N:in)f'ninii mesečno 2"> Ditt. t.a inozemstvo 40 Din - nedeljska izdaja celoletno '*> Din, za inozemstvo (20 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi nlblll

VENEC
Ček račun: Ljubljana št. 10.bit) ■■ 111.340 za mseralej Sarajevo *tv 7*565. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999
Telefoat irvdilštTii dievu iliiba aoW — mte« SN, 2994 in
Izhaja vsak dan ifntraj, razea ponedeljka ia dneva po prazniku
Glas vpijočega
Največje /.lo naše razrvane dobe je kapitalizem. Ne to, da je demokracijo, ki je bila še pred nekaj leti ideal vseh reformatorjev, odpovedala, to ni nujliujše. Sv Cerkev v najnovejših sociulnili okrožnicah ni opozorile na pro-j)a<lajočo demokracijo, — parlamenti se bodo popravili, čim jih zasedejo boljši parlamentarci, oz. čim se volilci poboljšajo ali zresnijo, celotna demokracija se bo sama od sebe popravila s poštenimi, demokratično mislečimi ljudmi, — smatrala pn je za svojo dolžnost, dn opozori človeštvo na kapitalizem, na to v nebo vpijoče razmerje med družabnim' sloji, v katerem danes živimo o katerem pruvi, da je oskrumba (»violatio ordinis«) f>ravega razmerja. po katerem bi moralo biti urejeno medsebojno življenje človeštva. To je temeljna, struk-turna napaka, ki je ni mogoče odpraviti z enimi volitvami.
Kapitalizem omogoča, da ves dobiček proizvodnje, ki je sad mnogih proizvajalnih čini-teljev, lastnika zemlje, izna jditel ja. delavca in denarnega založnika pograbi samo eden. tisti, ki je vložil v podjetje ali zemljo svoj denar. Vsi drugi dobe le toliko, da ostanejo pri življenju in da drugi dan še pridejo na »silit« ali kvečjemu, da morejo živeti tudi čez nedeljo, da so v ponedeljek zopet pri delu. Tuko so celi sloji odrinjeni ob razdeljevanju s skupnim delom pridobljenih dobrin. Kmet se j'- še najdulje upiral temu pritisku, toda tudi njegovemu delu cena čimdalje bolj pada. da od celotnega garanja nimo drugega kakor stisnjen« življenje do prihodnje letine Kapitalizem se jc polastil človeka in izvleče iz njega vse. vrne pa mu le toliko, da sredi pota ne omaga. Kadai pa se mu poljubi, mu odpove delo in človek je izgubil tudi jelo za tisti dan. za naslednji dan itd Tako se je poleg armade tistih, ki delajo in skromno jedo iz dneva v dan. nabrala še armada takih, ki iz dneva v dan čakajo na delo in jelo. žive pa nn račun svoje trdoživosti in slučajnega kruha
V vseh dobih po vsem svetu so bili ljudje, ki so trpeli pomanjkanje. »Revež«1 boste imeli vedno med seboj,« je pisano, ker je revščina ena izmed nadlog, ki spremljajo zemsko življenje in ga razlikujejo od onstrunskega Toda v stoletjih, ki so že za nami. so bili reveži in berači izjema in je dobrodelnost krščanske družbe vse to nekako izravnala. Kadar ni preostalo drugega, so pri nas reveža poslali po številkah. v vsaki hiši ie dobil hrano in stanovanje za tisti dan. v bogatejših za več dni. in ko te šel drugič okraj*, je hišo. kjer sr prvič delali kako razliko men njim in med domačimi, kar lepo izpustil. Danes, ko je že večine občanov obubožala, pa to ni več mogoče. Ali naj gredo vsi po številkah?
Država je zaslutila nevarnost, ki ji od takih množic preti. Čutila se je prisiljeno, du jih nekako potolaži. Z močjo svoje oblasti te začela uvajati razne socialne dajatve, /.ovar<,vanja in socialne zakone, razmerje med drnzabr.imi sloji . pa se le ni izpremenilo, zlo pa je v tem razmerju. Nastal je le cel kader strokovnjakov, ki se komaj še spoznajo v kupu urtdb zakonov in pravilnikov, ki imajo namen varovati malega človeka pred izrabljanjem dobičke žel inežev. S tem pa rastejo javna bremena, da tisti, ki ima delo in plačo, spričo odtegljajev za razna zavarovanja. podpore, fonde, članarine za urad-ništvo. ki te prispevke knjiži in šteje, komaj še živi z ostankom, tisti, ki pn nima dela. pa živi od podpor tako, da se Bogu usmili Vsi smo že zavarovani na vseh koncih in krajih in vendar nas vse skrbi bodočnost, ko že sedanjost komaj prenašamo. Temelj je napačen! Množice s skromnim zaslužkom ali še bolj skromnimi podporami so pa še vedno nevarn°. ker vedo. da zavarovanje, ki si ga same zavarujejo, še ni pravica To je samo prisilno varčevanie. kakor je vojak na fronti po vojaškem zakonu primo-ran. da ne poje vseh treh konzerv na en dan, čeprav bi jih iahko
Treba je izpremeniti temelje, ve-- red. ki tako krivično razdeljuje dobrine, ki so proizvedene s skupnim delom. Komunizem je tudi, vsaj teoretično, hotel družbo drugače urediti, pa je vso stvar zelo enostavno zasukal. Pognal je mogočne kapitaliste in lastnike proizvajalnih sredstev in vse to dal v roke državi, ki jo vrhovna lastnica vseh jjodjetij. Tako so se množice v tistem zgodovinskem navalu rešile kapitalistov, ne pa kapitalizma, ki ga je podedovalu država. Mali človek, ki nima drugega kakor roke, pa je ostal kakor je bil — revež, tlačan ki je na milost in nemilost prepuščen prej tistim, ki so imeli denar, sedaj tistim, ki imajo oblast in radi oblasti tudi denar. Ako pride komu na misel, da ga prične izrabljati, se ne more upreti.
Cerkev pa svareče opominja vernike vsega sveta, da je treba izpremeniti gospodarski red, kapitalizem, ne samo zamenjali kapitaliste ali kapital še bolj združiti v rokah države. Človeštvo je treba urediti v popolnoma drugem duhu. da si sadov skupnega dela nc bo prisvojil samo eden .pa naj no to državljan ali država, ampak da bodo po meri sodelovanja prišli v prid vsem sodelavcem. Najprej je z okrožnico »Rcrum novurum« opomnila ves svet. kako globoko je zabredel in da je treba kreniti popolnoma drugam, iz poganskega, kapitalističnega družabnega reda v krščanskega, kjer bo človek človeku enakopraven sodelavec. In po vsem svetu je okrožnica našla polno razumevanje. Po vojni je z okrožnico »Qtiadragesimo anno«. znova vzdramilu svet. ki je hitel po kapitalističnih metodah popravljat, kat je po kapitalističnih metodah razbil, in ga opozorila nn nujno potrebo, da se ves gospodarski red izpre-meni. Toda ali ni bil — vsaj pri na' — odzivna to okrožnico slabotnejši? Veliko se je o njej pisalo, veliko predavalo in še danes predavatelji in sociologi skušnjo njene nauke razširiti med široke množice, todu gibanju ni. tistega velikega zaletu ni. ki bi bil zan-s nevaren kapitalističnemu družabnemu razmerju. Slovenski narod š(- ni mobiliziran, da bi stopil v križar sko vojsko proti kapilali/mu. Hev je. dn so katoliški krogi spričo revščine celih -doiev in po naukih svoje vere silno razvili dobrodelnost
Najnovejši diplomatski udarnik:
Srednjeevropski statut
Francija na starem tira - Kdo naj ščiti Avstrijo
Pariz, 4. febr. SE. Pariška diplomatična poga- . janja so z večjih stališč izredne važnosti. V prvi vrsti so nekoliko razčistila smer francoske zunanje politike, kar je bilo neobhodno potrebno. Italijan-sko-abesinska vojna je napravila v načelnosti francoske zunanje politike velika razdejanja. »Dobivali smo vtis,« piše diplomatski sotrudnik »Neue Zii-richer Zeitung« v Parizu svojemu listu, »da je La- j val iskal — in sicer iskreno iskal — neki abstraktni mir, a je uporabljal sredstva, ki so bila zaporedoma vsa nesrečna. Tudi pod Napoleonom lil. je Francija na podoben način iskala abstraktnega miru, a se je nekega dne zbudila z novoustanovljenima močnima državama Italijo in Nemčijo ob boku. Do Sedana potem ni bilo več dolgo.« Lavalu so očitali, da se je s svojo politiko osovražil pri Angležih, pri Poljski, pri Rusih, odbil podonavske države in postal nemogoč pri Zvezi narodov. Če bi bil ostal še nekaj časa na vladi, tako pravijo v Parizu, bi bi! stal čisto osamljen v Evropi z Italijo in Nemčijo ob boku, kot Napoleon III., obe pripravljeni, da ž njim obračunata.
Francija popravlja Lava ha
Diplomatska aktivnost, v katero so posegli vladarji in državniki iz skoraj vseh srednjeevropskih držav, so imela torej najprej namen, pokazati Evropi, kaj francoska zunanja politika prav za prav hoče in kam meri njena miroljubnost. Nova francoska vlada je to izpovedala v svoji nastopni izjavi in je prepričala tudi vse v Parizu bivajoče inozemske državnike, da sz hoče odslej z dušo in telesom držati Zvez* narodov, delati za organizacijo kolektivne varnosti skupno z Anglijo, Rusijo in malimi državami v srednji in vzhodui Evropi.
Ko je to postalo popolnoma jasno, se •<; francoska vlada, da bi takoj tudi praktično dokazala svoi zunanjepolitični preporod takoj lotiia enega najbolj perečih zunanjepolitičnih vprašanj, to je vprašanja avstrijske neodvisnosti. Seveda so v tem pogledu tudi druge države prišle z določenimi predlogi in jih vrgle na deb.itno mizo. Pogajanja so dokazala, da so pojmi postali čisti in da je francoska vlada pripravljena ne samo z besedami, ampak tudi s srcem tako postopati, kakor mora postopati dolgoletna zaveznica držav Male zveze. V tej zvezi pripoveduje »Petit Parisien«, ki je nekoliko tudi uradno glasilo sedanje vlade, da so bile vse države sporazumne v tem, da o sklepanju podonavskega pakta, ki naj bi obvaroval avstrijsko neodvisnost, ne more biti govora, dokler konec abesinske vojne Italije ni osvobodil. Italije noče nikdo nagnati iz Podonavja.
Izjava, hi jo od Avstrije zahtevajo z ozirom na obnova Habsburžanov
Zato so zaenkrat ugibali samo o nekem mednarodnem statutu, s katerim se naj zavaruje avstrijska neodvisnost in h kateremu bi Italija pristopila pozneje. Za enkrat bi ta statut podpisale srednjeevropske države, nadalje Francija, Anglija in sovjetska Rusija — slednje je pogoj Romunije —, a Avstrija bi pristala na vnos v besedilo statuta neke izjave, v kateri bi »prostovoljno izjavila, da obnovo Habsburianov v Avstriji ne smatra za pereče vprašanje in da tudi v bodočnosti v tem pogledu ne bo ničesar podvzela brez predhodnega sporazuma z državami Male zvez e«.
Dosedanji razgovori v francoskem zunanjem ministrstvu kakor tudi zaključki, do katerih je prišla angleška vlada po diplomatskih posvetovanjih po pogrebu kralja Jurija, dovolijo upanje, da bi se s tako izjavo zadovoljila vsa Mala zveza in bi s tem odpadla največja ovira za podpis srednjeevropskega statuta za obrambo avstrijske neodvisnosti, kar bi dejansko ne bilo nič drugega, kakor včlemba Avstrije med države Male zveze in jamstvo velesil — tudi Nemčija bi bila povabljena — za ohranitev sedanjega političnega reda v srednji Evropi.
»V Evropi je sedaj veliko dela,« piše grof dOrmesson v »Figaroju«. Veliko dela v tem smislu, da bo treba srednjeevropski statut primerno pripraviti. Vezi, ki jih je Avstrija navezala sedaj s P r a g o in ki jih z vedno večjo avtoriteto prinaša v evropsko politiko novi češkoslovaški ministrski predsednik Milan Hodža, bo treba raztegniti tudi na Belgrad in na Bukarešt. Treba je nadalje obvarovati to novo zbiranje držav
očitka, da je naperjeno proti komurkoli. Končno je treba sklicati podonavsko konferenco, ki bo londonske, pariške in še vse naslednje razgovore spravila v paragrafe novega statuta.
Hitlerjeve ta ne mi
»Petit Parisien« javlja tudi, da je knez Star-hemberg francoski viadi že dal zagotovilo, da bo avstrijska vlada obvestila nadvojvodo Otona, da je habsburško vpraianje postalo za Avstrijo nepereče, Starhemberg bo baje po posebnem odposlancu raztolmačil to novo stabsče habsburškemu pretendentu v Belgiji. Baje je to storil tem rajši, ker je v Londonu imel priliko videti na svoje lastne oči dokaze, kako hitler-jevska Nemčija sama na tihem daje p o tuh o obnovitvi Habsburžanov v Avstriji, ker je prepričana, da bi bil povratek te dinastije na avstrijski prestol najsijajnejša podpora za hitlerjevski udar v Avstriji in za uresničitev »Anschlussa«.
O o a i d' O r s a y , palača traucoskcga zunanjega ministrstva, te dni središče svetovne politike
Flandin Starhemberg u:
Samostojna Avstrija, da - a brez Habsburžanov"
Pariz, 4. febr. c. Danes so se nadaljevali diplomatski posveti v Parizu. Danes sta bila na delu oba, Paul Bimcour in Flandin.
Dopoldne je Paul Boncour najprej sprejel j turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa, s ka-1 terini je imel skoraj eno uro trajajoč razgovor. Takoj nato je Paul Rom-our sprejel generalnega tajnika Zveze narodov Avenola. Med tem je romunski finančni minister Antonescu obiskal fran-j coskega finančnega ministra Marcela Regnierja.
Popoldne ob 15 je Flanilin sprejel avstrijskega podkanclerja kneza Starheinberga, ki je prišel v zunanje ministrstvo v spremstvu avstrijskega poslanika v Parizu. Razgovor med obema držav-j nikonia je trajal nad eno uro. Zanimivi so komen-'ji-JSs ki so se S j r i I i po tem razgovoru. Povdaria se, da je Flandin hotel dohiti od Htarhcmbcrga podrobna pojasnila n notranje političnem položaju v Avstriji. Znano je namreč, da je Starhemberg tisti, ki je hotel vso avstrijsko politiko po itali-: janskem vzoru in to često v nasprotju krščanskih ! socialeev. To vprašanje je bilo seveda kočljivo in ga je zato Flandin zaobrnil tako, da je Starhem-bergu sporočil in razložil, da je Italija tako zaposlena drugod, du ga ne ho mogla vekomaj držati v borbi proti pristašem Seiplove struje na eni in proti narodnim socialistom na drugi strani.
Še važnejše pa je bilo zato tisto poglavje razgovora, ko se je govorilo o povratku Habsburžanov. Flandin je hotel nakazati avstrijskemu zastopniku, da bi bilo najmanj oportuno, da bi se sedaj hotel rešiti Starhemberg s Habsbur-zani in to potem, ko je postalo jasno, da je v manjšini in da lahko vlada samo s pomočjo Italije. Umik iz italijanskega varuštva pa ne more končati v restavraciji Habsburžanov, ker bi končno bila proti temu Italija prav tako kakor tudi Mala zveza.
Zato bi bilo najvažnejše za avstrijsko politiko, da la dokaže, da je. sama ponosna na svojo samostojnost in da lahko to samostojnost brani pošteno iz oči v oči s svojimi sosedi, to je z državami Male zveze in podonavskega pakta, ki bi sc moral zvezati med državami Male zveze in rimskega protokola. Flandin je sporočil, da se jo v leni
smislu posvetoval z romunskim kraljem in Tito-lescom in povilaril. da je Titulescu nastopal kot polni pooblaščenec držav Male zveze, ker je Titulescu sedaj predsednik stalnega sveta Male zveze. Flandin je lahko sporočil Starhenibergu, da bodo države Male zveze zmeraj na pvrašanje povratka Habsburžanov odgovorile i: Ne!
Bolgarija prihaja
Flandin je tudi mogel ohvesliti avstrijskega državnika, da je ludi na bolgarski strani našel popolno razumevanje za to razlago smeri evropske politike v najbližji bodočnosti. Najvažnejši pa bo v tej smeri nocojšnji razgovor med Flandinom in knezom-namestnikoni Pavlom. Oli 10 je odšel Flandin na stanovanje grškega princa Niknlc. kjer stanuje knez-nainestnik Pavle. Ta ga je takoj sprejel.
tf
Ustmen" sporazum
Pariz, 4. februarju, b. I/ krogov, ki so blizu Flandinu, se izve, da se je včeraj posrečilo doseči ustmen sporazum z vodilnimi državniki srednje Evrope in s sovjetsko Rusijo, da bodo n jihove armade prišle na pomoč Franciji v slučaju, če bi hotela Nemčija napasti Francijo ali Avstrijo. Današnji francoski lisii soglasno ime nujejo včerajšnji dan dan kolektivne varnosti«, ki temelji na politiki Zveze ur rodov.
Knez-namestnik
Pariz, 4. februar ju. A A. Nj. kr. Vis. knez-nnnicstnik Pavle bo jutri obiskal predsednika francoske republike Alberta Lchrunu. Danes popoldne je Nj. kr Vis. knez - namestnik sprejel najprej francoskega zunanjega ministra Flandina, nato ministra brez portfelja Pauln Bonrourja. grškega poslanika Politisa in milo predsedniku francoske vlade Surrauta.
Nj. kr. Vis. knez - namestnik Pavle se drevi sestane s kraljem Karolom II.
Kralj Boris: Bolgarija z vami
Pariz, 4. lebr. b. V diplomatskih pogajanjih, ki se sedaj vodijo v Parizu, se v glavnem sučejo razgovori o treh glavnih vprašanjih, ki se jim trenutno posveča tudi največja pozornost:
1.	vprašanje vzhodnega pakta, ki bi se mu moral priključiti tudi sporazum baltskih držav;
2.	sporazum v Podonavju, ki bi se imel razširiti na Avstrijo, Malo zvezo in sovjetsko Rusijo;
3.	vstop Bolgarije v Balkansko zvezo.
Razgovor francoskega zunanjega ministra g.
Flandina s turškim zunanjim ministrom Tevtikom Ruždi Arasotn se je raztegnilo v glavnem na vprašanje Sredozemlja. Trdi se, da je organizacija ko-
in da so v tem ozirti požrtvovalni kakor v mu-lokaterem času prej, toda Cerkev v teh okrožnicah ni klicala k dobrodelnosti vaj v prvi vrsti ne. Dobrodelnost je stvur posameznika, socialna pravica pa zadeva vse narode, /.a dobrodelnost je v vsakem družabnem redu, v vsakem času dovolj prilike, sedaj pu je Cerkev klicala narode v boj proti kapitalizmu, ki je runa sedanjega časa, ne proti skopu-štvu in lakomnosti, ki sta dva greha -seli časov in vseh družabnih redov.
Kapitalistični družabni red je treba izpre-vreči. To je samostojna naloga katoličanov, tudi nalogu slovenskega narodu, č« se hoče odzvati klicu Cerkve. Kapitalizem se mora umakniti krščanstvu: to zahtevo uresničiti je naša javna verska dolžnost! Sicer bo kapitalizem itnk doživel svoj polom, kdor ga Ivo p' drl. bo pa imel tudi pravico in možnost, da mesto njega postavi kaj drugega, svoj družabni rod Ako cu podre komuni/eni, bo postuvil svoje poganstvo in nov kapitalizem v nuipopolnejš' obliki ako pu ga podre krščanstvo je bodočim*; krščanski!. Pu tudi ako bi komuni/em dam .- popustil, ui nalogu katoliških narodov nii manjša, sodno ii dru/obni '»-d je | Migu il "k i. /u!o kutoliču jioni ui trebil prav nič žalovali, ak • sc zruši.
Velike ceste, železnice, predori in nebotičniki, vse to se du graditi v vsakem družabnem redu, tudi v krščanskem. Komunizem pu bo nekaj desetletij še rovaril v vsakem družabnem redu, ne samo v kapitalističnem, ker j< upor zoper Bogu, svetovni nu/or bodočnosti, moda. ki se je bodo oklenile še vse domišljave In prazne glave, kakor so nekdaj drle za liberalizmom. Iz usodnih zinot Rusije sc moremo prepričati samo o tem, tla vera mora in mort v vsakem družabnem redu hladiti vročino življenja, ker družabnega reda. ki bi zameljskemu življenju vzel vse nadloge, ki gu razlikujejo od onstrunskega popolnega blaženstva, takega družabnega reda ni. "listi klic, ki je klical katoliške narode v resnični boj proti kapitalizmu, si pn ni i/.vil Cerkvi iz prsi iz strahu preti rdečim konkurentom. ampak iz skrbi za večji del človeštva, ki ne more živeti ne po človeško, ne po krščansko. In slovenski narod se mora nn tn drugi klic Cerkve vsaj tako odzvati, kakor sc jc na prvega: s splošnim vsenarodnim gibanjem, ki lio zajelo vse sile naroda, ne samo ta ali oni rti/red. --ui je v su šola tako /.unič. tla nas Cerkev v bož jem imenu poziva, du ,|o pre/idnmo na popolnoma drugi temelje. Ni šc prt-oo/no, lc gitts Cerkve ne sme biti gl-u.s, ki vpije v puščavi.
lektivne varnosti popolnoma izvedljiva. S turške strani so celo izjavili, da vlada v Ankari odstopa od svoje zahteve, da utrdi ponovno Dardanele, ker noče s tem vprašanjem oleževati sporazuma glede varnosti v Sredozemskem morju. Velik pomen se pripisuje tudi konferenci francoskega zunanjega ministra Flandina z bolgraskim kraljem Borisom, na kateri so se pretresali vsi problemi v zvezi z balkanskim paktom in sporazumom Male zveze. Bolgarski kralj je izjavil, da je Bolgarija pripravljena aktivno sodelovati na vseh poljih v okviru pakta Zveze narodov in je deial, da bodo bodoča pogajanja med Romunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo dosegla ugoden razvoj.
Vo?ašbe smučarske tekme M Z: Razdelitev naorad
Točno ob četrt na 0 so se zbrale v dvorani hotela »Toplice« vse ekipe, ki so sodelovale na tekmah ter se postavile v stav »mirno«. Vojaška godba je zaigrala državno himno v dvorani, v dvorano pa je vstopil odposlanec Nj. Vel. kralja general M i loj e Popa d i č. V prisotnosti kraljevega odposlanca vseh generalov, bana dravske banovine dr. Natlačena ter odposlanca jugoslovanske Zimsko-športne zveze in drugih odličnih predstavnikov je inšpektor državne obrambe general Vojin Maksimovič izročil [»sameznim cki-jvam rti posameznim tekmovalcem pripadajoče nagrade. Ko je izročal darila posameznim ekipam, je godba zaigrala državno himno dotične države, k so jo tekmovalci zastopa bi.
Dunajska vremenska napoved: padavine bodo popustile, počasna razjasnitev, temperatura nekoliko nad ničlo. Zmeraj hladneje.
mmMS
Nameščenci tvrdke Stermecki
naznanjamo žalostno vest, da je po kratki bolezni umrla naša blaga šefinja, gospa
soptooa L'tl£teoci)(a
Pokojnico ohranimo v najdražjem spominu. Na zadnji poti jo bomo spremljali v petek, 7. februarja ob 15 na mestno pokopališče.
Celje, dne 4. februarja 1936
NnnuUciui lit ucadmitiro Kiitdkc SUtmeeki
Rim nezaupljiv
ftBorba Anglije proti fašizmu"
Kini. I febr. C. Tukajšnji politični krogi se pi,polurnim mvedajo piiiiiemi '» mnneiiu političnih govorov. Ui so SC začeli in sc nadaljujejo med evropskimi vladarji in držauiiki * Parizu. Musso-liui smatra, da ti razgovori pomenijo poizkus skrajnega pritiska na Italijo, da lii abesitisko >, ii,., prekinila oziroma jo zaključila pod pogoji, kal c i c li •><•<• d it. I i roti Eden.
I/ nc|iosrcdnc bližine ilnccja sc izme. da je Mu--oliiii slejk ipre.i odločen, tla sc nc ud« itolie-ncmii pr I i- k n da jc upanje g. Edemi. ki je v Lumloiiu ic iIhi izjiivil. da sc mora iialo-etiopska '.iiiievi, nn	način rešili šc pred junijem 193»>.
lahno. oko Anglija misli, da bo laliko Italijo ugnala > kozji rog s ojiiui najnovcjSinii tliplo-
iiialičuinii manevri.
Dočim sc Mussoliui in njegova okolica olinii-ala iiji m-o moč stinio/iivoslno. pa jc začelo ostalo italijansko publiko skrbeti, kaj bi sc moglo iz pariških ru*govoro\ iicimiti. Italija dobro ve. da zasleduje zlasli Krancijii pod vodstvom ru-otil-skeg.i Ša rruuln cilj. da udari oba i a š i z m a i 10 > ropi: s r e d o in o r s k e g a in nordijskega. Na msak način S:irraul zasleduje namen, ila iz tako /.Mine streške fronte izbriše Italijo in m nadomesti s sovjetsko Itusijo. za kar je seveda dala Italija najboljši povod, ko se jc zapletla v molilo * V triki, zaradi česar je njena »p r e d -si raza na B r e n n <• r j u« poslala ia Francoze oziroma za Kvropo lire/, vrednosti. Italijani imajo sicer morda prav. da za tem tičijo tudi m-irige lože in sovjelov. a dejstvo ostane Ic dejstvo.
Najbolj »krili italijanske kroge napoved pre-povcili p e I r o I e j s k e g a izvozu, ker da-
nes tudi v Italiji nihče več ue dvomi, itn se ho to zgodilo, dasi jo časopisje Se do včerajšnjega iluc javnosti dopovedovalo, da sc sankcije ua noben način ue bodo poostrile. Kol datum prepo-veili petroleja sc označil jc I. uiurec.
Spričo lega sc. tolažijo v Italiji morda, da imajo za to tudi kakšne razloge da v Angliji obstoju nek odpor proti Edcnovi politiki, in sicer zalo. ker daje sovjetski It uniji neko vodilno in privilegirano stališče v evropskih zadevah, zlasti pa v Podonavju. Pravijo, du v sedanjih razmerah p o d o n a v s k i pakt ne hi imel nobene realne m rednosti, ker jc mirna rešitev tega problema brez Italije i n N c m č i j c o z i r. p roti t e iu a il r /. a v a m a spi o h n c ni a g o č a. Kothcrmernvo časopisje, ki to posebno močno potl-frtuje. meni ludi. da obstoju cel kup nevarnih vprašanj, ki bi sc samo poslabšala, če se uresniči anglcsko-lraiicosko-riiska aliancu. kakor jo želi g. Litvinov. Vnovič je oživel spor zaradi poljskega koridorja, potem vprašanje lidaiiska. habsburško mprašaujc. egiptovske homatijc in japonske intrige na Kitajskem iu m Mongoliji. Torej sum smodnik. ki sc lahko vsak hip vname.
Vprašanje je, ali sme Italija kaj zidali ua mnenje Rothcrinerovega časopisja iu ali se bo Anglija res premislila, da g. Liivinovu namesto enega prsta poda celo roko oziroma ali je nevarnost svetovne vojne res tako velika, kakor jo slikajo Evropi ua steno v Rimu ali pa morebiti Anglija izvaja danes rusofilsko politiko suuio zu lo. da svetovni mir čini trdneje zasignra I hal is the <1 ti estion.
Mahale brez vode
Nova Grazianijeva ofenziva
Iz Narodne skupščine
Belgrad, -1. februarja. 111. Na današnji seji narodne skupščine so jevtičevci s pomočjo članov tako imenovanega delovnega kluba, pod katerega okrilje so se. kakor znano, zatekli pristaši gg. Puclja in dr. Marušiča, še povečali svoje obstruktivno delo, tako da se med seboj sploh ni mogla slišati nobena beseda. Med gledalci je bilo zastopanega zlasti mnogo preprostega ljudstva, ki je videlo, na kak način zastopa v parlamentu del poslancev njihove interese, dočim se narod v gotovih delih države muči noč in dan, da. si pridobi borili košček kruha.
Tajnik je takei v začetku prečita! zapisnik zadn'.: seje, vse ii.Torpelacije, prošnje in pritožbe kljub vsemu moten ju opozicije ter je predsednik skupščine dajal na glasovanje točko za točko Vladna večina je z burnim glasovanjem gladko izglasovala vse predloge, tako da je pol ure po otvoritvi seje predsednik lahko sejo zaključil. S tem je bil z cmljen odpor opozicije, ki je bila po tem neuspehu še bolj razdražena, lako da je začela metati po tleli svoje lopatice, ki jih je prinesla seboi, da bi motila delo. Ob koncu so poslanci večine priredili predsednikoma vlade in skupščine dolgotrajne ovacije. za katere se je zahvalil predsednik vlade.
sledile so številne interpelacije, kakor interpelacija poslanca Jovičiča na ministra za socialno politiko o prepovedi prodaje galoš tvrdke Bafa Zahtevano nujnost ic socialni minister sprejel. Isti poslane«-je vložil tudi interpelacijo tia trgovinskega ministra o spremembi § 7 obrtnega zakona v zvezi
z delovanjem ivrdke Bafa ludi la nujnost )e bila sprejeta. 1'odanec Kosta Altk.sk je interpeliral glede prepovedi izvoza koruze. Kmetijski minister je tudi to nuj nosi sprejel PrečiUma so bila poro čila posameznih ministrov, ki obveščajo narodno skupščino da bodo odgovorili ua interpelacije poslancev, kadar bodo zbrali potrebne podatke S tem : je bil dnevii' red današnje seje izčrpan. Prihodnja ! seja bo v ponedeljek, dne 10- februarja, ob 10 dopoldne.
I
Finančne odbor
Belgrad, 1. febr. m. Popoldne je v skupščinski sejni dvorani linačni odbor nadaljeval razmotri-vanje proračunskega predloga za leto 1936-1937 v načelu. Prvi je govoril poslanec dr. Jurij Koče, član kluba JRZ, ki je s svojem poldrugournem govoru odgovoril na kritike opozicijskih govornikov, ki so po njegovem mnenju ostale samo pri analizi sedanjega stanja, povzročenega od prejšnjih režimov, ter niso pokazale poti, po kateri je treba iti. /a njim je govorilo več drugih govornikov.
Posiancern JRZ
Belgrad, 4. februarja. Obveščajo se narodni poslanci, da morajo na sejo narodne skupščine, ki bo v ponedeljek 10 1. m- ob 10 dopoldne z dnevnim redom »Volitve odbora za prehrano in za razdftl/i-tev kmeta«, brezpogojno priti. Klubska seja JP/. in skupščinske večine je sklicana za isti dan od 9 dopoldne. (Iz predsedstva JRZ iu skupščinske večine. predsednik kluba JRZ Dragiša Cvetkovič I r.)
Addis Abeba, 4, lebr. b. Po.najnovejših poročilih s severnega bojišča, »e vodijo strašne bitke, katerih izid še ni znan. Čete rasa Sejuma uspešno napadajo v naskokih italijanske postojanke med llausienom iu Adigratom ter hočejo za vsako ceno razbili italijansko bojno črto ter jo potisniti v ozadje. Bitka se jc pričela že pretekli petek in se vodi brez prestanka. Ras Sejnin je, kakor »kažejo vsi znaki, pričel s popolnoma novo taktiko napadanja in borbe. Podaljšal je bojno črto mnogo bolj, kakor bi bilo potrebno, ker hoče na ta način preprečiti močnejšo koncentracijo italijanskih čet. Njegov cilj je, da fronto Italijanov raztegne kakor harmoniko in nato s strahovitimi naskoki razbije bojno črto Italijanov na raznih mestih. Cilj mu je predvsem prerezati vse dohode v okolici mesta Ma-kale, da na ta način olajša zasedbo tega mesta brez kakšnih posebnih izgub. V vojnih poročilih iz glavnega abesinskega bojnega štaba v Dessie trdijo, da je padec mesta A^akale zares neizbežen. To mesto so Abesinci dobesedno zadrgnili. Se več! V istih poročilih trdijo, da se je četam rasa Kase posrečilo popolnoma preusmeriti tok reke, ki teče skozi mesto Makale in od katere je odvisna italijanska posadka za vse njene potrebe. Reko so obrnili v popolnoma drugo smer in se sedaj razliva skozi gorske klance |io plodnih dolinah.
Med tukajšnjimi vojnimi opazovalci prevladuje splošno prepričanje, da je italijanski posadki preostalo sedaj samo še to, da izbira med dvema alternativama: da se uda, ali pa, da se izpostavi popolnemu pokolju.
Južno bojišče
/ južnega bojišča pa |ioročajo, da so se že pričele manjše borbe s predstražami ua novo postavljenih postojankah severno od mesta Negehja. Trdi se. da je abesinskemu poveljniku južne armade uspelo odkriti načrte bodoče ofenzive generala
Grazianija, zaradi česar je storil vse potrebne ukrepe, da zadrži nov italijanski vihar motoriziranih oddelkov. Ta poveljnik je dobil obvestilo, da je pričel general Graziani mehanizirati svojo motorizirano divizijo ter da namerava izvršiti prodor abesinske bojne črte po predhodnem bombardiranju abesinskiti postojank iz letal, za kar se že vodijo velikanske priprave. Trdi se tudi, da bo nova italijanska ofenziva usodnega pomena, kajti v njej bo general Graziani uporabil najmodernejše tehnične iznajdbe, samo da doseže cilj in četudi se že danes računa, da bodo žrtve z ene in z druge strani naravnost ogromne. Po vsem, kar je sedaj znano, hoče Graziani prodreti abesinsko tronto v severovzhodni smeri proti mestu G i n e r i, ki velja kot središče karavanskih cest, nahaja se pa 200 milj jugozahodno cd Addis Abebe. Italijanske posadke se sedaj zbirajo na poljanah jugovzhodno od mesta R e k v i m v pokrajini Vale.
Iz krogov, ki so blizu vlade, se čuje, da je položaj na južnem bojišču še vedno zelo nevaren. Zadnja dva dni so abesinske čete pognale italijanske Askare do samega mesta Negeli. Abesinski krogi priznavajo, da so nekateri oddelki Askarov pred par dnevi predrli že 40 milj severno od Ne-gelija. Sedaj so jih abesinske čete razbile in pognale vbeg, vendar pa se jih je rešilo zelo malo, ker so jih Abesinci obstreljevali s strojnicami. Sedaj se vršijo manjše borbe s predstražami obeh armad.
Italijansko uradno poročilo
Agencia Štefani priobčuje komunike št. 14:
V odseku Negeli so se oddelki plemena Galas Vorana, ki so se prej predali, borili skupaj z našimi četami in razgnali sovražne oddelke. Letalstvo je obstreljevalo sovražne čete, zbrane v pokrajini Eloti med Ebisebelijem in Ebigestrom.
Na eritrejskem bojišču ni bilo važnejših dogodkov.
Domači odmevi
tn up t g. dr, Kramerja
V Splitu' gradu so se zbrali 3. t. m. vojskovodje bivše JNS. na čelu jim znani jugoslovenski Odisej, mnogo izkušeni gos|>od (irga Angjelinovič, ki je prehodil že veliko morja pod najrazličnejšimi zastavami., veliki gromovtiik državnega in narodnega edinstva senator Jovan Banjanin, gospod Zec, prosiuli Popovič, Uroš Desnica in med njimi tudi gospod dr. Albert Krainer. Kaj so gospodje. ki so si izbrali za svoj sestanek kino Hd(mi. vse govorili, ni zanimivo, ker so ponavljali, kar Jutro že sedemnajst let premleva. Zabeležiti je treba le izvajanja dr. Kramerja, ki jo v polnem protislovju z vso svojo dosedanjo politiko in s pisanjem svojega ljubljanskega žurnalH naenkrat priznal, da hivatsko vprašanje obstoja Še več — filhrer slovenskega dela jugoslovenske nacionalne stranke je celo izjavil, da obstoja tudi slovensko vpriišanje in da imajo Slovenci in Hrvati dovolj vzrokov! dn se v tej državi pritožujejo! Zalo bi , inortili gospoda dr. krainerja prav za prav posla- . viti pred državno sodišče zaradi veleizdaje. po | njegovi lastni jugoslovenski unitaristični teoriji j namreč, da v Jugoslaviji sploh ni in ne sme biti | nobenega plemenskega vprašanja, ker smo vsi eno in zato obstoja pri nas samo eno, namreč jugoslo-vensko vprašanje: Tako je »Jutro do danes pisalo in pod režimom g. dr. Kramerja so ljudje, ki so postavljali slovensko ali hrvatsko vprašanje, romali v konfinacijo ali pa v Mitrovico ter so presedali mesece in mesece v raznih zaponh. Gospod dr. Krainer pa je zdaj naenkrat iznašel celo še srbsko vprašanje, je torej iz Jugoslavije napravil kar Iri vprašanja, kar jo pač za vsakega pravega in pristnega integralnega Jugoslovena nekaj nezaslišanega. Da je naenkrat vsa Jugoslavija postala vprašanje, temu bo vzrok pač ta, da JNS ne sedi več iu po vsej priliki nikoli več 110 bo sedela v vladi in gospod dr. Krainer celo ne. Temu so torej pravi jugoslovenska politika, ki. kakor vidimo, stoji na zelo slabili nogah. Naposled je. g. dr. Krainer izjavil, da 011 in njegova stranka no more ne v JH/.. ne v združeno .opozicijo, pri čemer je imel prav, če je zamolčal, da je.ne ena ne druga sploh ne mara, ker vsa Jugoslavija to itak ve. Zato je dejal g. dr. Kramer, da naj se raztreseni udi JNS zopet zbero in je vse navzoče pozval, da naj se energično lotijo dela za zopelno organizacijo stranke. Ko to kol kronisti beležimo, moramo h koncu samo šc pritrdili šefu slovenske JNS v toliko, da so imeli Srbi. Hrvati iu Slovenci ros dovolj vzroka, da so se v lej državi pritoževali, najbolj pa takrat, kadar je bil dr. Krainer s svojo JNS na vladi iu je država zaman čakala tislili velikih gospodarskih iu finančnih reform in sploh kakšnega programa, o katerem je gosjiod j dr. Kramer v Splitu dejal, da ga bo JNS sedaj izdelala. To bo namreč takrat, ko se bo zgodil čudež, dn bo JNS od mrtvih vslala, v kar tako trdno in globoko veruje g. dr. Kramer in katere vero mu kot plemeniti ljudje nočemo vzeti...
Bela vrana
Redkokdaj beremo v cirilskih časopisih kako lepo besedo o Sloveniji iti Slovencih, zato smo bili prav prijetno presenečeni, ko smo v skopljanskem dnevniku »Vardar«.', ki mu je »Službeni list Var-darske banovine« stalna priloga, brali na uvodnem mestu lepo iti iskreno pisan članek, ki se pohvalno izraža o Slovencih. Tako-le piše:
»Slovenija, ozir. Dravska banovina je nedvomno ena izmed najbolj kulturnih in najbolj urejenih pokrajin naše države. Zelo mnogokrat pa se pozablja, koliko ona doprinese k nacionalni kulturi in nacionalni časti države, kakor se pozablja na tisto neocenljive in lepe moralne, kulturne in politične zglede, ki jih ona more dajati drugim delom Jugoslavijo. Res je, ako pravimo: Slovenija je bila najbliže Evropi, bolj kakor vsi kraji našle države, skozi stoletja je dobivala kulturne nagibe od severovzhoda iu severozahoda in je te. lco'ri>»lne vplive predelala v svoji duši v nove, svojske vrednosti. Vendar pa je treba vedeli tudi lo: kakor tudi so bili li vplivi dobrodejni s stališča materialne in duhovne kulture, motili bi pu biti tudi nevarni s stališča narodne kulture, ako bi Slovenci skozi stoletja ne bili krepak in odporen rod. ki ga niti germimizem niti Iniinizoln nisla mogla ločili od jugoslovansko skupine kol celole. Zalo Slovenci v današnji Jugoslaviji prednjačijo ostalim pokrajinam v marsičem, ludi v smislu za praktičnost in delolvornost, ki ni nikdar zapustil skromnih. treznih iu delavnih Slovencev. Nato navaja besede nekega srbskega dijaka, ki je prebil božične počitnice v Sloveniji in ki je takoj čutil veliko rnziiko med io iiokrujino in ostalimi po-
krajinami v državi, med duhom tega naroda in med pojmovanjem, ki sicer prevladuje po državi. Na koncu pa pravi: »Tudi naš človek, sin Južno Srbije, ima take lastnosti, zato jih ljubi tudi pri Slovencih in ceni njihovo sijajno organizacijo dela in reda.«
Članek se prav lepo bere in kar neverjetno se zdi človeku, kako daleč na jug je že prodrla slava o dobrih lastnostih Slovencev. Čudno je le, da vsak dober glas o Slovencih Belgrada tako rad izogne? Ko bi »Vardar« vedel, da so bili Slovenci že kar počez proglašeni za protidržavne, ali bi še upal reči, da so jim Južni Srbi podobni?
Skupna fronta JNS
V Belgradu so že delj časa vrše pogajanja o oživljen.ju JNS in o vrnitvi nezvestega Jevtiča v JNS. Zu Jevtičevo skupino vodi poga.jun.ja lli.ja M i ha j lov ie, za JNS pa k.o«ta Kumanudi in Vusu Jovunovie. Sodeloval je tudi dr. ICrumcr. Pravijo, da je prvi korak k spravi že storjen: Jevtii in Uzunovie sta so namreč pobotala. Za 10. februar jo pu Uzunovič že sklical širšo konferenco JNS v Belgrad, kjer sc bodo na nji veljaki pomerili, zakaj mora tu nestvor imeti trojno ime: Pohorci, Jevtičevci in še generalno ime JNS. — Konferencu bo nekoliko manjšega obsega kakor je bil vsedržavni shod JNS v Ništi I. Iali pokrajinski v Splitu 2. febr. 1016. Posebnih vlakov in brezplačnih voženj ne bo. Nedeljske karte pu veljajo tudi za konference JNS.
Šebeniška JNS v likvidaciji
Krajevni odbor JNS v šibeniku je za nedeljo, 3. februarja, sklical leti o skupščino, ki pa je bila v zadnjem trenutku preložena. Na jiri-hodnji skupčini bo padel predlog, da sc mestnu organizacija JNS likvidira. — Pametno, vivant sequentesl
' *
Split, 4. febr. b. Ob priliki snočnjega odhoda pohorskih prvakov iz Splita je prišlo do demonstracij proti njim. Več sto mladeničev je priredilo manifestacije dr. Mačku v Splitu, pohorce pa je obsulo z gnilimi jajci. Pohorci so bili prisiljeni, da jo drug za drugim hitro odkurijo in niso imeli niti časa, da bi se poslovili od svojih maloštevilnih pristašev. Pohorci so nameravali prirediti večerjo, ki je pa seveda odpadla.
f Gospa Fanica Stermecki
Celje, 4. febr.
Danes ob 0.17 je nenadoma preminula po krajši bolezni soproga uglednega celjskega veletrgovca, podpredsednika celjske občine, gospa Fanica Stermecki. Pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v petek ob 15 iz hiše žalosti, Gregorčičeva lil. 5, na mestno pokopališče v Celju. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim ostalim izrekamo iskreno sožalje!
Sirasni snežni viharji
na Stolu in triglavskem pogorju
Žirovnica, 4. februarja.
Na Stolu in na vsem triglavskem pogorju divjajo hudi snežni viharji in zameti. V dolini Žirovnice je vihar podrl skoraj vse kozolce, porušil plotove in izruval štev>"na drevesa. Vihar je lako divjal, da je skoraj 7. vseh hiš odnesel strehe ter opeko razmetal daleč naokrog. Škoda, ki jo je povzročil nenaden vihar, je velika in prebivalci so vsi obupani. Tudi drugje so veliki snežni -imeti, ki bodo zelo zavrli splošni promet.
Osebne vesti
7 odlokom prosvetnega ministra je postavljen /n uprav i tel.ju meščanske šole nu Jesenicah Jakob Gos|M)iliHič, mešeuiinkošolski učitelj istoUiiu.
Belgrajske vesti
Belgrad. 4. februarju. 111. Za julii popoldne ob 4. jo sklictil sojo administrativni odbor. Istočasno pn bo imel svojo sejo tudi odbor za proučevanje zakonskega osnutka o prekrških. Odbor /.u pioiieovunjo zukonskegu osnutka o gospodarskih /.uilrugiih pu je svojo sejo napovedal za ponedeljek popoldne.
Belgrml, 4. tebrnurju. 111 Dosedanji bolgarski poslanik na našem dvoru Dimu Kazasov, ki gu jo bolgarsku vladu odpokllcalu. bo zupustil svoje dosediinie službeno mesto v nedeljo do-[Klili ue.
Zimskosportno tekmovanje Male zveze na Pokljuki
Zmaga naših vojakov
Na Pokljuki, 4. februarja.
Ko je zjutraj ob G zasvirala vojaška trobenta »vstajanje« in ko je bilo nekaj časa nato že vse i nu nogah, je bila Pokljuka vsa spremenjena. Jarki j so bili zravnani, proga zaznamovana in vso Po- j kljuko je pokrivala nad en meter visoka snežna ' odeja. Nad Pokljuko je divjala huda burja vso noč :
ieleion .., teiefon ...
Prvi so občutili posledice burje, ki jo začela divjati že snoči, ljudje, ki so skrbeli za telefonsko zvezo med Pokljuko in Bledom. Bili so to tehnični uradnik čuček, poštni upravnik Cirkvenič in delavec LahačiS. Že snoči okoli 8 smo zaman klicali Bled. Proga je bila že prekinjena. V trdi noči sta odpotovala Cirkvenič in Lahačič v najhujšem snežnem inetežu po poti ob telefonskem vodu proti Mrzlemu studencu. Posrečilo se jima je končno le najti meslo, kjer je bil vod prekinjen, loda nista ga mogla takoj popraviti. Zalo sta danes zjutraj morala zopet podati se na pot tja, kjer je bila proga pokvarjena in se jima je z velikim trudom posrečilo, da sla obnovila zvezo. Tako je bila Pokljuka zvezana z ostalim svetom. Telefon je neprestano brnel. Na Pokljuki se je nahajalo v tem času sedem generalov in več diplomatskih zastopnikov, ki jim je telefon potreben vsak hip. Prav tako pa so težko čakali na telefonsko zvezo mnogoštevilni časnikarji.
V I m visokem snevr
se je ob 7 zjutraj zapodila skupina 20 vojakov. Kakor rečeno, je bila proga ponoči tako zasnežena, da tekmovalci niso mogli videti niti zastavic. Zato so morali vojaki zjutraj ponovno na progo, da so označili pot tekmovalcem. Pri takih snežnih razmerah bi marsikateri prireditelji tekem odpovedali tekmovanja. Pri vojski tega ne poznajo in kljub temu so se tekme izvršile brezhibno. Proga je vodila od Športnega hotela proti hotelu »Pokljuka«, je nalo zavila proti Mesenov-cu, pa je zaobrnila na desno po planini Javornik, po Rudnem polju ter po vrhu Mesenovca nazaj na cilj, ki je bil na istem mestu kot start. Proga je bila dolga 12.5 km in po njej so tekli v štafeti po trije tekmovalci od vsake sodelujočih držav. Točno ob 8 je zaigrala pred hotelom godba in na progo so zdrcali trije tekmovalci: redov Kesele za Jugoslavijo, redov Fousek z.a Češkoslovaško in podnarednik Zapada za Romunijo.
Borba na progi
postajala takoj od začetka najostrejša. Že malo od hotela »Pokljuke« je naš Kesele vozil več deset metrov pred Čehoslovakom, kateremu je sledil Romun. Kesele je razdaljo vedno bolj večal in sredi proge je bil že več kilometrov pred svojima tekmovalcema. Tedaj ga je doletela neprijetnost, ki se lahko imenuje smola. Naletel je na skupino vojakov, ki je ob 7 odšla iz hotela, da izvozi progo. Ker je Kesele te vojake dohitel, si je moral na progi, ki je še preostajala in ki ni bila še izvožena, sam utirati gaz. S tein je veliko zamudil in je imel tudi neprimerno večje napore. Razumljivo je torej, da se je razdalja med Romunom in dohitevajočim Čehoslovakom vedno manjšala in ko je pridrvel na cilj, mu je sledil tik za petami Čehoslovak, ki ga je imel prej z.a seboj ie za osem minut, že čez pol minute.
Drugi krog
Kesele je izročil štafetni robček drugemu tekmovalcu naredniku Gradu, kakor rečeno, le pol minute pred predajo robčkov Cehoslovakov. Romunska predaja pa je sledila češkoslovaški kake pol minute kasneje. V drugi rundi jc bil najboljši mcž Romun Zapada, ki je pretekel že v prvi tretjini proge Cehoslovaka in se začel približevati Gradu. Dasi je Grad napel vse sile, da bi Zapadi ušel, se mu to ni posrečilo. Proga je bila medtem že zopet hudo zametena in Grad je .nora! zbrati vse sile, da je gazil nanovo zameteno progo, vendar ga je prehitel Romun Zapada. Tako je v drugi rundi prišel na cilj najprej Romun, dve sekundi za njim Ce-loslovak in 24 sekund za njim Jugoslovan.
V tretjem krogu
:e je položaj popolnoma spremenil. Pričakovala se je predvsem huda borba med našim tekmovalcem Višičem in češkoslovaškim nadporočnikom Steiner-jem. Pri tem pa je Višič pokazal več, kakor so od njega pričakovali največji optimisti. Do 7 km je bil njegov tempo popolnoma zmeren in imel je še oba tekmeca pred seboj. Po 7 km je tempo začel straho vito forsirati in kmalu je imel za seboj Cehoslovaka, nedolgo pozneje pa je zagledal pred seboj tudi že Romuna, ki se mu je nad Mecesnovcem popolnoma približal. Na najstrmejšem delu proge v smuku pri Mecesnovcu pa je v naravnost divjem smuku pustil za seboj Romuna ter tako prišel v vodstvo. Ko je prišel na cilj, so ure pokazale, da je rabil za progo 1.03.31, dočim je Romun dosegel 1.05.50, Čehoslovak pa 1.07.49.
Četrti krog
Ko je Višič izročil stafetni robček našemu zadnjemu možu Korenu, je imela naša štafeta dve-minutni naskok pred češkoslovaško in točno 4 min. naskoka preda romunsko. Koren velja za našega najboljšega moža in nihče ni dvomil, da on razlike ne bi povečal. Vendar je tudi on daleč presegel vsa pričakovanja. V elegentnem tempu je izginil za gozdom in že smo ga videli na robu za hotelom »Pokljuka«. Še preden je kdo pričakoval, je že naznanil znak trobente, da se Koren bliža cilju. Koren je pridrvel na cilj ob navdušenem pozdravljanju gledalcev. Vsega razpotenega Korena so z vseh strani obstopili, tako da niti general in drugi dostojanstveniki niso mogli priti na vrsto pri čestitanju.
Vsaka minuta nadaljnjega čakanja je pomenila tako za funkcijonarje kakor tudi za smučarje, ki so bili zbrani okrog cilja, višek nervoznosti. Kajti, če je naša štafeta prehitela češko za 10 minut, je končna zmaga zimsko-sportnega tekmovanja naša in lo kljub temu, da so pri patrolnem teku zmagali Cehi, in v najbolj napetem pričakovanju je poteklo 0 minut in ko je poteklo tudi 10 minut, se je zaslišala šele trobenta. Vendar odločitev je že padla Končna zmaga v zimsko-sportnem tekmovanju Male zveze je bila naša.
Končni uspeh
Ko sta privozila nn cilj še češkoslovaški in romunski tekmovalec in ko so nato funkcionarji, ki jim je pridno pomagal naš generalni zvezni tajnik g. Goreč, izračunali čas, so bili ugotovili sledeči izid: Jugoslavija je potrebovala za štafeto 4:07,48. Češkoslovaška 4:17,31 in Romunij a 4:17,31
dve petini, ali v točkah izraženo: Jugoslavija 20, Romunija 10.200 in Češkoslovaška 16.200. Za kraljev pokal je prinesla Jugoslavija skupno (štafeta in patrolni tek) 13 točk, Češkoslovaška II in Romunija 8.
Darilo bana dr. Natlačena
Najboljši čas dneva je dosegel, kakor rečeno, naš izborni vojaški smučarski tekmovalec podporočnik Ivan Koren, ki je rabil z.a progo 12.5 km 55.54 min., dočim je bil najslabši čas dneva 1X7,49, ki ga je dosegel češki nadporočnik Steiner. Podporočnik Koren si je s tem priboril krasno darilo bana dravske banovine g. dr. Natlačena. Darilo tvori zlato dozo z graviranini napisom: »Vojaške smuške tekme Male zveze na Pokljuki 1936 — najhitrejšemu tekaču ban dravske banovine dr. Marko Natlačen.«
Tekmovanja so trajala od 8 do četrt na 12. Skoraj ves ta čas so vztrajali ob startu in na cilju na posebnem odru tudi vsi na Pokljuki zbrani generali in ban g. dr. Natlačen Vsi so z največjim zanimanjem spremljali tekme, komentirali posamezne uspehe in pozdravljali tekmovalce. Pred hotelom pa je vztrajala vojaška godba 40. triglavskega pehotnega polka, ki je dvignila razpoloženje, v kolikor ga je hotelo motiti slabo vreme, ki pa se je proti popoldnevu precej popravilo.
Večer na Bledu
Vse tekmovalne ekipe ler vsi vojaški in civilni predstavniki so se po kosilu, ki je bilo v Sport-hotelu na Pokljuki, podali na Bled v hotel »Toplice«. Tu se je ob 9 zvečei pričel banket, nu katerem bodo razdeljena darila.
Kakšni so usoehi?
Smučarstvo v naši vojski je uvedla Jugoslovanska zimsko-športna zveza pred 11 leti. Pričela je s smučarskimi tečaji, ki so jih naši smučarji vodili ter vadili vojaške smučarje. Ko pa so bili ustanovljeni planinski polki, so prevzeli to delo vojaki sami in je zveza sodelovala samo še pri treningih tekmovalcev. Za tekme Male zveze je dala zveza na razpolago svojega trenerja Norvežana Haagena. Bilo je letos prvič, da je vojska pristala na sistematični trening, ki je trajal 6 tednov, popolnoma ločeno od ostalih del v polku. Izid teh treningov je bil nepričakovan. Po tolikih naših nastopih v inozemstvu (naši vojaki so bili dvakrat v Romuniji, enkrat na Poljskem in enkrat na Češkoslovaškem) je letos prvič, da je v vojaški mednarodni konkurenci dosegla naša vojska tako odlične uspehe in to kljub izredno težkim okolnostim. Vse je presenetil ambicijozni Koren, ki ni samo dosegel najboljšega časa dneva s skoraj 6 minutnim naskokom, temveč je prispel na cilj tudi s takim elanom in tako živahnostjo, da je že itak navdušeno občinstvo naravnost fasciniral. Dejstvo, da je naša ekipa zmagala tudi v štafeti s tako velikim naskokom, je
samo potrdilo, da njen uspeh ni bil samo slučajen, temveč plod resnega in sistematičnega dela. Prepričani smo, da bo vojaška uprava uvidela potrebo, da naši planinski polki posvečajo posebno pozornost treningom za tekmovalce iu da te častne izide v smučanju obdrži tudi v bodoče.
Cez 14 dni se naši vojaki podajo v Chamonix na mnogo težja tekmovanja, saj nastopijo tam tudi Nemci, Francozi in Italijani (poleg čeških in morda še drugih vojaških ekip) iu upamo, da bodo naši odlični vojaški smučarji znali pridobljeno zmago ohraniti tudi na Francoskem. Upamo tudi, da bo naša vojska odrezala častno tudi v poletnem delu tekmovanja za pokal romunskega kralja, ki sestoji iz cross-coimtrvja, borenja, plavanja 111 jahanja.
Ban dr. Natlačen o tekmoranfu
O tekmovanju je ban dr. Marko Natlačen izjavil vašemu poročevalcu:
»Jaz sem prisostvoval tekmam samo danes. Vendar lahko rečem, da je bila organizacija v vsakem oziru na veliki višini. Vse je bilo lepo pripravljeno in vse se je izvrševalo po programu v najlepšem redu. nc da bi se kjerkoli opazile kake motnje in hibe. Kar se tiče v splošnem uspeha pri današnjih tekmah, se ne sme prezreti dejstvo. c.a so se te tekme vrf'e v skrajno neugodnih okol-nostih, sai je ves čas tekmovanja pihal veter, ki je nosil s seboj velike množine snega, in je vsak hip spreminjal situacijo na progi, ki je bila predpisana tekmovalcem, tako da so morali ti sproti utirati ga7 in to na zelo težavnem terenu. Da je dosegel najboljši tekmovalec na poti 12.5 km čas 17 minut, se z ozirom na teren in skrajno neugodne razmere more smatrati kot odličen uspeh. Pa tudi sicer tekmovalci niso mnogo zaostaiali za podporočnikom Korenom, ki je dosegel najboljši čas dneva, tako da morem tudi jaz, ki nisem strokovnjak v tej stvari, reči, da so se izkazali tekmovalci kot odlične moči in da so zelo častno zastopali domovino.«
Na vprašanje, kak vtis je napravila na njega Pokljuka, je ban odgovoril: »Sem danes prvič na Pokljuki, odkar stoji dom smučarskega kluba »Ljubljane«. Smučarskemu klubu in njegovim predstavnikom gre popolno priznanje, kajti dejstvo, da so v teh težkih gospodarskih in finančnih razmerah postavili v višini 1238 m 18 km daleč od Bleda hotel, ki ustreza vsem zahtevam moderne meščanske hiše, je vsega priznanja vredno. Centralna kurjava po vsej-hiši, po vseh sobah, tekoča topla in mr:-',a voda, električna razsvetljava, vse to mora goste pritegniti nase Kako potreben in koristen je ta dom je zlasti pokazala letošnja neugodna zima. Kie bi mogli sicer trenirati za olimpijske tekme, kje v naši državi bi se mogla vaditi naša vojska za tekme Male zveze, ako ne tu Muogo smučarjev iz Ljubljane morda niti ne ve. da je bilo na Pokljuki še vedno dovolj snega, ki je omogočal trening.«
Kadar perete. uporabljajte ie
PERIOD
pralni prašek, ki je boljši in cenejši! Domač, slovenski izdelek {e!
Potres v Sloveniji
Ljubljana, 4. febr.
Vsakoletni potresi, ki se na Ljubljanskem po-lju in v gorenjski kotlini ponavljajo običajno spomladi, so letos nastopili zelo zgodaj, to je že v začetku februarja. Morda je vzročna zveza v tem, ker je letošnja zima zelo mila ter so vode višje kakor običajno druga leta ob tem času. Lažji potresni sunek je bil .že ponoči. Danes dopoldne ob četrt na 10 pa je močan potresni sunek vznemiril ljubljansko prebivalstvo. Skoraj tri minute je trajalo tresenje. Gugale so se hiše, najbolj pa so občutili potres stanovalci in uradniki v višjih nadstropjih, nenavadno pa je bilo tudi to, da je bil potres posebno občuten na Barju. V Ljubljani, to je v ožjem mestu, potresa niso na primer prav nič čutili v starinskih kamenitih poslopjih, pač pa v modernih betonskih poslopjih. Tako n. pr. dopoldne v stolnici pri službi božji skoraj noben vernikov ni čutil, da se trese zemlja, pač pa so bili preplašeni vsi gostje kavarne v nebotičniku. Y poslopju ravnateljstva drž. železnic v Kolodvorski ulici so uradniki v višjih nadstropjih takoj občutili potres ter ga celo zabeležili, da je trajal od 9.16 do 9.17. Ugotovili so tudi, da je imel potres vertikalno smer ter da je šel potresni sunek od severa proti jugu.
Na našo prošnjo nam je Zavod za seizmogra-fijo in geodinamiko na ljubljanski, univerzi javil, da je zabeležil potresni sunek v času 9.16,45. Epicenter potresa zaenkrat še ni znan. Uprava zavoda prosi vse, ki so potres občutili, naj to sporoče zavodu. Dopisi te vrste so poštnine prosti.
V Ljubljani potres ni napravil nobene škode, pač pa poročajo z Gorenjskega, da je bil po nekaterih krajih potres tako močan, da je metal opeko raz hiše.
Nove železobetonske zgradbe v Ljubljani, kjer se je potres najbolj občutil, so dovolj odporne proti še močnejšim sunkom, izkazale pa so se tudi stare kamenite ljubljanske zgradbe. Vprašanje, ki zahteva odgovor znanstvenika, pa je, zakaj so se danes dopoldne najbolj tresle pritlične stanovanjske hiše na mehkih barjanskih tleh. Nekateri znanstveniki domnevajo, da je pod Ljubljanskim poljem
in Barjem ogromna votlina, ki povzroča pri vsakokratnem naraščanju vode spremembe v zemeljskih plasteh, kar ima za posledico vsakoletne pomladanske potrese.
Na Gorenjskem se je močno treslo
Repnje, 4 februarja. Danes dopoldne ob četrt na deset smo sc v strahu vprašali ali se morda ponavlja leto t8<)5.. ko nas jc sredi noči probi dil nenaden potres in je vse v grozi zbežalo iz. zibajočih se hiš in razpokanih sten. Najbolj s.: je današnji potres čutil v cerkvici Srca Jezusovega, ki je prizidana samostanu šolskih se-ter. V cerkvici so pravkar duhovne vaje. Sredi govora so se zamajala tla pod nogami, trame vje nu podstrešju jc zaječalo. oboki so zaŠKripali, večna luč sc je zamajala, poslušalci so prvi trenutek kar odreveneli, nato pa jih je v grozi precej zbežalo iz cerkve. — Ko se jc zibanje umirilo m ječanje poleglo, so se z prebledelimi obrazi vrnili v cerkcv.
Spodnji Brnik. 4 februarja. Danes ob 9.15 je bil tukaj močan potresni sunek navpične narave. Najhujše se je čutil v sredi vasi uied cestama v Šenčur in Cerklje. } hiši št 86 sta se porušili dve ^teni nu hišah št. 22, 32, 45 in 76 so se pa podrli dimniki.
Cerklje pri Kranju, 4. februarja. Nekaj minut pred pol deseto iro dopoldne je močan potres pretresel našo okolico Potresni sunek je prihajal v smeri od vzhoda proti zahodu. Trajal jc nekaj sekund. Potresni sunek je bil tako močan, dn so se zamajale najtrdnejše stavbe. Nc le, da je padala opeka, dimniki s streh, omet s stropa, se pokazale razpoke v stenah, tudi visoki in trdni cerkveni stolp se je zamajal kot šibko drevo v vetru. — Ljudje so s strahom bežali iz hiš in pričakovali najhujšega. Že več desetletij ljudje ne pomnijo Uiko močnega potresa.
Zaradi umora očeta pred sodniki
Maribor. 4 februarja.
1'rcd senatom petorice je sectci danes dopoldne nu zatožni klopi 21 letni Anton Perger iz Kuršincev pri Mali Nedelji, obložen strašnega zločina — umora lastnega očeta. Državni pravdnik mu v obtožnici očita.
Dne 30 novembra 1935 je. Ai ton Perger .ifcil z udarci motike svojega očeta Jožefa Per-gerja. viničarja v Kuršincih. Prelomil mu je senčnico in prebil zatilnico na glavi ter je nastopila smut zaradi ntrpnjenja možganov. Naslednjega dne je prišel Anton Perger k Mali Nedelji na orožniško postajo ter pripovedoval celo zgodbo tako. kakor tla jc izvršil dejanje v samoobrambi. Povedal je, da sta prišla prejšnjega dne z očtom iz vinograda. Oče jc bil vinjen ter se je začel prepirati v hiši.Naenkrat je navalil na mater Matijo Perger. Siti je skušal mater branili, oče pa je zgrabil z.a nož ter se obrnil proti sinu Ta je zbežal iz hiše, in ker ga oče ni mogel dohiteti se je z nožem zopet vrgel na mater. Dn bi preprečil zločin, je sin zgrabil zunaj k steni prislonjeno motiko ter udaril očeta dvakrat po glavi. 1'darci so ga vrgli na tla — Orožniki so sc podali ua Perger-je\ dom \ Kitrsince. Našli so Jožefa Pergerju nezuvestnega v postelji. Na glavi je imel sle-
dove dveh strahovitih udarcev in i/ lobanje so mu silili možgani. Orožniki so takoj odredili, da se mora ranjenec prepeljati v bolnišnico, še predno pa je prišel voz, jc nesrečnež izdihnil. Zaslišali so mater storilca, ki jim je povedala isto, kur sili.
Poizvedovanja pri sosedih Ji a so nalo potlala orožnikom čisto drugo sliko dogodku, kakor sta jim jo pripovedovala mladi Anton Perger in njegova mati. Sosedje so povedali, da je bil stari Perger silno varčen in priden človek, sin pa mu je nasprotno lahkomiselne narave in hudoben. Ker pa mati drži s sinom, jc prišlo nted zakoncema večkrat do prepirov. Usodnega dne so sosedje videli, da se jt. mali nahajala s kravami na paši. ko se je pred hišo odigral tragičen dogodek mod očetom in dnom. Oče ni sina napadel, nasprotno, priče zatrjujejo, tla jc bežal pred sinom v hišo. nn pragu pa so ga dohiteli usodni udarci ter ga pobili na tla. V trenutku, ko je sin mlatil po očetu z motiko. je prišla od hleva sem mati ki je Zi klicala »Tončk. Tončk, pamet nucaj!« Bil pn ;e njen klic očividno prepozen, ker jc meri tem Tončk že zadal očetu smrtne poškodbe.
Pri razpravi se senat ni niogt I prepričati, da je obtoženec uamenoma usmrtil svojegu
Poljski konzulat v Ljubljani
Že pred meseci snu. objavili vest, da je predsednik poljske republike imenoval za rastnega poljskega konzula v Ljubljani g. konservatorja dr. F r. S I e I e I a. Dne 3. t. 111. je gospod konzul prejel vse insigntje. ki so potrebne za delovanje konzulata ler je torej s tem dnem začel poslovati konzulat republike Poljske v Ljubljani, Bleivveisova cesta št. 24.
(i. konzulu dr. Sleletu smo čestitali že oh njegovem imenovanju, danes moremo samo še poudariti, da nas neizmerno veseli, dii je vodstvo konzulata poverjeno tako odličnemu slovenskemu kulturnemu delavcu, ki je že od svojih akademskih let vedno v najtesnejšem stiku s Poljaki, ter že dolga leta z vso intenzivnostjo propagira poljsko kulturo med Slovenci bodisi lite-arno s prevodi kot tudi oblikovno z raznimi razstavami. Ob tej priliki pa smo tudi veseli pozornosti, ki jo je Poljska republika izkazala Slovencem z. ustanovitvijo svojega zastopstva, saj so med Jugoslovani prav Slovence vezale vedno uaj-prisrčnejše vezi s Poljaki. Zanimivo je, da v Ljubljani obstoja najstarejše jugoslovansko društvo Prijateljev poljskega naroda, ki ob svoji 25 letnici obstoja more z veseljem sprejeti dejstvo, da je njegov podpredsednik zasedel kot prvi mesto novoustanovljenega konzulata. — Obenem pa javljamo vsem, da je odslej konzulat odprt, kamor naj se obračajo vsi iz dravske banovine, ki imajo |>osla z njim.
Sodba
v Bevčevem procesu
Ljubljana, 4. febr.
Proces proti dentistu Jošktt Bevcu je bil včeraj končan. Pred malim senatom, ki 11111 je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih in sta kot sosodnika ftin-girala gg. A. K o bal in Fran Gorečan, se je včeraj ob 8.30 začela glavna obravnava, ki je bila takoj proglašena za tajno.
Joško Bevc, dentist, rojen 10. marca 1902 v Ljubljani, je bil obtožen več deliktov. Najprvo zlo-činstva zoper javno moralo v smislu čl. 275, točka 1 kaz. zakona. Ta paragraf določa prav strogo kazen do 10 let robije, če kdo kot zdravnik, starešina sodišča, nadzornik, duhovnik, vzgojitelj, učitelj ali kot drug javen organ izvrši posilstvo nad žensko osebo. Dalje je bil Bevc obtožen prestopka zoper javno moralo v smislu § 2SS kaz. zak., ker je razširjal odnosno izdeloval nemoralne slike odnosno fotografije. Kot tretji delikt mu obtožnica našteva več primerov prestopka prevare po § 334 k. z.
Drugi obtoženec je bil zasebni uradnik loško Dolničar, rojen 22. marca 1902 v Ljubljani. Ta je obtožen 3 prestopkov zoper javno moralo po S 2SS k. z., ker je pomagal prvemu obtožencu izdelovati in razširjati nečedne slike.
Javno obtožbo je zastopal državni tožilec g. Branko G o s 1 a r. Joška Bevca je zagovarjal odvetnik dr. Albin Kandare. Joška Dolinarja pa odvetnik dr. Oton F e 11 i c h. Razprava je bila mestoma zelo dramatična, pa so tudi bili momenti, ko je po dvorani bušknil velik smeh. Zaslišanje prvega obtoženca je trajalo skoraj dve uri. Dopoldanska razprava je bila prekinjena ob 13.30 in se je nadaljevala po|x>ldne. Od 22 povabljenih |irič je bilo zaslišanih 10, ki so jjovečini razbremenjevale prvega obtoženca. Neka priča pa je prišla v taka protislovja, da je drž. tožilec med splošnim začudenjem predlagal kazenski progon zaradi krivega pričevanja, kar je bilo tudi protokolirano.
Razprava je bila tajna. Dvorana je bila kljub temu nabito polna odličnega občinstva, kajti poleg 4 zaupnikov so imeli dostop k razpravi sodniki, sodni pripravniki, juristi sploh in odvetniki. Zlasti mlajši pravniški naraščaj je z velikim zanimanjem sledil razpravi.
Zaslišanje prič je trajalo do 23, nakar so sledili govori. Državni tožilec Branko Goslar je v temperamentnem govoru analiziral rezultate razprave ter jKisebno utemeljeval slališče v jrogledu S 275. trdeč, da je pojem dentist treha subsumirati poo jiojem zdravnik. Branilec dr. Kandare je skušal v dveurnem govoru izjiodbiti glavno osnovo obtožbe iti je zastopal prav nasprotno stališče v pogledu izraza »dentist . Drugi branilec dr. Fettlch je bil v svojih izvajanjih kratek.
Predsednik je nato ob 22.30 objavil sklep, da bo sodba danes ob 17.30 razglašena. Popoldanska razprava je trajala nepretrgoma.
Razglasitev sodbe:
Za sodbo proti Jošku Bevcu je vladalo veliko zanimanje in zato je bil že od 16 večji naval občinstva v dvorano šl. 79, ki je bila nabito jioliia. Nekaj minut pred 17.30 sta prišla v dvorano oba obtoženca s svojima odvetnikoma. Predsednik g. Ivan Brelih je začel med s|jlošno tišino jasno čitati vsebino sodbe, ki se v glavnem glasi:
Bevc Joško je kriv, da je, izvršujoč svojo prakso in izkoriščajoč svoj polo.aj kot dentist. v treh slučajih izvršil telesno združitev s pacijentkami. Zaradi pomanjkanja dokazov pa se Joško Bevc v smislu {j 280 k. p. oprošča od nadaljnih inkrimini-ranih dejanj, tako da bi izdeloval in razširjal por-nografične slike in knjige, oprošča se tudi od obtožbe zaradi prestopkov prevare. Z ozirom na ta tenor sodbe se Bevc Joško v prvih treh slučajih obsoja zaradi zločinstva kršitve javne morale na
f leto in 2 meseca slrogcga zapora
dalje na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, ki se izreko za izterljive, naposled v plačilo povprečnine 500 Din. Obtožencu sc vMcie v kazen preiskovalni zapor od 29. novembra 1034 do 26. februarja 1935. Dve zasebni udeleženki P m L. se zaradi svojih odškodninskih zahtevkov napolite na civilnopravdno jx>t.
Popolnoma se oprošča od obtožbe zaradi prestopkov zoper javno moralo drugi obložence loško Dolničar.
Sodba je na Bevca porazno vplivala. V nejavni seji je predsednik utemeljeval sodbo. Bevc jc prijavil revizijo in priziv. Tudi državni tožilec je storil enako.
Zagrebške Novosti« so včeraj poročale, da so v o zadevo zapleteni tudi duhovniški krogi in pa Marijine device . Ugotavljamo - in to je razvidno tudi iz sodnih aktov — da v to afero samo ni bil zapleten noben duhovnik in (udi nobena članica Marijinih družb. Ta vest je zrasla v možoanih ljubljanskega dopisnika Novosti*.
oeeln in lo Lil	/iir-i/t:	i....-., nI..,-,*,... »amn
. .1 ••	-mjiii	n op ,1 ,amo zarmli
uboju nu 7 let	robije	ter trajno izgubo častnih
pravic.
Drobne novice
frflmii
Ali potrebujete sredstvo za izčiščenje?
Zgodaj zjutraj bode'e imeli normalno, blago izpreznjenje, ako vzamete prejšnji večer 2—3
XRT1N-DRAZE)E
Dr. WANDERJA Dobe se v vseh lekarnah v škatlah po 12 dražei Din in v zaviikih po 2 dražeji Din 1'50"
Ofllus rep. pod S. br. 12258/52.
Koledar
Sreda. 5. febr.: Agata, devica mučenica; Al-iuin, škof
Novi grobovi
+ V Predtrgu pri Radovljici je včeraj mirno v Gospodu zaspal g. Janez Hribovšek višji sodni oficija! v p. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno so-žalje!
Osebne vesH
Imenovane so za uradnice IX. pol. skupine zaščitna sestra glavne voj. bolnišnice Štefica Gaber-šek; zaščitna sestra stalne voj. bolnišnice IV. arnnj-ske'oblasti Marija Završnik; zaščitna sestra dravske stalne voj. bolnišnice Gabrijela lomazič; labo-rantinja glavne voj. bolnišnice Adela Lang; zaščitni sestri stalne voj. bolnišnice VI. armijske oblasti Anka Rukavina in Lidija Pertot m zaščitni sestri glavne voj. bolnišnice Danica Cucek 111 Ililda Mervar
_ Uesnira « turneji mariborskih harmonikarjev po ( SK. K svoječasnim časopisnim poročilom o nastopih mariborskih harmonikarjev v češkoslovaški republiki izjavlja Izvršilni odbor Jugoslovan-sko-češkoslovaških lig za dravsko banovino, da je /lede koncertnih nastopov, ki so se vršili v Pragi, »srednji odbor češkoslovaško-jugoslovanskih lig v , Pragi poslal sedaj točen obračun. Iz njega je razvidno, tla so voditelji imenovanega zbora prejeli | kot čisti dobiček ves prebitek od teh nastopov iz- | plačan v gotovini iu sicer znesek 21.000 Kč, lo ie | skoro 40.000 Din. Stroški koncerta so znašali j _'9.225 Kč, dohodek za prodane vstopnice je znašal j i(i.S:-lo Kč; ostali dohodki izvirajo iz velikodušnih \ daril raznih odličnih osebnosti, katera darila je z j vso požrlvovalnosijo nabrala za harmonikarje pra- ! š|;a čsl.-jugosl liga. Razen lega so vsi udeleženci ekskurzije! to je 29 sodelujočih in 17 odraslih j spremljevalcev, uživali v Pragi po zaslugi iste lige inzne ugodnosti, zlasti ves čas bivanja v Pragi i brezplačno stanovanje in hrano; bili so tudi deležni največjega možnega popusta na čsl. železnicah ter , se imeli na razpolago tudi brezplačen avtocar za ogledovanje Prage. Iz lega izhaja, da je češkoslova-ško-jugoslovanska liga v Pragi pri tej priliki pokazala nenavadno požrtvovalnost in vsestransko pozornost napram svojim gostom — Ljubljana, dne -I. februarja 1930. — Izvršilni odbor jugoslov.-eeško-:]!>>• lig za dravsko banovino.
Pri bolezni žolča
poraba naravne
Franz-Josefove
grenke vode urejuje delovanje črev.
Reu. iki min. soc. i>ol. in nar. 7,dr. S-br. 15185, 25. V. 35.
—	Uprava lista »Delavska fronta« pošilja prihodnjo številko vsem katoliškim prosvetnim društvom na ogled. Prosi jih, da lista ne vračajo. Ker ima list zanimivo vsebino o marksizmu, bo prišel društvu zelo prav za predavanja. Istotako bo prišla društvom tudi prav igra Križ in Sovjetska zvezda , katero bodo lahko ob koncu tudi vprizo-rili. Ako želi katero društvo ostale, že izišle številke Delavske fronte«, jih lahko naroči pri upravi lista v Mariboru.
—	Na občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva, ki se je vršil dne t. febr t. I. ob 8 zvečer v restavraciji »Zvezda' v Ljubljani, je bil izvoljen nov odbor, ki se je na svoji prvi seji konstituiral takole: predsednik doc. dr. Ivan Matko; podpredsednik plini. dr. Alojz Kunst; tajnik dr. Henrik Heferle; blagajnik dr. Ivan Pavšič; knjižničar dr. Oton Bajec; odbornika dr. Alojz Brenčič in dr. Ciril Komotar; revizorja dr. Lojze Kramarič in_ dr. Drago Švajger. Na občnem zboru je bila določena Slanarina za leto 1930 v višini 30 Din.
Kdor Slatino 1'etanjsko pije srce mu v prsih zdravo bije!
—	Kandidatne liste in izjave za občinske volitve ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Istotam dobite ludi knjižico »Za občinske volitve«, ki vsebuje: Zakon o volivnih imenikih- — Zakon o občinah — Uredba o sestavi kandidatnih list. Cena 5 Din. Opozarjamo zlasti vse občinske načelnike in odbornike kakor slehernega člana na to važno knjigo.
Nesreče iu poškodbe. V rudniku v Zagorju je odlete! pri delu kos železa v levo roko 27-let-nemu kovaškemu pomočniku Vladimiriu Tavčarju iz Toplic ter mu jo razmesaril. — V Dobrunjah ie v nedeljo zvečer nekdo pretepel z železno osjo 23-letnega zidarskega pomočnika Franca Lebna z Bizovika ler mu zlomil desno roko. — Na Igu je bil pretepen 23-letni Alojz Markun, zasebnik iz Podgorice. Nekdo ga je med prepirom s tako silo i i gel ob tla, tla si je Markun zlomil desno roko. Vsi trije sc zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
- Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzo-imle zjutraj nn prazen želodec kozarce naravne »Franz-Josef grenčice«.
Velike tatvine koles. Že dalj časa so se v Novem mestu in okolici vršile tatvine koles, ki so poslajale vse bolj predrzne in številnejše. Orožniki, ki so z budnim očesom iskali sledu za tatovi, jih zlepa niso mogli prijeti. Slednjič |nr se jim je le
f (osrečilo izslediti uznioviče v osebah dveh mlado-elnikov iz Slalnika pri Novem mestu. Pri njih so našli kar celo skladišče pokradenih koles. Nekatera so bila šc cela, nekatera pa že razdrla. V nedeljo popoldne sta morala fantiča naložiti vso pokradeno rolw> na sainokolnico in jo v spremstvu orožnikov pripeljali na novomeško orožniško postajo, kjer so
ju zaslišali, nato pa oddali v zapore okrož. sodišča. Orožništvo je povabilo vse. ki so v zadnjem času prijavili tatvino luiles kakor tudi nekaterih drugih stvari, naj Si ogledajo pripeljano "obo iu ako jo spoznajo za svojo, vzemo. Zalo je bilo v ponedeljek ves dan na orožniški postaji zelo živahno.
Predavanje »Narodne knjižnica in čitalnice« v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3. V sredo, 5. t. m. ob 2()'j bo predaval g. dr. Ju raj K6rbler o kačjih strupih. Vstop |>rost.
Ljubljana
© Sneg okoli Ljubljane. Ljubljančani imajo prav za prav razgled samo na Kamniške planine in Julijske alpe, medtem ko jim razgled na bližnje gore ovirajo Rožnik, Grad in Golovec. Vendar so bili prijetno presenečeni obiskovalci, ki so se včeraj povzpeli nn Grad ali nu Rožnik, ler so zagledali zaiiodni del krimskega pogorja, lo je Ljubljanski vrh, Katarino, Tolstec in vmesne griče jiobeljene s snegom. Prizor je bil zelo lep, zlasli. ker je bilo vidno, da so pobeljeni le vrhovi pobočja, ne pa
vznožja teli hribov, rudno pa je, da je Krilu oslal ie vednO mrk, pač jia so nekateri njegovi vzhodni sosedje dobili belo odejo. Pobeljene so tudi seveda severne planine, niti snežinke pa ni dobila Šmarna gora. Dopoldanski kočevski vlak je |>rišel v Ljubljano pokrit s snežno odejo, kar je znamenje, da je na Kočevskem in najbrže tudi na Dolenjskem snežilo.
• Mesto venca na grob pokojne gospe Justine 1'ožarjeve je daroval dijaškemu |Kxlpornemu dru-šlvu Radogoju g. inž. Fran žužek 150 Din. Srčna hvala 1
Srimta Ifelsn skem oderskem komadu OSKARJA WILDE-A
mmrn soprog ssubsuks
SilHilla Schmitz
Dopolnilo Nov koncertni film ln najnovejši zvočni tednik! — Danes premiera! Predstave ob 16., 1915 in 21-15 uri
30!NQ UNSON Telefon 22-21
• »The Times«, ugledni londonski dnevnik nima urejene samo svoje poročevalske službe prvovrstno, temveč priobči vsak dan tudi izvrstne fotografije, ki mu jih oskrbuje štab njegovih fotografov. Sto teh povečanih fotografij, ki kažejo tipične strani angleškega življenja in njegove pokrajine, bo razstavljenih v Jakopičevem paviljonu od (>. do II. februarja. Otvoritev razstave, ki jo priredi angleško društvo v Ljubljani, bo v četrtek, 6. t. in. ob 12 v Jakopičevem paviljonu. Vstop prost.
0 Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, dne 5. I. in. bo predaval iiniv. profesor dr. Rajko Nahti-gal o slovanskih književnih jezikih v odnosu do slovenskega jezika. Predavanje se prične v dvorani Delavske zbornice ob 20. Vstopnine ni.
0 Predavanje v Prosvetnem društvu v Mostah. Drevi ob osmih bo v dvorani Ljudskega doma v Mostah lepo skioptično predavanje o Suškem prekopu. Predaval bo g. Miha .1 e n k o . ki sicer še nikdar ni bil lam okrog Rdečega morja, vendar zna o listih krajih in ljudeh toliko zanimivega povedali, da se nam obeta res poučen in zabaven večer.
I Prostov. javna dražba
§ koles, avtomobilskih I in šport, potrebščin
I Miklošičeva 30; od 10-20. II.
0 Na 12. prosvetnem večeru v Trnovem drevi ob 8 bo predaval g. Vinko Zor o svojem izlelu v Dolomite. Vsi, zlasti pa prijatelji planin, vljudno vabljeni.
0 Namečenec in lepa knjiga, je naslov zanimivemu predavanju, ki ga bo imel danes g. dr. Jože Pogačnik na sestanku Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Predavanja, ki bo drevi ob 8 v dvorani Rokodelskega doma, naj
Svarilo!
Dober glas naše že 50 let povsod znane in odlične terpentinske kreme za čevlie „SchmolIpasla" je že marsikaterega špekulanta zamikal, da je začel potvarjati zakonito zaščiteno opremo naših škatlic in uporabliati v ta namen prazne rabljene škatlice Schmollpaste za te potvorbe.
Te dni se agenti neke take „tvornice" vozijo v avtomobilih okrog in prodaiajo Schinoll-pasto v rabljenih škatlicah. Krema, ki se v teh škatlicah nahaia, je izdelana brez vsakega strokovnega znanja in je seveda čisto zanič, ler usnju samo škoduje.
Svarimo torej p. n. občinstvo in gg. trgovce pred nakupom take ponarejene kreme, ki se že na prvi pogled spozna, ter prosimo, da vsakega takega prodajalca, ki bi se kje pojavil takoj prijavijo najbližji oblasti.
MUnio" družba z o. z.
tovarna kem. tehničnih izdelkov Maribor
se udeleže vsi nameščenci, da manifestirajo zopet za lepo slovensko knjigo.
© Kino Kodeljevo igra danes »Bogovi se zabavajo«. Cene znižane.
0 Železniški upokojenci, rentniki, miloščinarji in vdove se vabijo na sestanek, ki bo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v četrtek 6. februarja ob štirih popoldne. Poročajo delegati o izvršenih intervencijah v Belgradu.
Za gospode in dame NAŠ CAJ naj vzame gospodinja za goste visoke in preproste.
0 Slabega uspeha v srednjih iu meščanskih šolah ni vedno pripisati učencu, temveč mnogokrat premalo individualni tazlagi v šoli. Temu odpomo-rete, če se oglasile v Akademskem uradu dela. ki uraduje vsak dan od 11 —12 na univerzi, dvorišče. Urad vam bo preskrbel cenenega in vestnega inštruktorja ler bo lako pomagano vaši hčerki ali sinu in revnim akademikom.
Maribor
□	Dve potrebni regulaciji. Najbolj zapuščen košček ceste na področju mestne občine je tam, kjer se pred Novo vasjo Radv;fnjska cesta stika s cestnim omrežjem radvanjske občine. Kakih 100 metrov dolg kos sveta, stisnjen med plotovi in brez hodnika za pešce, je v deževju neprestano pod vodo. —- Drugi zapuščeni kos je podaljšek Jezdarske ulice mimo Magdalenskega parka. Obe cesti bi se začasno lahko uredilo z nekaj vozovi gramoza.
□	Komisija za obravnavanje proračuna se je
sestala sinoči ob 18 k svoji prvi seji. V komisiji so iupan in podžupan ter obč. svetniki Ilrastelj, Sa-bothy, Dtačar in Grčar.
□	»Trafika njene ekscelence«, ki je Jani dosegla v gledališču velik uspeh, se bo letos v kratkem ponovila. V ulogi generalice nastopi letos Milena Zakrajškova.
□	Na drugem mestu glede požarov v Sloveniji je okraj Maribor, desni breg. Lani je bilo na tem področju nič manj kot 84 požarov, največ v občini Rače. Na prvem mestu je okraj Murska Sobota s 102 požari.
□	90 letni veteran. Včeraj jc obhajal svoj 90. rojstni dan eden najstarejših Mariborčanov, vpo-kojeni vodja zemljiške knjige Jožef Drda. Jubilant je eden od redkih veteranov, ki so se udeležili vojne med Avslrijo in Prusijo lela 1866 ter je bil v bitki pri Kraljevem Gradcu, o kateri ve še danes mnogo oovedali. K jubileju mu prisrčno čestitamo.
Volitve obratnih zaupnikov so končane. V večini obratov so se vršile po skrajšanem postopku. Letošnje volitve so pokazale, da prodira med delavstvom kljub vsemu terorju nasprotnikov krščanska misel. Vrste katoliško zavednih obratnih zaupnikov so se letos zopet pomnožile.
□	Šahovski turnir za prvenstvo Maribora, ki se pričenja ta teden, se bo igra! vsak torek in petek ob 20 v kavarni Central. Nagrade so: I. 300 Din, TI. 200 Din, 111. 100 Din in še več nagrad v blagu. Za turnir vlada veliko zanimanje. — V naši nedeljski notici se mora pravilno glasiti, da je zasedel 4. mesto na splošnem turnirju mariborskega šahovskega kluba dr. I.ippai (in ne dr. Lipold); dalje moramo omeniti, da je na zadnjem brzoturnir-ju igral g. mojster Vasja Pire z vsemi igralci s konjem manj in bil drugi z tO točkami za Koničem, ki je imel 10 točk, in pred Lešnikom, ki je dosegel 8 točk.
□	Umrla je v mariborski bolnišnici soproga velenjskega trgovca gospa Flora Neckermati, stara 46 let. Truplo so danes dopoldne prepeljali v Velenje. Naj počiva v miru!
O Mariborski lovci pričenjajo zopet s sobnim streljanjem jutri ob 20 na kegljišču gostilne Pil-zenjski dvor, Poleg lovcev vabljeni tudi prijatelji strelskega športa.
(H Avstrijci pošiljajo lastne brezposelne v Jugoslavijo. V Ceršaškem gozdu so zajeli orožniki 20 letnega avstrijskega državljana Oskarja Maderja iz Donavvitza pri Leobnu Prikradel se je preko meje ter skušal priti v Maribor. Orožnikom je pripovedoval, da je brez posla ter se je napotil z doma v Donavvitzu proli jugu, kjer je upal dobiti v Spielleldu delo na kmetih. Tam pa so mu avstrijski orožniki dejali, naj gre raje v Jugoslavijo, kjer se prav lahko dobi delo tud; za Avstrijce. Obmejni stražniki so mu celo nasvetovali, kako naj se spravi čez mejo, da bo ušel našim obmejnim organom. Maderja so naši orožniki po najkrajši poti vrnili nazaj čez mejo, od koder je prišel.
□	Tujski promet slab V januarju se je mudilo v Mariboru 2360 tujcev, od tega 754 inozemcev.
□	Izdano in izbrisano. V preteklem mesecu je obrtno oblastvo izdalo 18 novih obrtnih pravic, v istem času pa jih je bilo 22 izbrisanih
□	Ljudsko gibanje. V januarju se je pomnožilo število mariborskih meščanov za 68 mladih življenj. V istem mesecu je umrlo v Mariboru 73 ljudi, poročilo pa se je 30 parov.
□	Polovico vina ukradel, polovico izpustil iz soda. Vlom, ki ga ljudje močno obsojajo, se je pripeti! pri vdovi l.orber v Selcih pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah V vinsko klet imenovane je namreč nekdo vlomil, napolnil 160 litrov držeč sod z vinom, ostanek vina, ki ga je bilo še okrog 150 litrov, pa je pustil iz pipe izteči po tleh. Ukradeni sod z vinom je naložil na voz ter se odpravil plenom v Maribor, da ga proda Na Pobrežju so ga zalotili barbarski orožniki pri prodaji pijače, ki jo je dajal po silno nizki ceni, ker ga ni nič stala. Tat je 18 letni Ivan Brandšteter iz Selcev. Orožniki so ga aretirali ter odgnali s seboj, da ga izročijo okrajnemu sodišču v Št. Lenartu v Slov. gor.
Novo mesto
Mogočni prstan«, Fr. /Milčinskcga narodno pravljico, bo vprizoril dramatični odsek Prosvet. društva v soboto, dne 8. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo, Q. t. m. oh pol 4 popoldne v dvorani Prosvel. doma. — V letošnji igravski sezoni je ta predstava četrta, kajti začeli smo zelo pozno Ko pa se je pred kratkim ustanovil pri društvu dramatični odsek, je postalo delovanje vse bolj živahno. Priredili smo tudi že maskerski tečaj, ki ga je vodil g. F. Avsec in ki je izpadel zelo zadovoljivo.
Milo vreme. Marsikdo ne pomni zlepa lako milega vremena v tem letnem času. Pred 7 leti smo imeli o svečnici najhujšo zimo, saj je tedaj zamrznila Krka, danes pa nam cveto zvončki, teloh. tro-bpnlire tti ?p celo vijolice. Nekatero drevje iu gr movje pa je pričelo že odganjati.
Celie
.©■ Doslej neznana Slomškova slika? V zadnjem času sta bili najdeni dve Slomškovi sliki, ki sta bili še do nedavna neznani. Obe sliki sta ročno delo. Prva je last trgovke gdč. Pavle Slugove v Celju, izhaja iz Braslovč ter jo je prof. dr. Kovačič objavil v prvem zvezku Slomškovega življenjepisa, ki ga je izdala Mohorjeva družba. Drugo sliko je pa našel župnik g. Sat ler na Gomilskein in sicer vso zaprašeno na podstrešju v župnišču. Sliko je očistil slikar g. Horvat v Mariboru. Dočim je prva slika, last gdč. Slugove, slikana na platno, je slika z Go-milskega slikana-na cinkovo ploščo. Obe sliki se od drugih dosedaj znanih razlikujeta posebno v tem, da je podan Slomškov izraz v posebno mili, res svetniški obliki. Vprašanje je, od kod obe sliki in kakšen je njun izvor. Mogoče bi ju lahko spravili na kak način v zvezo s Slomškovim prijateljem Mihaelom Stojanom, ki je bil od 1. 183Q do 1846 na Gomilskem župnik, od 1846 dalje pa dekan v Bras-lovčali. Gre pa vendar pri obeh slikah za dvoje različnih del. Zelo lepo in koristno bi bilo, če bi nam kateri izmed Slomškovih biografov to stvar nekoliko preiskal in rezultate objavil.
& Pregled motornih vozil za področje pred-stojništva mestne policije v Celju in celjskega političnega okraja bo v ponedeljek, dne 10. februarja od o ure naprej pri mestni garaži na Sp. Lanovžu. K pregledu morajo pripeljati svoia motorna vozila vsi lastniki istih in prinesti s seboj kolek za 100 Din, prometno knjižico in takso za komisijski ogled vozila.
.©- Ambulantna prodaja sladoleda in slaščic.
Mestni svet je v svoji seji dne 17. januarja t. 1. sklenil, da je zopet dovoljena ambulantna prodaja sladoleda in slaščic na celjskih ulicah in sicer pod gotovimi pogoji. Natančni pregled ulic in pogoji, pod katerimi je dovoljena ambulantna prodaja sladoleda in slaščic, je razvidno z razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva.
Ptuj
Zadruga kovinarjev in '(olarjev za Ptuj in ptujski okraj je imela preteklo nedeljo izredno sejo, katere se je udeležilo razen odbornikov še veliko število članov iz Ptuja in ostalih krajev ptujskega okraja. Na tej seji so med drugim podelili puškar-skemu mojstru g. Frnestu Daschu častno članstvo in mu pri tej priliki izročili krasno izdelano diplomo za njegove 40-letne plodonosne zasluge v prid zadruge. Zasluga g. Dascha je, da so se ohranile nekatere važne zgodovinske listine, nanašajoče se na zadrugo. Tako je po njegovi zaslugi še danes v jiosesti originalna listina iz leta 1710, s katero potrjuje cesar Kari VI. z lastnoročnim podpisom in državnim pečatom ustanovitev obrti ptujskih pod-kovačev. Nadalje originalne listine z dne 10. oktobra 1742. istotako z velikim državnim pečatom in lastnoročnim podpisom cesarice Marije Terezije, v kateri poslednja priznava obsloj ptujskih podkova-čev. Iz obrtniške skupine ptujskih podkovačev še je s časom ustanovila današnja zadruga kovinarjev in kolarjev, ki se pod sedanjim predsednikom g. Vinko Simoničem prav lepo razvija. — Navedene važne zgodovinske listine, ki so, kakor omenjeno, last zadruge in lo po zaslugi g. Dascha, se nahajajo v ptujskem muzeju v shrambi in si jih lahko vsakdo ogleda.
Smrtna kosa. V ormoški bolnišnici je umrla po dolgi mučili bolezni Terezija Janžekovič, hčerka višjega poštnega svetnika dr. Janžekoviča Franca v Ljubljani. Pokojnica je bila stara šele 27 let. Pred 14 dnevi so pokopali še komaj 21 let staro mlajšo hčerko Melilo, ki je istotako umrla na zavratni bolezni. Hudo prizadeti družini naše sožalje! — V Rcgoznici pri Ptuju pa je umrl Simon Prosenjak, ugledni posestnik v starosti 68 let. Naj v miru počivajo!
Jesenice
Želimo boljše. Vest, da bo v Krekovem gledališču gostovala ljubljanska drama, je privabila na prireditev vse jeseniško gledališko občinstvo. Igra gostov ge. Juvanove in g. Jana je številni obisk tudi zaslužila, saj sta z odločitvijo, da nastopita na jeseniškem delavskem odru, zaslužila priznanje. Vkljub odlični igri obeh gostov pa se nismo mogli ubraniti praznine, ki je prihajala iz dejstva, da sta skozi dve uri igrala na odru le dva igralca. Veseloigra Ljubim te velja tudi pred jeseniškim občinstvom le kot predigra, nikakor pa še ne znači programa, še manj programa prireditvenega večera, na katerem nastopa osebje središčne slovenske drame.
Letni zbor nameščencev Kranjske ind. družbe.
200 članov broječe društvo nameščencev K ID je na zadnjem občnem zboru izvolilo novo upravo. Bivši predsednik društva ing. Rudež je odstopil in je bil za predsednika izvoljen g. Cop Srečko, obratni računovodja. V novi odbor so bili nanovo izvoljeni še ing. Baltič, A Kuhar in 1. Finžgar. Občnemu zboru so prisostvovali delegati Pok. zavoda in Zveze iz Ljubljane. Zbor je potekel v obliki, ki je lastna zborom privatnih nameščencev: dostojno in ob stvarnih debatah delovnih ljudi.
/^nski znak na prava mesta. Turistovski klub Skala je opazil, la se njegov članuki znak zlorablja po os.-bili. ki ne spadajo v njihove vrste. Klub ima oblastno zaščiten znak m stoji na stališču, da se ta ne «nie zlorabljati kot lepotieje, kot je lo pri znakih že skoro navada, in bo -Make,»-a ueiipravičenea oblastveno zasledoval.
Šmarje pri Ljubljani
Zadnje čase sc v Šmarju iu okolici pridno gradijo in popravljajo pota, oz. ceste. Zboljšana so pola Šmarje-Pleše, šmarje-Podgorica, Šmarje- Mu* da Polica, pa tudi iz Bičja prodirajo proli Hudi
obči. Slovenski dom- si tudi k nam utira pot, ker jc poceni, samo 12 Din na mesec. — Kljub tež-knti razmeram tudi naša nova stranka |RZ lepo napreduje ter ji želimo, da se dodobra utrdi. — V nedeljo popoldne so se pričele duhovne vaje za Uekleta, ki jih vodi lazarist iz Ljubljane, g. Bele. Dekleta se jih prav pridno udeležujejo. — Dobili smo dva nova učitelja, enega iz Ljubljane; drugi, g; '-v?e.7' Pa doma z Borovnice, stanoval bo na Škofljici. Veseli nas to dejstvo, ker bo imela mla uma, ki prihaja iz škofeljske okolice, primerno nadzorstvo med potjo.
i Pošljite naročnino!
Kaj pravi gospo Ivanko k temu?
Prav res je nespametno kaznovati takega revčka, če se zomože. Zokaj pa imamo ter-pentinovo milo Zlatorog? Njegova obilna, gosta in bela pena odpravi prav hitro vsako ponesnaženje In perilo je zopet kakor nove, snežno belo in duhteče.
Stev. 29.
»SIjOVENEtk, (ine 5. februarja li)'16.
Stran 5
Državna dotacija banovinam
V naslednjem podajamo na podlagi izkazov finančnega ministrstva o izvršenih banovinskih izdatkih in o dobljenih dohodkih naslednjo sliko banovinskih proračunov od leta 1930—1931 dalje, ko so banovine začele funkcionirati.
Dohodki banovin so znašali v milij., od tega dotacije in subvencije:
1930—1931
1931—1932
1932—1933
1933—1934
1934—1935
dohodki
881.5 907,3 663.0 720.8 771.5
dotacijc
215.7 101.3 73.8 6Q,8 66.4
Iz tega pregleda je razvidno, da so banovinski proračuni dosegli najvišje stanje 1931—1932, ter so se naslednjega leta znatno znižali, toda kaj kmalu so se začeli zopet zviševati zlasti radi tega, ker država ni mogla izvrševati vseh onih izdatkov, ki so bili nujno potrebni. Državna dotacija banovinam se je zmanjševala vseskozi do 1933—1934, leta 1934—1935 pa se je zopet zvišala. Skupno je znašala državna dotacija banovinam od 1930—1931 do 1934—1935 518.0 milij.
Naša banovina je prejela leta 1930—1931 še znatno državno dotacijo, ki je bila vnešena v proračun za to leto s 30.9 milij. Din, stvarno pa je prejela 28.3 milij. Din, naslednjega leta je bila v proračunu zopet državna dotacija v znesku 11.9 milij., katere pa je bilo faktično izplačane 5.1, v letu 1932—1933 ni bilo v proračunu nobene postavke za državno dotacijo, vplačanih pa ie bilo na račun prejšnjih let 2.9 milj, V proračunu za 1933—1934 je bila ponovno vnesena državna dotacija v znesku 6.9 milij., 1;; na ni bila izplačana. Dotacija leta 1934—1935 v znesku t milij. je bila ludi taktično izplačana. Skupno jc naša banovina
Sff»n?e Varorf«? hanhe
Dne 31. januarja 1936 je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. januar);
Aktiva: zlato v blagajnah 1.372.7 (plus 15.35), zlato v inozemstvu 88.1 (—4.4), valute 0.12 (—0.12), devize 30.6 (—0,2), skupno podlaga 1.491.5 (plus 10.6), devize izven podlage 312.5 (plus 12.7), kovani denar 359.14 (—17.5), posojila: menična 1.455.1 (—9.64), lombardna 256.04 (plus 0.6), skupno 1.711.1 (_ 9.005), razna aktiva 552.1 (plus 2.4).
Pasiva: obtok bankovcev 4.847 56 (plus 113.1), drž. terjatve 10.1 (plus 5.27), žiro 683,7 (—81.8), razni računi 810.0 (—36.0), skupno obveznosti po vidu 1.503.8 (—113.3), obveznosti z rokom 184.95 (—9.05), razna aktiva 552.1 (plus 2.4).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 6.351.55 (—0.1), skupna podlaga s primom 1.916.6 (plus 14.64), zlato v blagajnah 1.763.9 (plus 19.7), skupno kritje 30.17 (29.96), od tega samo zlato kritje 27.77 (27,45) odst.
Iz izkaza je razvidno ponovno naraščanje zlata in deviz, zmanjšujejo pa se še naprej posojila. Zaradi naraščanja podlage je narastel tudi odstotek kritja, ki je presegel zopet 30 odst.
Pred pogajanji s Španijo. V nedeljo prispe v Ljubljano načejnik trgovinskega ministrstva g.
Mi-
livoj Pilja. G. Pitja je pred nedavnim vodil pogajanja naše države zaradi odškodnine za sankcije v Londonu in Parizu ter bo sedaj v naši delegaciji za pogajanja s Španijo, ki se imajo v kratkem začeti. G. načelnik Pilja bo stopil v stik z našimi gospodarskimi organizacijami ter uvozniki in izvozniki, ki prihajajo v poštev za trgovino s Španijo, da sliši njih želje.
Hranilne vloge v 1.1935
Po podatkih Narodne banko so znašale dne f. decembra 1035 hranilne vloge v bankah in hranilnicah 10.120 milj. ter so v primeri s 1. novembrom narasle z a23 milj. Din. Lani novembra so se vloge zmanjšale za 4 na 9.780 milj. Din.
Iz statistike je nadalje razvidno, da so v teku lela 1935 hranilne vloge narasle v januarju, juniju in juliju ter novembru^ ostale mesece pa so bile manjše v primeri s prejšnjim mesecem. Razvoj hranilnih viog je kaj značilen in najbrž se ne motimo, če ga spravljamo v zvezo z razvojem političnih razmer. Prvikrat po stalnem nazadovanju v zadnjih štirih letih imamo v nekaterih mesecih
Motnie v Irevih
amotica vsled zapeke se odpravijo z uporabo naravne
Franz-Josefove
grenke vode.
fteg. po mto. *oc. pol ln nar. «tr. S-br, 16185, 25. V. 85.
prejela državne dotacije v 5 proračunskih letih 47.3 milij.
Gotovo je. da je dotacija naši banovini veliko premajhna v primeri z drugimi banovinami. Posebno bomo to občutili v novem proračunskem letu 1936—1937. Iz razlogov, ki jih nismo povzročili i mi, je računati na znatno poslabšanje v našem gospodarstvu. Zato je naloga države, da nam z j državnimi sredstvi priskoči na pomoč in je tu najboljša pot, da da banovini za njena dela večjo j dotacijo.
Iz že omenjenih pregledov finančnega ministrstva je razvidno, da je znašala v letu 1934—1935 med banovinskimi dohodki preostala gotovina iz prejšnjih let pri vseh banovinah 85.2 milij. Največ tega denarja je imela donavska banovina, ki je v začetku leta razpolagala s 67.75 milij. gotovine, dočim banovine: dravska, zetska in vardarska sploh niso imele gotovine iz prejšnjih let.
Pač pa izkazujejo nekatere banovine, ki uživajo večjo ali manjšo dotacijo države, znatne vsote gotovine iz prejšnjih let in torej niso tako potrebne državne dotacije, kot naša banovina, ki je | letos prizadeta s sankcijami tako kot nobena dru-! ga banovina. Tako n. pr. izkazuje primorska banovina za 1934—19.35 pri subvenciji 12 milij. 8.56 milij. gotovine, nadalje moravska pri 7.7 milij. subvencije še 4.04 milij. gotovine iz prejšnjega leta. Podobno velja za vrbasko banovino, savsko ter drinsko. Iz tega jasno sledi, da je naša banovina potrebna ravnotako v pravični meri državne dotacije kot druge banovine, ki so si mogle ustvariti celo blagajniške rezerve, obenem pa so od države J še dobivale znatne podpore v drugih oblikah, ne 1 samo v obliki direktnih subvencij. Pomisliti je treba, koliko institucij se drugod vzdržuje na državne stroške, dočim mora take in slične ustanove vzdrževati banovina.
lani beležili dvig vlog. Treba pa bo delati še naprej, da se sedaj porajajoče se zaupanje ohrani in poveča. Psihološko se za to razmere ugodne in ireba je izkoristiti priliko.
Zaslužek delavstva v Sloveniji je padel za tretjino
Prejeli smo letno poročilo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, iz katerega posnemamo, da je znašalo lani povprečno število zavarovancev 79.263. leta 1934 pa 79.010, povprečna dnevna zavarovana mezda pa je padla za 0.23 Din na 22 40. V najboljšem času je znašal povprečni dnevni zaslužek delavstva (1930) 26.45 Din. Skupna letna zavarovana mezda je znašala 1935 533 milij. Din in je za 4 milij. Din manjša kot je bila 1. 1934, leta 1933 je znašala vsa mezda 527 milj. Din. Leta 1930 v dobrih časih je znašala mezda 765 milj. Din.
Važna je ugotovitev, da stalno narašča odstotek ženskih članov. Lela 1923 jih je bilo šele 27.32%, leta 1934 pa 38.55%, lani pa'39.04%.
Povprečni gtalež bolnikov je znašal leta 1935 2.202 (1934 2.140), odstote* pa je bil 2.78% (2.71). Visoki odstotek bolnikov, ki je ogrožlil v začetku leta 1935 finančno ravnotežje, je v drugi polovici leta 193» precej padel, tako da ni bistvene razlike v primeri z letom 1934.
Promet na naših borzah
Objavili smo že podatke o prometu na ljubljanski in zagrebški borzi. Sedaj pa imamo na razpolago podatke tudi o prometu na vseh naših borzah.
Promet v efektih je lani znašal 423 milj. Din, 1934 pa samo 407 milj. Din.
V devizah je bil promet v decembru lani Izredno znaten, saj je znašal 217 milj. Din v primeri s 176 milj v novembru 1935 in 123 milj. v decembru 1934, 79 milj. v decembru 1933 in 57 milj. Din v decembru 1932. Skupno je znašal lani devizni promet 1.655 milj. Din, 1934 pa samo 1.346 milj. Din.
*
Interesna razširitev »Koliuske tovarne branik, d, d. v Ljubljani. V naši domači proizvodnji kavnih nadomestkov se je v zadnjem času izvršila neka sprememba. Prišlo je do sporazuma med znano tovarno hranil »Projo« in »Kolinsko«, tako da bo v bodoče razne vrste žitne kave pod znamko »Proja« izdelovala »Kolinska«. Razen tega se je >Kolinski posrečilo, da si je z dogovorom s »Socičtč de malt Kneipp«: v Parizu zagotovila pravico razpečavanja • svetovne znamke Kneippov esladne kave za področje dravske banovine. Ta sporazum bo dal >Ko-linski« podlago za krepak razmah, kar bo tudi našim domačim delovnim močeni v znamenju zbolj-ševanja naših gospodarskih prilik nudilo nov vir eksistenčne možnosti.
c*eški aktivni saldi v kliringih Dne "Mi januarju (\ oklepajih podatki /u i januar! so znašali aktivni ecškoslo\MŠki kliringi | u g o-s I a \ i ja <KM) (86.8) milj kč, povccan je ji' pripisovati sezonskim razlogom, \vsciju 10.8 (12.21 milij. šil. Bolguriju 2.5 (1.5) milij. Romunija 109.S (lio.:) milij. I iirrijn 64 (hI.h). Cirčiju "i.2 (hI,h) milij \enu'i|a Kil n_') milil murk in Italija 23.4 (26) mili], lir
Koliko so lani prinesli poljski turisti. Po podatkih Poljsko- jugoslovanskega ^i spodarske-gu odbora smo imeli preteklega letu od poljskih turistov 9,821.000 din dohodkom
Borza
Dne 4 februarju.
Denar
Neizpretnenjena slu ostala Berlin in Curih, popustiti so Anisteidain, Bruselj, Ne\v York in Praga, narasla sla pa Pariz in London.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na ljubljanski in na zagrebški hom neizpremefijen na 9.27 9.37. na belgrajski borzi pa je notiral 9.25 9.35. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.15 do 30.85, v Belgradu pa 31 32. Angleški funt je o«tal na naših borzah neizpremenjen na 256 20 do 257.80. španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.60 blago, v Belgradu pa 6.70 hI.
Nemški čeki so notirali v Zagrebu 14.1450 do 14.2450. za ultinio februarja 14.2150 1 4.4150; v Belgradu 14.1750—14.3750.
Za italijansko liro (valuta) so plačevali denarni zavodi 3.05—3.10, za dolar pa 49.80—50.30.
Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam. 100 hol. gold. . . . 2965 30 2979.90 Berlin, 100 mark ...... 175608—1769.95
Bruselj, 100 belg...... 735.97— 741.03
Curih, 100 frankov..... 1424.32—1431.20
London, 1 funt.......216.34— 218.39
Ne\v York, 100 dolarjev .... 4274.33—4310.64
Pariz, 100 frankov......288.53— 289.97
Praga, 100 kron.......181.19— 182.30
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1.660 91)6 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2575, London 15.2125. Ne\v York 802.625 Bruselj 51.675, Milan 24 30, Madrid 41.975, Amsterdam 206.20, Berlin 123.50, Dunaj 57.10, Stockholm 78.M). Oslo 76.40, Kopenhageii 67.90. Praga 12.73, Varšava 57.875, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. Helsing-fors 6.71, liuenos Aires 0.84.
Vrednostni papirji
Ljubljana 7% inv. pos. 75 77, agrarji 46 -48, vojna škoda proniptna 356 358, begi. obv. 60 62, 8% Bler. pos. 82—84, 1% Bler. pos. 72-74. 7% pos. Drž. hip. banke 77—79.
Zagreti. Drž. papirji: vojna škoda proniptna 355.50—356 (355, 356). 2., 3.' in 4. 356 b!.. begi. obvez. 60.50—61.50 (61.50), dalm. agrarji 60—60.75 (60). 8% Bler. pos. 82.75—83.50, 7% Bler. posojilo 72.75—73 (73). — Delnice: Priv. agrarna banka 210 blago.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv pos. 78.75 bi., vojna škoda proniptna 356—857 (856.50), 4. P55.50 do 356.50 (355), begi, obvez. 64.50 64.75 (64.75); 62.50- 63, 8% Bler. pos. 82.50 83 50, 7% Bler. pos. 72.25—72.50 (72.50), 7% pos Drž. hip. banke 80.25 den. — Delnice: Narodna banka 6450 6500, Priv. agrarna banka 238.50 240 (210, 238 50).
7itni trs
Tendenca
ODJAVA.
Z ozirom na objavo tvrdke »RADIO«, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani, z dne 2. t. m., izjavljamo, da nimajo naši zastopniki nobenega povoda izdajati se za ravnatelje ali zastopnike kake druge konkurenčne tvrdke. Vsi naši zastopniki so opremljeni z legitimacijami in so dolžni jih na zahtevo stranki pred'ožiti.
Naša tvrdka je najstarejše podjetje te stroke v Ljubliani in je obstojalo prej, kakor tvrdka »RADIO«, re. zadr. z o.z. v Ljubljani, ki ima našemu slično ime, kar utegne povzročati zamenjave.
Zato prosimo svoje ceni. odjemalce, interesente in prijatelie, da nam vsak primer, če bi se kaka neupravičena oseba izdajala za našega zastopnika ali narobe, takoj priiavijo v svrho nadaljnega postopanja.
„RAD10VM" družba z o z. Llublfana, Dalmatinova ulica 13 Celfe, Prešernova ulica 24
,\n\i Sad. Vse je neizpreuieujeno. iieizprenienjenu. Promet srednji
Sonthor. Koruza: bč.. srem. gar kval. 116 di, 117, bč., srem. /a marec 120 122. Fižol: bč. 215 do 220 V e ostalo neizjn enietijono Tendenca mirna. Promel -dali
ISazznuniiin
Ltuhliana
t Notno slulba imajo lekarni': dr. K mul, Tji.šova c. 11; Ilir. lniii.oc/.y Ued., Aloatrtii trg; I mi mr. t siur, šolonbiir*;*iv u ul. 7.
I Siininui tikati. kluba kemika t vulii nn pimlu-vunjf i;. •i-.isKMiui 'I. Pelerliiui' I'rci»;-uvn mnle.rije ■/. rtuiigoiioviinl žarki ki l«> v potok 7. le brun rja 1. I. v kemifrm prednvailniicl 1. dr*. realni«' litmiiiv/.iju (realke) oh IN. uri.
1 Moste. Vabilo nn izredni oboni /.l>oi 11.1(1. pO dl-užll.i<'ii Moste ilme 5. februarja I. 1. \ društveni x»i»i pri lov Vi(k»iu.š„u uu Selu. PreduviOovn iii, ob ' pol S /.»t er. Dnevni risi: 1. Volite« odboru. -. Slučajnosti. Odbor.
1 Dekliški odsek Saletijaiiskc piosvcti na Kode-Ijeeem ima danes ob svoj redni siv-tnuek.
1 Kino Kodeljeeo i«i*u danes llotrovi se zidni vajo., ronc /.nižaue.
1 .Vo jutrišnjem prosvetnem rečeni Sal< :ijonske prosretc mi Kodcljcvem bo II. dr. Ivo I Volni''' / lepimi ikiopti^niliii sla 1,umi predaval o obrtni lnigijeni
I Slikarji! Sadjarska iu vrtnursku podružnica /.a SiSko priredi strokovno predavanje c četrtek ii. febr. oii ihiI h /.ve. cr v šoli. Govori k■ Knfol o vzgoji Spn-llrmogu drovjn Pridite in pripeljite tudi druge, k,I se ''iinltimjo /.u inn.no siwlijar«!vo!
1 /Vo seetna-emiurant sko in športno ilruHvo • Istro vab; nn sestuliok, kii bo drevi ob pol N v gostilni pri Panju«. V okovu iuMcii lil. V«e pr.ljn.lel je našo Katoliške prosvete, ki imajo vesolje do gojenju dru-muliko uli športu, vini«mo. Pripravilulul odbor.
1 Komorni kvartet i; Dresdena ti o Uvajal na »vajeni konetirtu v ponedeljek, dne KI. t. m nuslcdnjii dela: Iluydii: Hodnimi kvartet v t^-duru op. it. .1, Boetliovnov: Godalni kvartet v f-uiolu op. :>.'i in !>vo-raKov: Godalni kvnrlei r I'duru op !«l. Vstopnico po »blSndmlli koncertltlli cenah v knjigarni tilnsbcne Mu fiee. Koncert bo v FlllliirillouMlli d vorim I.
1 I'« obiskovalce velikepa koncerta pcesketja fOora Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v petek, dno 7. I. ni. >b 'jo v opernem glodHlI&Vu, op.v/,urjamo, dn r/.ide danes tmknuo besedilo '/.borov, ki se un koiieertu .mviula.io. Toplo pri | Hi i'« i"11L lilo ono /.a Kel.iigiofouii.jo, knjli /.tmr poje posutno/.ne odstavke Žide, budiste in inolni-modance .irigi.niiihKnii jeziku. V I. delu poirnui * samo vzkliki, krlutjnnl pn poj o '/.mino prošnjo Go-«l>od u,smili se nus, Kristus usli£i na«'. Hesed.ilo so dobi v K nji Kil rn i Gliudx\no Mntece, kjer produ i njo I vstopnico zn petkov koncert.
Maribor
m «Mornarska sekcija Jadranske strale« i> W(i-ribor n (Ki/ivn vse Mnnc, dn s« /.nneJ.Itvo lldeleiljo 111 rednega obfneg« zboru, k.i se vrsi dne 9. februarja ob 9 dopoldne v salonu reslnivrue.ije \ teci. (Itotovžiki trg.) — Bivši mornarji, ki še niso_i"1uni, pa nameravajo to posuti, vljudno vabljeni! (Idbor.
Radio
Programi Radio Liubtfaaa t
Sreda, S. februarja: 12.00 17. kraljestvu lutk in škritlov (ploš'*nl 12.45 Vrcineii.skn nu.|>oveil. IMiroeilu. Klim Nupoved čnsB. objavn sporedu, obvestil« Kmoiiki oi-kes.tr,i (plošče) """ "...........
j;isto Snvinov virer (Slovenski voUii.lni kvintet 'il I.i Itniliijski orkester 21.15 Klnvirskl koncert (prof Pavel šiviio) 22.1*1 Nnpovcd fnin, vrnineii«! u itiiiiovcd, poročila, objav u sporedn 22.15 Hndiijski orkeetor.
Drugi programi t
SREDA: 5. februnrjn llehirad: 1 <1.5(1 Mendelsoh-liove skladbe JO 20 Molierovn kome,liliin M i-milrop' 2185 Plesna sjln-slui - Zagreb: 20 00 Prenos ir/, IJiiblju ne - Dunaj: IS.55 \Vairn orle v u otiern Tniinlitinser 28.25 .In/.' - Itudinipetta: 10.5.1 l,eniryelovn spevoitrrn Ariinu* 22.00 Petje 22 40 IV-zelov koncert — Trst-Mitan: "0.85 Piotrijeva operetn Mirim voda - Him-Harl: 20 85 Prenos iz opere Prana: 10.25 SlovicSl e vnAke 1 esn.i •J0.00 I.užli.š' osrbski vo''er "H 85 Or'<e»ter in klavir 21.25 llerirovn liirl^nn suiilu Urno: 50.85 Pester ve'er nratis'ava: 20 45 I.nlikn irlii.slin 2180 Ki'ewsl.eirii Van-t.ntn Stnri jinstir ne spi I'aršava: jO.(K! PoiM>vke nn i>l(ts"-;ili 'Jl.ilii ('hopinove klnvirske si ln 'be — Berlin: ■'II i.i Karnevul Kdnipsberp: 20 45 Musorir^kegn Vo-mi"nn ooern Semenj v Soro'insku	11 rimUura-l'ra-
tlslava: 'Ni i.i 1'esem gre okrotr sve'u — l.inskn: ''0 I.i So 'iiMiLTiiškii Sn.š!'n l\'i7n Stnttfifirt• 20.45 (lln-.lien! soreliod po svetu Frankfurt-Monakovo: 20.45 Pester ve *'er.
n ri	ni F.DAMsc" E
drama - začotek ob 20
Hrodn, 5. foltrtiar.ia: l)irs Ime I?rti C. (Vlrti>k. ii fcbrnnr.ia: Mn'icrc. Hod ČH.itoik. Pefok, 7. febrnurja: Zaprlo.
OPERA - začetek ob 20
Sreda, 5. februarja* PreŠmcutari giad. f?ed Srtvln. ("•etrtek. fi febrnarin: Ples v Navoju Hed Petek, 7. februarja: Koncert Glasbene Matice ljub• tjanske. P/.von.
M A KI H( )RSKO GLEDALIŠČE
Sredn, 5. februnrjn: Zaprto.
Četrtek, 6. fobruarja oli 20: Karier kanrlinta IVIn-ziga. Bed II.
Kulturni obzornik
Razvoj Giovannija Papiniia
Stolica za italijansko literaturo na vseučilišču v Bologni je bila zmeraj zasedena po kakem prvovrstnem italijanskem pisatelju. Tako je na tej univerzi predaval italijansko književnost sam Oiuseppe Carducci, kateremu je v tem svojstvu sledil skoraj nič manjši Giovanni Pascoli. Zdaj pa je sedel na to mesto Oiovanni Papiui, znameniti avtor >Zgodbe o Kristusu«, ki so jo prevedli v vse jezike in ki je vzdignila toliko hrupa med leti 1921 in 1925. Tedanja Italija se takrat še ni bila docela priključila fašizmu, kakor je to danes. Ker so jo razočarali rezultati velike vojne zmede, se je sama strastno zagrizla v bojeviti ideal moderne države in se ga od tedaj krčevito oprijema.
Knjiga katoliške in krščanske polemike, ki jo je Papini vrgel v javnost po svoji navadi z velikim hruščem in ki je našla spretnega založnika, se je pojavila v ugodnem trenutku. Papini je sani osebno prehodil iste sne in iste mrzlice kakor ves italijanski narod, na katerega se je v knjigi obračal: strastno se je poganjal za vojno, zatem je prosil zmagovalce (s članki v »Lacerbi«), naj Nemčijo vsaj za stoletje dolgo križajo na njen greli«. Ko se je nazadnje prepričal o tem, kako nemogoče bi tako podjetje bilo, je prišel na dan s svojo parafrazo evangelijev, z njo je prišel do ideala o človeškem bratstvu, do literarnega in človeškega čustvovanja, ki je bilo njegovemu dotedanjemu življenju luje.
V.predvojnih Papinijevih knjigah najdemo vsega nekaj, najdemo pa malo krščanske ljubezni. Žalostne okoliščine, v katerih jf potekala njegova mladost, je popisal Alberto Viviani v svojem življenjepisu Oiovanniin Papinija. ki nosi nnslnv Oian-ialco«, kar bi lahko prosto prevedli z Ivan ja-
streb«. Ta študija nam pomaga, da moremo razumeti vso umetnikovo nekako nagonsko mržnjo do ljudi, do menažerije dvonožcev, ki polni s svojim nesmiselnim nehanjem svet. Vse to tvori, pomešano z nezadovoljstvom vsebino prvih del tega bleščečega in žgočega pisatelja, katerega je fašistovska vlada zdaj brez večjih pomislekov postavila — kljub njegovemu znanemu in še pred nedavnim jasno izraženemu odporu in preziranju fašizma — za učitelja svoji mladini. Kritiki so se že navadili pri Giovanniju Papiniju razlikovati posamezne, med sabo docela nasprotujoče si razvojne dobe, ki so paradoksalne kakor vse življenje in delo velikega in lako nemirnega misleca, duha in ustvarjalca.
Zbirka pesmi Kruh in vino« (1926) vsebuje morda isto, kar je Papinijev genij ■ dal najbolj čistega, najbolj umerjenega in najbolj po obliki in po motivu dovršenega. S to poezijo je dosegel tisto, l<ar mil ni bilo dano ne z Zgodbo o Kristusu , še manj z »Dovršenim človekom«, uiti s fantastičnim Gogom', »Živim Dantejem , ali antropomorfno svetniško biografijo o Avguštinu. Tudi v teh svojih čistih pesmih je ostal sam svoj, kot mislec brezobziren, kot filozof kladivar, ki si je v svoji domovini priboril tako neosporjeno mesto, da sc mu razen Benedetta Croceja, katerega je razgalil kol filozofskega šarlatana, ni upal približati nihče. Italija je vse do njega živela od literarnega maliko-vanja povprečnih genijev, loda pisatelju Vsakdanje tragike«, Slepega pilota« ni bil svet nobeden od vsakdanjih tnalikov. V »Dovršenem človeku je prvič izrazil strahotno bojazen, da so vsi njegovi siloviti zagoni in absolutna zanikavanja vsega vsakdanjega obsojeni na polom, kateremu tudi sam osebno ne bo mogel uiti. To spoznanje, do katerega se je dokopal po strastni analizi vseh sistemov, slogov in mod, ga je privedlo v pristan in rešitev, ki jo je kljub neveri opazovalcev našel v krščanstvu.	.
To njegovo krščanstvo je v svojem zunanjem uveljavljanju dobilo dosti oblikovne dediščine od
starega Papinija. Recimo, da je njegovo krščanstvo nekako fantastično, neprizanesljivo, skrajno borbeno, brez vsakih sledi drugega velikega Toskanca, Frančiška Asiškega. Da je inesto, na katerem sla prej kraljevala antiklerikalni inason Carducci in humanitarni salonski socialist Pascoli, prišel borbeni in neprizanesljivi katoličan Papini je izrazito znamenje časa, ki se hoče za vsako ceno urejati po pozitivnih principih. Papiniju je ostala — kakor velikemu njegovemu francoskemu katoliškemu kolegu Paulu Claudelu Francoska Akademija — zaprta pred nedavnim osnovana Italijanska Akademija, kamor se je pri ril celo veliki kričač nove oborožene dobe Marinetti. Nič zato. Papini je z Akademijo izgubil manj kakor Akademija z njim. imenovanje na stolico v Bologni je več kol zadostno
priznanje za njegovo delo in boje.
*
Jos. Stritarjeve jiesmi uglasbene. Letos je stoletnica njegovega rojstva (roj. 6. III 1836). Pri raznih večjih in manjših slovesnostih se bo ludi pelo, naj|iriniernejšc pu bi bile njegove uglasbene pesmi. Pa kje so? Kje? V Mohorjevi pesmarici, L del, sta dve: Popotna pesem in Pozimi iz šole ; v listu Pevec 1930, št 1 Slovanska pesem (zložil SI Premrl). — Podpisani prav lepo r o s i , naj so mu naznanijo še druge Stritarjeve uglasbene, katere? in kje? Skladatelji, ki bi imeli še nenalisnjene Boris Miranove pesmi, ali ki bi v bližnji dobi mogli kaj izvršiti, naj vse pošljejo na uredništvo Pevca . Matija Tome. zavod sv. Stanislava. &t. Vid nad Ljubljano. — Stritarjeve pesmi so mnoge tako melodiozne. da se kar »same pojejo«! Bij je namreč ,Ios. Stritar iz-boren pevec, se kot petdesetletni!« je sodeloval na Itoru svoje farne cerkve v Gersthotn (XVIII. okr.V in pozneje celo v Votivni cerkvi (IX. dun. okraj). Mnogo je takih pestili Boris Miranovih, ki kar vpijejo po ualasbi: Slovo (Zbr spisi II. 14). Delavska (VII. 31). NovomaŠniku (VIL 34). Prvi cvetici (1. 129), Z Bogom, strune moje mile ( Strunam
slovo . str 56) itd. — Slovenski komponisti I Stri-i tarjeva stoletnica vas kliče, in »če danes slišite i njen glas, ne zakrknite svojih src! (Psalm 94, 8.) j — F. S. Šegula, župnik v pok., Maribor, Ko-
roščeva ulica 5-1.
Književni glasnik št. 4. Mohorjeva založba izdaja tudi svoj glasnik, v katerem poroča o svojem književnem načrtu ter o svojem delu. V zadnji štev. piše dr. Pogačnik, urednik Mohorjevih knjig, članek Iz zgodovine Mohorjeve družbe«, ki bo dobrodošel predvsem za poljudna predavanja po naših prosvetnih domovih ter zato opozarjamo nanj. Opozarjamo tudi na poročilo o dr. Grivčevi knjigi Žitja Konstantina in Metodija, o kateri smo sicer že poročali. V tem sestavku se strokovno fiodčr-tava pomen te knjige, ki bistveno izpojjolnjuje dosedanje slavistične in zgodovinske rezultate o sv. apostolih. Prelat dr. Grtvec je odkril doslej ne|x>-znane vire bogoslovja sv. Cirila in Metodija in s tem tudi važne vire staroslovenskih Zitij (sv pismo, liturgija, Gregorij Nazianški) in ta odkritja posegajo tako globoko v lik sv. Cirila in' Metoda ter besedilo teh Zitij, da osvetljujejo in končne rešujejo vrsto najtežjih in najtemnejših vprašanj, ki so nad pol stoletja mučila prve slaviste in zgo-I dovinarje. Poročilo navaia zglede, kako je dr. Gri-| vec končno določil pravilni tekst (Enos, raspase) ; proti zmotnemu mnenju vseh slavistov. Na mnogih j mestih je določil pravilni prevod starostov, izrazov | (blag, jx> tnalu, drug božji, bezvodnij, i. dr.) S temi odkritji je z novo lučjo osvetlil slog in knjižno obliko starostov, virov ter dognal, da so ponekod pisani celo ritmično. Zavrgel je tudi mnenje, da bi bila ta Žitja pisana po zgledu bizantinskih legend, temveč, da sta |>o obliki in duhu izvirna. Sta najstarejša izvirna slovanska spisa, v katerih se jx>-I znajo tudi sledovi stare panonske slovenščine ter zato spadata tudi v slovensko književnost. S tem j jioročilom je tako še bolj poudarjena pomembnost j knjige zu ves slavistični pa tudi teološki svet. Niena I pot gre preko ozkih slovenskih meja.
\
Marsejski morilci bodo sojeni
Dane s v sredo se začne obravnava zoper morilce kralja Aleksandra
Sodni ju v \i\n.
Desbuii.s je bil torej i/ključen /.uto, ker jc /ulil sodišče ludii |K)/riiivnlci francoskih ru/iner trde celo. da bi morili biti izključen tudi /uto. ker je bil v nedovoljenih /vezali / orguni/utorji mursejskegu atentatu Nn ta nu-čin je morala biti obravnava odložena.
()<l novemberskc obruvnuvc do sedaj je bil tudi izmenjiin predsednik porote Zu predsednika.je bil iinenoviin g. I.oison. ki je energično /grabil /a<levo ter se začel pripruvljuti za re-bruursko /usedanje Ker med tem na Franco-skein tudi niso nastopile pričakovane politične spremembe, je bilo to precej navzkriž / željami inozemskih organizatorjev mursejskegu atentata Vpregli so zopet svojega zuiipnika IJes-bonsu, ki je dobil nalogo da dobi primernega iimnestnikn zu zagovor Priporočil |i znauegu francoskegu odvetniku lleuriju Bertonu Tu je obljubil svoje sodelovanje, toda inozemskim /uplečuikom se ni zdel dovolj zanesljiv in odločen /n njihove namene Zaradi žaljivega pismu, katero je odnekod dobil, je Berton nuto odstopil Sedaj je /opet nastopil Desbous. Mož je bil sicer izključen kol odvetnik in črtan i/ e/nuniu odvetnikov, vendar se je vnovič po-i lil /a /agovornika. češ, tla je »prijatelj« oblo, 'nih. Zahteval je od sodišču, tuii mu oiv • go,i /ugovorništvo, čeprav ni \">( odvetnik i francoskem pravosodju se je namreč večkrat dogodilo, du so tud1 možje ki niso bili odvetniki. pred sodiščem lahko branili svoje prijatelje. Nikdar pa se še m zgodilo, du bi bil
Odstavljeni odvetnik Dcsl ons.
kak izključeni odvetnik kol zasebnik zopet smel braniti svoje varovance. Zntn je sodišče sklenilo, du Desbonsa ne pripusti k zagovoru.
Ker se tudi tn manever ni posrečil in so inozemski orgunizutor ji videli, da si n >vi predsednik sodišču ne du ukloniti du je celo določil tri odvetnike, ki bodo obtožence branili po službeni dolžnosti, so se lotil novih sredstev, du bi odložili /usedanje por ite Sodišče I pa stoji na stališču, da ne dopusti nobenega zavlačevanja več Sedaj so stopili v akcijo tudi obtoženci, kateri grAze du bodo / gladovnim štrajkoni primoruli sodišče du st obravnava /uvleče. I/, javi ju jo, da ne bodo I otidj v c< uživati nobene jedi ter du pri obravnavi ne bodo spregovorili nobene besede S tem hočejo ila svoj način vplivati na francosko javnost in nu sodnike. Vendar francosko sodišče izjavlja, da se tudi tem grožnjam ne ukloni, ampak bo obravnavo izvedlo do koncu
Tehnika premagala morsko bolezen
Ladjedelnica Brovvn v Eiiinbourghu na Angleškem je izdelala novo vrsto ladje /. novimi napravami, kalere onemogočajo, da bi se ladja v viharju preveč zibala, kar povzroča morsko bolezen, kakor je znano. Na obeh straneh ladje so pritrjeni predmeti iz plutovine, ki zadržujejo, da Iii voda ladjo preveč dvigala in metala S poveljniškega mostu pa je mogoče le plavajoče predmete ob ladji tako regulirati, dn se vedno lahko premikajo tako, kakor je potreba za odbijanje valov Prve ladje, ki imajo to pripravo, bodo kmalu prišle v promet.
»Zakaj pu tole pismo tako zelo previdno odpiraš?«
•Skregala sem se s svojim zaročencem in mu hočem pismo neodprto .v rniti še poprej i><i bi rada vedela, kaj mi prav zu prav fant pite'«
Obtoženi kralj. Pospi.šil in Kajič sredi .straže (zgoruj). pod iijiniu pu sede zagovorniki Slika je bila posneta ob novemberski obravnavi
Danes, dne februarja, bodo porotniki v Aix en Provence začeli soditi morilce kralja Aleksandru. Za to porotno /usedanje se delajo velike priprave. Sodna palača in sosednja ječa, v kateri čakajo sodbe VI i jo Kralj, Ivan Rujie in Zvonimir Pospišil. je že obdana s posebno ograjo, trg pred njo pu je že docela izpraznjen Krošnjarji in ruzni branjevci ki na tem trgu prodajajo svoje blago, so se morali preseliti drugam. Orožnišku straža nikomui ne bo dovolila. da bi se med to porotno obravnavo mudil na trgu pred s<kI ii i jo.
Sedaj je tudi že docela /nuno, zakaj jc prav za prav bilo odloženo zadnje /usedanje. Bivši odvetnik Desbous, ki je zadnjič branil obtoženec, je od svojih inozemskih naročnikov dobil nalogo, naj za vsako ceno zavleče ves proces. Desbous. ki je sicer sposoben in častihlepen mož ter /a svoje delo dobro plačan, je rad ustregel želji, čeprav je uvidel, du bo ves njegov trud /n obtožence 'aman. krivda obtoženih atentutorjev je bila že po spisih jasno dognana. Zato je Desbous dobro uvidel. du obloženih ne bo inogel rešiti rablja. Zato e sklenil obravnavo na kak način preprečiti, du se kasneje dobi boljša prilika, ko bi morda bile boljše politične razmere na Francoskem. Tedaj Si bilo mogoče, du bi obtoženci bili obsojeni •e na lažje ka/ni
lako jc Desbous nu vse načine začel /,u-flučevuti obravnavo. V tem zavlačevanju pa je ~el predaleč in je žalil tudi sodišče. Zaradi njegovega obnašanja pred sodniki je bil izključen ter nato celo črtan i/ imenika francoskih zagovornikov To hudo kazen je potrdilo pariško kusueijsko sodišče, ki je najvišja sodna inštuuca ua f rancoskem. Zn ceno tako velike ka/ni se je Desbonsu torej vendarle po-
srečilo /uvleči vso obravnavo. Na ta način je odvetnik izvršil nalogo, katero je prejel od svojih inozemskih prijateljev.

Žalostnega srca naznanimo vsem so odnikom, znancem in prijateljem, da je danes ob 19*30 nenadoma umria naša iskreno l^ubUena soproga, mamica, stara mamica, sestra in tašča, gospa
ROJ. VABIC
Drago pokojnico spremimo k večnemu počitku v petek ob treh iz hiše žalosti Gregorčičeva ulica št. 5 na mestno pokopališče v Celju.
Celje, Borovnica, Berlin, dne 4. februarja 1936.
Rudolf Stermecki, soprog; Nada Kobi in Vera dr. Havranek, hčerki; Ruda, sin; Srečko Kobi in dr. Vilko Havranek, zeta; Igor Kobi, vnuk.
Umor in samoumor v Tržiču
Tržič, 4. febr.
Ves Tržič je danes pod vtisom pretresljive ža-loigre, ki se je pripetila dopoldne. Žrtvi te žaloigre sta zasebni uradnik Franc Stenovec iz Tržiča in Ljubljančanka Ana Škufca.
Franc Stenovec je bil do pred kratkim uradnik v predilnici, bil pa je precej slabih živcev, skoraj nevrasteničen in velik ženskar. Dasi je bil poročen in je imel s svojo pravo ženo enega otroka, je vedno rad gledal za drugimi ženskami, Star je bil 31 let. Rad je hodil krokat v Ljubljano in pri nekem takem izletu se je pred približno tremi meseci seznanil z Ano Škufco, hčerko upokojenega šolskega upravitelja, ki je bila stara komaj 20 let iz Pokopališke ulice 10. Ana se je v Stenovca zaljubila in obratno je imel tudi Stenovec takoj velike simpatije do nje, dasi sc zdi, da Stenovčeva ljubezen ni bila tako idealna, kakor Anina. Ste-novcu se je posrečilo, da je pregovoril Ano, naj pride k njemu v Tržič, kar se je 27. januarja tudi v resnici zgodilo. Stenovec se je namreč s svojo pravo ženo že skoro leto dni tožil za ločitev zakona. Pred nekaj dnevi se ie spri tudi v svojem uradu. Zamudil je četrt ure in zato ga je njegov tovariš posvaril, naj bo v lastnem interesu bolj točen. Stenovec pa je grozil tedaj svojim tovarišem in predstojnikom, da bo vse postreljal, enako je grozil ludi svoji ženi, da bo ustrelil njo in otroka. Po sporu v uradu ga ni bilo več v službo.
Starši Anice so bili vsi v skrbeh. Prihiteli so v Tržič. Oče je še včeraj interveniral pri sodišču in drugih oblasteh, naj bi s silo odvedli Anico v Ljubljano, do česar ima oče pravico zahtevati, ker
Za elektrifikacijo Dolenjske
Ana še ni bila polnoletna. Zaman so bile namreč očetove prošnje pred vratmi Stenovčevega stanovanja, naj bi se Ana prostovoljno vrnila k staršem. Davi pa je s tržiškim vlakom prišla v Tržič tudi : Anina mati, ki je prav tako trkala na vrata Stenovčevega stanovanja, obupno rotila hčer, nai se | vrne, da ji bo vse odpuščeno, toda materine prošnje so bile zaman. Skoraj dve uri je mati stala j pred zaprtimi vratmi, hči pa se ni odzvala. Naenkrat sta počila v stanovanju dva strela in mati je zaslutila, kaj se je zgodilo. Malo pozneje so orožniki s silo odprli stanovanje ter zagledali strašen prizor: na postelji je ležal s prestreljeno glavo mrtev Franc Stenovec, čezenj pa je bila sklonjena smrtno ranjena Ana Skufca. Stenovec je najprej ustrelil z revolverjem Ano v sence, nato pa še sam sebe. Sam je bil takoj mrtev, medtem ko se je Ana mučila še kake tričetrt ure. Poklican je bil zdravnik dr. Pance, ki je Ano skušal ohraniti pri življenju, oziroma ji vsaj z injekcijami olajšati smrtne muke, poklican pa je bil tudi duhovnik g. Cerkvenik, ki je previdel nesrečno Ano.
Kmalu po dogodku je prišla tudi žena Franca Stenovca, ki je sicer v življenju že mnogo trpela, vendar pa je izjavila, da bo poskrbela za pogreb svojega pokojnega moža. Za pogreb pokojne Ane bodo skrbeli najbrže starši.
Pokojna Ana je uživala v mladosti skrbno vzgojo. Bila je izobražena, po obrazu in telesu lepa deklica ter skrbno negovana. Enako je bil tudi Stenovec lep moški, ki je imel uspehe pri ženskah, kar ga je navsezadnje privedlo v pogubo, z njim pa obenem tudi nesrečno Ano.
V nedeljo dopoldne jc bilo v Novem mestu zborovanje županov dolenjskih občin, ki ga ie vodil novomeški župan g. Pavčič. Udeležila pa sta se ga v imenu banske uprave in Kranjskih deželnih elektrarn inšpektor Rueh in banski svetnik dr. Schrey. Razgovor je potekal v glavnem o posojilu, ki ga nameravajo KDE najeti pri Pokojninskem zavodu v znesku 7 milijonov dinarjev in ki bi bilo
namenjeno za elektrifikacijo Dolenjske, lo je po-krajine, ki sega od Grosuplja do Novega mesta, Mirnske doline in Krškega polja do Brežic. Za to posojilo bi jamčile tako banovina, kakor dolenjske občine same. Po sestanku je odpotoval novomeški župan g. Pavčič v Ljubljano, da se osebno informira o pogojih, pod katerimi bi Pokojninski zavod bil pripravljen dati zaželjeno posojilo.
Žena, ki je priznata zločin - nedolžna
Kar se \e hotela mati drugič poročiti, so jo lastni otroci obdolžili strašnega zločina
Maribor, 4. februarja.
Dne 7. oktobra lanskega leta sla prišla na orož-niško postajo v Sv. Trojici v Slov. goricah mlad fant v družbi majhne deklice. Fant je povedal, da sc piše Rudolf Močnik ter je star 17 let, deklica pa je njegova 9 letna sestrica. Prišla sta ovadit svojo mater Marijo Močnik, poseslnico v Cogetincih, ker je meseca aprila zastrupila svojega moža in očeta obeh otrok Ivana Močnika. Otroka sta pred orožniki dejanje matere čisto natančno popisala. Pripovedovala sla, da se oče in mati neprestano prepirata. Oče je bolehal in večkrat ležal. Ko je bil aprila meseca zopet bolan, sta oba videla mater, kako .je v kuhinji drobila neko belkasto snov ler potem prašek uasula v kupico vina in ga dala tudi v kruh. Oboje je nato zanesla v izbo očetu. <"'ez nekaj času se je začel oče v postelji zvijati v strašnih bolečinah, klical je na pomoč, kmalu pa so postajali klici slabejši in so naposled zamrli, V hudih bolečinah je oče umrl. Otroka si skraja nista mogla razlagati nenadne smrti oče-la, potem pu slu prišla do prepričanja, da ga je mati zastrupila in zaradi tega sta sedaj stvar prijavila orožnikom.
Žena prizna zločin
Nemudoma se je odpravila orožniška patrulja v Cogelince ter aretirala Marijo Močnik. Odpeljali 'so jo na orožniško postajo k Sv. Trojici, jx>klicali še nekaj tržanov za pričo in pred vsemi je Marija Močnik podala obsežno priznanje. Izjavila je, da je zastrupila svojega moža Ivana z mišnico. Kot vzrok dejanja je navedla vedne prepire, ki so bili v družini, v kateri je pet otrok, od petega do 17. leta starosti. Na podlagi tega priznanja so jo orožniki še islega dne odpeljali v Št. Lenart v sodne zapore,
kjer jo je sodnik takoj zopet zaslišal Tudi njemu je Marija Močnik priznala dejanje v istem obsegu, kakor ga je povedala pred orožniki. Nihče ni več dvomil o njeni krivdi in čez nekaj dni so jo poslali v Maribor v preiskovalni zapor okrožnega sodišča.
S prihodom Marije Močnik v mariborski preiskovalni zapor pa je zavzela vsa afera, ki se je skraja zdela popolnoma pojasnjena in je čakala samo še na pravdorek sodišča, nenadoma drugo nenavadno obliko. Ko je preiskovalni sodnik prvič zaslišal Marijo Močnikovo, je začela tajiti dejanje. Predočil ji je izjavi pred orožniki iu pred sodiščem v Št. Lenartu. Dejala je. dn je tem res tako izpovedala, d;, pa to ni bilo resnično. Bila je tako zmedena, da ni vedela prav. kaj govori. Državno pravdništvo. ki je že nameravalo sestaviti obtožnico, je nato odredilo ekshumacijo trupla. Zemsko ostanke pokojnega Ivana Močnika so res izkopali in dele ze segnitega drobovja poslali fiziološkemu institutu v Ljubljani v kemično preiskavo. Znano je namreč, da se da ugotoviti strti)) s kemično preiskavo tudi v popolnoma razpadlem telesu. Iz Ljubljane je te dni prišla zanimiva ugotovitev. Poročilo o kemični preiskavi pravi, du ni bilo zaslediti v telesu pokojnega Ivana Močnika nobenega sirupa, niti organskega, niti anorganskega.
Sodišče je bilo sedaj res pred zagonetko. Kemična preiskava je ugotovila, da pokojni Močnik Ivan m umrl od strupa. Proti temu pa je govorila ovadba lastnih otrok obdolženke m njeni prvi dve priznanji. Nadaljna preiskava pa je prinesla na dan, da so si otroci strašen zločin matere sami izmislili, da bi preprečili na ta način njeno namero, da se v drugič poroči. Sodišče je včeraj ' osumljeno Marijo Močnik izpustilo iz preiskovalnega zapora ter postopanje proti njej ustavilo.
KLJUČ SVETA ZA VAS JE
Typa 1144 A
Din 120-
mesečno.
PHILIPS
PREJEMNIK
Typa 1)44 A2-j-l cevni radio i)rejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi imeni jiostaj. Cena	Din 1995 —
na obroke, naplačilo . Din 159'— in 18 obrokov po . . Din 120"—
H. SUTTNER
Prvovrstna izdelava • Nizke cene • Dolgoročno odplačevanje • Zahtevajte brezplačno predvajanje pri zastopstvu
LJUBLJANA CELJE
Aleksandrova c. 6 Aleksandrova «. 9
¥ Katerem mesecu ste rojeni ?
hranitev mladostno lepe polti je odvisna od te SKRIVNOSTI
ALI STE DANES GLEDALI SVOJO KOŽO ?
Astrologi so ugotovili, da je brez pomena, pod katerim nebesnim znamenjem ste rojeni, ker je sedaj mogoče z lahkoto doseči, da postane Vaša pojava očarljiva in privlačljiva in sicer enostavno z dnevno nego Vaše polti kar doma En sam poizkus nove metode, ki jo v naslednjem objasnjujemo, bo Vas prepričal.
Hitro lahko podvojite lepoto svoje kože in svoje polti z novo kremo Tokalon bele barve (ki ni mastna). Ta krema vsebuje sedaj pre-
delano mlečno smetano in oljčno olje Njen učinek pa je v tem, da hrani n beli kožo, zožuje razširjene znojnice, odstranjuje zajednice in gube, ki so posledica otrujenosti ter beli tudi najtemnejšo in najodporneišo kožo. Vaše lice doseže v treh dneh nepo-pisljivo novo lepoto. Poizkusite še danes to novo kremo Tokalon. Bodisi plavola*kn ali črnolaska vsaka žena lahko sedaj zbudi globoko, strastno in trajno ljubezen v srcu ino* ža, po katerem hrepeni.
Umrla nam je dne 4. februarja 1936 ob sedmih zvečer naša sestra in tela
Kali Eunj-Oiisei
po dolgotrajni in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb rajnke bo v četrtek, dne 6. februarja 1936 ob dveh popoldne izpred hiše žalosti Sv. Florjana ulica št. 24 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 4. februarja 1936.
Žalujoči rodbini Držaj in Kenk in ostalo sorodstvo.

Lud\vig Ganghofer:	4
Grad Hubert
(Roman.)
počakala tam pod streho, dokler ne pride čoln. V desetih minutah bom zopet tukaj.«
Medtem ko je gospica Klesbergova jadikovala in stokala, je on stopil v gozd ter z varnim korakom odšel. Kadar je prišel na večjo strmino, se je smehljaje ozrl na Katico ter rekel: »Ze gre! Moje noge imajo v gozdu oči in železne zobe za ugriz. Nikar se ne bojte, milostiva gospica!«
Smehljaje se jo Katica odkimala; slonela je varno na tej krepki rami; eno roko si je izvlekla iz gub plašča ter se odkrila. Lahni vetrič, ki je hladil njena lica, ji je godil. Sanjavo je zrla v vedno bolj tiščeči se gozd in njene poteze so se zamišljeno izražale.
»Povej mi France, ali je bil gozdar Anton Horneger tvoj oče?«
»Dn, milostljiva gospica. Zakaj se pa zdaj tega spominjat©?«
»Bila sem tam zgoraj pri bukvi,« je tiho rekla. To je bila težka nesreča zate in za tvojo mater.«
France ni takoj odgovoril. »Mojo mater je lo hudo ranilo. Tako zelo je ljubila očeta in nesreča jo je napravila staro in tiho ženico. In jaz, moj Bog, sem bil tist i k rat še tnal deček, ki ni čisto nič vedel, kaj je izgubil. Zdaj pa vem, kaj je to, da nimam več očeta. No da, marsikateri-krat pridejo takele skrbi, ko si človek ne ve prav nič več svetovati in ko gre vsak drugi fant očeta vprašat. Koga naj vprašam jaz? Svoji materi pa tudi nočem delati sivih las s svojimi skrbmi, drugače pa nimam nobenega člo-
veka. »Mirno je bil izgovoril te besede in zato je zvenelo iz njih nekaj kakor i/, globočine vodnjaka.
S srčnim usmiljenjem so visele Katičine oči na lov-čevem obrazu. »In še vedno ne veste, kdo je to storil?«
Nič, čisto nič se ni izvedelo! Nili najmanjšega suma ni. Toda čeprav je po tistem že tako dolgo, mora oni vendarle še živeti! In videl ga je nekdo, ki mu ne bo ušel. ln če naš gospod Bog ljubi, mi bo že še katerikrat naklonil srečanje z onim in potlej bova obračunala! Katica je čutila, kako trepeta roka, ki jo drži v objemu In četudi bo šla črta obračuna preko mojega lastnega življenja, na kaj takega mora bili vsakdo izmed nas vedno pripravljen. Takšno je lovčevo življenje v gorah, (ireš v gozd in ne misliš na nič. . in za drevesom stoji nekdo in ti ga ne vidiš ... in nenadoma poči in krogla li čepi v srcu in po tebi je. Lovčevo življenje pri nas ima svoje težave. To je pa tudi že marsikoga, ki ni lovec po krvi, ostrašilo. Pravemu lovcu sta pa gozd in gora življenje in za življenje se vsakdo bori, ker je lako zelo lepo. Toda če mora nekoč vendar tako biti, da vrže nekoga ob tla . .. v božjem imenu, potlej še poslednjikrat dihneš, o/.reš se še enkral na najvišjo stran in si misliš: tam zgoraj je cvetela moja rožica... in potlej zatisneš oči in z Bogom li lepi svet! Tako je pač naredil moj oče in kdo ve. lahko ga bom ludi jaz nekoč posneli«
Sonce je bilo že /.utonilo za jezerskimi gorami, zdaj je pa zopet mežikalo iz globoke dolinske razpoke in zlati sij, ki ga je izžarevalo, je preseval od kapelj blesteče sc liste ter tkal čudežno iskrenje ob mokrih deblih. Vsi mali oo/.dni ptiči so oživeli ter marljivo smukali semtertja. njihovo ščebetanje je pa zamiralo v zamolklem mogočnem šumenju, ki je vršalo od bližnjega jezerskega brega
Zdelo se je, da Katica ne vidi blesteče lepote, s ka-
tero jo je obdajal gorski gozd. Zamišljeno je zrla predse v tla. Kar je bila slišala, ji je dalo misliti. Dozdaj je poznala samo lovsko radost, ki je veselo domovala v gradu njenega, lovu z žgočo strastjo vdanega očeta, ne pa resnosti lovčevega življenja, te krvave resnosli. In zopet so iskale njene oči lovčev obraz.
»Povej mi, France, ti si govoril o skrbeh, kakšne skrbi pa imaš?«
Zdelo se je, da si krepka beseda išče poti preko lov-čevih ustnic. Vendar je odkimal in rekel: »Nič, prav ničN Nekakšne lovske bajke!«
»Ali ti morem pomagati?«
Zopet je odkimal, a pogledal jo je hvaležno.
Zdaj se je nasmehljala ona in hudomušnost se je prebudila v njenih očeh: Jo že imam, ti si zaljubljen!«
France se je smejal: »Jaz? In zaljubljen! Prav še tega mi je treba! Moram se že brez tega zadosti Irapiti!«
Nalahno ga je udarila s sončnikoin po ustih ler se smejala z njim.
Zdaj sta dospela na ravnino, vendar se je France že po nekolikih korakih v zadregi ustavil. Hudournik, ki se je tukaj izlival v jezero in se ni zastonj tako imenoval — v suši neznaten potoček, ki si ga lahko prestopil z enim korakom — se je bil spremenil v besneč hudournik, ki je v bližnjem skalnem zakotju padal s strme višine ter s penečimi valovi odšumeval po debelem grušču. Od brvi, ki je sicer držala preko potočne struge, ni bilo videti nobenega sledu več: njena bruna so mogoče plavala daleč po širnem jezeru. In tja sta morala oba. Dohod k jezeru jima je bil preprečen, ker je hudournik tekel rta lev i strani tik »b skalni steni, ki se jo strmo spuščala v jezero. Na oni strani potoka se je razprostirala položno s starim javorjem porasla trata, ki se je vzpenjala od jezer-
1	A)
s	a	c
o	o	S
"M >	S
^	»
—	«
2	I S-
e
„ -O :5 3
C o
> n rt
4» -
•- rt Z >-
»s «
2 n-c.3 JE •M-- rz "§:=. a . ic «
U v 1 »I
-
0	rt c rt ^ ^ ■at.
rt o <u C « 2 a oj
1	> c o
* 1"!
><*! ~ ti
-"» o.
C - s. C
J!
e-
w o —
JU
m. j»cč
ct C/)
J «
t/) o

AVali <
Ti neko ve in Tončkove prigode
245.
Vihar razsaja dalje.
Na krovu ladje je bilo kmalu vse navzkriž. Vihar jc premetaval sem in tja vse, kar mu je prišlo pod roke. Mornar Koki je moral napeti vse sile, da je obdržal kraljico pri sebi. Vihar mu |o je hotel na vsak način iztrgati iz rok in jo vreči v objem razburkanih valov . .. Kako je besnel vihar, vidite na sliki!
Nič boljše se ni godilo našim trem prijateljem na splavu. Tonček in kuža Muki sta ročno splezala na streho, kjer je bilo še najbolj varno. Tinček je še nekaj časa junaško kljuboval valovom, ki so butali čez krov, potem jo je pa tudi on jadrno popihal na streho. Na krovu je ostal samo Primožek, ki se — kakor je bilo videti, ni zavedal nevarnosti, v kateri je bil. Navdušeno je mahal z rokami in kričal kakor jesihar. Najbrž je mislil, da vihar samo za zabavo tako razgraja in buči.
»Primožek, hitro na streho!« je Tonček kričal nad njim, »Če ostaneš spodaj samo še minuto, ne dam za tvoje življenje piškavega oreha!«
gostilničarji,
ako hočete biti res zadovoljni — kupite trpežne, solidne in lepe stole
tovarne
(Remec-Co, Duplica - Kamnik
Varčna gospodinja
da nam prati perilo. Peremo štedljivo, higijenično i rt poceni. Nezlikano o Din za kg. — Ovratnike, srajce in zavese prvovrstno škrobamo in zlikamo. Prepričajte se s poskusom! Po perilo pridemo na dom in ga na dom zopet dostavimo.
I. Mariborska pralnica »Pelikan«. Maribor, Krekova ulica 12.
vUaCi
zaiamčno najpopolnejši uspeti
itn ste si že ogledali nos se|em?
Na našem sejmu najde vsakdo kaj primernega zase ali /.a svojce. Ogled sejma pa ni obvezen za nakup, ker nikdo Vas ne bo vprašal, če kupite kaj ali ne. Cene smo izvanredno znižali, in tako poceni še nikoli nismo bili. Opozarjamo pa, da veljajo naše sedanje
znatno znižane cene samo za časa sejma.
Vsak popoldan brezplačne kino-predstave za otroke samo v spremstvu odraslih
ANI. HRISPIR
Stritarjeva ul. LJUBLJANA
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi po težki, mučni bolezni, večkrat previdenega s tolažili sv. vere, dne 4. lebr. ob pol petih pop., našega nadvse dobrega in ljubljenega soproga in očeta, gospoda
limem Htibcušku
višjega sod. olic. v p.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 6. februarja ob štirih popoldne iz hiše žalosti v Predtrgu na tukajšnje farno pokopališče.
Predtrg pri Radovljici, dne t. februarja 1936.
Žalujoča soproga in otroci.
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za malt oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo »akoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko.
Iti	• v v • •
Službe ucejo
Boljša kuharica
srednjih let išče službo kot kuharica za vse k mali družini v Sloveniji, ali pa za gospodinjo k samostojnemu gospodu. -Naslov: Marija Stare, Bosanska ulica 6, Zagreb, a
III
Poizvedbe
Najdena
Entlarico
za perilo takoj sprejmem. Pismene ponudbe z navedbo prakse je poslali upravi »Slovenca« pod šifro -Spretna« št. 1419. (b]
14 letno dekle
sprejmem k dvema otrokoma. Likovič Leopoldi-na, Riharjeva ulica 4, od 2 do 6 popoldne.	(b)
Trgovski vajenec
s srednješolsko izobrazbo, z že 2 leti učne dobe, prosi za nadaljnjo izpopolnitev v trgovini z meš, blagom, ob lastni oskrbi v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1550.	(v)
IŠČEJO:
Stanovanja
eno- ali dvosobno i^čc za takoj ali pozneje mirna dvočlanska družina. -Ponudbe upravi »SI.« poj »Čisto«.	(c)
ODDAJO: V sredini mesta
oddam stanovanje s tremi sobami in vsem komfor-tom. Naslov v upr. SI.« pod št. 1588._(n)
Dvosobno stanovanje
bližina magistrata, poceni oddam z marcem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1589.	(n)
SOBE
ODDAJO: Opremljeno sobo
oddam s 15. februarjem v novi vili na Mirju boljšemu gospodu. Cenjeni reflektanti naj puste svoj naslov v upravi »Slovenca« pod »Vila na Mirju« št. 1564.	(s)
je bila moška ura. Dobi se v Levstikovi ulici 19/11 desno.	(e)
M35H3
Potom dopisovanja
se naučite nemško, francosko, angleško in italijansko v 1—6 mesecih, stenografijo pa v dveh mesecih Predavanja v latinščini. Mesečno s&mo 30 Din. Prospekti in poskusna predavanja brezplačno. Dopisna šola lu-iih jezikov »Perfekt« — Beograd, Kralja Aleksandra 10.	(u)
in nakupu istih Planinšek Alojzij, trg. agent, bančnih poslov v Ljubljani, Beethovnova 14-1. (d)
I
Auto-mohr
Tovorni avto
I

Telefon 20S9
tipa 1931 naprodaj po zelo nizki ceni. Vprašati: Cesta 29, oktobra štev. 24 (vogal Rimske in Bleivvei-sove ceste),	(f)
)
Posojila
na vložne kniižice daie Slovenska banka Ljubljana Krekov trg tO
Nestni trg
Prazno sobo
oddam s 15. februarjem v novi vili na Mirju, najraje gospodični. Cenjeni reflektanti naj puste svoj naslov v upravi »Slovenca« pod Vila na Mirju« št. 1563.	(s)
Sobo s hrano
oddam gospodični ali dijakinji v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1586,	(s)
Stanovanje
z vso oskrbo dobi dijak. Naslov v upravi Slov pod H. 1587.	(D)
'CSSS35'
Enodružinska hiša
z elektriko, vodovodom in vrtom naprodaj. Pojasnila: Gostilna Kregar, islotam. Stepanja vas. (p)
Parcela na Mirju
ca. 500 m', po 140 Din naprodaj. Ponudbe upravi -Slovenca pod Vo galna lega št. 1583. (p)'
Hranilne
a iiv«
hnjtztce
Zadružne gospodarske, — Ljubljanske kreditne banke, članic Zadružne zveze, mestnih hranilnic, celjskih, ptujskih, ormoških in mariborskih denarnih zavodov prodaste najboljše edino potom
BANČNO KOM. ZAVODA Maribor.
'/-, odgovor 3 Din znamk.
Kupim hranilne vloge
Zadružne gospodar, banke v zneskih do 100.000 Din. - Ponudbe upr. »SI.« pod šifro »Bančne vloge« št. 1610. (d)
Šestsedežni »Ford«
2000.—, pripraven za pol-tovornega, ter motor 5 ks, s cirkularko na vozu — prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Cirku-larka 2500« št. 1559. (f)
'C333I3B
Motorje, generatorje,
strujomerce za Lstosmerni tok ali električno centralo z mrežo, rabljeno, ku pim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dynamo-stroj« št. 1472.	(k)
irmram
Šivalni stroj »Singer«
v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Mlinska 7, Maribor.	(1)
Mizarji!
Vse mizarske potrebščine dobite najceneje samo v železnini Weiner, Zagreb llica 55.	(1)
Hranilno vlogo
Ljubljanske kreditne banke, 20.000 Din, prodam najboljšemu ponudniku -proti gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tri knjižice« št. 1579. d Vojno škodo
(ratno šteto) m druge vrednostne papirje kupuje in prodaja najugodneje trg, agentura bančnih poslov Planinšek Alojzij, Ljubljana , Beethovnova št. 14-1.	(d)
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubi j. za 58.000 Din prodam. -Takoišnje plačilo, Naslov v vseh poslovalnicah SI.« pod št. 1597.	(d)
Kredit
na hranilne knjižice preskrbuje in daje brezplačna pojasnila pri prodaji
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim io slabotnim osebam.
Ugodno prodam
800 m:l raznih suhih desk za gotovino in knjižice. Skobelnik Brusilni stroj Razne jermenice Javorjevo spalnico 2750 Brstovo	2550
Kuhinjo	750
Brek	2900
Kočijo	2200
LESNA INDUSTRIJA MARTINEC LJUBLJANA
Krušno moho
za črn domač kruh in ko ruzno moko za žgance, vedno svežo dobite pri tvrdki Zorman. Liubliana. Stan trfi Tel 26-37
Vsa zimska oblačila
smo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Presker, Sv Petra cesta 14 (1)
PREMOG KARBOPAKETE DRVA. KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5.
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne Krone
kupuiem oo najvišjih dnevnih cenah.
A. KAJFE2
ur ar
Liubliana. Miklošičeva 14
Hrastova jedilnica
6000 Din, radio Telefun-ken 1500 Din — naprodaj. Vprašati: Resljeva cesta 16 I„ desno.	(1)
VINA
»rvovrstna jio najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Mizarji!
Vsakovrstno okovje za okna in vrata, pohištveno okovje, mizarsko orodje in vse železninske potrebščine dobite najceneje pri tvrdki Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Go-sposvetska 1.	(1)
Buharska preproga
3.20 x 2.40, prvovrstna — naprodaj tudi proti knjižici Mestne hranilnice lj. ali katerega drugega zavoda. — Vprašati: Borič, Maribor, Mlinska 30. (1)
H E RS AN CA J
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svoistev raznih zelišč se dobi, ako se uživa
„ H E R S A N ČAJ"
mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdravnika
v Bengaliji (Angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost
„HERSAN ČAJA"
m to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, oholemu obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (gihtu), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebeleniu.
„Hersan iaj" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
..RADI0SAN", Zagreb, Dukljaninova 1
Keg. S. št. 14001 z, dno 6. VI. 1934,
Zahvala
Vsi
Vam blagosrčnim, ki ste moji rajni nepozabni soprogi, gospe
Justini Franc roj. ionu
izkazali kakršnokoli ljubeznivost, ki ste jo obiskovali v bolezni in ji lajšali trpljenje, posebno g. županu dr. Adlešičn in go.spč soprogi, g. lekarnarju l starju in gospe soprogi, g. dr. I. Hoglerjii /,a večletno požrtvovalno zdravniško pomoč in g. dr. p. Romanu za večkratno previdenje; dalje vsem Vam, ki str obsuI i njeno krsto z obilnim krasnim cvetjem in dragocenimi venci ter n jo. \ celem živl jenju tukn skromno ženo. v tnko nepričakovano velikem sprevodu spremili na njeni zadnji poti: naposled pa še jirav posebno vsem Vam blugosrčniin. ki ste mene v moji osamelosti potolažili z neštetimi ustnimi in često uprav ginljivimi pismenimi izrazi sočutja: izrekam tem potom, ker mi posamič tega ni mogoče storiti, svojo globoko, najprisrčne.jšo zahvalo. Bog povrni!
I. i u b l j a n a . dne 4. februarja 19%.
Dr. Lovro Požar.
vlad. svetnik in gimnaz. direktor v p.
Zn ^Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel < ee
Izdajatelj: Ivan Kakovee.
Urednik: Viktor Cenčič.