Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 29. fanuara 1938 Štev. 23. leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri 1 Velja mesečno prejeman UOJU lO*cu uvuvijv •** * _ • I /v I upravi ali po posti 10 tli«, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ccmku Sa’ se 6prejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Postni ček. rac. st- 11. 99 JUTRA” Sfiri laponske teze v teku kitajsko japonske vojne se je Mcazalo. da ni bila Japonska pripravlje-r5 "a dolgotrajnejšo vojno in da ni ra-CZt|la s takšnim kitajskim odporom. Ja-Po,1ska ima pač svoje hude in težke fi-®ančne skrbi. Radi tega ni nič čudnega, niso v odločilnih japonskih krogih ?lnsnja strnjena in če so se y zadnjem Ca$u pojavila nesoglasja, v katerih se oddajo tri glavne smernice japonske politike. Predstavniki prve teze pravijo, da se vsi japonski napori osredotočijo J Mongoli ji ter Mandžuriji. Sem Sti'li sovjetska Rusija, ki ji je treba postil} intenzivnejšo pozornost. Ti krogi 'laSlašajo, da je treba okrepiti in pomno-Zlt' kvantunško vojsko, ki sicer zaenkrat !f!0rebiti zadošča za pacifikacijo Mongo-IJe- ki pa nikakor ne ustreza pričakovanih', da bi mogla izpolniti nalogo v hrambi mongolskih meja. Oznanjevalci in kliearji druge teze k* zatrjujejo, da je poglavitna 'naloga J;'Ponske sedaj v tem, da osredotoči vse syoj'c sile v smeri utrditve in konsolida-% začasp.e vlade v Peipingu, ki se son-v japonski milosti. Brskanje po drugih ^skili predelih in nove ofenzivo bi pri-,,ei/č ic cepljenje sil. Najvidnejši zago-'°rniki te druge teze sedijo v general-neni štabu generala Ter uči a. Zagovorniki tretje smeri pa se liahajajo na nasprotnem krilu. Dočirn Predstavlja prva teza minimum japonske-^ programa iz vidika dosedanjih japonskih vojnih uspehov, se nahajajo predstavniki tretje teze na torišču, s katere-*“'a zahtevajo najbrezobzirnejšo izrabo jamskih uspehov na vojnem polju, dočim v drugi tezi očituje nekakšna srednja 7*t- Glasniki tretje teze pravijo namreč, Grožnje kance Schusthniggu DUNAJ, 29. januarja. V zvezi z artecijo številnih narodnih socialistov se čujejo najrazličnejše verzije. Krožijo vest', da je bil konfiniran znani vodja avstrijskih narodnih socialistov Leopold. Govori se, da so narodni socialisti pripravljali puč, ki naj strmoglavi sedanjo dunajsko vlado. Tudi se doznavajo ozadja sedanjih aretacij avstrijskih hitlerjancev, ki so razvili v zadnjem času na Dunaju silno propagando potom letakov, v katerih so sporočili javnosti, da so znana zborovanja 11. januarja zahtevala več mrtvih, več težko ranjenih in da je bilo radi tega 600 oseb aretiranih. Na podlagi tega so se sestali predstavniki varnostnih pblastev k skupnemu posvetovanju, na katerem so sklenili, da se zadeva energično razčisti in so sledili dogodki, ki so dobro znani. Značilno za razpoloženje na Dunaju pa je, da so bili včeraj sklicani voditelji Domovinske fronte na Dunaju, pred katerimi je državni tajnik Zematto nagla-gal, da delajo račune brez krčmarja vsi oni, ki menijo, da bodo z grožnjami in pretnjamj uklonili zveznega kancelarja dr. Schuschnigga, ki pojde svojo začrtano pot naprej. Druga značilnost v sedanji situac*ji je, da so se sestali sinoči na posebnem družabnem večeru vrhovni predstavniki vojske in Domovinske fronte. Na tem sestanku je izjavil general Zechner, da so vezi med a v strijsko vojsko in Domovinsko fronto nerazdružne ter da so interesi obeh istovetni. Kdor hoče delovati proti sedanjemu režimu, mora računati s to okolno-stjo. Kakšne vrste so navedene grožnje in v kakšni obliki se javljajo, ni znano niti širši Schuschniggovi okolici, Smeiski tHotm&imdoddelki potni- Aojo ptoti MHoi rid Smotki o&toGMdk mora Japonska nadaljevati s sedanjo akcijo do dokončne »osvoboditve« Kitaj-°d tujih vplivov, pri čemer naj se ..kušajo v nasprotju z dosedanjo centra-IZacijo razvnemati in buditi posamezni j^Sionalni ter etnografski interesi v Ki-vjkki. Duh kitajske tradicije naj se po-I G in okrepi, spretno in taktično naj se ^trebijo vsi sledovi Cangkajškove polivke. - V tej tretji tezi se zrcalijo težnje pan-*jskega pokreta, ki naj pod japonskim 'Giiontskini vodstvom zajame vse azij-v.e narode in ki naj zajamči japonskemu lvliu vodstvo in prvenstvo v tem ogrom-ehi kompleksu držav ter narodov. Te-?11 pokretu načeluje general Macui, ki j* Odkrito priznal obstoječa nesoglasja v s bonskih vodilnih vojaških krogih, ki so . vidno odražala celo na nedavnem ^ktnenitem nnkadovem kronskem sve-'Pa katerem so se sprejeli pomembni 'ePi glede Kitajske. Poleg teh treh osnovnih tez japonske J°litike pa se uveljavlja v zadnjem času četrta struja iz vrst mlajših japonskih Jetnikov, ki zagovarjajo stališče, da je s"1. Japonsko najboljša rešitev, če se do- _j”Ze z maršalom Cangkajškom kakšna ^Oraziunna formula, dočim naj se glav- a Pozornost japonske in njena udarna usmeri proti sovjetski Rusiji, ki je in stane glavna ter najnevarnejša sovraž- , 1(kt Japoncev Katera struja je zmagala? li kateri od Uh se mikado najbolj nagiblje? To je še stalo v zaupni tajnosti. Zdi se pa, da ni gagala trenutno nobena od navedenih z- ampak da bo japonska vlada skle- o nadaljnjem zadržanju v skladu z azvojeni dogodkov ter razpletom vojnih ak ' PEJPING, 29. januarja. Reuter poroča: Po zaneslivih vesteh iz Hankaua se pomika ogromna masa ruske vojske iz Rusije proti Kitajski. Rusko vojsko, ki se pomika s severa tvorijo pretežno moto- rizirani oddelki. Po izkazih očividcev je prešlo doslej kitajsko mejo okoli 600 oklopnih avtomobilov, ki so preko Sin-kijanga dospeli v Kvansu. OSO tuitifOkM dtnoejev oejoško o&o-toievmle USA VVASHINGTON, 29. januarja. Kongresu je bila predložena pričakovana kongresna poslanica prezidenta Roosevelta o oborožitvenih načrtih zvezne vlade, ki zahteva orjaško pomnožitev in okrepitev sedanjega boroženega stanja, ki obsega sledeče: razpoložljivost 8,800.000 dolarjev za kopno vojsko in letalstvo, 450.000 dolarjev za izoblikovanje rezerv, 6 milijonov 80.000 dolarjev za razne stroje. dva milijona dolarjev za proizvajanje mu nicije ter razširjenje pomorskega programa za 20%, dovoljenje za pristanek na gradnjo dveh novih velikih; vojnih ladij in križark, 15 milijonov dolarjev za izvedbo eksperimentov, ki so nujno potrebni spričo razvitja mornarice v drugih držav. Tudi bodo gradile USA linijske vojne ladije preko 40.000 ton. Corisltud „nkm" le po 20 letih spodrinil sovjetski „dektet" ROGA, 29. januarja. Predsedstvo sovjetskega parlamenta je službeno izdalo »ukaz«, ki je prvi v Rusiji po zlomu ca-rističnega režima. S tem »ukazom« se imenuje inž. Derevyanski, doslej ravnatelj moskovskega instituta za industrijsko energijo, in sicer za poslanika v Finski kot naslednika poslanika Asmusa, či- gar odpoklic ni bil uradno razglašen in ki je pred meseci izginil nekje v smeri Moskve. Službeno p oživljanje izraza »ukaz« je precej značilno, ker je doslej sovjetska enciklopedija definirala »ukaz« kot sovjetskemu sistemu povsem tuj izraz in se je doslej uveljavljal le izraz »dekret«. kih razlik in prepadov, ki zijajo v nazorih vodilnih japonskih krogov glede nadaljnjih dogodkov na kitajskih tleh. Mar mj na kitajskih tleh. . l)ejstvo je prč le to, da mikadova kon- _ . 5erenca ni mogla izravnati precej globo-!tli Kitajska za tesno ukrojeni japonski že- zati na dnu njegovega želodca? lodec vendarle premastna iti prevelika pečenka, ki bi utegnila z vsemi kvarnimi posledicami za japonski organizem oble- ’ nice pa K »zvišanju« mezd žel. delavcem. »S prvim novembrom preteklega leta je bil uveljavljen sklep vlade o povišanju delavskih plač. Zvišanje mezd se je izvršilo v treh skupinah: 1. Kvalhlcirani delavci povprečno 10 odstotkov temeljnega dnevnega zaslužka, kar znaša za posamezne stopnje 2.60 do 5.80 din na dan, oziroma v mesecu s 24 delovnimi dnevi po 8 ur 62.40 do 139 din poviška. 2. Polkvaflfici-rani delavci povprečno od 6 do 8% temeljnega dnevnega zaslužka, kar znaša za posamezne stopnje 1.40 do 3.— din na dan, ali v mesecu s 24 delovnimi dnevi 33.60 do 72.— din poviška. 3. Navadni delavci 1—4% temeljne plače, kar znaša za posamezne stopnje 0.20 do 1.50 din na dan, oziroma v mesecu z 24 delovnimi dnevi 4.80 do 36.— din poviška. Številke same dovolj jasno pokažejo to »zvišanje«, da niti ni treba posebnega komentarja. Priprave za kolektivno pogodbo stav-b-ncev. Dne 29. decembra 1937 se je vršil ponovno razgovor med delojernalskimi in delodajalskimi organizacijami zaradi nove stavbinske pogodbe. Delodajalci so se postavili na stališče, da se toliko čash ne nameravajo pogajati, oziroma da sploh ne bodo podpisali kolektivne pogodbe, dokler se ne bo zatrlo šušmarstvo, proti kateremu naj se postopa najstrožje in naj se za pobijanje tega zla izda poseben zakon. Oni so tudi mnenja, da je vsaka kolektivna pogodba toliko časa brez pomena, dokler je ne bo upoštevalo tudi sodišče. Kar se tiče šušmarstva, so vse organizacije pripravljene podpreti vsako tozadevno akcijo delodajalcev. Sodišče pa upošteva vsako kolektivno pogodbo, ki ne nasprotuje obrtnemu in drugim zakonom. Glede na te izjave je bilo sklenjeno, da se bo naslednja razprava vršila po občnih zborih delodajalskih organizacij, na katerih se bodo zaradi tega napravili končni sklepi. V ponedeljek dne 3. januarja pa so zastopniki delojemalskih organizacb' sestavili enotno stališče. Za revizijo pokojninskega zavarovanja. Bančni uradniki v Zagrebu zahtevajo revizijo uredbe o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev. Zavarovanje naj se uveljavi sploh na vse zasebne nameščence brez vsake izjeme; tudi ka-renčna doba naj se za dosego pravice do penzije skrajša od 40 na 35 let za moške, oziroma na 30 let za ženske. Na drugi strani pa naj se skrajša tudi starostna meja od 65 na 60 let in pri ženskah od 60 na 55 let. Dalje bi radi dosegli pravico do nakupa službenih let v zavarovanju. Predvsem pa hočejo, da se v Zagrebu brez odlašanja ustanovi Pokojninski zavod. Nemčija bo sprejela 200.000 sezonskih poljedelskih delavcev. Po dosedanjih poročilih sodeč bo rabila Nemčija v letu 1938 okrog 200.000 sezonskih delavcev. Za dopolnitev tega števila potrebnih delovnih moči bo poslala Italija okrog 60.000 sezonskih delavcev v Nemčijo, dočim se bo ostali del rekrutiral iz Jugoslavije, Madžarske, Avstrije, Čehoslo-vaške, Poljske in Nizozemske. Vsaka od teh držav pošlje v Nemčijo po 10.000 delavcev. V letu 1937 je potrebovala Nemčija samo 68.000 poljedelskih delovnih moči in je letošnji kontingent znatno povišan. Delavske mezde so bolj porasle, kakor drag’nja, tako je trdil minister Cvetkovič v finančnem odboru. Delavske zbor-iinajo točne statistike, ki jasno govore, da so delavske mezde dejansko M * ■ NT l|rW4r*vlf Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 28. t. m. je bilo pripeljanih 65 svinj. Povprečne prodajne cene so bile: mladi presiči 5—6 tednov stari 80—100 din za komad. 7—9 tednov 100—120, 3—4 mesece 140—160 5—7 mesecev 230—330, 8—10 mesecev 400—410, 1 leto stare 700 —780 din. Mesne cene: 1 kg žive teže 5.50—7.50, 1 kg mrtve teže 8.50—11 din. Prodanih je bilo 47 komadov. Nova tovarna v Jugoslaviji. Znana velika tovarna gumijevih obfocev »Pirelli« v Italijj namerava ustanoviti podružnico v Jugoslaviji z vsoto 60 milijonov din. Baje so odločilna mesta že dala svoje dovoljenje. Tvornica bo krila lahko potrebo vsega Balkana. Kakor znano, je posetil tovarno »Pirelli« tudi naš min. predsednik dr. M. Stojadinovič, ko se je mudil v Italiji.« Zagrebški tedenski sejem. Zaradi dobrega vremena je bil na zadnjem zagrebškem tedenskem sejmu dogon živine dober hi tudi kupčija je bila dobra. Tujih kupcev pa ni bilo in se zato tudi cene niso zvišale. Padlo pa je povpraševanje po debelih prešičih ter so zato neznatno izgubili v ceni. Dogon: 28 bikov, 694 krav, 142 junic, 164 vlov, 33 juncev, 207'telet. 530 konj in žrebcev, 728 prešičev, ter 308 pujskov. Cene (za kg žive teže): biki po 4.25 do 4.40 din, krave za klanje po 3—4.25, junice za klanje po 250—2.75, junice za rejo po 4 do 5.50, voli I. vrste po 5.50—6, II. vrste po 4.50—4.75, živa teleta po 6.25—7.50, zaklana teleta po 8.25— 11, debeli prašiči po 8—9, mršavi po 6.50 —7.50, zaklani po 10.50—12.50, pujski po 65—110 dinarjev za žival. Detelja po 70 —80 par za kg, otava po 50, seno po 50 do 60, slama za krmo po 40—45 par za kg. Krompir po 0.65—1 din, zelje po 1.75 —2.50 in repa po 0.40 do 0.50 din za kg. Domačih trgovcev je bilo na trgu mnogo in je bila zato kupčija dobra. nižje, kot so bile pred leti. (Po kršč. soc. Del. pravici.) O naraščanju zaposlenosti v območju sarajevskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev nam pričajo nekatere zanimive številke, ki jih je ta urad objavil v zadnjem letnem poročilu. Povprečno število zavarovanih delavcev je doseglo v pretečenem letu 35.431 zavarovancev. Sarajevski OUZD je izdal primerjalno tabelo, ki nam kaže stanje zavarovancev v mesecu septembru za vsa leta nazaj, ki statistično dokazuje porast zavarovancev od leta 1932 pa vse do 1. 1937. V letu 1932 je bilo zavarovanih samo 23 tisoč 627 delovnih moči, medtem ko se je število zavarovancev v letu 1934 dvignilo na 24.381, v letu 1935 na 27 tisoč 456, 1936 pa kar na 30.326. Povprečna dnevna mezda je v tem razdobju dosegla 21.97 din. Prvih devet mesecev 1937 je bilo izdanih 2.7 milijona dinarjev za hranarino 627.378.50 din za razne posmrtnine, pristojbine za porode in drugo, za zdravniško zdravljenje 1.2 milijona din, za zdravljenje v sanatorijih 0.9 milijona din. dočim so stroški za zdravila narastli na 1.8 mil. din. tifanejki taagtedi Lesni izvoz, naše in zaslužkarji ob meii V tem času zaznamujemo močno nakupovanje raznega lesa tudi v naših severnih krajih. Na železniških postajah se kopičijo veliki kupi drevesnih debel, iste opazimo pripravljene za odvoz tudi ob cestah. V glavnem so to jesenova in orehova debla. Prva se plačujejo m3 po 300 do 500 din, druga 500—800 din, torej zelo raztegnjene cene, ki marsikaterega neinformiranega kmeta hudo udarijo. Debelost prodanih debel živo priča, v kakih težavah životarijo naši zemljiški posestniki, saj je bila tradicionalna čestitost prej šnjih starih posestnikov, da bi dali prej vse od sebe, ko da bi se dotaknili zdravih in lepih gozdnih dreves, na katere so bili vedno ponosni. Res v vseh primerih to ni bilo skladno z racionalnim gozdarstvom, vendar današnje sekanje ne še polnozraslih dreves je težak greh v našem gozdarstvu, toda ni ga zakrivil kmet, ne naš posestnik, marveč sila gmotne stiske. Potrebno je, da javno ugotovimo ta pojav, ki spet kliče po odpomoči. Nikar pa, da mislimo na odpomoč s kako uredbo, s kako prepovedjo. Naši odločilni gospodarstveniki imajo dovolj bridkih izkušenj, da z metodami enostavnih prepovedi vnovčevanjenih brez nudbe prilik vnovčevanj dragih pridelkov ali brez nudbe gospodarske pomoči na drug način ne rešujemo naših posestnikov, mar- več le podaljšujemo njih gorje in jih tiramo v sigurno propast. Pri vsem tem nam je še treba pomisliti, da n. pr. Slovenske gorice, Ljutomersko in Ptujsko polje, Prekmurje itd. sploh niso gozdne pokrajine, vendar če pade še to redko, nezrelo gozdno drevje, nas čakajo težke posledice kakor pomanjkanje lesa za naše obrti, za našo bližnjo industrijo, nazadovanje privlačnosti naših krajev in pokrajin, s tem tudi tujskega prometa, odpiranje pokrajin viharjem in nevihtam itd., da ne govorimo o padcu našega gozdarskega bogastva, ki ga tako radi citiramo o raznih prilikah. Pogozdovanje je res poleg obvezne prijave poseka večjih površin predpisano, toda pogozdovanje šele čez desetletja vrača izgubo! Zanimivo je končno, kdo je nakupovalec tega lesa za inozemstvo. Tu na severu so to naši Nemci, ki imajo kvečjemu kupne posredovalce — mešetarje Slovence. Vsak izvoz, tako tudi lesni, je vsekakor predmet naše državne ekonomije in državne kontrole. Zato nam je nerazumljivo, kako pridejo do tega zaupanja in kar še je več, do prilike tozadevnih dobičkov, ki niso neznatni. Ta naša nesrečna severna meja dobiva tudi vsebolj na vseh gospodarskih področjih videz tujčevske eksploatacije. Tretje kolo za Maverjev pokal Na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti bo jutri v nedeljo 30. t. m. tretje kolo tekem za Maverjev zimski pokal. Spored tretjega kola je naslednji: Ob 13.30 ISSK Maribor:SK Slavija in ob 15. SK Železničar:SK Rapid. Obe tekmi bosta gotovo zanimivi. SK Slavija je preteklo nedeljo nudila Rapi-du močan odpor in je pričakovati, da tudi ISSK Maribor ne bo imel tako lahkega dela. ISSK Maribor je sicer favorit, vendar ne bo smel svojega nasprotnika podcenjevati. V drugi tekmi bosta merila svoje moči stara rivala SK Železničar in SK Rapid. Za izid jutrišnjega srečanja vlada v vseh mariborskih nogometnih krogih veliko zanimanje. Če reflektira Železničar letos na Maverjev pokal, potem mora brezpogojno zmagati, sicer se res lahko pripeti, da bo pri letošnjem tekmovanju za Maverjev pokal zasedel šele tretje mesto. Kakor smo izvedeli, bo Železničar nastopil v najmočnejši postavi z rutinira-nejšimi igralci, pa tudi Rapid bo postavil na polje svojo najboljšo enajsterico, tako da se obeta zares napeta in zanimiva borba. Ob tej priliki bi ponovno apelirali na moštva, naj igrajo v mejah dovoljene igre, da nam v ponedeljkovem poročilu ne bo treba grajati surove igre. Tudi je poglavitna sodnikova naloga, da vsak po izkus surove igre že v kali zatre. Občni zbor SK Železničarja se vrši drevi v soboto 29. t. m. ob 19.30 v klubo-vih prostorih na stadionu ob Tržaški cesti. Gozdarski vestnik, nov mesečni strokovni list za gozdarstvo, lesno industrijo in lesno trgovino, je izšel v lični, okusni opremi Mariborske tiskamo in spretnem uredništvu inž. Stanka Sotoška. Novi mesečnik izdaja' Ljubljanska podružnica Jugoslov. šumarskega udruženja. Namen novega lista, ki mu želimo čim lepšega uspeha, je sistematično širjenje strokovne gozdarske izobrazbe med našim ljudstvom. V njem se bodo obravnavale vse gozdarske panoge, ki so važne za slovensko gozdno gospodarstvo. »Goz. vestnik« bo upošteval tudi lovstvo in bo prinašal zakonite predpise, odredbe, pravilnike, statistične podatke o gozdarstvu itd. Uvodno besedo je prispeval inž. Ant. Živic. Sledijo »Razmišljanja o pogozdo- SveiGfU&emki Predolgo upanje dela srce bolno, življC' nja drevo pa je želja, ki se izpolni. Dobrohotne besede so kakor satovje medu, sladkost duši in zdravilo kostem- Začetek prepira je, kakor če kdo vodo pušča iz jeza, zato, preden izbruhne, z3-pusti spor! Vode globoke so besede iz ust vrlež3 moža, potok vrvrajoč je modrosti vif j lec. j Bogastvo daje prijateljem mnogo, siromaka pa se loči prijatelj njegov. Visoko presega bisere cena vrle žeik Skrbi za volno in lan in veselo dela z r°' ka-mi svojimi. Ne ugasne svetilnica njen3 ponoči. Roke izteguje po preslici in pfR ji drže vreteno. In vstaja, ko je še nR ter deli jed družini in delo deklam. Din1'-odpira ubožcu in potrebnemu podaja r°' ke. Moč in dostojnost je obleka njena i" smeje se časom prihodnjim. Usta odpba modro in ljubezni uk ji je na jeziku. DN; zine svoje pota pregleduje. Sinovi njen' jo blagrujejo, mož jo hvali enako: »Mfl0' ge hčere so vrlo ravnale, ti pa presest vse.« Ne odtezaj dečku strahovanja, kajti 2e ga udariš s šibo, ne umrje. Opletaj ga s šibo, in otmeš dušo njegovo. Ne trudi se. da bi obogatel, te razum-nosti svoje se odvadi! Ali naj bi oči upiral v to, česar skorai ne bo? Kajti bogastvo si res dela peruti' kakor orel zleti preti nebu. Komu gorje, komu joj? čigavi so prepiri, čegavo jadikovanje? Čigave rane brez vzroka? čigava mot' n ost oči? Njih, ki pozno sedevajo Pr' vinu. ki hodijo okušat mešano pijačo. Ne glej vina, ko se zlati, ko kalže v ko-zarco barvo svojo! Gladko teče po grlu, a naposled pR' kakor kača in zbode kakor gad. Oči tvO' je bodo čudne videle stvari in srce tvoje bo govorilo napačnosti. In boš, ka-koj kdor leži sredi morja in kakor kdor le$ na vrhu jadrnika. Bili so me, porečeš, 3 ni me bolelo, tepli so me, a nisem čiltR Ko se zbudim, bom nadaljeval, zopet ** poiščem! Dajte močne pijače njemu, ki pogibli0, in vina njemu, ki je v bridkosti duše: pij® naj, da pozabi uboštvo svoje in se nadloge svoje ne spominja več. vanju« izpod peresa inž. Sotoška, kj je napisal tudi naslednji članek o »Leg' iilodov v jarmeniku«. Sledijo »Dopisna gozdarska posvetovanja«. Sodobna vprašanja. Statistika, Zakoniti predpisi '" okrožnice, kratke vesti, Gradivo za slovenski gozdarski slovar, Lesna trgovina. DfkAtM/lU0 Po grlu... V področju občine Gornja Radgona in malega dela občine Negova so v minulem letu 1937 iztočili 106.582 litrov vina, 4433 1 vinskega mošta, 1837 1 piva, 450 1 žganja, 776 1 konjaka, ruma 'm likerja, ter 513 1 sekta. Redek ptič. Lovec Novak Franc iz La-stomerec pri Gornji Radgoni je ustreli' ptiča — ogromnega kolosa, katerega peruti merijo v premeru 2 metra. HuHtitM tff' »Gospoda Glembajevi" v mariborskem gledališču Najmočnejše Krleževo odrsko delo, ki je -prav za prav le del trilogije o parasi-tih človeške družbe. Visoko, četudi tendenčno, je dvignil Miroslav Krleža svoj bič in zamahnil z njim krepko po togih hrbtih nosilcev kriminalno pokvečene glembajščine, kakršna se razgrinja ob silovitih obtožbah, ki jih proti vsej tej iznakaženi, gnili sredini dviga pripadnik glembajskega rodu samega. Ves ta glem-bajski blesk tone v nepreglednosti kriminalnih dejanj, patoloških izbruhov, neverjetnih iztirjenj, ki nazadnje razženejo ves ta varljivi glembajski sijaj in lesket. Blesteči, klasični dialogi se razpletajo v dinamično močne konflikte, mojstrsko izostreno duhovičenje se poglablja ob ostro zarisani karakterizaciji, elementarnost dogajanja se vzpenja v višek, ko pade ob zaljučku poslednja žrtev te moralno usah- le, piškave glembajščine, ki ni samo odraz višje »agramerske« plasti, ampak ki je v svoji pojavnosti, grehoti in zlotvor-nosti eksteritorialna, mednarodna, izven-časovna. Krleža, kj je izstrelil svojo ostro puščico v tipično okolje zagrebške glem-bajevske sredine, je ustvaril prav za prav nekaj, kar sega po svoji vrednosti, veljavi in sili preko tistega okvira, v -katerem je pravi zametek -drame. Pred leti smo prvokrat gledali in čutili Glembajeve v dr. Gavellovi mojstrski režiji. Kakor povsod drugod, kjer so Glembajevi šli preko odra, tako je stvar tudi v Mariboru triumfalno uspela. V četrtek 27. t. m. pa so »Gospoda Glembajevi« znova vzniknili na mariborskem odru v obnovljeni režiji g. V. Skrbinška, glavnega režiserja skopskega gledališča, ki je nastopil kot gost v vodilni vlogi Leona Glembaya. Kakor je bila četrtkova premierska predstava za precejšnjo stopnjo kvalitetnejša od svoječasnih, tako je predvsem osrednji lik (Leone) zažarel v takšnem sijaju, v kakršnem ne more zlepa n>a kakšnem drugem odru. V. Skrbinšek, čigar široki umetniški odrski format je dobro znan, jo v Leonu izklesal tako markantno podobo, da jo lahko označimo kot njegovo najzrelejšo, najbolj dovršeno in vzorno mojstrsko odrsko interpretacijo. Od uvodnih dialektičnih fines se je preko vzburkanih, zrelih prizorov ob koncu prvega dejanja in v drugem dejanju razgibal do silovitih emanacij na vrhuncu sklepnega -dejanja. V vsakem koraku, v vsakem poudarku, vsakem izraznem drobcu se je razodevala umetniška sila. Za to svojo mojstrsko stvaritev je bil deležen od strani številnega, hvaležnega kulturnega občinstva toplega, navdušenega priznanja. Tudi ostali soigralci in soigralke so izdatno prispevali k lepemu umetniiškepiu večeru. Ema Starčeva se je izkazala v vlogi baronice Castelli-Glembayeve v vseh smereh podajanja, v zadrževanem mirovanju, pretkanosti finte ter histeričnem izbruhu ob koncu tega glembajev-skega deba-kla. »Belo vrano-« v glem-bajevski mlakuži in pustoši sestro Angelo je resnobno, pomirljivo, dostojanstveno prikazovala naša prva igralka E. K r a-1 j e v a. E. Gromov stari Ulembay je bil v maski, govoru plastičen, prepriče-valen, ni pa mogel v dušljivo razbičaner" ozračju drugega dejanja vzdržati ravnovesja s Skrbinškovim Leonom. Ob Leon" najkrepkeje začrtana kreacija je R. Na-k rs to v dr. Puba Fabriczy-Glembay, k' ki predstavlja kreacijski kvalitetni ekvivalent z Leonovo protipodobo. Danil0 Gorinšek je primerno podčrtava' etično manjvrednost vpokojenega velikega župana Fabriczyja-Glembaya. J. K° š u t o v Silberbrandt je bil živo utelešenje jezuitskega doktrinarstva ter opolzkega baroničinega spovednika. Razen tega so še sodelovali L. C r no bori ko' ulanski nadporočnik, F. B1 a ž kot slug" Franc, Š t a n d e k e r kot polkovnik, M1 Zakrajškova kot polkovnica, E-Verdonik kot poročnik, nadalje Savino v a, Bar biče v a in Križa-i e v a. Četrtkova predstava je bila med najmočnejšimi v zadnjih sezonah in daie čast ter priznanje našemu mariborskemu gledališču. V Franček Gala — šestdeset-lelnifc Kdo bi si mislil, da je zgrmelo na sicer še krepkega in mladostno svežega ter vedrega Frančeka Galo, vpokojenega nad davkarja, že šest križev? Kljub kruti bolezni, ki ga je priklenila na bolniško postelj in kljub šestim križem, ki jih krepko nosi, je še vedno poln JmmOrja in idealizma. Številni njegovi prijatelji, še danes kaj radi pohitijo k njemu na Tyrševo cesto v Ljubljani, da se pri njem razvedrijo iti nasmejejo. Pred 60 leti je naš čvrsti jubilant zagledal luč sveta v Borečih Pri Križevcih. Po dovršenem šolanju je kot mlad uradnik služboval pri davčnem uradu v Brežicah. Po prevratu pa je bil odtod premeščen v Krško, kjer je bil bil vpokojen. Služboval je nad 30 let. Povsod, kjerkoli se je pojavil s svojo šepavostjo in vedno vedrim humorjem, si ie pridobil prijateljev, ko malokdo. Menda ga res ni kraja, ki bi ga ne poznal. V službi je bil vesten, v družbi povsod dobrodošel gost. Dobričina, ki ji zlepa ne najdemo para. Že kot dijak je mnogo pisal za »Čuka tia palci« in tudi pesnikoval ie. Veder kakor ie žc bil, je vedno ljubil Petje in je tudi sam rad pel. Najljubše so niu še danes tiste rodne popevke o »ftičih ■rt kuščarjih«. Številnim njegovim prijateljem, ki mu želijo, ob njegovi šestdeset-, letnici, da bi kaj kmalu okreval, se pridružujemo tudi mi z željo, da bi užival zasluženi pokoj še mnogo let tja do skrajnih meja človeškega življenja v zdravju, -reč, in zadovoljstvu. Ad multos annos! Vremenska napoved. Za jutri predvideva dunajska vremenska napoved: Vdor toplejšega vala iz zapada s padavinami in viharnimi zapadnimi vetrovi v prostih legah. Na vrhovih snežni meteži in padec temperature. Še ni sodbe. Pred višjim deželnim sodiščem v Gradcu se že par dni vrši tajna razprava proti dr. Kuneju, ki so ga avstrijska oblastva obtožila radi špionaže. Včeraj pa je bila razprava prekinjena in Preložena na petek 4. februarja. Praktični Učiteljski izpiti se bodo v bodoče vršili za vse učitelje pripravnike *z dravske banovine samo pred državno komisijo za praktične učiteljske izpite v Ljubljani. Učitelji pripravniki, ki so izpolnili pogoje za opravljanje izpita in so namenjeni v tem šolskem letu delati iz-Pit, naj s6 takoj prijavijo za izpit in-naj vložijo prošnjo za določitev termina. Izpiti se bodo vršrii po.skupinah do trideset kandidatov. Prošnje je treba kolko-vati z državnim kolkom za 10 in 20 din ter jih poslali,po uradni poti na naslov: Državna komisija za praktične učiteljske izpite v Ljubljani. Prošnjam je treba pri-°žiti: 1. diplomsko izpričevalo, 2. držav-tansko izkaznico, oboje v originalu, 3. kratek življenjepis, kolkovan s kolkom za 1 din, 4. izvod iz uslužljcnskega lisfa. Izjavo o zdravstvenem stanju bo vsak kandidat (-tka) podpisal pred pričetkom izpita. Prva skupina bo pričela z izpiti 3. niarca tega leta. . Priroda ima svoje muhe. Danes zjutraj Je prinesel v studenško deško narodno solo učenec Franček Ravter dva živa ■lava hrošča, ki ju je našel v bližini studenškega gozda. To pomeni,, da bo letos Pravo hroščev o leto. Redna letna skupščina sreskega odboja društva Rdečega križa v Mariboru bo dne 13, februarja 1938 ob Mi 10. uri dopoldan v lovski dvorani hotela »Orel« s sporedom, kakor je določen v členu 43 ruštvenih pravil. Vsi člani se. vabijo, da fe udeležijo letne skupščine v polnem številu. NAŠIM NAROČNIKOM! Vse cenjene naročnike, ki so še v zaostanku, najvljudneje prosimo, da čim-prej poravnajo zaostali del naročnine. List izhaja Ie z dohodki naročnine in naj naročnik; to upoštevajo, saj je naročnina »Večernika« za današnje prilike itak najnižja od vseh dnevnikov. Poravnava naročnine je potrebna tudi radi tega, da se dostava oziroma pošiljatev lista nemoteno nadaljuje. UPRAVA »VEČERNIKA«. V Celovcu Se vrši v nedeljo dne 6. februarja tradicionalno tekmovanje v smuških skokih, na katerih sodelujejo; reprezentance Italije, Švice, Nemčije, Avstrije. Tudi Jugoslavija pošlje močno ekipo. Putnik Maribor prireja ob tej priliki izlet z luksuznim kurjenim avtokarom. Vožnja in vizum le Din 120.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor. Pogrebno društvo Studenci priredi svoj redni občni zbor dne 2. februarja ob 14. uri v Kranerjevi gostilni v Studencih. r Javna UcHacija. Dne 4. februarja 1938 ob 9. .uri se vrši licitacija najdenih pred-metrov v običajnih prostorih na postaji Maribor gl. kol. Vaš dom je šc udobnejši, če imate novo blago za zavese Telestilana Budefeldit Gosposka ulica 14. 435 Staro-katoliška cerkev. V nedeljo 30. tm. bo sv. maša za nedavno umrlega Iv. Majcena. Na Svečnico se bodo blagoslovile sveče. Klub koroških Slovencev v Mariboru obvešča svoje člane, da je prihodnji klub ski večer radi praznika (Svečnica) pre-nešen na sredo 9. februarja. Glasbeno društvo poštnih uslužbencev v Mariboru, priredi dne 10. aprila t. I. veliko javno tombolo. V ta namen se prosijo vsa društva, da na ta dan opuste vse nameravane prireditve. Lastniki bicikljev se pozivajo, da najpozneje do 31. t. m. prijavijo svoja kolesa v občinski pisarni v Studencih ter prinesejo s seboj tudi table, knjižice in kolek za Din 5.—. Oni. ki lansko leto niso plačali takse, so dolžni plačati za obe leti. Vse za sftanovanie in Vaš dom dobavlja najceneje »Obnova" F. Novak, Jurčičeva ulica 6 Na veseji Dunaj vas popelje Putnikov luksuzni avtokar od 19. do 21. februarja. Obisk slovitega Semmeringa in predpustnih prireditev na Dunaju »Karnevalfest-zug«. Vožnja in vizum le Din 260.—. Informacije iti prijave pri Putniku Maribor. Celje, Ptuj. Zasigurajte si mesta! Z luksuznim avtokarom v Graz od 1. do 2. februarja. Vožnja in vizum le Din 110.—. Takojšne prijave pri Putniku Maribor »GRIČ« Rošpoh — koline. Lep mlad pes, (pol doga) se odda. Naslov v upravi. Gostilna Krepi, fureš, divjačina, specialiteta »kmečka pojedina«, sortirana vina. B*vši pomorski kapetan Ivanetič? Drava je v bližini Vurberga naplavila moško truplo, katerega inderititete pa oblastva ne morejo ugotoviti. Truplo so pokopali rta vurberškem pokopališču. Na podlagi obleke menijo, da gr« za truplo bivšega pomorskega kapetana Milana Ivanetiča, ki je pred dobrim mesecem izginil brez sledu. Oblastva so sedaj odredila ekshu-macijo trupla in povabila Ivanetičeve znance, naj si truplo ogledajo. Sreča v nesreči V sladkem spanju zgrmeli s posteljami v kravji hlev Nenavadna nesreča se je pripetila v Rogaševcih. Tukaj je imel posestnik Peter Šinko za svojo družino spalnico nad pavjim hlevom. Zgodilo pa se je, da se ‘e Pod radi strohnelosti tramov in poda krušil ter zgrmel na živino v hlevu. V hudem ropotu zbujeni iz sladkega spanja so se s posteljami vred znašli v hlevu nied živino. Sreča v nesreči pa je bila, da ni bilo nobene žrtve in da se ni nikomur nič zlega pripetilo. Jadranska noč bo ena najlepših družabnih prireditev sodeč po predpripravah, ki so v teku. Šotore bodo oskrbovale narodne dame in brhka dekleta v narodnih nošah. Najlepše narodne noše si bo občinstvo izvolilo samo na podlagi glasovnic. Za najlepše narodne noše so darila razstavljena pri tvrdki Josip Šraj v palači Banovinske hranilnice. Preskrbljeno bo tudi za dobro kaplico in za še boljše rapoloženje. Vabljene so vse in vsi, ki narodno čutijo za naše morje... Restavracija is lavama .OREL" Od sobote salvator pivo v sodčkih. Domače prekajene klobase tudi črez nlico. 445 Lutkovni odsek Sokola I. Jutri igramo: »Jaka Princ in Princ Jaka«. Zdravo! Danes v soboto dne 29. januarja je zadnji termin za oddajo prijav za avto-karski izlet »Putnika« v Graz od 1. do 2. jebruarja (2 dni). Vožnja in vizum le Din 110.—. Informacije in prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Savostova lekarna na .Kralja Petra trgu in Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu. Nepošten tajnik. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila danes dopoldne kazenskega razprava proti 33 letnemu tajniku mariborske podružnice Zveze stav-■binskih delavcev Jugoslavije Hinku Sercu iz Ruš, ki ga je državno tožilstvo obtožilo, da je od 1. januarja 1937 do 24. julija 1937 poneveril 16.099.40 Din in sicer od denarja; ki mu je bil zaupan od in-kasa članarine. V smislu obtožnice je bil Šerc septembra 1936 izvoljen za tajnika omenjene strokovne organizacije in je kot tak prejemal mesečno plačo 600 din. Do izvolitve je bil delavec pri neki tu k. stavbeni tvrdki. Šerc je v smislu obtožnice tudi ponaredil neke javne listine, in sicer poštno nakaznico, s katero je skušal svoji centrali dokazati, da je denar odposlal. Seveda je goljufija prišla na dan in je bil Šerc obsojen na 1 leto in 3 mesece strogega zapora, na 600 din. denarne kazni ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let. Ruski večer - ***&'£■ j;-, Umetniški koncert ruske glasbe, nato DRUŽABNI VEČER Ruske pesmi Jazz Vstop proti pox>ahUu »Pohorska Politika« izide letos tudi v bibliofilski izdaji, vendar v zelo omejenem številu. Vsaka številka bo imela žig in lastnoročno številko. Prodajala se bo edino na Planinskem plesu dne 1. febr. do 10. ure zvečer. Kar ne bo do te ure prodano, pokupi inozemstvo. Zato vsi na ples! Smrtna kosa. Na Koroški cesti 46 je preminil v 59. letu slarosti vpok. kapetan Vodušek Lovro. Preostalim žalujočim naše iskreno in toplo sočutje! Enodnevni tečaj o trsni rezi v vinogradu se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v ponedeljek, dne 14. februarja in v ponedeljek, dne 21. febr. 1938, obakrat od 8.—12. ure in od 14.—•_ 18. ure. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen in se zanimanci lahko udeležijo enega ali drugega. Ne kupujte tujih radijskih revij, ko vam »•Naš val« prinaša sporede evropskih radijskih postaj na vseli valovih, poleg tega pa tudi dosti zanimivega branja. Poleg napetega kriminalnega romana »Moč treh« boste našli v vsaki številki zanimivo novelo, novice iz radijskega sveta, kritično gledališko rubriko za ljubljansko in tudi mariborsko, tedenski pregled novih filmov, modni drobiž, šale in še marsikaj drugega. Revija za radio, gledališče in film »Naš val« izhaja ob petkih v Ljubljani in stane posamezna številka samo A din, mesečna naročnina pa samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. IV. Primorski ples. Vsi rojaki in prijatelji našega društva so vabljeni, da se udeležijo 12. H. velikega PRIMORSKEGA PLESjA, v Narodnem domu. Kompletna vojaška godba in priznani Jazz. Za zabavo in veselo razpoloženje občinstva bo preskrbel odbor. Še zmiraj je bilo pri Jadranaših zabavno in veselo. Zato si tudi letos rezervirajte zadnjo predpustno soboto (27. II.) za »Jadran«, ki bo imel tega dne veliko zabavno prireditev v Narodnem domu. Tko je in udar — zdravlje štedi Eto zato mih urin Mma Kino Lnion. Danes sobota muzikalni velefilm »Sinfonija ljubezni« Karin Hardt. Walter R.illa. Ho&utm $6eda$iste Sobota, 29. januarja ob 20. uri: »Gospoda Glembajcvi«. Red D. Gostovanje Vladimirja Skrbinška. Nedelja 30. januarja ob 15. uri »Rdeči nageljni«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri: »Gospoda Glenubajevj«. Gostovanje VI. Skrbinška. Premiera operete »Noč v Kairu« se vrši v kratkem. Skladatelj Gilbert je znan radi svojih štev. operet, med drugimi »-Čiste Suzane« in »Plesalke Tat je«. Sprememba repertoarja. V nedeljo popoldne radi obolelosti v ansamblu namesto »Pod to goro zeleno«, zadnjič Ras-bergerjava opereta »Rdeči nageljni . — Znižane cene! Ljudska univerza. V ponedeljek dne 31. januarja predava naš pisatelj g. dr. Ivo Šorli o temi: »Kako sem doživel za-pad«. Pečal se bo s> potovanjem, ki ga je napravil s »karavano« slovenskih turistov na pariško svetovno razstavo in tolmačil svoje raznovrstne vtise, ki jih ie dobil sredi naših turistov In sredi zapada. Posebno važno bo slišati iz njegovih ust kako ja doživel francoski svet in fran coski narod. — V petek 4. februarja »Župančičev večer«, proslava njegove 60!et-nice. Predava gospod prof. dr. Slodnjak iz Ljubljane, recitira pa Ciril Debevec, režiser ljubljanske drame. Gasilska četa Pesnica priredi 13. febr. v prostorih Kerenčičeve gostilne maške-rado z zelo pestrim sporedom, nakar že sedaj opozarjamo ognjeno občinstvo. Vse kradejo. Doslej še neznani storilec je ukradel elektromehaniku Iv. Slamiču stanujočemu na Aleksandrovi cesti 18, 2600 dinarjev vreden saksofon. — Tapet-nik franc Ferk pa je prijavil policiji, da so mu iz podstrešja v Valvazorjevi ulici 46 izginile razne obleke v vrednosti okoli 4000 din. POSLANO. Po mesta se širijo govorice, da sem odnosno da nameravam prodati restavracijo in hotel »Orel« g. Benku. Izjavljam, da so govorice neresnične in da bom vodila podjetja sama naprej ter se potrudila, da ustrežem željam cehj. gostov še v večji meri. Ker imajo .ake podle in neosnovane govorice le namen škodovati razvoju podjetja, izjavljam, da bom vsakega obrekovalca in raznašalca sodno zasledovala. Marija Zemljič. PMjuutske ucuite J>or°ka‘ Včeraj sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Mariboru gospod Šte-fancioza Andrej in gospodična Mulejeva Alma, učiteljica v Studenicah pri Poljčanah. Mlademu paru, ki več let aktivno sodeluje tudi pri tukajšnjem Sokolu, naše prisrčne čestitke. Gulaž z zelenjavo. Meso mora biti zrezano na tenke kose, na masti pa zarumeni drobno čebulo, malo korenčka, zelene in popra. Nato meso rjavo zapeci, prilij žlico juhe, dodaj kocko sladkorja, malo popra, dišave, naribane limonove lupine, dva lovorjeva lista, strok stlačenega česna in osoli. Vse to skupaj pokrito duši, da postane meso mehko, po potrebi pa prilij malo juhe ali vode. Ko je meso mehko, posuj eno žlico moke in mešaj, da moka porjavi, nato pa prilij čašo vina. Ko je dobro prevreto, je gulaž gotov. Darujte za azilni sklad Prti §km m &¥M Kakšni so britanski ministri v svoiem za< sebnem živiieniu t Štirje vegetarijanci — Pasafeiji, igralci amaterji Znani angleški državnik lord Balf-our je-pri nekem slavnostnem obedu v dobrem, razpoloženju izrekel sledeče besede: »Go spodj-e, odkril -vam bom skrivnost, politične kariere. Vedno sem sc'zanimal za misli svojih političnih prijateljev in nasprotnikov, še bolj pa za. njihov-»hobbie«, za one male osebne strasti Vseh teh ljudi. Preko te točke pada kakor, izza veličastne fasade pogled v kompliciran psihološki in miselni labirint«. " . Ta Balfourjeva izjava je;dala -povod, da so asgl.eški listi začeli prinašati osebne zani-mivošti iz ■ življenja posameznih ministrov. Med drugim je javnost iznenadi-i ) dejstvo, da so štirje ministri strogi vegetarijanci ih da tudi alkoholnih pijač ne uživajo. Ministrski predsednik Neville nikov pustil v javnost. Ce se pa vendarle zgodi, da javnost za kaj takega izve, kakor je bilo t« >na primer svoj čas s sklepi o davku na čaj, potem pošlje Hankey svoje ljudi, da izsledijo krivca. Hankeyje pravi človek na pravem mestu. V prostem času se kot diletant bavi z mehaniko in je zelo molčeč, kakršni so navadno vsi taki ljudje. Še'tako prekanjen časnikar ne more moleliivega 'Maurnicea na- Dosti manj pa je za zabave dovzeten minister narodne brarnbe sir Thomas 1 n s k i b, ki je zares pobožen sin anglikanske cerkve. Znano je, da vsako nedeljo pridiguje v neki mali občini na severnem Angleškem. Prvi lord angleške ad-miralitete Duff Cooper, ki se je poročil z znano gledališko lepotico lady Diano Mannersovo, e rad pokaže na odru kakšnega amaterskega gledališča. Njegov mi žodftfč leiefomkc vesli SIR SAMUEL HOARE i mmm * m® 'mmm. mm AMERIŠKI DRŽ. DOLG 42 MILIJARD DOLARJEV. AKCIJE VOJNE INDUSTRIJE SO GLOBOKO ZDRKNILE. — NEWYORK, 29. januarja. Kongresna poslanica prezidenta Roosevelta o oborožitvi USA je zbudila v borznih, finančnih ter veleindustrijskih krogih precejšnje razočaranje, ker so računali, da bo oboroževalni program požrl najmanj milijardo dolarjev. Akcije ameriške oboroževalne industrije so bile radi tega ob pričetku tedna na vseh borzah zelo močne, vendar pa so tečaji potem zdrknili tako globoko, kakor že dolgo ne. Pač pa je kongres sprejel zelo ugodno Rooseveltovo poslanico in se bo z izvedbo tega programa zvišal ameriški dolg na 42 milijard dolarjev ter bo s tem dosegel najvišjo stopnjo po svetovni vojni. OKTAVIJAN GOGA ŽELI ZBLIŽAN J E MED BUKAREŠTO IN PEŠTO. BUDIMPEŠTA, 29. januarja. Dnevnik »Ujagyarsag«, ki je precej blizu vladi, prinaša v senzacionalni priredbi intervju z novim romunskim ministrskim predsednikom Oktavianom Gogo, ki izjavlja, da se revizija romunskega državljanstva nanaša le na Žide, nikakor pa na Madžare, Nemce itd. Goga izjavlja nadalje, da kaže vse njegovo delovanje jasno, kako rad si želi zbližanja med Romunijo in Madžarsko. Osebno bo storil vse, da uveljavi takšno zbližanje. Britanski vojni minister H-ore Belisha preizkuša novo strojnico. tgovoriti, da bi ° vladnih razpravah tudi samo trohico odkril. Sir Samuel Hoare ima pa 'kar dva »hobbie«, in sicer drsanje in ples. Tega niti tajiti noče. Slike so ga predstavljale pri skupnem vežbanju z mlado angleško drsalko-zmagovalko Cecilijo Colledge. On sam je pred nekaj leti pripovedoval, Chamberlain živi radi revmatizma :x> strogo predpisani dreti, sir lohn Simon, čigar skromnost in štedljivost sta splošno-znani, pa tudi že celo vrsto let ni ookusil niti kaplje alkohola. Živi se redno ■; hrano v surovem stainju. Malcolm Mae Dona ld, sin nedavno umrlega bivšega ministrskega -predsednika, je od svoje Mladosti komaj kdaj okusil meso. Vsak dan ob enajstih prirjaša strežnik na njegovo mizo v ministrstvu za dominione veliko čašo vročega mleka. Četrti teh ministrov je Ernest Brown, minister za javna dela, ki sam priznava, da neznanko rad pije čaj. Brown živi varčno kakor kakšen maiomeščan. Cesto ga lahko vidite, ko se s cestno železnico vrača iz svojega ministrstva domov. Sopotniki v tramvaju ga seveda z zanimanjem ogledujejo, on pa se navadno poglobi v kakšno -zanimivo knjigo in teh radovednih pogledov niti ne opazi. Druga slabost britanskih ministrov je po vsem videzu književnost. Vojni minister Leslie Hore B e 1 i s>h a je bil do 1*. 1923 časnikarski poročevalec in sicer pri Daiiy Expressu’. Od takrat si vedno že-:Vda bi dosegel uspehe kot romanopisec. svojem prostem času piše tudi.še zdaj ziroma nadaljuje s-voj roma«, v katerem' ■ glavna junakinja neka avtomobilistka. Državni tajnik za Škotsko in bivši minister za poljedelstvo Walter Ellio-t "iia v sebi pesniško fiiio. Svoje pesmi je objavil v listu »Parade«. Kmetijski minister VVilhain Mo-rri-on je radi lastnega poudarjanja svojih -- njiževnih sposobnosti tako na glasu, da -d mu njegovi tovariši dali vzdevek »Shakespeare«. Tajnik ministrstva za zu-: Linje zadeve sir Robert Vansittart : napisal več komedij v francoščini, mi- ■ ister za zunanje zadeve Anthony Eden . a je prevajal Prousta. Po svojem položaju v vladi ni na naj-•išjem mestu ministrski predsednik hamberlain, ampak stalni vladini tajnik r Maurice Hankey. On čuva najbolj ■jno knjigo na Angleškem, to je vladne -.■jiie zapisnike. S prisego fe obvezan, aa ne bo niti najmanjšega dela teh zapis- SIMON da si je pri tekmi v tangu pridobil prvo nagrado. Od tega časa da se je njegov značaj spremenil. nistrski tovariš,. minister za zrakoplov-stvo S w i n t o n ima ravno tako dosti nadarjenosti za igralca, poleg tega pa se lahko postavi z,-do lepim tenorjem. Prometni minister Leslie Bur gin je pravi jezikovni genij. Zelo dobro govori poleg angleščine še ruski, francoski, italijanski, nemški, madžarski in arabski, ter upa, da bo ob svoji sedemdesetletnici znal kar pet in dvajset jezikov. Angleški minister, o katerem ljudje le prav poredkoma slišijo, je čuvar kraljevega pečata earl D e Wa r r. Ko je svojo službo nastopil, je v sivi skrinjici prejel kraljev pečat. Ta -pečat pa pride le redkokdaj do -uporabe, radi tega o njegovih poslih zares ni mogoče veliko povedati. De Warr je obenem tudi načelnik morskega kopališča Bexhin. On sam pravi: »Nimam drugega dela, kakor da vsak mesec potrdim prejem svojega čeka.« Redkost. Ai: »Kaj pa pomenijo te dlake, ki jih nosiš v obesku pr-i uri?« B: »To so dlake zajca, ki sem ga nekoč u-stredil.« iIted sodni** steku* tuavUe Iz šale kruta resnica Rokoborbni preizkusi s smrtnim izidom obtoženi Fišinger in sta pokojni Miart in Fišinger pričela v šali preizkušati svo- S$t@ Vi! Poljčanski Sokol dobi svoj dom Pred 8 leti je bil v Poljčanah ustanovljen tukajšnji Sokol, ki je nasledil takratno »Čitalnico«, ki je v prid novoustanovljenemu društvu likvidirala. Zapustila je Sokolu razen lepega inventarja tudi precejšnjo dediščino v denarju v znesli 10.000 din., ki se sme uporabiti izključno za zgradbo doma. Mnogo se je že nie-d tem časom govorilo, da je Sokol zlorabil prvotni namen, češ da je denar, ki je bil določen za dom, potrošil za druge stvari. Prav te dni pa se je izkazalo, da je Sokol svojo -obljubo Čitalnici držal. Denar, ki ga je prejel pred 8 teti, je plodo-nosno naložil ter ga bo zdaj skupno z lastnimi prihranki vporabil za stvar za katero je bil namenjen. Kupil je od posestnika Jagodiča primerno parcelo na kateri bo stal bodoči Sokolski dom in bo prirejeno letno telovadišče. S tem je storjen prvi korak do cilja, ki si ga je v svojem delokrogu začrtala bivša Čitalnica ter bo s tem ustreženo ne le vsem pripadnikom Sokola, ampak tudi bivšim čitalnicarjem. Zdravo! ■pokojni Juhart iti neki Štern napadla z noži in ga vsega obrezala ter da je zabodel Juharta omenjeni Štern, češ da mu on s svojim malim žepnim nožičkom, ki ga je potegnil šele v gostilni, ni mogel prizadjati smrtonosne rane. Ob času -poročila razprava še traja. V Zg. Bistrici je -bito dne 6. julija 1937 krvoprelitje, ki je zahtevalo človeško življenje. Kakor pri vseh ubojih in pretepih na našem podeželju, je bil tudi tokrat vzrok krvoprelitja tako malenkosten, da se mora človek čuditi podivjanosti naše podeželske mladine. Epilog omenjenega krv-opreiitja je -bil danes -dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča in je sedel na zatožni klopi v razpravni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča 29-letni tovarniški delavec Ivan Fišinger iz Zg. Bistrice, ki ga je -državni tožiilec obtožil, da je z nožem zabodel Ivana Juharta naravnost v srce, tako da je bil Juhart pri -priči mrtev. , Ozadje tega tragičnega dogodka slika obtožnica takole: Pokojni Ivan Juhart je bil kritičnega dne, to je 6. j-unija 1937, na naboru v Slovenski Bistrici, nato pa je šel v Zgornjo Bistrico, kjer je bila gasilska veselica. Okrog 14. ure se je zadržal v Pernatovi gostilni v manjši družbi. V je moči iz rokoborbo. Pri tem je Fišinger svojega »nasprotnika)« potlačil na lopatice. Ker pa je zadeva postajala vse resnejša, je poklicala gostilničarka dva gasilca, ki sita Juharta spravila iz gostilne, dočim je Fišinger še ostal v gostilni. Pokojni Juhart se je v družbi nekaterih fantov podal v neko drugo gostilno. Ko pa se je vsedel, je videl, -da nima klobuka. Neki tovariš je šel nazaj v Pernatovo gostilno, kjer je iskal Juhartov klobuk. Izvedel je, da ima klobuk Fi§inger, ki ga pa noče dati. Fišinger je čez nskaj časa sam nesel klobuk za Juhartom, ki ga je srečal na dvorišču gostilne y trenutku, ko je hotel pokojni sam po klobuk. Ju-har in Fišinger sta se -zgrabila ter se pričela ruvati. Nenadoma pa je Fišinger potegnil iz žepa nož ter zabodel Juharta naravnost v srce, tako da se je isti zgrudil na tla In v mlaki 'krvi in mrtev. Fišinger je pri daniš^-razpravi vsako orpegigno gostilno je, Rsifel aftzj&ie. tj^rjgdo Ste »■ Kanibalizem. I. A^: »Ali veš, kaj je zamorec, ki je pojedel svojega očeta?« B: »Ja — ne vem. Morilec**« A'r. »-Saj ni res, sit je* M. Ar. >*Aii veš, kaj je zaraotec, Rfeje pojedel svojo ženo?« B: »Tudi sit.« Ac »Kaj še, vdovec je*« IM. As »Mi veš, kaj je zamorec, Tfi je pojedel očeta in mater?« B: »Seveda, še bolj sit je*« Ac: »Wi sirota je.« BOž*č. Gospa (svojemu soprog ir): *Kaj, samo klobuk mi podariš? Ali je to vse? — No, hvala lepa za tako božično -darilo, le glej Maiko, kaj vse je ona dobila!« Soprog: »Ona pa ni tega dobila od svojega mo»a, ampak od njegovega prijal' tja-!;.« Radio - Ljubljana Nedelja, dne 30. jan. 8.: Tambura-ški orkester — 9.: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 9.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga) — 10.: Magistrov trio ~~ 13.: Otroška ura (gdč. Manica Komanov a) — 11.30: Koncert Radijskega orkestra — 13.: Napovedi, obvestila — 13.20: Plošče — 16.: Prenos 'koncerta iz škofovskih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano — 17.: Kmetijska ura: Vinogradništvo (Kuret Vladimir) •— 17.30: Jožek in •Ježek, vmes lahka glasba (prenos iz kavarne »Nebotičnik«) — 19.00: Napovedi, Poročila — 19.30: O delu .1ZSS v smuških društvih (g. mag. phar. Jurij Piccoli) — 19.50: Slovenska glasba v dobi nar. ^bujenja: Fleišman-Nedved, Sodeluje-g. dr. Pavel Kozina (predavanje), %deniski pevski kvintet in gdč. Štefka Korenčanova — 21.: Chopinove klavirje skladbe (plošče) — 21.20: Radijski 0rkester — 22.: Napovedi, poročila — «■15: Plošče. ■ P o u e dl je k. dne 31. jan. 12.: Skladbe B. Smetane (plošče) — 12.45: Poročila 13.; Napovedi — 13.20: Slovenski Garnel kvartet — 14.: Napovedi — 18.: Zdravstvena ura: Zastrupljanje (dr. A. Brecelj) — 18.20: M. Ravel: Dafriis in Kloe, simfonična suita (plošče) — 18.40: Od pravljice do življenjepisa (prof. Fr. Vodnik) — 19.: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: O ignjatu Djordjiču — 1^.50: Zanimivosti — 20.: Iz operet. Sodelujeta: g. Drago Zupan in radijski orkester — 21.10: plošče — 21.20: Pevski koncert gdč. Majde Lovšetove, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 22.: Napovidi. Poročila — 22.15: Prenos plesne glasbe U restavracije »Emona«. JUnsm vesU V Grčiji imajo diktaturo. Včeraj je predsednik grški vlade general Mataxas službeno proglasil diktaturo svoje vlade. Vse opozicijske politične prvake so pregnali na razne grške otoke. V Beogradu sneži. V debelih kosmih je včeraj v Beogradu naletaval sneg, ki pada vse tja do Siska. Zverinski oče. V vasi Posterič pri Da-ruvarju so odkrili grozen zločin: Izkaza-| loseje, da posestnik Stojan Ružič takoj po porodu zakopal 13 svojih otrok, ki so bili živi rojeni. muke Še o Celjskih grofih. Ponovna vprizo-1 ritev »Celjskih grofov« bo na Svečnico j ob 3. uri popoldne, kar lahko tudi izrabijo tisti, ki prispejo z vlakom iz Prekmurja, Ormoža in Radgone. Še je prilika, da si ogledate to sijajno naštudirano dramo. CMD? Vektske navite Pogreb vzornega gasilca. Včeraj pop. so številni gasilci iz Maribora in okolice sprejmili k zadnjemu počitku na limbuško pokopališče posestnika in poveljnika j pekrske gasilske čete Franca Kreuha, V mrtvaškem sprevodu je korakalo 180 j gasilcev s 4 zastavami ter izredno mno-, ga občinstva. Pred hišo žalosti in ob sve-; ži gomili so pevci zapeli žalostinko »Pia- , ronce«. Z zbranimi besedami sta se poslovila od blagega pokojnika v imenu gasilstva četni tajnik Rupert O z i m i č in župni revizor Kaloh. Križ. Mož (v svoji sobi pri delu): »Zdaj pa res ne vem, ali se joče moja mala, ali poje moja žena, ali pa zopet razsaja moja tašča!« Mislili so, da je ina ohlekca bela... Mali oglasi Razno •JEDILNK IN SPALNE SOBE Jerane, potitirane. pleskane *er kuhinjske, najmodernejše “Preme no najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 43 JOS. TICHY in drug jfopces elektrotehnnično do ajetje, Maribor, Slovenska ul- 16, tel 27—56. Izpeljuje slektroinstalacije stanovanjih hiš. vil gospodarskih polektov. zaloga motorjev. '*stencev. svetilk, elektroln-J&lacijskega blaga do koo ^liT^čnilr cenah POHIŠTVO ^tnega izdelka dobavlja po krajno zmernih cenah Zalo-f® Pohištva združenih mizar-_ev- Vetrinjska ulica 22. na-SHigti tvrdke V. Weixl. 9-t velesa, gramofone, ši-valne stroje, otroške VOZIČKE J°Pravlja dobro in hitro po ,^antnih cenah znana tvrdka j^iin GUSTINČIČ. Tatten->*Phova 14. Shramba koles zimo. 7189 Oddani MESARIJO v prometnem kraju. Naslov v upravi lista. 536 GOSTILNA MERDAUS v nedeljo koncert. Pojedina piščancev, domače pečenice, dobra vina. 465 Na deželo bi sprejeli tudi VEČJEGA OTROKA v vso oskrbo. Naslov v upravi lista. ______________________ 484 Najmodernejše KUHINJSKE OPREME ter SPALNICE nudi po ugodnih plačilnih pogojili Mizarstvo U n t e r -1 e c h u e r, Kopitarjeva 6. 520 OPOZORILO! Opozarjani dotičncga, ki je vzel dne 28. januar.ia zjutraj iz male dvorane »Uniona« sak sofon-klarinct ker ga po imenu točno poznam in vem, kdo je. Zato opozarjani, da istega v teku 48 ur vrne pri meni na domu, brez bojazni, da ga prijavim. Obenem svarim vsakogar pred nakupom istega. Aleksandrova cesta 18-11. 528 POZOR. CENJENE DAME! Za planinski ples, jadransko j noč, obrtniški ples. moderne i plesne irizure, nakit na raz- j polago. Pomnoženo osobje, ni; čakanja. Salon KNEZ, Sodna | ulica 9, palača OUZD. 532 Prevzamem STOLE za vpletenje. Kočiš Peter, ko šarski mojster, Vojašniška 2. 489 POKROMANJE, PONIKLO-VANJE wsake vrste, dobro in poceni izvršuje »Ruda«, Maribor, Trstenjakova 5. 213 CENJENIM GOSTOM vljudno naznanjam, da sem radi poroke svoje ime Pulko spremenila in bom vodila v naprej svojo gostilno pod Marica KARBEUTZ. gostilna »PRI CELJANU«. Kakor doslej, bom tudi v bodoče nudila svojim cenj gostom najboljša vina, sveže nivo ter stalno in poceni mrzla in topla jedila. — Za obilen obisk se priporoča Marica Karbcutz — gostilničarka. Taborska 20. 547 ... dokler ji ni stric obrisal solz s svojim robcem— opranim z Radionoml Tudi Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da je Vaše perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi mehurički skupaj s peno dobrega Schichtovega mila, ki ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo tako, da postane Schichtov »Radion-bela«. Uporabite pri pri hodnjem pranju perila Radion, pa ne boste nikoli več uporabljali kakršnegakoli drugega pralnega sredstva! E m M RADION pere sam Naročniki kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! HOČETE LI NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE VSAKOVRSTNO POHIŠTVO. trgovske opreme, stavbena dela vsakovrstna izvršuje zajamčeno solidno mizarsko podjetje Albin Belak, Maribor, Miklošičeva 2, Slovenska ulica 31. Najnižje cene! 469 ENTLAN.IE ažuriranje in plisiranje hitro in poceni. Maribor. Tržaška eesta 6, dvorišče, vštric bolnice. 511 TRAJNI KODRI, inodel 1938. Velecenjene dame! Sijajna no vost v Mariboru! Ni treba, da dama sedi, lahko hodi po salonu in čita. Sc priporoča Pirc Seli, frizerski salon, Rotovški trg nasproti kavarne »Rotovž«. 509 ZA PISARNO primerno sobo ali lokal, za-željeno tudi skladišče, išče solidno trgovsko podjetje. — Priložnost za soudeležbo! — Točne ponudbe pod »Trg. pisarna« na upravo. 516 MOŠKE SRAJCE za trgovine sprejmem v delo. Dolgoletna praksa. Naslov v upravi. 490 Posest HIŠO kupim v okolici Maribora do 50.000 din, tudi s hipoteko. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Kupčija«. 461 STAVBENE PARCELE, prvovrstni prostori v centru-mu mesta, takoj naprodaj. Valjak, Kino Union, Maribor. 478 Huby Rodncy je bil globoko ginjen. «0, zla-,° srce. ne, mislim da ne,« je odgovoril prijazno, čeprav bi se nwral skoraj dejati Rubyni ponudbi, ako je mislil, j11 hi hotel kdo ubogemu Nicku pomaga- 1 s tako malenkostno vsoto. Pričelo se je mračiti. Mrzlo, bledo ^tobrsko solnce, ki je ves dan pošiljalo Sv°Je motne žarke na zemljo, je zatonilo daljnimi griči in globoka tišina bližale se noči je zagospodovala v naravi. ^ Vrhov gora so padale sence na zemljo. Se je postajalo v negotovi razsvetljavi neiasno in skrivnostno. »Poslušaj Geoffrey,« je spregovorila ^uby z inalo prisiljenim nasmehom ter ^koliko vztrepetala, »v zadnjem času £ern postala vsa boječa, vedno čutim, or da me čaka nekaj hudega... Mor- da me delajo nervozno vse te stvari, ki jih slišimo vsakdan,« je ndadaljevala s pritajenim glasom. »Umor v boli je bil grozen.« »Da, toda umor v boli ni umor tukaj,« je pripomnil gospod Rodney. »Ne smeva povešati glave, dokler ni vrsta na naju, kar se vsekakor lahko zgodi, kajti tvoji rojaki se dobro razumejo na take dovtipe. Ali še veš, kako sva morala takrat hiteti, da je Max Well ušel... »Da, ušel je, vi nam pa ne uidete,« je zaklical v tem trenutku surov glas. Ru-by je zastalo srce. Istočasno sta skočila dva moža iz globokega jarka, kjer sta ležala skrita ter z maščevalnim zadoščenjem stopila pred Rodneya. Spoznal ju je. da sta ista, ki sta ležala tudi takrat na preži, da umorita Max\vella. Oborožena sta bila s puškami; obl e 63ii a sta bila v navadne obleke, ker nisia nosila' nikakih krink. Rod- ney se je hitro ozrl po poti, gori in doli. nikjer ni bilo nikogar. »Ali si ti, Rijan?« je vprašala Ruby; skušala se je delati brezskrbno, glas pa se ji je od strahu tresel. »Da, jaz sem,<- je odgovoril mož osorno, »in dobro veste, kaj hočem.« Pri tem se je poigral na grozen, a jako jasen način s petelinom na puški. »Lahko si mislim,« je odgovorila počasi. »Dobro... potem pa naju umori oba.« Preden se je zavedel, je ovila roke okrog Rodneyevega vratu in položila obraz na njegove prsi. »Proč od tod!« je zakričal Rijan surovo. »Pojdite proč, vam rečem, ako ne marate imeti luknje na lastni koži! Njegova zadnja ura jc odbila!« »Izpusti me, Ruby,« je dejal Oeotfrey, ter se s silo osvobodil njenega objema. »Ha, tako je prav Carthy!« je vzkliknil Rijan. »Drži jo toliko časa, da spravim tega Angleža na drugi svet. Odvadim ga enkrat za vselej goljufati me za plen... Prav dobro vem, kako je bilo takrat z Maxwellom in da je moje življenje v vaših rokah. Ampak sedaj ste v moji oblasti,« je zaključi! in se grdo zarežal, »in ne dam za vaše življenje Miti počenega groša.« Carthy je zgrabil Ruby zadaj in jo držal za obe roki nad komolci^ da je bila kakor v kleščah. Nikakega upanja ni bilo, da bi se lahko rešila. Ko je videla, da je brez moči, ni delala nikakih poskusov, da bi se osvobodila. S srepim pogledom je čakala-, kdaj bo padel ljubimec. »Izmolite kratko molitev,« je dejal Rijan in dvignil puško. Prišla je vaša zadnja minuta.« »Moja zadnja minuta?« je vprašal Rod-ney trpko. »Potem jo hočem vsaj dobro izkoristiti...« (Dalje.) Frančiškanska ul, 13 Trubarjeva 4, pr1' ). Telefcm 2424, v lastni novi palači na ogiti Gosposke - Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBO Centrala: MARIBOR Majboll varna nahoiba denarja, ker jami! za vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem m s vsv svojo davlno moijo — ~ Hranilnica izvršuje vsa v denarno stroko spadaloie posle toč no In U u t a n t n o nasproti pošte, lulnoita/ersfto hranilnica Podružnica: CELJE vloga ut knjitic* na tekoči račun po nalugodnefšem obrestovan/u ENONADSTROPNA HIŠA, Vili slična, v Studencih, naprodaj. Potrebno 120.000 din gotovine, ostanek hipoteka. Naslov v upravi »Večernika«. 203 NOVA HIŠA, štiristaiiovanjska, mesečni do nos 900 din, naprodaj. Zadnja avtobus-postaja. Maribor, Studenci, Prečna 9. 480 VINlCARIJA, dobičkanosna, približno šest oralov, bližina .Maribora, naprodaj za 48.00 din. Naslov: Sp. Radvanje 29. 481 NOVOZGRAJENA DVOSTANOVANJSKA HIŠA s 1075 kv. m vrta, takoj naprodaj. Vprašati v gostilni Na livadi«, Studenci, Kralj Matjaževa ulica 45. 482 PARCELE večji kompleks, ugodno naprodaj proti hranilnim knjižicam. Ponudbe na upravo lista pod »500.000«. 488 PARCELA ca. 700 ni', na lepi prometni točki, mesta Maribora, na pro daj. Ponudbe na upravo »Veternika« pod »Din 115 m3«. 496 Velika izbira malih novo-zgradb od 10.000 do 30.000. —, Štiristaiiovanjska hiša po 1 sobo, kuhinjo, velik vrt Din 55.000,-— Krasno vinogradno posestvo, 10 oralov vinograda novi nasau. poceni na obroke. — Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. 512 VLOŽNE KNJIŽICE posojilnice »Narodni dom« ku Pini, Ponudbe pod »20.090« na upravo. 525 Prodam ZELO DOBRO VINO 1937, obdavčeno, od 5 litrov naprej dobite pri Kokoschinegg, Košaki 18, tel. 23-54. 466 MOŠKO DVOKOLO in ŽENSKO KOLO, novo, ugodno naprodaj. Ponudbe pošljite na upravo »Večernika« pod »Na obroke«. 46-1 v_i I KUoM v v najboljšem stanju na prodaj. Ogled v nedeljo od 10.; do 12. ure. Potočni k, Aleksandrova cesta 20. dvorišče. 526 Usi zaročenci kta@uieio svileno blago, pajčolane, venčke, šopke, spodnje perilo, nogavice, rokavice, srajce, kravate, žepne robce pri Teksiilana Biadeieidt Gosposka ulica 14 Solidna postrežba: Nizke cene! PRODAM JEDILNICO fino, oreh. furnirano spalnico ter kuhinjsko opravo, zelo ugodno. Mizarstvo Verzel Alojz, Vojašniški trg 2. 501 ŠPORTNI VOZIČEK prodani. Eriavčeva 6. Melje. 492 POHIŠTVO. Krasne spalnice, vezane in politirane. ir domačega oreha din 4500.-—; iz kavkaške-ga, kanadske breze in hruške din 5000.— na ogled pri Zupaniču Orožnova 7. 543 NAPRODAJ: Pohištvo, preproge, slike, porcelan, boljši zaboji i. dr. Razlagova ulica 24. 11. nadstropje. 475 LEPO PRAZNO SOBO oddam učiteljici ali uradnici v novi hiši. Kopališka ul. 4-11, desno. 487 OPREMLJENO SOBO oddam s 1. februarjem. Mlinska 21-1. 499 VELIKO SOBO opremljeno s posebnim vhodom, oddam 2 osebama. Glavni trg 4/1. 500 SPREJMEM DVA GOSPODA na hrano in stanovanje. — Vprašati Vojašniška ui. 12. 502 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje in hrano. — Frankopanova ul. 14, vrata 3. 517 PRIDNO DEKLE katero zria tudi kuhati, takoj sprejmem. Naslov v upravi-472 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam. Naslov v upravi. 503 OPREMLJENO SOBICO oddam s 15. februarjem. Aljaževa 25. 506 Oddani separirano. elegantno opremljeno SOBO. Frančiškanska 21-11.. desno. 8.—10. in 1.—4. ure 519 SOBICO in KUHINJO oddani takoj. Studenci Ciril-Metodova 17. 522 VELIKO SOBO iu MALO KUHINJO, mansarda, oddam s 1. marcem. Stritarjeva ul. 5. 524 DRUŽABNIK :v dobro upeliano rentabilno podjetje se išče, za sodelovanje od din 300.000 ali knjižica od mestne hranilnice v Mariboru za celo vrednost, varnost kniižbe na 1. mesto. Pi* srnene ponudbe pod »Kapital« na upravo. 48®| SOBO in KUHINJO oddam s 15. februarjem. Bol-fetikova 19. Nova vas. 530 GOSPODA sprejmem na stanovanjc. — Vrbanova 6-1. Dvoršak. 533 Oddam OPREMLJENO SOBO. — Sodna 32, vrata 11. 523 SOBO. opremljeno z dvema čistima posteljama, oddam tudi eni osebi. Jenkova 5, pritličje. 529 ! Sprejmem eno ali dve GOSPODIČNI na stanovanje; na željo si lahko sama kuha. Kacijaner-ieva 17. 539 SOBO in KUHINJO oddam mali družini. Tezno, Ptujska cesta 44. 545 Mizarskega POMOČNIKA in VAJENCA sprejmem. Unterlechner, Kopitarjeva o. 521 Sprejmem MLADENIČA ZAČETNIKA poštenih staršev, za pomožno moč v trgovini. Pismene P°' nudbe na upravo pod »Za; četni). 535 FOTOGRAFSKI POMOČNIK (pomočnica) sc sprejme. Ponudbe pod -/Fotograf« na upravo -Večernih«:«542 lužho išie Sobo šššq modeli AlALO POSESTVO na prodaj. Zg. Radvanje. Fir- j mova 18. 518! ARDŠE SACHS VBCTORBA Nova tristanovanjska HIŠA na prodaj. Naslov v upravi lista. 527 HIŠA na prodaj, 850 m* vrta. tri sobe, kuhinja, klet. gospodarsko poslopje, vodnjak. Potrebno Din 32.00.0.—. Stanko Vrazova 21, Pobrežje pri Mariboru. 537 Kupim KUPIM RABLJEN KONTRABAS. Naslov v upravi lista. 459 KREMENJAK (KVARC). Kupujemo čisto beli kremenjak (kvarc) brez primesi železa in apna. Ponudbe fran-ko vagon na naslov: Opekarna Lajteršberg, E. Dcnvuschck, Košaki pri Mariboru. 534 so prispela! PREPROSTO SOBO, mirna ulica, pri boljšem stanodajalcu išče starejši inte-Iigent. Ponudbe pod »Ceneno« na upravo. 515 V našem Miottuimesa GREM PRAT NA DOM. Lešnik Marija. Vrtna ulica F Pobrežje. 469, MIZARSKI POMOČNIK ; 10-lctno prakso, vojaščine Prost, vešč vsega mizarskega dela, želi zaposlitve v Mariboru, Naslov v upravi lista-483 Oglejte si veliko zalogo biczobvezno - V račun vzamem rabljena motorna kolesa - Ves pribor motornih koles na zaioqi - Kvalitetno biago. nizke cene! V predsezoni znaten popust! 474 NOVO KINOPODJETJE -DOBRA NALOŽBA KAPITALA! V prometnem kraju se da za j daljšo dobo in pod ugodnimi! pogpji v najem lokal za novo j kinopedjetje. Ponudbe na i upravo lista pod »Novo kino-podjetje«. 473 HLAPEC tridesetleten, ljubitelj konjev, trezen, zanesljiv, išče pri; inerne službe v Mariboru ali okolici. Več Puškinova ul. 6, T. nadštr. 498 3. HOJNIK, generalne zastopstvo - Maribor, DKAV-AVTO tipa »Maister«, v najboljšem stanju za polovično ceno, motorna kolesa znamke AJS s prikolico, BSA 500 cm3, Puch 250 in popolnoma nova športna prikolica na prodaj. Draksler, Vetrinjska ul. 11 — Maribor. 540 TRGOVINA S ŠPECERIJO dobro upehana, na prodaj. Ponudbe pod »Din 35.000« na upravo. 497 PRODAM BRIVSKI, FRIZERSKI SALON zaradi vojaščine. Ponudbe na upravo pod »Salon«. 468 NOVI ŠIVALNI STROJI, pogrezijivi. šivajo naprei in nazaj, vezejo, krpajo, z 20 let no garancijo, prodaja po 1950 din mehanik Draksler, Vetrinjska ul. 11. 541 Sobo odda Separir., opremljeno sončno SOBO oddam s 1. februarjem. Wil-denrainerjeva ul. 17-111. 453 Toplo in snažno PREDSOBO odaam za prenočišče. Cvetlic na ulica 23-11!.. vrata C. 544 Posojilo absolventka »rade-,nije išče zaposli' tv. s industriji ali trg. pod-:-.j1.'. ;_eu. ponudbe pod »Prak tikuiuinja« na upravo 1 c' černika«. 5M Pouk Oddam lepo opremi ieno SOBO s posebnim vhodom. Strma ul. 1-0, Krčevina. 546 Stanovame Lepo. sončno 3 SOBNO STANOVANJE v novi hiši. Slovenska 37. v 2. nadstropju, s 1. aprilom oddani. Povprašati Gospoina ul. 13. 431 POSOJILO 20--30.090 DIN v gotovini ali knjižico, prosi mlada, skrbna ločenka /. dobro idooo trgovino za prevzem dobičkonosne hiše s trgo vino. gostilno in trafiko v mariborski okolici. Večkratna garancija z mesečnim odplačevanjem. Eventualno spre;-j m-em tudi družabnico(ka). — Naslov v upravi lista. 531 NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA po lahki, hitri metodi. Zajan)" —m uspeh. Trubarjeva 4, pri' .iičie, desno. Telefon 24^4, 504 JPP Službo dobi IX I 1817/36 raibeni oklic V novi hiši oddam SOBO, manjšo Kuhinjo in' podstrešno sobo s 1. marcem. Naslov v upravi »Večernika«. 458 SPREJMEM VAJENCA za krojaštvo. Fistrovec —, Mlinska «18. 333 V E R l T A S, pogrezijivi Din 2000 —, ne pogrezljN1 Din 1700-— z 20-letno garancijo v trgovini šivalnih strojev USSAR, Trubarjeva ulica 0, Maribor 7)23 Atoli« za oeriio f. €@® Dne 14. marca 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Bistrica pri Rušah vi. št. 34 Cenilna vrednost: Din 19.8666'— Vrednost pritiklin: Din 450'— Najmanjši ponudek: Din 13.244'— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodi- šču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v STANOVANJE 2 sobi in kuhinjo, oddam. Trubarjeva 7-1. 477 SPREJMEM NA STANOVANJE Stritarjeva ul. 37. 479 SOBO 1N KUHINJO oddam. Melje, Erjavčeva 6. 491 SOLIDNO GOSPODIČNO sprejmem kot sostanovalko. Taborska ul. ll-II. 493 škodo zdražilelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na j uradni deski sodišča GOSPODIČNO sprejmem v vso oskrbo. Jože Vošnjakova 19, vrata 6. 494 ©kralno sodišže v Mariboru, odd. IX « dne 12. Januarja 1938. •e GOSPODA ah gospodično sprejmem na stanovanje in hrano. Erjavčeva 6, Melje. 495 sc je preselila ¥ ulic© 4@ Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela od navadne do naj/mejše izdelave, predtiskanje ponajnovejših vzorcih, entlanjc in vezenje. 51^ Kovmaste krste kupite najboljše pri izdelovateliu, ker tam so za 50% cenejše kot drugod I 1 MarBSsof izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN £a inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.