PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen ha ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 278 (13.811) Trst, četrtek, 6. decembra 1990 O legitimnosti Gladia bo razpravljal parlament v sodelovanju s strokovnimi komisijami Cossigo bo še pred božičem zaslišal parlamentarni odbor za tajne službe Seznam gladiatorjev bo javen, umaknili bodo tajnost za nekatere doslej neznane podatke Craxi in Martelli branita ministra Formieo, češ da je o Gladiu izrazil le osebne dvome Kovinarji za torek oklicali štiriurno stavko RIM — Prihodnji teden, vsekakor P® Pred božičem, bo parlamentarni odbor za nadzor nad tajnimi službami aslišal predsednika republike Cossi-9°. Do odločitve je prišlo sinoči na se-sa*ku, ki je bil v delovni sobi pred-ednice poslanske zbornice lottijeve, n ki so se ga udeležili tudi predsed-/k senata Spadolini, Mario Segni, do Tortorella in Sergio Capria. Seg-sl1 Tortorella in Capria bodo torej po-usali Cossigove izjave, potem ko bo , /lcal že napovedane avdicije. O poku zaslišanja pa se člani odbora še izrekli, gotovo pa se bodo držali t^mh pravil in bo zasliševanje pokalo za zaprtimi vrati, to je v »reži-v u tajnosti«, kot je doslej veljalo za tovrstne avdicije. Povzetke avdicij j ^“paa poročilo o njih pa bo odbor ral?' Parlamentur ki ga bo na to upo-uil kot gradivo za preiskavo. 'ta pojasnilo izhaja iz dogovo- oei i ie P° dolgem zasedanju dose-ic kabinetni svet in ki je sklenil, tako J'- pQl=»i -- ------ tejP°iasnil podpredsednik vlade Mar-p01' .da »se tako zaključuje primer temTv"3 *n odpira primer Gladio«. S cjay ,beaedami je želel Martelli povedo da je napočil čas »glasnosti«, Briti tere namerava kabinetni svet tav nekako v štirih fazah. Prvič: o us-ta»ni. legitimnosti Gladia oziroma 0 imenovanega vzporednega Sida, k0 parlament (v sodelovanju s Vp.s ii0 za ustavna vprašanja obeh seri Pfrlamenta) in odbor bivših pred-hen ■ °V ustavnega. sodišča v vlogi znt)ristranskih osebnosti. Drugič: se-tl Stadiatorjev bodo javni. Tretjič: koci » imenovanega »načrta Solo« Pod ° i,^rtan^ vs' doslej cenzurirani Žiti ^otrtič: kabinetni svet je po-nii.Vp0 ocenil dejstvo, da je predsed-mCossiga pristal na avdicije v parla-j.marnem odboru. izro”-8^0' Je kabinetni svet odločil diu .di parlamentu vse gradivo o Gla-Preri6 nemara res omembe vredno, za precjSadnika vlade Andreottija pa ne kanj p vlja nobene novosti, saj je tudi ^Va \a^i° Popolnoma legitimna za-nQ ' kdartelli se s tako poenostavlje-je iZj ei}° ne strinja: »Predsednik vlade ttiog azd osebno mnenje in tega mu ni Pozatv - 0P°rekati, vendar ne smemo razg, dl; da o legitimnosti doslej ni sVet a. ial ne ministrski ne kabinetni šujg'" 1® menil in dodal, da je včeraj-2a Odločitev pomembna predvsem ljala '.K®r bo o Gladiu končno razprav-dreot.t. a .skupina strokovnjakov. An-kodo ' d'®® nobenega dvoma, da vOsodSamo ugledni predstavniki pra-UeprJa In parlamenta lahko najbolj prip a.u®to odločali o Gladiu, vendar Žavdp„ldja' da niso predstavniki dr-legitj^4 v.otlstva tisti, ki so dvomili v primgjd05!. temveč drugi. »Osebni kajti vp) ^V0ma ne pridejo v poštev, vak ra *9 Pravil°' da 0 spornih zade-Pravljajo le pristojne in kom- petentne osebe, saj bi v nasprotnem primeru živeli v popolnem kaosu,« pravi Andreotti, ki je tako kot Martelli prepričan, da je primer Formica zaključen. Craxi (na sliki AP) pa je prepričan, da ima vsakdo pravico izreči svoje mnenje in dvome. Formica se je na račun Cossige izrazil zelo korektno in je o Gladiu povedal le osebno mnenje, pravi Craxi, in povzema, da. to še zdaleč ni kršenje »ne ustave, ne zakonov, ne vladnih programov«. Kajti v času, ko je Formica povedal svoje mnenje o Gladiu, to vprašanje še ni sodilo v vladni program. Tudi socialistični tajnik je z zadovoljstvom ocenil odločitev,- da se strokovni komisiji in parlamentu poveri preiskava v zvezi z Gla-diom. »Ker sem tudi jaz parlamentarec, me bodo prav gotovo vprašali za mnenje. Doslej se ni nihče zmenil za to, ob prvi priložnosti pa bom spregovoril...,« je Craxi s kančkom skrivnosti zaključil svoj intervju za prvo radijsko mrežo RAL G. R. MILAN — Prekinitev pogajanj za obnovo delovne pogodbe kovinarjev so delavci obeležili s številnimi razčlenjenimi stavkami, ki so predvsem v Lombardiji povzročile velike težave. V predmestju Milana so delavci manjših in srednjih industrij zasedli ceste in popolnoma ohromili promet, v večjih tovarnah pa so sklicali zborovanja. Sindikat kovinarjev je za prihodnji torek oklical štiriurno stavko, pogajanja pa bi se morala nadaljevati jutri. Minister za delo Donat Cattin je pripravljen na reprizo, seveda če bodo predstavniki Federmeccanice in Con-findustrie sedli za pogajalno mizo z nekoliko drugačnimi zahtevami kot doslej. Tako za ministra kot za sindikat namreč obstajajo vsi pogoji, da se končno zapečati nova delovna pogodba. Čisto obratnega mnenja pa je predsednik. Confindustrie Patrucco, ki meni, da zahtev sindikata ni mogoče v celoti sprejeti, zato mora Federmecca-nica sama odločiti, ali se bo jutrišnje seje udeležila ali ne. Medtem pa je sindikat kovinarjev opozoril, da ne izključuje daljšega obdobja protestnih akcij. Le hiter umik Sadama Huseina iz Kuvajta lahko prepreči vojaški spopad WasImgtonska administracija ne verjame v uspeh gospodarske blokade proti Iraku VVASHINGTON — Amerika ne verjame več gospodarskim sankcijam. Vsi člani washingtonske administracije od državnega tajnika Jamesa Bakerja do šefa CIA Williama Webstra so v zadnjih urah izrazili svoje dvome, da bi lahko Sadama Huseina izgnali iz Kuvajta samo z gospodarskimi sankcijami. »Sem pesimist in moj pesimizem potrjujejo zadnja poročila tajnih služb,« je pred senatno komisijo za zunanje zadeve izjavil državni tajnik Baker. Medtem pa je Bela hiša demantirala trditve PLO, da se bosta predsednik Bush in iraški zunanji minister Tarik Aziz sestala 17. decembra. »Irak ima žitne rezerve do maja meseca, a minilo bo vsaj še devet mesecev preden bo zaradi pomanjkanja prišlo do zapletov v iraški vojski,« je pred komisijo za tajne službe nekako dopolnil Bakerja direktor tajnoobveščevalne službe CIA VVilliam Webster, ki je prvič razgrnil washingtonski molk o uspešnosti gospodarske blokade. Glede ciljev blokade je državni tajnik Baker navedel; da so gospodarske sank- cije le del celokupne protiiraške strategije, s katero Zahod pritiska na Bagdad. V tej strategiji pa ima po Bakerjevih besedah levji delež vojaški pritisk. »Če se ne bo hotel brezpogojno umakniti iz Kuvajta,« je zagrozil Baker, »bodo ZDA odgovorile s silo na nenaden, množičen in odločilen način.« Baker je obenem opozoril kongres, da postroji svoje vrste, ker obstaja nevarnost, da bi Sadam Husein izrabil ameriške dvome in neenotnost. Baker je jasno poudaril, da čakanje ne koristi Zahodu. Sadam Husein bo prej sestradal svoje ljudstvo, kot da bi kaj zmanjkalo njegovi vojski. Po vsem tem je lahko vsakomur jasno, da bodo pogovori Bush-Aziz v Washing-tonu in kasneje Baker-Sadam v Bagdadu le neke vrste ultimat Iračanom in ne začetek diplomatskih pogajanj. Baker je ob tem navedel Ševardnadzejeve besede, da se ne zasužnji nekega naroda za osvoboditev nekega drugega. ZDA ne pristajajo torej na vpletanje palestinskega vprašanja pri reševanju zalivske krize. V takem položaju lahko torej le iraški umik prepreči najhujše. ' Britanski tankisti preizkušajo svoja vozila v težkih pogojih Savdske puščave (AP) Javna razprava o kraškem parku »a pobudo SKGZ NA 4. STRANI Schon in Mitji Volčiču priznanji tržaških kronistov NA 5. STRANI K zapletom v Sloveniji svoj delež prispevala tudi polemika med novinarji Vse večja nasprotja ob plebiscitu večino, kar naj bi veljalo tudi za druge izvajalske zakone, s katerimi bi izpeljali sklepe, ki bi izhajali iz plebiscita o samostojnosti. S tem pa je pogorel celotni politični večstrankarski sporazum. Včeraj popoldne je bila najprej napovedana tiskovna konferenca predsednika vlade Lojzeta Peterleta, kasneje pa se je zvedelo, da se je sestalo slovensko predsedstvo, zatem je pricurljala vest, da bo zvečer ob 20. uri pri Kučanu sestanek predsedstva, vlade, skupščine in še koga, ko naj bi se dogovorili o datumu in seveda o ostalih odprtih vprašanjih. Od pozitivnega zaključka in torej okvirnega dogovora bo odvisno, ali bo današnja skupna seja slovenske skupščine, ki se bo pričela ob 14. uri, uspešna ali bo potekalo ponovno glasovanje, ker.bi pomenilo, da bi plebiscit sicer bil, toda sprejet z rahlo večino glasov in ob negotovem soglasju celotne opozicije. NADALJEVANJE NA 2. STRANI BOGO SAMSA LJUBLJANA — Slovenska skupščina je včeraj razpravljala o pomembnih vprašanjih, vendar so vse te važne zadeve šle hitro mimo poslancev, predvsem pa mimo zanimanja novinarjev in slovenske javnosti. Polemike, razburjanje, prizadetost sedaj razvnema edino še plebiscit. Vse pa kaže, da se je hudo zapletlo. Morda je včerajšnjo noč uspelo predsedniku Kučanu, drugim članom slovenskega predsedstva in slovenski vladi razvozlati zapleten klobčič protislovij, ki sedaj že nevarno ogrožajo postopek in s tem tudi izid plebiscita. V ponedeljek so se stranke dogovorile, da bo za razultat veljala večina slovenskih volil-cev. Polovica vseh Slovencev bi morala glasovati pozitivno in s tem bi plebiscit veljal. Toda v torek so na ustavni komisiji dogovor bistveno spremenili in Demos je izglasoval stališče, da zadostuje že preprosta večina ob polovični udeležbi. V prvem primeru mora torej pozitivno odgovoriti na vprašanje o suverenosti in samostojnosti države Slovenije 50% plus eden vseh volilcev. Ker je volilcev nekaj manj kot milijon in poL jih mora v Republiki Sloveniji glasovati okrog 750 tisoč. V drugem primeru pa se mora plebiscita udeležiti pol volilcev, torej okrog 750 tisoč, od katerih mora glasovati za samostojnost polovica udeležencev ali okrog 375 tisoč; 25 odstotkov slovenskih volilcev, bi torej odločalo za vso Slovenijo. Tega stališča opozicija ne sprejema in so že liberalci, socialisti in prenovitelji napovedali, da se bodo uprli. S tem je padlo tudi drugo, nič manj pomembno določilo ponedeljkovega dogovora, da naj se plebiscitni zakon sprejme soglasno z najmanj dvotretjinsko Po nasilni zadušitvi ponedeljkovega vojaškega upora desničarskih »carapintadasov« Ameriški predsednik Bush čestital Menemu in obljubil vsestransko gospodarsko pomoč Bonn potrdil nalog za aretacijo Honeckerja BUENOS AIRES — V ozračju popolnega soglasja med Argentino in ZDA se je začel uradni obisk ameriškega predsednika Busha v tej latinskoameriški državi, ki je le 48 ur prej prestala težko preizkušnjo vojaškega upora. Bush je čestital »svojemu velikemu prijatelju« Menemu, ker mu je uspelo preprečiti povratek »nasilja in diktature«. V Argentini pa se marsikdo upravičeno sprašuje, ali niso imeli pri uspešni zadušitvi upora svoje prste vmes tudi ameriški tajni agenti, ker so se podobni upori za časa Raula Alfonsina precej drugače zaključili. Alfonsin je moral namreč demokracijo obraniti s pozivi ljudstvu in s težkimi pogajanji z uporniki. Tokrat pa je Menem na uporne »carapintadase« poslal vojsko, ki je z vsem razpoložljivim orožjem strla upor. Kljub pravemu spopadu pa obračun ni tako težak, kot se je prvotno domnevalo. Življenje je izgubilo osem vojakov in pet civilistov, ranjenih pa je nekaj ducatov oseb. Bush je v peronističnem Menemu dobil pravega sogovornika za svoj načrt o gospodarski integraciji obeh Amerik, ki bi slonela na zasebni pobudi in svobodni trgovini. V zameno je Menemu obljubil, da se bo vsestransko zavzel za ameriške investicije v Argentini. Konkretno pa so že včeraj podpisali sporazum o refinanciranju argentinskega dolga v višini 700 milijonov dolarjev. Trenutno še ni znano, če sta državnika načela tudi falklandsko-malvin-sko vprašanje. Ameriška podpora Veliki Britaniji je bila do sedaj glavni kamen spotike v argentinsko-ameriških odnosih. Buenos Aires ni pozabil, da je za časa vojne Washington očitno podpiral London pri ponovni »okupaciji« Malvinskega otočja. Menem pa bo bržkone pragmatično zamolčal ta razhajanja. BERLIN — Berlinsko tožilstvo je včeraj potrdilo zaporni nalog za nekdanjega vzhodnonemškega partijskega voditelja Ericha Honeckerja. Tožil' stvo je zavrnilo zahteve Honeckerje-vih branilcev, kljub temu pa bivši šef NDR najbrž ne bo tako kmalu končal v zaporu. Honecker je namreč hudo bolan in je že nekaj tednov v sovjetski vojaški bolnišnici v Beelitzu, pred dvema dnevoma pa so ga prepeljali na urgentni kardiološki oddelek zaradi izredno povišanega krvnega pritiska. Zaradi vsega tega je malo verjetno, da bi ga zdravstvene oblasti izročile nemških agentom, ki naj bi izvršili aretacijo. Ta verjetnost je še toliko manjša, ker so se na septembrskem srečanju »dva plus štiri« v Moskvi dogovorili, da sovjetski vojaški objekti na ozemlju bivše NDR, med katere pa spadajo tudi bolnišnice, uživajo popolno ozemeljsko nedotakljivost. Ameriška vojska preprečila poskus udara v Panami PANAMA CITY — V Panami so včeraj preprečili poskus državnega udara, ki ga je vodil polkovnik Eduardo Herrera Hassan, potem ko je v torek zvečer pobegnil iz zapora. Hassanu je pomagalo približno 400 simpatizerjev, vendar se je Hassan Že včeraj popoldne predal ameriškim enotam, ki so se takoj postavile na stran predsednika Guillerma Endara. Hassan je bil že vodja panamske policije, pred dvema mesecema pa so ga aretirali zaradi poskusa državnega udara in ga zaprli na otok Naos, od koder pa je pobegnil s helikopterjem. Na svojo stran je skušal pridobiti še nekatere poveljnike panamske vojske, kar pa mu ni uspelo. Zatekle se je v glavni štab panamske policije, ki pa so ga takoj obkolile ameriške vojaške enote. Hassan je nato izdal proglas, da ni želel vreči panamske vlade, temveč si le prizadeva »za popolno demoracijo brez privilegijev.« Kljub velikemu nezadovoljstvu, ki vlada v Panami, pa po mnenju opazovalcev Hassanov poskus ni predstavljal resne nevarnosti za predsednika Endara, ki je lahko računal na popolno solidarnost vojske in tudi na podporo Bele hiše. Endara je tudi izjavil, da naj bi poskus udara pripravila majhna skupina vojakov in sindikalisti. Toda predstavniki sindikata, ki so v teh dneh organizirali splošno stavko v državi, so vpletenost v udar odločno zavrnili. Minister Pugo in namestnik Gromov napovedujeta oster boj kriminalu MOSKVA — Po torkovem sklepu vrhovnega sovjeta, ki je odobril svežen popravkov in dopolnil k sovjetski ustavi, s katerimi po 73 letih komunizma uvajajo predsedniški sistem francoskega tipa, je sedaj vsa pozornost osredotočena na varnostne probleme ih na delitev mednarodne pomoči. Prvi minister Rižkov je včeraj prvič ocenil zamenjave v zveznem notranjem ministrstvu. Po njegovem imenovanje bivšega kagebejevca Puga za notranjega ministra in generala Gromova za njegovega namestnika pomeni, da je treba postaviti na čelo tega pomembnega ministrstva sposobne in zanesljive ljudi. Rizkov je hvalil predvsem Gromova in izrecno zanikal, da so mu poverili tako zahtevno nalogo, ker hočejo povečati težo armade v vladi. General Gromov pa je v intervjuju za Sovjetskajo Rosijo včeraj navedel, da je varnostni položaj v državi zaradi naraščanja kriminala izredno težak in da bo treba nastopiti z »vso odločnostjo«. Ob tem je general zaprosil za večje razumevanje med prebivalstvom, ki se je v zadnjem obdobju odtujilo varnostnim silam. To skrbi tudi novega ministra Puga, ki je že poudaril, da policija ne bo sama Ros rastočemu kriminalu, če ne bo prišlo do »enotne fronte« z ljudstvom in s sovjetsko oblastjo na vseh ravneh. Medtem pa s pospešenim ritmom prihaja mednarodna pomoč v večja sovjetska mesta. Včeraj so v Moskvo poslali prvo pošiljo tudi Izraelci. Z delitvijo mednarodne pomoči do sedaj ni bilo večjih težav, KGB odpravlja to nalogo vestno in disciplinirano. Dolga vrsta pred neko moskovsko mesnico zgovorno dokazuje, da se je na pulte vrnilo meso (Telefoto AP) Italijanska in nemška policija zaplenili skoraj deset ton droge MILAN — Med preiskavo v zvezi z nekim ropom izpred treh let, ki je zlikovcem navrgel skoraj tri milijarde lir, so karabinjerji prišli na sled dobro organizirani tolpi prekupčevalcev z mamili. Tolpa je delovala na osi Hamburg - Milan, mamilo, v glavnem heroin in hašiš, pa je nabavljala v Južni Ameriki. Karabinjerji so v Milanu aretirali skupno devet oseb. Ko se je izkazalo, da deluje dobro organizirana mreža med italijanskimi razpečevalci in nemškimi kriminalci, ki so doma v glavnem v nemških pristaniških mestih, je tudi v Nemčiji stekla preiskovalna akcija, ki je kmalu obrodila sadove. Nemška policija je namreč aretirala štiri osebe južnoameriškega porekla, zaplenila pa je kar devet ton hašiša in tono kokaina. Drogo je prevažala neka kolumbijska ladja, od tod pa bi jo morali razpečati po domala vsej Evropi. Glavni del preiskave, ki je privedla do omenjenih odkritij, je stekel leta 1988, ko je skupina roparjev napadla blindirano vozilo nekega specializiranega podjetja in odnesla skoraj tri milijarde lir. Roparje je policija aretirala le nekaj mesecev po podvigu, o denarju pa ni bilo ne duha ne sluha. Med papirji, ki jih je policija zaplenila na domu enega od roparjev, Vincenza Pavie, ki je v tistem času bival v Franciji, so našli tudi zapiske, ki so preiskovalce pripeljali na nesluteno sled trgovanja z mamili. Ni izključeno, da so roparji takrat ves denar izročili voditeljem prekupčevalcev, in da so od tega imeli le nekakšno provizijo ali po želji tudi omejeno količino mamila, ki so ga potem na lastno pest prodali. Po podrobnejši preiskavi se je namreč izkazalo, da je klan razpečevalcev izkoriščal izkušene roparje, ki so z redkimi, a bogatimi ropi, skrbeli za gotovino. V zameno so menda lahko dobili bodisi delež od ropa, bodisi določeno količino mamila. Vincenzo Pavia, ki je prvi končal v zaporu, je bil organizator ropov. Operativno bazo so si lopovi omislili v neki nesumljivi garaži V neposrednem središču Milana, katere lastnik je 52-letni Franco Longo-ni. Za skladiščenje mamila in denarja pa je skrbela neka ženska. Izkazalo se je tudi, da je italijanska tolpa razpečevalcev izročila nemškim posrednikom že 400 tisoč dolarjev na račun pošiljke, ki jo je policija zaplenila. Karabinjerji so,zlikovce čakali v zasedi, ki so jo organizirali v sami garaži. Lastniku so natvezili, da so brezdomci in da bi radi prenočili na varnem. Za srbske volitve 50 opazovalcev iz Amerike BEOGRAD — Prve večstrankarske volitve v Srbiji bo spremljalo več kot 50 opazovalcev iz ZDA in Kanade. Številne delegacije so že bile ali pa se zdaj mudijo v Beogradu, kjer jih je sprejel predsednik republiške volilne komisije. Republiškemu sekretarju za odnose s tujino je svoj prihod med drugim napovedalo 6 članov komisije ameriškega parlamenta za konferenco o evropski varnosti in sodelovanju, osem članov inštituta za mednarodna vprašanja iz Washingtona, medtem ko je ameriško veleposlaništvo v Beogradu akreditiralo 16 opazovalcev. Volitve v Srbiji bosta spremljala tudi dva kandidata za zvezni kanadski parlament, vse pa tudi kaže, da se bosta prvih večstrankarskih volitev v Srbiji po vojni udeležili tudi delegaciji ruske federacije in sovjetske partije, (dd) Hrvaško vodstvo proti Kadijeviču ZAGREB — Hrvaška vlada je ocenila, da je general Kadijevič prekoračil pooblastila zveznega ministra za Ijud' sko obrambo ter da si je celo prigrabil pooblastila predsedstva Jugoslavije kot vrhovnega poveljnika jugoslovanski11 oboroženih sil. S svojimi izjavami vsiljuje armado kot vrhovnega sodnika v jugoslovanski ustavni krizi, grozi s su° in s pozicij sile ocenjuje demokratične procese v državi. a0 je tudi v nasprotju z opredelitvami Markovičevega kabin®' ta o depolitizaciji armade, pa tudi z načeli jugoslovansk federacije. Hrvaška meni, da so Kadijevičeve izjave vse prf1 kot primerne za tako visokega državnega uradnika in d tudi njega samega razvrednotijo kot zveznega sekretarja z ljudsko obrambo. Policijski minister v hrvaški vladi Josip Bolkovac pa L vlado seznanil, da je Hrvaška vlada vznemirjena tudi žara ^ okrepljenih vojaških aktivnosti, tako da je očitno, da so s® državi že združile rušilne sile. Povedal je tudi, da je d1 včeraj ponoči v Kninu sklenjeno, da se vse policijske P° j. je na tem območju združijo v enotno policijsko orgartiz® ^ jo, nekakšne nove države Srbov na Hrvaškem in Srbov, posameznih območij Bosne in Hercegovine. Republiški ^ nister za ljudsko obrambo Martin Spegelj pa je zaht®v naj hrvaška vlada doseže ukinitev posebnih pooblasti1' j jih je leta 1983 od predsedstva Jugoslavije dobil zv® sekretar za ljudsko obrambo. • Vse bolj očitna nasprotja ob plebiscitu NADALJEVANJE S 1. STRANI Vse skupaj je močno zapletla novinarska polemika. Včerajšnji ljubljanski Dnevnik je namreč objavil neke vrste okrožnico, katero je v imenu »Staničeve plebiscitne komisije« poslal znani novinar Dela Boris Jež. Gre za »nekaj predlogov«, ki so vsebinsko zelo podobni zloglasnim »velinam«, kakršne je pred drugo svetovno vojno pošiljal grof Ciano kot minister za informiranje, voditelj zloglasnega »Min-culpopa«. V tej okrožnici se govori, da je treba izjave tujih politikov objavljati selektivno, če so ugodne za plebiscit ali če niso. Da je treba izbrati informacije. Na primer vsak šovinistični izpad proti Slovencem naj bi na veliko razbobnali, še posebej, če se to zgodi v Sloveniji. »To so kajpak umazani triki, vendar v naših okoliščinah ustrezno koristni,« pravi pisec, ki dodaja, da je »treba večino novinarjev vpreči V ta voz«. »Dobro bi bilo, če bi v vsakem uredništvu obstajala ožja ekipa, ki bi koordinirala stvari. Vsekakor pa bi morale odlično delovati tudi zveze z vsemi "štabi", od sekretariata za informacije do ustreznih služb v skupčini, strankah itd.« Gre za očitno kršenje temeljnih načel novinarskega poklica, svobode tiska, polnosti informacij itd., kar še zlasti preseneča, saj je pisec Boris Jež znan kot izredno sposoben, vesten in profesionalno dosleden -novinar. Očitno ga je zaneslo pri poudarjanju koristnosti plebiscita. Minister za informiranje Stane Stanič zanika obstoj »Staničeve plebiscitne komisije«, zanika tudi obstoj okrožnice in pravi, da sploh ni vedel za po- šiljanje kakršnegakoli pismenega gradiva trem slovenskim dnevnikom. Minister pravi, da se je na ministrstvu med počitnicami zasebno sestala skupina strokovnjakov, ki so proučevali razne možnosti promoviranja plebiscita. Ostro obsoja ljubljanski Dnevnik, ker je pismo objavil. Bistvo problema pa je v obstoju pisma in logičnem nezaupanju, ki ga je vzbudilo v vsem slovenskem tisku, v nezaupanju v korektno informacijo, kar je v sedanjem slovenskem političnem trenutku nepopravljiva škoda. Najbolj zgovoren dokaz so prav srbski dopisniki, katere so slovenski kolegi upravičeno zmerjali zaradi njihovega načina poročanja, podrejenega srbski partijsko-boljševiški logiki in zato povsem neobjektivnega. Se bo sedaj -vsaj verbalno - nekaj podobnega zgodilo tudi v Sloveniji? Generalska ZK ne pripravlja puča v Jugoslaviji BEOGRAD — Odbor za pripravo ustanovne konference Zveze komunistov - gibanja za Jugoslavijo je imel včeraj novinarsko konferenco, na katerije eden od članov odločno zavrnil vsa ugibanja, da se z ustanovitvijo tako imenovane generalske partije skriva namera armadnega vrha za državni udar s političnimi sredstvi in dejal, da če bi bilo jugoslovanski armadi res do udara, bi se puča lotila na precej bolj učinkovit način. Upokojeni general Stevan Mirkovič pa je med drugim povedal, da bo armada pristala na depolitizacijo vojske takrat, ko bo o tem sprejet ustrezni zakon. V La Pazu ubili južnotirolskega levega terorista LA PAZ — V spopadu z varnos tnimi silami in bolivijsko je včeraj v La Pazu izgubil žiy*J . nje italijanski državljan Mi®11®. Northtufster, ki je skupaj z drug^ mi levimi ekstremisti že od IT.1 nija držal v jetništvu predsedm bolivijske Coca Cole Jorg®^_ Lonsdaleja, ki so ga med nap dom ubili s streli v tilnik. Po trditvah bolivijske je bil Južni Tirolec med. mi v teroristični skupini N j Paz Zamora. V Bolivijo je PrlTis. leta 1982, zavrgel svoje ne°n .g tično prepričanje (iskal ga !e Interpol) in postal levičar. Sestal se je svet obalno-kraške konzulte - Vključiti še druga obmejna področja Povezovanje regij ob meji KOPER ~ Kako naj zaživi in se i°ti konkretnih nalog Svet obal-Jio-kraškega območja, oziroma kraško-obalna konzulta, je bilo osrednje vprašanje, ki so se ga lotili na okrogli mizi v koprski mali gledališki dvorani. Gre za Svet dVeh obmejnih območij, o ustani-vitvi katerega so se odgovorni dogovorili že pred letom dni in takrat podpisali ustanovitveno listi-n°- Doslej pa je ostalo le pri tej Pobudi. ^ En od pomembnejših sklepov okrogle mize je dogovor predstavnikov Tržaške pokrajine (vodil jih Jo predsednik Tržaške pokrajine Dario Crozzoli) in obalne skupšči-ne je, da bi najkasneje do konca Januarja prihodnjega leta ustanovil ta svet in vanj imenovali čla-^O; V okviru upravnega organa pa nai bi delovalo več drugih teles, oziroma komisiji za posamezna Področja. Druga pobuda, ki so jo Podprli, pa je bila, da bi razširili območje sodelovanja in sicer tako, v a bi na italijanski strani vključili Se goriško pokrajino, na jugoslo-vsnski pa večji del Primorske in v$aj bujski del Istre. Sicer pa je Dario Crozzoli navedel vrsto področij, ki bi jih morali ob meji skupaj urejati. Skupaj bi morali nadzorovati onesnaževanja zraka in vod (rek in morja), razvijati možnost skupnega uničevanja (sežiganja) komunalnih in strupenih odpadkov, skupno urejati naravni park na Krasu, skrbeti za razvoj kmečkega turizma ob meji, ustanoviti agencijo za mlade, itd. Marko Globevnik, predsednik skupščine skupnosti obalnih občin je predvsem udeležencem okrogle mize iz Trsta pojasnil, da samostojna Slovenija ne namerava odpirati nobenih vprašanj, ki so bila že zdaj urejena (kot na primer vprašanje državne meje). Prav tako je zavrnil zamisli o tem, da bi naj po principu recipročnosti urejali manjšinska vprašanja, saj mora vsak večinski narod sem po-skreti za čim višjo raven bivanja manjšine. Mitja Jančar, predstavnik društva za varstvo okolja iz Pirana je predlagal gradnjo hitre želežniške povezave med Trstom in Puljem, Alessandro Capuzzo, predstavnik Alternativne zelene liste iz Trsta pa se je zavzel za Peka po izročilu škedenjskih krušaric LOKEV — Iz nekdanje do-?ače gostilne Samsa v Lokvi približno pol leta diši po ruhu. Ena od gostilničarjevih ^era, Adriana, je v delu nekdanje krčme po zamisli moža Nojana Cerkvenika uredila sodobno pekarno, v kateri stolet-ne izkušnje »škedenskih kruša-j'lc<< prilagajajo današnjim po-rebam. Kot nekdaj pekovke iz .. ednja Pr* Trstu, ki so s svo-Pni izvrstnim kruhom in drugi-^i pekarskimi izdelki oskrbo-!!ale najzahtevnejše kupce v rstu in na Krasu, je tudi novi okavški Pan butik že dobil s alne stranke z obeh strani 'Heje. Cerkvenikova sta se za pe-arno odločila iz dveh razlo-g°v. Zaželela sta si delovne Premembe, hkrati pa sta hote-a sodelvoati tudi pri izbolj šalu okusa potrošnikov. »Gre Preprosto za gojenje kulture Ppnudbe in porabe kruha,« pra-1 Etojan Cerkvenik, sicer elek-°tehnik in solastnik uspešne-j:9 P^izvodno-montažnega P°djetja. »Naše geslo je, da po-udimo izvirne in kakovostnoe u arske izdelke, ki se jih da nflhPrayljati le v maihnih količi-ok Naprav tega cilja zaradi q! Lcy a cilja z.aiau.i ostenelih potrošniških navad lof^0 uspeli uresničiti v cela l' ;ahko rečemo, da se je ide-Prijela. Tako dnevno ponudi- mo že od 15 do 20 vrst kruha in drugih pekarskih izdelkov.« Čeprav so potrošniki kruha po Cerkvenikovem mnenju še preveč nezahtevni, saj bi pekarna lahko ponudila še marsikaj drugega, so že prodrli s pestrejšim programom pekarske umetnosti. Tako pečejo špehovko (kruh z ocvirki), kruh z olivami, pa s kraško panceto, čebulo... Ponudbo so seveda takoj pripravljeni prilagoditi tako individualnim kupcem kot velikim naročnikom, ki jim krušne zaloge za posebne - tudi svečane - priložnosti spečejo posebej in pripeljejo na dom. Četudi Cerkvenikova po osnovni izobrazbi nista peka, sta z pomočjo izkušenih svetovalcev in pri delu tudi v tej stroki pridobila precej izkušenj. Vsaka vrsta kruha ima namreč svoj način priprave, od mešanja do pečenja. Tudi pravil, ki so učinkovita v določeni pekarni, ni možno enako uspešno uporabiti v drugi krušni peči in v drugem kraju. Pripravo in peko je treba prilagoditi klimatskim, tehnološkim in drugim okoliščinam. Zato tudi ni vseeno, kako kruh prodajajo. V Lokvi ga ponudijo v pravem krušnem butiku, ki so ga opremili po načrtih študia Art in polepšali s reprodukcijami starih grafik o življenju in delu škedenjskih krušaric. JANEZ ODAR Dario Crozzoli ustanovitev skupnega tiskovnega središča in nasprotoval postavitvi sinhrotrona pri Bazovici. Zanimivo je, da sta dva svetovalca devin-sko-nabrežinske občine - Luciano Ceschia in Martin Brecelj očitala Dariu Crozzoliju premajhno zavzetost za urejanje manjšinskih vprašanj (navedla sta primer predlaganega ukinjanja dvojezičnih osebnih izkaznic). Drugi pa so predlagali, da bi morali čimprej doseči, možnost prehajanja državne meje le z osebnimi izkaznicami (to, kar je Jugoslavija letos že omogočila tujcem). Sicer pa so nekateri udeleženci okrogle mize poročali, da je nekaj vezi ob tej (sorazmerno zaprti) meji vseeno že stkanih. Dr. Alenka Malej z Morske biološke postaje Piran je govorila o sodelovanju biologov v okviru raziskovanja Severnega Jadrana v skupnem Tržaškem observatorju in predlagala možnost izmenjave študentov ljubljanske in tržaške univerze. Predsednik obalnega izvršnega sveta Dino Kodarin je ob tem dodal, da že sedaj dobro sodeluje tržaška Ljudska univerza z Višjo pomorsko in prometno šolo iz Pirana in povedal, da bodo 20. decembra v Piranu pripravili skupno razstavo o varovanju podmorske naravne dediščine. Tržaško obalni konzulti so nekateri že nadeli vlogo skupnosti Alpe-Jadran v ma-lem BORIS ŠULIGOJ Sežana: gospodarske težave SEŽANA — Obračun devetmesečnega poslovanja sežanskega gospodarstva je pokazal, da se je ta občina ekonomsko znašla v naj slabšem položaju doslej. Kot ugotavlja izvršni svet, v občini praktično ni nobene gospodarske dejavnosti ali vsaj podjetja, v katerem bi lahko z optimizmom pričakovali novo poslovno leto. Še huje je to, da razvojne službe in direktorji na splošno nimajo predlogov, kako bi svoje firme izvekli iz neprijetnega položaja, v katerega smo po mnenju Sežancev delno zapredli po krivdi jugoslovanske, pa tudi brezbrižne slovenske vladne gospodarske politike. Statistični podatki so zastrašujoči. Kljub povečanju števila podjetij se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 18,4 odstotka. Hkrati se je za 4,8% zmanjšalo tudi število zaposlenih. Od skupnega zmanjšanja delavcev, jih je kar 430 odšlo iz gospodarstva, medtem ko se je leto število zaposlenih v negospodarstvu zmanjšalo le za 5 ljudi. Sežanci so do konca tretjega četrtletja pridela za več kot 102,6 milijona dinarjev izgub, akumulacije pa so naračunali le nekaj več kot 15,2 milijona dinarjev. Pri tem sta se najboljše odrezala industrija (48,9%) in trgovina (24%), medtem ko turizem in gostinstvo kljub za 17 odstotkov večjemu številu nočitev nista ustavrila akumulacije. V vsej občini so imeli le 320 milijonov dinarjev dobička, od katerega so kar tretjino dali za davke. Kljub uveljavljanju novih izvoznikov, se je do konca septembra kar za 43 odstotkov zmanjšal tudi sežanski izvoz. V celoti je bil vreden nekaj manj kot 164 milijonov dinarjev. Hkrati se je za 52,6 odstotka povečal uvoz. Za uvoženo blago so Sežanci plačali več kot 259 milijonov dinarjev, kar pomeni, da so imeli v zunanjetrgovinski blagovni menjavi kar precej primanjkljaja. Izvršni svet je zagotovil, da bo z vsemi močmi pomagal pri prestrukturiranju podjetij, na komiteju za gospodarstvo pa bodo še do konca leta pripravili predlog za dodatno razbremenitev gospodarstva. Zavzeli so se zato, naj bi se republiška skupščina začela odločneje ukvarjati z gospodarskimi vprašanji. JANEZ ODAR Poziv TV Koper-Capodistria KOPER — Uredniški odbor za italijanske programe na koprski radioteleviziji je izdal tiskovno sporočilo, v katerem izraža hudo zaskrbljenost nad dejstvom, da je Finivest na podlagi "zakona Mammi" prekinil pogodbeno sodelovanje s TV KPC. Ta ukrep spravlja v nevarnost usodo koprske televizije kot enega najvažnejših integracijskih sredstev italijanske manjšine v Jugoslaviji, ki se mora že itak spoprijemati z vzemirjujočim političnim stanjem v državi spričo etničnih napetosti. Odbor apelira na vse italijanske politične sile, »doslej v resnici malo občutljive«, da mimo meglenih obljub in zagotovitev konkretno nastopijo za to, da bo lahko italijanska skupnost avtonomno upravljala to informacijsko in kulturno sredstvo brez vsakega pogojevanja gospodarske in politične narave. Uredniški odbor hkrati poziva italijansko državo, naj z vsemi razpoložljivimi instrumenti in strukturami sproži konkretno pomoč v takšnih oblikah, ki se ji bodo zdele najbolj umestne. Tiskovno sporočilo se zaključuje z ugotovitvijo, da bo mogoče edinole z zaslombo matice zajamčiti Italijanom v Jugoslaviji, ki se tačas kot avtohtoni prebivalci borijo za popolno priznanje lastnih pravic, nadaljnjo moralno, civilno in kulturno rast. Istrabenz se povezuje z italijanskimi podjetji KOPER — Delavski svet koprskega Istrabenza je v poletnih mesecih sprejel sklep o ustanovitvi podjetja, ki se bo ukvarjalo s prodajo tehničnih plinov in tekočega naftnega plina. Sklep sam zase ni bil . nič posebnega, saj Istrabenz to dejavnost opravlja že vrsto let. Ko pa so v tem koprskem kolektivu uspeli k sodelovanju privabiti še sovlagatelje iz tujine, so se zadeve močno spremenile. Italijanski partner SIAD iz Bergama se je namreč odločil, da kupi 49 odstotkov v začetku novembra registriranega podjetja It-stragas in tako skupaj z Istrabenzom v slovenski in jugoslovanski prostor vnese ponudbo, kakršne na področju prodaje in tehnologije s tehničnimi plini v Jugoslaviji praktično ni. Direktor koprskega Istrabenza Janko Kosmina nam je ob tem dejal: »Z italijanskim partnerjem bomo v petek 7. decembra podpisali pogodbo o odkupu 49 odstotnega deleža podjetja, katerega vrednost je ocenjena na 13,5 milijonov DEM. Istrabenz bo na ta način dobil kar velik hlebec svežega kapitala, denarja. Partner nam vsega ne bo izplačal v gotovini, ker smo se odločili, da bomo pol plačila sprejeli tudi v obliki opreme. Gre za avtomatsko raz-kladalno roko, ki jo v t. i. instalaciji Sermin potrebujemo za praznjenje tankerjev, ki pripeljajo naftne derivate, pa za 120 agregatov, ki jih bomo montirali na nase črpalke, kjer uvajamo samopostrežni način prodaje ter še dodatno opremo za polnilnico plinov itn. Ob tem svežem kapitalu pa je seveda izjemno pomembno to, da bomo v sodelovanju z Italijani na naše tržišče ponudili tudi nove tehnologije, znanje.« Po ocenah strokovnjakov smo v Sloveniji in Jugoslaviji na področju množičnejše uporabe tehničnih plinov v proizvodnji vsaj 20 let za razvitimi evropskimi državami. In Istragas naj bi s pomočjo italijanskega partnerja poskušal zapolniti to vrzel. Čeprav bodo še naprej ostali tudi trgovci in pline prodajali že znanim porabnikom, se bodo v prihodnjih letih osredotočili zlasti na ponujanje opreme in tehnologije, ki v proizvodnji, kjer lahko (ali pa jih ze) uporabljajo tehnične pline dosežejo kakovosten napredek. Tako na področju ekonomike kot pri ekologiji. Istragas bo tako ob podpori lastnikov v bodoče nastopal tudi kot sovlagatelj pri uvajanju novih tehnologij. Kot zanimivost dodajamo še, da se Istragas ne omejuje samo na slovenski prostor, da cilja mnogo širše, saj se bo ponudba tehničnih plinov z novimi tehnologijami lahko močno povečala. Zdaj je te pline v jeklenkah moč prodajati največ v radiusu 100 do 150 kilometrov, saj ob večjih razdaljah transportni stroški presežejo normalne meje ekonomičnosti, po novem pa bi jih lahko utekočinjene v cisternah razvažali tudi 500 kilometrov stran od Kopra. Koprčani snujejo tudi sodelovanje z Montkemijo iz Barke. V mežiškem rudniku svinca imajo pri topljenju rude precej izgub. Italijanski partnerji pravijo, da jim lahko pri topljenju svinčenih legur krepko zmanjšajo izgube, če se bodo odločili za uporabo tehničnih plinov. V kratkem bodo tako v Mežici predstavili možnosti nove tehnologije in za predstavitev porabili kar 150 milionov lir (1,5 mio din). Tudi livarji iz vse Jugoslavije, ki so bili na kongresu v Portorožu se zanimajo za ponudbo Istragasa. Še ta mesec bodo delavci Istragasa obiskali okrog 7 velikih potencialnih kupcev tehnologije m plina. V Simonovem zalivu novi apartmaji 2 (JrariK^ Gradbinci Gradisa so orali« venlimi stroR že krepko »za-Lčgg °bmočje pri hotelu Turis-kjer do L0djetja Simonov zaliv, Poslovn ?'ras^0 večje apartmajsko -akartm^°' naseLe s 179 turističnimi S °vhirn1 ln lokali oziroma po-^!avhe f1 Pr.°s,:orL Do začetka tli)a v sezone sredi ju- z9rajem - °dnjem letu naj bi bili ae9a nscff- ^Ve tretjini načrtova-teth hadal^3' ^ra^nj° Pa bodo žari G^dbjJe.Va^ P° koncu sezone. p?^°hčne C1. so ,se najprej lotili tkovg, ro !lre(iitve hudournika 0 s°dila .^Pripravljalna dela pa dela k« ^ ureditev precejšnje-1 naPeliflv nalizacijskega omrežja ete°rnih? Za hiranje in odtok v°d in fekalij, ki naj bi je v končni fazi priključili na enotni kolektor in načrtovano mestno komunalno čistilno napravo. Investitorji gradnje počitniško -poslovnega naselja so Turistično podjetje Simonov zaliv, Gradis in LIZ Inženirnig, apartmaji in poslovni prostori pa so namenjeni prodaji na trgu. Od uspešnosti prodaje bo zato tudi odvisna hitrost gradnje. Po zagotovilih dipl. inž. Fedorja Umeka iz ljubljanskega LIZ Inženiring naj bi bili do začetka prihodnje sezone pod streho trije objekti s 11 apartmaji. Umek je dodal, da se v zadnjem času nekoliko zatika pri prodaji, saj so na pri- mer že pred začetkom gradnje zbrali 126 rezervacij za apartmaje in lokale, pred sklenitvijo pogodbe pa se je nekaj interesentov premislilo in vsaj začasno odpovedalo sovlaganju. Po zamisli naselje naj ne bi imelo strogega turističnega značaja, ki bi živel le dva meseca na leto, temveč naj bi predvsem raznolika trgovska ponudba prispevala, da bo naselje postalo tudi nekakšen trgovsko -poslovni center za krajane Jagodja in Livad. Seveda pa bo dodatna ureditev celotnega turističnega kompleksa v Simonovem zalivu v mnogočem vplivala tudi na zasedenost počitniških apartmajev. IZTOK UMER oprema za dom APREDAMENTI TRŽIČ — UL VALENTINIS 18 — TEL. 410395 RAZSTAVA ORIENTALSKIH PREPROG Tradicionalna jesenska razstava ročno izdelanih orientalskih preprog. Velika izbira od najmanjših do največjih kvadratnih preprog. Strokovni nasveti in potrdila strokovnega izvedenca Trgovinske zbornice RAZSTAVA OD 4. DO 22. DECEMBRA V Sesljam na pobudo SKGZ obširna razprava o kraškem parku Slovenci za aktivno zaščito V torek je bilo na sedežu Kraške gorske skupnosti v Sesljanu pomembno srečanje o osnutku deželnega zakona za ustanovitev kraškega parka, ki ga je priredila urbanistična komisija odbora za gospodarstvo pri SKGZ v sodelovanju s KGS. Srečanje je bilo pomembno, ker je tematika že sama po sebi bistvena, saj bo zakon močno vplival na teritorij, kjer živi veliko Slovencev. Skratka, zakon ne bo odločal samo o naravi in naši zemlji, ampak v marsičem tudi o ljudeh in njihovi (točneje naši) bodočnosti. Nadalje je bilo srečanje pomembno, ker so se v Sesljanu zbrali slovenski politični predstavniki, javni upravitelji ter zastopniki ustanov in organizacij, ki bodo v prvi osebi spremljali razpravo o osnutku in se pogajali z Deželo. Pomembno pa je tudi to, da so na srečanju prišla do izraza tudi različna stališča, večbarvni odtenki in nianse, prišlo pa je do izraza tudi jasno hotenje, da smo Slovenci in javne ustanove, kjer smo najbolje zastopani, neposredno udeleženi pri načrtovanju parka. Skratka, slovenski predstavniki zavračajo možnost, da bi park načrtovali brez njih, njim pa poverili le možnost upravljanja že sprejetega. Prisotne je najprej pozdravil predsednik KGS Marino Pečenik, ki je naglasil, da je KGS sprejela že dve resoluciji za zaščito Krasa in dodal, da so v deželni razpravi že nekateri zakoni, ki bodo vplivali na Kras in omenil zakonske osnutke o trgovini, o turističnih ustanovah in zakon o ustanovitvi deželnih parkov. Nato je Pečenik povabil prisotne, naj o zakonskem osnutku o kraškem parku razpravljajo brez špekulativnih namenov, saj mora biti cilj takšna zaščita Krasa, ki bo odgovarjala slovenskemu človeku. Predsednik urbanističnega odbora SKGZ Jože Cej je v svojem uvodu naglasil, da hiter razvoj moderne družbe spreminja tudi podobo kraške pokrajine. Bistveno pa je, da pri tem usklajujemo široko fronto interesov, ki gredo od kulturne dediščine do gospodarskega razvoja. V ospredju sta torej osnovni potrebi, da zakon zaščiti naravni prostor Krasa, hkrati pa da upošteva prisotnosti slovenske narodne skupnosti. Daljše poročilo je imel urbanist Igor Jogan. Svoj poseg je pričel z osnovno ugotovitvijo, da urbanisti gledajo na teritorij kot na celoto, na Krasu pa lahko opažamo vrsto ločevalnih pregrad (od narodnih do političnih), ki jih je treba vsekakor odstraniti. O samem zakonskem osnutku je dejal, da vsebuje pozitivne in negativne točke. Pozitivno je, da zakon izraža skrb za okolje in teritorij, kot tudi to, da priznava potrebo po razvoju. Po Joganovem mnenju pa je slabo, da med zaščito in razvojem ni povezave. Glede razvoja je govornik naglasil, da se ga nikakor ne sme pojmovati kot odškodnino za zaščito, ker slednja omejuje nekatere dejavnosti. Podpirati je treba tak razvoj, ki črpa iz potenciala samega teritorija in korenini v stvarnih zmogljivosti okolja in ljudi. Jogan je nadalje dejal, da obstoječi zakonski osnutek govori izključno o krajinski zaščiti, sveto pravilo pa bi moralo biti to, da se krajevno načrtovanje razume kot del večje zgradbe. Zato je za Jogana nujna konferenca o teritoriju, ki naj zasnuje širšo zgradbo. Predlagal je, naj Slovenci izdelajo svoj model teritorija, glede subjekta, ki naj izdela načrt parka, pa je bil Jogan skeptičen nad tem, da bi ga lahko izdelala sama KGS in je predlagal posebni urbanistični konzorcij, v katerem naj bi bile še druge ustanove (npr. občine). Jogan je omenil tudi vprašanje internacionalizacije parka, saj je povsem jasno, da se bo v bodoče zastavilo vprašanje celovite zaščite Krasa in to na obeh straneh meje. V razpravo, ki je bila bogata in seveda tudi dokaj tehnična, je kot prvi posegel Pečenik, ki je zagovarjal KGS kot projektanta parka in naglasil nujnost, da se ta ustanova za takšno vlogo primerno usposobi. KGS je namreč ljudem in potrebamna Krasu najbližja inštitucija, ob tem pa zajema ob tržaških tudi goriške občine. Deželni svetovalec Zelene liste Andrea Wehrenfennig se je strinjal z Joganovimi izvajanji, dfejal pa je, da je časa za poseganje veliko manj. Pomisliti je tako treba na okvirni deželni zakon za parke, ki bo imel svoj bistveni vpliv. O Slovencih pa je dejal, da imajo glede teritorija večkrat takšna stališča, ki so njim v škodo. Odklonil je tako tezo, ki bi povezovala zakon o parku z globalnim zaščitnim zakonom, oziroma, da bi podredili ustanovitev parka zaščitnemu zakonu. Glede upravljanja je Weh-renfennig predlagal uravnovešeno telo, kjer bi s KGS sodelovale še znanstvene ustanove, pristojni deželni uradi, naravovarstveniki in predstavniki kmetov. Predstavnik Zelenih je naglasil tudi potrebo po usposobljenem osebju, ki upravljalo park, seveda bi moral biti pogoj za sprejetje v službo poznanje slovenščine in italijanščine. Predsednik tržaškega pokrajinskega odbora SKGZ Suadam Kapič je naglasil, da se gledanje Slovencev na vprašanje zaščite teritorija spreminja in prilagaja novim potrebam. O zakonu pa je dejal, da nimamo veliko časa. Naglasil je potrebo po konferenci o teritoriju in izpostavil dinamično in stvarno gledanje na problem. Pri oblikovanju zakona je treba konkretno sodelovati, kompetenca pri upravljanju parka pa naj bi šla KGS. Doberdobski župan Mario Lavrenčič je dejal, da je Dežela že obljubila konferenco in se tudi on zavzel za kompetence KGS pri načrtovanju in nato upravljanju parka. Za to varianto se je zavzel tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je naglasil potrebo po skupnem nastopanju. Svoje izvajanje pa je osredotočil na aktivno zaščito, ki mora voditi vso razpravo. Bukavec je naglasil, da mora imeti skupnost, ki živi na Krasu možnost, da odloča. V imenu aktivne zaščite pa je odklonil tak gospodarski razvoj, ki bi bil protivrednost za omejitve. Podpreti je treba zato takšen razvoj, ki bo koreninil v krajevni stvarnosti. Deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar je omenil pristojnost občinskih uprav, da poverijo KGS načrtovanje. To pooblastilo bi morale naše občine dati in bi tako prehitele Deželo. Glede upravljanja zakona je Brezigar dejal, da "smo na boljšem",. skratka, vprašanje je manj problematično kot načrtovanje. Glede internacionalizacije parka je Brezigar zagovarjal pravico, da se razgovarjamo s pristojnimi oblastmi v Sloveniji. Odvetnik Jože Škerk je v svojem posegu dejal, da obstaja že vrsta zakonov, ki omejuje razvoj Krasa. Velike gradnje so bile pobuda "od zunaj" in boljše je bilo, ko smo Slovenci sami razpolagali s svojim imetjem. V bistvu je s tem odklonil politiko omejitev. Deželni svetovalec KPI Miloš Budin je pa dejal, da so omejitve edini način, ki ga človek pozna pri zaščiti teritorija, kar velja tudi za Kras, ki bi ga drugače že uničili. Naš nastop pa mora biti seveda aktivnejši. Jasno pa je, da s teritorijem ne moremo razpolagati kot z "belim listom". Vprašanje je seveda, kdo bo načrtoval in kdo upravljal, je dejal Budin. V prvi vrsti je naglasil, da morajo občine ohraniti svoje urbanistične pristojnosti in v zakonu ne sme priti do tega, da bi občine te pristojnosti izgubile; to je za Slovence bistveno. Tudi Budin se je zavzel za aktivno zaščito, pri načrtovanju naj ima pomembno vlogo KGS. Pri tem je bistveno dvoje: okvirni načrt in pa izdelava ohranitvenih in razvojnih načrtov, ki naj jih koordinira KGS. Posvetu SKGZ je dal svoj prispevek tudi deželni odbornik za načrtovanje Gianfranco Carbone. Uvodoma je omenil imobilnost Trsta, saj je tu težko karkoli premakniti in spremeniti. Tako je tudi težko razvozlati kontroverzen in zapleten odnos med mestom in okolico. Porajajo se tako nasprotujoča si stališča, da je posredovanje večkrat skrajno težko. Carbone pa je pri tem naglasil, da pri načrtovanju parka ne smemo obtičati na mrtvi točki in da je zato treba najti takšne rešitve, ki bodo omogočile ustanovitev parka. Carbone je nadalje dejal, da ni treba čakati na konferenco o teritoriju, ampak da je treba delati že pred njo in najti pravo "orodje" za načrtovanje in upravljanje. V svojem posegu je Carbone naglasil potrebo, da občine in KGS predlagajo rešitve, podprl pa je tudi tezo, da je potrebna višja koordinacija, ki naj usklajuje različne interese. Odbornik Carbone ni dal nekih dokončnih formul, opozoril pa je na težave in hkrati izrazil pripravljenost na dialog z vsemi stvarnostmi. Ace Mermolja Na sliki (foto Magajna) z leve proti desni Jogan, Cej in Pečenik. Na začetku torkovega zasedanja mestne občinske skupščine Tržaški župan Richetti podrobno poročal o protivrednostih za gradnjo sinhrotrona Župan Richetti je na torkovi seji tržaškega občinskega sveta precej obširno poročal o izvajanju znanega sporazuma o protivrednostih za gradnjo sinhrotrona v Bazovici, ki ga je poleg slovenskih organizacij, Dežele in Kraške gorske skupnosti podpisala tudi Občina Trst. Župan je dejal, da predstavlja ta protokol zelo pomemben dokument in tudi važen korak naprej za postopno reševanje nekaterih žgočih odprtih problemov kraškega teritorija. Največ bremen si je glede tega prevzela deželna uprava, nekatere važne obveze pa čakajo tudi občinski odbor, ki je v torek prvič predstavil občinskemu svetu vsebino tega sporazuma. Župan je za svoje prečilo o tem vprašanju izkoristil svetovalsko vprašanje listarja Gambassinija, ki je hotel od njega izvedeti »ali odgovarja resnici večkratno pisanje slovenskih občil o teh protivrednostih in o celotnem okviru, v katerem je nastal ta sporazum«. Richetti je potrdil, da uprava snuje pravilnik o poslovanju redno izvoljenih jusarskih odborov, pri čemer pa je mnenja, da se morajo ti odbori omejiti samo na_ redno upravljanje jusarskega imetja. Župan je dejal, da je tudi deželni komisar za jusarska zemljišča glede tega vprašanja istega mnenja kot tržaški občinski odbor. Uprava bo nadalje prilagodila urbanistično ureditev zahodno- in vzhodnokraškega območja ter po svojih močeh spodbudila gospodarske, kulturne, družbene in športne dejavnosti-krajevnega prebivalstva. Pri tem je izrecno omenil urbanistično ureditev športnih igrišč na Kontovelu in v Bazovici, dostojno preureditev openskega strelišča ter obnovitvena dela v poslopju trebenskega Ljudskega doma. Glede nekdanjega begunskega taborišča na Padričah pa je rekel, da ostaja še vedno prioritar-nega pomena vojni muzej, upravitelji pa se bodo potrudili, da bodo na tem območju našle mesto tudi dejavnosti, ki neposredno zanimajo domačo krajevno skupnost. Končno pa je Richetti še obljubil, da bodo tudi v okviru Občine Trst ustanovili odborništvo za kmetijstvo in sicer v okviru 19. občinskega oddelka, ki nosi trenutno naziv Oddelek za javno zelenje, kmetijstvo in gozdarstvo. V drugem delu svojega poročila pa je župan povedal, da bo Občina vzela v poštev možnost, da se v razne občinske komisije vključijo tudi predstavniki slovenskih organizacij in združenj. Potrdil je tudi obvezo, da bo uprava v krajih, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina, postavila dvojezične cestne table in smerokaze, »a le na osnovi točnih smernic, ki jih bo določal zaščitni zakon«. Glede tega je pristavil, da občinski odbor ni prejudi-cialno proti poimenovanju mestnih ulic po slovenskih osebnostih, »ki pa morajo biti po rojstvu ali po interesu povezane s Trstom ali z njegovim teritorijem«. Končno je Richetti še obljubil, da bodo denar, ki ga bo uprava dobila od prodaje bazovskih jusarskih zemljišč, kjer gradijo sinhrotron, namenili potrebam Bazovice. Glede na-mebnosti teh finančnih sredstev bodo vsekakor upoštevali predloge krajevnega jusarskega odbora. Župan je v svojem poročilu dejansko samo prikazal »seznam« obljub, ni pa napovedal,kdaj in kako bo uprava svoje obveznosti konkretno izpolnila. S. T. Na pobudo sindikata CGIL Izšel je priročnik z informacijami za brezposelne Center za informiranje brezposelnih (CID) sindikata CGIL je predstavil včeraj v dvorani Granzotto tržaškega sedeža agencije ANSA zelo zanimiv priročnik, ki je namenjen vsem, ki iščejo delo. Priročnik z naslovom »Un passo verso il pošto di lavoro« (Korak na poti do zaposlitve) so na tiskovni konferenci predstavili tajnik tržaške CGIL Roberto Treu ter sindikalistki Carmela Starentino in Bruna Micheli- Treu je poudaril, da so priročnik pripravili, da bi brezposelnim in vsem, ki iščejo delo, nudili nekaj osnovnih nasvetov. Knjižica, ki je zelo pregledno urejena,,vsebuje vrsto informacij o delovanju pokrajinskega Urada za zaposlovanje, o raznih zakonih, ki urejajo zaposlovanje v državnih ustranovah itd.. Priročnik vsebuje tudi manjše koristne nasvete, na primer o tem, kako se mora brezposelni pripraviti na pogovor z delodajalcem, o tem kako se napiše prošnjo za sprejem na delo. Sarentinova je pojasnila, da bodo mladi delavci in brezposelni s tem priročnikom lažje uveljavili svoje pravice. Dejala je še, da s to knjižico namerava CGIL "pritisniti" na upravo Urada za zaposlovanje, da izboljša storitve in storilnost te ustanove. Sarentinova je izrecno zahtevala, da naj uprava Urada za zaposlovanje razobesi na oglasni deski glavni seznam oseb, ki čakajo na zaposlitev, kot tudi posebne lestvice za razne poklice. Sindikalistka je pojasnila, da je v Trstu v seznamih za brezposelne vpisanih približno osem tisoč oseb. Poleg tega bi morali upravi Urada za delo in Urada za zaposlovanje posodobiti poslovanje teh ustanov z uvajanjem informatike. Treu je v svojem posegu posredoval tudi celo vrsto zanimivih podatkov o trgu delovne sile v Trstu v zadnjih treh letih. V našem mestu je zaposlenih približno 90 tisoč ljudi. Vsako leto pa približno 14 tisoč oseb menja službo ali pa začne delati. Delovno mesto pa iz raznih razlogov letno zapusti približno osem tisoč ljudi. Iz teh podatkov je razvidno, da je delovna mobilnost v Trstu izjemno velika, kar je še en pokazatelj ugodnega ekonomskega trenda in gospodarske rasti v zadnjem obdobju. Zaradi tega - je menil Tren je toliko bolj zaskrbljujoče, da pristojne oblasti še niso našle primerne zaposlitve za 59 delavcev bivše čistilnice Monteshell. V tem oziru je Treu op0' zoril na nujo, da zakonodajalec pri' merno uredi vprašanje "tehnološkega viška", to se pravi delavcev, ki zarad1 tehnološke posodobitve obratov izgubijo delo. Treu pa je nasplošno pohvalil prakso delovnih pogodb za mlade' ki so se izkazale kot zelo učinkovite sredstvo mladinskega zaposlovanja-Treu je tudi povedal, da velika večina delodajalcev, ko zapade rok pogodbe-redno zaposli mladega delavca. To Pa se ne zgodi v trgovskem sektorju, kjer je odstotek delodajalcev, ki obnovij0 te pogodbe, zelo nizek. (w) Posl. Camber novi politični tajnik LpT Poslanec Giulio Camber je bil P° pričakovanjih v torek ponoči izvolj®'-za novega političnega tajnika Liste Trst, za novega predsednika pa so h’ tarji izvolili deželnega svetovalca anfranca Gambassinija. Camber J močno premagal vse tekmece (uiavn nih številk niso objavili), medtem K je Gambassini dobil le peščico g^aS°a več od svojega neposrednega tekme Piera Baxe. V novo politično vodst^ melonarskega gibanja sta bila bN drugim izvoljena tudi nekdanji taJn Giulio Staffieri (ki je bil tudi župan) in nekdanji Manlio Cecovini. uaiiji . ; s3 neka] e predsednm Občina Trst se ne namerava potegovati za izdajanje dvojezičnih osebnih izkaznic Tržaški župan Richetti ne bo naredil ničesar, da bodo lahko občani, ki bodo to formalno zahtevali, dobili dvojezično osebno izkaznico. Tako je na četrtkovi seji sklenil občinski svet, ki je s široko večino glasov zavrnil resolucijo komunističnega predstavnika Ravla Kodriča, a katero je pozival Richettija, naj poseže pri notranjem ministru Scottiju in mu jasno izpostavi potrebo, da bi tudi Občina Trst v bližnji bodočnosti priznala svojim občanom pravico do osebnih izkaznic z italijanskimi in s slovenskimi napisi. Kodričevo resolucijo so poleg komunističnih svetovalcev podprli le zeleni Ghersina, Bekar in Gallicova, misovci, listarji in predstavniki vodilne petstrankarske koalicije pa so glasovali proti, z izjemo socialistov VVeberja, Cecchinija (ki je tudi odbornik) ter Perellija, ki so se vzdržali. Predstavnika Slovenske skupnosti Lokarja pa ni bilo na seji. Kodričeva resolucija je sodila v snopič številnih proračunskih resolucij, ki jih je občinski svet (morda tudi zaradi pozne ure) zelo na hitro in zelo površno obravnaval. Župan je v naglici poudaril, da se občinski odbor ne strinja s stališčem KPI predvsem zato, ker zahteva po dvojezičnih osebnih izkaznicah sega na specifično področje zakonskih določil in torej ne v pristojnosti občinske uprave. Kodrič pa zaradi proceduralnega zapleta in naglice pri obravnavi resolucij sploh ni prišel do besede. S svojim stališčem je Richetti dejansko odkrito demantiral devinsko-nabrežinskega kolego (in strankarskega somišljenika) Locchija, ki je prav glede dvojezičnih izkaznic pred kratkim (sporno) posegel pri notranjemu ministru Scottiju. To je v svojem včerajšnjem tiskovnem sporočilu izpostavil tudi Kodrič, ki pravi, da gre za dvojno mero, ki dokazuje, da je neumestna poteza devinsko-nabrežinskega župana čisto propagandističnega značaja. S svojo resolucijo vsekakor svetovalec KPI - kot piše v tiskovnem sporočilu - ni hotel zakonsko ali normativno obvezovati župana, ampak je od njega pričakoval predvsem civilno in kulturno gesto, ki naj bi dozorela iz zavesti, da to mesto spoštuje in priznava svojo mešano narodno sestavo in svojo odprtost do Evrope. Tega koraka pa tržaški župan ni naredil. S. T. Tokratni ponedeljkov večer DSl posvečen dr. Joži Lovrenčiču Ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev je bil posvečen slovenskemu pesniku, pisatelju in prosvetnemu in političnemu delavcu Joži Lovrenčiču ob 100-letnici njegovega rojstva. Predaval je pisateljev vnuk, zgodovinar Andrej Vovko. Ime dr. Jože Lovrenčiča je povojna oblast na Slovenskem dejansko izbrisala iz spomina javnosti, je povedal predavatelj. Svoja dela je lahko objavljal samo v nekaterih revijah in založbah, pa še to v glavnem pod psevdonimom. Zanj je bilo usodno dejstvo, da je bil ravnatelj na slovenski gimnaziji v Gorici in da je sodeloval pri ustanovitvi učiteljišča v Tolminu. Zaradi tega so ga obtožili izdajstva in je moral celo prestajati zaporno kazen. Po mnenju takratnih oblasti, naj bi v Gorici »podpiral okupatorja, ki ni mogel najti izdajalcev med primorskimi Slo- venci.,.«. Dr. Lovrenčič jim je v z ^ vor povedal, da je odšel v Gorico z ker je čutil dolžnost pomagati rojakom na Primorskem po jat ukinitvi slovenske gimnazije, ye”a]i. njegovih besed sploh niso uposte Od tedaj je doživljal vsestransk ^ ge, pade, njegova dela pa so prišla znam prepovedanih knjig. Sele ° ve-ra letos so se delno oddolžili nje9jjeir) mu spominu s strokovnim sirnP^jnske na Sv. gori in z odkritjem spom ^e. plošče v njegovi rojstni vasi, na du. j: naj' Dr. Andrej Vovko je naštel tuv0jega pomembnejša književna dela s je deda Jože Lovrenčiča. Pre”,V»ela opozoril na zbirko Deveta jpo- leta 1917, za katero si je vecjn„jnai')eV membnejših literarnih z9°d>“ »roky daihatsu 2000« z vlečnim k vijem in ostalimi priključki, letnik z garancijo do julija '91. Tel. 212300. PO UGODNI CENI prodam trgovino tvin v strogem centru mesta. Tel. v černih urah na št. (040) 211016. PRODAM alfa sud v odličnem sta11) Tel. 228090. PRODAM vespo 50 v odličnem stan) Tel. 228090. PRODAMO 2.000 kv. m nezazidljiv®3 zemljišča v Gropadi. Tel. 226614. . BI RAD Z NAMI NA SILVESTROV^ JE od 30. t. m., do 2. januarja l" ,or. Ažurno obalo za 345.000 lir. Za in macije tel. od 19. do 21. ure na te • 003865/62742 do 13. t. m. .m NARODNOZABAVNI ANSAMBEL ^ pevca. Za vse dodatne informaci]® cati na tel. št. (040) 212723 od 14. in od 19. do 20. ure. . POTOVALNI uradi pozor! V Gorici^'*^ dobili, novega turističnega °PeraoSia' ki išče službo. Pismene ponudbe P ^3? ti na Publiest, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro "Peter turist menjalnica 5. 12. TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING . MILAN Ameriški dolar .. 1124,350 1115 — Japonski jen 8,389 Nemška marka .... .. 752,090 749,— Švicarski frank . 881,400 Francoski frank ... .. 222,160 220,— Avstrijski šiling . 106,975 Holandski florint . .. 667,080 662,— Norveška krona .... 192,060 Belgijski frank .. 36,350 35,500 Švedska krona . 200,360 Funt šterling .. 2173,900 2155.— Portugalski eskudo 8,524 Irski šterling .. 2006,— 1990.— Španska peseta .... 11,779 Danska krona .. 195,640 192,— Avstralski dolar .... 866.— Grška drahma 7,287 6,500 Jugoslov. dinar — Kanadski dolar — .. 966,750 920.— ECU 1547,500 1990 TRST . 8,20° 875^ lOfr' 189-^ 197^ K H,300 830" 90'" ■ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež °4g36l Agencija Dom) 4li-6 Agencija Rojan Mednarodna skupina Nimal za izjemen večer art rocka V ljubljanskem Klubu K4 (na Kersnikovi 4) bo nocoj ob 23. url nastopila ®rl rock zasedba Nimal, ki jo sestavljajo Momo Russel, Pippin Barnett, Jean-Vln Huguenin, Bratko Bibič in Tom Cora (na sliki). Gre za mednarodno Sjasbeno skupino, ki bo ob tej priložnosti predstavila tudi svoj drugi album, ®benem pa se nastop uokvirja v četrto evropsko turnejo ansambla Nimal. Koncert prireja zveza Škuc-Forum v okviru t. i. priporočenih koncertov. Tudi v Milanu tečaji za mlade operne pevce . V kratkem bodo tudi v Milanu v okviru Malega konservatorija odprli Posebno šolo za operne pevce ali Comedian s Opera Studio. Avdicije bodo opravili v naslednjih dneh, tečaji se bodo začeli januarja in bodo trajali 15 tednov. Na vsak tečaj bodo sprejeli samo 15 pevcev. Podobni tečaji doživ-Ijajo že velike uspehe v Londonu v okviru Opernega gledališča Covent Garden, baritonist Federico Davia, pobudnik tečajev v Milanu, pa namerava v kratkem odpreti podobno šolo tudi v newyorškem Carnegie Hallu. Prav Federico Davia je pojasnil, da pogosto mladi pevci razpolagajo z odlično glasovno tehniko, ne obvladajo pa premikov in obnašanja na odru. »Pevci morajo biti dandanes tudi dobri igralci, pravzaprav bi morali biti pravi komedijanti, kot v času commedie delFarte, ko so bili igralci istočasno akrobati, plesalci, glasbeniki.« Pri tečaju se poslužujejo tehnik newyor-skega Actor s Studia, torej dajejo precej pozornosti na mimiko in pantomi-rniko. V bistvu skuša nuditi tečaj mladim pevcev tisto znanje, ki bi si ga Slcer pridobili samo z dolgoletno izkušnjo na odrskih deskah. sklad mitje čuka jelka Cvelbar Posvojitev prizadetega otroka Informacijo o posvojitvi prizadetih otrok, ki smo jo začeli prejšnji teden na osnovi zapisa v tedniku Newsweek, bomo tokrat izpopolnili. Različne hibe v ZDA bremenijo ob rojstvu približno 250.000 otrok na leto. Med najsplošnejše pojave štejejo težko prizadete novorojenčke, teh je kakih 20.000. Težko do srednje slušno prizadetih je 16.000 otrok, za polovico manj (8.000) je otrok, ki imajo ob rojstvu možgansko okvaro, zarodkovni alkoholni sindrom nosi s seboj na svet približno 5.300 malčkov, 5.000 je otrok z Downovim sindromom, itd. Večinoma se pravi starši odločajo za to, da bodo sami skrbeli za svoje prizadete otroke. So pa tudi starši, ki se - v zavesti, da take vzgoje ne bodo nikoli sposobni - odločijo in dajo svojega sina ali hčer v posvojitev. Največkrat se zgodi, da so starši ob rojstvu otroka, ki prinaša s seboj prizadetost, šokirani. Zakonca Boyd, ki ju je avtor zapisa na angleški reviji intervjujal, sta povedala, kako se najprej ob rojstvu obremenjenega otroka sploh nista zavedala vse razsežnosti problema. Za poldrugi teden sta ga vzela domov, potem pa sta se zavedela, da ga ne bosta mogla vzgajati. Dejstvo, da imata prizadetega otroka, je delovalo razdiralno na njun zakon. Njunega sina je posvojil par, ki je kasneje posvojil še drugega težko prizadetega otroka. Sedaj imata Boydova še tri zdrave otroke in kljub vsemu se misli gospe Boyd še vedno ukvarjajo s prvim, prizadetim sinom. »Čudno je to,« pravi, »ko veš, da je nekdo, ki bolj ljubi tvojega lastnega sina kakor ti sam!« Mnogi starši prizadetih otrok si očitajo dvakratno krivdo: da niso znali ustvariti zdravega otroka in da niso znali sami pomagati rasti svojemu prizadetemu otroku. Občutek krivde se še krepi ob komentarjih sorodnikov in sosedov. Mnogi mislijo, da so starši dali prizadetega otroka v posvojitev, ker jim je bilo tako lažje, večina vpletenih staršev pa ni istega mnenja. Prav je, da so do sebe odkriti še posebno, če spoznajo, da niso zmožni vzgajati prizadetega otroka. Omenili smo že, da je v ZDA na voljo kar precej posebnih agencij, ki se ukvarjajo s posvojitvenim postopkom za prizadete otroke. Ena izmed teh posredovalnic je Down Syndrom Adoption Exchange v New Yorku. V zadnjih 14 letih so pomagali pri posvojitvi kakih 1700 otrok s telesno ali duševno okvaro. Služba deluje brezplačno, vodi pa jo na lastnem domu Janet Marchese, ki je sama nadomestna mati 14-letnemu otroku z Downovim sindromom. V svoji posredovalnici prireja tudi posvetovalna srečanja, na katerih skuša pomagati staršem, da premagajo občutek krivde, ko zaupajo otroka drugim. Odločitev bo veljala za vse življenje in zato ne smejo še naprej gnjaviti svoje vesti. Po mnenju gospe Marchese je odločitev, da zaupajo v določenih razmerah starši svojega prizadetega otroka drugim, pozitiven korak, ki zahteva veliko dozo ljubezni. Starši so namreč po njenem mnenju prepričani, da njihov prizadeti otrok potrebuje najboljše, sami vedo, da oni niso najboljša rešitev zanj, in zato poiščejo drugo pot. Tudi v tem vidimo, kako se odnos do prizadetih otrok z leti spreminja. Že od nekdaj so se strokovnjaki strinjali, da niso vsi starši kos nalogi, ki jo predstavlja vzgoja in odraščanje prizadetega otroka. Vendar je do 70. let prevladovalo mnenje, da mora biti vzgoja takih otrok zaupana poklicno izučenim osebam. Zato so bili prizadeti otroci, največkrat po nasvetu zdravnikov, zaupani inštitucijam. V začetku 70. let se je neizpodbitno pokazalo, da so inštitucije velikokrat destruktivne za razvoj prizadetega otroka. Strokovnjaki so uvideli, da učinkoviteje deluje na otrokov razvoj nameščanje v družini, bistveno pa je vprašanje, v kateri družini? Raziskave v ZDA nakazujejo, da so starši, ki se odločijo za to, da dajo svojega prizadetega otroka v posvojitev drugim, navadno pripadniki dveh točno opredeljenih kategorij. Ali gre za družino z omejenimi finančnimi možnostmi, ki si obeta od tega, da bo oddala svojega otroka v posvojitev, razbremenitev tako ekonomskega kot čustvenega značaja, ali pa gre za izobražence srednje situiranega razreda, ki niso voljni sprejemati drastičnih sprememb, kakršne prinaša s seboj v ustaljeni način življenja otrok, ki ga bremeni prizadetost. V obeh primerih strokovnjaki menijo, da nadomestni starši preskrbijo prizadetemu otroku boljši način odraščanja, kakršnega bi imel tak otrok doma. Z razliko od rodnih staršev se ti nadomestni starši namreč odločajo za otroka po lastni determinaciji. Med nadomestnimi starši, ki so se odločili za posvojitev prizadetega otroka je tudi gospa Sharon Every, ki je s svojim možem poskrbela za vzgojo in rast dvanajstih prizadetih otrok in štirih svojih lastnih otrok. Sama pravi: »To je nekaj, za kar sva se z možem odločila, da bova posvetila najini življenji!« Rodni starši se včasih takoj odločijo, da se bodo svojemu otroku odpovedali, včasih pa čakajo po več tednov. V takem primeru je zelo koristno in vsekakor potrebno posvetovanje s strokovnjaki. Vsaj četrtina staršev, ki se odločijo za strokovno pomoč pred dokončno odločitvijo, sklene potem, da bo sama vzgajala svojega prizadetega otroka. Med starši, ki so Se tako odločili, prevladuje mnenje, da v trenutku, ko se odgovorno odločiš za otroka, moraš biti že pripravljen na vse posledice. To prepričanje je zakoreninjeno tudi v mnogih starših, ki se odpovedo svojemu prizadetemu otroku, in nato sebi in drugim lažejo, da je otrok umrl takoj po rojstvu. Seveda reflektira ta mentaliteta dediščino iz preteklosti, ko so bili vsi prepričani, da je rojstvo prizadetega otroka božja kazen in kanček tega prepričanja ostaja skrit v naši zavesti. Zato mnogokrat zrastejo okoli prizadetega otroka zgradbe laži. Javno mnenje zahteva, naj starši obdržijo pri sebi otroka, in obenem ljudje nimajo pravega odnosa do prizadete osebe. Ko so se namreč neki mladi starši, ki so že med nosečnostjo izvedeli, da bo njihov otrok prizadet, odločili, da ga dajo v posvojitev takoj ob rojstvu, so sorodniki začeli graditi laži, ki naj bi zakrile resnico. Stari starši so prijateljem povedali, da je otrok umrl, starša sta nekaj časa odgovarjala, da sta otroku priskrbela boljše mesto, nato pa tudi sama začela praviti, da je umrl. Tako je bilo v odnosu do ljudi neprimerno lažje. RAI 1 loff AkuTalno: l ll no Santa 11 nc ^ratke vesti ■°5 Film: Una canza (kom. r- Robert Ct frey Byron), 14 On Dnevn^ ' 14-°0 Kvarkov < ska kukav 14 leliski delf 15 nn n1Sanka 15 3n ?ubrika: Pl 16 K talija*ske 1? Ss Mlinska * 'uuizanK 1H , r-tro mondi 8-45 Nadalje ^ Sa.s,“k,n china m 05 P1iuča 22-40 Kratki fi Laurelom 23.00 SardVi^ 23 in F>nevnik 24 On £°sebna 0 Dnevnik i •2s Evropski \ RAI 2 7.40 Nanizanki: Lassie in risanke 8.40 Nanizanka: Adderly 9.30 Zgodbe naših gradov 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuore 10.50 Nadaljevanka: Capitol 12.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika o gospodarstvu 13.45 Politična tribuna 14.00 Nadaljevanke; Beauti-ful, 14.25 Ouando si ama, 15.15 Destini 15.35 Film: Duello alla pištola (vestern, ZDA 1959, r. Joseph Newman, i. Joel McCrea, Julie Adams) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija 17.35 Videocomic 17.45 Nanizanka: Alf 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Un giusti-ziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Aktualno: Ostalo... na kroniki - mladi in smrt 23.00 Dnevnik in horoskop 0.20 Film: Vivere giovane (dram., Fr. 1976, r. Jac-gues Rouffio, i. Isabelle Adjani) ^ RAI 3 I 11.10 Nanizanka: Professione pericolo 12.00 Dokument oddaja: Meridiana - Življenje živali, II bel mangiare, Dežele v ogledalu - Sicilija 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Raziskava o mestu knjige 15.00 Dokumentarna oddaja: Dežele v ogledalu - Lacij 15.30 Tenis - Trophy '90 16.30 Tednik: Nogometni planet 16.15 Rubrika o kolesarstvu 17.15 Nanizanki: I mostri - Un salto di classe, 17.40 Throb 18.05 Dok.: Geo, 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Bldb. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Samarcanda 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 0.30 Dnevnik - v kiosku [ Žr TV Slovenija 1 | 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke: nan. Grizli Adams 9.20 Šolska TV: Oddaja za učitelje - Likovni pouk, 9.35 dokumentarni niz Pustolovščina slikarstvo 10.10 Mozaik. Tečaj angleščine za najmlajše, 10.25 Mostovi 10.55 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 11.40 Video strani 15.00 Video strani 15.10 Mozaik (pon.) 15.55 Nan.: Murphyjev zakon 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Šolska TV (pon.) 18.00 Spored za otroke in mlade: Teleski '90, 18.30 nanizanka Alf 18.55 Risanka in TV okno 19.15 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Vojne usode (i. Kenneth Bra-nagh, 3. del) 21.10 Tednik 22.15 Dnevnik in vreme 22.35 Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Murphyjev zakon 23.50 Video strani |~^P| TV Koper 12.30 Dokumentarec: Čampo Base 14.00 Pregled športa v ZDA 15.45 Rubrika o boksu: Bordo Ring 16.45 Wrestling Spotlight 17.30 Mednarodni nogomet 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.50 TV debata 20.30 Video glasba: Tutti Frutti 21.30 Nanizanka: Padre e fi-glio 22.10 TVD Novice 22.30 Pregled nogometnih dogodkov: Gol d Europa 23.30 Rubrika o boksu: Bordo Ring 0.15 Veliki tenis flr TV Slovenija 2 16.00 Satelitski prenosi 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.45 Dok.: Divji svet živali 21.15 Mali koncert 21.30 Svet na zaslonu 22.00 Komedija: Sedma zapoved - kradi malo manj (D. Fo, SSG Trst) „^-CAHAles ' 0 Nanizanka: £?9o (dram., 1 Nenry King ,0» aSL 15.00 » u Kubrike: A tnnioniale, 1 Parliamone l6-}n foffro ganete: Buo ,6'«kS, ptV KS i'ri6te» «‘>5co?k RETB4________________ 8.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.15 Andrea Celeste, 9.45 Amandoti, 10.15 Aspettando il do-mani, 10.45 Cosi gira il mondo 11.25 Nainizanka: La časa nella prateria 12.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nan.:TopSecret 20.35 Film: Best Seller (krim., ZDA 1987, r. John Flynn, i. James Woods, Brian Dennehy, Paul Shenar) 22.30 Tednik: Kronika 23.15 Aktualnosti: Tehnologija in roboti, 23.45 Čara TV 0.30 Filmske novosti 0.35 Fjlm: Le scandale - Delit-ti e champagne (krim., Fr. 1967, r. Claude Chab-rol, i. Anthony Perkins) ITAL1A 1 7.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 8.30 Nanizanke: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide, 12.00 Charlie's Angels, 13.00 La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy days, 14.30 Supercar, 15.30 Compagni di scuola 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.45 Nan.: Il mio amico Ultra-man, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Glasbena oddaja: Nocoj Beatles - ob 10-letnici smrti Johna Lennona 22.30 Aktualno: Miti, mode in rock'n'roll 23.00 Variete: Capolinea 23.30 Rubrika: Grand Prix 0.45 Nanizanki: Mike Ham- mer, 1.45 Benson ODEON_______________ 7.00 Matineja Trivenete 13.00 Risanke 15.00 Nadaljevanka: Signore e padrone 16.00 Dokumentarec: Človek in zemlja 16.30 Film: Bikini Beach (kom., ZDA 1964, r. VVilliam As-her, i. Frankie Avalon, Annette Funicello) 18.00 Nanizanka: Gli inaffer-rabili 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera 20.30 Film: Solo per 11 tuo amore (dram., ZRN 1977, r. Wolfgang Petersen, i. Nastassja Kinsky, Christian Ouadflieg) 22.15 Šport: American bali 23.45 Film: Il distributore piu sexy del mondo (kom., ZDA 1985, r. Joel Bender, i. Kirsten Baker, Dennis Bower) 0.30 Nanizanka: I classici del-1'erotismo TMC _______________ 8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00. L enigma, 10.00 Ouartieri alti 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Prijateljska narava 13.00 Športne vesti 13.15 Dnevnik 13.30 Aktualno: Ženska TV 15.00 Film: Il segno di Zorro (pust., ZDA 1940, r. Rou- ben Mamoulian, i. Tyro-ne Power) 16.45 Aktualno: Ženska TV 17.50 Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Doris Day Show 19.30 Variete: Cera guesto, c'-era guello 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Sapore di mare (kom., It. 1982, r. Carlo Vanzina, i. Jerry Cala, Marina Suma) 22.15 Snežni planet 23.50 Večerne vesti 0.10 TV film: Bambini in gu-erra (dram., ZDA 1972) 1.10 Nanizanka: Un uomo chiamato Sloane TELEFRIULI 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra:Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Dok.: Črno in belo 21.30 Aktualno: Prva stran 22.30 Nočne vesti 23.00 Alicin magazine 0.30 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Henrika Tume; 8.40 Melodije; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Švet skozi lunin pogled; 12,15 Solisti; 12.40 Cecilijanka 1990; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1941-1945; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8:25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Pisali so nam...; 11.30 Italiaha; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom; 20.00 V svetu knjige; 21.00 Nočni program -glasba. S seje občinskega sveta v Števerjanu Občina pobudnik solidarnostne akcije Odobren načrt posodobitve vodovoda Prihodnje leto v Gradežu (in Gorici) Krožek CIFI bo priredil 43. kongres fotografije Občinska uprava v Števerjanu se je pridružila skupni pobudi slovenskih občin na Goriškem za zbiranje denarne pomoči za poplavljence v Sloveniji. Nabirko so že pred kakšnim tednom izvedli v občini Doberdob, v Sovod-njah je nabirka v teku, v prihodnjih dneh pa jo bodo izvedli tudi v Števerjanu. Tako je na zadnji seji občinskega sveta povedal župan Ivan Humar. Občina bo pobudo izpeljala v sodelovanju z društvi. Načelnik svetovalske skupine SSk je pripomnil, da je v občini že potekala nabirka v organizaciji ustanove Charitas in priporočil, naj se to upošteva. Sicer pa so na seji soglasno sprejeli predlog, ki ga je dal župan, da se za pomoč po poplavah prizadetemu prebivalstvu v Sloveniji, prispeva ena sejnina. Občinski svet v Števerjanu se je na seji 30. novembra ukvarjal tudi z nekaterimi proračunskimi vprašanji (spremembe v proračunu za tekoče leto) ter odobril izvršilni načrt za ureditev in dokončanje vodovodnega omrežja. Načrt predvideva vrsto manjših posegov na omrežju skoraj na celotnem območju občine. Proračunska vrednost znaša 300 milijonov lir, kritje pa je predvideno iz sredstev, ki jih daje Zavod, ki financira krajevne ustanove (Cassa depositi e prestiti). Gre za posojilo, ki je v celoti v breme države in ki bo omogočilo dokončanje preurejanja vodovodnega omrežja. Gre za načrt, ki se postopoma izvaja že nekaj let in ki predvideva popolno rekonstrukcijo vodovoda. Čeprav z zamudo je občinski svet na zadnji seji izoblikoval povoljno mnenje glede osnutka načrta za uničevanje odpadkov, ki ga je izdelala družba Lombardia risorse po nalogu pokrajinske uprave. Po krajši razpravi, med katero je spet tekla beseda tudi o odlagališčih za odpadke iz gospodinjstev in za odpadni gradbeni material je bilo mnenje uprave odobreno z večino glasov. Vzdržali so se predstavniki SSk. Ob koncu seje je župan Humar seznanil svetovalce, da je bil občinski tajnik dr. Franco Dian uradno premeščen v Sovodnje. Tamkajšnji tajnik dr. Tinta je namreč zaprosil za premestitev v Mariano in Medeo. Odločitev velja od 1. decembra. V Števerjanu bo ostal še nekaj časa, vendar samo po nekaj dni na teden. Ponavlja se žal stara praksa pogostih zamenjav občinskega tajnika, kar močno otežuje že itak zahtevno in odgovorno delo upraviteljev. V nekaj letih so v števerjanski občini zamenjali kar pet tajnikov. Najbrž je to edina občina v pokrajini s tako dinamiko. Kdo bo v Števerjanu nadomestil dr. Diana, zaenkrat še ni znano. Člani goriškega fotografskega krožka CIFI so se te dni zbrali na občnem zboru in ocenili dosedanje delovanje. Predsednik fotokrožka Antonio Fabris pa je v svojem poročilu osredotočil pozornost predvsem na program delovanja v prihodnjem letu, ki so ga v glavnih obrisih že izoblikovali in ki obsega tudi nekatere dokaj pomembne manifestacije. Goriški krožek bo tokrat poskrbel za organiziranje 43. kongresa Vsedržavne zveze fotografskih društev, ki bo prihodnje leto v Gradežu. V okviru kongresa bodo v Gorici pripravili razstavo Fotografske zveze Avstrije. Poleg tega bo CIFI priredil tudi 19. natečaj fotografije treh dežel Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, ter društveno razstavo. Poleg tega bodo na sedežu v Ul. S. Chiara nadaljevali z občasnimi predvajanji diapozitivov in tečaji fotografske tehnike. Na zasedanju so tudi obnovili društveni odbor. Za predsednika je bil potrjen Antonio Fabris, v odboru pa so še Giovanni Viola (podpreds.j, Agos-tino Colla (tajnik), Maurizio Scan-droglio (blagajnik), Nevio Costanzo, Tullib Marega in Claudio Venier. Gorica kinema Četrtkovi filmski večeri Kinoatelje-ja se v Kulturem domu vrstijo z rastočim uspehom in udeležbo občinstva. Nocoj ob 20.45 bo spored Gorica kine- ma nadaljeval potovanje skozi "novo" italijansko kinematografijo s filmom »Luisa, Carla, Lorenza e le affettuose lontananze« režiserja Sergia Rossija. Igralke Fiorenza Marcheggiani, Angela Finocchiaro in Lina Sastri poosebljajo tri profesionalno uspešne, a čustveno nezadovoljne prijateljice. Njihova zgodba je pretveza za razmišljanje o današnjem času in pomenu, ki ga ima v človekovem življenju tudi čustveni svet. Gastone Moschin v gledališču Verdi Italijanska gledališka sezona ponuja v decembru kar tri predstave v Gorici. Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Maria Chiocchia v Verdijevi dvorani uprizorila Galeba Antona Čehova. Režiser predstave je Mario Mis-siroli, v glavnih vlogah pa nastopajo Gastone Moschin, Marzia Ubaldi in Emanuela Moschin. Predstava je v letošnjem gledališkem abonmaju. Prav tako v abonmaju bo v četrtek, 13. t. m., igra A. R. Gmneya »L'ora del cocktail« z Ernestom Calindrijem v glavni vlogi. V torek, 18. decembra, pa napovedujejo zanimivo izvenabon-majsko predstavo: goriška skupina Artisti Associati bo v sodelovanju z ansamblom Dramma Italiano z Reke uprizorila igro Sergia Velittija »Colo-rato dbmbra«. Delavci zasedli postajo Tržiški kovinarji so včeraj dopoldne z dveurno protestno stavko odgovorili na razbitje pogajanj za obnovitev kolektivne delovne pogodbe. Stavka je bila oklicana med 10. in 12. uro. Kakih tisoč delavcev ladjedelnice, Ansalda in podjetja SBE (Societa Bulloneria Europea) je v sprevodu šlo skozi glavne mestne ulice ter se usmerilo na železniško postajo. Okrog 11. ure so stavkajoči delavci, ki so, posedli po tračnicah, prekinili železniški promet. Zapora je trajala približno pol ure. Med protestno akcijo ni prišlo do izgredov ali drugih ekstremnih dejanj. V sprevodu so se stavkajoči vrnili v tovarne. Zaradi stavke in zaradi sočasnosti Miklavževega sejma, je bil promet včeraj dopoldne v Tržiču za dalj časa precej oviran, ponekod pa tudi povsem zaustavljen. Zaradi protestne akcije kovinarjev so trije potniški vlaki imeli do pol ure zamude. Tako je bil zaustavljen lokalni vlak med Trstom in Vidmom, dalje direktni vlak med Benetkami in Trstom ter brzovlak med Trstom in Rimom. Menda bodo proti stavkajočim vložili prijavo zaradi prekinitve in motenja javnega prometa. Tržiški kovinarji so pred kakšnim letom že enkrat zasedli železniško postajo. Izjava pokrajinskih tajnikov KD in KPI Ugodna ocena sodelovanja v upravljanju konzorcijev Dosedanje izkušnje skupnega upravljanja medobčinskih konzorcijev na Tržiškem so pozitivne. Tako oceno dosedanjega sodelovanja med komunisti in krščanskimi demokrati sta v posebni izjavi za tisk dala pokrajinska tajnika Maurizio Salomoni in Roberto Gri-on. Izkušnje se nanašajo predvsem na medobčinski konzorcij za vodo in plin v Ronkah in na medobčinski konzorcij za prečiščevanje odplak. Pokrajinska tajnika sta nakazala potrebo, da se so- delovanje razširi tudi na druge medobčinske ustanove. Tako naj bi v upravni svet Konzorcija za industrijski razvoj izvolili predstavnika KPI. Tajnika sta tudi poudarila potrebo po čimprejšnjem soočanju glede reševanja problematike v javnem večnamenskem kulturnem centru v Ronkah in v medobčinskem konzorciju za ostarele. Za uspešnejše reševanje je treba prisluhniti tudi stališčem strank PSI, PSDI in PRI. Katoliška knjigarna Založništvo tržaškega tiska Gorica Trst Vabimo na predstavitveno slovesnost ob izidu knjige \A NAŠI KOŽI O novi izdaji iz zbirke Črno na belem bosta spregovorila dr. Mirko Špacapan in urednik Marko Kravos. Avtor, dr. Rafko Dolhar pa bo odgovarjal na vprašanja in podpisoval svoj izzivalni politični dnevnik. Srečanje bo v prostorih knjigarne na Travniku št. 25 in sicer jutri, 7. decembra ob 18. uri. Gledališko srečanje, ki raziskuje nova področja odrske izraznosti Doke, a slabo obiskane predstave V gledaliških in drugih dvoranah v Gorici se nadaljujejo predstave v okviru gledališkega srečanja Alpe-Adria: figuralno gledališče med tradicijo in inovatorstvom. Srečanje prirejata goriška občinska uprava in Deželna gledališka ustanova s prispevkom Pokrajine in Dežele kot nadaljevanje oz. nadomestilo dosedanjih gledaliških srečanj Alpe-Adria, ki so se odvijala med Gorico in Novo Gori- co in ki so letos zaradi finančnih in drugih organizacijskih težav odpadla. V prejšnjih dneh smo lahko v Kulturnem domu gledali predstavo gledališke skupine Bastien iz Zagreba, predsinoči pa sta v Verdijevem gledališču nastopili skupini Porta Romana iz Milana in Centra Teatrale Ricer-ca iz Benetk. Morda nekoliko v naglici organizirane predstave niso pritegnile številnega občinstva, kar je ško- da, saj so nenavadne oblike gledališke izraznosti nedvomno zanimiva priložnost za širjenje kulturnih obzorij. SpOred nekoliko improviziranega gledališkega srečanja se vsekakor nadaljuje. Danes in jutri bosta na Es-pomegu ob 10.30 gostovanji Podrecco-vih lutk, jutri ob 10.30 bo gledališče Papilu iz Ankarana nastopilo v otroškem vrtcu v Ul. Romagna. Te predstave so namenjene šolam, jutri zvečer pa bo za odrasle ob 20.30 nastop Julia Reicherfs Kabineti Theatra iz Gradca v pokrajinskem muzeju na gradu. Jutri ob 9.30 bo v Kulturnem doma tudi posvet o gledališču figur in lutk, ki ga bo vodil predsednik mednarodne zveze lutkovnih gledališč Henrik Jurkovski. Sodelovali bodo strokovnjaki iz Jugoslavije, Avstrije, ItalijC/ Češkoslovaške, Madžarske in Nemči' je- , Na sliki (foto Marinčič) prizor s torkove predstave plesnega gledali’" ča. Knjižna zbirka Mohorjeve družbe Goriška Mohorjeva družba je izda}3 knjižno zbirko za leto 1991. Koledar in štiri knjige bodo predstavili danes dopoldne na srečanju, ki bo v Katolisk knjigarni ob 11.30. Restavriranje spomenika cesarja Avgusta Poleg deželnega avditorija, kjer je že nekaj časa v teku sanacijski poseg za odstranitev azbestnih oblog, stoji bronast spomenik rimskega cesarja Avgusta. Tudi spomenik bodo v kratkem pričeli restavrirati. Dela bo izvajalo podjetje Taverna, finančna sredstva (okrog deset milijonov lir) pa bo zagotovil goriški Rotary club. Spomenik naj bi ponovno odkrili nekje spomladi. Skorajšnji pričetek restavratorskega posega so včeraj uradno predstavili na goriškem županstvu, kjer je poleg župana Antonia Scarana spregovoril tudi predsednik goriškega Rota-ry cluba Piero Marcenaro, ki je obrazložil načrt posegov za ohranjanje kulturnih spomenikov na vsedržavni ravni. Odprtje razstave o Celovcu V avli Skupščine občine Nova Gorica bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo o Celovcu. Razstava sodi v okvir praznovanja 25-letnice prijateljskih odnosov med Celovcem in Novo Gorico in je zadnja v letošnjem nizu jubilejnih prireditev med mestoma. Razstava je bila pred tem na ogled v avli goriškega županstva. Starši učencev močno zaskrbljeni zaradi nevarnosti zapiranja šol Aktualni problemi racionalizacije šolskega sistema in nevarnosti zapiranja šol so bili predsinoči glavni premet razprave na sestanku staršev in učnega osebja v osnovni šoli v Doberdobu. Didaktična ravnateljica Nataša Paulin je starše seznanila z novostmi na tem področju. Povedala je, da je po protestu Okoliškega šolskega sveta Šolsko skrbništvo zanikalo namen, da bi združilo didaktični ravnateljstvi za slovenske osnovne šole. Po drugi strani pa obstaja še vedno nevarnost zapiranja manjših šol. Na Doberdobskem bi tako utegnilo priti do zaprtja šol v Romjanu in Jamljah in preusmeritve vseh učencev v Doberdob. Ravnateljica je to možnost predočila staršem. Starši petih učencev, ki obiskujejo šolo v Jamljah, so bili mnenja, da je treba to šolo ohraniti in so napovedali, da se bodo aktivno zavzeli za njen obstoj ter pri tem skušali doseči podporo tudi pri drugih vaščanih. Vprašanje ni enostavno, saj nekateri jameljski starši že pošiljajo otroke v Doberdob (»V Jamljah bi moj otrok bil sam v svojem razredu«, je utemeljila mati), pa tudi občinska uprava z razpoložljivimi finančnimi sredstvi vse težje vzdržuje šolo s tako malo učenci. Zaradi demografskega padca bo v prihodnjih nekaj letih najbrž neizbežno prišlo do zaprtja te šole. Vendar njeni zagovorniki trdijo, da ne gre prehitevati časa in da je treba braniti načelo o obstoju vsake šole. Nikakor ni rečeno, da je majhna šola slabša po kakovosti. Starši učencev v Jamljah so s šolo zadovoljni in poudarjajo, da je treba upoštevati tudi prednosti obiskovanja šole v domačem vaškem okolju. Če so problemi na Doberdobskem dokaj pereči, pa niso nič manj kočljiva vprašanja v sovodenjski občini, kjer je pod vprašajem ohranitev šol v Rupi in na Vrhu. O tem bo tekla beseda na srečanju s starši jutri ob 19. uri na šoli v Sovodnjah. Na sliki (foto Marinčič) starši učencev na sestanku v Doberdobu. ______________kino________________, Gorica KULTURNI DOM 20.45 »Luisa, Carl«' Lorenza in prisrčne oddaljenosti«, k žija S. Rossi. V okviru niza Gorica K ■ nema. CORSO 17.30-22.00 »Ghost (fantasmaK VERDI 20.30 Anton Čehov: »II Gabbi«' no«. Gledališka predstava. Režij« Missiroli, i. Gastone Moschin. VITTORIA 17.30-22.00 »Mia zia proj^' ta«. Prepovedan mladini pod 18. let0 Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 »Sesso bollent61'' Prepovedan mladini pod 18. letom-COMUNALE 20.30 Koncert pianista An drea Lucchesinija. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 in »Ljubimec po naročilu«. SVOBODA Šempeter 20.00 »Manifest0<' DESKLE 19.30 »Čedno dekle«. DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 ' Bassi Rita - Don Boscova ulica tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 - Ul. Teren 26 - tel. 482787. pogrebi_____________^ ^Tita Ba111' Danes v Gorici ob 11. uri Zn jav-vd. Del Degano iz mrliške veže n ^ jp nem pokopališču v cerkev pri 8V-na glavno pokopališče. Jutri na sedežu Založništva tržaškega tiska V Trstu predstavitev Jadranskega koledarja Jutri ob 12. uri bo v prostorih Založništva tržaškega tiska (Ul. Montecchi 6, Trst, sejna soba v 4. nadstropju) tiskovna konferenca, na kateri bodo Knjižne izdaje predstavile Jadranski koledar 1991 s priloženo knjižno zbirko, ki jo po-ieg Namiznega Jadranskega koledarja 1991 sestavljajo še Tomizzov roman Beneška dedinja, dokumentirana pripoved Ferrucia Fdlkla o nacističnem taborišču Rižarna ter Vitjana Sancina priročnik Velika knjiga o oljki. Prisotnost avtorjev in prevajalcev knjig letošnjega kompleta bo decembrsko srečanje z novinarji prekvasila v kulturni dogodek, zato so nanj vabljeni še zlasti sodelavci, pisci in ilustratorji zbornika, raznašalci ter vsi zvesti bralci, ki jim je pri srcu slovenska knjiga. Knjigi sta izšli pri Studiu Humanitatis Tudi v slovenščini Barthesovi knjigi o retoriki in semiologiji Znani francoski avtor, Roland Bar-thes, ki ga sicer ni več med živimi -smrtno se je ponesrečil na pariških ulicah, menda prav na istem mestu kakor pred mnogimi leti Marie Curie, je med družboslovci, še posebej med literarnimi in jezikoslovnimi izvedenci priljubljen avtor, njegova dela so v marsikaterem pogledu še vedno aktualna in mnogi pisci se v svojih strokovnih publikacijah obračajo nanj kot na hvaležno, skoraj že obče priznano referenco. Zdaj smo, če ne upoštevamo nekaj posamičnih prevedenih člankov, Rolanda Barthesa prvič dobili tudi v slovenskem knjižnem izvodu; knjigo je izdala zbirka Studia humanitatis, ki s tem delom vstopa v svoj peti letnik zdaj že dovolj bogate knjižne bere tujih avtorjev s področja sodobne humanistike. Slovenska izdaja prinaša dva Barthesova teksta: Retoriko Starih, kot se glasi nekoliko prost prevod izvirne "Uancienne rhetorigue" iz leta 1970, in dokaj poznane Elemente semiologije, ki jih je Barthes prvič objavil leta 1964. Izbor je potemtakem izpustil nekatera slavna Barthesova besedila, kot so npr. Mitologije, S/Z ali pa Sistemi mode, vzrok pa je najbrž treba iskati v dejstvu, da so s takšno izbiro pri zbirki SH bralcu želeli ponuditi tisto, kar je razmeroma težje dosegljivo, hkrati pa zaradi sistematične in analitične obravnave snovi nič manj relevantno. Obe besedili sta nastajali sredi šestdesetih let, ki so v francoskem družbos: lovju izredno plodna leta: gre za nastanek novih epistemoloških konceptov, tu so pravkar nastajajoča predavanja pozneje zaslovelih mož, kot npr. Levi-Straussa, Jakobsona, Lacana, številne nove teorije s področja lingvistike in literature, sodobnik vsega tega dogajanja pa je tudi Roland Bathes, ki je uspel zasloveti zlasti kot prijeten pisec hvaležnega esejističnega sloga. V Retoriki Starih, tekst je prevedel Rastko Močnik, se Barthes na zelo sistematičen, skorajda šolski način loteva retorike, te stare govorne veščine, ki je povzročala preglavice že Platonu, pozneje pa je zlasti v Rimu, najprej s Ciceronom, potem pa v skrbnem Kvintilijanovem delu zadobila pravo učno zgradbo, ki je odgovorna za lepoto in učinkovitost človeškega govora. Da je retorika, bodisi kot praksa, ali pa kot veda oz. določen sistem pravil, eden izmed temeljev jezika kot takega, dokazuje še ves srednji vek, kjer je ena izmed poglavitnih t.i. svobodnih veščin (artes liberales), saj poleg gramatike in logike sestavlja znani trivium. V tem smislu je retoriko cenila še renesansa, pozneje pa je zašla v pozabo, dokler se ni ravno v drugi polovici našega stoletja, skupaj z razvojem modernega jezikoslovja, zanimanje zanjo znova povečalo. Eden njenih obuditeljev, ki je ob njej razvijal tudi zanimive aplikacije, je bil ravno Roland Barthes. Elementi semiologije, drugo besedilo v knjigi - prevedla ga je Zoja Skušek, so prav tako elementaren tekst, ki skuša temeljne pojme semiologije (vede o znakih) aplicirati na jezikoslovno problematiko. Barthes si tu za osnovo jemlje dve referenci: pionirsko delo teoretičnega jezikoslovca Ferdinanda de Saussureja, ki je vzpostavil delitev na jezik in govor (jezik kot sočasni sistem pravil, podobno kot pravila pri igri šaha, govor pa kot vsa- kokratno udejanjanje teh pravil, to se pravi živa govorica!), nato pa nadaljuje svojo razgrnitev s pomočjo izsledkov in nekaterih pojmovnih razdelitev, ki jih je prvi obdelal ruski lingvist Roman Jakobson. Tudi to besedilo je, tako kot smo že dejali za Retoriko starih, pisano sistematično in pregledno, kot bi skušal v njem avtor razložiti temelje posodobljenega inventarja jezikovnih in tekstualnih pojmov. Seveda, knjigi je mogoče očitati, da prihaja v času, ko je debata okrog omenjenih teoretičnih problemov že lep čas mimo. Zanimanje zanje je bilo živo pred leti, danes pa so celo nekateri ostri konceptualni razločki, ki so nekoč burili duhove, videti precej bolj arbitrarni, to se pravi poljubni (smo v času mehke misli?). Barthes je bil konec koncev tudi na Slovenskem poznan že v šestdesetih letih, smisel zdajšnje izdaje pa je mogoče videti v ponudbi nekega dovolj kompetentno napisanega učbenika, ki bo koristil predvsem študentom oz. tistim, ki bi se radi s snovjo spoprijeli na začetku in osvojili kolikor jasno osnovo. Veliko dlje pa nas Barthesova knjiga ne bo pripeljala; snov je namreč zelo obširna. IGOR ŠKAMPERLE Grafenauer jutri v Kosovelovi knjižnici V sežanski knjižnici Srečka Kosovela bo jutri, ob 18. uri kulturni večer, posvečen pesniku Niku Grafenauerju ob njegovi 50-letnici. Niko Grafenauer se je rodil 5. decembra 1940 v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti, do leta 1973 je živel in ustvarjal kot svobodni književnik, odtlej pa je urednik knjižnih izdaj pri Mladinski knjigi. Pesniti je začel že kot srednješolec, njegova prva pesniška zbirka Večer pred praznikom pa je izšla leta 1962. Nato so z nekajletnimi presledki sledile še ostale. Istočasno je Niko Grafenaur pisal tudi za mlade bralce, bil je stalno prisoten v mladinskem tisku in izdal vrsto knjig, s katerimi je postal eden najpriljubnejših mladinskih pesnikov na Slovenskem. S svojimi mislimi in eseji je bil Niko Grafenauer prisoten v vseh pomembnih slovenskih literarnih revijah, kot kulturni delavec se je tudi čutil poklican, da se vključuje v družbeno dogajanje zlasti na tistih področjih, ki zadevajo vprašanje slovenskega naroda, slovenske kulture in jezika. Zato ni čudno, da je med pobudniki ustanovitve Nove revije, katere je sedaj glavni urednik. Travma prve svetovne vojne v pismih slovenskih vojakov v tirolskih a prebivasl- pJ^borškovi dopisi z družino so bili vimV° °^no v svel; za domače. Njego-Premikom so sledili doma na ze-Jevidu, zvedeli so marsikaj, o če-je h Por°čal uradni tisk. Rebršček kraT?1113^111 0pisal negibnost fronte, hriu^0 Pokrajino, vojno ‘ tv .h' življenje civilneg, dai iln drugo. Vseskozi je domačim Pust nav°dda, da bi mu izprosili do-jei Priporočal je, naj prošnjo napi-Vz i-V nemščini, ker bi je sicer ne pr J v poštev: »Če bodete naredili hemfu*' naredite nemško, kati tek ka več vela.« Kljub temu se je v dvojne domov vrnil le enkrat. Sa v.9a kratkega in okvirnega opi-krnok0V .sledi. da so preprosti ljudje, trs, *n nečinjeni vojaki najbolj Pfedvs^m11^ doži'f1j.ali V0£0 ‘n t0 ftier-k m'. ^er 80 bdi v neštetih pribe ; Potisnjeni v prvo linijo, v strel-ločii e’ a tudi zato, ker jih je vojna Kjiju8 °d družine in domačega okolja. različVa d,oživetia 80 bila povsem flr—“a °d tistih, ki so jih zapisali živiiiu v°iaki' ki so mnogokrat do-sih ] 1 voino bolj odmaknjeno, vča-efek® kot akustičen in svetloben thikn' Viden iz daljave. Življenje čas- 9ovorimo otUv«-POd-Č*ttnl>,kOV' k3 ne Zbnni k - 0 V18l1 vojaški hierarhiji, je biešri bojne črte zadobilo civilni in Prgjt^ki videz. Vrbovšek, Jagodič, strpi« r so' potem ko so zapustili kiiin 6 larke in kaverne, zahajali v gojti'. Poslušali glasbo, se shajali v projv-ban, kavarnah, se sprehajali po hist s.nadah. Janez Vrbovšek, telefo-iti fr .le v času vojne ogledal Gorico Cah a ' se sprehajal po mestnih uli-Japorli^ tur!si v mirnem času. Karel ševal Ci -Se je v tirolskih hribih spra-letovUlr1 tisti kraji primerni za hevai- C'd Yrbovšku ni čas nikoli mi-včasih xf. asi preteka čas - minute be, na * em- Ce ni kake spremem-ho. življenje vendarle dolgočas-Sicer i0 , .si prostost, moja zlata!« Presto k?* Vrbovšek kot Jagodič, kebdar k V111 lakotO' pomankanje, &iša °d fm>nn0tvT bolfkika zanj sih je /; uzicne. V dnevniških zaplat ppkj?11?3 najpogosteje označena ralneni *' kot stanje, ki je v diamet-ri° Pisci a-Sprotiu 5 svetom, v katerem dorn. Jac^b Pred vojnim spopa-Zlorn stflr d)d je vojno doživljal kot bb Presti3, reda, ki ga ni nihče slu-9rob«i r 1° je označil za »odprti «bezdo pekel«, »salamensko aP°rahj| K1n podobno«. Vrbovšek je bShja« , Prispodobo »bobnečega * gnekri 9°dič metaforo »stradajoče-, Praševai Slednji se je na fronti sf6z ie. 1/e se bo rešil iz »Driecka h.et.« pVO se bo iz pekla vrnil v i® v reZpP mnil je, da je bilo življe-1 včasih še hujše odživlje- tC! ‘S ’C ® / N m > > t »N S E c S Kj C o jt w X •o i: c s 3 ^ O C *■’ # 5 ‘O •Q' 3 C C » L > o 0 j£ 4 c e i I) J3. b N fi V H ® > N 1 "O > HJl N C Ena od ilustracij iz knjige Oblaki so rudeči, ki je pred tremi leti izšla pri ZTT nja v strelnih jarkih, ker je šele tam imel čas za razmislek: »V rezervi je vojna pravzaprav še bolj surova kakor na bojni črti, zakaj tukaj smo bolj človeški, se prosto gibljemo, mislimo drugače, ker nevarnost za življenje ni tako velika.« Menil je, da so ljudje nemočni pred uničenjem »To je zloraba velikega uma, imenuje se pa kultura - omika!? Kako ničevi in miselno plitvi smo; nihče ne pomisli na rane, na kri, na družine teh, ki na pobičjih krvavijo in padajo - ne -mislijo - na cigareto, kako bo pač dobro dišala, na čaj »ki ga kuha strežaj. Take misli niso vredne izobraženca, pa jih mislijo. Vojna je obrt, kruta in egoistična.« Rebrškove metafore vojne so vzete iz kmečkega okolja. Vojna je svet postavila na glavo, človek je postal žival, ki se skriva v strelnih jarkih kot lisica pred lovcem na veliki jagi ali kot pišče pred mršikom. Nerazumljiva mu ostaja nepremičnost fronte, sprašuje se, kdaj bo konec tega norca. »Italijan strela, pa je zmerom na enem mestu, nikamor ne pride.« Postavi si tudi vprašanje, ali se nista Italija in Avstrija nasitili vojne: »Drugega ne znajo kakor noter v fronto zatreskat, po 10 dni, po 20 dni, da že potem vsi hin pridemo.« Ko poimenuje sovražnika, čigar plen je, uporablja različne izraze, ki jih dobimo tudi v drugih virih: Talij an, polentar, italijanska kukavca, italijanska svinja. Z ironizacijo in banalizacijo sovražnika si daje pogum: »mi mladi fanti smo korajžni in veseli bomo po-lentarje prav pošteno nažgali in potem se vrnemo domov.« »Al bomo šli nad polentarje, bomo vse pobili; ujetih ne bomo nic delali, zato ker naše mučijo.« »na fronti še danes nisem, pa dolgo ne bo da bom Italijana kro-piv.« »perhe bomo že lahko delali, ji mamo še dosti snega. Farbali jih bomo s krvjo italijansko.« »Imamo veliko opravit s toto svino talijansko. Je nam veliko škode naredu, veliko vasi sesu in veliko naših avstricov počiva v toti tuji žemlji.« Tudi pri Demšarju omemba sovražnika sledi takratnemu propagandemu sereotipu: »Proletar nas je dobro futral in mi smo mu vračali.« Ciril Prestor je prisodil sovražniku živalske značilnosti: »Talijani jedli večinoma polento, mačje meso, podgajno mast. Podgane velike kot mačke.« Povsem drugače pa je opisal Srbe, občudoval je njihovo borbenost, s posebno simpatijo jih je omenil, tudi zato, ker so ga izpustili, potem ko so izvedeli, da je Slovenec. Odmaknjeno o sovražniku sta spregovorila medtem Vrbovšek in Jagodič. Slednji je občudoval prizor, ko se je italijanski vojak izpostavil ognju, da bi rešil svojega ranjenega tovariša, na drugi strani bojišča pa je prenehalo streljanje iz spoštovanja do zglednega tovarištva. Paul Fussel pravi, da je prva svetovna vojna popolnoma spremenila vse prejšnje kategorije življenja, spremenila je odnos družin, z naravo in s tehnologijo in smrtjo. Kmečki človek je bil vržen v moderni svet, čeprav je vojno še sprejemal kot nujno zlo, kruto usodo, božjo kazen. Izobraženci so se zavedali absurdnosti vojnega spopada, vendar so si zaradi svojega položaja v vojaški hierarhiji izgovorili delček normalnega življenja na fronti in v rezervi. Navadnim vojakom niso oblasti dodeljevale dopustov. Nasprotno so Vrbovšek, Jagodič, Prestor obiskali družine neštetokrat in brez vidnejših težav. Proučiti bi bilo seveda treba več virov, da bi natančneje ugotovili specifiko slovenskega vojaka, ki se je boril za habsburško monarhijo, v času ko so se pojavljali prvi zametki jugoslovanske države. O odnosih z vojaki drugih narodnosti spregovorijo pisci le izjemoma, tako da ne moremo soditi o narodnostnih naspros-tvih v avstrijskih vrstah ali o protislovenskem razpoloženju avstrijskih vojaških oblasti. V pregledanih dnevniških zapisih in korespodencah ni razvidna jasna predstava o slovenskem narodu, mogoče tudi zato, kjer je hote zabrisana zaradi zunanjih okoliščin in iz strahu pred cenzuro. Pri vseh piscih pa je opazno začudenje ob razpadu cesarstva. Pri nekaterih je celo vidna zbeganost. Tisti, ki so se vrnili iz vojske, so se s težavo sprijaznili z novimi ramera-mi, predvsem zato, ker jim je vojna pustila neizbrisen pečat. Nekateri so obžalovali stari red, drugi so se poklicno preusmerili. Janez Vrbovšek, ki se je med omenjemi pisci edini odločil za podpis jugoslovanske izjave, je že po nekaj dneh zapustil svoj dom, ker se ni doma več znašel, in je vstopil v jugoslovansko vojsko. 12. listopada 1918 je zapisal: »Kako sem srečen, da sem tako srečno preživel vojsko, ter se zdrav povrnil k mojim dragim! Vse najhujše je sedaj preslano.« 1. grudna pa je že ugotovil: »Odtrgan sem od doma; dom mojm ni več moj dom - ločiti se moram, čeravno to srce boli. Naprej! Poguma fant, pa ti življenje ne bo težko! Zberi energijo, bodi pošten dostojen ter ne bodi trdošrčen in egoist.« Ciril Prestor se je po povratku naselil kot železničar na podeželju, odselil se je stran od civilizacije, ki je prinesla vojno. Franc Rebršek je leta 1919 napravil samomor. Z največjim zagonom se je vrnil v vsakdanje življenje Mihael Grbec, med vsemi pisci tisti, ki je v najmanjši meri okusil okrutnost vojne. (Konec) MARTA VERGINELLA »Zbornaja« izločena iz sklepne faze košarkarskega EP V sinočnji 17. partiji za svetovni naslov Brez Sovjetske zveze! Poraz s Francijo (na sliki AP Tihonenko pri blokadi Occanseya) je botroval senzacionalni izločitvi SZ iz sklepnega dela evropskega prvenstva Na sklepnem delu evropskega košarkarskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Rimu, ne bo reprezentance Sovjetske zveze! To bo prvič, odkar nastopa na evropskem prvenstvu, da Sovjetska zveza ne igra na finalnem delu. »Zbornaja« je v torek nepričakovano izgubila s Francijo, ki si je tako zagotovila 1. mesto v D skupini, sinoči pa je ČSFR v tekmi zadnjega kola premagala Izrael in tako osvojila drugo mesto. Poleg teh reprezentanc bodo v Rimu nastopile še ekipe Italije, Poljske, Jugoslavije, Grčije, Španije in Bolgarije. Modri se odpravljajo v Rim kot edini nepremagani v kvalifikacijskem delu (azzurri in Grki so zabeležili po en poraz) in seveda tudi kot glavni favoriti za osvojitev naslova celinskih prvakov. Sinočnji tekmi sta bili za modre in az-zurre le formalnost. Jugoslovani so gladko odpravili Španijo, čeprav so imeli v 29. minuti šele točko prednosti (61:60), Italijani pa so po porazu na Poljskem v Ravenni pregazili skromne Nizozemce. SKUPINA B ITALIJA - NIZOZEMSKA 126:78 (70:34) ITALIJA: Fantozzi 14, Gentile 5, Mag-nifico 25, DelFAgnello 15, Avenia-12, Pit-tis 12, Binelli 11, Riva 18, Costa 14, Rus-coni. NIZOZEMSKA: Blom 2, De Waard, Van Rootselaar 7, Franke 13, Te Velde 6, Van Poelgeest 7, Bennes 1, Cooper 19, Kuipers 23. PM: Italija 11:16, Nizozemska 21:35. TRI TOČKE: Fantozzi 2, Avenia 2, gentile 1, Riva 4. OSTALI IZID: Poljska - Belgija 85:72. LESTVICA: Italija 10, Poljska 6, Nizozemska in Belgija 4. SKUPINA C JUGOSLAVIJA - ŠPANIJA 95:82 (53:44) JUGOSLAVIJA: Pavičevič 5, Perasovič 21, Danilovič 10, Paspalj 15, Jovanovič 4, Obradovič 7, Bilalovič, Komazec 7, Radja 20, Savič 6. ŠPANIJA: Villacampa 7, Llorente, Bir-jukov 21, Jofressa 5, Romay 9, Alcega 2, Andreu 7, Čargov 20, Orenga 11. OSTALI IZIDI 6. KOLA: Anglija - Nemčija. LESTVICA: Jugoslavija 12, Španija 8, Nemčija 2, Anglija 0. SKUPINA A IZIDA 6. KOLA: Romunija - Švedska 86:95, Grčija - Bolgarija 112:79. LESTVICA: Grčija 10, Bolgarija 8, Švedska 6, Romunija 0. SKUPINA D IZIDA 6. KOLA: Izrael - ČSFR 83:92, Sovjetska zveza - Francija 84:85. LESTVICA: Francija 8, ČSFR in Sov. zveza 6, Izrael 4. Karpov sijajen LYON — Marsikdo je že mislil, da je po predsinočnji zmagi Kasparova v 16. partiji dvoboja za svetovni šahovski naslov verjetno že vse odločeno. Karpov pa je sinoči, v 17. partiji, pripravil prvovrstno presenečenje in dosegel blestečo zmago, tako da je rezultat sedaj spet izenačen: 8,5:8,5. To je že četrtič v srečanjih za svetovni naslov med tema svetovnima velemojstroma, da Karpov takoj po porazu izbori zmago, kar kaže veliko moč tega igralca. Sinoči (imel je bele figure) je igral sijajno. V prvih 20 potezah je bila igra sicer izenačena, a v 22. potezi je Karpov prevzel kontrolo »C« linije, kar je odločilo zmagovalca. Prve poteze je vlekel hitro in samozavestno, Kasparov pa se je spet odločil za Griinfeldovo obrambo, katero je »vzljubil«, odkar se je dvoboj po prvih 12 partijah iz New Yorka preselil v Lyon. Prvih osem potez sta Kasparov in Karpov potegnila kot v 13. in 15. partiji. Karpov se je prvič zamislil v 10. potezi, ko je porabil 20 minut. Po 14. potezi je razmišljal 41 minut, a Kasparov 54 minut. Po 39. potezi, je Kasparov potrosil 143, a Karpov v naslednji in obenem poslednji potezi 147 minut. Naslednja partija bo v soboto. Kasparovu zadostuje že neodločen izid, da ohrani naslov. Novvenovi veleslalom FIS FORNO Dl ZOLDO (Belluno) — Šve-dinja Ylva Nowen je s časom 2'27"47 osvojila veleslalom za FIS točke. Nowe-nova, .ki je na sobotnem veleslalomu za svetovni pokal v Valzoldani osvojila 9-mestop, je prehitela Američanko Twar-dokensovo (77 stotink zaostanka) in Švicarko Neuenschvvanderovo (po ITI); Prva od Italijank je bila Magonijeva, ki je pristala na 5. mestu po 2 T3. Michael Mair se vrača VAL DAISERE (Francija) — Na prvi od treh poskusnih spustov pred sobotnim moškim smukom za svetovni pokal v Val dlseru je bil na progi tudi Italijan Michael Mair. Med lanskim treningom v Val Gardeni je Mair zletel s proge in si hudo poškodoval levo koleno, tako da su mu morali odstraniti meniskus in rekonstruirati ligamente. Mair je povedal, da je veliko treniral, čeprav je avgusta s kolenom še imel težave. Težave zaradi megle ALTERNMARKT (Avstrija) — Včeraj bi morali opraviti prvi poskusni spust pred sobotnim ženskim smukom za svetovni pokal. Zaradi izredno goste meglo pa dekleta niso mogla na progo. Če se bodo vremenske razmere izboljšale, bodo preizkušnjo skušali nadoknaditi danes. Lindberg končal sezono VAL DTSERE — Za norveškega smučarja Asgeira Lindberga se je letošnja sezona že končala. Lindberg, ki je na nedeljskem superG v Valloiru zasedel 12-mesto, je namreč nesrečno padel na treningu in si zlomil piščal ter poškodoval še ligamente levega kolena. Prijateljska tekma Italija-Romunija under 21 »Azzurri« solidni ITALIJA - ROMUNIJA 3:1 (2:0) STRELCI: Corini v 15' (11-metrov-ka), Buso v 32', Malusci v 52', Fulga v 59’ (11-metrovka). ITALIJA: Antonioli, D. Baggio, Di Čara, Monza, Luzardi, Malusci, Melli, Albertini, Buso, Corini (v 80' Zironelli), Lantignotti. ROMUNIJA: Todericiu (v 46' Ene), Popescu, Munteanu, Girlesteanu, Buia, Artimon, Prisaceanu, Zotinca (v 77' Sa-sarman), Maier, Fulga, Irvu (v 46' Su-mudica). SODNIK: Bigue (Fr.); KOTI: 4:2 za Italijo: GLEDALCEV: 4 tisoč. CHIETI — Mladim »azzurrom« se je včeraj le odprlo, saj so doseg-li tri zadetke, prav toliko, kolikor so jih dali v prejšnjih štirih srečanjih (eno od teh je bilo doma proti Cipru!). Pa niso samo goli razveselili trenerja Maldinija ter predsednika nogometne zveze Matar-reseja in selektorja prve reprezentance Vicinija, ki sta si skupaj s številnimi drugimi trenerji A in B lige ogledala tekmo. Tudi igra je bila povsem solidna, čeprav treba povedati, da je bil nasprotnik dokaj skromen: mladi Romuni so potrdili, kar so že pokazali evropski pokali, in sicer, da je romunski nogomet v globoki krizi. Največje pričakovanje je vladalo za nastop napadalca Mellija, ki bi lahko prišel v poštev tudi za Vicinijevo moštvo. Melli je sicer upravičil pričakovanje, vendar je ob dobri igri na trenutke bil nerazumljivo tudi »odsoten«. Bolje so se obnesli Lantignotti, Buso, Corini. Maldini je bil razumljivo zadovoljen, čeprav se je pritoževal nad dežjem: »Igrali smo dobro, vendar je v drugem polčasu teren pogojeval našo igro. Lahko bi pokazali kaj več, a ekipa je tehnična, mokro igrišče pa nas je penaliziralo.« Pristavil je še, da mu je bila zlasti všeč vezna vrsta, v kateri so prednjačili Corini, Lantignotti in Albertini. Kvalifikacije za nogometno EP BUKAREŠTA — V okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo (skupina 2) je Romunija včeraj s 6:0 (3:0) premagala San Marino. Lestvica skupine je naslednja: Škotska 5 točk (3 tekme), Švica 4 (3), Bolgarija 3 (3), Romunija 3 (3), San Marino 0 (2). Prihodnji srečanji (27. marca 1991): Škotska - Bolgarija in San Marino - Romunija. Disciplinski ukrepi RIM — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v medde-želni ligi za eno kolo diskvalificirala M. Zillija (Pro Gorizia). Dve koli pa ne bo igral nogometaš Monfalconeja Cia-ni. Schillaci dvakrat uspešen ALESSANDRIA — V prijateljskem nogometnem srečanju je Juventus z 2:1 (2:0) premagal Alessandrio, ki igra v C-2 ligi. Zadetka za Juventus je dosegel Schillaci, za Alessandrio pa Mazzeo. V nedeljo v Tokiu za medcelinski pokal Milan se pripravlja TOKIO — Igralci evropskega prvaka Milana in južnoameriškega prvaka 01ympie iz Paragvaja se vneto pripravljajo na srečanje za 11. medcelinski pokal, ki bo v nedeljo v Tokiu. Van Basten (na sliki AP levo, v družbi z mladim japonskim navijačem) je včeraj še počival, da ne bi preveč obremenjeval poškodovanega kolena, vendar računa, da bo v nedeljo le igral. Nobenih težav zaenkrat ni z Gullitom, optimist pa je tudi Massaro, čeprav ga boli hrbet. Nasprotniki pa so zadnjih 15 dni vadili kar opolnoči, da bi se čim bolje privadili na veliko časovno razliko s Tokiom, saj znaša celih 12 ur. Danes bodo trenirali opoldne, torej ob uri, ko se bo začela tekma. Okrog težav s stadioni Minister Tognoli uvedel preiskavo RIM — Travnate površine osrednjih stadionov v Milanu, Rimu, Genovi i° Turinu že več časa burijo duhove no- aanjo an oonovnev siauionuv ■’ ošili kar 1.500 milijard lir, a igrišča :daj praktično neuporabna, ker so nate površine povsem pokvarjene logometaši ne morejo obvladovati e ter se tudi pogostokrat poškodU' . Minister za turizem Carlo Togno-: v zvezi s tem vprašanjem uvedel skavo, da bi ugotovil, kdo je prav-rav odgovoren za takšno klavrno ije. Nekateri poznavalci menijo, da 0 duši pomanjkanje luči in zraka idi skoraj popolnega pokritja stadi' v, drugi pa ugotavljajo, da so P° idialu prodajali travnato površin0 sosih (baje brez prevelikega uspe; nova trava pa naj ne bi bila se olj utrjena, ko se je začela tekm°' la sezona. , ognoli je poudaril, da je FIFA pr60 :ovnim prvenstvom zahtevala P°' je samo za sedež finalne tekme, 0 ritju ostalih igrišč pa so avtonoh1' odločali krajevni upravitelji.’ T°0j je v intervjuju za neki televizijsk vnik dejal, da so bila med SP i9r's 1 brezhibnem stanju, zato verjetn , da so težave nastale po prven l. . ognoli je vsekakor poudaril, da s_ .skava ne bo omejila na ugotavljA odgovornosti v zvezi s travnatih1 Včeraj so odigrali tekme 17. kola v L jugoslovanski nogometni ligi Olimpija praznih rok v Zemunu V Nemčiji odkrili številne primere jemanja po:0 Tekme sedemnajstega kola v 1. zvezni jugoslovanski nogometni ligi so odigrali že včeraj. Derbi kola je bil v Zagrebu, kjer je Dinamo z goloma Šukerja in Bobana prepričljivo premagal tretjeuvrščenega niškega Radnič-kega. Olimpija je spet ostala praznih rok, tokrat v Zemunu. ZEMUN - OLIMPIJA 2:0 (2:0) STRELCA: Čurovič v 9. in Kitanov v 42. minuti. ZEMUN: Kežman, Vitorovič, Matičič, Grubor, Nikolič, Jokanovič, Miličevič (Lacmanovič), Pejovič (Mamič), Čurovič, Petrovič, Kitanov. OLIMPIJA: Varvodič, Jermaniš, Podgajski, Vrabac, Zečevič, Čeh, Še-parovič, Ameršek (Boban), Topič, Lorger, Gliha (Vončina). SODNIK: Korač (Cetinje); GLEDALCEV: 500; OPOMINI: Kitanov, Nikolič (oba Zemun), Vrabec (Olimpija). ZEMUN — Po slabi igri obeh moštev so zmago slavili gostitelji, ki so si točki zagotovili že v prvem polčasu, ko so tudi dosegli oba zadetka. Na razmočenem igrišče pred smešno majhnim številom gledalcev je ljubljanska Olimpija spet razočarala, saj sploh ni bila nevarna. Zemun je povedel že v 9. minuti po prodoru Petroviča, ki je preigral več branilcev. Dvakrat je vratar Varvodič odbil njegov strel, a drugič je žoga prišla do Čuroviča, ki je skoraj neoviran z glavo poslal žogo v mrežo. V 42. minuti je Kitanov z leve strani prodrl v kazenski prostor in s preciznim strelom z bližine presenetil Varvodiča. Tudi v drugem polčasu so imeli gostitelji lahko delo, v 49. minuti je Kitanov še tretjič zatresel mrežo Olimpije, a sodnik je ta gol razveljavil zaradi offsida. V zadnjih desetih minutah je Zemun igral z možem manj, ker se je Čurovič poškodoval, ko je v moštvu že prišlo do zamenjave dveh igralcev. K zmagi Zemuna so največ prispevali Kitanov, Petrovič, Čurovič in Vitorovič, pri Olimpiji pa je zadovoljil samo Šeparovič. IZIDI 17. KOLA Rijeka - Vojvodina 3:0, Osijek - Pro-leter 4:1, Sarajevo - Rad 3:5 (1:1), Spar-tak - Sloboda 1:3, Zemun - Olimpija 2:0, Partizan - Budučnost 2:1, Borac - Velež 1:0, Dinamo - Radnički 2:0. Hajduk in Crvena zveda igrata 19. decembra. Radnički je bil prost. LESTVICA Crvena zvezda 24, Partizan 20, Radnički 17, Osijek, Dinamo, Velež, Prole-ter in Olimpija 15, Rijeka in Zemun 14, Rad, Budučnost in Željezničar 13, Sloboda in Vojvodina 12, Borac 11, Sarajevo 10, Hajduk 9, Spartak 4. Povečana varnost na nizozemskih vlakih AMSTERDAM — »Dovolj je groženj in nasilja.« Nizozemski železničarji so odkopali bojno sekiro in napovedali vojno razboritim nogometnim navijačem, uporabnikom »posebnih vlakov« za prvenstvena gostovanja. Najprej so zahtevali ukiniteh teh vse prej kot miroljubnih potovanj, a ker je obstajala resna nevarnost, da bi prenapeti nedeljski »izletniki« v tem primeru preprosto presedli na redne linijske povezave, so se morali delavci zadovoljiti z zagotovilom o povečani varnosti na posebnih vlakih. Odslej bo na vsakem od teh šest stražnikov (in ne več trije). Sindikati so predlagali, naj bodo stražniki mišičasti in dobro oboroženi... Preiskava BONN — V Nemčiji bodo uvedli izredno športno komisijo, ki bo preučila vse primere dopinga v vzhodnem in zahodnem delu države. V komisiji bosta sodelovala tudi predstavnika atletov Ed-win Moses (ZDA) in Sebastian Coe (VB). Medtem je inštitut za raziskave na te-lesnovzgojnem področju iz Leipziga izdal sporočilo, v katerem priznava, da so vzhodnonemške športne oblasti leta 1974 poverile temu inštitutu eksperimentacijo učinkov steroidov na formo in zdravje atletov. Naloga inštituta je bila tudi v tem, da analizira možnost, kako bi jemanje poživil prikrivali pred kontrolami. Maxicono uspešen v pokalu prvakov BERLIN — V tekmi za odbojkarski pokal prvakov je Maxicono iz Parme v gosteh s 3:0 (15:13, 15:8, 15:8) premagal še-sterko Berlina (bivši Dinamo). Povratna tekma bo v soboto v Parmi. Včeraj je Panini iz Modene v istem pokalu s 3:1 (15:10, 15:5, 4:15, 15:4) premagal atenski Olimpiakos. Poraz Palome Branik ZAGREB — V tekmi 10. kola v 1. jugoslovanski ženski odbojkarski ligi je zagrebški Mladost Monter s 3:0 (15:9, 15:5, 15:2) premagal mariborsko Palomo Branik in utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici. o dopingu Seleševa finalistka na ekshibiciji v Madridu MADRID — V finale teniškega eks^_ bicijskega turnirja v Madridu sta se£,eieš stili 17-letna Jugoslovanka Monika P .a, in 14-letna Američanka Jennifer Cap V polfinalu je Seleševa s 6:3, 6:3 Pje. magala Američanko Mary Joe FeLna,nk0 zovo, Capriatijeva pa s 6:2, 6:3 Sp Arantxo Sanchezovo. Hokej na ledu: Olimpija še vodi ^ Izidi 20. kola jugoslovanskega Pparti- stva v hokeju na ledu: Olimpij3 ' ^jce zan Beograd 14:2, Medveščak - „ nCjt^ 3:2, Vojvodina - Crvena zvezda b Lestvica: Olimpija 32, Me^vepg*dz811 Jesenice 24, Crvena zvezda 23, P 9, Vojvodina 0. Žico kandidiral Brasilio za Ol ?a BRASILIA — Brazilski roin‘Sgtaš. )e šport Žico, nekdanji slavni n°90 i.a fK9' uradno postavil kandidaturo m jeta silia za izvedbo olimpijskih 9 2'000’ „ vuetnic0 ‘Z’ Igre bi sovpadale s 40. ob gradnje te brazilske prestolnic Nagrajevanje dobitnikov kolajn na šolskih tekmovanjih Velik delež slovenskih dijakov k uspehu tržaške pokrajine Na sedežu Tržaške hranilnice je bilo včeraj nagraje-yanje pokrajinskih dobitnikov kolajn na zadnji izvedbi ysedržavnega finala Dijaškega prvenstva in Mladinskih *9er. Osrednji poseg je imel predsednik pokrajinskega °dbora CONI Borri, ki je opozoril, da je bila šolska športna sezona za Trst zelo uspešna, praktične nagrade, ki jih je poklonila hranilnica, pa je podelil predsednik lete Lucarini, medtem ko so predstavniki mladinske košarkarske ekipe Stefanel darovali majčke s podpisi vseh tjralcev članske prvoligaške ekipe. Dijaki slovenskih šol so prispevali kar dve od petih zlatih odličij. Prvo mesto na 100 m z ovirami je v finalu dijaškega prvenstva osvojila dijakinja Slomška Marga-ret Macchiut, na Mladinskih igrah pa so v odbojki zmagale dijakinje Erjavca, lokostrelec Zarje Moreno Gran-zotto pa je dosegel bron. Na slikah Davorina Križmančiča: odbojkarica Erjavca Saška Ažmanova (levo zgoraj). Moreno Granzotto (desno zgoraj), skupinska slika vseh dobitnikov (desno spodaj). V soboto v Izoli tekma med Slovenijo in BiH Proslava 70-letnice nogometa KOPER — Konec tedna bodo v Izoli proslavili 70-letnico nogometa v Sloveniji. Priložnostne slovesnosti bodo sklenili z prijateljsko nogometno tekmo med reprezentancama Slovenije in Bosne-Hercegovine, ki jo bodo odigrali na izolskem stadionu v soboto s pričetkom ob 13.30. Na včerajšni tiskovni konferenci so novinarjem predstavniki Nogometne zveze Slovenije, predsednik Rudi Zavrl z najbližnjimi sodelavci predstavili program proslav jubileja, ki ga soorganizirata NZS in NK Izola. Jutri zvečer bodo ob 18. uri v prostorih hotela Simonov zaliv predstavili priložnostno publikacijo - almanah, ki je, kot je poudaril Evgen Bergant, urednik publikacije, nekakšno nadaljevanje publikacije izdane ob 50-letnici. Naslednji dan dopoldne bo prav tako v Simonovem zalivu slavnostna konferenca NZ Slovenije; pričela se bo ob 10.30 uri in so nanjo vabljeni vsi ljubitelji nogometa. Obogatili jo bodo s krajšim kulturnim programom ter podelili priznanje najzaslužnejšim klubom, nogometnim delavcem in organizacijam, pa tudi nekaterim nogometnim organizacijam izven meje, s katerim plodno sodelujejo. Med gosti izolskega praznovanja bosta med drugimi tudi Miljan Miljanič in Ivica Osim. Najbolj mikavna bo seveda nogometna tekma reprezentanc Slovenije in BiH. Slovensko reprezentanco bo vodil republiški selektor dr. Zdenko Verdenik, ki je pripravil širši izbor kandidatov, med katerimi sta bila tudi Katanec in Elsner. Vendar pa se mnogi igralci zaradi obveznosti, v svojih v Sloveniji klubih niso mogli odzvati vabilu in prof. Verdenik je že sestavil enajsterico, ki bo predvidoma pritekla na igrišče v naslednji postavi: Simeunovič (Napredak Kruševac), Jančič (Slovan), Galič (Koper), Milanič (Partizan), Zulič (Koper),-Jermaniš (Olimpija), Benedejčič (Koper), Čeh (Olimpija), Novak (JLA), Vončina in Gliha (Olimpija). Na rezervni klopi bodo sedeli: Koželj (Koper), Valentinčič (Slovan), Perkat (Izola), Udovič (Svoboda), Gruškovnjak (Slovan), Lorger (Olimpija), Cvikl (Rudar V), Milinovič (Slovan) in Pranjič (Rudar V). Kot smo neuradno izvedeli bodo reprezentanco BiH v glavnem sestavljali nogometaši prvoligašev Železničarja in Sarajeva in najbolj znani imeni bosta Barnjak in Baljič. (KREFT) Trije diskvalificirani Tržaška pokrajinska disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je z igralci naših moštev tokrat na srečo imela malo dela. Brez izključitev sicer ni šlo, vendar so se na spisku znašli »le« trije nogometaši, in sicer v prvenstvu naraščajnikov: zaradi tretjega opomina bodo po eno kolo počivali Massimo Reja (Breg), Boris Vremec (Zarja) in Martin Puntar (Primorje). Tudi Švab v reprezentanci V tržaško nogometno reprezentanco naraščajnikov, ki igra za pokal G. Cecco, je bil vpoklican tudi član Brega Luka Švab. Tržaška selekcija se bo v soboto pomerila v gosteh s Pordeno-nom. ^ mladinskih košarkarskih prvenstvih na Tržaškem Poraza mladincev Sokola in deželnih kadetov Bora Konec preteklega tedna na zelo kvalitetnem turnirju Balinarji Krasa odlični MLADINCI c91 DINOCONTI - SOKOL 89:70 (49:34) SOKOL: Gabrovec, M. Pertot, M. gruden 9, Škerk 25 (3:6), S. Pertot 2 r;4), A. Gruden 12 (6:9), Stanissa 15 ll;3), Dolhar 7 (4:6), A. Pertot. ON: CGI Dinoconti 21, Sokol 21. pM: CGI Dinoconti 13:17, Sokol 16:28. 3 TOČKE: Matej Gruden, Dolhar 1. Sokolove! so proti precej nizkemu ?}0štyu, ki ga trenira Luka Furlan, do-lveli nov poraz. Poraz je povsem za-Jhžen, saj so sokolovci zaigrali res labo, bodisi v obrambi bodisi v napa-kjer je zadovolil le Andrej Škerk, je dosegel 25 točk. Glavni krivec za P°raz pa je obramba, tako v conski Postavitvi kot v različici mož-moža, ki 0 jo nasprotniki z lahkoto premago-a‘i. (Andrej Pertot) DEŽELNI KADETI B SKUPINA B9,R - BARCOLANA 86:100 (40:51) BOR; Pavlica 6, Droker 13 (2:3), Si-‘a°nič 12 (2:3), Debeljuh 26 (2:2), Sta-se0i Possega 4, Tomšič 10 (2:2), Barini ' Pettirosso 10. jjj3 TOČKE: Tomšič 2, Droker 1, Bari- Ptoti renomirani postavi Barcolane k baši zapustili igrišče poraženi. Tre-le sicer takoj omeniti, da sestavlja-bioštvo Barcolane izključno igralci letnika '70, ki imajo za seboj več let igranja v raznih državnih prvenstvih. Prva peterka, ki obenem solidno nastopa tudi v promocijskem prvenstvu, se je izkazala kot zelo homogena in zato ni naključje, da se poteguje za osvojitev pokrajinskega naslova. Tudi Barcolana, kot večina drugih ekip, s katerimi so se naši doslej spoprijeli, je v glavnem vseskozi predvajala tipično barbarsko cono 2-3. To je obramba, ki se je običajno poslužujejo amaterji oziroma tisti, ki se jim ne ljubi braniti. (Andrej Pavlica) Na pokritih balinarskih stezah Doma pristaniških delavcev pri Proseku potekajo vsak konec tedna balinarska tekmovanja, ki v zimskem času privabljajo semkaj vrsto odličnih balinarjev z obeh strani meje. Konkurenca je zato zelo močna in težko se dogodi, da bi se zamejski balinarji prerinili med najboljše, tiste, ki se po sobotnen izločilnem delu uvrstijo v nedeljski finalni del. Prav to pa se je pripetilo preteklo soboto, ko je na veliko presenečenjep-risotnih tekmovalcev in gledalcev sto- pila v ospredje balinarska postava Krasa. Zamejci so s tretjim mestom postavili na glavo vsako, tudi najbolj optimistično napoved. Trojica v postavi Simoneta, Stanissa in Skupek, ki bo v prihodnji sezoni na tekmovanjih UBI branila barve novoustanovljene balinarske sekcije nabrežinskega Sokola, je bila v soboto naravnost fantastična in dejansko nepogrešljiva. Po izdatni zmagi v krstnem nastopu z 11:2 so kraševci z istim rezultatom pregazili še bazovske sosede (Natural, Maks Križmančič in Nesič). Z izvrstno igro (približno 75-odstotno uspešnostjo) jim nato niti favorizirani domačini niso mogli do živega. Končni izid je bil namreč 11:4 za balinarje Krasa. Že izidi posameznih srečanj nam jasno pričajo o izraziti premoči krasove postave, ki je očitno v soboto naletela na izjemen dan. Takšno »predstavo«, kakršna je bila sobota balinarjev Krasa, je zelo težko ponoviti in to se je dogodilo tudi zamejskim balinarjem: naslednjega dne jih v polfinalu dejansko skorajda ni bilo prepoznati. Nikakor jim ni uspelo najti pravega ritma, in posledica tega je bil seveda neizbežen poraz s 5:11. Tretje mesto predstavlja zanje kljub vsemu izjemen uspeh, ki ga ni nihče pričakoval. Odlični slovenski predstavniki pa se nikakor ne smejo zadovoljiti z omenjenim uspehom in pre- pričani so, da bodo v prihodnjih nastopih opravili še kak podoben podvig. , V veliki finale se je tako uvrstil Pe-lizon, ki brani barve Krasa v zamejskem balinarskem prvenstvu, in tovariši. Kljub temu da so bili že na pragu velikega slavja, saj so vodili že z 10:6, so zaradi neposrečene odločitve na zlatem krožniku prepustili prvo mesto trojici v postavi Cutrara, Scher in Bruno Balos. Z. S. Namizni tenis: Jadranka Cergol (Bor) zasedla 2. mesto Namiznoteniške igralke Bora Jadranka Cergol, Lara Posega in Ana Ber-san so se konec preteklega tedna udeležile drugega selekcijskega turnirja za državno prvenstvo, ki je bil v kraju Lavagna pri Genovi. Od treh se je najbolje odrezala Jadranka Cergol, ki je v kategoriji mlajših pionirk, potem ko je zmagala v lastni izločilni skupini, osvojila končno drugo mesto. Slabše sta se odrezali ostali dve predstavnici Bora. Lara Posega se je med mladinkami uvrstila med prvih osem, Ani Bersan pa sploh ni uspelo, da bi se prerinila med osmerico najboljših. Obe mladinki sta tokrat zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Ferlatova spet najboljša Prejšnjo nedeljo so se člani lokostrelskega društva Naš prapor udeležili tekme indoor v ciljanju na razdalji 18 metrov, ki so jo priredili v občinski telovadnici v Krminu. Tekmovanje je organiziralo društvo krminskih lokostrelcev. Kvalitetnega tekmovanja so se udeležili tudi štirje člani našega društva, in sicer Zdenka Ferlat, Franco Baradel, Marko Devetak in Boris Lutman. Ferlatova je potrdila vlogo favoritinje, saj je zasedla prvo mesto, tokrat s 515 točkami. Baradel in Lutman sta zasedla 4. oziroma 5. mesto, kljub dejstvu, da sta oba zaključila tekmovanje z istim številom točk (495). Razlikovala sta se namreč v tem, da je Baradel na tekmi zadel več desetic kot pa Lutman. Tudi Devetak se je še kar dobro izkazal, saj je ta bila šele njegova tretja tekma. V svoji kategoriji je dosegel spodbudno 4. mesto, zabeležil pa je 369 točk. Povedati moramo še to, da se bodo v nedeljo, 9. t. m., člani društva udeležili tekme v Postojni, ki jo prireja Lokostrelski klub Postojna. Tudi tokrat bodo športniki streljali iz razdalje 18 metrov. (Sonja Macuz) Spodbudna nedelja dveh naših nogometnih ekip v 3 AL Kras drugi, Primorcu druga zmaga Be9Ua * no9ometni amaterski ligi se naše enajsterice še kar dobro držijo. V skupini H je Kras po zmagi nad norn (na sliki levo) obdržal drugo mesto skupaj s Sovodnjami, v skupini I pa je Primorec (na sliki desno) dosegel proti Stocku drugo prvenstveno zmago. Obe fotografiji je posnel naš Mario Magajna Uspel izlet SPDT na Skalnico Tudi zapuščeni strelski jarki in kaverne iz prve svetovne vojne predstavljajo zanimivost za naše planince, ki so se prejšnjo nedeljo povzpeli na Skalnico oziroma Sveto Goro po lepo markirani poti, ki vodi prav po rovih in jarkih, ki so jih pred skoraj osemdesetimi leti izkopali vojaki na tem koščku slovenske zemlje. Skupina 21 planincev, pretežno iz gornje kraške okolice, se je odpeljala do Solkana, kjer je pustila svoja vozila in se podala po že omenjeni markirani poti pfoti vrhu Svete Gore. Markirana pot pravzaprav prečka cesto, ki se vije do vrha in že na začetku so udeleženci izleta stopili v dolg rov, ki je še dobro prehoden. Nadaljevali so potem pot po jarkih in vdolbinah, ponekod zasutih s kamenjem, do vrha, kjer so pogledali še v skoraj 300 metrov dolg rov, ki pa je bil zelo težko prehoden, zato so prišli na vrh Svete Gore po bližnji stezi. Tu so si ogledali še muzej, v katerem hranijo nekaj orožja iz prve svetovne vojne, okrepčali so se v bližnji restavraciji in nekateri so stopili tudi v romarsko cerkev. V zgodnjih popoldanskih urah so se po isti poti spustili spet do Solkana, nekateri pa so ubrali bolj udobno cesto, Vsi so bili zadovoljni, zlasti vodja izleta, Mario Milič. Izlet se je potem zaključil ob kozarcu domačega v osmici v Doberdobu. (L. A.) SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da se smučarski sejem nadaljuje še danes, 6. t. m., in jutri, 7. t. m., od 20.00 do 21.30. Po sejmu v petek in v ponedeljek od 20.00 do 21.30 vrnitev opreme, ki ni bila prodana. SK DEVIN priredi zimovanje konec decembra v Bovcu. Zainteresirani naj se oglasijo na sedežu v Cerovljah vsak torek ob 20.30 ali na tel. št. 220423 ali 200236. SK.BRDINA organizira od 22. do 29. t. m. zimovanje na Rogli. Vpisovanje na sedežu vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure. Informacije po tel. 212936. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice,, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik četrtek, 6. decembra 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja in liska H ZTT Trst Član italijanska zvaza časopisnih založnikov FIEG Preiskava o pokolu stekla v pravo smer V Geli že aretirali domnevnega morilca GELA — Preiskava v zvezi s pokolom v Geli, v katerem so mafijski morilci pobili osem ljudi, je verjetno stekla v pravo smer. K temu je gotovo pripomoglo pričevanje mladeniča, ki je bil v igralnici prav v trenutku, ko so vanjo vdrli oboroženi morilci in začeli streljati. Fant se je rešil tako, da se je vrgel pod bilijardno mizo. Preiskovalci so včeraj zjutraj potrdili, da so štirje osumljeni morilci že v zaporu, več pa niso hoteli povedati, da ne bi kompromitirali nadaljnjih preiskav. Pred dnevi pa so za Carmela Ra-pisarda, ki je skušal zbežati, ko so karabinjerji vdrli v stanovanje, kjer se je skrival, naročili analizo s parafinsko rokavico. Rapisarda je že v zaporu, vendar kaže, da se je po analizi njegova obtožnica kar precej podaljšala. Poleg štirih aretiranih pa policija vztrajno išče še tri osumljence, ki so sodelovali pri poboju in so vsi še zelo mladi. Eden od njih je namreč v Rapisardovem skrivališču pustil vozniško dovoljenje, kar bo zanj usodno. V stanovanju, kjer so karabinjerji aretirali Rapisardo in zaplenili pravi arzenal orožja, pa so našli tudi beležnico, v kateri so menda zanimivi podatki. Imena in navodila so šifrirana, vendar so že prve analize pokazale, da gre za knjigovodstvo nekega izterjevalca. Lastnik stanovanja Emanuele lozza, ki je prav tako v zaporu, trdi, da za beležnico ni vedel, orožje, naboje, ukradena motorna kolesa in še marsikaj sumljivega, pa naj bi bil našel na nekem smetišču. lozzu bodo sodili po hitrem postopku, saj sodi med nevarnejše elemente tako imenovane provincialne mafije, ki se ukvarja pretežno z izsiljevanjem. Oblast je zadnje dni le s težavo brzdala ljudsko nezadovoljstvo Predsednik Bangladeša odstopil in preprečil državljansko vojno NEW DELHI — Predsednik Bangladeša Husain Muhamad Ersad je s svojim odstopom zadnji trenutek preprečil državljansko vojno. Nezadovoljstvo v tej nemirni indijski državi je p° osmih letih njegovega vladanja doseglo višek. Prebivalstvo je svoje nasprotovanje predsedniku pokazalo z množičnimi demonstracijami (na sliki AP)r ki jih je policija zatrla s silo, kar je terjalo najmanj osemdeset mrtvih in na tisoče ranjenih. V zaporu je končalo pet tisoč demonstrantov. : Muhamad Ersad, ki je že po prvi polovici svojega vladanja bil prisiljen uvesti vojaško sodišče se je ob vsem tem odločil, da odstopi,saj bi sicer postala vojna, neizbežna. Prebivalstvo Bangladeša sedaj pričakuje nove, volitve, opozicijske stranke pa se mrzlično pripravljajo na imenovanje kandidatov. Do sobote bi namreč morale imenovati podpredsednika, ki bo koordiniral volitve. Oče zadavil »■ Mati Tereza v Albaniji sina in hčer ARIANO IRPINO — Včeraj zjutraj so karabinjerji aretirali 32-letnega delavca Giuseppa Grassa, potem ko je priznal, da je v torek zvečer ob reki Cervara v Monta-gutu (Avellino) ubil svojega 5-letnega sina Liberata in 4-letno hčer Marilu. Z obema otrokoma je v torek popoldne odšel od doma v Ariano Irpinu, ženi pa je dejal, da gre z otrokoma na večerjo v neko pizzerijo. Toda po lastni pripovedi je odšel do reke Cervare, kjer je oba otroka zadavil. Takoj po umoru se je z avtomobilom odpeljal proti Foggii, kjer pa je v Monteleone-ju di Puglia pozno ponoči vzbudil pozornost karabinjerjev. Odpeljali so ga v kasarno, kjer je priznal grozoviti zločin. Povedal je tudi, kje je trupli nesrečnih otrok odvrgel na nekem smetišču, karabinjerjem pa ni znal povedati, kako je prispel do Monteleoneja. Kot je povedal Grasso, naj bi otroka ubil, da bi »kaznoval« ženo, ki naj bi ga po njegovem prepričanju varala. Morilec je trenutno y zaporu v Foggi, preiskovalci pa so tudi povedali, da je Giuseppe Grasso v preteklosti že večkrat kazal znake mentalne neuravnovešenosti. Mati Tereza iz Kalkute se te dni mudi na zasebnem obisku v Albaniji. Obisk je previdno napovedala že pred kakim mesecem, vendar takrat še ni kazalo, da jo bo predsednik Ramiz Aiia (desno) pripravljen sprejeti, kot se je zgodilo (Telefoto AP) Letošnje trinajste plače bodo precej »težje« poraba pa »previdnejša« RIM — Letošnje trinajste plače bodo skoraj za 3 tisoč milijard lir »težje« kot lanske, saj bo letošnja celokupna vsota za trinajste plače znašala 24 tisoč 725 milijard lir, lani pa smo prejeli 22 tisoč 60 milijard lir., To je sporočila vsedržavna zveza, potrošnikov, ki obenem ugotavlja, da bodo tudi letos največjo vsoto odmerili za trinajste~plače upokojencev, in sicer 7.960 milijard lir. Največjih poviškov bodo deležni javni uslužbenci, saj bodo prejeli kar 1.130 milijard lir več kot lani, najmanj pa bodo prejeli zaposleni v kmetijstvu, in sicer 430 milijard lir, kar je 50 milijard lir več ko) lani. K celokupni vsoti za trinajste plače pa je treba dodati še 8.665 milijard lir za davčne, socialne in druge dajatve, ki jih zaposleni ne bodo »videli«, jih pa bodo morali delodajalci odšteti. Po mnenju vsedržavne zveze potrošnikov bodo Italijani letos bolj pazili na svoje trinajste plače kot v prejšnjin letih. Rastoča brezposelnost, temni oblaki gospodarske recesije in precejšnje podražitve bodo potrošnikom narekovale, da smotrneje porabijo letošnjo trinajsto plačo. S tein nočemo trditi, da bomo letos skopuški, temveč le bolj »pre" vidni«. Politiki so se izneverili Atatiirkovi sekularizaciji Turčije Feredže na turških univerzah ANKARA — Na stotine študentk ankarske univerze se je v teh dneh pojavilo v predavalnicah s feredžo. Črna islamska halja, kot zunanji dokaz pripadnosti neki religiji, jim je pokrivala vse telo, medtem ko so male odprtine za oči zastirala temna očala. Njihova prisotnost je delovala neresnično, šokantno, z močjo Ulmske vizije vsemirca, ker kaj takega še ni prestopilo praga »hramov kulture« v Turčiji. Njihov zmagoviti pohod na fakultete je spremljala grenkoba na prvih straneh laičnih turških časopisov, medtem ko so njihove kolegice nemo opazovale »povorko črnih prikazni«. Nekaj dni kasneje se je šok razširil na vso turško javnost, ki jo ni predramil samo njihov pojav, temveč predvsem dejstvo, da to nesporno dokazuje, kako je islamski fundamentalizem že prestopil prag Turčije. Fundamentalistični šok se je v Turčiji začel, ko so po večletni »turbanski razpravi« sprejeli zakon, ki dovoljuje nošenje islamske obleke, odnosno feredže na fakultetah. Do nedavnega so vsi trdili, da bi bil tak zakon v nasprotju z določili, ki jih je oče sodobne Turčije, Mustafa Predsedstvo Jugoslavije se je preselilo BEOGRAD — Predsedstvo Jugoslavije se je, kot pišejo beograjske Večernje novosti, preselilo. Po novem ima seje sicer še naprej v Palači federacije, vendar v dvorani, kjer so do nedavnega sprejemali akreditive tujih diplomatov. V nove prostore so 'preselili tudi del pohištva, jugoslkovanski grb in grbe šestih republik. Toda pozorno oko je opazilo, da sta se med selitvijo »izgubila« Titov kip in partijska zastava... (dd) Kemal paša Atatiirk, sprejel, da bi s sekularizacijo, ločitvijo države od religije, popeljal Turčijo iz osmanske zaostalosti v sodobni svet. Danes so na Atatiirka pozabili, nova stvarnost je po tihem prišla iz parlamenta, burno dočakana na ulicah. Dovoljenje za nošnjo feredže na fakultetah so izglasovali ob podpori vladajoče domoljubne stranke in desničarskih strank ob bučnih protestih socialdemokratov, ki očitajo, da je vlada s takim zakonom odprla na stežaj vrata islamskim fundamentalistom. »Kako bomo zdravili bolnike: z molitvijo seveda«, je zapisal neki ogorčeni turški komentator. Profesorji in docenti so šli še dlje, ko so prekinili predavanja, ker je tako obnašanje »greh proti znanosti«. Svoj upor so iznesli na številnih simpozijih in v izjavah, ki jih obširno navaja turško časopisje. Za profesorje se v tem primeru ne zastavlja vprašanje o »svobodi oblačenja« temveč o zakonu »proti svobodi znanosti in mišljenja«. Nekaj dni kasneje so »študentke s feredžo« zahtevale, da lahko v svojih is- lamskih oblekah prisostvujejo praktičnemu pouku na medicinski fakulteti. Sledile so nove in nove zahteve, dokler niso od univerzitetnih oblasti zahtevale, da se bi praktično učile na pacientih moškega spola, le če ti še nimajo 14 let. Zahtevajo v bistvu strogo ločitev med spoloma. Turški premier Viidirim Akbulut se na vse kriplje trudi, da bi zavrnil upravičene očitke, kako je vlada klonila pred fundamentalisti. »Vlada je za sekulari-zem, dovolili smo le svobodo oblačenja, iti v džamijo še ne pomeni, da smo proti sekularizmu«, je dejal Akbulut. Resnici na ljubo pa se vladi dobesedno ježijo lasje, saj je zadnje poročilo turške tajno-obveščevalne službe dokazalo, da je fundamentalizem zašel v vse pore turške družbe od obmejnih karavel do policijskih postaj. Kolikšna je njihova moč, bo mogoče zaznati šele tedaj, ko vlada ne bo več upoštevala njihovih zahtev. Ko je Atatiirk v dvajsetih leti prepovedal feredžo, turban in fes, nedvomno ni pričakoval, da ga bodo v devetdesetih letih njegovi sinovi na tak način izdali. Ta konec tedna bo generalka za božični in novoletni eksodus RIM — Prihodnji konec tedna bo za italijansko cestno omrežje pirava »generalka« v pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov, ker bomo imeli zaradi sobotnega brezmadežnega spočetja dva praznična dneva. Milančani jih bodo imeli kar tri, ker je v petek sv. Ambrož, milanski zavetnik. Odgovorni pri družbi za italijanske avtoceste zato pričakujejo v petek samo na avtocestnem omrežju kar 1.300.000 vozil, v soboto bo 1 milijon, v nedeljo pa 1.100.000 vozil. Zaradi takega navala bodo že v petek prekinili vsa dela na cestnem omrežju. Po vsem sodeč se bo večina izletnikov podala v zimskošportna središča na prvo zimsko smuko. Po štirih letih bodo tako ponovno za sv. Ambroža odprte skoraj vse žičnice na severnoitalijanskih smučiščih. Po zadnjih podatkih je snega od 35 centimetrov do poldrugega metra. Vsi dostopi k zimskošportnim centrom so posuti in dostopni brez zimske opreme. Prometna policija pa vseeno priporoča izredno previdnost. V noči na soboto bi morala doseči Italijo s severa nova hladna fronta, ki bo povzročila težake predvsem na Jugu, a tudi na severu previdnost ne bo odveč. Spet strelski jarki