat poudariti, kako velikanska je razlika med načeli, obrazloženimi v drugem členu osnutka deklaracije o človeških pravicah in dejanskim položajem v nekaterih državah. Ko formuliramo člen 2., je treba še enkrat obsoditi razlikovalno prakso, kajti če tega ne napravimo, bomo s tem samo ohrabrili države, ki izvajajo razlikovanje, da bodo nadaljevale svojo prakso.« Delegat Južne Afrike je poskušal odgovoriti na dejstva, ki sta jih navedla delegata ZSSR in FLRJ ter je izjavil, da položaj v državi, k; jo zastopa, ustreza politiki njegove vlade. Delegat Indije je poudaril, da je vse, kar sta delegata ZSSR in FLRJ navedla o razlikovanju v Južni Afriki glede Indijcev, »čista božja resnica« in da je-vsemu ljudstvu Indije znan nepravični sistem, ki so mu podvrženi njegovi sorojaki v Južni Afriki. Delegatka ZDA Eleonora Roosevelt ni neposredno odgovorila na govor delegata FLRJ. Imenovala je razlikovanje in rasno preganjanje milijonov črncev, Mehikancev in Indijcev v ZDA .nepopolnost', o kateri ni treba razpravljati v komiteju. Predlog, da se prekine razprava o drugem členu so spfejeli s 26 proti 8 glasovom, 10 delegacij pa se je vzdržalo glasovanja. Jugoslovanski mladinci so se vrnili iz Poljske Subotica, 14. okt. Včeraj popoldne je prispelo v Subotico 450 mladincev — gospodarskih učencev, ki se vračajo iz Poljske v domovino. Na železniški postaji so učencem priredili slovesen sprejem. Mladince je pozdravil v imenu mestnega ljudskega odbora Vlado Janjič. Odbor AF2 je priredil mladincem kosilo, nakar so učenci nadaljevali pot proti Beogradu. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE 8LUŽEE Stanje H. oktobra: Depreslj- ska cirkulacija se je danes ojačila nad Evropo. Stroka padavinska fronta je danes dosegla Francijo. NaSe ozemlje Je še v zatišni legi. VREMENSKA NAPOVED za petek 15. oktobra Po večini oblačno in čez dan močni jugovzhodni vetrovi in razmeroma toplo. V tolminskem in bohinjskem preielu ter v bližini Kamniških Alp možnost manjših padavin, na vzhodnem Štajerskem in jugovzhodnem Dolenjskem v začetku dneva še deloma jasno- demokratične mladine in Sveta mla. dine balkanskih držav. Ali torej ti podatki govore o »nacionalizmu« Ljudske mladine Jugoslavije? Ne, tovariši, ti podatki najzgovorneje Pričajo o tem, da je Ljudska mladina jugoslavije» ki ie dosledno izvajala intemacionalistično politiko Centralnega komiteja naše Partije in tovariša Tita. vztrajno utrjevala svoje zveze z vso napredno mladino na svetu, posebno pa še z mladino iz držav ljudske demokracije in mladino Sovjetske zveze. Toda našim »kritikom« dejstva niso potrebna, ker se poslužujejo klevet. Za naše »kritike« v Češkoslovaški je nacionalizem to, da je naša mladina snovala že pred vojno bataljone za obrambo neodvisnosti bratskega češkoslovaškega ljudstva, da je po vojni naša mladina neštetokrat dokazala svoje prijateljstvo do češkoslovaške mladine, internacionalizem pa je po njihovem — surov postopek češkoslovaških oblasti in policije proti našim mladincem, ki so bili v Češkoslovaški. Morda je nacionalizem to, da smo poslali svojo brigado obnavljat porušeno Varšavo, internacionalizem pa, — da so zbrisali naziv ulice v Varšavi, ki je nosila ime Ljudske mladine jugoslavije. kar se je dogodilo takoj po objavi resolucije Informbjroja? Očitno je, da ni mogoče govoriti o kakršnem koli »nacionalizmu«, ker nima osnov v družbenem sistemu, kakršen je pri nas- temveč o nacionalizmu »kritikov« naše Partije in njihovih pomagačev., »strokovnjakov« za grehe Ljudske mladine Jugoslavije. Tako je torej z obtožbami proti Ljudski mladini. Tu smo govorili samo o eni izmed teh obtožb, pa jih je še dosti — in vse imajo namen, razbiti enotnost in oslabiti ustvarjalni polet naše mladine. Naši narodi in naša mladina bodo s svojim delom pri graditvi naše socialistične države dokazali vsem našim »kritikom«, da niso imeli prav. Zgodovina bo znova potrdila upravičenost stvari, za katero se borimo. Naši narodi bodo prebrodili tudi te težave, kakor so prebrodili vse dosedanje. O tem smo globoko prepričani, ker sta- na čelu naše Partije Centralni komite in tovariš Tito) ki je z uspehom ustvaril takšno Partijo, kakor jo danes imamo, ki je modro izvedel našo. ljudsko revolucijo in ki vodi danes z varno roko naše narode v socializem. Mlada generacija jugoslavije bo stopala ood vodstvom Centralnega komiteja in tovariša Tita smelo in neomajno naprej v graditev socializma, ne glede na vse težave in zapreke, na katere bi naletela. Naša Partija more zanesljivo računati na mlado generacijo naše države, ki ji obljublja. da bo tudi odslej, tako kakor je tudi doslej, izpolnjevala vse svoje naloge do Partije, ljudstva in svoje socialistične domovine. V nadaljevanju dela IV. kongresa SKOJ-a se je razvila diskusija o poročilu Centralnega komiteja Zveze komunistične mladine Jugoslavije, ki ga je podal sekretar Centralnega komiteja SKOJ-a Milijan Neoričič. V diskusiji so sodelovali Franc Pe-rovšek, sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJ-a Slovenije, Vojo Pekič. inštruktor Centralnega komiteja SKOJ-a, Mičo Rakič, sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJ-a za Bosno in Hercegovino, Milenko Vuksanovič, delegat I- proletarske divizije, Djevad Midžič instruktor Centralnega komiteja SKOJ-a, Dimče Belovski, sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJ-a za Makedonijo in drugi. Delo kongresa se nadaljuje. Konferenca KP Srbije za Vojvodino Plenum pokrajinskega komiteja KP Srbije za Vojvodino Je na svoji seji 11. oktobra sklenil, da bo sklical osmo pokrajinsko partijsko konferenco KPS za Vojvodino 12. decembra 1948. let» V Novem Sadu, Mogočna borba francoskega delavstva Francijo je znova zajel mogočen stavkovni vaL 36Ü.UO0 rudarjev v vseh rudnikh Francije stavka že 10 dni, 30.000 kovinarjev in 12.000 delavcev v rudnikih železne rude departmanu Meurth et Moselle se že tr; tedne bori za zboljšanje svojih življenjskih pogojev, železničarji, obalni In pristaniški delavci groze s splošno stavko, demonstracije in krajše stavke so po vsej deželi. Zaman skuša minister za notranje zadeve Jules Moch z nasilstvi policije, s prelivanjem krvi in pošiljanjem vojaških in policijskih ojačenj v stavkujoče pokrajine razbiti delavsko enotnost in streti stavke. Stavkajoče delavstvo je krepko strnilo svoje vrste in odločno odklanja miloščino v obliki enkratne podpore v znesku 2500 frankov, ampak zahteva temeljito zboljšanje svojega položaja: življenjski minimum 1Š.500 frankov, revizijo cen in plač, avtomatično povišanje mezd in plač v skladu z naraščanjem cen ter temeljito spremembo notranje in zunanje politike. 600 milijonov frankov stanejo državo vsak dan sedanje stavke, medtem ko bi potrebovala vlada za ugoditev rudarskim zahtevam samo 500 milijonov frankov na mesec, kakor je izjavil predsednik vlade Henri Qu&-uille sam. Reakcionarna Queuilleova vlada se je torej kmalu po prevzemu poslov srečala in spopadla z odporom širokih množic delovnega ljudstva. Dobila je sicer v parlamentu zaupnico in je bila s tem zaenkrat odvrnjena nova vladna kriza, ni pa bila s tem tudi rešena kriza v deželi, ki jo sestava sedanje vlade in njeni ukrepi še poostrujejo. Položaj francoskega delavstva postaja namreč vedno težji Na temelju tako imenovanega Rev-naudovega načrta Ima Queuilleova vlada široka pooblastila, ki se jih je 'tudi takoj poslužila in objavila vrsto dekretov, s katerim je naprtila nova bremena delovnemu ljudstvu: kruh se je podražil za SO0/», davki so po-všami za 30 do 40%. železniške tarife za 20 do 30°/o, tobačni izdelki za 40°/o, podraženi so tudi drugi predmeti široke potrošnje. Razen tega hoče Queu'ilova vlada prihraniti 30 milijard z redukcijo državnih nameščencev, kar je seveda istovetno z odpustitvijo onih, k; podpirajo borbo delavstva. Tudi Henri Queuille. kakor njegovi prednik; Robert Schuman, Andre Marie, Leon Blum in Paul Ra-madier zvesto nadaljuje politiko francoske reakcije v službi Imperialističnih načrtov ameriških monopolov, politiko, ki je naperjena prot. življenjskim interesom francoskega delovnega ljudstva in koristi samo domačin in tujim velekapitalistom. H. Queuille hoče upravičit; zaupanje, ki sta mu ga poklonila francoska reakcija in administracija Marshallovega načrta. Prav zato je odklonil sodelovanje s Komunistično partijo Francije, k; ;ma najmočnejše zastopstvo v parlamentu. Queuiileova vlada odklanja načrt predstavnikov ljudstva o gospodarski obnovi Francije in vid; edino odrešilno pot za obnovo francoskega gospodarstva v Marshallovem načrtu, ki pa je v resnici eden poglavitnih razlogov težkega gospodarskega položaja v Franciji Gospodarski razvoj Francije in njeno zunanjo trgovinsko politiko narekujejo namreč ameriški monopolisti. Kakšne so posledice te usodna politike, naj zadostuje, da navedemo samo nekaj številk: pred vojno je znašal ameriški uvoz v Francijo komaj 9% celotnega uvoza Francije, sedaj pa se je dvignil že na polovico celotnega uvoza. Od 1. januarja do 1. junija 1948 je Francija izvozila v Ameriko za 6 milijard, uvozila pa je za 42 milijard frankov blaga. Uvoz iz Amerike je torej sedemkrat večji od izvoza. Vrh tega Marshallov načrt uničuje domačo francosko industrijo. Francija postaja vedno bolj kolonija Wall Streeta, ker njeni vladni krog; nočejo in tudi ne smejo izpolniti perečih zahtev ljudskih množic in zlasti ne rešiti problema cen in mezd. Francoska kriza je kriza političnega sistema v Franciji, ki traja že, odkar je sedanji predsednik vlade Paul Ramadier na zahtevo Washing-tona kar čez noč izrinil iz vlade predstavnike Komunistične partije Francije. Francija se od tedaj ne more pomiriti in jadra vedno bolj v -neogibno katastrofo. Zato so v veliki mer; odgovorni Blumovj socialisti, ki so v odločilnih trenutkih izdali interese delavskega razreda. Podreditev francoskega gospodarstva ameriškim kolonizatorjem Evrope, omejevanje državljanskih pravic in svoboščin, zapletanje francoskega naroda proti njegovi volj; v vojaške načrte angloameričkih monopolistov, povzročanje vzdušja nesigurnosti in protidelavskj ukrepi eksponentov .200 družin' in Wall Streeta samo pripravljajo pot fašistični diktaturi in so v kričečem nasprotju s težnjami In željami francoskega delovnega ljudstva. Tem načrtom trgovcev z usodo Francije se z vso odločnostjo upira enotni delavski razred, ki je že ponovno dokazal in tudi sedaj zopet dokazuje, da je sposoben preprečiti nakane in naklepe reakcije. Enotni delavski razred se z vsakim dnem bolj krepi, prav tako volja delavstva za nadaljevanje borbe do končne zmage. In te zmage ne bo mogel preprečiti niti samozvani .odrešenik Francije' general De Gaulle, ki samo čaka na ugodno priliko, da se kot zadnja rezerva Angloameričanov polasti državne oblast- in uvede fašistično diktaturo. Z geslom: za zboljšanje življenjskih pogojev, za sestavo ljudske vlade in obnovitev gospodarskih odnosov 7. .vsemi državami, zlasti pa s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije, je Šlo francosko delavstvo tudi sedaj v boj. pri čemer uživa simpatije in podporo vsega đemokr^, tjčnega ljudstva tja svet«, Živinorejci v Zgornjedra vinjski dolini izkazali v reji plemenske živine so se Mrko in pusto je Mo petkovo jutro. Po vrhovih in pobočjih Pohorja ta Boča so trdovratno čepelo sivo mogle, že četrti dan je deževalo. Nestrpni ji slabe volje so ljudje postopati okoli svojih hiš in malodušno ogledovali sive oblake. Deževje jim je zmešalo vse delovne načrte. Mora ji so odložiti trgatev, setev pšenice in tudi koruze šo niso utegnili vse pospraviti. Petkovo jutro pa so kljub temu pričakali z nekim olajšanjem ji zadoščenjem. Oblaki so sicer še grozili deževalo pa zjutraj ni. »Bo,< so z zadovoljstvom ugotavljali, ko so s praga svoje hiše ogledovali Boč in oblake. »Bomo kar gnali živino na premovanje v Tepanje.« Iskreno so se razveselili, da se jih je vreme vsaj toliko usmililo, da jim ni pokvarilo tega živinorejskega praznika, na ka terega so se že dalj časa pripravljali. Kmetje v Zgomjedravinjski dolini, okoli Slov. Konjic, so že od nekdaj vneti živinorejci in so najbolj ponosni prav na uspehe v živinoreji. Zato so napoved premovanja sprejeli tudi kot «voj praznik. Skrbno so zjutraj pregledali vso svojo živino, ko so j; pokladali in jo napajali. Ponovno so jo krtačili in snažilk Premovanje je za vsakega zavednega živinorejca toliko kakor za dijaka izpit Ne ocenjuje se samo živina. Dobra ocena živine je tudi priznanje živinorejcu in narobe. Tako priznanje pa je vsakemu živinorejcu všeč. Premovanje živine v Tepanjah je bilo samo eno izmed mnogih ki jih letos prireja ministrstvo za kmetijstvo skupno z okraji in kmetijskimi važnejših živino-venlje. Smoter premovanj je. da se pregleda in kakovostno oceni stanje naše plemenske živine in da se z oceno vsake živali določijo temelji za nadaljnje selekcijsko delo. S premovanji se v velikem obsegu začenja tisto podrobno delo, ki bo edino pripomoglo h količinskemu in kakovostnemu napredku naše živinoreje in ki bo edino pripomoglo, da bomo izpolnili planske naloge. Premovanja v Tepanjah so se udeležili živinorejci, ki so člani kmetijskih zadrug v Tepanjah. Konjiški vasi. Bezeni, Oplotnici. Prihovi in Žičah. Dogon živine je bil tako po številu kakor po discipliniranosti naravnost vzoren. »To je eno najlepših premovanj, ki smo jih doslej imeli,« je poudaril zastopnik ministrstva za kmetijstvo inž. Cizej. Pohvala je bila upravičena. Prav malo je bilo rejcev, ki niso prignali mlade živine. Vsa prignana ž.vina, med katero je bilo 09°. o sivopšenične pasme, je bila razmerama v prav dobri kondic.ji, le tu o«, »v z. m zadrugami po vseh važn rejskih področjih Slove premovanja, je tudi ocena njih samih, k: so jo komisij« izrekle prav na podlagi pripeljane živin«. 21 živinorejcem so'komisije pr'znale odlično, 50 pa prav dobro oceno. V celoti se je premovanja udeležilo 98 živinorejcev. Ko je komisija izračunala vse točke, je razdelila živinorejcem nad 50.000 dm denarnih nagrad. Najvišje denarne nagrade so dobil' Matija Napotnik, Janez Furman, Jože Povh. Štefan Gorinšek in Jože Prosenak. Zlato kolajno je priznala komisija Janezu Furmanu, srebrno pa Jožetu Prosenaku, ki sta dokazala, da lahko tudi malj in srednji kmet dosežeta mnogo v živinoreji, če se je lotita z ljubeznijo. Z izjemo velikega kmeta Štefana Gorinška, ki je bil mnenja, da je dobil prenizko nagrado, so vsi živinorejci z veseljem sprejemali nagrade. čuth so, da jim je s temi nagradami dala ljudska oblast predvsem priznanje za njihovo rejsko prizadevanje. S pozornostjo so poslušali govora okrajnega kmetijskega referenta in zastopnika m.nistr-stva za kmetijstvo, ki sta jima orisala splošno sliko stanja ocenjene živine n dala nasvete za nadaljnjo rejo ki mora stremeti še k večjemu kakovostnemu dvigu naše živine. Po rezultatih tega prvega premovanja v Tepanjah smo prepričani, da bodo živinorejci v Zgomjedravinjski dolini še podvojili svoje napore in da bodo med najboljšimi v Slovenij:. Lep razve] kmečkih obdelovalnih zadrug v Srbiji pa tam ie bilo opaziti, da nekateri živinorejci preveč uporabljajo krave za vprego. Pozornost je vzbujala zlasti živina Matije Napotnika in Štefana Gorinška, k' sta prignala najlepšo kravo in najlepšega bika. Po-siavili pa so se tudi Jože Prosenak, Alojz Jevšenak, Antonija Rebernak, Jože Zdovc, Jože Povh iz Tepanj, Janez Furman iz KonjiSke vasi .n še številni drugi, zlasti jz Žič. Ko sc je premovanje začelo, je bilo na prireditvenem prostoru zbrane približno 300 glav živine. Največ, skoraj polovico, so jo prignali tepanjski živinorejci, ki so se izkazali tudi po številu mlade živine. Relativno največ mlade živin« so prignal; živinorejci iz Konjiške vasi Po pozdravnih nagovorih domačega zastopnika in zastopnika ministrstva za kmetijstvo so tri komisije, v katerih so bili tudi okrajni referent za kmetijstvo, okrajni živin »zdravnik in drugi, ocenjevale najprej bike, nato pa krave in mlado živino. Živinorejci s» pozorno sledili pripombam ocenjevalcev in jim je bilo zlasti všeč, da so ocenjevali javno. Komisija je 1 biku in 33 kravam priznala prvorazredno kakovost, 4 bikom in 142 kravam pa drugorazredno. Četrto oceno je dobila komaj 1 krava, kar priča, da so živinorejci kakovostno dosegli že lepe uspehe. Molznost se tokrat ni posebej ocenjevala. Ko bo pa prihodnje leto uvedena obvezna, molzna kontrola, bo molznost imela velik pomen za oceno, ker se mora naša živinoreja usmeriti predvsem v pridelovanju mleka. Priznanje živinorejcem, ki so se udeležili tega V nedeljo je bila v Beogradu redna glavna skupščina Glavne zveze kmečkih obdelovalnih zadrug Srbije, na kateri je b.lo podano poročilo o razvoju kmečkih obdelovalnih zadrug, o njihovih uspehih in pomanjkljivostih, hkrat. pa je bila podana perspektiva njihovega nadaljnjega razvoja. Število kmečkih obdelovalnih zadrug se je v Srbiji povečalo od 273 v predlanskem letu na 404 sred. letošnjega leta, čeprav se je 90 zadrug združilo z drugimi obdelovalnimi zadrugami. Od srede letošnjega leta pa je bilo ustanovljenih oziroma bo v kratkem ustanovljen.h še 114 takih zadrug, tako da bo do konca leta njihovo število naraslo na najmanj 520. Predlanskim so obdelovalne zadruge v Srbiji obsegale 19.500 gospodinjstev, sredi letošnjega leta pa so obsegale že 35.000 gospodinjstev. Površina zadružne zemlje za skupno obdelavo pa je narasla od 91.000 na 180.000 ha. V tem razvoju obdelo-'valn.h zadrug je značilno, da zadruge ustanavljajo predvsem mali in srednji kmetje — domačini, medtem ko so prej vstopali v zadrugo pretežno kolo (neupoštevajoč svinje, ki so bile odkupljene v septembru), število perutnine pa se je podesetorilo. Ob naglem razvoju živinoreje imajo zadruge čedalje več hlevskega gnoja za zadružne njive. Na drugi strani pa omogoča razvoj živinoreje boljše izkoriščanje delovne sile in gospodarsko krepitev zadrug. Izpolnjevanje plana investicij se je v večini zadrug začelo šele po končani žetvi. Težave pri nabavi materiala precej ovirajo izpolnitev tega plana. Tako je od 266 hlevov za konje n krave, katerih gradnja je predvidena v planu, sedaj zgrajeno šele 15 hlevov, 80 hlevov pa zadruge gradijo. Za izpolnitev investicijskega plana je ministrstvo za gozdarstvo LR Srb.je odobrilo sečnjo 10.000 ms lesa, država pa je dala na razpolago kredit po ugodnih pogojih. Samo v letošnjem letu so kratkoročni krediti za obdelovalne zadruge dosegli 164 milijonov d!n. Sedaj pa se ustanavlja Državna banka za kretidiranje kmetijskih zadrug, ki bo imela svoje podružnice v okrajih. Država je olajšala zadrugam tudi nakup srednjih in velikih kmetijskih strojev in gradbenega materiala ;z planske razdelitve po nižjih enotnih cenah brez bonov. Glede notranje organizacije za-' drug poudarja referat, da se še vedno pojavljajo napake, zlasti glede demokratičnih načel pr; upravljanju zadrug. Upravni odbori pogosto sami rešujejo važna vprašanja ali pa družnikom ne pojasnjuje v zadostni mer teh vprašanj. Za področje avtonomne Vojvodine, kjer je največ ol nih zadrug, bo še ta mesec ustanovljena pokrajinska zveza obdelovalnih zadrug, ker ima Vojvodina svoje specifične probleme. Zveza kmečkih obdelovalnih zadrug za avtonomno oblast Kosovo in Metohija je že ustanovljena, povsod, kjer so za to dani pogoji, pa se ustanavljajo okrajne zveze kmečkih obdelovalnih zadrug. pokrajine obdeloval- UUBUANSKI FESTIVALi FETES, 10. OKTOBBAi 1. I. Cankar: Kral] na Betajnovi. Predstava ftentJakotoaReg* gleda. Üßöa za mladino v Mestnem do mu ob 15. 2. Koncert orkestra Slovenske filharmonije v Unionski dvorani ob 20. SOBOTA, 16. OKTOBRA: 1. A. IngoRČ-J. gora: Udarna brigad». Predstava Lutkovnega gledališča v Mladinski dvorani ob 16. url. 2. Nastop plesno-folklomih skupin v Opernem gledališču ob 20. 3. I. Cankar: Kralj na Betajnovi. Predstava Šentjakobskega gleda, lišča v Domu prosvete v Polju ob 20. Več odgovornosti Večkrat slišimo in beremo o napakah pri poslovanju v naših potrošniških zadrugah, kljub temu pa se nekatere zadruge iz teh napak ni učijo. Zadnja inventura potrošniške zadruge v Brežicah je ugotovila, da leži že dalje časa v skladišču 3000 do 4000 kg umetnega gnojila nitrofo-skata, za katerim kmetje povprašujejo. Nitrofoskat je prevzela kmetijska zadruga, ki ga pa ni spravila iz skladišča, ampak je pustila, da «e je razsipaval tz vreč in se uničeval. S tem je bila povzročena precejšnja škoda. Nadaljnji pregled skladišča je ugotovil, da leži v »pozabljenju« več slo kosov nasajenih lopat, plošč in obročev za štedilnike, črpalke za vodo, rezervni deli za kolesa, kakor bilance, dinamo torpedi, blatniki, verige, ključi itd. Med drugim je v skladišču še iz predvojnih časov velik stroj za praženje kave, ki je prejšnjim lastnikom donašal velike dobičke, sedaj pa je že več let neizkoriščen. Na vprašanje, zakaj ni bila ta roba dana na razpolago potrošnikom, so zadružni funkcionarji odgovorili, da je prišla uredba o višjih komercialnih cenah, da je bilo treba napraviti popis blaga iz prejšnje zaloge in poslati v potrditev cen okrajnemu ljudskemu odboru. To je bilo letos — leta 1948. Zato vprašujemo, kakšno potrditev in določitev cen je ta roba čakala cela tri leta in ležala v skladišču neizkoriščena? Mizar Matjaž Kocjan grobo krši zakon o učencih v gospodarstvu Mizarski mojster Matjaž Kocjan iz vasi Bič pri Stični fma od 1. junija lanskega leta v uku 15 letnega Antona Kuhlja iz Št. Pavla pri Stični. Z materjo Rozo Kuhelj pa se je mojster dogovoril, da zahteva za uk 9000 din in da bo prijavil učenca šele z novim letom 1948. Mojster ni zaposlil učenca v delavnici. Učenec je moral opravljati posle, ki ne spadajo v uk; tako je n. pr. hodil po žaganje dve uri daleč, prenašal je pošto itd. Tudi hrana. ki jo je Kocjan nudil učencu, ni bila zadostna. Oba pomočnika, ki ju ima Kocjan zaposlena v svoji delavnici, pa sta pretepala učenca z železnimi predmeti, da je gnoral dvakrat v zdravniško oskrbo, in še to na lastne stroške. V juliju letos je učenec Kuhelj zbolel za sklepnim revmatizmom. Mojster je dal bolniški list z lažnimi podam, da je učenec v uku od 1. maja 1948, da je imel maja bruto 500 din zaslužka, a junija čistih 500 din, v resnici pa učenec ni prejemal ničesar. S tem bolniškim listom pa se mati ni upala k zdravniku in tako se je učenec Kuhelj zdravil zopet na lastne stroške. Ker učenec m bil prijavljen, ni dobival živilske nakaznice, niti potrošniške nakaznice za tekstil in obutev. Mati, vdova s petimi nepreskrbljenimi otroki, je doslej plačala Matjažu Kocjanu 3700 din. Potem ko je za Kocjanovo brezvestno izkoriščanje zvedela ljudska oblast, je Kocjan prepričeval učenčevo mater, naj prikrije njegovo izkoriščanje in naj ga prikaže kot do-brega in vzornega delodajalca. Tak brezobziren izkoriščevalec naše učeče se mladine pa mora prejeti zasluženo kazen. M. A. Delavci tovarne pohištva na Duplici življenjske pogoje Žene - kmetice, stopajmo v vrste za višji hektarski donos! Preteklo nedeljo je delovni kolektiv tovarne pohištva na Duplici pri Kamniku praznoval otvoritev prvih otroških jasi« v kamniškem okraju. Uprava tovarne se je zavedala važnosti sprostitve delovne sile, ki je bila do-zdaj neizkoriščena. Matere otrok ee niso mogle posvetiti delu v tovarni, ker niso imele kam oddati svojih malčkov. Po otvoritvi otroških jasli pa bo lahko 40 mater nemoteno in brez skrbi za svoje male delalo, kajti za 40 otrok je prostora v jaslih, ki so zelo lepo opremljene. V jaslih je velika in zračna spalnica, velika kuhinja, sprejemnica, igralnica za tiste, ki so plenicam že odrasli, kopalnica itd. Tovarna je poslala na tečaj 3 tovarišice, ki bodo po končanem tečaju prevzele skrb za otroke mater, zaposlenih v tovarni. Isti dan so pri tovarni odprli tudi deSavsko-uslužbensko restavracijo« drugo te vrste v kamniškem okraju. Prvo restavracijo si je organiziral teden prej rudnik kaolina v Črni. Restavracija tovarne pohištva se ho po večini oskrbovala iz svoje lastne ekonomije. Letos so pridelali toliko krom- pirja, da bo za pol leta restavracija preskrbljena z njim. Gojijo tudi 12 prašičev in dve kravi. V najkrajšem času pa bodo pri tovarni izročili svojemu namenu dvoje stanovanjskih zgradb, v katerih bo prostora za 12 družin. Tako tovarna skrbi tud; za stanovanja svojih delavcev ,ki 6e danes še vozijo iz precej oddaljenih krajev. Pa tudi vožnjo na delo je tovarna omogočila delavcem iz najoddaljenejših krajev Vsako jutro pripelje tovarniški kamion iz Črnega grabna na delo čez 40 delavcev in delavk in jih po končanem delu odpelje na njihove domove. Ta korak v boljše življenje je delavstvo slavilo z razglasitvijo udarni-kov in radonalizatorjev. Ves delovni kolektiv je v septembru presegel plan za 15®/#. Omeniti je treba trikratnega udarnika Janez« Urbanijo in pa ra-cionalizatorje Franca Hočevarja, Miho Hrovata in Toneta Grašiča, š sem udarnikom je bila podeljena nagrada v znesku 75.700 d«n. Po razglasitvi udarnikov in radonalizatorjev je kulturna sekdja sindikalne podružnice priredila lepo uspelo akademijo. Ga FIZKULTURA in SPORT Srednješolci se bodo p v atletiki VJIli-f m Za mladine« In mladinke srednjih In strokovnih šol bo prihodnja nedelja velika preizkušnja» saj bodo tekmovali v atletiki za, naslov prvakov in prvakinj. Atletika ie med našo mladino zelo priljubljena. vendar pa društva do sedaj niso bila dovolj pozorna prirojeni nagnjenosti mladine za to panogo športa. Ker je potrebno, da se da mladini pravilen raasvoi v fUzkulturi, je atletska zveza Slovenije organizirala prvenstvo srednjih strokovnih šol, čigar finalno tekmovanje bomo videli v nedeljo na letnem telovadišču v Tivoliju. Že- na predtekmovanjih, ki so jih Izvedle v posameznih krailh šole in zavodi ter zadnjo nedeljo po okrajih, je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. Zaradi tega je pričakovati, da bo nedeljska prireditev v znamenju hudih borb med posameznimi najboljše plasiranimi tekmovalci. Zmagovalcem bodo podeljene lepe praktične In spominske nagrade. Tekmovanje se bo začelo ob 15. Spodaj navedeod dijaki in dijakinjo, ki so se plasirali na nedeljskem okrajnem prvenstvu v Ljubljani za finalno tekmovanje, naj ee javijo v nedeljo 17. t. m. ob pol 14. na letnem telovadišču v Tivoliju: Mladinci: Tek 1©« m: Kokalj — klasična giinn.. Stumberger — fizkul. šola, Pungartnik — IX. drž. gimn., Zorko — I. drž. gimn.; višina: Todorovski — fiz* kulturna šola. Jurkar — fizkuL šola, Brčič — klasična gimn.. Skrjanc — X. drž. gimn.; krogla: Stefančič — klasična gimn.. Golob — sred. telin šola, Ahlin — I. drž. gimn., Vede B. — I. drž. gimn.; mladinke: tek W m: Benčič — fizkul turna šola, H ruše var — fizkul. šola, Remih — ekonom, tehnikum; višina: Puo — X. td.rž. gimn., Jezeršek — X. držav, gimn.. Benčič — fizkul. šola; krogla: Hruševar — fizkul. šola. Jaro X. drž. šola, Xastarova — fizik ul. šola. Atletsko prvenstvo srednješolcev v Novem mestu Zaradi! slabega vremena so priredili v Novem mestu žele pretekli pouedeiljek okrajno srednješolsko tekmovanje v atletiki. Tekmovalna proga je bila precej razmočena in zaradi tega so bili doseženi le povprečni rezultati. Na tekmovanju so sodelovali gimnazijci, dijaki ekonomskega tehnikoma in učiteljišča. Rezultati so bili naslednji: mladinci: tek na 160 m: 1. Paveo (gimn.) 13.0«: met krogle: 1. Zorko (griimn.) 10.82 m, Šepeo (ekon. teh.) 971 m: skok v višino: 1. Zorko (gimn.) 140 cm; mladinke: tek na (6 m: Virtova (gimn.) 9.9. 2. Jakov, čičeva (učitelj.) 9.8; met krogle: Ma rinčkova (gdimn.) 7.32 m. 2. Florjančičeva (gimn.) 6.80: skok v višino: 1. Korenova (gimn.) *05 em, 2. Morova (gimn.) 100 cm. Najboljšo plasirani mladinci in mladinke bodo tekmovali v Ljubliani v nedeljo 17. t. m. Jesenski cross Narodne milice * V nedeljo 17 t. m- ob 17. bo v Ljubljani v Tivoliju finale jesenskega orossa članov Narodne milice. Posamezni okraji so tekmovali v času od 1. do 10. t. m. ter je nastopilo preko 600 atletov. Prvaki posameznih okrajev pa bodo pomerili svoje sposobnosti na finalnem tekmovanju v Ljubliani. Nekateri atleti so dosegli zelo dobre čase tako. da bo zmagovalec moral v Ljubljani pokazati vse ovoje sposobnosti- Najboljše plasirani bo imel prehodni pokal, katerega brani zmagovalec spomladanskega crossa Dobovšek Feliks. Začetek tekmovania bo ob 11. uri na letnem telovadišču v Tivoli. SLOVENSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Železničar — Kladivar 4 :3 (3 :1) Včeraj je bila v Celju odigrana odložena tekma iz III. kola I. skupine slovenskega prvenstva med Železničarjem iz Ljubljane ter domačim Kladivarjem, v kateri je Železničar premagal nasprotnika z rezultatom 4:3. Igra je bila zelo zanimiva, deloma ostra, vendar pa ne surova. Žlezničar je dosegel prvi gol že v 4. minuti, ko je Razbornlk II iz neposredne bližine ostro streljal poleg nemočnega vratarja. Rezultat se je spremenil po 38. in 36. minuti, ko sta Erber ln Švare dovedla gostujoče moštvo v vodstvo 3:9- V zadnjih minutah Je Dobrajc Iz gneče pred golom zmanjšal rezultat na 3:1. Drugi polčas se je začel z ostrim napadom Kladlvarja, ki mu je uspelo kmalu znižati -po Belcarju na 3:2. Sledil je avtogol Šaleharja, v naslednji ml-nuti pa je bil postavljen končni rezul tat. ko Je Dobrajc z ostrim strelom 16 m preko obrambnega zidu postavil Ob Ljubljanskem festivalu Reviia pevskih zborov V ponedeljek, 11. oktobra, smo slišali koncert šestih najboljših amaterskih pevskih zborov iz Ljubljane- Z njiim se je začela vrsta večjih glasbenih prireditev, ki naj nam v okviru Ljubljanskega festivala prikažejo raven glasbeno-pro-svetnega in glasbeno-umetniškega dela, kakršno je dosegla Ljubljana v treh letih po osvoboditvi, torej odkar se prosvetna in umetniška dejavnost pri nas prerajata v resnično demokratičnem duhu, usmerjata v socialistično idejnost. To je za vso republiko pomenljiv pregled; glavno mesto je odgovorno, da prednjači ne le v umetniških uspehih, temveč da prav zato, ker ima največ strokovno zgrajenih kadrov, skrbi tudi za revolucionarni značaj prosvetnega in umetniškega dela. Na tekmi ljubljanekih pevskih zborov, ki je bila poleti kot priprava za festival, »o si priborili odgovornost prvakov v posameznih kategorijah naslednji zbori, ki so davi nastopili: študentski mešani pevski zbor ljubljanske univerze pod vodstvom tov. Radovana Gobca, Mešani zbor železničarskega KUD »Tire Rožanc« pod vodstvom tov. Vasilja Mirka, mešani zbor Glasbene Matice pod vodstvom tov-Mirka Poliča. Moški zbor KSS »Ivan Cankar« pod vodstvom tovariša Krista Perka, ženski zbor tovarne »Štora* pod Vodstvom tovarišice J-tefke Kniljčeve in Mladinski mešani zbor KUD »Jože Mo-škrič« pod vodstvom tov. Slavka Miheliča. Moškričev mladinski zbor je olvoril epored. Zbor se je po povratku svojega stalnega zborovodje spet znašel. Romanje skoz roke treh začasnih dirigentov mu je pač prilično škodilo, saj pri tako krhki, delikatni glasovni sestavi kot jo nudijo mladinski mešani glasovi, ne more biti drugače. Po prvih dveh težjih pesmih, ki sta bili tehnično dobro, a le prezadržano podani, se je »Moškrič- šele vpel v razpoloženje in je zapustil vtis, da bi se bil v daljšem sporedu še razmahnil (vsak zbor je nastopil s tremi pesmimi). Tako smemo pričakovati, da z vztrajnim delom še v tej sezoni prekosi svojo lansko normo. Žensiki zbor tovarne »Štora« je lep primer za to, kaj zmore občutljiv, strokovno izšolan glasbenik, ki mu ni žal požrtvovalnega dela s pevci izmed preprostih ročnih delavcev. Kaj bi — zbor je na poletnem festivalu pokazal več; pri tem nastopu je bil nekam negotov; morda so tovarišice čez poletje nekoliko iz-pregle. Toda zbor ima nesporno kulturo; nekaj je v tem petju, kar zliva glasove kljub mnogim raskavostim v svojevrstno homogenost — iiz srca znajo zapeti. Moški zbor KSS »Ivan Cankar« je tipičen »ljubljanski« zbor. To ima svoj po- men. »Cankar« je nosilec večdesetletne borbe predmestja za svojo kulturno pravic» in v njem se je zgostil tisti hudi vzpon delavca-meščana od popevanja po gostilnah do koncertnega petja. To je velika kulturna zasluga tega zbora. Tako se je. zbor obdal z vzdušjem močne lokalne tradicije, ima pa hkratu s tem tudi neko potezo konservativnosti, kar je pri tem nastopu še podčrtala izbira programa. Sicer pa je zbor dokazal, da je rutiniran v nastopih in da se čvrsto drži na svoji višini. Mešani zbori: Glasbena Matica, »Tine Rožanc« ,in Študentski pevski zbor so znani po tolikšni stopnji tehnične zgra-jenosti, da si smejo uspešno zastavljati težje naloge zborovskega petja. Vsi trije zbori so s skrbno izbiro pesmi in zaradi mnogih lepot v izvedbi teh pesmi upravičili svoje prvenstvo Izza pevske tekme. Medtem ko čutimo pri prvih dveh po splošnem vtisu večjo zakoreninjenost v tradiciji in vzdrževanje že dosežene višine, pa v pevcih študentskega zbora vse vre, se kvasi in neučakano stremi naprej. To je tudi nesporna prednost tega našega zbora. Kot zadnjo točko programa so študenti zapeli zbor R. Gobca, svojega zborovodje: Pogovor ptičke z mrtvim partizanom. Skladba je v tvornosti Radovana Gobca korak naprej v primeri z njegovo povsem vnanje-efektno priredbo Kuharjeve partizanske »Jutri gremo v napad«, vendar po muzikalni plati ne more ohraniti poslušalca v napetosti do kraja. Ne moremo mimo dejstva, da so poslušalci prav izvedbo preproste ljudske pesmi, ki so j‘o brez iskanja vnjanjih efektov zapele delavke iz »Store- (Marolt: Travnički so že zeleni) nagradili z največjim ploskanjem, ker ni slučajno in ne osamljeno ter nam spet kaže, kakšna pota morata ubirati naš glasbeni ustvarjalec in poustvarjalec. V svojem delu morata odkrivati pristni slovenski umetni glasbeni izraz- Le po tej poti bomo približali glasbeno umetnost našemu ljudstvu in le tako nam glasbena umetnost in glasbena prosveta postaneta orožje v borbi za našo socialistično preobrazbo. Zato tega ne moremo nikdar preveč poudarjati. Revija nam po svoje odgovarja tudi na zanimivo vprašanje, kakšna je raven našega zborovskega petja tri leta po osvoboditvi v primeri s predvojno. Toda svoj-čas smo znali meriti samo s strokovnimi merili. Poglejmo danes: med najboljšimi zbori Ljubljane nastopa tudi zbor tovarniških delavk. Stara merila »o nam postala preozka. To, da se širi v množice glasbena kvaliteta, je neizpodbitno jamstvo za bistveno novo, višjo glasbeno raven. Rafael Ajlec Kulturne razmere v radgonskem okraju V Radgonskem okraju smo dogradili 20 zadružnih domov. Uredila se je tudi mreža kmečkih zadrug, poleg obrtniških, kaj* bo nedvomno dvignilo tako življenj-fko kot kulturno raven naše vasi. V našem okraju, ki šteje okrog 30.000 prebivalcev je 14 osnovnih šol, od teh 4 sedemJetke. Osnovno šolo obiskuje 4118, sedemletko pa 218 učencev. V gimnaziji je 240, v nižji strokovni šoli 40, v večerni gimnaziji pa 33 učencev. Vendar se še občuti pomanjkljiva mreža osnovnih šol, tako da morajo nekateri otroci prehoditi po 5 km do svoje šole. Domovi igre in dela pa sprejemajo vsak dan 96 otrok. Tako šteje danes okrog 28 Domov kulture, 96 knjižnic,2 čitalnici, 2 kino-dvo-rani ter 24 sezonskih gledaliških skupin. Imamo 15 fizkulturnih društev, ki štejejo 446 članov. Splošno kulturno-prosvetno delo se je dvignilo pri nas, kar smo ustanovili knjižnice pri vseh krajevnih ljudskih odborih, V vseh večjih vaseh in po sedežih zadružnih domov, pa nove krajevne ljudsko-pro. svetne svete, ki so že izdelali načrte za kulturno prosvetno delo do konca meseca maroa 1949. Vsi kulturni ljudsko-prosvet-ni sveti so sprejeli v svoje načrte ideološki študij. Za uspešen napredek v ljudsko - prosvetnem delu pa potrebujemo predvsem kader, Id bi prevzel vodstvo v posameznih panogah našega ljudsko-pro-svetnega dela. Dosedanji knjižničarji, dramatski in pevski tečaji nam še niso vzgojili takega kadra, zaradi česar najbolj trpi kvaliteta dela. Naj živahnejše je delo v mladinskih vrstah, pomanjkljivo pa v sindikalnih podružnicah, zadrugah ln gasilskih organizacijah. Treba pa bo odpraviti ali vsaj omejiti razvado, da spremlja vsako našo kulturno prireditev — veselica. 4:3. Bilo je Se nekaj razburili vib trenutkov na Igrišču, posebno strel iz 11-metrovke, ki jo je Razbornlk zastredjal, Tekmo je sodil Janežič iz Ljubljane, ki je včekrat oba nasprotnika precej oškodoval. Vsega obsojanja pa je vreden nešportni izpad celjske publike, ki j» na cesti napadla sodnika. Medmestni turnir v rokometu V Zagrebu «e ie zadel preteklo sredo rokometni turnir messt, v katerem sodelujejo moštva Beograda, Zagreba, Ljubljane. Osijeka, Sarajeva, Subotice iu Zadra. Pred začetkom je bil slovesni mimohod eikip, ki jih je pozdravil glavni tajnik Fizkul turne zveze Hrvatske Zvonko Vrcan. Prvo srečanje med ekipama Sarajeva in Osijeka se je končalo z imago Sarajeva z 10:0 (4:0). Tekma med Zagrebom in Zadrom se ie končala z zmago Zadra z rezultatom 22:2 (11:2). Tretje srečanje je bilo med Beogradom in Ljubljano, v katerem je zmagal Beograd s 15:1 (9:0). Jutri bodo igrali Sarajevo : Izrabljana, Beograd : Osijek in Subotica : Zadar. ODPOVEDANI PRIREDITVI V TRBOVLJAH LN KRŠKEM Motorne dirke, ki bi morale biti v nedeljo 17. t. m. v Krškem so zaradi tehničnih ovir preložene na kasnejši čaa. Prav tako so iz istih razlogov odpovedane tekme v kolesarjenju, ki so bil# določene na dan 17. oktobra v Trbovljah-* Smučarji, planinci, športniki! V nedeljo 17. oktobra vsi na udarniško delo za žičnico na Vitranc, v Kranjsko goro. Zbor na glavnem kolodvoru pol ure pred odhodom jutranjega vlaka (prod 5. uro). Tehnika Ulične motodirke v Ljubljani V okviru dneva Ljudske tehnike bo priredila zveza motociklistov in avtomobilistov Slovenije, motociklistične dirke za cestno prvenstvo LRS v LjubljanL Vozili bodo naši znani dirkači Iz raznih krajev Sloveniie, povabljeni pa so tudi vozači iz Hrvatske. Obeta se, da bo borba med posameznimi vozači ostra. Proga je sorazmerno težka ln /bo moral pokazati vozač vse svoje znanje In pogum. Potekala bo tako-le: start na Taboru preko Slomškove. Pražakove. Cigaletove, Dalmatinove, Komneskega ulice. Vidovdanske ceste k cilju na Taboru. Dirke bodo \ nedeljo 17. t. m. ob 14. Pred tekmovanjem bo tudi trening in sieer v dopoldanskih urah od 8.38—12. Opozarjamo prebivalstvo, da bodo v tem času vse ceste in prehodi ob tekmovalni progi zaprti. Gledalci naj se na dan tekem zadrže disciplinirano, tako na treningu. posebno pa popoldne na prvenstvu, kar bo omogočilo tudi hitrejši potek dirk. V primeru slabega vremena, bo prireditev odpadla. Podrobnejše Informacije bodo v dnevnem časopisju. Žensko državno prvenstvo v Novem Sadu Kakor smo ze poročali, se bo v nedeljo 17. oktobra začelo t Novem Sadu po osvoboditvi drugo tekmovanje žena - ša-hlstk za prvenstvo Jugoslavije. Na prvem turnirju, ki je bil lani v Beogradu, Je zmagala Lidija Timotejeva tz Zemuna. Letos se bo udeležilo tega turnirja 14 šahlstk, ki so se na ta turnir kvalificirale na prejšujih republiških prvenstvih. Po razporedu Iniciativnega odbora Šahovske zveze Jugoslavije, se bodo udeležile tekmovanja: Lidija Timotejeva (Zemun), Inž. Nada Ročič-Delak. Marija Hrašovec, Tanja Tomljenovič, Marija Vinceljak (vse Iz Zagreba). Slavica Cvenkelj (Ljubljana), Ivanka Svetek (Dravograd). Antonija Bajec (Bled), Marija Kprban (Ljubljana). Sldonlja Mamit (Zemun), Perica Jovanovič (Cačak), Nada Kudrna (Zemun). Nina Avlrovlč ln N. Surjanae (Novi Sad) Predstavnice Bosne in Hercegovine In Makedonije niso potrdile svoje udeiežbe nrf turnirju. Kot rezervi sla določeni Nnša Homec lz Maribora ln Emilija Matič lz Beograda. Letošnji ženski šamplonst Je važen tudi zalo. ker bo že prihodnjo spomlad svetovno prvenstvo žena šahlstk, na katerem bo verjetno sodelovala tudi naša predstavnica. Pri včerajšnjem poročilu o prvem simfoničnem koncetu je po pomoli izpadel podpis: -o-j*, Razpis abonmaja za sezono 1948-49 (Maribor) Abonma obsega 8 dramskih, 6 opernih in 2 baletni predstavi, ki jih bomo izbirali med naslednjimi deti: Drama: Can. kar: Za narodov blagor, Moliere: Učene ženske, Sheridan: Sola za obrekovanje, Petrov: Otok miru, Ostrovski: Brez dote, Trenj e v: Gimnazijci, Krleža: V agoniji, Shakespeare: Mnogo hrupa za nič in ena slovenska noviteta. — Opera: Čajkovski: Jevgenij Onjegin, Leoncavallo: Pagliacci (Bajaoo), Borodin: Polowjecki plesi iz opere Knez Igor, Rossini: Seviljski brivec, Svetel: Višnjam, Offenbach: Hoff-mannove pripovedke, Dvorak: Rusalka, Puccini: la Boheme, Gotovac: Ero z onega sveta, Gounod: Faust, Verdi: Travnata, in še nekatera najbolj uspela dela iz preteklih sezon. — Balet: 2 nova celovečerna baletna večera in ponovitev 11. baletnega večera iz prejšnje sezone. Izven abonmaja bomo dali eno ali dve mladinski predstavi- Uprava gledališča se je odločila, da nudi članom sindikatov posebne predstave v obliki cenejših sindikalnih abonmajev, za katere se je treba priglasiti pri svoji sindikalni podružnici. Vsi ostali naj se priglasijo pri blagajni gledališča, Slomškov trg, vsak dan od 10. do 12. za ljudski abonma. Zadnji rok prijave je sobota 16- t. m. do 12. ure. Mladinski abonma bomo organizirali po liniji LMS. — Abonenti se lahko naročijo na »Gledališki list« po znižanih cenah. CENE ABONMAJA (Prva štev. pomeni Sind, abonma, druga Ljudski abonma.) Lažni sedeži v parterju in I. nadstropju: št. 2—3 — 320 din, 330 din, št. 4—6 — 400, 465, št. 7—8 — 480, 545. Ložni sedeži v II. nadstropju: št 2—3 — 200, 200, št. 4—5 — 260, 280. Balkonski sedeži: I. vrsta 480, 545, II. vrsta 400, 465, III. in IV. vrsta 320, 320, V. in VI. vrsta 200, .200- Partemi sedeži: I. vrsta 480, 545, II. in III. vrsta 420, 465, IV. in V. vrsta 380, 385, VI. in VII. vrsta 320, 330, VIII.—X. vrsta 260, 280. Srednja loža: I. in II. vrsta 480, 550, II. in III. vrsta 400, 500. Galerija’: I. vrsta 260, 280, II. vrsta 200, 200, III. vrsta 150, 150. Abonma je plačljiv v 8 zaporednih mesečnih obrokih ter se prvi plača ob izstavitvi izkaznice. Uprava SNG Maribor Delodajalcem 'državnega, zadružnega in družbenega sektorja! Minister za delo FLRJ je z naredbo številka 14-304 z dne 1- oktobra 1948 odredil, da velja za delodajalce državnega, zadružnega in družbenega sektorja (za državna podjetja, ustanove in otolastva, za zadruge, za družbene in ljudske organizacije in njihova podjetja) kot rok za pravočasno predložitev prijav o vstopu zavarovancev v službo tisti rok, ki velja za predložitev mesečne plačilne liste. Potemtakem bodo ti delodajalci vse prijave o vstopu v službo za vse delavce in nameščence, kd so,vstopili v službo med izplačilno periodo, predlagali pristojni ekspozituri Državnega zavoda za socialno zavarovanje istočasno s plačilno listo za tisto izplačilno periodo in ne več za posameznega v službo vstopivšega delavca ali nameščenca v roku 8 dni po njegovem vstopu v službo. To določilo velja za vse vstope v službo po 1.' oktobru 1948, kolikor prijave o vstopu v službo že niso bile predložene. Navedena naredba ministrstva za delo FLRJ ne velja za delodajalce privatnega sektorja, ki morajo — kakor doslej — prijavljati v službo vstopivše delavce in nameščence v roku 8 dni po njihovem vstopu v službo. Državni zavod za socialno zavarovanje, podružnica v Ljubljani Ti KOLEDAR Petek. 15. oktobra: Terezija, Radoslav. Sobota, 16. oktobra: Jadviga, Hedvika, Gad, V elena. SPOMINSKJ DNEVI 15. X. 1943. — Zadetek velike nemške ofenzivo iz Hrvatsko čez Kolpo proti slovenskemu osvobojenemu ozemlju-15. X. 1844. — Rojen Simon Gregorčič v Vršnem pod Krnom. (Umrl 24. 11. 1906). 15. X. 1943. — Prvi sestanek komisije za načrtno gospodarstvo na osvobojenem ozemlju. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Trom ost je. Marijin trg št 5 SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani Nedelja. 17. oktobra ob 14.30: Turgenjev: Mesec dni na kmetih Izven. Predstava v Operi. Opera v Ljubljani Sobota, 16. oktobra, ob 20-: Nastop plesno folklornih skupin. Prireditev v okvirju ljubljanskega festivala. Izven. Nedelja, 17. oktobra, ob 20.: Smetana: Prodana nevesta- Izven PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ Nedelja. 17. oktobra ob 15. in 1£.: Lope de Vega-J. Vovk: »Prebrisana norica«. V nas lov mi vlogi gostuje Alenka Svetelova. članica liubljanske -drame. Gostovanje v Sindikalnem gledališču na Jesenicah. 1923-n • INVALIDSKO PODJETJE »BRIVNICE IN CESALNICE« obvešča občinstvo, da posluje od ponedeljka 18. oktobra dalje dežurna brivnlea in česalnica v Gajevi ulici 6, ter česalnica v Gradišču štev. 4 neprekinjeno od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Priporočamo se za obisk. — Uprava. 1925-n Glasbena Matica — pevski zbor, Ljubljana Prihodnja redna pevska vaja je v torek 19. oktobra ob 20. Odbor.— 1974-n Študentski pevski zbor, pozor! Sestanek zaradi mer za kroje je danes ob 20-Pnidi'to vsi. Zelo važno. — Odbor. JTJGOREKLAM. Ljubljana, Tyrgevall sprejema Og-Iase. objave in obvestila za vse časopise v FLRJ. R&ZNAŠALK© ZA STRAŽIŠČE PRI KRANJU sprejme PODRUŽNICA LP IN SP KRANJ Mesečni zaslužek ca 2600. Ivan Ribič ■ Stojan: Koncerti Simfonični koncert v unionski dvorani. Drevi ob 20. izvaja, orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Sama Hubada simfonični koncert v unionski dvorani. Začetek ob 20. Izvaja dela: Dvoraka, Osterca, Lajovica in Kozine. Vstopnice v Knjigami muzikalij. 1973-n Kinematografi LJUBLJANA UNION: jugoslovan. film: »Življenje je naše« (Ljudje s proge), tednik, sovjetska kinokronika. — MOSKVA: sovjetska filma: »30, oktober« in »Zimska spartakiada«, tednik. — SLOGA: franc, film: »Potepuha v ne-besih«, tednik. Predstave Ob 16,15. 18.15 im 20.15. — KODELJEVO zaprto. — SISKA: Zaključena predstava za štab del. brigad. MARIBOR. ESPLANADE: sovjetski film: »Ališer Navoi«. tednik. — GRAJSKI: sovjetski film »Za srečo tistih, kd so na morju,« tednik. CELJE METROPOL: estonski film: »Življenje v Citadeli«. tednik. — DOM: sovjetski film: »Učenka prvega razreda«, tednik. KRANJ MESTNI: ameriški film: »Vojna divjih mačk«, tednik. PTUJ: sovjetski film: »Tretji udarec«, tednik. Radio Ljubljana Maribor in Sl. Primorje SPORED ZA PETEK 6.00 Polke in valčki. 6.10 Napoved časa in poročila. 6.20 Jutranja telovadba. 6.30 Jntranji koncert. 7.00 Napoved časa, radijski koledar, poročila in objave- 7.10 Sovjetska lahka glasba. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave- 13.00 Lahek opoldanski spored. 14.00 Gospodarski pregled. 14.10 Iz zakladnice Josefa Suka. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Pesmi* starejših slovenskih skladateljev poje sopranistka Filipčič Danica, pri klavirju Valens Vodušek. 18.00 Oddaja za pionirje. Ernest Adamič: Pri zlarinskih ribičih in kora-ljarjih (zvočna igra). 18.40 Nekaj orkestralne glasbe. 19.00 Oddaja za ljudske odbore. 19.20 Operetni samospevi. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije p. v. dirigenta Sama Hubada. (Prenos iz Uniona). 22.00 Prenos poročil Zvezne po-staje Beograd. 22.30 Plesna glasba. 23.00 Ura serenad in nokturnov. 23.30 Zaključek oddaje. TOVARNA GLASBIL V MENGŠU sprejema do preklica v popravilo in uglasitev VSE VRSTE HARMONIK in GLASOVERJEV. POZIV Pozivamo vse upnike in dolžnike nacionaliziranega podjetja MILKA MATAJC, mehanična tkalnica, STRAŽIŠČE PRI KRANJU da prijavijo svoje obveznosti, odnosno terjatve do 30. oktobra 1948. Po gor-njem roku se prijave ne bodo upoštevale. Prijave naj se pošljejo na naslov »ŽIMO PREJ A«, okr. gosp. podjetje, STRAŽIŠČE PRI KRANJU PODJETJE ZA RADIJSKO INDUSTRIJO »NIKOLA TESLA« kupi: tov&mo dvigalo za pritličje in dve nadstropji, nosilnost 1 do 2 toni. KOVINSKI KOTEL prostornine 1—2 toni. primeren kot rezervoar za hišni vodovod. Ponudbe je poslati v BEOGRAD, poštni predal 737 ali telefon 44-362. ZASLUŽEK DIJAKINJA 6. gimnazije išče inštruktorico za matematiko. Naslov v oglas-nem odidelku. 31975-4 IZDELUJEM COPATE iz domačega blaga. Tyrševa 14, dvorišče levo, — vrata 4; od 16. do 18. 30974-4 POSTREŽNICO, srednjih let iščem za takoj. Naslov v ogl. odd. 30018-4 POSTREŽNICO za nekaj ur dnevno sprejmem. Stanovanje na razpolago. Erjavčeva 4-1, vrata 4. 30944-4 POSTREŽNICO enrat tedensko sprejmem. Stare. Novi trg 6. 30955-4 PRODAM BUDILKO moderno 20 X 20 veliko, za pisalno mizo — prodam. Ogled od 9. do 13. ure. Naslov v ogl. odd. 31060*5 UGODNO PRODAM posteljo — samo les, različna vrata, mreže za okna, knjižno polico, deske mehke in trde. veliko plahto iz kotenine, mizo, dvojne snežne verige in dva obroča za osebni avto, violino, violo in mandolino. Ogled 15. in 16 t. m. od 14. do 17. ure. Naslov v ogi. odd. 31072-5 MOŠKO KOLO Burmus in 14 karatno žensko zapestnico prodam. Naslov v ogl. odd 31056-5 VEC STO METROV laiksa za trnke prodam. meter din 10. Ponudbe na oglasni oddelek pod Laka 10. 31070-5 DESET CEBELNIH PANJEV A2. rab-ljenih, naprodaj v Rožni dolini, cesta XXI-8. 31055-5 NEKAJ POHIŠTVA prodam. Ogled od 14. do 16. Naslov v ogl. odd. 30397-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, lep, prodam. Naslov v ogl. odd. 31068-5 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv. šiva na-prej in nazaj, prodam. Naslov v oglas, oddelku. 31052-5 HRASTOVA POSTELJA z mrežo in posteljno omarico, vse čisto in dobro ohranjeno, naprodaj za 3000 din. Naslov v ogl. odd. 31050-5 KUHINJSKO POSODO in razno drobnarijo, vse rabljeno, prodam. Ogled od 14. do 18. ure popoldne. Naslov v oglasnem oddelku. 31080-5 POHIŠTVO: postelja, posteljna omarica in stojalo za rože prodam. Ogled od 14. do 18. ure popoldne. Naslov v ogl. oddelku. 31081-5 OGRODJE moškega kolesa — prodam. Vprašati: Jankovič, Ljubljana - Polje 78-1. 31077-5 OGLEDALO 81X56, lisičjo kožo in marmornate plošče 104X55 — prodam. Naslov v ogl. odd. 31064-5 BEL KOŽUŠČEK, volnene žabice, volnene spodnje maje in svileno prejo za prte, prodam. Ogled od 10. do 15. Mestni trg 7-1. 31065-5 ZAVODI — MENZE! Prodam radio Minerva s prenosljivim zvočnikom in električni gramofon, priključek na radio. z 80 ploščami. Jereb, Ljubljana, Camipova 8. 31062-5 FOTOGRAFSKI APARAT, odličen, 6X9. prodam. Jeseni*», Gregorčičeva ulica štev. 5. 31008-5 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »Singer«, dobro ohranjen, prodam. Gena po dogovoru. Bohino Francka, Prešernova 20, Jesenice. 31009-5 TEHTNICO, 15 kg nosilnosti, z medeninastimi skledami, malo rabljeno, močno izdelano, prodam- Naslov v oglasnem oddelku. 31001-5 MOŠKA ZIMSKA SUKNJA, lepo ohranjena. naprodaj. Mestni trg 9-IL, preko dvorišča. 31003-5 MOŠKO OBLEKO za srednjo postavo in fantovsko za 14 do 15 let, prodam. Krojaštvo. Dolenjska cesta številka 48g. 30972-5 PRAVO KAVO prodam. Hubadova ulica štev. 9. 30987-5 TELEFONSKI APARAT, namizni, lep, odlično ohranjen, prodam za 2000 din. Pismene ponudbe pod Brezhiben na ogl. odd. 30983-5 MOŠKO OBLEKO, temno Iz predvojnega blaga in 1 kg prave kave prodam. Naslov v ogl odd. 30984-5 PISALNI STROJ amerikanske znamke, starejši tip, prodam. Ogled od 8. do 10 Naslov v ogl. odd. 30980-5 MOŠKO KOLO prodam. Sv. Petra cesta 49, Gorenc. 30971-5 MOŠKI POVRŠNIK (raglan) v zelenkastem vzorcu, ameriško blago, skoraj nov. 5400 din; suknjo za dečka do 12 let nošeno (blago krombi), 1800 din in nekaj blaga za kratke hlače prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 30979-5 RJAVO KAMGARN moško obleko za srednjo postavo, popolnoma novo — prodam. Sv. Petra c. 29-11. 31038-5 Važno opozorilo za »Teden gojitve in varstva gozdov« od 17: do 24. oktobra 1948. Zaradi nejasnosti, ki so se ponekod na terenu pojavile v zvezi z naročanjem gozdnih sadik za pogozdovanje, opozarjamo vnovič vsa GG-OLO-OZKZ in druge prizadete, da je treba sadike naročiti oziroma dobaviti neposredno pri pristojnem našem terenskem organu. t. j. pri nadzorniku tiste drevesnice, 'katera glede na razpoložljive zaloge ter najmanjšo oddaljenost od mesta dela (pogozdovanja) najpovoljnej-S© leži. Imena in naslovi nadzornikov vseh naših drevesnic so bili objavljeni v biltenu ministrstva za gozdarstvo LRS štev. 5 od 1. oktobra t. 1. Količina naročenih sadik mora biti v skladu s planom dodeljenih sadik, ki ga je izdala uprava za povzdigo gozdov. Glede na kratek rok ter velike potrebe sadik za teden pogozdovanja priporočamo, naj se dobava sadik organizira s pomočjo direktnih prevoznih sredstev in ne po železnici, ker sadike še niso tako utrjene, da bi brez škode lahko prenesle dolgotrajne transporte. DIREKCIJA PODJETJA Gozdne semenarne in drevesnice. „Tovariš44 št. 42 prinaša na 8 straneh bakrotlska: Mojster-kletar preizkuša letošnji pridelek Prvi republiški mladinski festival v Ljubljani Tovarna sodov v Medlogu pri Celju Sovjetski umetniki prt delu Kako nastane slikovni del »Tovariša« Slike Jurija Šubica Na 16 straneh besedila; Fot do prvega slovenskega umetniškega filma »Na svoji zemlji« Borba za mir Slovenska vina imajo svetoven sloves Elita (črtica) + Obtožnica v stihih (L. Krakar) Nove zimsko-športne prireditve na Gorenjskem — Dali so svetel zgled Filmski obzornik Jurija Šubica življenje ln delo Umrl je igralec V. I. Kačalov Bajka o čudesih ameriške tehnike Kako nastane »Tovariš« v bakrotlsku Veliki lov Poleg tega kulturne zapiske. Filatelijo, večerno razvedrilo, radijski program za ves teden ter obilico slik in Ilustracij. Posamezna številka stane 8 din, mesečna naročnina 20 din. Uprava »Tovariša« je v Ljubljani, šelenburgova ulica 5, telefon 38-96. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avto-model in črne salonarje št. 37 — prodam. Naslov v ogl odd. 31023-5 DOBRO POSTELJO prodam. — Rehar, Japljeva ulica 4. 31019-5 SEMIŠ ČEVLJE štev. 38—39, močne, prvovrstne predvojne in temen, va-teliran kostum, prodam, — Naslov v ogl. odd. 31016-5 NOV CRN PLAŠČ in dve stari prešiti odeji prodam. Naslov v ogl.. odd. Slov. poroč. 30998-5 MLADO KOZO, sanske pasme, prodam. Sv. Križ, Jarška 21. 30997-5 MOŠKO PELERINO iz kamelje dlake in kurjo pičo prodam. Kodeljevo — Malejeva 22. 30996-5 MOŠKE GOJZERICE št. 41—42 prodam Hribernik, Lepodvorska št. 10, Šiška. 31036-5 SAKSOFON Alt Es, posrebren, prodam. Ogled med 15 in 16. uro pop. Z. F. Miklošičeva 14-III. 31034-5 VELIKO PRAZNO PERNICO, prodam. Naslov v ogl. odd. 31035-6 PLAŠČ za 10—12 let starega fantka, kožušček (jagenček) in plašček od 2—5 let starosti, vse dobro ohranjeno. prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poročevalca. 31028-5 KRZNEN—ELAŠC, črn. prodam. Naslov v ogl, odd. 31026-5 NOVA ZIMSKA MOŠKA SUKNJA, za večjo postavo, predvojno blago in 5 m blaga za rjuhe, naprodaj. — . Naslov v ogl. odd. 30990-5 RJAV PLIŠAST PLAŠČ prodam. — Naslov v ogl odd. 30993.5 MOŠKE CRNE ČEVLJE št. 42, nove jahalne hlače — nove. škornje št. 41, površnik in ženske salon čevlje št. 38, zelene, prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 31049-5 ZLAT PRSTAN z lepim rubinom, zlato verižico, pirotsko preprogo 190x140 in umetniške slike, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 31048-5 GOJZARICE št. 39 % nove. rjave, ter ženski kostum za srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. 31045-5 MOŠKE ČEVLJE 38 nove, nizke — amerikanske, prodam — Dapčevičev trg 8-III. 30061.5 POHIŠTVO, čisto, prodam. Naslov v ogl. odd. 30949-5 KELIM BLAZINO, novo. in ogledalo za kopalnico prodam. Naslov v ogl. oddelku. 30950-5 PO UGODNI CENI prodamo ca 30.000 kg tretjevrstnega sena, ki ga Imamo vskladiščenega v raznih krajih Slovenije. Informacije v Biro-u D H — Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 25, telefon 47-03. 30948-5 PRAŠIČA za rejo prodam. Naslov v ogl. odd. 30947-5 NOVO ŠVICARSKO zapestno uro 15 rub., moderno, Waterproof 6800 prodam Naslov v ogl. odd. 30946-5 MOŠKI IN ZENSKI PLAŠČ za srednje postave, preprogo »perzijsko Sires« in risalno orodje (šestilo) prodam. Ogled vsak dan od 15. do 16. Naslov v ogl. odd. 30968-5 VELIKO ŽELEZNO PEC prodam. — Vodnikova 287 — Dravlje — priti., desno. 30943-5 KAUC, zložljiv v fotelj, prodam. Naslov v ogl. odd. 30969-5 VERIGO za kolo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 30960-5 AMORTIZERJE z bobnjem ln aksom komplet za Fiat 1100, reflektor in vijak prodam. Naslov v oglasnem oddelku 30959-5 VEČJI KRZNENI OVRATNIK severni skunks skoraj nov in 6 m svile za obleko prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 30981-5 RADIJSKI APARAT z gramofonom in ojačevalcem, 7 cevni, v moderni omarici prodam. Ogled od 13.30 do 16. — Naslov v ogl. odd. 30958-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, In športni voziček, dobro ohranjen, ugodno prodam. Hotel Evropa 15, 19. 30862-5 4 kg PUHA prodam. Naslov v oglas. oddelku. 30957-5 ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnm oddelku. 30869-5 NOVE ŽENSKE ČEVLJE št. 39. nizke ln moško zimsko suknjo prodam, žl-bertova ulica 7. 30951-5 KUPIM BOBEK OVRATNIK ali muf kupim. Ponudbe pod Bober na ogl. odd- 31069-6 DVA PLAŠČA ln dve zračnici — velikost 26x2.25 nujno kupim. Naslov v ogl. odd 30851-6 ZEPHIR - PEC, majhno, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe pod Zephir ua ogl. odd. 31040-6 LEPO KOMBINIRANO OMARO, 1-2 kavča, eventualno mizo in fotelja ter omaro za knjige, vse odlično ohranjeno kupimo takoj. Zadružno predstavništvo, Gregorčičeva štev. 17C-III, te-iefon 49-14 31079-6 RAČUNSKI STROJ, nov ali dobro ohrar njen, kupimo. Ponudbe poslati na Gostinsko podjetje MLO Črnomelj. 31000-6 ISTOSMERNI DINAMO za 250 do 400 Volt, 50—150 KW iščemo. Zasavski pro-mogovniki, Trbovlje. 31014-6 ELEKTRONKE za radio ECH 11- in ECH 3. in elektrolita po 8 Miikrovatov kupim. Cahun Maks, Trbovlje. 31013-6 ŠIVALNI STROJ za šivilje, z okroglim čolničkom ter dve žimniei kupim. Na-siov v ogl. odd- 31007-6 ZLOŽLJIVO POSTELJO kupim. Maj-strov trg 2, Kranj. 31004-6 ŠKORNJE štev. 44, nove alf dobro ohranjene kupim. Ponudbe na ogl. oddelek pod šport. 30986-6 MALO- PEC — gašperčka kupim ali vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 30985-6 3.20 m KAMGARNA v rjavi ali modri barvi za moško obleko kupim. Naslov v ogl odd. 309S2-6 NIHALNO KROŽNO ŽAGO po možnosti novejšega izvora, kupim. Uten-silia, Ljubljana, Rudnik 24. 31022-6 ČOKOLADO in ruski čaj za bolnika kupim. Plačam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. 34017-6 DECIMALNO TEHTNICO s premično utežjo 150—200 kg, kupim. — Ponudbe na mlin Kralj — Radomlje štev. 17. 30999-6 DALJŠO TRAČNO ŽAGO clrkularko, vzpenjačo za opeko ln betonsko me-šalico — kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Neimar. 30854-6 ŽIČNI PLAŠČ 28X151„ kupim. Hladnik, Borovnicah 31027-6 ZENSKE ŠKORNJE št. 40 ali 41 dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na naslov v ogl. odd. 30994-6 OTROŠKO KOŠARO, kupim. Pugljeva štev. 27 31044.6 PEČKO (gašparček) kupim ali dam protivrednost. Ponudbe pod: Pečka takoj, na ogl. odd. 31074-6 2 GUME 600x20 ali 650x20 ali 30x5 z zračnicami, kupi »Herkules«, Poljanska 42. 30966-6 LEPI PREŠITI ODEJI in dve odeji kupim. Plačam po dogovoru Ar.ica Lukane, Sp. Duplje, p. Duplje. 30864-6 ELEKTRIČNI FRIGIDAIRE za 3—4 osebe kupim. Ponudbe z navedbo cene na I. Kovačič Maribor. Sloven-. ska 10. 30877-6 ŽIMNICO na vzmeti — tudi slabše ohranjeno, kupim. Naslov v oglas, oddelku. 80954-6 ZAMENJAM 5 GUM topolino, novih, 15X4, zamenjam za 4 gume 16X5 do 16X6. — Ponudbe na ogl odd. pod: »Zamenjam gume«. 30930-7 MOŠKO KOLO, skoraj novo, zamenjani za radio 4+1, najraje Telefunken Ponudbe n* ogl- odid. pod Dobro ohra-nien. - 31066-7 ŠIVILJO na dom iščem. Triplat, Rožna ulioa 23- 31058-4 1 kg PRAVE KAVE zamenjam za koruzne izdelke. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč. 31025-7 FIRNEŽ, pravi 10 kg. zamenjam za jestvine Ponudbe na ogl. odd. pod Firnež. 30967-7 MOŠKO KOLO, novo. zamenjam za cement. Jakopin, Kranj. 30863-7 NEPREMIČNINE DVOSTANOVANJSKO HIŠO, vseljivo — za 400.000 din prodam. Ponudbe na egi. odd. pod Dolenjska cesta. 31078-8 SOBE - STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE v Št. Vidu, komfortno s kopalnico in kras nim vrtom zamenjam za enako ali s sobo in kabinetom v šiški. Ponudbe pod Takojšnja zamenjava na oglasni oddelek. 30915-10 SOBO išče mediclnec-absolvent — z lastnim perilom. Ponudbe na oglas, odd pod Medicinec. 30900-10 DVOSOBNO STANOVANJE na Jesenicah zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. odd 39089-10 ŠTUDENT TEHNIKE išče sobo. Ima lastno perilo. Ponudbe na oglasni oddelek pod Kloka. 30988-10 PRAZNO SOBO do možnosti s posebnim vhodom išče uradnica. Ponudbe pod Prijeten dom 10 na oglasni oddelek 30975-10 ENOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami in vrtom zamenjam za dvosobno kjer koli blizu centra. Naslov v ogl. odd. 30977-10 SOBO s souporabo kopalnice oddam takoj osebj, ki Ima svoje posteljno perilo in bi plačala v naturalijah. — Ponudbe pod Blizu centra na oglas oddelek 30973-10 TRISOBNO STANOVANJE — komfortno, v centru zamenjam za dvosobno s kabinetom. — Ponudbe pod : »Takojšnja zamenjava« na ogl. odd. Slov. poroč. 31033-10 DVA DIJAKA Iščeta stanovanje pri dobri krščanski družini. Ponudbe pod »Skromna« na ogl. odd. 31021-10 SOSTANOVALCA, poštenega in mirnega sprejmem takoj v malo sobico. Imeti mora kompletno posteljo alj kavč z odejo in s perilom. — Ogled od 17. ure pop. dalje. — Naslov v ogl. odd. 30995-10 KROJAČ Išče sobo. V prostih urah bi pomagal šivati. Azzolini Egidio — Cerkvena ul. 21, pri Srčnik. 31047-10 OFICIR JA išče opremljeno sobo — plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. pod : Nujno 80. 31030-10 SOBO opremljeno ali prazno Išče oficir JA, po možnosti tudi s hrano ali po dogovoru. — Ponudbe poslati na ogl. odd. pod : Miren 60 31029-10 RESEN ŠTUDENT Išče sobo. Plačljivo v naturalijah. Ponudba pod Pomoč v živežu na ogl. odd. 30961-10 ZDRAVNIK išče opremljeno sobo. — Naslov v ogl. odd. 30964-10 SOBO s posteljo Išče dekle, plača po dogovoru. Naslov v ogl odd 30952-10 RAZNO ODPELJAN JE BIL 14. sept. mlad pes — piki, črn gobček, lisičje barve, zakrivljen rep. Proti visoki nagTađi vrniti Triplat, Rožna dolina 23. 31059-14 ZATEKEL se je pes volčjak. Naslov-V ogl. odd. 31046-14 V SENOŽEČAH bo dne 18. 10. 1948 pro-movanje živine, flivonjave pasme, za KLO Senožeče. Vabljeni vsi interesenti! 31015-14 IZGUBILA SEM oblačilno knjižico št. 25148 na ime Petelin Jožefa. — Poštenega najditelja prosim, da ml jo vrne na Zg. Kašelj 136. pošta Dev. M. Polju. 30992-14 DNE 13. OKTOBRA t. 1. SEM POZABILA v delavskem vlaku pri Izstopu na postaji Ljubljana-Polje ob 18.20 zavitek z blagom za plašč. Ker sem siromašna In težko utrpim Izgubljeno blago, prosim poštnega najditelja, da mi Isto proti primerni nagradi vrne v Ljubljani — Lampret Boža Tovarna zamaškov. Emonska cesta 2. 31039-14 IZGUBILA SEM dne 8. fc m. krom žensko zapestno uro — štirioglato. Najldi-telja prosim, da mi jo vrne proti nagradi na naslov Kavčič Irena, Ljubljana. Stari trg 15. 31082-14 POZABILA SEM dne 9. X. v kamniškem vlaka rdečo mrežo z dvema knjigama. Pošten najditelj naj vrne proti nagradi. Naslov v ogl. odd- 31051-14 DNE 7. OKTOBRA 1948 JE BILA IZGUBLJENA od Kamnika do tovarne Remec—Duplica denarnica z Izkaznico od kolesa, toy. štev. 84616, znamke Daimler, knjižica Zveze borcev št. D. 08684 in 8000 din. Prosim najditelja, da odda najdeno denarnico proti nagradi v pisarno Remec. Duplica. Kamnik. 31073.14 OBVESTILO. Ambrožič Alojzij, stanujoč na Cesti na Loko 4. obveščam vse, da nisem plačnik za dolgove svoje žene Ambrožič Anice, stanujoče istotam. 30945-14 NAŠLI STA SE 2 živilski nakaznici. Vidovdanska 20, Može. 30970-14 IZGUBILA SEM dne 2. t. m. od mesnice Hrovat do Gosposvetske ceste 68 živilsko nakaznico Nav za okto-ber-november na ime Lukman Marija. Prosim najditelja, naj jo vrne proti nagradi na naslov Lukman Marija. Jesenice. Gosposvetska številka 68. 30956-14 Ob bridki izgubi mojega moža. oče-' ta in brata FILIPA TOMCA gosp. pom. drž. žel. se Iskreno zahvaljujem vsem, ki so ml kakor koli pomagali v teh težkih dneh. Posebna zahvala, vsem množičnim organizacijam, pevskemu ln godbenemu društvu »Tine Rožanc«, tovarišema govornikoma ln uličnim sostanovalcem, dalje se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, za prekrasne vence in vsem, ki so dragega pokojnika v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Mira Tomc z otroci. + Ugasnila nam Je naša ljubljena lučka v najlepši mladosti NUŠKA TOMIČ uslužbenka pri DZSZ Pogreb bo v soboto, 16. oktobra ob 16.30 izpred hiše žalosti. Rožna dolina C. Ila, št. 14, na viško pokopališče. Ljubljana. Buenos Aires, Col. Jesenice. 14. oktobra 1948. žalujoči: očka ln mamica, sestrica Olga brata Poldi in Bogo ter ostalo sorodstvo. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrl v 80. letu starosti naš atek. dedek IVAN VESELIC vinogradnik. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 16. t. m. ob 14. lz hiše žalosti v Ormožu. Ormož. 14. oktobra 1948. Boris. Ing Miran, sinova; Jelica. Darinka. snahi; Lojza Hebar gospodinja ln ostalo sorodstvo. Umrl nam je dobri mož. oče, stari oče, brat BLAŽ SINKULE strojevodja drž. železnic v p. Pogreb dragega pokojnika bo z žal, kapelice sv. Krištofa v petek, 15. okt. ob 15.30 uri. Ljubljana, Bilov, Praga, Plzen. 14. oktobra 1948. ŽALUJOČI OSTALI. Po dolgi mučni bolezni je dotrpel moj dragi mož. očka. brat. stric in svak DRAGO RAK Na zadnji poti ga bomo spremili dne 15. oktobra 1948 z Žal, iz kapelice sv. Petra ob 15. na pokopališče. Ljubljana. Trbovlje, 14. okt. 1948. ŽALUJOČI OSTALI. + Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je dotrpela naša ljubljena mama, tašča, stara mama in sestra TEREZIJA KUKEC vdova železniškega sprevodnika v pok. Pogreb nepozabne mame bo v petek, 15. oktobra ob pol 15. uri z žal. iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana 14. oktobra 1948. žalujoča sinova Dolfe in Stane z družinama. Ljudje onkraj reke Roman 262 Že jutri, pojutrišnjem, utegne priti Andrej. Stopil bo predenj in mu zabrusil v obraz; »Vse vem. Izdajalec!« Ne, tega ne! Poznal je Andreja. Ubil bi ga. Ali pa bi mu pred vsemi sosedi pljunil v obraz: «Glejte ga — Razaja je prodal Wolfu!« Andrej bi ga ne hotel poslušati; vihrav kot je, bi ne verjel, da je edino on, Folte, rešil pasterkovino — »Že jutri, pojutrišnjem morda ...« Vrgel je odejo s sebe in planil s postelje. Kakor v omotici, je odprl omaro in z drhtečimi prsti zgrabil svečo. Držal je že gorečo vžigalico v rokah, odločiti pa se ni mogel. Šele ko ga je že peklo v prste, jo je pritaknil k sveči. Stenj je cvrčaje zagorel in trepetajoč plamen se je izvil iz njega. Odgrnil je okno in postavil svečo na polico------------- * Pasterk je prikimaval, vedel pa ni, kaj mu Voranc pripoveduje. V ušesih so mu zvenele le njegove prve besede: »Večerjo bo treba pripraviti. Andrej pride; in njegova četa.« Ko je zbudil Nežo, ji je moral precej čas dopovedovati, kaj se godi. Ko ga je razumela, je samo vzdihnila po svoji navadi: »Moj Bog!« Takoj pa se je odpravila v kuhinjo. In ko je spet sedel pri Vorancu, se je moral na vso moč truditi, da ni z ničemer izdal, kar se je godilo v njem. Ni bilo treba, da bi ga videl kdor koli tako nemožatega in mehkega, kakor je ob Vorančevi novici postajal. To je bila njegova stvar, katere nikomur ne bi znal in ne mogel razodeti, saj jo je celo samemu sebi tajil vsa ta leta, ko so odraščali sinovi ob njegovi trdi besedi, ker je hotel, da postanejo možje; vredni rodu in grude. Šum pred hišo je presekal Vorančevo govorico in njegovč misli »Tu so,« je rekel Voranc in odhitel iz hiše. Še preden je utegnil Pasterk za njim, so se že na stežaj odprla vrata. Za Vorancem so nasmejanih obrazov vstopili štirje mladi fantje s puškami v rokah. »Dober večer!« »Vi pa ste oče našega komandirja, kaj?« Pasterku je od vsega najmočneje udarila na uho beseda 1— komandir — in nerodno je fantu stresel roko. »Nisi se zmotil. Sedite, fantje. Ali "vas ni več?« »Pridejo, pridejo...« »Najprej moramo postaviti stražo,« je rekel Voranc. »Zakaj, le zakaj!« Pasterk se je vneto vmešal. »Pred hišo naj eden stopi, če že hočeš. Odpočijejo naj se, odpočijejo... Jaz sam bom popazil. Zanesi se name.«. In že je obuval čevlje. »Vi pa res ne boste...« »Ne? Zakaj pa ne? Jaz bom pogledal proti vasi, če ti rečem, in nihče drugi. Kdo pa bolje pozna svet tod okrog, a?« »Tisto je že,« se je vdal Voranc in se obrnil k najmlajšemu od onih štirih. »Ti pa na dvorišče stopi. Preveč brez skrbi ne smete biti.« Pasterk se je že obul, vrgel suknjič čez pleča in pokimal Vorancu. »Še Folteja zbudim, da ne boste sami-« Iz veže je glasno zaklical: »Folte!« Ker se ni takoj oglasil, se je že nameril po stopnicah. V tem pa je Folte že stopil iz izbe. »Doli pojdi,« mu je nestrpno velel Pasterk. »Zakaj ... Kaj je?« »Boš že videl.« Folte je z negotovimi koraki prišel po stopnicah. Očeta ni več našel. Stopil je v kuhinjo in osuplo pogledal Nežo, ki je netila ogenj v peči. »Teta... Kaj pa se godi?« Starka se je ozrla. »O, moj Bog; saj pravim... Ne veš? Andrej pride... In še drugi z njim. Nekaj jih je že notri.« Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica St, ß/H Telefon uredništva ln uprave St, 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske na ročnike St, 38-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni urednik Cans Kranj«