Leto LXVX, št. 279 Ljubljana, četrtek 7. decembra 1933 Cena Din 1.- LOVENSKI Izhaja vbsm. dan popoldne, irvzemsl nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit Trst ft Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji lnseratl petit vrsta DiD 4.-. Popust po dogovoru, Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNIATVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica it. 5 Telefon at. 8122, 8123, 8124, 8125 Is 8126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg s t. 8. - NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st- 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it 190. — Jesenice. Ob kolodvoru 101« Račun pri poitnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Zadrege avstrijskih klerikalcev Umik duhovščine predstavila za klerikalce nenadomestljivo izgubo — Depolitizacija vojske — Starhemberg odžagan Dunaj, 7. decembra, r. Vsi listi se obširno bavijo z izločitvijo katoliške duhovščine iz političnega življenja ter sočasno ugotavljajo, da je to dogodek daiekosežne politične važnosti za nadaljnji razvoj prilik v Avstriji, ob enem pa najtežji udarec krščansko socialni stranki in njenemu sedanjemu režimu. Vladni listi si prizadevajo, da bi to prikrili in skušajo dokazati, da to nikakor ni znak nezaupanja Vatikana v sedanji avstrijski režim, ki je dobil od papeža osebno tako odlično priznanje. Po trditvah vladnih listov je umik katoliške duhovščine s političnega poprišča v duhu splošne katoliške akcije Vatikana, ki želi, da se na ta način zoži fronta ter s tem ojača notranja kompaktnost in dzvenstrankarska moč cerkvenega katolicizma. V ostalem pa vsi listi brez razlike pozdravljajo depolitizacijo duhovščine in cerkve. Zlasti opozicijski tisk pozdravlja to akcijo, ki bo klerikalni stranki onemogočila zlorabo vere in cerkve v svoje strankarske cilje. V polHienih krogih pa tudi mislijo, da Je bil ta korak avstrijskega episkopata storjen v veliki meri tudi iz zunanjepolitičnih razlogov s posebnim ozi- rom na prilike v Nemčiji, kjer se Je Vatikan s sklenitvijo konkordata prav tako obvezal, da bo katoliški duhovščini prepovedal politiziranje. Glavni organ krščansko socialne stranke »Reichs-post« pa v svojem komentarju odkrito priznava, da bo to povzročilo klerikalni stranki »nenadomestljivo izgubo« ter da predstavlja umik duhovščine iz njenih vrst neocenljivo žrtev, ki jk) dopri-naša na oltar katoliške cerkve klerikalna stranka. Postavljajoč paralelo s prilikami v Nemčiji pravi »Reichspost*, da je na ta način odstranjena nevarna razlika, ki bi se mogla hudo izkoriščati za agitacijo proti vladajočemu režimu v Avstriji in proti katoliški cerkvi, ki bi se ji moglo očitati, da ima dvojno mero. (!) V zvezi s temi dogodki je vzbudilo pozornost tudi dejstvo, da so bile volitve v vojaške svete, ki bi se imele te dni vršiti, odgođene. Kakor se sedaj doznava, pripravlja vlada tudi posebno uredbo o depolitizaciji avstrijske vojske. To naj bi vsaj nekoliko omililo porazen vtis, ki ga ie napravil na katoliške kroge sklep škofov, na drugi strani pa preprečijo, da se v vojski Še nadalje arska odobrava e proti DN Madžarom je dobrodošlo vse, kar more zmanjšati vpliv Male antante Milan. 7. decembra, g. Večerni list »Sera« piše o sklepu velikega fašističnega sveta glede stališča Italije nasproti Društvu narodov, da so ustava, uspehi in cilji Društva narodov zanj vprašanja življenja in smrti. Društvo narodov je odpovedalo moralično. politično in materijelno. Razorožitev in revizija mirovnih pogodb sta ostali mrtvi črki. Društvo narodov se je izkazalo zmerom samo kot združenje za zaščito statusa quo po interesih Francije in njenih trabantov ter Anglije in njenih domini-jonov. Da Italija ne bo izstopila iz Društva narodov, je treba reformo izvesti naglo in temeljito. Budimpešta, 7. decembra, g. »8-Oray-Ujsag« pozdravlja sklep velikega faši- stičnega sklepa o nujni potrebi reforme v Društvu narodov. Potrebna soglasnost v svetu Društva narodov je do sedaj vedno zadrževala Madžarsko, da se ni poslužila svoje pravice m na podlagi čl. 19 pakta Društva narodov predlagala revizijo trianonske mirovne pogodbe. Zahteve Italije, naj se zmanjša vpliv manjših sil v Društvu narodov, niso toliko naperjene proti nevtralnim državam, temveč mnogo bolj proti Mali antanti. Madžarska lahko z veseljem sprejme vsako spremembo, ki bo pomagala velesilam naklonjeni Madžarski do večjega vpliva in obenem zmanjšala vpliv onih držav, ki so Madžarski sovražne. Po pmeiu Litvinova Italijanski tisk je zamolčal neprijetne lekcije revizicni- stcm — Poljski komentarji Rim, 7. decembra, d. Fašistični tisk je ob;avi! obširno iziavo sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova, k; jo je dal novinarjem malo pred svojim odhodom iz Rima. Zanimivo je, da so listi izpustili iz te -izjave oni del, v katerem se je L;tvi-nov postavil na protirevizionistično stališče, ker revizionistična vprašanja za rusko zunanjo politiko sploh ne prihajajo vpoštev. Na drugi strani so listi rcsovo izjavo, da Rusija v sedanjem trenutku ne namerava vstopiti v Društvo narodov, zopet tolmačili na način, kakor da bi Rusija vstopila v Društvo narodov, če bi se docela reformiralo, za kar se v zadnjjem času zelo zavzema italijanska diplomacija. Zanimivo je tudi to, da o njegovi i.ziavi niso kakor cbi-č. ;no obtavil: nikakega komentarja. Ob ro- se tu Litvinova v Rimu je bila do 31. decembra 1934 podaljšana dne 6. maja t. L sklenjena pogodba giede Izvoznih kreditov med obema državama. Razen tega je bilo sklenjeno, da bodo ratif&acijske listine itaiijan-sko-ruske prijateljske pogodbe izmenjan-; še v teku decembra. Varšava, 7. decembra. A A. Poljski listi še nadalje komentirajo obisk Litvinova v Rimu. Socialist:čno glasilo »Robotnik« pravi, da pomeni sestanek Litvinova in .Mus-solinija konec Kominterne. V trenutku, ko bo med fašizmom in komunizmom sklenjena zveza, bo nastopil tudi konec Sovjetske Rus:ie. Če faš;zem uniči komumzem in nato social zem. n:hče ne bo mogel več preprečiti, da v Sovjetsko Rusijo vdereta kapitalizem in fašizem. Mednarodno skrbstvo za begm Nemčije Prva seja mednarodnega odbora — Največ beguncev je v Franciji Ženeva, 7. decembra, d. Vodja ameriške družbe za zunanjo politiko Mac Donald, ki ga ie imenoval predsednik sveta Društva narodov za vrhovnega komisarja za nemške begunce, je sklical za včeraj v Lau-sanne prvo sejo prav tako od sve*ta Društva narodov imenovanega upravnega sveta. Za predsednika zborovanja je b;1 so-glasno izvoljen zastopnik Anglije lord Ce-cil, med drugimi delegati pa so kot zasto-p-n k Francije predsednik zunanje-poiitične- ga odbora senata Berenger, belgijski delegat v Društvu narodov prof. Bourquin, do-č m zastopajo Češkoslovaško dr. Maks LobkoNvitz. Italijo senator Majoni. Švico pa vodja beruskega okrožja v zvezi vladi Rothmund. Iz včerajšnjega poročila Mac Donalda pred upravnim svetom je razvidno, da so bili doslej storjeni še'e prvi ukrepi za nem-n\e begunce. Stat'st'ka izkazuje, da je veČina od približno 51.000 židovskih in 9000 širi hitlerjevska propaganda. Istočasno bi se morali tudi preasiavrnki vojsKe umakniti iz poetičnega življenja. Da pa so vsi ti dogodki v tesni zvezi s skorajšnjimi izpremembami v vladi in v političnem kurzu, dokazuje najbolj dejstvo, da je prišlo med klerikalci in heimwehrovci do hudih ko-nfiiktov. Knez Starhemberg, glavni voditelj Heimvvchra, je odpotoval na »daljši dopust« v London in se do spomladi najbrže ne bo vrnil. Kakor poroča list »Die Zeit«, se bo v bližnjih dneh vršila seja vodstva Heirmvehra brez Starhember-ga, na kateri bodo sklepali o nadaljnjem postopanju in o odnošajih do vlade. Starhemberg. ki je zagovarjal sporazum z Dollfusom in Landbundom, se je moral umakniti in je vprašanje, če se bo še kdai povrnil na svoje mesto kot voditelj Meimwehra. Dunaj, 7. decembra. AA. Aretacija hitlerjevskega voditelja Frauenfelda je povzročila novo agitacijo nacionalnih socialistov na Dunaju. Na več krajih so eksplodirale petarde, pred parlamentom pa so nacionalni socialisti priredili pravcato manifestacijo. Policija je razgnala manifestante in izdala zelo ostre ukrepe. (\4%) nežidovslcih beguncev iz Nemčije našlo zatočišče v Francij«:, kamor se jih je zselilo 25.003 z ženami in otroci vred. Med njimi je 21.250 zidov in 3950 (15%) nežidov. Med žid: j.ih četrtina ni pristojnih v Nemčijo, temveč so po poreklu iz Poljske ln drug:h dežel. V Parizu se jih je naselilo nič manj ka-kor 22.000 teh beguncev. V Avstrijo se jih je zateklo 800, med njimi 640 zidov in 160 nežidcv. Po narodnosti je med temi 545 Nemcev in 75 pripadnikov drugih narodnosti. Samo v Luxemburg in v Posaarje jih je pribežalo manj kakor 500. V Palestino se je izselilo 6500 zidov in prav toliko na Poljsko. Med 5000 begunci, ki so se zatekli v Češkoslovaško, je 1250 nežidov. Na Nizozemsko se jih je izselilo 5000, v Anglijo 3000, v Belgijo in Svlco po 2500 v skandinavske dežele 1500, v Ze-d:njene države in drugam pa 1000. Na včerajišnj.i seji upravnega sveta za begunce so razpravljali o statutih in o sestavi izvršilnega odbora, v katerem bodo poleg zastopnikov osmih židovskih organizacij tudi zastopnik,! krščanskih cerkva in raznih strokovmh organizacij. Sestanek gospodarske Male antante Praga, 7. decembra, g. V praških političnih krogih se zatrjuje, da se bo začelo zasedanje gospodirskega sveta Male antante takoj po Božiču. Po razgovoru s Ti-rulescom bo dr Benes potoval v Pariz, ta-*ko da ie precej verjetno, da se bo gospodarska Mala antnnta sestala lahko šele zadnje dni decembra. Točen datum bosta določila dr. Beneš in Titulescu sporazumno z jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Jevtičem. Izboljšanje na vidiku Rim, 7. decembra. A A. Poročilo proračunskega odbor.i, ki je bilo danes razdeljeno med poslance poslanske zbornice, smatra, da se v svetovnem gospodarskem življenju že kažejo znaki izboljšanja. Verjetno je, da bo prišlo do novega gospodarskega podviga. Gospodarska stiska sama pa bo odstranjena, ko se bodo po vsem svetu pričela velika dela. ki naj dvignejo v posameznih kontinentih zakopane gospodarske zaklade. To ciklopsko delo bo zahtevalo več pokolenj in bodo zanj potrebne velike glavnice. Tedaj se bo vrnilo v gospodarsko življenje tudi medsebojno zaupanje. Rumunski reformisti podpirajo zarotnike Bukarešta. 7. decembra. Policijska ob-lastva so ugotovila, da so imeli številni duhovniki ceformistov po državi tajno spravljeno orožje železne garde. Hišne preiskave so ime'e presenetljiv uspeh in policija je že doslej zaklenila veiike zalo-ee streliva in pušk. Hišne preiskave se še nadaljujejo. Potres v Grčiji Atene, 7. decembra s. Po nekaterih krajih Halkidike so čutili nove potresne sunke. Prebivalstvo -je v velikem strahu, toda večje škode ni bilo. * Smrt avstrijskega učenjaka Dunaj, 7. decembra, č. Včeraj popoldne ob 17. je umr! vseučilLški profesor Albin Haberda, znani strokovnjak za sodno medicino. Seja finančnega odbora Načelna izjava poslanca g. Mohorica v imenu poslancev dravske banovine Beograd, 7. dec«*mbra. r. Dane« dopoldne ob 10. se je zopet t»?etal finančni cd* bor, da nadaljuje razpravo o predloženih iz-premembab davčnih zakonov. Za sejo je vladalo izredno zanimanje t?r je bilo pole-ci članov odbora navzočih tudi veliko število drugih poslancev in senatorjev. Prav tako so seji prisostvovali minietnski predsednik 2. dr. Srskić. minister g. dr Kramer in finančni minister g. dr. Djordj*vić. Takoj po otvoritvi seje je povzel be?».*do finančni minister g. dr. Djonljevic ter v imenu vlade oodal daljšo izjavo, v kateri Tč naelasil. da je pripravljali sprejeti vse predloce finančnega odbora, ki so sposobni da zasiguraio potrebne dohodke za kritje nujnih državnih izdatkov. Prosil je, naj bi finančni odbor svoje dcl^ pospešil, tako da bi novi zakoni mogli stopiti v valjava le e 1. januarjem. Ni tendenca vlade, je B&glafitl e. finančni minister, da povečuje bremena, nego želi, da se davčna br?niena pravilno in pravično razdele ter da preprečijo davčne defravdacije. Zato bo vsak stvarno jtomaljeD predlog, ki mora biti tudi v skladu s sedanjimi cospodarskimi prilikami, rade vol je sprejel. V nato sledeči debati, ki se je je udeležilo več poslancev, je podal narodni poslanec in minister n. r. g. Ivan Moho-rič v imenu poslancev dravske banovine naslednjo načelno izjavo: Čast mi je izjaviti, da smo pripravljeni glasovati v načelu za ustvaritev novih dohodkov, k! ao • z o/i nun na finančno stanje neobhodno potrebni za uravnoteženje proračuna. Ker pa smo po vsestranskem proučevanju predloženih zakonskih načrtov prišli do prepričanja, da predvideni način razdelitve In kritja ni edini in glede na sedanje gospodarske prilike v državi ne najprimernejši, bom v financ, odboru predlagal drug način, o katerem smatramo, da bo mogel dati zaželjeni efekt brez nepotrebnih trza vi c in reperkusij. Prosim, da se vzame ta nas načrt za osnovo podrobne razprave. Le pod tem pogojem bom v načelu glasoval za predložene zakone. Po izjavi g. Mohorica, ki je bila sprejeta v finančnem odboru s splošnim odobravanjem, saj poznajo g. Mohorica kot naj odličnejšega gospodarskega strokovnjaka, je sledilo glasovanje. Finančni odbor je v načelu z 't *\ : odobril zakonski predlog o neposrednih davkih. Na jutrišnji seji se bo pričela podrobna razprava in bo pri tej priliki g. Mohorič predložil v imenu poslancev dravske banovine svoj načrt. Chautemps pred zbornico Danes se je pričela razprava o finančnih predlogih, ki bo odločila usodo vlade Pariz, 7. decembra, AA. Danes ob 10. se jo sestala francoska zbornica, da prične razpravljati o finančnih predlogih Chau-tempsove vlade. Razprava bo trajala 2 dni. Listi so mnenja, da bo Chautemps premagal vse ovire in da bo vlada dosegla po vsej priliki zmago. Chautemps je včeraj sprejel odposlance levičarskih skupin z izjemo socialistov. Odposlance je vodil Herriot. Po tem sprejemu so odposlanci odklonili vsako izjavo. Usti pišejo, da so bili ti odposlanci po tem sprejemu popolnoma zadovoljni in da je treba zato računati z vladno zmago. Po otvoritvi današnje seje poslan, zbornice je prvi govoril poročevalec finančnega odbora Jacquier. Nato je pojasnjeval stališče opozicije poslanec Paul Renaud. Zatem bo govoril v imenu vlade proračunski minister Marchandeau. Ker je poslanska zbornica zadnjič »prejela vladni predlog, naj bi se o njenih predlogih razpravljalo po podvizanem postopku, je verjetno, da bo načelna razprava zaključena že danes popoldne, število govornikov je znižano na najmanjše število. Ker pa je treba računati z raznimi izpre-minjevainimi predlogi, je verjetno, da podrobna razprava ne bo danes končana in da jo bo treba nadaljevati še jutri. Posamezne parlamentarne skupine bodo imele med razpravo sestanke in bodo sproti sklepale o posameznih določban in predlogih. Zato še ni mogoče s popolno točnostjo govoriti o tem, kakšen bo kontni izid sedanja razprave. Pariz in Berlin Francija je pripravljena pogajati se z Nemčijo, toda le v najtesnejšem sporazumu s svojimi zavezniki Pariz. 7. decembra. AA. »Echo de Pari«« poroča iz Londona, da bo po mnenju tamošnjih političnih krogov v kratkem sklicana nova konferenca velikih sil. Konferenca se bo vršila po vsej priliki v Londonu. Pariz, 7. decembra. AA. Na snočnji ,eji odbora za zunanje zadeve poslanske zbornice so člani zahtevali od predsednika Herriota, naj zahteva od zunanjega ministra pojasnil o razgovorih francoskega po slanika v Berlinu z nemšk:m državnim kaneciarjem Hitlerjem. Med razpravo o teh razgovorih je desničarski poslanec Iber Negarav bil mnenja, da bi res kazalo se razgovarjati se z Nemčijo, da pa bi se morali zastopniki opirati na moćno francosko vlado. Po mne- nju tega govornika mora francoska vojska dobiti primerno prestižno moč. Hkratu pa bi kazalo okrepiti stike z Malo antanto in s Poljsko. £e'e tedaj bi lahko bila pogajanja z Nemčijo koristna. Predsedn k odbora Herriot je s svoje strani poudari, da je treba biti zelo obziren. Pristaši nepo>rcdnih pogajanj z Nemčijo naj vpo>tevajo, kakšen bi bil odziv teh pogajanj v državah Male antante in kakšno bi lahko b:Io razočaranje če bi se pogajanja razbili. Pooblaščeni krogi trde, da je brez vsake pod'age vest. ki je izšla v inozemskih listih da bi bila nemška vlada včeraj popoldne predlagala na Qu li d' Orsavju formalna podajanja med Nemci jo in Francijo. Iz prometne službe Beograd, 6. decembra. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni nadzornik proge Josip Zaplatil iz Kočevja v Ljubljano, gorenjski kolodvor, prometnik Oton Stepic iz Murske Sobote v Zalog, prometnik Danijel Delkin iz Zaloga v Ljubljano, postajenačelnik Emil Petrič iz Planine v Lo?atec, postajenačelnik Josip Guzelj iz Rogatca v Maribor, glavni kolodvor in prometnik Anton šijanec iz Maribora za postajenačelnika v Logatec. Josip Božič s postaje Bled - Jezero za postajenačelnika v Podna rt-Kropa. Prometnik Alojzij Rabič iz Trbovelj v Logatec, postajenačelnik Valentin škof iz šmarja-Sap v Ljubljano, glavni kolodvor. Polemika med Anglijo in Irsko London, 7. decembra. AA Listi splošno odobravaio način kako ie angleška vlada odgovorila na Dewalerovo vprašanje kakšno bi bilo nieno stališče, če bi*irsk; na^od prekinil svoje zveze z engleskim 'mner iem. Odgovor angleške vlade je po mneniu listov konci ianten po obliki m moder fl!<*de vsebme. »Times« pritrjuje vladi ki je v svojem odgovoru izjavila, da odklanja raz- pravo o tem. kaj bo stor.Ia ali ne bo storila v popolnoma hipotetičn;h okolnostih Vlada se je pri tem ravnala po načelu, da je treba vse storiti, da ostanejo odnošaji prijateljski in da onemogoči vsako sovražno propagando. Vlada ni hotela biti izzvaina v svojem odgovoru. Glede dejstva, da govori De Valera v imenu irskega naroda, opozarja list na nedavne volitve v Llsterju, kjer je ogromna večina odklonila vsak separatizem. Toda tudi v irski državi Pa saj to je Pirčev grobt, nakar je tujec dejal, da bo že pravi. Zanimivo je,, da se je v ljubljanski bolnici res adravil neki dr. Rudolf Nepokoj, ki so ga pa zdravega odpustili iz bolnice. Policija je preiskavo zelo razširila in upa, da se jI bo kmalu posrečilo prijeti zagonetnega skrunilca grobov. Zvedela je, da je mož dvakrat pisal delavcu čretancu, ki opravlja na pokopališču razna dela. Srečal ga je o vseh svetih in mu, kakor drugim, zatrjeval, da je na pokopališču po- j kopan njegov brat, oblju-bll mu je pa tuđ! večjo nagrado, Če preskrbi, da njegovo truplo prenesejo na židovski del pokopa, lisca. Čretancu je pisal tudi 4. novembra iz Zagreba in mu poslal tudi nekaj denarja. podpisaJ se je pa kot dijak-medicinec zagrebške univerze. Kmaln je čretanc prejel Še drugo pismo, ki ga je poslal iz Siska V njem je pisal neznanec, naj mu vrne denar, češ, da itak nI nič opravil, obdrži naj s! samo 50 Din. Na pokopališče se je, kakor mano, zagonetni tujac vtihotapil v ponedeljek zvečer. Vse kaže, da se ie mož najbrž gl^de groba zmotil, kajti odkopal ie grob tik onesra. katerega je označil upravitelju e. L*eatu za bratovega. V tem grobu sta bili dve otroški krsti, pod njima pa še krsta nek^ca moškega. Izr»raznil ie samo otroški krsti, v katerih sta bila pokopana novomienfek in pa trimesečno derte. Njuni okostji je odnesel. Policija je tudi zvedela, da se je mož nedavno pojavil v Kraniski gori, kjar je prav tako hotel s pokopališča odnesti nr-kega mrliča, češ. da je tam pokopan njegov brat, bil je pa tudi v Brežicah, kjer je na vsak način hotel odkopati neki grob. Iz vsega tega je razvidno, da gre nedvomni za slabo imne-ža in zato ni nobenega povoda za razbur Sledovi za neznancem vodijo na Hrvatsko, kamor ie odpotoval kriminalni urad nik g. Macarol Policija upa da se ji bo d i sobote že no*r-*rilo rarvozliati to zagonetki, ki je gotovo edinstvena v naši kriminalni kroniki. Stoji, stoji Ljubljanca ... oživljena? Vsa ideja revije je dobra, dasi ne nova in je v zaključku medla. — Potrebni so retuši in poprave. Ljubljana, 7. decembra. Pri Pirandellu išče šest oseb svojega avtorja, zadnja naša odrska senzacija pa išče svoje avtorje kar v množini. Ali v kompaniji zarojenemu nebogljenemu detetu noče nihče brezpogojno priznati svojega očetovstva. Zelo obžalujem, da ne poznam Pirnato-vega izvirnika, da bi ga primerjal s sufler-sko knjigo in s predstavo. Nikakega povoda nimam, da bi ne verjel Pirnatu, ki zatrjuje, da je njegova revija niz veselo porednih, ne kvarno ujedljivih, nikjer pa žaljivih ali celo brezokusnih prizorov iz satirično in groteskno gledane Ljubljane. Kritik seveda mora soditi le to. kar vidi in sliši. Tu pa priznava muzikalni avtor Mat Bravničar v Gledal, listu čiso neženi-rano: »Vsebina kvantanja v kavarni je vsebina Gustlnovega bistva... Veselilo bi me napisati satiro, faiotsko in barabsko.t Konstatiram, da je ta zamisel dobesedno uresničena. Dostavljam le še stavek iz Pirnatovega pisma, poslanega Bravničarju: *Dasi sem se mnogo trudil, priznavam svoj fiasko«. Moja sodba se torej do zadnje pike strinja s sodbo glavnih dveh očetov revije. Ali Bravničar trdi v Gledal listu, da je * Pirnat delo začel znova po Kreftu in ga izvršil »v obliki, ki bo izvajana v našem gledališču«. Niko Pirnat pa je po premieri v našem listu izjavil, da odklanja odgovornost baš za obliko in deloma še za vsebino. Kaj je popolna resnica? In vendar moram reči, da bi nam bila »luštkana, malo osoljena šala«, kakor jo je zasnoval Pirnat, z-elo dobrodošla. Vsi se radi smejemo, saj je smeh najboljše zdravilo, vsi ljubimo duhovite zairkacije. saj smo Slovenci najbolj srečni, kadar se vlečemo in zafrkujemo V zafrkovanju smo bolj in manj vsi prav tako veliki mojstri, kakor smo majhni in nerodni v humorju. Z užitkom bi torej sprejemali tako ironično satirično humorno revijo, tem bolj. ker bi bila izvirna slovenska revija sploh prvo delo tega pri nas še neznanega žanra. In bila bi silno dobrodošla našemu re-pertoraju in pa gledališki blagajni Šele 21. oktobra t. 1. smo dobili prvo opereto »Havajsko rožo« in do 2. decembra smo čakali na »Stoji, stoji.. .« Skoro poldrug mesec izgubiti za nič v tej težki dobi, je vendar preveč potrate. Petdeset celih letsem Ljubljančan, sem kot uradnik, novinar in zasebnik občeval s prav vsemi.Iju.bUansJcimi sloji ter prihaial v .Kletne in podstrešne Hrloge, v meščansko stanovanja, pa prav "cesto' tudi v'razkošne salone in sijajne dvorane ^Domišljam si tO-rej._do_precei cToEro' poznam Ljubljano in da ni mogoče trditi,""da »Stoji, stoji...« ne bi mogeT -=" "»razumeti« . -.. Ali pa poznajo in razumejo Ljubljano in Ljubljančane avtorji te revije? Nihče ni domačin! Prlek. Idrijčan in Primorec ne morejo točno podati niti ljubiienske duše niti ljubljanske govorice. Kar je pristno ljubljanskega so podajali instinktno le ljubljanski igralci, n. pr. Zupan prav izvrstno poveljnika gasilca, a slikarja in invalida prav grobo g. Bekš. Avtorji pa so gledali Ljubljanco tudi izključno le z žabiega stalšča- zato so vd^li le nižine, le sodrgo. a celo boljši okoliš (gledališče, banket, pred spomenikom) so po-greznili v alkohol in banalnost. Kakor dva Diserčka iz blata sta se posvetili kreaciji W Smerkoljeve in G. Skalove. Smešenje narodnih mož in »starih« narodnih dam, pa celo predstavljanje opotekajoče se govornice narodnih ženskih organizacij (brez katerih vsi moški nič ne opravimo ter jih zato pri vc*\k! kt?Tr»riii, dobrodelni in nacionalni važni priliki ponižno prosimo pomoči!), to smešenje ni humorno, nego netaktno. Predstavljanje naših umetniških krogov vseh vrst kot tolpo bedakov, pijancev pre-tepačev in primojduševcev ni zabavno, nego le mučno, sramotno Jaz v tako družbo ne zahajam in sploh ne verjamem, da obstoja. b; hHo ed;no prav da jo skrijete iz najbolj primitivne previdnosti. Kako naj vas spoštuje ljudstvo kot umetnike, ako se sam- Vftžete tako — razgaljene? — Da b1 bil v T m'Vi1;«»tv rt*»«*«c c«'r»v. v«ai priblvno mogoč tak urednik, kakršen ie Gustl, s tako nizko kuHuro in civilizacijo, s U*ko rtnvor'po -n * tako 'uih'ro kot drugi nai«*areiši ljubljanski novinar odločno ugovarjam H da pričakoval ^em čudovitega ognjemeta tonov barv. duhovitosti, gracioznosti. grotesknosti in Šarmantnosti, vse pa zavito v kopreno ljubeznivega humorja. Čakal sem porednosti, dovtipnosti, komike, espn-ta, ne pa zlobnosti, trivijalnosti in brutame krivičnosti. Pirnatova duhovitost in ujedlji-vost je pač v spevih, žal, da je zaradi preveč masivne glasbe nihče ne razume. Vsa ideja revije je dobra, dasi ne nova in je v zaključku medla Slika s Prešernom bi bila — brez sirovega vzklika iz lože, brc* hrenovk, brez aretacije in »horuka« — lan-io imenitna v uri duhov, ko je trg pra*,<.,*» Meglice so poetičen zamislek. Prešerna bi lahko obiskala V. Vodnik in P Trubar, pa še Valvazor. In če bi se jim pridružila še povodni mož z lepo Urško, bi lahko čuli duhovite dialoge in videli originalen balet. Avtorji bi nam naj pnkazali tudi najboljšo našo družbo, našo modno plesno šolo, naše bojevite-športnike, pa šarmantno šar-žirane politične osebnosti. In kakoT avgurji bi se spogledovali in smejali večno enaki neumnosti sveta To bi bilo lahko zabavnejše k^kor ro-ganje našemu ženstvu, ki 'z brezposelnosti prodaja čast za avtomobilsko vežnjo, ali neokusno demonstriranje invalidov, ki pijani prepevajo nemške šlagerje . Zakaj Ljubljana m le v cvičku namočena goba, nego tudi ljubeznivo veselo mestece resne kulture. Vse to nam lahko pokaže N. Pirnat, ker je res sposoben in ima zdaj po premieri izkušnje in — avtokritiko. Priznanje gre dirigentu g. V. Šuš;eršiču insecnatorju in igralcu g. V. Bracmu, koreografu g. P. Golovinu in režiserju g. Kieftu. Predstava je bila po svoji živahnosti in cpremi dobra in icpa. Med igralci in pevci je imel glavno vlogo g. Janko, ki je žel za svoj velik: trud maio zahvale — a ne po svon kr vdi. Ako bi b'l igral simpatičnega idealista veseljaka, treznega mladenič*!, ki se po nesreća upijani in zato skesa, bi bil brez prigovora Nežka je bila ga. Kogejeva. Brez vzroka jo daje candrasto in nizkotno. Lahko bi b^la sveža naivka v dostojni obleki, srčkano veselo naš - dekle. Zaradi kričanja je prišla skoraj ob lepi svoj glas. Odličen Rockefter-Lažič je bil g. Peček, nobei pustooivec. Gg. Rus kot zamorec sluga, Bratina kot direktor tiskarne, Simončič kot profesor, Jelnikar kot Leon Glembav. Florijančičeva kot baronica G. in druga gospa, zlasti pa g. Zupan kot ognjegasec so bili prav dobre šar-že. Vseh 41 vlog pa ne morem navajati. Nikakor pa ne smem zamolčati ge. Mo-barjeve, ki je zopet zdrava in zelo dobrodošla v zboru našega baleta. Prešernovo muzo je plesala in igrala z vso gracijo. Ogromno dela in časa je zahtevala ta noviteta. Skoda je za oba Zato želim re-tušev in poprav, da »Ljubljanca« zopet vstane in krepko zaživi. Celo največje operne umetnine so po prvotnem fiasku zmagale, ko so jih avtorji revidirali in popolnili Gg. Bravničar in Pirnat. storita tudi vidva tako in ploskal bo celo Fr. G. za doktorski izpit Beograd, 7 decembra Po novi uredbi o univerzah Je uvedeno poleg ostalega za medicince tudi obvezen doktorski izpit, to je, da bo podeljen dok torski naslov samo onim diplomiranim nit-dicincem, ki bo njih disertacija ocenjena kot dobra. Ob tej priliki je včeraj Savez jugoslovenskib medicincev s sodelovanjem Udruženja jugoslovenskih medicincev iz Beograda, Društva medirincev iz Ljubljane in Kluba medicincev iz Zagreba predložil ministru prosvete Radenku Stanko-viču naslednjo prošnjo: imenovane organizacije, kakor tudi vsi slušatelji medicinskih fakultet prosijo ministra, da z ozirom na uvekjavljenje nove vseučiliške uredbe, ki bi v današnjem že tako težkem finančnem stanju ogrozi!^ in otežila položaj dijaškega stanu, upošte va prošnjo in uveljavi vso svojo avtori teto. da bi se to vprašanje rešilo v skladu z našimi potrebami ln interesi, katere po udarjamo in pojasnjujemo z naslednjim predlogi- 1. da nastonajoča fakultetska uredba ne bi imela retroaktivne moči in na ta način ne bi zadela slušateljev, k1 so pričeli svoj medicinski študij pred 12 decembrom L L; 2 da bi se slušateljem ki se nahajajo ob zaključku končneea rt ar<**oza. odorrilo in omogočilo dokončanje študij po stan uredbi, to Je. da se z zdru Žitvijo diplom dobi tudi doktorska diplo- ma. Ker Je sedaj po prestanku stare uredbe v tem pogledu nastopila neka praznina, prosimo, da se tem slušateljem omogoči absodviranje v tem času; 3. Končno prosimo, ds bi se nova uredba nanašala tudi na slušatelje, vpisane tik pred 12. decembrom tega leta, to Je, na najnovejše slušatelje, a ostalim, ki so vpisani pred tem rokom, naj se omogoči dokončanje študij po stare uredbi do kraja 1939. Mirim kraljica čokolade Lepo in poceni darujete, če upotrebite za Vaša darila odlične tn okusne Mirim Izdelke. Pazite in zahtevajte izključno Mirim izdelke, pri katerih Vam je kvaliteta zajamčena. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri četrtek, 7. decembra: Tartuffe. Red Četrtek. Petek. 8. decembra: ob 15. uri Robinzon ne sme umreti. Mladinska predstava Izven Znižane cene. Ob 20 uri Turške kumare Izven Znižane cene. Sobota, 9. decembra: Pravica do greha Red A. Nedelja, 10. decembra: ob 15. url Pastirček Peter in kralj Briljantin. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene. »Robinzon ne sme umretic. »Izvrstna mladinska igra, namenjena v prvi vrsti mladini, ki obiskuje šolo in pozna povest o Robinzonu, pa tudi odraslim se vprizori na praznik v petek ob 15. uri v ljub:jan ski drami Delo je izredno prisrčno mpi-sano. Za takojšnjo zvezo med poslušalci in odrom skrbi izvrstno ga. Medveiova Veljajo znižane dramske cene. >Turške kumare« so delo. ki v prvi vrsti napisane radi zabave. Polno komičnih zapletljajev in izvrstna igra fia§ih članov je tudi pri nas pripomogla do uspeha Za vprizoritev v petek 8. t. m. 2V«č-sr veljajo znižane dramske cene. Prihodnja premijera v ljubljanski drami bo Golieva »Kulturna prireditev v Črni m>!aki< Delo sloni na zabavni zamenjav! učenjaka z dvema ruskima emigrantoma, katera je vsa črna mlaka slavili in jima prirejala razne slovesnosti, dokler se ni zadeva pojasnila z učenjakovim prihodom. Premijero pripravlja prof. Sest ln bo v četrtek dne 14. t. m. v naši drami. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek. 7. decembra: Traviata. Gostuje Peter Rajčev Izven. Petek, 8. decembra: ob 15. uri Havajska roža. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri Marta Iz ven. Izredno znižane cene od 20 Din navzdol. Sobota, 9. decembra: ob 15. uri Pikova da ma. Dijaška predstava. Izven. Cene od 5 do 15 Din. s Peter Rajčev, gost v naši oPerl. Ponovno opozarjamo, da nastopi pri današnj' predstavi »Traviate< v tenorski vlogi Peter Rajčev, odličen operni pevec velikega slovesa. Petra Rajčeva pozna kot tenorista skoro cela Evropa. Nastopal je po vseb največjih opernih odrih, bil deloma stalni član, deloma pa stalni gost. Predvsem ve Ija to za Prago, Berlin, Pariz, Moskvo. Petrograd, Dunaj, Budimpešto in Milan Kot igralec in pevec je v vsakem pogledu dovršen. Ker ima italijansko pevsko šolo. bo še posebno zanimivo njegovo nocojšnje gostovanje v »Travlatu. Predstava je izven. Dve predstavi v operi po izredno znižanih cenah. Na praznik v petek dne 8. t. m. ob 15 uri se poje opereta »Havajska roža* od 30 Din navzdol. Zvečer ob 20. uri pa izredno meiodijozna opera »Marta«. Za to predstavo pa veljajo cene od 5 do 20 Din. Obisk, ki je pač vsakomur mogoč, najtopleje priporočamo. Zimska dela v stiski jami Stična, 1. decembra Zaradi jesenskega deževja in del na polju je bilo raz skovanje stiske jame preki njeno Sedaj pa so jamarji zopet na delu in so v dveh dnevih ustvarili za naše kraje pravo tehnično čudo. Iz 10—15 m dolgih smrek so izdelali namreč močne lestve, ki so j h montirali v 50 m globokem in navpičnem 5'menkovem rovu. Na misel, da bi jamarji postavili v jamo lestve, jih je privedlo dejstvo, da so morali dosedaj bit< navzoči ori spuščanju raziskovalcev v jamo tudi druai delavci. Spuščanje v jamo je bilo težko m zelo naporno ter nevarno delo. Sedaj pa bo lahko hodilo v jamo poljubno število jamarjev. — Montiranje težk h lestev je trajalo dva dni. Dela je vodil mojster Markovič, sodelovali so pa stari preizkušeni jamarji, ki poznajo stisko jamo do najmanjše podrobnost . Najpreje so spustili v njo 15 m dolgo do 200 kg težko lestev, ki veže najtežje prehodni del rova z nasipom sredi jame. Lestev so na dnu vkopali v skalo, zgoraj pa so jo pribil n lesen oder, ki je spretno pritrjen v rov. Nad to lestev so postavili še tri. ki imajo različne smeri, a so trdno povezene med seboj, uprte v steno ter zavarovane s posebnimi odri, da je vsaka nevarnost izključena. Vhod v jamo je zabetoniran in zaprt z vrati, ki so urejena tako, da se dado zapirati odznotraj in odzunaj. Zapi-ra;n mehan;ztn je urejen tako. da se more raziskovalec, ki je zlezel v rov, zagreti, ne da bi ga mogel kdo od zunaj prisiliti za pardnevni zapor v jaiui. Ko zUzeš skozi vhod v rov, se ti nudi o'* maćni acet lenski sver'obi kaj len in c'vji po led v globino Stojiš v rovu. čigar stene so gladke, izlizane o* vode in č'm nižje se mikaš, tem -5 ' apnikov in ae je ob rovu. Lestve l! nudijo slikovit pogled. Preprezajo rov na vse strani in zdi se ti, d i si v vel k . 1 i & >U-u, ki .. na ne konca, ne kraja Nehote pomisliš kako dobro je ako je človek gasilec, izvežban v loji po lestvah Domisl š se tudi vijugaste hoje na stolp ljubljanska a Gradu, ki pa ie v primer s hojo po Simenkovem rovu pr va igraća Z 'es' rai ' je postal SimenVov rov za-P'mivos* k; si jo je * edno ogledati Do ston lam* pa :e 'al t:m .nnoffo Q«rtij «;; hr\ m"«- ' '• v krslfe stvo škratov, marsikdo, ki preje ni zaupal vrvem. Čuden zagovor zasačenega vlomilca Kranj, 3. decembra. V četrtek sta orožn. kaplara Kunej in Mesaric aretirala zgodaj zjutraj neposredno po poizkušenih in deloma posrečenih vlomih, 3oletnega Debeljaka Leopold«, p. d. Brčnikovega*. ki je brez stalnega bivališča, in to v Zg Bitnju. kjer je sedaj njegovo začasno bivališče. Istega dne okrog 1. ure ponoči je aretirani na poti iz 2abni-ce proti domu z vitrihom odprl vbodna vrata pri gostilničarju Erženu Janezu v Sp Bitnju s namenom, da bi kradel. Gospodar ga je zaslišal, a ko je pritekel iz spalnice v vežo. je vlomilec ie pobegnil. Potem je Debeljak preizkusil svojo sruo v £>r. Bitnju pri trgovki Ziherl Mariji, ki je okrog 3. ure začula ropot v veži. Začela je kričati in zbudila Rozmana Franca, ki se je slučajno mudil tiste noči pri Ziherlovi in tudi tam spal. Rozman je poklical še sosede, ki so na novo zapadlem snegu odkrili sveže sledove, in vsi štirje so šli po sledu, ki je vodil do hiše posestnice Hafnerjeve Katarine v Zg. Bitnju. Ta je bila vsa razburjena iu je zasledovalcem pripovedovala, da se je pravkar zbudila, ker je v hlevu čula ropot in ko je pogledala skozi okno, je tam opazila moškega v dežnem plašču z neko stvarjo v roki. — Pokazala je tudi smer, v kateri je neznanec zbežal na njen krik. Našli so res sled, ki je vodila v šupo gosp. Volčiča. Luke v Zg. Bitnju, kjer so v stelji našli aktovko. V njej je bila mesarska žaga, sveder na vmto, dleto. 2 večja komada mila, 2 škatlici kreme »iiirija«, eno rekord kremo, zelo dobre gojzarice tn dve meseni klobasi. Nato so še kakih 10 minut sledili neznancu in ga končno dohiteli. Bil je Debeljak, rant je prvotno mislil zbe/ati. ko pa je uvidel, da ga vsi poznajo, je počakal. Kmalu ga je orož. patrola aretirala. — Prvotno je Debeljak vse zanikal m trdil, da je prišel iz Medvod, ko so ga zasledovalci opazili tn ustavili. Ker so pa orožniki preiskali sledove na vsej poti in so se ti popolnoma ujemali z njegovimi čevlji ter so mu to tudi predočili, je vlom pri Ziherlovi priznal in ga točno opisal Glede aktovke pa je trdil, da jo je prejel od nekega moškega, kateremu je pomagal nesti do Medvod 10 kg saharina, ki ga je dotični nezna-nokam odnesel, nato se je pa vrnil in sta skupno odšla proti Škof ji Loki. Na križišču pa naj bi Debeljak pazil za nagrado 100 Din. da ne pride kak nepoklicani in ko se je njegov pajdaš vrnil čez dobro uro, mu je izročil aktovko kot nadomestilo za obljubljeni denar. — Dne 1. decembra pa je prišla posestni ca Pokorn Kristina naznanit, da so bili v noči od 29. na 30. nov. ukradene njenemu najemniku prof. Juvančiču s hodnika gojzarice in ko so ji orožniki pokazali pri Debeljaku najdene, jih je spoznala za profesorjeve. Ker torej vsa ta zgodba * pajdašem-tihotapcem ni mogla biti resnična, so Debeljaka orožniki ponovno zaslišali in je priznal tudi to tatvino. Po priznanju pa je rekel orožnikom, da bo izpovedal na sodniji, da je ta dejanja patroli priznal le iz strahu pred batinami. Vsekakor je videti, da so rožniki prijeli iako premetenega zločinca, ki se bo moral zagovarjati za svoja dejanja pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. H Zvočni kino Dvor m Telefon 27-30._ pj Zmaga pravice | Ali Je res, da Je pravica v ro- k ah močnejšega? m Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer, HI Jutri ob 3., 5., 7. in 9. zvečer ||| Cene najnižje 2, 4, 6 in 8 Din. g| „Proteus" Za prijatelje prirode je začela prirodo-znanska revija Muzejskega društva izdajati ooljudno p'ean ilustriran mesečnik in mu dala ime >Prote m« po močerilu ali človeški ribici, ki ie razen naših jam nima vee svet in zato naša domovina tudi slovi po vsem prirodoznanj»kem svetu. Da bo preno-trebni list tudi na višku in gotovo uspešno tekmoval a podobnimi tujimi popularno znanstvenimi revijami, kakor je n. pr. tudi pri nas zelo razširjeni nemški >Koemos« nnm jamfi že samo ime uradnika univ. prof dr. Pavla Grošlja. ki zna prirodo opisovati tako, da imajo njegova dela tudi leposlovno vrednost. Ta naS slovenski Hackel nam je kot utemeliitev za ime lista opisni, koliko zdrave opazovalne sile spi v našem Ij ld-stvu, saj sta vendar naš preprosti kmet in iamski vodnik odkrila prezanimivo ta t no močerilovega materinstva in ie pravilnost njunih trditev šelp po nainapornpfših raz ;skavah Čez dolga desetletja potrdila tudi 7nanost. In »to ie morda edini primer v zgo dovini znanstvene borbe, da «o v 7boru učenih obdržali kmetje zadnio besedo! Bilo bi fiobri stvari v korist, pravi uFeni prof. Pav le Grošelj, da opazovalno silo našega Ijud stva pritegnemo k razreševanju čudes svoje lepe domovine, zato bo pa »Proteus« sre?en Sodobne alkimije«, kako blizu smo ze. da bomo umetno delali zlato V >Kniiževnrh novostih« so očrtane vse domače in najvažne;š> tuie prirodoznanske oublikarije. »Drobne vesti« pa prinašajo za vsakega zanimive notice o najnovejših izsledkih na r/rirodoz.nanskem polju, ki so nončni tud- za drije panoge ter celo za politike, kakor dokazuje nolira *Boje se na^? Ta namreč drAcazufe -ta bo Že okoli 1 100n vsak "irugi Evrooer Slovan in bodo ženili*1 hčni V*»mri 5p pitanj? meie težko držali »ProteMS« ie potreben in koristen v*ake mu. zlasti rva mora biti v vsaki hiši. kjer ;e mladina saj ie revija dosegljiva vsako mur. ker za we leto stan«* le 50 Din. ki nai Mh naročniki rn^ljpio na Ček rač>in 5f lfiW> DaruHe zr> nesretne poplavljence KOLEDAR Danes; Četrtek, 7. decembra: katolic* ni: Ambrož, Veselin, Valerija; pravotlav ni: 24. novembra. Jutri: Petek, 8. decembra: katoličani: Br. sp. M. D., Mojslav; pravoslavni: 25 novembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Na polju časti. Kino Ideal: Dick Turpin. Kino Dvor: Zmaga pravice. ZKD: Gongorilla ob 14.30 t kinu Ma tlel. Kino slika: Visoka pesem. Prijateljski sestanek taborekega okrožja JNS ob 20. v vrtnem salonu gostilne pri Mencingerju na šmartitiski cesti. Predavanje v društvu >Pravnik< ob 18 v justični palači, dvorana st. 79. Družabni večer >Krke< ob 20. pri Mi EliČU. Sokol IV.: Miklavžev večer ob 20. pri Jelačinu na Dolenjski cesti. Udruženje jugoslov. inženjerjev In arhitektov; Predavanje ob 20. v društvenen. lokalu. Predavanje prlrodoznanstvene sekcije Muzejskega društva ob 20. v Delavski zbornici. Sestanek društva >Bela Krajlna<: Ob 20. v dvorani Slamičeve restavracije. PRIREDITVE NA PRAZNIK Kino Matica: Na polju časti. Kino Ideal: Dick Turpin. Kino Dvor: Prerijski volkovi. ZKD: >Congorilla< ob 11. dop. v kinu Matici. Kino Šiška: Carjev adjutant. Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru ob 15.30 >Jurček išče stanovanje«. Sokol Vič: LutKovna predstava vJur-ček dvorni zdravnik« ob 16. šentjakobsko gledališče: >Desetl brat< ob 15. v Mestnem domu. DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Bohinec, Rimska cesta 24; dr. Kmet, Tvrševa cesta 41; Leustek. Res'jeva cesta 1. Jutri: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; dr. Piccolt, Tyrševa cesta 6. O ti ubogi S i ko! Si že zavarovat tn numerlral koščice svojega rojstva? Če jih še nisi, se požuri, kajti takole so ti zagrozili naši dični gledališki obiskovalci ali obiskovalci gledališča: »Gospodič Šiko Pirnat! Ljudje, ki dobro poznajo, kakšen tič ste, Vam pošiljajo tole sliko k Vaši dobro uspeli »Stoječi Ljubljanci«. (Sa razglednici je naslikan strašno zverižen muzikant, ki zabava občinstvo na matineji s cvileči-mi akordi.) Vzemite. Vi driskavi avtorček. na znanje, da Vam odsvetujemo Vaše udejstvovanje na oderskih deskah, ker je to polje za V*ie gojzerice veliko preglad-ko! Ste razumeli? Kakor hitro Vas zasa čii.tO kje na ulici. Vas bomo zbombardirali z gnilimi jajci in tudi kakšna bolj smrdeča Vam bo prizanešena. Zapomnite ai to!« Tako torej pra\'ijo gledalski obiskovalci. Mi pa pravimo: Govorila je kultura. Živela kultura! Vremensko poročilo JZSS Ljubljana, 7. decembra. JZSS je prejel davi nas;ednja vremenska poročila: Bistri^a-Bohinjsko jezero, ob 7 zjutraj: —5, megla, mirno, brez vetra. 15 cm suhega snega na stari 60 cm podlagi. Smuka ugodna. Bled-jezero: _6, megleno, mirno, brez vetra, 50 cm snega. Kranjska gora. Rateče-PlanIca: —8, Jasno, mirno, brez vetra, 60 cm snega, srež, sankališče ugodno. Na Vršiču in v Tamarju 150 cm pršiča. Dovje-Mojstrana: Jasno, —6, sneg prav dober, smuka izvrstna. Izgledi pt*av dobri za ture v Krmo. Vrata in Podraožakljo. Skakalnica uporabna. Kamna gorica: 50 cm snega, smuki ugodna. Na razpolago penzion Jelovca po ugodnih in zmernih cenah. Velika planina. 5. decembra: Na stari podlagi 3 cm suhega snega. Smuka prav ugodna. Kofce. 6. decembra: _8. snega 60 1o 80 cm. smuka prav dobra, izgledi za praznik prav dobri Kaja je zdrava. — Labko ti dokažem, da je kaja zdrava. Mo ded kadi že od svojega 10 'eta. pa bo kmalu praznoval že 90. rojstni dan. moj brat pa nikoli ni vzel cigarete v usta in vendar je umrl po1 leta po rojstvu. V šoli. Uč'telj: Tako. otroci, zdaj greste na božične Dočirnice Želim vam da bi se idooćiti in prišli nazaj pametnejši, kakor ste bili. Ves razred na en glas: Hvala, go-spod učitelj, enako. stev 27 g /SLOVENSKI NA K OD«, dne T. decembra 1033 ^rrmn 3. Velefllm drzne ipljonaie BRIGITA HELM Na POLjU časti REZERVIRAJTE VSTOPNICE! PRODAJA OD U. DO H18. URE Predstave danes ob 4., 7>4 in 9Vi, jutri, na praznik ob 3, 3-, 7fc ln 914 releton 21-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24. IIOICDHHIBHIBDDIIIIIIU Umetnostna razstava v Celju Zastopani so naši umetniki od najznamenitejših imprc sionistov do najmlajših in najmodernejših Ljubljana, 7. decembra. Kakor smo že poročali. Je bl!a v nedeljo v Celj-u v dvorani Celjskega doma otvorjena prav lepa razstava del slovenskih slikarjev, grafikov in kiparjev, ki zasluži da vzbudi v Celju in njegovi okolici največjo pozornost za našo umetnost. Na razstavi so zastopani umetniki starejše generacije z mojstri Ferdom Veselom, Rihardom Jakopičem, Matijo Jamo in Matejem Sternenom, torej naSi najznamenitejši tmpresionistl, ki so uveljavili Slovenko umetnost tudi v inozemstvu, nadalje pa tudi večina ostalih naših umetnikov prav do najmlajših in najmodernejših ali oajekstremnejših, torej do Vena Pilona, Karle Buiovčeve, Frana Pavlovca, Olafa Globočnika, Frana Koširja, Maksima Se deja in Rajka 31apernika. Brez dvoma na razstavi dominirajo še vedno naši starejši umetniki, med njimi pa Matej S ter n en, ki je razstavil kar 7 vsestransko mojstrskih del. Deloma nam odkriva svežost, solnce ln barvitost Jadrana, na drugi strani nam spet kaže vs-o svojo veličino kot figuralen slikar s svojim starejšim >Aktom«, že znanim >Romanom< in pa s čudovito živo slikano >Deklico«. 2e dolgo opažamo, da zadnje čase naši slikarji posebno radi slikajo cvetlice in tudi od Sternena smo pred desetletji videli nekaj rož, sedaj pa nas je nakrat presene til z velikim šopkom najbohotnejših >Kri-zantem<. Ogromna je razlika, kako gleda cvetlice Sternen in kako jih vidi Jakopič ali Pavlovec, vendar pa vsa ta dela, ki jih vidimo na tej razstavi, pomenijo viške slovenske umetnosti. Tudi Rihard Jakopič je bogato zastopan s pokrajino in figuralno kompozicijo, razen tega ima pa več cvetličnih aranžmanov, ki gore v najčudovitejših barvah. Od Ferda Vesela so v Celju izbrane mojstrovine, ki smo jih pred kratkim občudovali v LJubljani, na žalost je pa mojster Matija Jama preslabo zastopan, ker vidimo le že staro in malo sličico s Plitvičkih jezer, ki je pa delikatesa za poznavalca. Tudi Ivan V a v-potič razstavlja svoje izbrane stvari, saj bodo Celjani občudovali njegov somrak ob Ljubljanici >Na Bregu< in >Cvetno nedeljo v Kranju<, prav tako pa tudi njegova tihožitja s cvetlicami in njegovo virtuoznost v bajnoslikani »Modri vazi«. Poglejte na tej sliki, kako naravna je politura mize, ki vas skoraj premoti, da bi tudi vi ne postavili čaše na njo! Štajerski rojaa Franc Tratnik se predstavlja svojim znancem s tremi odličnimi risbami, ki ga kažejo z najboljše strani kot silno izrazitega in svojstvenega umetnika. Hin-ko Smrekar je dal več svojih prav dobrih in zanimivih akvarelov, vendar bi pa gotovo tudi Celjani radi spoznali v«o veličino njegovega zadnjega velikega cikla, k! nam odkriva vso gnilobo življenja. Tembolj močno pa nastopa Maksim G a-spar i z dolgo vrsto res izvrstnih stvari, kj dokazujejo, da ta popularni naš slikar tako priljubljenih narodnih motivov še vedno napreduje v najboljši smeri. Gotovo bodo ostale v Celju vsaj >Dolenjs,ta hiša« s fantom pod oknom, poetična >Po- mlad« z mlado materjo in detetom ter >Cerkvica sv Duha nad Mariboronu, ki žari iz ozadja v somrak ospredja z vaškim slepcem Naša odlična slikarica Anica Z u-panc-Sodnikova bo očarala damsKi svet s svojimi bidermajerskiml >Opunci-jami<. gotovo bodo pa imponirale tudi mo ško slikane >Perice< ln >ProdajaIke školjk« Razen nje razstavlja tudi Karla Bulovec-Mrakova, ki je dosegla ve like uspehe v inozemstvu, prav interesantne risbe, ki med njimi zlasti omenjamo globoko karakterizirana portreta pisa teljev Finžgarja in Govekarja Ko bodo Celjani spoznali najnovejše umotvore Božidarja J a k c a iz Novega mesta in okolice, zlasti pa njegove globoko občutene pastele iz okolice Splita, jim bo gotovo žal, da nimajo tega pesnika barv v svojem mestu Prav tako bodo obiskovalcem razstave všeč tudi slike Frana Klemen-Č i č a ter si poželeli, da bi jim naslikal okolico Celja prav tako, kakor Je Ljubljančanom vpodobil najintimnejše aotičke ljubljanske okolice Seveda bo vzbujal po zornost tudi Fran Pavlovec, moderni poet naše vasi, ki je pa s svojimi >Cvet-licami« prekosil samega sebe in ustvaril tako umetnino, da bi se z njo lahko pona šali na vsaki tuji razstavi Zadovoljni bodo tudi s Slapernikovimi zelo dekora tivnimi »Pelargonijaml. in prav domačim pogledi v naše vasi, presenetila bo pa gotovo vsakega eleganca akvarelov Frana Koširja, ki je naš najboljši slikar vode in jezov, a prav tako se postavi tudi Bru-n o, sin Ivana Vavpotiča s tremi sijajnimi akvareli iz Pariza Tako smo končno prišli do Vena Pilona, Olafa G1 o -bočni a a in Maksima Sede j a. V marsičem se dela teh umetnikov razlikujejo od ostalih, vendar pa take stvari danes občudujejo po vseh razstavah velikih umetniških centrov Gledalci naj se poglobe v te slike ln kmalu bodo spoznali, da so tudi taka dela umetnine, ki delujejo x vbo silo na Človeka. Posebno močne so pokra jine Vena Pilona, zlasti pa >Sv. Križ na Vipavskemc, saj nam gotovo še noben umetnik ni tako nazorno podal vsebine kamenitih kraških zidov. Olaf Glob očni i je nadvse aparten ln korajžen, S e d e j pa dekliško nežen, da si bolj nedolžnega >A.kta< sploh ne moremo misliti, kakor je njegova ležeča deklica, pretresla bodo pa gotovo tudi vsakogar njegove grafike s socijalnim! motivi. Samo grafiko razstavlja edino Elko Justin, ki je v resnici mojster lesoreza, kar nam predvsem pričajo njegovi portreti velikih mož. Od kiparjev razstavljata edino Lojze Doli nar ln Tine Kos, ki sta pa zastopana s svojimi najbolj značilnimi deli, tako Dollnar s svojima monumentalnima bronsama >2anjicoc in >Sejalcemc. Tine Kos pa a Izvrstnim >Delavcem<. Na razstavi Imajo Celjani dosti prilike, da pokažejo svojo kulturo in ljubezen do umetnosti s tem, da obdrže več del v Celju. Gospodarska osamosvojitev Stične Politično središče se seli iz samost JNS ima mnogo t Stična. 6. decembra. Težišče većega ffoepodan&ega in politi-čn»ca življenja v Stični je bilo prav do zadnjih časov velepos-stvo ©tiške*ja samostana. Stična ć» <»voio severno okolico, ki ima v pogledu števila prebivalstva prvenstvo v sli-ški občini, nima doseda; nikake zadruge, ne eoKoodarsk;? ustanov*?, ki je ne bi vodil ali upravljal samostan. Le-ta ima v evidenci direktno ali indirektno vsa prizadevanja etiškeea orabnja. prodaio mleka (samostan ska mlekarna'), dinarstvo (hranilnica) in celo ve-»m komplikacijam ženitev je župnijski urad kos. Politična iniciativa je prihajala vedno od samostana. Župliani so molili in orali, samostan ie sestavljal kandidatno listo. g. žjpnik Da p ie iskal podpor nikov Donoči in podnevi, peš in na konju. Razumljivo je, da mlajši sv »t. pa tudi številni ugledni gospodarji in obrtniki. nisi bili zadovolini s takimi co^nodarsko-oolit:-čnimi razmerami v Stični. Niihovo nezadovoljstvo je izrazilo ob občinskih volitvah, ko so nastopili energično in z navdušeniem za naciona'no listo z za politično zgodovino velepom^mbnim e.-elom: Proti samostanu! Ko ie bil tako 15 oktobra porušen kle-rikalizem. ie nastal v Stični povsem nov položaj Politična delavnost, reševanje socr alnih vprašan*, skrb za gospodaretvo prehaja v rok- novih ljudi. Politično središče se sHi iz samostana ter se veeljuia med l»jdrttvo. Novi občinski odbor prevzema teško in odgovorno nalogo socialnega skrbstva občan-*, organizacijo občinskega upravljanja. d*lo za zboljšanj0 potov tar gradnio lovih c**»t elektrifikaciio vasi. šolstvo, pred sem P« brigo za brezposelne in reveže. '"'r-Ttfl na i** tidi dolžnost, da prijateljsko •i^deHil* z vftftnl onimi, ki delujejo na to la «• čmo-btdn miselnost 5e prav mnogih iroNnr v miselnost, ki jo naša država za-htfHia »»d vsakega državljana. JNS. ima v Stični ž» z^lo mnogo somi-di*">nikov. Vendar je organ?7af''n stranke še v marsičem pomanikliiva. Potrebno je, da m arvanizacija JNS raztegne na vso sti- ana ter se vseljuje med ljudstvo — somišljenikov. Sko občino. V organizacijo te treba prikleniti z3lo nauredne vasi onkrai železniške proge in ob progi: Gorenja vas. Mleščevo. Muljava. Hudo itd. Močna strankina organizacija z delavnim, mladim odborom je potrebna, ker so krajevne organizacije najmanjši, a zato najboli važni delci velike dr žavni. politične organizacije. Delavnost v najmanjših stanicah pospešuje pravimo in smotreno delovanje velikega telesa. Majhna organizacija je tista, ki odloča prva o krajevnih vprašanjih, pa je tudi tista, ki daie življenj* tudi velikim političnim delom, celo zgodovinskim političnim pokretom. Mar hna stanica našega državnega telesa je prva poklicana, da sodeluje pri težki gospodarski borbi proti revščini, neenakosti, brez-p »elnosti. Krajevno organizacijo JNS v Stični pa čaka še ena naloga. Pritegniti mora namreč k sebi tudi prebivalstvo iz Metnaia, Poljan in V6eh vasi. ki so v območju stiske občine severno od Stične. Znano i s. da je nacionalna lista dobila pri volitvah od omenjenih vasi samo 7 glasov, daeiravno Je tam nad 90 volilnih upravičencev. Vai so namreč glasovali za samostansko lieto ter bili *ako prevarani, da niti nimajo v sedanjem občinskem odbor j svojega zastopnika. Gotovo jib je zadnia izkušnja tolik.) izmodrila. da bo do vedeli in znali obrniti se o pravem Časo od onih. ki so jih t raznimi obljubami in grožnjami onemogočili pri soodločevanju v za njih tako važnih gospodarskih zadevah. Delavnost, navdušenje in sposobnost novega občinskega odbora t»r funkcionarjev JNS bo mogla prav gotovo v najkrajšem času pripomoči do uresničenja premišljen*-ga in začrtanega gospodarsko - političnega programa. Galanten mož. — Niti ne sanja se tU ženica, kako so me letos na počitnicah obletavali. — Da, vem, letos poleti je bilo zelo mnogo komarjev. Robinzon ne sme umreti Igra za mladino in starino. — Vsi smo v gledališču igrali in celo prepevali. LJubljana, 7. decembra. Ha! V petek popoldne sm > v drami kar ni igrali. Na odru, v parterju, po ložah, balkonih in galerijah. Vsi, ki smo bili v gledališču, vsi brez razločka: deca, starši, dedki in babice, vsi smo sodelovali, ker smo morali, pa se peli smo, se srečni smejali in nazadnje prav zares potočili tudi nekaj solz Skratka, Robinzon, njegov Petek in Junački • fičafaji m »divjaškimi« peresi okoli glav so nas vse med otroki za dve uri izpremenili v otroke In bili smo srečni, zakaj ni je večje sreče, kakor po-otročiti se, pozabiti se, iznebiti se svoje starosti, svoje čemerne modrosti in biti vsaj nekaj uric zopet mladi Friderik Forster. sam jedva odrasel otroški dobi, je našel izvrstno idejo in napisal igro, zelo ljubeznivo, prav zabavno in etično prijetno, igro za deco in odrasle o pisatelju povesti »Robinzon«, o rokopisu te povesti, o propadlem in poboljšanem sinu Daniela Defoeja. Kako dečki in deklice ukrote divjega razuzdanca Toma Defoeja, rešijo ukradeni in prodani rokopis, prinesejo avtorju, bednemu literatu in še bednejšemu očetu, tik pred smrtjo rešitev, to je prikazano tako živo, realistično in obenem romantično, da smo bili odrasli z deco vred zelo zadovoljni. Izrecno opozarjam roditelje na to srč-kano predstavo. Za deco, ki še ne hodi v šolo. je igra v prvem delu manj razumljiva; toda po začetnih dveh slikah se dejanje izjasni in nudi do zaključka obilo užitka in zabave deci vseh starosti. Treba je torej otrokom pred začetkom predstave podati le nekaj informacij, kdo je bil Da-niel Defoe in kaj opisuje v svojem »Robinzonu«, pa bodo takoj vse izlahka razu meli. Deci. ki je »Robinzona« že brala in ga torej dobro pozna, pa nud igra ves čas napetih .dož-v'jajev. ki se bodo prav gotovo kmalu ponavljali po naših dvoriščih in ulicah . . . L. 1876 je izdala Družba sv. Mohorja prvič knjigo: »Robinzon starši, njegove vožnje in čudežne dogodbe. Po ' ml Janez Parapat, duhoven ljubljanske škofije.« Neštetokrat je bila ta romantična povest ponatisnjena in poznal jo je včasih pač skoraj vsak naš človek. »V mladosti je sočutno prebiral čudežne zgodbe nesrečnega mladeniča, ki so ga morski valovi zanesli na otok. kjer se je toliko in toliko let v samoti pokoril za nepokorščino svojo proti ljubim staršem, jc napisal P a-pat v uvodu svojega prevoda »Kdo pa je izumel in opisal to povest? Anglež je, Da-ne de Foe po imenu, ki je živel 1661 do 1731 . . . Spisal je, kakor trde, do 300 spisov, izmed katerih so ga nekteri pri najviši oblasti spravili v marsiktere zadrege .. .« Celo zaprt je bil in tičal dve leti ▼ ječi! — »Sreča se je sicer zasuknila, toda Daniel de Foe se nikomur ni vsiloval; toraj tudi od nobene strani ni prejel zaslužene hvale, da se je a peresom vojskoval za ljudske pravice in umeri je pozabljen in ubožen. Slava njegova se je pa km-lu zasvetila. Spisal je namreč po resnični do-codbi posneto povest: Zgodbe Robinzona Kruzoe. Dolgo ni hotel nihče založiti dela ubogega mola. Ko pa 1. 1719 vendar zagleda beli dan, kdo bi si mislili priljubila se je knjiga vsemu svetu tolikanj, da so jo posnemali in prevajali v vse evropske jezike . . .« Ta povest in njen pisatelj sta zdaj postala jedro igre »Robinzon ne sme umre fi.« Zopet se je pokazalo, ua in*~Jo knjige in njih a.ioejl včasih prečudne usode: L 1719 prvič rutisnjena povest igra 1. 1933 na odru glavno ulogo. a njen avtor nam iztiska sožaljne solze. Režiser g. profesor O. Sest, ki nam kar s.pije dramske novosti na oder, je tudi to igro postavil z vso ljubeznijo in ustvaril prav dobro, vseskoz okusno opremljeno in naštudirano predstavo. Dejanje so godi okoli L 1730 v Londonu, torej leto dni pred De Foejevo smrtjo. Igra je zdravo demokratična, sam kralj nastopa kot vel.k prijatelj otrok in Detoeja, deca pa odkritosrčno izraža kar je mislil avtor. Največ govori pač kot »speeker« gospa Medvedova, ki ljubeznivo in živahno kramlja in- razlaga pred vsako sliko. Humor im*, veliko sugestivnost ln zna potegniti k sebi in za sabo vse gledalce in poslušalce. Bila je odlična speekerca in žela mnogo toplega priznanja. Daniela Defoeja, bednega starčka ln nesrečnega očeta, ki nič več ne razločuje med istino in lastno fantazijo, ki se vsak trenutek izgublja v vlogi Robinzonovi, predstavlja izvrstno g. G r e g o r i n. Imel je več prizorov, ki so delovali globoko pretresljivo. Toma, pokvarjenega, a po milosti kralja in po zaslugi blagih dečkov izpreobrnjenega sina je igral zelo učinkovito g. Cesar. Deca se je zabavala ob njem imenitno. Kralja je prav simpatično in gorko podajal g. Kralj. Prisrčno ln nežno Maud Je Igrala ga. Saričeva, plemeniti dečki pored-nežl, polni Roblnzonovega duha, so gg. Jan in Zeleznik, pa njuni tovariši Sancin. Slavčeva In V. Juvanova, dražestna druž ba paglavcev, ki so nas navdušili. Dvorskega kurjača peči, a hudega domlšljavca mistra Drlnkwaterja je groteskno efektno zaigral g prof Sest, fllistrskega sltneža Herodeža Puma pa vedno zabavni g. Li* pah. V epizodnih vlogah so še nastopali gg. P. Juvanova, Gabrijelčičeva in Plut, pa ga. Rakarjeva in g. Jerman. Srčkana, etično tendenčna, a vseBkoz živahna in zanimiva igra naj bi našla čim več gledalcev! Zasluži Jih! Fr. G. Zlata Je vreden dober svet O tem se lahko sami prepričate, če kupite svojemu prijatelju ali prijateljici za božič pretresljivi roman »Prokletstvo ki se dobi pri upravi > Slovenskega Naroda« za znižano ceno in staneta oba dela Din 20.—, vezana Din 40.— (s poštnino Din 3.— več). Znesek se nakaže po poštni nakaznici. *vwww v v w Novi ljubljanski domačini Ljubljana, 7. decembra. Na zadnji seji obe. sveta so bili na podlagi lOletnega stalnega in prostovoljnega bivanja v Ljubljani sprejeti v ljubljansko domovinsko zvezo naslednji državljanu Cankar Franc, strojni stavec. Cimerman Katarina, poljska delavka; Dolenc Ivana, kuharica; ris ter i-rane, bolniški strežnik in posestnik; Fleischer Martin, bivši nočni čuvaj; Fuks Anton, kleparski mojster; Ga-šperlin Mihael, hlapec; Gorenc Marija, li-karica; Grazer Marija, roj. Ju van, gostilni-čarka, Gregorin Jakob, mesarski pomoćnik; Jamni k Marija, kuharica; Jane Marija, bolniška strežnica; "j" Junkarja Ivana nasledniki, posestnioa; Jsa.vcič rranc deuivec mest cest. na uzo rs t va, knuicij Josip, orož-niski podstrazmojster v p. in skladiščnik; rranc, ravnatelj parne žage »jugo-les« v Črnomlju, Kosi Aiatija, ziaarski pomočnik m hišnik, Krišelj t rane, čevljarski Pomočnik; Kru«ij Anton, posestnik; Krrncc lerezija, roj. Drmastija, hišnice, dr. Kersnik janko, ravnatelj »Kmetske posojilnice«; Krušnik Alojzij, delavec m. plinarne; Kuhar Lovrenc, sluga tvrdke »reko«; Kunstel Alionz Marija. Henrik, zasebni uradnik, Kurnik Gizela Marija Cecilija, roj. vVermerovska, zasebnica, Lesjak Kristjan, delavec, Likovič ivan, trgovski sluga, hišnik in zemljiški posestnik, Maček rranc, sluga »Ljubljanske kredit, banke«; Malešič Ivan, brusač m dežmkar; Mihciitsch Marija Cecilija, korespondentinja; Nedbal Ana, zasebnica; Nerad Josip, bandažist-pomočnik; Ogrin Jreidinand, delavec mestnega cest. nadzorstva, Ožina Josipma, kuharica, Fakiž Frančiška, postreznioa, Ferćinlić Fr., konc elektroinstaiac. mojster; Petek rranc, delavec; Petrovčič Feliks brečko Ivan, inženjer; Pilko Marija, delavka, Pire Marija, roj. Krvina, posestnioa^ Pogačnik Ivan, trgovec s foto-manutakturnim blagom; Poni-kvar Helena, roj. Ahčin, vdova Rebolj, zasebnica; Prosen Marija, roj. Nograšek, vdova Šinkovec zasebnica; Pertinjak Ivan, skladiščnik pivovarne »Union« in posestnik; Rejc Valentin, delavec mestne vrtnarije; Repše Ignacij, tvorničar pohištva in posestnik; Eržen Katarina, roj. Porenta. zasebnica; Saje Pavel, pekovski pomočnik; Salmič Josipina. roj- Kariž; Sitar Ana, roj Strus, tkalka: Sivka Alojzij, delavec - nočni čuvaj tobačne tovarne; Snoj Marija, hišna ljubljanske gluhonemnice; Šeligo Ana. delavka; Senica Matko. ključavničar signal delav. drž. žel.; Skerjanec Anton, delavec: Slibar Josip. trg. potnik; Schrimpf Edvard, carinski deklarant: Stemberger Gabriiela. roj. Reš. zasebnica in hiš posestnica; Tančic Viktor Ludvik, inspektor pivovarne »Union«; Tavčar Josip, teracer; Tepina Pavla, kuharica, Trebušak Franc, krojaški mojster in trafikant; Trošt Ciril, uradnik »Trboveljske prem. družbe«; Turk Alojzij, čevljarski mojster m zemljiški posestnik; Urbane ič Marija Elizabeta, roj. Pavlin, zasebnica; \Veber Neža, kuharica; Vilfan Fr, tapetniški pomočnik: Vitek Josip, trg. zastopnik; Vivoda Janez. trg. poslovodja; Volčič Franc, sluga »Kreditnega zavoda«; Zupančič Fran, pomožni kurjač drž. železnic. — Oženjem seveda z ženami ln otroki. Ker pa ni bilo zakonite podlage v smislu tozadevnih določil domovinskega zakona, je bil sprejem odklonjen 35 prosilcem. Božićnica za revno šolsko deco Vič, 7. decembra Na pobudo socialnega odseka novega občinskega od-bora. so se odločile vse karitativne ln prosvetne organizacije v občini, da prirede sKupno božičnico za revno šolsko deco v soboto Ž3. t. m. ob 4. url popoldne v šolski telovadnici. Sodelujejo poleg občine in obeh sol se Sokol, Narod, na odbrana, Rdeči križ, Gasilsko društvo, Olepševalno društvo, Vincencijeva konfe renca. Pevsko društvo >Danica« ln Svo boda. Ker posamezne organizacije zato ne bodo priredile posebnih božlčnlc, bodo v to svrho običa'no določene Zneske ln da rila naklonile tej skupni akciji. Poleg pri mernih denarnih prispevKOv bodo sodelu joče organizacije podprle skupno božični co tudi s sodelovanjem pri nabiralni akciji in pri skupnem koncertu, ki ga namerava prirediti Rdeči križ v soboto 16. t m. v sokolski dvorani in v nedeljo 17. t. m. v Društvenem domu. Od četrtka 7. t. m. dalje bodo nabiralci te akcije pesetili vse občane, ki bi mogli z denarnimi prispevki, oblekcaml ali obutvijo pomagati našim najbednejšim revčkom. Vse druge nabiralce za eventuel-no separatno božičnico naj občinstvo odklanja, ker bi taka posebna prireditev slabila skupno delo. Upoštevati je treba, da bo obdaritev najpotrebnejših deloma samo s čeveljčki, deloma samo z obleacami in perilom zahtevala preko 12.000 Din, ka terih v teh težkih časih pri vsej znani ra dodarnosti naših občanov ne bo lahko do biti Z nabranim denarjem se bo kupilo potrebno blago. Iz tega pa bodo izdelale naše pridne učiteljice oblekce In perilo Ako bi hotele tudi še druge naše dobrot ne občanke sodelovati, naj se javijo v ob činski pisarni. Obutev pa namerava akcijski odbor kupiti v tistih trgovinah, ki bi ] nudile blago po najnižjih, če že ne po la stnlh cenah. Za način nabave smo -se odločili zato, ker naši čevljarji pri najboljši volji ne morejo izgotoviti obutve po ceni. kakršno nudi čevljarska Industrija Kakor bi bilo po eni strani prav, da bi pri tej asciji zaslužili tudi naši obrtniki, tako se po drugi strani ne bi dalo zagovarjati, če bi radi tega' moralo večje število naših ubogih revčkov ostati brez obutve. Izkuš nja nas uči, da bi čevljarji za ceno treh parov industrijskih čevljev komaj napravili dva para. Po tem ključu bi pri sred stvih za nakup 200 parov industrijskih čevljev mogli dobaviti naši čevljarji kveč jemu 130 parov In bi tako 70 otročičkom ne mogli obuti premrzlih nožic. Da bi č'm več teh naših malčkov obva rovali hudega mraza, ne zaprite duri, k< pridejo nabiralci. Tisti, ki morete, dajte jim. dobro delo boste storili, zadovoljn boste v svoji duši, ker ste pomagali otro ku, ki ni kriv svoje bede, ki je prišel med vas z enako upravičenostjo do obstansa in ki enako občuti mraz kot vaši otroci. Don J ose Mojlca |« slavni ameriški tenor v vele- *■ filmu Dick Turpla * Film krasnih španskih melodij in romance. PRVIČ V LJUBLJANI. Zvočni kino Ideal Predstave ob 4., 7. ln 9 U, Jutri ob 3., 5., 7. in 9 Vi zvečer Strelska družina . v Foljčanata i'oijcauc. o. decembra. Mlada in aglna, lam v a\guiiu ustanovljena strelska urinžina Poljćaue je pokazala v nedeljo sadove svojega enoletnega dela, in moramo reči, da je v tem prvem letu obstoja že mnogo sroržla. Občni zbor je bil dopoldne v šoli in ga je vodil predsednik Zivko, ki je želel po uvodnem pozdravu v bodočem letu bratom strelcem še več uspeha. C.tanju zapisniki ustanovnega občnega zbora so s.ediia poročila. Tajnik 2en je ome-njul, da je bilo v tem letu 10 sej in da šteje družina SU članov. Družina si je zgradba lepo moderno strelišče, kjer se je po otvoritvi (7. maja) streljalo vsako nedeljo, pri čemer je bilo izstreljenih 4260 naaojev.. Pred zakljuj-*om je pr.redtla družina nagradno streljanje, ki so se ga udeležile tud. sosedne družine. Prihodnje leto bo takih nagradnih streljanj še več in v večjem obsegu. Zadovoljna je družina lahko tudi z blagajno, ki ima kljub velikim stroškom — 3777 Din ie stalo samo strelišče — Še 1368 Din. Blagajniku, kot vsemu odboru je bila za vestno in vneto delovanje soglasno izglasovana razrešnica. Pri volitvah Je bil za predsednika ponovno 1'Zvoljen Zivko, podpr. Zebec, v ostali odbor pa 2en (tajnik), Sima (blagajnik), Sebenik (nastavnik), Šerbec (gospodar), Bauman ter pregledniki rač. Mesaric, Ma-horič in Kovic. Pri slučajnostih se je sklenMo, naj se prične zbirati materija! za utico, ki se bo spomladi napravila na strelišču, da bo isto proti vsem eventuelnim vremenskjm nepri-iikam zavarovano. V zimskih mesecih naj se uvede sobno sire-ljanje. V ta namen je stopil odbor v stik s tukajšnjim Sokolom in ga zaprosil za odstop dvorane. Članarina se je od 20 znižala na 15 Din, Zborovanje je počastl-1 tudi g. Franc škrulj. glavni tajnik CMD iz Ljubljane, z namenom, da oživi tu zaspalo podružnico CMD. Zborovalci so njegovim simpatičnim besedam prtrjevali in mu obljubili vso zadevno pomoč za oživljenje podružnice, ki je svoj Čas tu prav lepo delovala. O tel stvari in pa kdaj bo občni zbor CMD bomo pa roročali pr'hodnjič. i ANNY ONBRA PRINESE SMEH Smrt plemenite slovenske žene škofja Ix)ka, 6. decetaura. Ko »mo pred pičlimi tremi meaaoi polagali v grob Apolonijo Deismserjevo roj. Dolenčevo pa nihče nI slutil, da ji bo sledila v večnost tako hitro in nepričakovano njena sestra gdč. Katarina Dolonč* va, ki je preminila danes opoldne pri obedu v Su. letu starosti na svojem stanovanju v Sokolskem domu v škofji Loki. Pokojna Je sedla za mizo, da bi použila nekaj juhe, ko jI je postalo slabo. Omahnila je na stol in prodno so ji mogJi pomagati, je izdihnila. S pokojnico izgubi ftkofja L»oka plemenito slovensko ženo. ki mlajšemu rodu sicer ni bila tako dobro znana, a je uživala zato tem večje spoštovanje in priznanje pri odraslih. Gdč. Katarina je bila iz staroznane škofjeloške hiše Brbonovh na Mestnem trgu, kjer je bil njen oče Simon posestnik in trgovec. Poznala ga pa skoraj ni, ker je biia stara 4 leta, ko ji je umrl. Bila je namreč najmlajša Izmed su nov in hčera, ki jih je bilo šest, a živi sedaj samo Se Ivana, ki je vdova po zdravniku Mohorju v Zagrebu. Njen brat jo bil znani ljubljanski svečar g. Oroslav Dolenc, ki je umrl pred leti. Vse življenje Katarine Dolenčeve Je poiekalo v fekofji Loki, ki je zanjo živela z dušo in srcem. Prejšnja leta se je mnogo udej=-tvovala v Narodni čitalnici, pa tudi sicer se je Z vso pozornostjo zavzemala za narodni pokret, ki je bil tiste čase na pohodu. Osebno je bila čuteča, plemenita, vedno je imela odprto srce za trpeče In uboge. Vsa leta je živela v Sokolskem domu, kjer Ji je izgovoril njen brat Oros'av pri prodaji rojstne hiše za Sokolski dom dosmrtno stanovanje. V oktobru 1919 je prešla stavba v last loškega Sokola, Katarina pa Je bila takorekoč hišna gospodinja, edina priča uglednega doma Dolenčevih. V ožjem ln daljšem sorolstvu Je bili povezana pokojnica z malone vsemi škofjeloškimi rodbinami. Bila je teta posestnika in trgovca na Mestnem trgu Josipa Delsingerja, nadalje Albine, vdove po pokojnem odvetniku dr. Jerall, Klotlldv*, soproge škofjeloškega trgovca Konrada Pe-cherja, Rozalije, ki Je poročena z Jub. Ijanskim odvetnikom dr. Staretom, teta Jurija Delsingerja, ki je umrl kot Jugo-slovenBkl major in Viktorja, ki se Je to-ril kot komita v srbski armadi proti Avstriji In Je padel v decembru leta 1914. pri Zemunu. V znak spoštovanja do vrle narod oa-klnje ln svoje gospodinje je razobesil Sokol Žalno zastavo Med nami bo ohraijen gdč Katarini najlepši spon.in! Pokoj n1e nf duši, preostalim naše glob.ko */>za'Je! Pristopajte? h „VodniUovi družbi" (Plesne vaje s. ac. a Urite v znamenja plavačev danes ob 20. nrt v beM dvorani »Union— Sodeluje The FaJctone-Jazz Dnevne vesti _ Izlet Beograjčanov v Slovenijo. Za pravoslavni božič pripravlja beograjski »Putnike velik izlet v Slovenijo. Izletniki se odpeljejo iz Beograda 5- januarja, vrnejo se pa 10. januarja. Vožnja iz Beograda do Jesenic in nazaj bo veljala 190 Din. _ I z premem I m rodbinskega imena. Banaka uprava diavske banovine je dovolila Ivanu Vrankarju, pristojnemu v občino Vransko, izpremembo rodbinskega imena Vrankar v Praprotnik. _ Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja. Društvo industrij-cev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21. do 30. novembra naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pietečenega leta): Otvorjeni konkurzi- v dravski banovini — (1), v savski 3 (2), v vrbaski — (1), v primorski 1 (3), v drinski 1 (3), v dunavski — (1), v moravski 1 (3). v vardarski — (2). Beograd, Zemun, Pančevo 4 (-j. - Otvor jene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (3), v savski — (7), v vrbaski — (51, v primorski — (3). v drinski 1 (2), v dunavski 2 <—), v moravski — (1), v vardarski — (1). — Otvor jena posredovalna postopanja: v dravski banovini 21, v savski 1. v vrbaski 2, v primorski 13, v drinski 2, v zetski 2, Beograd, Zemun. Pančevo 4. — Odpravljeni konkurzi- v dravski banovini 3 (3). v savski 2 (4), v primorski — (1), v drinski — (2), v zetski _ v dunavski 4 (5), v moravski 2 (2), v vardarski 4 (5). — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (7), v savski 1 (15), v vrbaski — (8). v primorski — (2), v drinski — (6), v dunavski — (2), v vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo — tir. I ANNY ONDRA j PRINESE SMEH I _ Naše občine Jadranski straži. Prijatelji JS 93 vsak dan množ^. uvidevajoč veliko važnost te pomorske obrambne organizacije, ki jo po svoje skušajo podpi^ti vsi sioii. Na priporočilo banske uprave tudi nase občine niso ostale gluhe na prošnjo Oblastnega odbora JS v Ljubljani t?r sa prve že *av-Fjajo s svojimi prispevki za eoeijalni sklad J S. Hvale in priznanja vredna ie gesta naših občin, ki se morajo v teh težkih časih boriti d finančnimi ležkocami, pa so kljub temu priskočile na pomoč in doprinesla žr-tv-, ki bodo v korist v prvi vrsti našem i narasčaiii-podmladknrjem JS. Doslej so se odzvale vabilu občine: Novo mesto. Tržič, >kociian. Moste. Rakek. Gor LoJS mro\\ deci«. Pod sliko j*> tudi znak JS. Razglednice so prav primerne za božične in novoletne čestitke ter bodo na prodaj po vs?h večjih papirnih trgovinah no 1 Din. Opozarjamo na^e narodno Čuteče in mladini naklonjeno občinstvo nai pridno sega po t*h raz-glednicah. ker sp bo s tem ropot širili naša fdeia po državi, pomagano pa bo tudi naši mladini do čimprejšnjega lastnega doma in izletov na morje. _ Javna soc.-higienska predavanja. Ker Je Higienski zavod prejel zadnje čase več prošenj za javna ljudska predavanja, ki naj bi bila prirejena v raznih krajih na isti dan, ponovno vabimo interesente, da nas o nameravani prireditvi obvestijo v svrbo izogiba raznih neprilik vsaj 14 do 20 dni prej. Ta čas je potreben tudi zaradi dogovora in potrebne reklame z lepaki, ki jih Higienski zavod v Ljubljani stavi v to svrbo brezplačno na razpolago. _ »Planinski Vestnik« je po svojih velikih jubilejnih zvezkih spet v starem tiru, vendar je pa tudi najnovejša številka za nekaj listov povečana in ima prav lepo vsebino, seveda pa tudi 2 lepi prilogi, kjer nam prof. Janko Ravnik kaze »Voje«, Fran Krašovec pa idilo s Planjavo. Oba foto-amaterja sta tako znana mojstra, da bi bila hvala teh posnetkov odvpč. R. Peterlin-Petruška obuja spomine na naše starejše planince, dr. V. Bohinec pa opisuje novo jugoslov. specialno karto s stališča planinca, a Juš Kozak je prispeval sočna »Dva razgleda«. Prav veseli bodo pa vsi »Gore Sv. Miklavža«, kjer nam dr. R. Andrejka obeta kar zbornik o prelepi, a premalo znani in cenjeni Selški dolini. Pesnik Sil-vin Sardenko je za 40-letnico SPD posvetil planinski prizor v verzih >Stvarnico v Sloveniji«, njemu pa slede poročilo obč. zbora osrednjega društva SPD in male vesti ter obvestila. — SPD razpisuje nagrado Din 500.— za najboljši osnutek platnic za vezavo Planinskega Vestnika. Osnutke poslati najkasneje do 31. t. m. pisarni SPD. — Zanimiva knjiga. Ravnokar Je izšla knjiga »Geschichte der deutschen Reichs-hofkanzlei von 1559 bis 1806« (Zgodovina nemške državno-dvorne pisarne od 1559 do 1806», ki jo je spisal podravnatelj dunajskega hišnega, dvornega in državnega arhiva, univ. prof. dr. Lotar Gross. Ta publikacija je za zgodovino velikega pomena. Knjiga se dobi pri ravnateljstvu državnega arhiva (Direktion des Haus-, Hof- und Staatsarchivs, Wien I., Minoritenplatz 1) za 50 avstrijskih šilingov. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavl janja privede uporaba na/avne »Franz Jožefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenia poudarjajo, da se »Franz ■Josefova" voda zlasti koristno izkaže r.ri linde^ ki se malo eibJiejo. »Franz Josefova« grenei ca se dobi v vseh lekarnah, cL^Berijah in r »riiskih trgovinah. — Nov grob. Davi je umrla v Ljubljani profesorjeva soproga in učiteljica v pokoju Franica Dolžan roj. Bedenk. Pokojna je bila znana kot izredno simpatična in plemenita žena. Pogreb bo v soboto ob 14.30- izpred mrtvaške veže splošne bolnice. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno nestanovitno vremen. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 13, v Sarajevu 8, v Skoplju 6, v Ljubljani 0.8, v Beogradu —2, v Mariboru —2.7, v Zagrebu —3 Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.5, temperatura je znašala —3. — Bos in lačen se je vrnil iz Amerike. V Zagreb se je vrnil te dni tio-letni bivši trgovec Josip P., ki je živel 30 let v Ameriki, zdaj je pa prišel domov raztrgan, bos in lačen. Revežu ni preostalo drugega, kakor obrniti se na usmiljena srca s prošnjo naj mu priskočijo na pomoč. — L" bi I jo je, ker ga je mučila s psihologijo In zoologijo. 28. julija je vdrl v sta novanje kabaretne plesalke Fanike Tavčai v Skoplju mlinarski delavec Pavel Jovano vič iz jo z nožem zaklal, v torek se je morilec zagovarjal pred sodiščem v Skoplju Zatrjeval je, da ga je Fanika neprestan< mučila s psihologijo, zoologijo in hipnozo V glavi je imel glavo črnega psa in črn< točko, kar je baje zakrivUa Fanika Moža so poslaii v beograjsko umobolnico na opazovanje. — Mrtvi se vrača V vasi Gabrovci blizu Karlovca se je vrnil te dni sin Pere Grabroviča, Marko, ki so ga imeli domačs za mrtvega, ker j:ra je nekdo leta 1918 pisal iz Amerike, kamor se je bil Marko izselil leta 1915, da se je Marko vrnil v Evropo in padel na bojišču. Oče se je sina tako prestrašil, da je omedlel. Ko je prišel k sebi, je pa z domačimi vred pobegnil, misleč, da se je prikazal sinov duh. — Obup upokojenega uradnika. V Osijeku se jf ustrelil v torek v usta upokojen! uradnik Trgovske zbornice Rudolf Voger st3r 67 let. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Kaj ga je pognalo v obup, ni točno znano Vse kaže, da je obupa1 nad življenjem zaradi težkih gmotnih razmer. — Zver v človeški podobi. Pred sodiščem v Bjelovaru se je zago.arjal te dni Franjo Ferdelji, ki je na Petrovo umoril svojo ženo. Celih šest ur je nesrečnico zverinsko mučil, zlomil ji je štiri rebra, končno, .ko je bila že mrtva, ji Je pa s kleščami odščipnil še nos. Državni tožilec je zahteval smrtno obsodbo. Ferdelji je bil obsojen na 20 let težke ječe. — Obsojen izsiljevalec. Pred maribor skim sodiščem se je včeraj zagovarjal 41-let-ni delavec Nikolaj Jelen iz RemŠnika. 24. avgusta ie poslal trgovcu Ivanu Potočniku v Breznu pismo, v katerem je zahteval, naj do 1. septembra pri kilomp-terskem kamnu št. 31 položi 6000 Din. v nasprotnem slučaiu mu pa znžgo hišo. Potočnik i? na določenem kraji skril dva paznika, ki sta 4. septembra Je'ena orijola. ko je hote] pri mejniku kopati. Obtoženec r-3 de'anje priznal, obsojan je bil na leto dni robije in triletno izgubo častnih pravic. Iz L;,***i*ine —li Izseljenci « Holandskega «o že prispeli. Snoči ob 20. je prispel preko Jesenic vlak s tremi Pullmannovimi vagoni, v katerih so se prip^Hali naši izseljenci s Ho-landskega, ki so b;li nedavno reducirani in so jih holan^ske oblasti poslale v domovino. Večina izseljencev ie iz Haariema, vsega skupaj iih ie pa prispelo 175. Na kolodvoru jih te sprejel izselieniški komisar bansk° uprave ravnatelj g. Fink Nekateri izs^lj?nci. ki so imeli nekat pribran j Pnega denarja, so se že snoči in davi odpeljali domov v Jurl^oMer. LnSko. Brežice, v M;rno na Dolenjcem, v Kočevje in Kamnik, nekateri en b'li pa skoraj br*** sredstev in n;fo im tli niti za prenočišče. Te ie izseljenski komisar začasno nastanil v gostilni >Pri starem T*5iarh« v Kolodvorski ib*ci. k;er so pre nopil' in dob'li izdatno brano. Večina teb i7se!;»ncev te d^lnl'* na H,dr»nd^kem Miri dn pet let. neknt^ri celo po dee*t let. Odpovedana jim je bila služba brez vsake prav^ motivacije na 14 dni. češ. da ni dela. —lj D«fea procesija Dolenjcev, samih resnih kmečkih mož ee ie davi pomikala po lii:bljanskih ulicah. Meščani so začudeni vpraševali može. od kod in kam. Tidi stražniki so s3 zanimali za nenavaden eprevod. Možje so jim prijazno pojasnjevali, za kai gre. toda meščani iih niso d.mro razum »li. ker jim dela dolenjščina preglavice. Mož?* so korakali po Starem in Mestnem trgu, po Prešernovi ulici In Aleksandrovi cesti, torej po ulicah, kjer so vzbujali nafvsČ pozornosti, na bansko upravo. Očividno niso vedeli, kod ie najbližje na bansko upravo z dolenjskega kolodvora. Morda so ae pa tudi hoteli pokazati Ljubljančanom. Vseh je bilo okrog 150. Dejali so, da gredo prosit na banovino za združitev Slivnica in Kačne v eno občino ter za odcepitev od Grosupljega. Da ne bo več mogel nihče govoriti, češ. da je ljjdstvo za Grosuplje, kot so baje nekateri doslej tolmačili voljo liudstva, so prišli v Ljubljano občinski mož j * in drugi veljaki prizadetih občin kar korporativno. —lj Tramvaj vozi po zgornji strani samo do Pred škofije. Pred škofijo Že demontirajo staro progo. Tu so bile stare tirnic* najbolj izrabljene kakor na Poljanski cesti. Delajo v pospešenem tempu. S tovornimi avtomobili naglo odvažajo izkopan materijal in dovažajo kamenje za tlakovanje. Tsmeij je že fundiran do Vodnikovega spomenika. Tam že tudi postavljajo nosilno konstrukcijo za elektrovod. Vreme je zdaj ugodno za delo. zlasti za varjenje tirnic, ki morajo biti povišem suhe pri »k lop j. —lj Delavski dom je dograjen, vendar Se niso končana nekatera manjša dela, n. pr. mizarska pri vhodnih vratih in nekatera druga, ki se pokažejo vedno nazadnje. Vendar bo vse poslopje kmalu uporabno. Borza dela se je že preselila vanj. V prostorih Delavske zbornice, kjer je bila pr?i Borza dela. ie zdaj referat banske uprave za in spekcijo dela. V Delavskim domu bo tudi kmalu otvorjena javna kuhinja (v prvi po*J* pritlični etaži), 15. t. m. Dotlej bodo končana vsa d°la. —li Peš po sveto. V našem uredništvu se je davi oglasil vojni invalid in kinoope rater Ivan Jetidrič. ki potuje peš po evelu. Za seboj ima že 15.000 km. Dnevno prehodi po 25 km. preživlja se pa s prodajo razglednic in s prostovoljnimi prispevki. —lj Mnojro jih je. ki minuli ponedeljek niso imeli prilike slišati Verdifev ReQuiem za soli, zbor in orkester Mnogo jih ie pa tudi. ki bi radi poslušali drugič to ogromno delo svetovne literature. Vse opozariamo. da se Verdijev R°aiem se enkrat izvaja in sicer v ponedeljek, dne 11. t. m. ob 20. uri zvečer v Unionski dvorani Ponovitev Re-Quiema se vrši v počastitev spomina padlih 'unakov- Cene so znižane. Predprodaja vstopnic v Matični kniiszarni. ZVOČNI KITNO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. Telefon 33-87 Danes ob %7. in v29. uri zadnjikrat MARLENE DIETRICH v filmski umetnini po H. Suder-manovem delu VISOKA PESEM Dopolnilo nov zvočni tednik Tutri ob 3., 5., 7. in 9. uri premiera burke Carjev adjutant VLASTA BURIAN —lj Tudi Prešernoro nlico so začeli včeraj prekopavati. Uredili bodo kanalizacijo, pr-den prideio delavci polagat tirnice za krožno progo Dela Stavbna družba, ki bo tudi tlakovala mostišče Frančiškanskega mostu, ko bo noložen nov tir. — Na Gospo-*vetski cesti ob trgovini z barvami »Luster« so te dni izkopali iamo za bencinski r^zer-^T>ar. Gosposvetska c^sta bo torej imjla ne daleč narazen dve benc'nski črpalki. Avtomobilski promet je tam sicer precej rva hen. če sta pa potrjbni tako blizu dve črna Iki. s^ bo pokazalo. —lj Zahvala. Akcijski odbor bojnih organizacij v Ljubl-ani se tem potom iskreno Tahvaljufe vsem društvom, kakor tudi vsem posameznikom ki so se na njegovo povabilo uvrstili dne 1. decembra v manifestnejski nr^vod m tako pripomogli k veličastni proslavi 15 .»bletnice osvoboienia in ujedinjenja. Obenem se tudi zahvalijj» vsem - • ■ , M 'o Mianifestacijo a tem. da so razsvetVli okna ali na kakršon koli način doprinesli k svečanosti povorke. —lj Za mestni muzej ljubljanski je da rovala priznana domača tvrdka za izdelovanje fine keramike >Dekor< krasni keramični izdelek »Ljubljanski zmaj«, umetniška delo gdč. Pajničev*. Naše mesto je dobilo v tvrdki, ki izdeluje doma dovršena dela vzorno tvornico, ki bo lahko nadomestila tovrstne tuje izdelke, mestni mjzej pa ie s tem poklonom pridobil lepo delo. Mestno na čelstvo izreka za ta dar tvrdki najtoplejšo zahvalo. —1} Zanimivo predavanje. D revi ob 20. iri bo 3. letošnje poljudnoznanstveno predavanje Pri rod oz nans* v ene sekcije Muz. društva za Slovenijo, in sicer bo predaval g. prof dr. Jovan HadŽi. predstojnik zoološkega instituta naše univerze, o življenjskih poiavih v Jadranu. Predavatelj nam bo na okoli 30 skioptič. slikah ra-zložil raziska-vanja nešega Jadrana v posebnih institucijah, ki so izredno važne za našo državo Razložil nam bo razlike življenjskih pojavov na kopn em in v morju, zlasti pa, kako so zgraiena živa bitja živeča v morju ali na njegovem dnu, njihove glavne tipe in oris njihovega življenja. Predavanje bo za vsakega zanimivo — saj j? na3a dolžnost, da poznamo svoje mori? čim natančneje v vsph njegovih izrednih pojavih Zato vabi sekcija na čim številnejši obisk! Vstopnina običajna. —li Šentjakobsko gledališče iera t petek popoldne, soboto to nedeljo zvečer. Na praznik 8. ob 15. se ponavlja zadnjič v sezoni prekrasna narodna igTa >Deseti brate, katere vsebina je navdušila vse dosedanje po-se-tnike. Sc^nerija. petf? in humor so odlike te romantične igre _ V soboto in nf*delio se ponavlja izredno fina in d ihovita vesele igra »Dorer Calais< z edČ- Baranovo in e-KoŠakom v vodilnih vlogah. Dejanje se odigrava na krovu ladie »Ulizc Izredno dober humor prepletata vso igro. — Vstopnice s* dobe od 10. do 12. in 15. do 17. ure pri gledališki blagaini v I. nadstr. Mestnega do ma. — Vabljeni. _li >Cicibana<. krasno zbirko Oton Zj- pančičevih otroških, pesmic bo vprizoril v režiji in priredbi Katje m Ferda Delaka otroški oder >Svobod»€ v nedeljo, dne 10. decembra 1933. ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Uniona. Vstopnice so v predprodaji v Delavski zbornici št. 22a (I. nadstr. strokovna komisija). 631 n —lj Društvo »Bela Krajina« vabi vse svoje Člane in prijatelje, da se zapeljivo udeleže današnjega sestanka v dvorani >la-mičeve restavracij* ob 20.. ki bo posvečen jubileju odličnega belokranjenega roiaka e Engefberta Gangla. I TJ Onporilla. Jutri ob 11. orertvaja ZKD v Elitnem ktnn Matici znamenit film >CongoriHa* De'o je plod rečletneea b?-vanja v osrčju Afrike Dos'ej se še nikomur nI posrečilo preskrbeti znanosti *o Itko zanimivega gradiva kot baS Ost in Martinu Johnson a, ki sta vodila ekapedl-cijo v Kongo. Opozarjamo, da j« ta film izredno poučen in zabaven. Za ameb ln sabavo skrbi trop opic in ptic. —Ij Agilno društvo. Komaj jetanovlieno »Gospodarsko kulturno društvo za Vodmai in Sentpeterski okraj< je priredilo v torek Miklavžev večer v gostilni »Majaronfcjk« ter ie v kratkem Času svojega delovanja obdarovalo mnogo revnih otrok. Društvo ie Po svoji moči in s podporami dobrotnikov nabavilo darila za otroke. Topla hvala vsem darovalcem. —lj Predavanje SPD. V četrtek, dne 14. t. m. ob 20. jri bo pr?davaj v Delavski zbornici g. dr. A. Brilej o svojih turah v bolgarskih gorah. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. (V današnjem »Jutru« je pomotoma objavljeno, da bo predavanje drevi.) —i j Na polja časti je film. ki je res re-mek delo filmske umetnosti. Menda je to edinstveno delo, ki mojstrsko prikazuje nevarno in drzno delo vohunov. Predstave danes ob 4., 7%, 9 »4, jutri na praznik ob 3., 5., 7% in 9*4. Dopoldne predstava ZKD ob 11. —lj Herbert Ernst Grofa, znani nemški tenor, pride te dni v Ljubljano. Pri nas nastopi 14. do 18. t. m. O njem gre glas, da je izredno lep in simpatičen mladenič, njegov glas pa tak, kakršnih je malo. Ljubljana bo kmalu imela priliko slišati ga. —lj Člane roditeljskega sveta, stegov, skavtov in plantnk v Ljubljani nujno naprošamo, da se seje roditeljskega sveta zanesljivo udeleže danes ob 20. v zbornični dvorani magistrata. 2upa skavtov v Ljubljani. Iz Celi* —c Drušfi'o odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je imelo v nedeljo redni občni zbor. na katerem je bil po poročilih funkcijonarjev izvoljen nov odbor z dosedanjim predsedn kom g. Lovrom Cremožnikom. Na občnem zboru je bila sprejeta naslednja resolucija: 1. naj se zakonito prepove dvojno službovanje in dvojni zaslužek onim, ki imajo iz ene službe zadostne dohodke; 2. naj se poročene žene, katerih možje imajo zadostno plačo. *zločijo iz vseh državnih, občinskih m zasebnih služb: 3 vsa jugos'ovenska podjetja naj zaposlijo predvsem domače kvalificirane moči, ob pomanjkanju teh šele tujce. —c Drsališče v celjskem parku Je odprto vsak dan od 8. do 21. —c Odpovedana nogometna tekma. Za praznik 8. t. m. določena prijateljska nogometna tekma med liginim moštvom ASK Pr morja in SK Celjem je zaradi priprav za športno prireditev SK Celja v soboto zvečer odpovedana —c Napad z nožem. V torek 5. t. m. je neki moški v Kostrivnici napadel 191etne-<*a posestnikovega sina Ivana Kamenska iz Kostrivnice m ga zabodel z nožem v prsi. Težko poškodovanega Kamenčka so prepeljali v celjsko bolnico. S Ponikev — Tudi pri nas smo imeli miklavzeva-nje. Včeraj so se delile obilne dobrote v naši Soli Dol. Demške vasi. G. upravitelj je zbral s svojim učiteljstvom mnogo koristnega našim revnim šolarčkom, ki so veselih obrazov prihajali domov. Vsem darovalcem prisrčna hvala, starši pa želimo še večkrat kaj tako koristnega našim revnim otrokom. Iz Trebnjega — Vse trgutce, goslunicurje ln druge obrtnike opozarjamo na novolema voščua v »Slovenskem Narodu«, kjer bo imelo I*reonje z okodco posebno stran. Ogiase sprejema naš dopisnik še do konca prihodnjega tedna. Novoletna številka »Slov. Naroda« bo posvetila med drugim tudi vso pozornost naši Dolenjski, kakor doslej, pa naj ne bo pridobitnika v našem kraju, ki bi ne objavil svojega voščila v »Slov. Narodu«! — Miklavž za odrasle pride na praznik 8. t. m. ob 20. uri v gostilno Pavlin, Mi-klovZevanje pripravlja naš Sokol in vabi k udeležbi Darila je treba do navedene ure oddati pr. Pavlinovib. — Nesreča. Ko je pred dnevi sekala Starič Alojzija iz Dol. Podboršta v gozdu drva, se je usekala v desno nogo, tako da so jo morali poslati v bolnico v Novo mesto, kjer se zdravi. — Tujski promet v novembru. Tujski promet je v novembru nazadoval. Stalnih gostov Trebnje ni imelo, par pa se je zvišalo število poslovnih ljudi, t. j. potnikov, ki obiskujejo tukajšnje trgovske kroge po kupčijah. — Vodnikove knjige so prispele in Jih dobe člani pri poverjeniku g. Erštetu na postaji. Člani se naprošajo, da pn prejemu knjig poravnajo članarino za prihodnje leto. — Ponovno vabi občina vse one lastnike vozil, ki so vozila prijavili in plačali odpadajočo takso, da prometne knjižice nemudoma dvignejo v občinskem uradu. _ Vojni obvezniki, ki so po letu 1920 bili na orožnih vajah, naj se nemudoma zglase pri občini v svrho evidenčnih podatkov, ki jih rabi pristojno županstvo. Iz Kranja _ Otvoritev gledališke sezone. Dolgo, predolgo smo čakali. Saj se je drugod že davno odprl Talijin hram. Kje tiči krivda, ne bomo raziskovali, saj nam bodo že na praznik naši igralci nagradili predolgo čakanje s tem. da so naštudiraii svetovno znano delo nemškega pisatelja Klabunda *Krog s kredo«. Ta kitajska igra, ki je šla preko svetovnih odrov in ki je povsod žela ogromne uspehe, bo torej otvorila letošnjo 72. sezono gledališkega odseka Narodne Čitalnice. Premiera bo jutri, na praznik, ob pol 21. zvečer, repriza pa v nedeljo ob 16. uri popoldne. Ker je režija v priznanih rokah ln nastopijo naši najodličnejši igralci, bo Klabundov »Krog s kredo« gotovo tudi na našem diletantskem odru dosegel velik uspeh Oglejte si torej na vsak način to visoko pesem ljubezni in življenja. — Nov grob. Komaj trije tedni so minuli kar je umrl v Stražišču pri Kranju g. Jakob Bajželj, po vsej Gorenjski znana osebnost, in že zopet je smrt kosila v njegovi rodbini. V večnost se je preselila njegova mat* ga. Apo'onija Bajželj, ki je dosegla častitljivo staros* 83 let Danes ob 16. uri spremijo vzorno in ugledno slovensko mater k večnemu počitku. Sinu prof. Ivanu Bajželin. bivšemu načelniku SKJ. tn vsemu ugodnemu sorodstvu izrekamo lakreno sožalje! Iz Novega mesta —Sokolska četa v S t. Petru pri Novem mestu je 15 letnico našega u jedrn jen j u svečano proslavila a slavnostno akademi jo v osnovni šoli, ter zaprisego novovsto-pivšega članstva. Pozdravni govor je unei br. starosta Segula, Prt akademiji, kjer so nastopili člani z deco, je posebno ugajal nastop dece z izvajanjem prostih vaj ter deklamacijami, katerim je sledilo občinstvo z veliko pozornostjo. Vidi se, da je tudi podeželska deca dovzetna m navdušena za sokolsko telovadbo m vse delo na tem polju, kar se je sedaj po večini smatralo za privilegij meščanstva. 2eleU je, da bi članstvo in deca na deželi dobila dobre voditelje ter ohranila te, ki jih ae-daj vodijo. Proslavi je prisostvoval tudi društveni starosta br. Marinček, ki se Je kot delegat udeležil proslave ter v prisrčnem govoru bodril in navduševal navzočo mladino. Proslavo je zaključil br. 6egula ki se je iskreno zahvalil udeležencem za veliko zanimanje za sokolsko delo. — Miklavžev sejem je bil letos precej skromen. Kupčija je bila slaba, kot malokdaj na Miklavževih sejmih. Vidi ae, da je tudi Miklavža ogrnila a svojim plaščem kriza. — Ciril Metodova družba, ki Je priredila Miklavžev večer v Sokolskem domu, je obdarovala nad 54 revnih otrok. Obdaroval pa je tudi Sokol svojo pridno deco, ki vestno poseča sokolsko telovadbo. — Prosvetna prireditev, ki bi imela biti v soboto 9. t. m., se je preložila radi tehnjV-nih tez koč na mesec januar. —Na avoji turneji po dravski banovini je prispel v naSe mesto narodni guslar Vu-kovič, ki je pokazal nasi meščansko- in ljudskošolski mladini lepoto narodne peami. Navzoči so z velikim zanimanjem poslušali guslarjeva izvajanja. — Društvo »fiola in dom« ima v petek 8. t. m. svoj redni sestanek, na katerem se bodo obravnavala važna vprašanja o šolnini in knjigah. Roditelji naj ae udelefte sestanka! — V prid dijaški kuhinji so zbrali ob prejemu svojih mesečnih plač, tukajšnji sodni uradniki Din 94.—. Dijaška kuhinja se jim iskreno zahvaljuje. Posnemajte! Iz Škofje Loke — Družabni večer s pilesom prirede oficirji škofjeloške garnizije na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra 17. decembra. Prireditev bo v Sokolskem domu. Priče-tek ob 21. Sodeluje vojaška godba. — Miklavžev večer. Kar trlo se je t torek popoldne ob 16. mladih irčec v So koiskem domu. Oči vseh malčkov to bile seveda obrnjene proti odru, kjer ae Je kmalu pokazal dobri svetnik ln obdaroval več ali manj vse navzoče. Sokol je klju-b težkim časom poskrbeJ, da ni šel nihče praznih rok domov. Obdarovanih je bilo 106 sokolske dece ln naraščaja Sokolih in Sokoličice so prejeli mnogo peciva, sla ščic, perila, nogavic, čepic in »lično. Ne sebičnim sestram, ki so pripravile našim najmlajšim tako lep dar, gre iskreno prt znanje. Zvečer je obiskal Miklavž odrasle, in to pri pogrnjenih mizah. — Šolska kuhinja je pričela poslovati z nastopom mrzlih dni na deški šoli v Skorji Loki. Njenih dobrot pa so deležni samo otroci gorske šole, ki prihajajo po več kilometrov daleč v šolo. Njih število znaša 104. Vsak obrok obsega skodelico čaja in kos kruha. Sliši se malo, ako pa se pomisli na število otrok, »o stroški vendarle zelo veliki. Kuhinja se vzdržuj? s plemenito podporo raznih gospodarskih in socialnih institucij. SPORT — S ni ličar* k i Leca J v hotelu 8 v. Jiuj. , ob Boh. jezeru priredi SPD od 25. decembra do 1. januarja, in sicer za začetnike m manj izvežbane smučarje. Snega je v Bohinju 80 cm ter je smuka povsod prav dobra, pota do planinskih koč so pregažena. Raznolik svet in odlične prilike v okouVu sv. Janeza nudijo najidealnejše pogoje za smučanje in drsanje. Lepa prostorna vez-bališče Vrtovin in Zagradec ter Rudnici in prostrane senožeti pod Vogarjem so oddaljena od hotela le nekaj minut. Raz njih Je krasen pogled na veličastno planinsko okolico ob jezeru ter na divje vrhove, pre-grnjene s kristalnim snežnim plaščem. Planine nad jezerom, od Ratitovca preko Crne prsti, Vogla, Gonjačev, plan. Na Kraju, uollne za Jezerom pa tja v smučarski raj v plan. Laze do Vogarja omogočajo alpinistu smučarju in njegovim dilcam najširši razmah ter divne poglede na kristalno čiate gore. Vodniki in nosači smučarji so za v»e ture v Triglavsko pogorje smučarjem na razpolago, v Bistrici, Srednji vasi, Stari Fužini in Ribčevem Lazu. Odprte koče rut pl. Vogel 1500 m, pl. Govnaču 1400 m, pl. Na Kraju 1500 m ter v koči pri Triglavskih jezerih omogočajo smučarjem stalno bivanje v tej višini. Smuški tečaj v hotelu pri Sv. Janezu se prične na božični dan popoldne oziroma 26. t. m. Kdor pa pridf tiste dni k sv. Janezu, pa naj bo smučat ali ne, bo našel v veseli družbi dovolj zabave in razvedrila. Vsa oskrba, solidna in prvovrstna, je od 55 de 65 Din dnevno. Udeleženci tečaja s popustom Informacije daje in sprejema prijave pisarna SPD v Ljubljani, palača Grafike, telef. 29-63, ter gospa Marica Jeraj, upraviteljica hotela Sv. Janez ob Boh. jezeru. Tečaj vodi savezni smuški učitelj J. Kveder. —Stalni §muški tečaji vrše od 6. dr cembra dalje na Kofcah po učnem načrt JZSS pod vodstvom sav^zn^sa smuikes* učitelja Toneta Banovca. Vga nadaljna pojasnila daje oekrbnica Fani Kvedrova, Kuf ce nad T rži Čem. SOKOL — Sokol Ljubljana n priredi v soboto 9. t. m. ob pol 21. telovadno akademijo, pri kateri nastopijo vsi telovadni oddelki s prostimi in orodnimi vajami. Večino vaj so sestavili člani ln članice sami. Vabimo bratsko k akademiji. Zdravo! — Sokol na Viču priredi Jutri popoldn' ob 16. lutkovno predstavo »Jurček. dvorni zdravnik«. V nedeljo 10. t. m. pa »Jurcelr zmagovalec«. V nedeljo zvečer pa gostuje dramska sekcija Sloge s narodno i^ro »Zlatorog«. K vsem prireditvam vljudno vabimo. Dober odgovor. — Gospodična, ali bi hoteli biti solnce mojega življenja? — Da, gospod, prav rada, ker bt bila 150 milijonov km oddaljena od vas. Roboti nas bodo branili Američani so Ze tako izpopolnili svoje protiaeroplan-ske topove, da zadene vsak drugi strel Ameriški vojni list »The Armya New- I antiaircratt Equipment« piše v eni zad-njin sieviik zcio zauimivu o možnosti odrambe proti napadom iz zraka v ameriški armadi. iNoueno orožje moderne dobe se ni tako hitro razširilo in uveljavilo, kakor letalo. Pisatelji opisujejo te uničujoče zračne orjake., leteče v lemni noči nad mirnim mestom, kjer vržejo bombe in zopet izginejo v temo. In nobena človeška fantazija ni presmela, kajti vse to, kar si more izmisliti, je več ali manj že uresničeno. Toda človek je prav tako iznajdljiv v iskanju obrambnih sredstev, kakor napadalnega orožja. V zadnjih 25 letih se je letalstvo pre-senetjivo lazviio, razvil se je pa tudi sistem obrambe. Letalo je zelo komplicirana tarča in zadeti ga je tem težje, ker se naglo premika, obenem pa lahko hipoma izpremeni svoj polet v treh smereh. Zato lahko leta tudi ponoči. Samo ob sebi umevno je, da zahteva protiaeroplan-ska obramba hitre in precizne topove. Glavni način je pa v načinu izračunanja vseh potrebnih podatkov za uspešno obstreljevanje tako naglo premikajoče se tarče, kakor je letalo. In to je vodilo k razvoju najčudovitejših naprav v zgodovini oboroževanja. Srce moderne protiaeroplanske enote obstoji iz treh robotov nadčloveških zmožnosti. To so slušalo, stereoskopski iskalec razdalje in avtomatični računar. Slušalo se rabi za ugotovitev bližajočega se letala ponoči. Sestavljeno je iz dveh parov velikih lijakov. En par lijakov določa smer bližajočega se letala, drugi par pa njegovi višino. Pri tej napravi sta zaposlena dva moža in aparat deluje tako močno, da se lahko zmoti kvečjemu za pičlo stopinjo. Razni tipi letal širijo zvoke različnih frekvenc. Vojak pri slušalu lahko ugotovi razliko med globokim brnenjem letala za bombardiranje in višjih tonom lovskega letala. Letalo za bombardiranje je sovražnik, ki ga je treba zastrašiti. Na ta cilj obrne vojak pri slušalu vso pozornost. S pomočjo električne naprave, tako zva-nega komparatorja, usmerja slušalo žarke žarometa na bližajoče se letalo. Korekturo zakasnitve zvoka v hitrosti vetra ter razdalje med slušalom in žarometom opravlja mehanično komparator. Slušalo deluje na razdaljo blizu 17 km. Močan žaromet s kapaciteto 6,000.000 sveč prodre nočno temo na razdalji do 15 km in lahko torej obsije tarčo tako dobro, da jo topovi obstreljujejo ie na največje razdalje. Avtomatični računar je mozeg vsega sistema protiaeroplanske obrambe. Ta aparat določi smer poleta in višino letala s pomočjo dveh »zasledujočih teleskopov«, ki avtomatično prenašata kot, pod katerim leti letalo, sterooskop, ki določa višino. Naprava za ugotovitev visine avtomatično določi na teleskopski način vi« šino letala in prenaša te informacije nazaj k računarju. Avtomatični računar določi potem na nebu točko, kjer bo letalo, ko se opravi korekturba za polet flrapne-la in ko se avtomatično nameri top na vnaprej določeno točko. Poveljujoči častnik da obenem računarju druge korigirane podatke glede hitrosti in smeri vetra, glede gostote zraka in padanja, odnosno drugih pilotovi h manevrov. Računi so praktično takoj opravljeni. V bitki gre vse tako hitro, da lahko govorimo samo o mehaničnih nalogah. Ne samo, da se delajo vsi računi sistematično in v medsebojni zvezi, temveč so naprave tako izpopolnjene, da cev topa s pomočjo najmodernejših mehanizmov neprestano avtomatično sledi letalu. Topovi so v neposredni zvezi z avtomatičnim računarjem, ki sam skrbi tudi za streljanje. Kakor prst sledi dolga cev topa neprestano letalu na nebosklonu. Hitri in precizni protiaeroplanski topovi delujejo avtomatično. V ameriški armadi imajo najpopolnejše topove te vrste kalibra 105 mm. Ti topovi so izredno dolgi in če se cev obrabi, ni treba poslati topa v arzenal, temveč jo izmenjajo kar na bojišču. Strelna hitrost teh topov znaša 914.4 m v sekundi, granate tehtajo okrog 14 kg, horizontalni dostrel znaša okrog 18 km, navpični dostrel pa okrog 13 km. Nobeno letalo, ki nosi s seboj bombe, se ne more dvigniti tako visoko. Uspehi protiaeroplanske obrambe so v ameriški armadi naravnost presenetljivi. V mirnem času rabijo na vajah dolge, nogavicam podobne vreče ali pn letala brez posadke. Američani so že tako izpopolnili svoje protiaeroplanske topove, da zadene vsak drugi strel. Baterija štirih topov odda v minuti do 100 strelov. To pomeni, da bi zadelo sovražno zračno armado vsako minuto 50 visokoeksplozivnih šrapnelov in takega strašnega bombardiranja bi ne mogla dolgo vzdržati nobena zračna vojska. Nove poštne znamke 5X 0>KO«^lMTC»MATIOHAC ' I Egiptska poštna uprava Je Izdala v zvezi ■ mednarodnim kongresom za zračni promet posebne poštne znamke. Bogati zdravniški honorarji Časi so težki ki čutijo jih tudi mladi zdravniki, ki mnogi med njimi zaslužijo komaj toliko, da se skromno preživljajo. Zato je zbudil med angleškimi zdravniki razumljiva zavist in ogorčenje primere dr. Nevilla Stacka, ki mu je ponudi! nepalski maharadža za operacijo 3000 funtov a M v našem denarju skoraj pol milijona. Pogoj je pa bil, da prileti zdravnik iz Londona v Indijo z aeroplanom, kar bi lahko bila nepremagljiva ovira za kirurga, ki se mu rado zvrti v glavi. Dr. Stack ima pa dobre živce in želodec. Polet iz Londona v Ind:;o je plačal seveda radodarni maharadža v strahu pred posledicami vnetja slepiča. To priliko je porabil angleški tisk, da je naštel nekaj drug;h bogatih zdravniških honorarjev. Slavna ruska carica Katarina II. je dala dr. Thomasu Dins-dalu 10.000 funtov in dosmrtno rento 50 funtov šrerlmgov zato. ker je prispel v Petrograd cepit njo in njenega sina. Pred 30 leti je dobil šef zdravnik angleške armade 12.000 funtov šterlingov, ker je iz!ečil rampurskega maharadžo. Celo bovlji, v splošnem pa ie s?daj na Jesenicah 14 trgovin, ki prodajajo uvožene predvsem pa na tovarniški način izdelane čevlje. Čudno j?, da ravno čevljarska obrt nima prav nobene zaščite. Vsak drug obrtnik se natančno drži svoje stroke, bog varuj, da bi kdo vhajal v njegov delokrog. S čevlji pa lahko trguje vsak, pa naj prodaia zelje, sadje, milo ali moko, samo čevljar nai »e vedno drži samo svojega kopita, e?prav nima več kaj natakniti nanj. Kai bi bilo, če bi Čevliarii prodajali kravate, svilene nogavice, manjfakturo in živila? Najbrž bi jim takoj zaprli lokale. Tako pa imamo pri nas mnogo fovljarjev, 5e več pa pomočnikov brez dela, ki ne vedo ne kod ne kam. pač pa se preživljajo a čevlii drugi ljudje, ki se te obrti nikoli niso učili. Iz Trbovelj — Zaključek nogometne sezone. Za zaključek nogometne sezone je nudil Trboveljski okrožni odbor ljubljanskega nogometnega podsaveza svoji publiki v nedeljo popoldne ob 14. športno senzacijo, kakršne si je že dolgo želela. Na igrišču SK Amaterja se je namreč priredila revija najboljših športnih sil. ki jih premore okrožni odbor v rudarskih revirjih. Najboljši igralci iz revirjev Trbovlje, Hrastnik in Zagorje so v reprezentančni tekmi nastopili proti kompletnemu liginemu moštvu ASK Primorje iz Ljubljane. Tekma se je pričela na precej opolzkem, zmrzlem terenu, kar je povečalo nesigurnost igralcev. V ostalem pa oster mraz ni oviral niti športnikov, še manj pa navdušene publike, ki se je udeležila tekme v rekordnem številu, kajti vsak si je želel ogledati borbo med domačimi moštvi in prvoraz-redn m ljubljanskim vodilnim športnim klubom. — Primorje je bil v I. polčasu v stalni premoči in je že v tem času zabil 4 gole. Toda v II. polčasu se je stcčj nagnila na stran domačinov, ki so se h'tro znašli ter ob zastreljanju 11 metrovke zabili Primorju še 2 efektna gola. Očividno ASK Primorje ni pričakovalo odločnosti in borbenosti rudarskih moštev, katera je želelo očividno z višj*im rezultatom poraziti. — Publika se je d:vila odlični tehniki gostov, ki so v tej svoji najjačji postavi prvič gostovali v Trbovljah. Rezultat je pokazal viden napredek sporta v revirjih in če bi se mladina zavedala reka, da je v slogi moč, bi nedvomno Že zdavnaj Častne je reprezentirala jugoslovenski sport v zunanjem svetu. — Nov grob. V Bevškem pri Trbovljah ie umrla včeraj v visoki starosti 86 let gospa Marija Fabjan. Pokojnici blag spomin, preostalim naSe sožalje. — Slovo vzornega občinskega uradnika. Te dni je stopil v zaslužen pokoj g. Fran Kajtna. tajnik trboveljske občine G. Kajtna je bil uslužben pri občini Trbovlje od leta 1S92. torej nad 40 let V stužbi vesten in marljiv je bil pn prebivalstvu radi svoje konciljantnosti in uslužnosti zelo priljubljen. Bil je dober tovariš in družabnik ter vseskoz' narodnega mišljenja, saj ]e bil član Sokola in drugih nacionalnih društev ter častni Član gas. čete Trbovlje II. Na novem domovanju v 2adcu mu želimo, skodbu. — Na Calumetu, držav« Mlchi-gan, je umrla Katarina Cesarjeva. Pokojna je bila stara 79 let, v Ameriki je ti vela 55 let. Zapustila je 11 otrok. — Po dolgi bolezni je v Clevelandu umrla Ivan ka Bavec, rojena Klemenčić, stara 36 let Pokojna je bila doma lz vasi Gercevec. fara Planina pri Logatcu. Zapustila Je mo ža in več otrok. _ V kraju Pine Fork. država Ohio, je umrl po tridnevni bolesni Janez Mabne, doma iz Cerknice na Notranjskem. V Ameriki Je bil 29 let. zapu stil je ženo in 2 hčerki. _ V Hibblngu. država Minnesota, je po do!gi bolezni umrla Neža Golobova. Pokojna je bila iz Luč pri Ljubnem na Štajerskem, v Ame ri*o Je prišla leta 1894. Zapustila Je tri sinove in dve hčerki. _ V kraju Kemnoe- rer, država Wyoming, Je 25. oktobra preminul Jakob Speh, star 55 let ln doma iz Bočne pri Gornjem gradu. — V Walker Tilleju, država Montana, Je umrl Jurij Muhič, ki Je zapustil ženo ln tri sinove — V Calumetu. država Michigan. Je bil do smrti povožen 58!etni Jakob čop. Pokojni je bil 9 let brez dela. Pljučnici je podlegel r Johnstownu, država Pensvl vanija, 38'etni France Martlnčlč, doma frt št. Jerneja na Dolenjskem. V Ameriki J« bival 20 let. zapustil je ženo in tri otrn ke. — V Adamsonu. država Oktahoma, je umrla Slletna Marija Benedlčlč, rojen« Peterlin, doma !z Selc pri Vačah. Za njo žaluje sin. _ V mestu Cle Elum. drsava Washington, je umrla 15Ietna MartR Arlstovnik, učenka vlaje Sole. _ V kraju Mentor, država Ohio, je umrl Matija Slap-nlk, star 60 let in doma lz Gornjega grada, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 leti Zapustil je ženo in hčerko. V Chicagu je bil nedavno izvršen drzen rop v bivšo Železnovo blagajno, zdaj češko posojilnico. V lokalu je bil poleg drugih tudi bivši tajn'k SNPJ Matija Turk, ko je vstopilo šest s puškami oboroženih bandi-tov. Vsi so morali leč; in ko je Turkov sosed iztegnil roko do signalnega gumba, ga je en ropar oplazil s puškinim kopitom po glavi, nato pa začel streljati v tla. Ena krogla se je zapičila tik Turka v tla. Signalna naprava je alarmirala policijo, toda banditi so bili umejši. Pobrali so 300 dolarjev m pobegnili v dveh avtomobilih. V Brockwayu, država Minnesota je umrla T.^letna Ana Zima, doma iz Gorij pri Bledu. Pokojna je bivala v Ameriki 50 let. V istem kraju je umrla 891etna Hel. Koc-jančičeva, ena najstarejših naših nsseljenk v Ameriki. V Ameriki je bivala 56 let — V Frontcnacu, država Kansas. je umrla 47-letna Elizabeta Terlepova, doma iz Bohinjske Bistrice. V Ameriko je prišla pred 20 leti. Zapustila je moža in tri hčerke. — V elevelandski bolnici je umrla 571etna Agne-■*a ValentinČieevn. rojena Juršič. Doma je bila iz Remusa, farc Križ. Zapustila je moža in pet sinov. da bi prijetno preživel jesen svojega življenja in da bi veselo gojil svoje čebelice, do katerih je imel že tukaj največje veselje. — Pazite na potnike. Te dni je ponujal po naši dolini neki potnik, ki se je izdajal za zastopnika neke firme v Beogradu, razno kuhinjsko posodo in pribor. Stranke je nagovarjal, naj plačajo obroke, ter tudi jema-l manjše zneske na račun. Neki obrtnik pa se je iz previdnosti le informiral pri dotični tvrdki v Beogradu, ki pa je izjavila, da ta potnik ni njen zastopnik. Pazite in ne nasedajte takim potnikom. Iz Metlike — Vse nase naročnike prosimo, da nam naročnino na naš list do konca letošnjega leta čimprej nakažejo, da ne bo treba «a-oatankarjem ustaviti lista. — Tujskoprometno društvo naj bi poskrbelo tudi za uspele zimske posnetke hs naše okolice ln zlasti lz Gorjancev, da bi mogla sčasoma biti omogočena tudi amo-trena propaganda za zimski sport na Gorjancih, kjer je nešteto sijajnih smučarskih terenov, ker ravno v zadnjem času opažamo živahnejše zanimanje za naše Gorjance. — Sasilen berač. O beračih smo že večkrat pisali, ker jih je mnogo pri nas. Več:na jih je res potrebnih in so zado-voljni s kronico. ponekod tudi le z leno besedo, ker imajo ljudje komaj zase. Te dni se je pojavil v Metliki mlad in močan moški, ki je beračil od hiše do hiše. Tu je zahteval, — njegove besede niso bile prošnja. — jopič, tnm hlače, drugje zopet klobuk ali čevlje tako, da bi se v Metliki lahko za zimo prav dobro preskrbe!, če bi mu ljudje pač mogli izpolniti njegove neskromne želje. Toda ravno radi svoje nasilnosti so ga skoraj povsod odbili in je m-»* robantil in grozil, da je bilo grdo. Tako je prišel tudi do nase mestne hiše, kjer se je srečal s policajem in se ga tudi dejansko lotil, ko je bil opozorjen na red zaradi pritožbe nekaterih meščanov radi njegovega predrznega obnašanja. Postavili so ga seveda pod kap, da se malo ohladi, nato pa gi spravili po najkrajši poti iz Metlike. Bilo bi potrebno najstrožje paziti na take potepuhe, ki ogrožajo mir naših dobrih meščanov, dasi je to sila težko, ker je Metlika pač obmejno mesto, v katero se radi natepajo take vrste berači in nezaposleni. — Huda zima je pritisnila tu^b" ie % Beli Krajini. Vrhovi hribov so bili že več dni pod snegom in zlasti bolj oddaljeni hrvatski vrhovi, kjer je divjal kar tri dni snežni vihar. Sedaj bo kmalu pravi čas za delo za prihodnje leto, ker razen lova ni skoraj več zabave, kjer bi človek izgubljal čas. — Sejem v Metliki. Letošnji miklavžev-ski sejem v Metliki bo v torek 12. t. m. in ne, kakor je bilo pomotoma objavljeno v razglasih 13. t. m. — Na vepre so »e spravili. Belokranjski lovci so sami fantje od fare. Nič se ne ustrašijo zverjadi in jo raje nreganjajd, če je bolj divia, kakor krotkeca in ponižnega zijčka. Nedavno je lovski zakunntk Mko Adlešič iz Adlešičev napravil veliko gonjo na vepre, ko je padel prvi sneg, ker povzročijo precej Škode naSim ljudem. Kljub malemu številu gonjačev je \'y čuvaj Grabrijan Jo?e ustrelil !00 kg težko divio svfnfn Da bi bil prihodnjič uspeh večji, bi merodajni pač morali poskrbet; za zadostno število gonjačev, ker se bo si c*>r ta " - 'T^a po naših gozdovih še uolj razpasla Pristopajte k „Vodnikovi družbi" 24U (&ve siroti Poman — Poleg tega. — je nadaljeval general, — zmaga bi se lahko izmuznila našim vrlim mornarjem navzlic vsemu pogumu njihovega poveljnika in njih samih... In potem... Seststo vojakov, ki jih pripeljem generalu VVashing-tonu, bi našlo smrt brez vsake koristi za stvar, ki ji bomo. upam, kmalu pripomogli do zmage. Kapitan de Virelav je bil kot rečeno zelo razburljiv pri razgovoru. Ves čas, Ko je general govoril, si je grize! ustnice. Ko je pa general končal, se ni mogel več obvladati in dejal je razburjeno: — Vse to je zelo lepo, gospod markiz, toda mene še vedno mika spoprijeti se z eno izmed velikih fregat Njegovega Veličanstva angleškega kralja!... A takih skomin ne pustimo splesniti. mi. francoski mornarji. Vsi so obstopili kapitana, ker so mu brali z obraza, da bo povedal nekaj zanimivega. •»r Tista fregata se je imenovala »I* Arrogante« (»Ponosna«) in pri svoji mornariški časti prisegam, da potopim njen ponos, čim jo srečam na morju. Ce torej hočete vedeti, zakaj bi se rad spoprijel z angleško fregato, me poslušajte: V bitki, ki se je v nji moja korveta »Desiree« s premočjo borila z dvema angleškima ladjama baš ko je ena za-vozila na pečine, jaz sem se pa pripravljal zavoziti drugi v bok, torej v najbolj kritičnem trenutku se je prikazala na obzorju »Arroganta« ... Straža jo je takoj opazila... Spoznal sem nevarnost. Toda odločen opraviti najprej z napadeno, že napol premagano ladjo, sem zapovedal ujeti io in navaliti na njen krov. ... In da bi vzpodbudil svoje mornarje, sem jim zaklical: — Pogum, prijatelji! Tam doli je velika angleška pošast, ki nas hoče napasti. ... Obeta si, da nam pošlje vso letino železnih sliv, čim se nam približa... Od vas je odvisno, ali se ji bo to posrečilo... Pogum, otroci!... Razbijajte^ sekajte in režite vse te god-dame, predno jih bodo mogli oprostiti... Hurra, otroci!... Na krov! Ah, da ste videli, kako so se vsi moji mornarji in vojaki pognali na krov napadene angleške ladje!... In kako so razbijali okrog sebe... Za enega padlega izmed njih je padlo pe. sovražnikov!___To vam je bila hitra in popolna zmaga!___ šele, ko se ie začela ladja počasi potapljati, je bil boj na krovu končan. Bil sem prepričan, da se mi bo angleški kapitan z zadnjo peščico mornarjev udal. Že sem skoraj hitel k njemu, da bi sprejel njegov meč, ko je zadonel strel z angleške fregate. Krogla je udarila mimo moje ladjice. Tristo vragov! — sem zaklical... K topovom!... Toda predno so skočili moji dečki k topovom, je nam poslala frega:a v pozdrav ves svoi naboj. Kapitan de Virelay je za hip umolknil, da si je obrisal potno čelo. Potem je pa nadaljeval še bolj razburjeno: — Zdelo se je, da se je moja ladjica zamajala pod dežjem krogel... Prvi je sledila druga salva.... Končno smo tudi mi odgovorili. Nismo se pa mogli spuščati v ta pogovor delj časa. Na ladji je nam namreč že primanjkovalo streliva, ker smo ga bili porabili v spopadu z ladjo, ki smo jo tako slavno premagali. In sredi tega zmagoslavja naj bi poginili! Ah!... vsaj dopustiti nisem hotel, da bi mojo ladjico ujeli in žalostno vlekli za sovražno fregato. Poklical sem svoje ljudi in jim za- povedal prevrtati ladjo. Moje povelje je bilo sprejeto z velikim navdušenjem in tudi takoj izpolnjeno. Noč se je naglo bližala... Upali smo še, da se nam bo posrečilo v temi odnesti pete. Na morje smo spustili dva čolna in vsak je imel spredaj možnar. Moji mornarji so ju hitro zasedli. Ko sem prišel slednjič na vrsto jaz, da bi zapustil svojo ladjo, sem padel na kolena in se poslovil od nje, preklinjajoč Angleže ... Ah, gospodje, pla-kal sem kakor dete!... Kapitan je globoko vzdihnil in nadaljeval: — Noč je nam bila naklonjena. Obema čolnoma se je posrečilo uiti fregati. Čez dva dni nas je sprejela na krov francoska ladja, namenjena na Antile. Kapitan je obmolknil. Njegovo pripovedovanje je vse pretreslo. Nekateri so pristopili, da bi mu stisnili roko. Sam Lafavette je bil ginien. — Kaj ste se vračali iz Bostona, kamor ste me bili takrat odpeljali, ko se je to pripetilo? — Da, gospod markiz, in vi ste" bili zadnji potnik, ki ga je videla »Desiree« na svojem krovu. Za hip je obmolknil in nadaljeval: — Zdai vidite, gospod general, kako težak dolg moram poravnati z »Arroganto«, čim jo srečam... Na častno besedo starega morskega volka vas zagotavljam, gospod general, da bi me nobena sila ne mogla zadržati, da bi ne napadel te proklete fregate, samo če bi jo srečal. — K sreči, — ga je prebil Lafavette, — računate zaenkrat samo z naključjem, ki naj bi privedlo vašo lepo ladjo na pot »Arrogante«. Jaz pa upam, da se to med našo vožnjo ne bo zgodilo, saj se je začela ob najugodnejših znamenjih, gospod poveljnik. »Foudro-yant« ponosno reže valove. Lafayette je hotel s temi besedami odvrniti kapitana od teb misli in napeljati pogovor drugam. Kakor je dejal Lafayette se je bila vožnja začela zelo dobro. 2e takoj prve dni so lahko potniki ocenili vse vrline »Foudrovanta«. Pod spretnim vodstvom kapitana de Virelaya je »Foudroyant« res skrbel za varnost drugih ladij; spajal m zbliževal je tiste, ki so se preveč oddaljali od v naprej določene poti, pazil je zdaj na levem, zdaj na desnem boku malega brodovja. ali se ni pojavila kje sovražna ladja. Potem zopet je razvil vsa jadra, da je dohitel obe ladji spredaj. Na vsaki teh lažjih ladij je bilo po trideset mož posadke pod poveljstvom dveh častnikov, ki sta bila oba istega duha kakor njun poveljnik, kapitan de Viralev. Oba sta bila enako zagrizena sovražnika Angležev, kakor kapitan, saj sta imela za seboj že več krvavih bitk z njimi. — Samo na vaju se zanesem, če bomo imeli srečo, da naletimo na Angleže. — je zatrjeval kapitan tema častnikoma. Druge, slabše oborožene ladje, bi itak ne bile mogle uspešno poseči v boj. Nekega dne, ko so se bili zbrali častniki vseh ladij na krovu »Foudroyanta« na kratek razgovor s kapitanom, se te obrnil le-ta prijazno k vitezu de Vau-drevu, rekoč: — Pomislite, dragi moj vitez, da se v meni neprestano oglaša slutnja o nadaljnji usodi naše vožnje. — Dobra slutnja, seveda, — je menil vitez. — Izborna iz mojega vidika. — Povejte nam, kaj slutite, gospod kapitan, — je nadaljeval vitez, — če ne gre moja prošnja predaleč. — Kaj še, dragi moj vitez; povem vam tem raje, ker se tiče slutnja tudi vas. — Mene? No, zdaj sem pa še bolj radoveden, gospod poveljnik. — Oglejmo si to slutnjo, — je posegel v pogovor generai Lafayette. ki je bi! baš stopi! h gruči častnikov, zbranih okrog kapitana in viteza. — No torej, gospoda moja, slutnja mi pravi, da čaka našega viteza bojni krst na krovu te-le ladje! iz Ptuja — Koroški Slovenci obiščejo Ptuj. Nai SOStoliabni Pur se že mrzlično pripravlja za do^toieD sprejem rmšib bratov koroških Slovencev, ki nn* obiščejo 9- t. m. ter nam prirede pevski koncert in sie?r 0. t. m. zvečer v mestnem gledališču. Tukaišnii rojaki pa jim prirede po konc-rtu družabni večer. Ljubitelji ler>*» koroške slovenske pesmi SO vljudno vablieni. Strokovno predavanje o phnih. Tudi v Ptuju ie bilo prirejeno strokovno predavanje o rtiupenfh plinih in o zračnih napadih, ki se ie vršilo pretepeni teden pod okriliem RK v oficirski čitalnici. Poročnik p. Zunko-vić nam i^ predaval o plinih, o zračnih na-nadih, in o obrambi. Praktično nam t? ludi nokazal uporabo plinske mnske ter obrazložil tudi sicnale v primeri napada, ki bodo dani z zvoneniem telefonskem zvonca pri ve>eh naiemnikib telefona, z unašani»m in prižisranjfm cestne razsvetljave, z zvon^ni^m no cerkvah in s tovarniško sireno. — G. prof. Diermanovic" pa nam ie prsdaval o plinih samih, njih proizvajanju in škodi ji vosti. Oba predavatelja #da žela za svoja izvajanja toplo zahvalo. Predsednik rk erezki načelnik e. dr. Bratma ee ie obema predavateljema toplo zahvalit, zahvalo pa j? izrekel tudi komandant j me.^ta f». pod r>olk ovniku Sarcu, ki je. to predavanj** podprl. — Narofntke >Sloren*keea narodne v Ptnju prosim j, naj nam oproste dn jim list zadnj? dni še isle^a večera ni bil dostavljen. Kriva \$ bila višja sila.. Li>t se bo stviaj zopet pravočasno pošiljal tako. da ca bodo naši cen j. naročniki prejemali 5e iste-ja dne zvečer. Prosimo vse naše čitatelji, da nai liet pri svojih znancih in prijateljih priporočajo, da ee na iert?ca nar »če, *aj znaša naročnina le 12 Din mesečno. Cim več bo naročnikov, temveč novic iz Ptuja bomo prinašali. V restavraciji hotela »METROPOL" (MLKLIČ) danes riba, zrezki od 9 kg težkega savskega sulca, — Prvovrstna stara in nova vina. — V dvorani Miklavž, v gornjih prostorib mikrofonski prenos. — Cene zmerne. 4751 Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških ln igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev. Šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA. KABLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! ZAHVALA Ob smrti mojega nepozabnega soproga Ivana Kramaršiča, podpolkovnika v pok., se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so blagopokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem č. duhovščini, vojaškemu oblastvu in odposlancem oficirskega zbora za Častno spremstvo, njegovim stanovskim tovarišem kakor tudi vsem darovalcem krasnega cvetja. Obenem se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so mi izrazili svoje sožalje ter mi lajšali težko gorje. Ljubljana, dne 6. decembra 1933. Marija Kramaršič Pozor! Pozor! ŽIMA! domača, zajamčeno najfinejša in najcenejša; vzorce nudim brezplačno. — Stanko Remic, predilnica žime, Ljubno ob Savinji. 4739 Nataknite copate, zleknite se, navij te gramofon in zaigrajte plošče, ki vam jih posodi: „ŠLAGER" Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije« OREHOVA JEDRCA umetno posušena, popolnoma brez vlage in MODRI MAK ZA POTICE nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. 92 L Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. li/T MODERNE SPALNICE (orehova korenina) iz trdega in mehkega lesa, kuhinjsko in drugo opravo dobite najceneje pri: Matija Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica štev. 34 LEPE JASLICE kompletne ali posamezne pastirčke, ovčice, palme, hlevčke, vodnjake itd. — najceneje — Sv. Petra cesta št. 8 (bivša trafika), Ljubljana, 4746 HRANILNO KNJIŽICO Kmetske posojilnice kupim. — Ponudbe pod »Denar 4745« na upravo »Slov. Naroda«. T Občin« Ljub;j«o« Potrt javljam, da mi je umrla moja predobra žena, gospa Franica Dolžan roi. Bedenk profesorjeva soproga in učiteljica v pokoju dne 7. t. m., po kratki mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v soboto, dne 9. decembra 1933 ob 14 S. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Krizo. Prosim tihega sožalja in ohranite preblago ženo v dobrem spominu. V Ljubljani, dne 7. decembra 1933. FRANC DOLŽAN, profesor, in ostalo sorodstvo POZOR! moko, koruzo, mast itd. dobavlja Export Majerovič, Con opija. 4618 PRVOVRSTNA ZIMSKA JABOLKA „MOŠANČKE" prodaja Gospodarska zveza LJUBLJANA Tam, kjer kupujejo drugi, kupujte tudi vi! Okoristite se z njihovimi izkušnjami in si čimprej oglejte veliko zalogo modnega volnenega blaga in «vile za damske obleke in plašče pri staroznanl tvrdki R. MIK L A U C (poleg Škofije) Pomagali vam bomo pri izbiri. Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. 91L POSREDUJEM denar na HRANILNE KNJIŽICE velikih denarnih zavodov. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. 87/L TOČIJO se pristna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov Kaštela. — Cena vina: belo specijalno Din 10.—, opolo Din 10.—, opo-lo z otoka Krka Din 10.—, kaštelanska ružica Din 10.—, kuč Din 8.—. Vina čez ulico Din 1.-ceneje. — Vsak dan sveže morske ribe, kakor tudi vse vrste hladnih jedil. — Dalmatinski buffet, Ljubljana, Tvrševa cesta št. 34. 4634 POLENOVKA priznano najboljša. Suha, namočena, vedno na zalogi Ho-landski rum in Cognac, liker esence (25 vrst» z receptom in špirit po najugodnejši ceni priporoča — Specerija -delikatesa KOVAĆIC F. Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. 86'L KLAVIRJE, PIANINF prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene: tudi na obroke in hranilne knjižice — Najceneje popravlja in u glasuje. — MUZIKA. Sv Petra cesta 40 59/L Zelo primerna BOŽIČNA DARILA 1 Največja izbiral * Oglejte si naše izložbe! A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Smučanje je lep šport, toda.. Oeter ara* te hUAm reaer «*T»;o kofe M«* te rek Otrajenoe* ***** ee pre-r*aa ne koto * )e mj-Sol j topotuHj«* On« ee n«foba in icrKančL Z* okrepite* imh im-mete e eebej preriant. Tod« treba > lUM t«d1 rt» koto. TwU o** potr* •• *> brane 1 • Oran« kr«aa *a Mee te «4« o-braru.* k 0*0 ftoo-jfraga vplrv« mraxa vetra in Kote peete-M e—Ska a «^*vm •vela te »MlporTte. »Ure«« kreme — al poteieetm - uj k del Vae* «n»rf«*efce epre m*>. Kj«*rkoM W> eoet« te hteraii, po ▼■od je iflttv« Vaj k, ikerifea 19.— #V aerjsr. male 5.— dinerje*. STANflAH* STANOVANJE sobe s kuhinjo oddam takoj. —• Prule št. 6. 473T LEPO SOLNČNO SOBO s posebnim vhodom oddam dvema osebama. — Resi jeva cesta Št. 5, pritličje, desno. 4741 STROJEPISNI POUK večerni tečaj za začetnike ln izvežbance. Za začetnike trimesečni tečaj. Šolnina nizka Vpisovanje dnevno. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta it. 15. 4713 AN GORSKA ZAJKLA (čistokrvna) ugodno naprodaj. Istotam naprodaj železna postelja. — Ogleda se: Pod Rožnikom. Cesta I, št. 9. 4729 MEMIONINF KMEČKO POSESTVO t Mleščevem 11 (Stična) m proda 7. XII. ob 9. na dražbi. — Pojasnila: dr. Tominšek, Višnja gora. 4690 DVE HIŠI naprodaj. — Dopise: Hajnlk« Maribor, Gajeva 41. 4691 Pozor! Pozorl VEO HIS V LJCBLJANI naprodaj. Poleg dobro vpeljana gostilna se odda radi bolezni pošteni stranki na račun; ca. 10.000 kavcije, event. se proda. — Naslov: KopaliSče Jezica pri Ljubljani. 4747 mm Neveste! Gospodinje Najlepši okras vašega doma je perilo, zavese, posteljna pregrinjala' Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEš, Ljubljane (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Izdelujemo gumonice, prebadamo šablone, predtiskamo čl sto ženska ročna dela, imamo specijelni entel za obleke in volane, ažurira m c tn entlamo. Vsakdo le ve, da imamo naj\ »cjo in najmodernejšo vezllnico Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato vas t* na1r»nn*«p postrežemo NAMIZNIH JABOLK pol vagona prodam. — Zurman, Slovenska Bistrica. 4692 VEC VINSKIH SODOV od 50 litrov do 50 hektolitrov prodam. — Kopališče Jezica pri Ljubljani. 4738 VREĆE ZA OGLJE močne, nudim najceneje. — Ljudevit Sire, Kranj. 474S 13% RDEČE VINO 27 hi, prodam. — Vprašanja na naslov: R. Galjer, Zagreb, Gajeva ulica 17/1 d. 4742 ŠPORTNI VOZIČEK (otroški) ugodno naprodaj. — Ogleda se: Pod Rožnikom. Cesta I, št. 13. 4744 SLUŽBE MLAD GOSPOD zdrav, vesten in priden, išče službo inkasanta ali smge. — Nastop lahko takoj. - Ponudbe na upravo iSlov. Naroda« pod >Vesten 4730«. iKAHNIK ZAVAROVALNICE v Ljubljani želi premeni ti zavod. — Ponudbe pod »E>f terno 4726« na upravo »81. Naroda«. Urejuje: Josip flupapdg Se »Narodno Uakaroo«; Fran Jezerse* — £a upravo ld inaeratni dej usta: U ton tjoristol — Val v Ljubljani