PoStnina plačana v gotovini.
Leto XXII., št 206
Upravništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
.ZKLJTJCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln Inozemstva Ima
Unione Pnbblicitš Italiana S.A-, Milano
Ljubljana, sreda 3» septembra 1941-3GDC
Cena cent. 70
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—k za inozemstvo pa L 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARLA BSCLUSTVA per la pubblldtd čH provenienza italiana ed estera:
Unione Pnbblicitš Italiana S. A„ MIlan o
Uspešno bombandiranie
tobruških utrdb
Topniški boji In spopadi prednjih oddelkov na vsej
tobruški fronti
Osnove novega reda v Evropi
Pri organizaciji nove Evrope po Ducejevi In Hitlerjevi zamisli bodo sodelovali vsi narodi Evrope, izločen pa bo vsak izvenevropski vpliv
Bern, 2. sept. d. Tretja obletnica pričetka sedanje vojne je dala nemškim političnim krogom priliko, da še bolj precizirajo svoje stališče glede organizacije nove Evrope po končani vojni. Kakor javljajo v zvezi s tem berlinski dopisnik švicarskega lista »Gaz-zette de Lausanne«, so na Wilhelmstrasse v Berlinu definirali svoje stališče glede povojne Evrope v naslednjih štirih točkah:
1. Mussolini in Hitler sta odločila, da bodo vsi evropski narodi participirali pri organizaciji bodoče Evrope, v kateri ne oo niti zmagovalcev niti premagancev, niti za-
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. sept. Vrhovno poveljništvo objavlja danes na-jslednje poročilo:
Operacije na vzhodni fronti potekajo po načrtu.
Napadi letalstva so bili z dobrim učinkom usmerjeni na železniške proge v prostoru okrog Harkova in jugozapadno od Moskve. Strmoglavim letala so potopila na Dnjepru sovjetsko topničarko in zažgala še tri druge.
V boju proti Angliji je letalstvo zadnjo noč bombardiralo preskrbovalno luko Nevv Castle ob Tyni. Bombni zadetki so povzročili velike požare in hude eksplozije. Dru-ga bojna letala so uspešno napadla letališča v Midlandsu.
Manjše število angleških letal je v noči na 2 septembra priletelo nad severnoza-padno in zapadno Nemčijo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo en sovražni bombnik.
Novi Sinski uspehi
Helsinki, 2. sept. s. Finske čete so zavzele Sumo, 40 km južnovzhodno od Viborga. Ob jezeru Ladogi so finske čete zavzele Taipale, kjer se je razvila znana bitka o prilki zadnje rusko-finske vojne. V vzhodnem predelu Finskega zaliva gori nad 60 sovjetskih ladij.
Po osvojitvi Viborga
Helsinki, 2. sept. s. Preteklo' nedeljo so se vse čete, ki sc sodelovale pri osvojitvi. Viborga, udeležile parade pred finsko zastavo, ki je bila sneta 13. marca 1940 ter sedaj vnovič razobešena na viborškem gradu. General Oesch, poveljnik čet. ki so operirale proti Vibcrgu, je imel govor na finske vojake teT ie med drugim rekel:
»Z osvojitvijo Viborga je prenehal sramotni mir, ki nam ga je vsilila Moskva«.
Istega dne je maršal Mannerheim postlal naslednjo brzojavko generalu Oeschu: »Pošiljam svojo zahvalo in izraze priznanja vam in vašim junaškim četam za vojaške operacije, ki se bile genialno vodene in odlično izvršene in ki so prinesle osvoboditev našega V:bcrga izpod rdečega jarma. Finske čete so še enkrat pokazale svoje velike vrline.«
Hudi boji za Odeso
Betn, 2. sept. d. Kakor poroča švicarski dopisnik, La Stampe« z južnega dela vzhodnega bojišča, ste bijejo okrog Odese še vedno izredno ogorčene borbe. Ta velika sov-jetsko-ruska luka na Črnem morju preživlja dneve nepopisne groze. Po mnenju vojaških opazovalcev se utegnejo borbe na tem področju še precej za Vleči, ker se sovjetske čete branijo z izredno trdovratnost-jo. Baje razpolagajo tudi še z znatnimi rezervami topništva, strojnic ter neke vrste bomb za boje na majhno razdaljo. Zanimiva je tudi ugotovitev omenjenega dopisnika, da sovjetske čete pri naglem umiku iz Ukrajine niso mogle popolnoma unič;ti žetve ali pa je odpeljati s seboj, kakor zatrjuje sovjetsko-ruska propaganda Švicarski dopisnik nasprotno poudarja da na neizmerni ukrajinski planjavi, ki se razteza vzhodno od T;raspcla, še vedno valovi krasno žito. Sovjetsko-ruskim četam je na umiku primanjkovalo časa. da bi mogle vsa polja uničiti Tako se zdaj na očšče-nih ukrajinskih tleh. s katerih so bile pregnane poslednje sovjetske čete že pričenja žetev.
Odlični uspehi divizije „Pasub£o"
Ukrajinsko bojišče., 2. sept. s. Konjeniški general Mackensen, pod čigar poveljstvom je v zadnjih operacijah bila tudi italijanska divizija »Pasubio« je izdal naslednjo dnevno zapoved:
Pogoje za nujno potrebno naglo napredovanje neke oklopne divizije sta ustvarili divizij! »Wien« in divizija »rasubio«, ki je navzlic neugodnim pogojem za izvedbo zapovedi in delno neugodnemu položaju glede goriva z navdušenjem In naglo premagala vse težave. Ti dve diviziji sta bistveno pomagali k uspehu armadnega zbora.
Italijanski letalci na vzhodni fronti
Rim, 2. sept. d. Kakor poroča italijanski list »II Resto del Carlino«, bodo odšli v kratkem na vzhodno bojišče nadaljnji italijanski oddelki. »Resto del Carlino« javlja nadalje, da je podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu general Pricolo odšel na neko letališče v severni Italiji, da pripravi
veznikov niti podvrženih narodov, marveč bodo vse države, bo lisi Hrvatska ali Norveška, bodisi Italija ali Francija sodelovale v novi evropski organizaciji ter uživale enake pravice.
2.	Evropska družina bo morala poznati blagostanje, ki bo lahko sledilo samo iz tega, da se zatro medevropske vojne. Novi red bo temeljil na absolutni varnosti evropske celine, namreč na odstranitvi sleherne zunanje grožnje.
3.	Nov red se ne bo mogel nanašati na države in narode izven naravnih mej Ev-
»dni fronti
odhol izbranih italijanskih letalskih oddelkov.
Nemški letalski napadi
Berlin, 2. sept. d. Kakor poročajo s pristojne strani, je v ponedeljek nemško letalstvo na vseh odsekih vzhodne fronte izvršilo več močnih napadov na sovražnikove prometne naprave. V južnem odseku fronte so bombe na več mestih pretrgale železniške tire. Prav tako je bilo več vlakov vrženih s tira. Zelo močni napadi so bili izvršeni na sovražnikove motorizirane kolona ter na postojanke protiletalskega topništva vzhodno od Dnjepra. Nadaljnji napadi so sledili na zbirališča sovražnikovih čet in tankov. V severnem odseku vzhodnega bojišča je nemško letalstvo uspešno bombardiralo sovjetsko-ruske topniške postojanke. V neleljo kakor tudi v noči na ponedeljek je sovjetsko-rusko letalstvo izgubilo v celoti 100 letal.
Berlin, 2. sept. d. Nemška izvidniška letala in protiletalsko topništvo sta od pričetka vojne na vzhodu so do 2. avgusta sestrelila 1108 sovjetskih letal. 1018 letal je sestrelilo nemško protiletalsko topništvo, 42 nadajnjih pa je bilo uničenih v
Berlin, 2. sept. d Po objavi nedvoumnega finskega demantija glede vesti, ki so jih zadnje dni objavili nekateri inozemski listi, češ, da skuša Finska zaradi nezadovoljivih rezultatov svoje obrambne vojne pričeti mirovna pogajanja s Sovjetsko unijo, objavljajo današnji nemški jutranji listi komentarje, v katerih zavzemajo stališče glede omenjenih izmišljenih vesti. Tako n. pr. piše »Berliner Morgenpost«: Glede na velike uspehe finskih čet v Kareliji, — naj bo omenjena samo zasedba Viborga, — je pač skrajno nesmiselno kvasenje gotovih ljudi v New Yorku, Londonu in Stockhol-mu, češ, da iščejo Finci priložnosti, kako bi svojo osvobo Jilno vojno čim prej mogoče prekinili. Kakor že tako pogosto, je bila tudi pri razširjanju teh smešnih govoric s strani sovražne agitacije, želja oče izražene misli, želja sovražne agitacije je namreč bila difamirati finsko osvobodilno borbo, v kateri se čete Mannerheima z brezprimer-nim pogumom in z največjimi uspehi bore in so se borile. Razen tega bi se s tem zbudil dvom v nemško-finsko vojno pobratim-stvo. List zaključuje svoje ugotovitve s poudarkom, da odlikovanje finskega maršala Mannerheima z nemškim železnim in viteškim križem pač dovolj nesporno dokazuje, kakšno je sodelovanje nemških in finskih čet v borbi proti boljševizmu in kako velik pomen pripisuje vodja nemške države pogumu in žilavosti finskih borcev.
»Berliner Lokalanzeiger« piše, da »široke ljudske množice v Angliji in Severni Ame-
Letalski boji na zapadi?
Berlin, 2. sept. d. V noči na torek je močan oddelek nemškega letalstva napadel važno izvozno luko na vzhodn* obali Anglije. Napad je bi.! uspešno zaključen. Kakor je bilo davi sporočeno s pristojne strani, je napad traiai približno eno uro. Posadke nemških letal, ki so sodelovale v tej akciji, so opazovale, kako je izbruhn'lo več velikih požarov. V zelo ugodnih vremenskih okoliščinah je bilo mogoče zelo jasno razločevati pristaniške naprave ter druge cilje določene za bcwnbard;ranje.
Berlin, 2. sept. d. Britansko letalstvo je v noči na torek s šibkimi silami prodrlo nad zapadno Nemčijo. Kakor je bilo davi javljeno s pristojnega mesta, so bombe, ki so> j;h odvrgla britanska letala, povzročile škodo v stanovanjskih okrajih. Na vojaških objektih odnosno na vojno-gospodar-skih napravah ni bila povzročena škoda. Nemško protiletalsko topništvo je eno sovražno letalo sestrelilo.
Vojna na morjn
Lizbona, 2. sept. d. V tukajšnjo luko je dospelo večje število mornarjev, pripadajočih posadkam več britanskih trgovskih ladij, ki so bile potopljene na Atlantiku. Včeraj je portugalski parnik »Uma« pripeljal preživele člane posadk z britanskih patnikov »Shendan« (4665 ton) in bivšega nizozemskega parnika »Sitoebondo« (7049
rope, ki so jih začrtale zgodovina, geografija, politika in gospodarstvo.
4. Zunanji vplivi se ne bodo niti tolerirali niti upoštevali. Evropa bo pripadala elino Evropcem in Evropci bodo pripadali samo Evropi. Ta evropska unija bo jamstvo trajnega miru in bo napravila konec ne samo narodnostnim konfliktom, namreč civilnim vojnam med narodi, ki še niso dosegli svojega notranjega edinstva, marveč bo na- i pravila tudi konec sporom med posameznimi skupinami evropske celine, povezanimi med seboj s skupnimi interesi.
borbah v zraku, v katere so posegla nem-nemška izvidniška legala, 47 nadaljnjih sovjetsko-ruskih letal je nemško izvidniško letalstvo uničilo na tleh. Nadalje so nemška izvidniška letala skupaj s protiletalskim topništvom v istem razdobju uničila 396 sovjetsko-ruskih tankov, razbila 171 utrjenih postojank ter 26 topniških postojank. Končno sta bila od tega nemškega orožja potopljena dva tovorna parnika s skupaj 4000 tonami, dve obalni stražni ladji ter dve topničarki.
Potopljena sovjetska podmornica
Berlin, 2. sept. s. Nemško izvidniško letalo je včeraj pred Sevastopoljem presenetilo sovjetsko podmornico. Napadlo jo je z bombami in obstreljevalo s strojnicami. Sovjetska podmornica je bila zadeta in razbita ter se je potopila v par minutah.
Prihod finskih diplomatov iz Moskve v Turčijo
Helsinki, 2, sept. d. Člani bivšega finskega poslaništva v Moskvi, ki so jih sovjetske oblasti zadrževale na turško-sovjet-ski meji, so bili končno izpuščeni ter so ; dospeli na turško ozemlje. Člane svoječas- 1 nega finskega poslaništva v Moskvi pričakujejo v Ankari za iutri.
riki pač niso tako pozabljive, kakor bi radi j vileli angleški in ameriški vojni hujskač', j List aludira pri tem na »velikopoteznost« 1 anglo-saških politikov, ki so še v finsko-sovjetski vojni označevali boljševizem za »sramotno znamenje sveta«, dočim razgla- , šajo danes isti boljševizem za svojega krepostnega zaveznika. Ljudske množice pa so si še nadalje ohranile simpatije do Finske,, ki jo je tedaj boljševizem brutalno napadel. »Berliner Lokalanzeiger« pravi nato, da dejstvo, da Finska danes stoji proti velikim prijateljem »brata Stalina« v borbi, pač ni take narave, da bi se mogla anglo-ameriška zveza z boljševiki prikazati v tako pohlevni in na drugi strani zaslužni luči, "takor poskušata Churchill in Roosevelt. Zaradi tega se je sedaj pričela podla gonja, v kateri skušajo omenjeni anglo-ameriški hujskači sumničiti Fince in pokazati vso borbo na severu kot zgolj navilezno bitko. Tako se je pričelo šušljati o »posebnem miru« med Helsinki in Moskvo, ki naj bi ga veliki mi-rotvorec Roosevelt že imel v žepu. Sicer pa ni vredno, te neverjetne zgodbe v podrobnosti zasledovati. Finska vlada je nasproti temu govoričenju itak že postavila zelo jasen in razumljiv demanti: »Vse te govo-i rice so neutemeljene«. Te kratke 'n jedr-j nate besede s poštenim pridatkom zaniče-j vanja bodo pač zadostovale za tisto drhal, | ki noče razumeti, da bojuje danes Fin-j ska sveto patriotsko borbo za vrednote, iti i izkoreninjencem sevela nič ne pomenijo.
ton). i»5heridana je bil potopljen na Doti v Iran, »Sitoebondo« pa na prti prot; Kap-skemu mestu. V celoti je parnik »Lima« z-krcal 41 mornarjev z britanskih parnikov. Parnik »Sheridan« je imel na krovu 140 mož, kacerih se je 69 rešilo, parn;k »Sitoebondo« pa je imel na krovu 60 mož izmed katerih je 17 našlo smrt. Nadal;e so v Lizbono prispeli še preživeli mornarji britanske ribiške ladje »Robert Max«, k5 je bila 29. avgusta torpedirana v bližini Azorov. Izmed 20 mož posadke je izgubilo življenje 6 kanadskih mornarjev.
New York, 2. sept. u. Velika ladja »Con-te Biancacamano« je bil te dni prepeljan skozi Panamski prekop. Strokovnjaki so izjavili, da bodo morali na ladji, ki je bila pokvarjena, zamenjati vse turbinske naprave, ker sedanjih ni mogoče popraviti. Ladje ne bo mogoče usposobiti za plovbo pred pomladjo 1. 1942. Poveljnik ladje kapitan Ferrara in trije strojni častniki, ki so bili aretirani, so še vedno v panamskih zaporih in čakajo na sodno razpravo.
Izredno zasedanje bolgarskega sobranja
Sofija, 2. sept. d. Bolgarsk? kralj Boris je podpisal ukaz, s katerim se sklicujeta obe bolgarski zbornici na izredno zasedanje, ki se bo pričelo 3. septembra. V teku zasedanja se bodo v sobrarju proučevali zakonski načrti, ki jih je predložila vlada v odobritev po zakl;'učitvi prejšnjega zasedanja parlamenta.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 2. septembra naslednje 455. vojno poročilo:
V severni Afriki medsebojno obstreljevanje s topništvom in spopadi prednjih oddelkov na raznih odsekih tobruške fronte. Sovražnik je bil povsod odbit.
Britansko letalstvo je bombardiralo Tri-polis in Bengazi, ubilo enega moža iz vrst civilnega prebivalstva. ranilo nekoliko oseb ter povzročilo nevažno škodo. V tej akciji so bili nad Bengazijem sestreljeni štirje sovražni bombniki. Po nadaljnjih ugotovitvah je protiletalska obramba tega kraja sestrelila pretekle dni nadaljnja štiri sovražna letala, poleg onih, kj so bila javljena v prejšnjih uradnih poročilih.
Znatni oddelki italijanskih in nemških letal so v množicah napadli vojaške cilje v trdnjavi Tobruk ter jih izdatno bombardirali. Z vidnim uspehom so bila zadeta mnoga skladišča municije in pogonskih snovi ter razen drug material. Ne glede na močno streljanje so se vsa naša letala vrnila na svoja izhodišča.
Sovražna letala so izvršila polet nad Croton in odvrgla nekoliko bomb in obstreljevala mesto s strojnicami. Pri tem je b:lo ubitih med civilnim prebivalstvom 12 oseb. ranjenih pa jih je bilo 12. Gmotna škoda je le neznatna.
Blizu Pozzalla (Ragusa) so sovražni le-
Tokio, 2. sept. (Domei.) Na današnji tiskovni konferenci je japonski vladni zastopnik Ishii potrdil, da je dobila japonska vlada odgovore na vprašanja predsednika vlade princa Konoja zaradi uvažanja ameriškega bencina preko sovjetsko-ruske lu-ke Vladivostoka. Ishii je še pripomnil, da je japonska vlada opozorila obe zainteresirani vladi na dejstvo, da se ti odgovori ne morejo smatrati za zadovoljive.
Japonska se bo branila proti vsakršni obkolit vi
Tokio, 2 sept. s. Polkovnik Hajao Ma-buki je po radiu izjavil, da mora Japonska streti obroč ABCD Amerike, Britanije, Kitajske in Nizozemske Indije bodisi s silo če bo potrebno, ker bi bilo »skrajno blazno ostati pri miru in čakati na smrt«. Polkovnik je izjavil, da se bodo diplomatski napori, ki značijo poskus, da se premaga najtežja kriza, kar jih je Japonska kdaj doživela, nadaljevali, da pa bo Japonska, če se ti napori ne bodo uspeli, prisiljene seči po sili, ne da bi pomislila na trajanje morebitne vojne, kajti v tem primeru bi šlo za borbo na življenje in smrt, za očuvanj,e velikih japonskih zgodovinskih tradicij. Japonska bi se tedaj borila do zadnjega moža in tudi za ceno, da bi bilo treba deželo spremeniti v prah in pepel.
Polkovnik je nato opozoril na gospodarski pritisk Zedinjenih držav na Japonsko ter na napad na Iran. Angleži in Američani si prizadevajo, da bi zadušili Japonsko s svojim pritiskom na narode na Daljnem vzhodu, ki naj bi ji odrekli dobavo svojih izdelkov in pridelkov.
Evakuacija Angležev iz Japonske
Tokio, 2. sept: 'Domei). Med Japonsko in Veliko Britanijo je bil dosežen načelni
talci s strojnicami obstreljevali vlak. Pri tem je bio nekoliko potnikov ranjenih.
V vzhodni Afriki je zabeleženo delovanje topništva v odsekih pri Uolkefitu in Kulkvabertu. Naši streli so zadeli sovražne čete in jim prizadeli izgube.
Žrtve letalskega napada na Lica to
Rim, 2. sept. s. Danes je bil izdan spisek mrtvih in ranjenih žrtev sovražnega letalskega napada na Licato pri Agrigen-tu. Napad je bil izvršen popoldne 30. avgusta. Med mrtvimi je mati s štirimi otroki, nadalje 61etna deklica, dve deklici po 16 let, in neka 131etna deklica. Ubit je bil tudi neki moški. Ranjenih je bilo 7 žensk in 3 moški.
Promet skozi Sueški prekop močno oviran
Ankara, 2. sept. d. Egiptski list »Al Mo-katam« piše v svoji včerajšnji številki o velikih motnjah v plovbi skozi Sueški prekop Po informacijah dopisnika tega lista je bil ves ladijski promet v mesecu juniju, juliju in avgustu nad 20 dni docela prekinjen. število ladij, ki morejo v gotovem času pluti skozi Sueški prekop, se vedno bolj zmanjšuje zaradi škode, ki je bila povzročena s ponovnimi nemškimi letalskimi napadi na to važno vodno pot.
sporazum o evakuiranju britanskih državljanov iz Japonske. Kakor je bilo nadalje objavljeno z merodajne strani v Tokiju, še niso bili izdelani podrobni načrti o tej preselitvi in se pogajanja nadaljujejo. Nameravano je tudi bilo, da se odpošlje na britansko otočje posebna japonska ladja, ki bi odpeljala tamkaj bivajoče japonske državljane, seveda samo na njihovo željo.
Novi ameriški protijaponski ukrepi
\Vashington, 2. sept. u. Roosevelt je oja-čil ameriški pritisk na Daljnem vzhodu. Predpisal je zakon, ki je prepovedoval izvoz petroleja, bencina in mazilnega olja na Filipine s tujimi ladjami. Kakor o priliki poslednjih proti japonskih ukrepov je Roosevelt tudi sedaj objavil to odredbo, ne da bi je komentiral, že sama po sebi pa kaže, da je naperjena proti Japoncem. Na osnovi nove odredbe se bodo lahko Zedinjene države posluževale angleških in nizozemskih petrolejskih ladij za prevažanje pogonskih sredstev ameriški vojski na Filipinih.
Kakor beleži »Associated Press« v vesti iz Manille, je bilo 22 oficirjev in vojakov filipinske domače vojske dodeljenih oboroženim silam Zedinjenih držav. Teh 22.000 ljudi je uvrščenih v 10 rezervnih polkov.
Mandžurski jubilej
Tokio, 2. sept. u. Deseto obletnico man-džurskega incidenta bodo na Japonskem praznovali z velikimi svečanostmi. Svečanosti se bodo pričele 15. t. m. in bodo trajale tri dni. 18. t. m. zvečer bodo dosegle svoj višek. Bo točno ob 20.20, ko bo poteklo 10 let, odkar se je pripetil znani incident v Mukdenu, bodo zatulile na Japonskem vse sirene in ljudje bodo posvetili nekaj minut molka v spomin na takratni dogodek.
Italijansko-nemsko kulturno sodelovanje
Benetke, 2. sept. u. Nemški propagandni nrnister dr. Gobbels in Minister za ljudsko kulturo Pavolini sta posvetila včerajšnji dan vrsti razgovorov, ki spadajo v okvir rednega sodelovan:a obeh ministrstev. Obširno in z uspehom sta v duhu tradicionalnega tovariškega sodelovanja proučila vsa vprašanja, k' spadajo v področje obeh ministrstev. Posebno pozornost sita posvetila razvoju italijanske in nemške filmske industrije v okviru nove Evrope. Pomen tega problema prihaja sedaj o pril ki beneške razstave prav posebno do izraza. Razgovori so še enkrat pokazali, da so tudi na področju duševnega in kulturnega dela cilji obeh sil osi popolnoma isti in da so enak:, tudi njuni nazori Zvečer sta cba državnika v družbi velikega števila italijanskih, nemški in drugih osebnosti prisostvovala italijanskemu flmu »Železni kroni«, ki se je pokazal kot veliko delo italjanske filmske umetnosti in tehnike ter so ga predvajali z enakim uspehom kakor večer prej nemški f:lm »Povratek v domovino«. Obe filmski predstavi sta podali dokaz o izredno visoki umetniški stopnji filmske industrije nove Evrope.
Nov observatorij v okolici Rima
Rim, 2. sept. d. O priliki svojega obiska v Beneški palači v Rimu 4. maja 1. 1938 je kancelar Hitler podaril Duceju Zeissov teleskop s vso opremo, potrebno za ureditev observatorija. Novi observatorij, v katerem bo postavljen ta teleskop, je sedaj v gradnji v bližini italijanske prestolnice Opremljen bo z najfinejšimi precizij-skimi instumenti in bo še to leto popolnoma dovršen.
Vojna na Kitajskem
Nanking, 2. sept. d. Japonsko letalstvo je v okviru svojih napadalnih akcij proti Kitajskim četam bombardiralo včeraj železo-livarne v Tatukovingu, ki leži 8 km južno od Cungkinga. Po bombardiranju je v livarnah izbruhnil požar. Drugi oddelki japonskih bombnikov so uničili kitajsko vojaške objekte ter skladišča municije v kraju Ločakeu v provinci Hopei.
Lavalovo zdravstveno stanje se boljša
Pariz, 2. sept. d. V Versaillesu je bilo dopoldne objavljeno poročilo o zdravstvenem stanju Piera Lavala in urednika lista »Oeuvre« Deata, ki pravi, da se Lavalovo stanje postopno izboljšuje, Deat pa je od včeraj dalje na poti skrevanja.
Letalska nesreča v Franciji
Marseilles, 2. sept. u. Na letalski progi Marseillers—Toulouse—Vichy se je ponesrečilo neko civilno letalo. Treščilo je na tla v bližini Marseillesa. 13 ljudi se je ubilo, trije pa so ranjeni. Nesreča se je pripetila miljo daleč od letališča v Ma-rignanu, s katerega je letalo zletelo včeraj popoldne ob 13. Vzrok nesreče ni znan.
Protikomunistični proces v Parizu
Pariz, 2. sept. u. Pred posebnim sodiščem v Parizu je bil včeraj končan že drugi proces proti protidržavnim elementom. Dva obtoženca, ki sta bila obtožena, da sta hotela obnoviti komunistične celice, sta bila obsojena na prisilno delo po 20 let Sest nadaljnjih ljudi, ki so bili obtoženi, da so širili komunistične letake, je bilo obsojenih na zaporne kazni po 6 mesecev do 15 let
Angleške intrige proti Finski
Osvobodilna vojna Finske se bo nadaljevala v popolnem pobratimstvu z nemško vojsko
Nezadovoljivi odgovori japonski vladi
o prevažanju ameriškega bencina v Vladivostok
Ducejev razglas
Prepoved odstranitve in obvezna prijava vojnih potrebščin na operacijskem ozemlju
Duce, Prvi Mariai Cesarstva, Poveljnik vojnih sil na vseh bojiščih, na podlagi čl. 6. kr. uredbe z dne 8. julija 1938-XVI, št. 1415, na podlagi čl. 15., 17. in 18. vojnega zakona, čigar besedilo je bilo potrjeno po omenjeni kr. uredbi, in na podlagi kr. uredbe z dne 10. junija 1940-XVIII, št. 566, ki predpisuje uporabo vojnega zakona na državnem ozemlju, odre j a:
Člen 1. Kdor kodi brez odobritve pristojnega vojaškega oblastva ali brez upravičenega razloga odstrani strelno orožje ali njegove posamezne dele, strelivo aH raz-nesila, ki so vojaški materiali, se kaznuje, če je s tem ogrožena javna varnost z ječo do treh let ali z denarno kaznijo do 5000 lir.
Člen 2. Kdor koli najde polne naboje ali take, ki so kakor koli videti nevarni mora
to takoj naznaniti najbližjemu povdjništvu kr. karabinjerj^v.
Kršitelji se kaznuje'o z zaporom do enega leta ali denarno kaznijo do 2000 lir.
Določb prednjih dveh odstavkov ni uporabiti, Če je bila sitvar oblastvu že 2nana.
Člen 3. Ta razglas je objavljen občinstvu z nabitjem na vidnem kraju pri sedežih poveljništev zasedbenih čet.
Prav tako je objavljen v Uradnem listu Kraljevine Italije.
Iz Glavnega stana oboroženih sil dne 30. julija 1941-XIX.
Mussolini.
*
Ta razglas je bil objavljen v Uradnem listu Kraljevine Italije št. 185 z dne 7. avgusta 1941-XIX in nabit na sedežih vojaških poveljništev dne 29. avgusta 1941-XIX.
Obkolitev Leningrada
Strateške pogreške vodstva rdeče vojske
Posebni dcpfenik »Giornala d'Italia« poroča s severne fronte:
Rdeča vojska je zdaj prav za prav že izgubila Leningrad. Branila bo mesto od hiše do hiše, kakor je napovedal Vorošilov in kakor namerava izvajat1 obrambo mesta poveljnik Kuznecov, tako bo tra;ala obramba, kdo ve, koliko tednov in bodo mesto pustili šele, ko bedo uničili luko in na stotine tovarn ki leže okoli Leningrada, vendar pa bo ta obramba brezkoristna in jalova ter bo pomenila samo nepotreben pekolj in nesmiselno uničevanje.
Ko se je pred 20 dnevi začela ta operacija, ki jo lahko smatramo kot uvod v bitko za obkolitev Leningrada, je imela rdeča vojska tri velike možnosti, da b; vsaj do zime ustavila napad finskih in nemških čet ter jih zadržala na njihovih postojankah, obenem pa ohranila odprte važne prometne ceste z inozemstvom, namreč po železn:ci v Murmansk in Arhangelsk ter z zaledjem države. Tako je vsaj mnenje vojaških strokovnjakov, ki pravijo, da so Rusi izgubili prvo priložnost pri Serdobolju. V tem odseku so imeli po priredi zelo utrjene postojanke in b; jih lahko obdržali, če se ne bi po nepotrebnem oklepali mesta samega, ki ni imelo nikakršne strateške važnosti. Na jugozapadu Serdobolja in vzdolž spodnjega obrežja Ladoškega jezera bi bili Rusi lahko zbrali svoje nadmoč-ne čete na rek Vuoksi ter se ustavili na tem področju, ki ga poznajo ket odličnega že iz finskoruske vojne. Odtod bi tudi z uspehom lahko branili Leiingrad pred ne-prijateljem, prodirajočim s severa, toda po neki nerazumljiv4 strategiji so razcepili dobrih 5 divizij in so bili pognani preko reke, s čimer so si nevarno odkrili bok prct; Vi-borgu. Na ta način je tudi obramba Vibor-ga postala zelo kočljiva in pclložaj braml-ccv nevzdržen. V veliko nevarnost je prišla tudi Karelska ožina. k; je prirodna zaščita Leningrada, toda napovedi o izidu bi
bile preuranjene, ker huda borba še vedno traja.
Rdeča vojska se bori z izredno žilavim odporom, vendar je v tem odseku njena usoda zapečatena Hoteč branih železnico in Stalinov prekop ter pota, ki vodjo proti Leningradu, so zopet razpršili svoje čete med Ladoškim in Oneškim jezerom ter se morajo sedaj umikati proti jugu z nado, da bodo morda le še pravočasno prišl4 v bivšo prestolnico ter ohranili pot, po kateri prihajajo potrebna ojačenja. namreč pot Vologda—Tihvin—Šliselburg. To je druga zamujena prilika, ki jo ;e imelo sovjetsko poveljn^štvo pri obrambi Kardlske ožine.
Tretja neugodnost za rdečo vojsko se je pokazala pri Talinu in Baltiškem portu. Že pred enim mesecem so Nemci obšli na jugu Čudsko jezero ter so se ob vzhodni obali globoko zaklinili med Talin in Leningrad. V Estoniji so ruske čete ohranile zvezo preko Narve in Jamburga z Leningradom in z ostalo Rusijo. Bile so tud:-v zelo ugodnem položaju in bi lahko z veliko salo prit;snile na nemške čete, zbrane ob reki Lugi. Priložnost je bila odlična za napad na nemšk'. bok o'b robu močvirnih tal, ki se skoro neprehodna vlečejo msd Lugo, Sluckim in Čudovim, kakih 60 km južno od Leningrada. Ako bi bilo rusko po veljništvo pravočasno spoznalo položaj, bi morda lahko zaustavilo Nemce ter zbralo dovolj čet za učinkovito akcijo, toda tudi tu je rdeča vojska oklevala kak;h 10 dni ter je dovolila Nemcem, da so prodrli pri Narvi in Kingiseppu, prekinili zvezo med Leningradom in TaPnom ter se vgnezdili na drugem bregu Luge, osvajajoč hišo za hišo istoimenskega mesta. Na jugu je bil Ncvgorod že zavzet, Ihnensko jezero obkroženo od juga in od severa m 29. avgusta je bila železnica LeniigTad— Čudovo—Moskva dosežena na treh točkah. Tako se je vsa fronta naenkrat zrušila in v tem trenutku je bil tudii Talin že izgubljen.
Lindbergh o neiskrenosti angleške politike
Resno opozorilo na možnost, da bi Anglija zavzela v dani priliki stališče, kakor ga Je proti Franciji in Finski
Washington, 2. sept. u. Na zadnjem pro-tiintervencijskem zborovanju v Oklahomi je govoril Lindbergh ogromni množici ljudi, ki se je zbrala na nekem tamkajšnjem športnem igrišču. Lindbergh je v svojem govoru opozoril na možnost, da bi se Anglija še pred koncem vojne postavila proti Zedinjenim državam, kakor je nastopila proti Franciji in Finski. Navedel je nekaj primerov iz angleško-ameriških odnošajev v zadnjih 150 letih in z njimi obeležil angleško politično filozofijo. Anglija se bo postavila proti Zedinjenim državam, če bo smatrala za potrebno, glede na svoje lastne bodoče interese.
Lindbergh je nato izrazil mnenje, da Zedinjenim državam ne bo mogoče izvesti kakšnega izkrcanja svojih čet na evropskem kontinentu, kakor je Nemčiji nemogoče poslati svoje čete v Ameriko. Dejal je, da je živel več let v Franciji in Angliji in da se je prepričal, da osi ni mogoče premagati. Os je Angliji že izbila iz rok gospodstvo na kontinentu. To go-spodstvo, ki se je opiralo na pomorsko silo Velike Britanije, je sedaj prešlo na Nemčijo spričo njene sile na kopnem in v zraku. Če bodo Zedinjene države tako s kvalitativnega kakor s kvantitativnega vidika skrbele le za svojo lastno obrambo, jim nobena evropska ali azijska sila ne bo mogla priti do živega. Če bomo skrbeli le za svoje lastne zadeve, je Lindbergh dejal na kraju, nas tudi nihče ne bo hotel napasti.
Tudi Irci v Ameriki so izolacionisti
Dublin, 2. sept. s. Londonski »New Sta-tesman and Nation« objavlja članek pod naslovom »Ameriški katoliki in vojna«, v katerem se poudarja dinamična sila vere, kadar je spojena z nacionalizmom, kakor se je to pokazalo v stoletnih borbah irskega naroda proti Angležem. V takih primerih je vera dragocen element izredne važnosti za narode. Katoliški Irci v Zedinjenih državah so v političnem pogledu popolni izolacionisti v živem nasprotju z židi, ki so zopet strastni pristaši intervencije. Irski katoličani so prepričani, da je os nepremagljiva. Oni vedo, da je demokracija v propadu, ter globoko spoznavajo britansko nesposobnost za vodstvo politike in gospodarstva. Prav tako spoznavajo jasno grozečo nevarnost komunizma.
članek se zaključuje z ugotovitvijo, da na ameriške Irce v pogledu sedanje politične opredelitve mogočno vpliva dejstvo, da je svobodna Irska obenem z Italijo in z Nemčijo domovina pretežne večine katolikov.
Amerika ne more več dobavljati Angliji železa
Rim, 2. sept. s. Lord Beaverbrook, ki se Je nedavno vrnil iz Amerike, je v »Time-j*u« objavil Angležem, da poslej Zedinjene
države ne bodo več mogle dobavljati Angliji jekla in železa, kakor doslej, ker ju potrebujejo za svojo lastno vojno proi zzvodnjo. Poslej bo Anglija v večji meri navezana na predelavo starega železa, ki ga ima doma v velikih količinah.
»Times« ni omenil, dali ima Anglija starega železa sedaj dovolj zaradi nemških letalskih napadov, toda angleška javnost to kljub temu dobro ve. List poziva Britance, naj pospešijo zbiranje starega železa ter napoveduje, da bo v prihodnjih dneh izšel tozadevni poziv vlade.
Nečesa pa Beaverbrook v svojem članku ni omenil, da ima namreč Anglija premalo ladij, s katerimi bi prevažala kovinske surovine, in da so zlasti Američani zelo nezadovoljni z načinom, kako je angleška industrija doslej uporabljala železo in jeklo uvoženo iz Zedinjenih držav.
Buenos Aires, 2. sept. s. »Nacione« javlja iz Londona, da se tam čuti nezadostnost sedanjega ritma v izdelovanju vojaških potrebščin. Isto velja za Severno Ameriko, iz česar sledi, da v takih okoliščinah ne more biti nikake možnosti za zmago angleškega orožja nad vojskami osi.
Odkritje ameriškega vohunstva v Zagrebu
Zagreb, 2. septembra
Preteklo soboto je zunanji minister dr. Lorkovifi podal hrvatskim in inozemskim zastopnikom tiska naslednjo izjavo:
Dne 22. junija je sklenila hrvatska vlada, da zapre prostore ameriškega generalnega konzulata in ustavi njegovo poslovanje. Povod za ta sklep je dalo dejstvo, ker je hrvatska vlada na podlagi nedvomnih dokazov ugotovila, da se delavnost ameriškega generalnega konzulata raztega na področje, ki je izven normalnega poslovanja vsakega generalnega konzulata. Preivsem je bilo ugotovljeno, da je ameriški generalni konzul na nedovoljen način podpiral vojne nasprotnike osovinskih sil. Nezavisna država Hrvatska kot članica evropske skupnosti, povezana z osovinskimi silami s trojnim paktom, ni mogla trpeti takega poslovanja ameriškega generalnega konzulata, zlasti zato ne, ker Zedinjene držav niso priznale nezavisne države Hrvatske in ker zaradi tega ne obstojajo normalni politični odnosi med obema državama. O priliki zatvoritve prostorov ameriškega generalnega konzulata so dobile hrvatske oblasti v svoje roke gradivo, ki delno celo na senzacionalen način potrjuje informacije hrvatske vlade o neodgovorni delavnosti organov ameriškega generalnega konzulata.
Iz podrobnih pojasnil o zaplenjenem gradivu, je razvidno po poročilih listov, da je ameriški generalni konzulat v Zagrebu na široko opravljal vohunsko službo v škodo osovinskih držav.
Draginja v Ameriki
Washington, 2. sept. u. V zadnjem času se je življenje v Zedinjenih državah vobče podražilo, sedaj pa so pristojne oblasti napovedale novo povišanje cen na debelo in na drobno, prdvsem za življenjske potrebščine in industrijske izdelke. Najbolj se bodo podražili razni stroji in orodje zaradi pomanjkanja nekaterih vrst surovin in zaradi vedno večjih potreb vojnih sil.
Povišanje uradniških plač v Rumuniji
Bukarešta, 2. sept. s. Uradno objavljajo, da bodo plače državnih uradnikov znatno povišane s 1. oktobrom. Povišanje plač je postalo neobhodno zaradi velike draginje, ki je narasla nad 50 odstotkov preko cen, ki so veljale še pred par meseci za blago vsakdanje potrebe. Uradniki, ki imajo veliko družino, bodo dobili še posebne doklade.
Valutna politika Srbske narodne banke
Iz Novega mesta
n— Gledališki umetniki iz Ljubljane bodo gostovali v Novem mestu v četrtek 4. t. m. ob 19. uri in v petek 5. t m. ob 15. uri popoldne z izredno zabavno in duhovito Scheinpflugovo veseloigro »Okence«, ki je v ljubljanski Drami izvrstno uspela. V »Okencu« nam avtorica prikazuje na originalen način docenta Johanka, ki zaradi usodnega naključja zgubi za eno noč spomin (okence — vrzel v spominu). Ta usodnost privede do najrazličnejših komplikacij, ki se na odru zapletajo in razpletajo na nadvse zabaven način. Glavno vlogo docenta bo igral Jože Kovič, ki je delo tudi zrežiral. Dalje bodo nastopili v večjih vlogah ge. Kraljeva in Juvanova ter gg Nakrst, Košuta, Blaž in Košič.
n— Cerkveni koncert. V začetku tega meseca bo pod okriljem Rdečega križa velik cerkven koncert, čigar dobiček je namenjen v korist osirotelih priseljencev. Sodelovali bodo združena pevska zbora kapiteljske in frančiškanske cerkve, pomnoženi salonski orkester in g. prof. M. Tome iz Ljubljane. Izvajale se bodo skladbe tujih in domačih skladateljev cerkvene glasbe. Kot solist bo otvoril koncert g. prof. Tome in zaigral na orglah Frescobal-dijev Preludij in fugo v g molu. Med drugim bo zbor zapel znano Gallusovo »Glejte kako umira pravični«, zbor z orkestrom pa bo predvajal prvič v Novem mestu Wag-nerjev Čredo iz Misse Jubilate in Bachov Preludij in fugo v g duru. Na koncert opozarjamo že danes.
Obnovite naročnino!
Potres na Južnem Balkanu
Sofija, 2. sept. u. Seismografski aparati na tukajšnjem observatoriju so včeraj popoldne takoj po 16. zabeležili dva potresna sunka, pozneje pa še dva. Epicenter potresa je bil 180 km daleč od Sofije. Od nikoder pa ni poročil o kakih žrtvah ali škodi.
Zahvala
Vsem, ki ste spremili našo drago mamico, gospo
MARIJO PREPELUH
roj. BRICELJ, vd. ŠTELE
na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Posebno pa se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obsuli s cvetjem, ter pevskemu društvu »Sava«.
Maša zadušnica se bo brala 3. septembra ob 7. zjutraj v štepanji vasi.
Globoko žalujoča rodbina STELE-PREPELUH
Svarilo poljskim in gozdnim tatovom
Starši naj posvarijo otroke pred rabutanjem sadja
Ljubljana, 2. septembra
Lastniki njiv in vrtov se tudi v Ljubljani in njeni okolici pritožujejo zaradi pogostih tatvin poljskih in vrtnih pridelkov, prav tako so se pa tatvine pomnožile v gozdovih. Največjo škodo pa sedaj tatovi delajo na njivah krompirja, ker ponoči izkopljejo še nezreli krompir, v temi pobero iz zemlje le malo krompirja, večino pa puste, da zgnije brez haska. Med krompir nasajeni fižol izrujejo in tako uničijo ves pridelek njive ter napravijo veliko škodo. Najhuje za prehrano vsega prebivalstva je pa pri teh tatvinah to, da je korist, ki jo ima tat pri tatvini, samo malenkostna v primeri s škodo, ki jo napravi.
Da obvaruje lastnike njiv ln vrtov pred škodo, vse prebivalstvo pa pred pomanjkanjem, je Visoki Komlsariat dovolil mestnim poljskim ln gozdnim čuvajem nositi puške, revolverje ln municijo ter tudi streljanje na tatove.
Brezvestni ljudje se niti od daleč ne zavedajo strogosti zakonov grotl poljski ln
gozdni tatvini, saj se lahkomiselno podajajo celo v smrtno nevarnost, ker se zanašajo na prizanesljivost čuvajev, straž in oblasti. Toda časi so selaj taki, da ne poznajo prizanesljivost! in tudi ne smejo prizanašati tatovom. Zato pa svarimo predvsem tatove in tudi vse drugo prebivalstvo, naj se podnevi, posebno pa še o mraku in ponoči ogiba vrtov, njiv in tudi gozdov, ker imajo Čuvaji in straže najstrožje naročilo, da morajo streljati tudi na vsakega sumljivega človeka.
Se posebej pa opozarjamo starše, naj pazijo na otroke, da ne bi hodili rabutat sadja, saj straža vendar ne bo lovila otrok in tatov, temveč bo kar streljala. Starši in mladina naj pa pomisli, da tudi najbolj usmiljeni čuvaj ne more otroka v gostem listju med vejami ločiti od odraslega, enako pa tudi ne more v njivi otroka ločiti od sklonjenega odraslega človeka. Rabutanjc namreč ni zabava, temveč tatvina ter so tudi otroci pri rabutanju izpostavljeni vsem posledicam strogih zakonov ter smrtni nevarnosti.
V	beograjskem listu »Donauzeitung« objavlja A. W. Schbrmann, daljši članek o valutni politiki Srbske narodne banke, v katerem ugotavlja, da podatki o obsegu denarnega obtoka po razpadu Jugoslavije v posameznih novih deželah in pokrajinah še niso točno znani, vendar se da iz raznih znakov sklepati, da je bilo ob razpadu države na področju Srbije v primeri z gospodarskimi potrebami preveč bankovcev v obtoku. Zato je šlo stremljenje novoustanovljene Srbske narodne banke za tem, da se obtok zmanjša, kar je važno tudi s stališča politike cen.
V	resnici je uspelo obtok zmanjšati in se ceni, da je danes celotni obtok bankovcev Srbske- narodne banke manjSi, nego je bil spomladi, čeprav je Srbska narodna banka zadostila vsem kreditnim potrebam nove Srbske države. Srbska narodna banka je uvedla nizko obrestujoče se tekoče račune, na katere so pričeli denarni zavodi nalagati svoja odvečna sredstva. Na ta način je uspelo, da je del denarnega obtoka zopet pritekel nazaj v Narodno banko, ki si nadalje prizadeva zmanjšati obtok. Pri tem je treba seveda upoštevati, da je v Srbiji še vedno precej v navadi tesavri-ranje denarja.
Doslej je Srbska narodna banka zamenjala bankovce po 1000, 500 in 100 din. Pri zamenjavi je bilo nič manj nego 38«/o
teh bankovcev zamenjanih na področju Beograda, kar je presenetilo tudi merodaj-na oblastva. Ta okolnost daje Narodni banki upanje, da bo s pozivom k večji uporabi brezgotovinskega denarnega prometa uspelo še nadalje zmanjšati obtok, upoštevajoč okolnost, da mestno prebivalstvo v tem pogledu ni tako konservativno, kakor podeželsko prebivalstvo. Srbska narodna banka pripravlja sedaj zamenjavo bankovcev po 50, 20 in 10 din. Zamenjava teh bankovcev pa bo izvršena postopno na ta način, da bodo javne blagajne jemale iz prometa stare bankovce in puščale v promet nove. Zato ne bo določen tako kratek rok za zamenjavo, kakor je bil določen pri večjih bankovcih.
Z reorganizacijo denarnega poslovanja je dodeljena Poštni hranilnici v Beogradu posebna vloga kot ustanove za zbiranje prihrankov širokih slojev naroda. Do konca julija je beograjska Poštna hranilnica zabeležila dotok novih hranilnih vlog v višini 7 milijonov din in dotok čekovnih vlog v višini 157 milijonov din. Finančni minister je dobil pooblastilo, da sme dati Poštni hranilnici na razpolago znesek 500 milijonov din v državnih bonih za zboljšanje likvidnosti zavoda. Zdaj izplačuje beograjska Poštna hranilnica na stare vloge po 500 din tedensko, v nujnih primerih pa tudi več.
Sprememba prodajne cene nekaterih vrst soli
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na potrebo da se prodajna cena nekaterih vrst so'i v Ljubljanski pokrajini prilagodi višji nabavni ceni državne monopolne uprave, in po zaslišan5u mnenja pristojnega glavnega ravnateljstva v tej stvari. odreja:
da se od 1. septembra 1941-XTX dalje za občinstvo določena prodajna cena za naslednji vrsti soli zviša takofle:
rafinirana sol od L. 230.— na L. 300.— za stot.
kuhinjska sol od L. 95.— na L. 120.— za stat.
Industrijski in živinski soli se cena ne šoremeni.
Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XTX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
Gospodarske vesti
= Razstava italijanskih železnic na zagrebškem velesejmu. Uprava italijamskih železnic bo priredila na zagrebškem velesejmu zanimivo razstavo. Med drugim bo razstavljena najnovejša električna lokomotiva, ki omogoča brzino do 120 km na uro, in aerodinamična parna lokomotiva za brzovlake, ki omogoča pri povečani produkciji pare zmanjšanje potrošnje premoga za 17 odst Nadalje bodo italijanske železnice razstavile najnovejšo tipo jedilnega vagona in tovorni vagon lahke konstrukcije, ki je v znatni meri izdelan iz aluminija.
= Italijanski finančni trg. V letošnjem prvem polletju je bila za italijanski denarni trg značilna velika ustanovitvena živahnost, kar se kaže zlasti tudi pri emisiji novih delnic in obveznic. V prvem lanskem polletju je dosegla emisija novih delnic le 1491 milijonov lir, od tega je bilo vplačanih v gotovini 1152 milijonov. Emisija nevih delnic se je torej v primeri z lanskim letom povečala za 53°/».
= Občni zbor Zveze slovenskih zadrug je sklican za sredo 17. septembra ob 10. uri dopoldne v dvorani Kmetijske družbe (Novi trg 3.), in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1) otvoritev in konstituiranje skupščine, 2) poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora, 3) predlogi in pritožbe, 4) sklepanje o bilanci za leto 1940, 5) sklepanje o proračunu za tekoče leto, 6) volitve 5 članov upravnega odbora in 3 namestnikov ter 3 članov nadzorstvenega odbora in 3 namestnikov, 7) določitev skupne vsote, do katere se sme Zveza zadolžiti, nadalje skupne vsote hranilnih vlog, ki jih sme Zveza sprejeti, ter najvišjega zneska kredita, ki ga sme Zveza dati posamezni članici, 8) sklepanje o ustanovitvi pokojninskega sklada, 9) slučajnosti. Računski zaključek s poročili bo razgrnjen 7 dni pred skupščino v zvezni poslovalnici.
Prijava hrvatskih dolgov naproti inozemstvu. Hrvatski državni zakladni minister je odredil, da morajo vsi poedinci in ustanove na Hrvatskem do 15. septembra prijaviti vse svoje dolgove katerekoli vrste nasproti upnikom na področju bivše Jugoslavije izven države Hrvatske in posebej dolgove v ostalem inozemstvu. Zbiranje podatkov Je poverjeno gospodarskim zbornicam. Istočasno opozarja zagrebška Trgovinska zbornica, da morajo dolžniki v Ljubljanski pokrajini položiti dolgova-ne zneske upnikom v ostalih delih bivše Jugoslavije na blokiran račun pri Hranilnici ljubljanske pokrajine in da se sme z zneski na teh računih razpolagati samo s pristankom Visokega Komisaria. Zbornica poziva upnike na Hrvatskem naj pozovejo svoje dolžnike v Ljubljanski pokrajini, da polože dolžne zneske. Cim dobe hrvatski upniki obvestila, da je dotična vsota vplačana naj se preko zbornice obrnejo na Visoid komisariat Ljubljjmske pokrajine s prošnjo za izplačilo dotične vsote.
= Gospodarske vesti Iz Hrvatske. Hrvatska vlada namerava izvesti delno revizijo carinske tarife. Te dni je bila v carinski direkciji finančnega ministrstva seja, ki se je pečala z vprašnjem znižanja uvozne carine na celulozno volno, predmete iz jekla, jeklene posode, svinčene tube, kuhinjsko posodo itd. Znižanje carine na jeklene posode je nujno potrebno, ker se te posode uporabljajo za komprimirani plin metan, ki je ob sedanjem pomanjkanju tekočega goriva važen kot gonilno sredstvo v avtomobilskem prometu. — Na nedavnem občnem zboru Bosanske d. d. za elektrinu v Jajcu je bil izvoljen za predsednika družbe dr. Hans Ktihne in sicer kot predstavnik kemičnega koncema L G. Farbenindustrie; za podpredsednika družbe pa je bil izvoljen dr. Heinrlch Bute-fiseh iz Merseburga, ki je prav tako predstavnik koncema I. G Farbenindustrie Družba ima v Jajcu veliko električno centralo in izdeluje kalcijev karbid, ferosilicij in klorove spojine. Za preteklo leto bo družba plačala 12 odstotne dividende.
= Spremembe pri Trgovski ln obrtni banki v Novem sadu. Iz Budimpešte poročajo, da je Poštanska madžarska trgovska
banka odkupila 100.001 delnico Trgovske in obrtne banke v Novem sadu (od skupnih 200.000 delnic). S tem je prišla Trgovska in obrtna banka pod neposredni vpliv imenovane budimpeštanske banke. Trgovska in obrtna banka v Novem sadu je bila ustanovljena leta 1906. in spada med največje denarne zavode v Vojvodini Pri banki je bil udeležen tudi Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani.
= Poldrugi milijon inozemskih delavcev v Nemčiji. Nemški državni tajnik Syrup objavlja v listu »Reichsarbeitsblatt«, da je bilo 1. aprila t. L v Nemčiji 1,500.000 inozemskih delavcev v industriji in kmetijstvu, in sicer poleg 1,400.000 v gospodarstvu zaposlenih vojnih ujetnikov. Skupaj je torej v Nemčiji skoraj 3 milijone zaposlenih tujih delavcev in ujetnikov. Brez vojnih ujetnikov ima sedaj Nemčija več Inozemskih delavcev, kakor jih je imela leta 1913 pred svetovno vojno, ko je bilo v nemškem gospodarstvu zaposlenih okrog 1 milijona inozemskih delavcev. V Nemčiji zaposleni inozemski delavci pripadajo 20 različnim evropskim državam. Dotok inozemskih delavcev in zopetni povratek je strogo organiziran. Tudi delovni pogoji za inozemske delavce so točno določeni in so deloma predmet meddržavnih pogodb. Pri zaposlitvi inozemskih delavcev velja v glavnem načelo, da se inozemski delavci enako plačajo, kakor domači delavci enake kategorije, tako da v splošnem niso zaposleni po siabših pogojih, kakor nemški delavci. Kolikor veljajo za določene delavci iz posameznih držav slabši pogoji je to toč* no predpisano.
— Nemška država kot podjetnik. Nemški listi objavljajo statistiko udeležbe nemške države v družbenih industrijskih, podjetjih. Ti podatki se nanašajo sicer na julij 1939, vendar nudijo zanimiv vpogled v obseg javnega gospodarstva v Nemčiji. Nemška država je udeležena pri 400 industrijskih podjetjih s kapitalom 2.57 milijarde mark. če se še prišteje glavnica nemških državnih železnic in nemške državne pošte, tedaj znaša celotni kapital nemške države v gospodarstvu 23.8 milijarde mark. Od tega celotnega zneska odpade na prometna podjetja (predvsem železnice in pošta) 21.3 milijarde mark, na oskrbovalna podjetja (elektrane, plinarne) 697 milijonov, na industrijska podjetja 621 milijonov, na upravna podjet;*. 451 milijonov, na kmetijska podjetja 355 milijonov in na stanovanjske in naselbinske družbe 220 milijonov. Gornja statistika ne upošteva prirastka v zadnjih letih, zlasti ustanovitve kcpcerna Reichwerke Her-mann Goring s številnimi obratnimi družbami, ki imajo sedaj vse skupaj glavnico v višini preko 640 milijonov mark. Skupno premoženje, investirano v podjetjih države in dežel, je znašalo v letu 1939 preko 52
milijard mark.
= Nemška trgovinska zbornica na Hrvatskem. Na osnovi odloka nemške državne gospodarske zbornice je nemška Trgovinska zbornica za Jugoslavijo prenehala delovati Nemška državna gospodarska zbornica bo ustanovila nemško trgovinsko zbornico za Hrvatsko. Glede enake ustanove v Srbiji še ni nič določeno.
Romunsko odlikovanje dveh nemških generalov
Bukarešta, 2. sept. s. Nemška generala Eugen von Schober in Henrik Hansen je rumunski kralj Mihael odlikoval z najvišjim rumunskim odlikovanjem, z redom Mihaela Vrlega, ker sta se ponovno odlikovala na fronti.
Izključitev židovskih oficirjev iz romunske armade
Bukarešta, 2. sept s. Z včerajšnjim dekretom so bili vsi na neomejenem dopustu se nahajajoči židovski oficirji, zbrisani iz vrst rumunske armade.	_
La Ditta Glovanni Ghislanzoni,
Morbegno (Valtellina) chiede offerte di
funghi secchL
I	Tvrdka
Glovanni Ghislanzoni,
Morbegno (Valtellina) išče ponudbe
za suhe gobe
Mostra Nazionale detla Radio
Nacionalna radijska razstava
Dal 6 al 14 settembre 1941-XIX Od 6. do 14. septembra 1941-XIX
Palazzo delTEsposizione Permanente Via Principe Umberto 32
čiščenje na Hrvatskem se nadaljuje
Odlscen uvodnik „Ustaše" o dolžnosti in odgovornosti ustaSev
LIOUORE
LIKER
S T R € G K
JE KREPCILEN IN VAM URAVNA PREBAVO
Zagreb, 2. septembra
V zvezi s prizadevanji za ustvaritev reda na Hrvatskem je posebno zanimiv članek, ki ga je v zadnji številki objavil »Ustaša«, glasilo hrvatskega ustaškega pokreta. Uvodničar pravi odločno in jasno:
»Poglavnik ni privedel na oblast strankarske vlade. Naša vlada je državna in narodna vlada. Zato se ne bo ozirala na koristi poedincev in tudi ne posameznih skupin. Koristi države in narcda so nad vsem. Temu bodo služili ministri kakor župani, ustaški pokret in njegovi obvezniki. Kdor se pregreši, ga zadene smrtna kazen, če je ustaš ali ustaški funkcionar, tem hujše, kajti ustaši morajo biti vzorniki dela, reda in poštenosti, oni morajo biti temelj države, svetilniki morale in moči.
Srnetje, ki ga je dvignila povodenj vstaje, bo kmalu očiščeno in odstranjeno. Po-glavnik je razrešil vse funkcionarje v usta-škem pokretu na področju vse države, odločno in temeljito. Nasproti nedostojnim ustašem bo ravnal po ustaško. če je kdo vskočil, kamor ne spada, bo odrezan in se ne bo vprašalo, kakšne »zasluge« ima in če je sploh ustaš. Primer Josipa Smolčiča (trgovskega potnika, ki je zagrešil nasilje in je nato bil ustreljen) je za zgled ustašem in nasprotnikom. Smolčičeva usoda bo zadela še nekatere, če so (pa so!) in kjer so — gorje jim!«
»Ustaški funkcionarji«, nadaljuje uvodničar svoj ostri obračun, »niso oblast. Oni morajo izvesti politično organizacijo naroda, morajo politično voditi in vzgajati narod, biti morajo glasniki narodne duše, narodne volje in narodnih potreb. Imajo pravico nadzorovati tudi uradništvo in državno oblast, toda naj se ne upijanijo z močjo in naj se ne izživljajo v oblasti, položaju in časti. Naj se ne izprsujejo! Biti morajo politično zreli, pripravljeni, da z delom služijo narodu vsepovsod, ne pa, da vladajo nad narodom, kar pritiče rednim državnim oblastvom. Ne smejo izvrševati nasilja ali korupcije. Oni se žrtvujejo narodu, ne pa narod njim! Njihova oblast in čast je samo žrtev. Naj se nihče ne posluži ustaštva, da bi dosegel denar, bogastvo ali ženske, in da bi počenjal nasilje. Tak sa pregreši zoper čast poglavnika in ustaškega pokreta. Zato neizprosno zasluži smrt.
Angela Zalokarjeva (SaJoker), naša ožja rojakinja, si je v Nemčiji pridobila sloves ene izmed najboljših sodobnih tragedk, ki jo vabijo na razne odre. Nekajkrat je tudi že uspešno nastopila v filmu. Kakor zdaj poročajo nemški listi, je pri bavarskem državnem gledališču v Monakovem podpisala pogodbo za vrsto nadaljnjih gostovanj. V novi sezoni bo med drugim nastopila v naslovni vlogi tragedije »Maria Stuart« Naša slika jo kaže v filmu »Devica Orleanska«.
Iz nekaterih dolenjskih krajev so zadnje čase pripeljali v novomeško bolnišnico bolnike in bolnice, pri katerih so zdravniki ugotovili tifus. To ni nič nenavadnega v sedanjem letnem ' času. še prav posebno pa se nimamo čuditi pojavom raznih vročinskih in prebavnih bolezni v naših krajih, koder se še ne moremo pohvaliti, da bi bile higienske in zdravstvene razmere — če že ne na spodobnem višku — vsaj človeka dostojne. Treba bo še mnogo storiti za prcsvetljenost deželana in meščana. Pritoževati se pa ne moremo, da naši ljudje ne bi mogli črpati zadostnega zdravstvenega pouka. s«aj imamo kniige o tem. Žj pred 19 leti je dr. Josip Tičar napisal poljudno knjigo »Boj nalezljivim boleznim«. V knjigi so opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov in s. slikami. Taka knjiga spada v vsako slovensko hišo in io ;e treba večkrat prebrati, nasvete pa ubogati.
POVZROČITELJ TIFUSA je posebne vrste bacil v podobi kratke paličice z bičastimi izrastki in zaokroženimi konci, ki se živahno giblje. Brez njega bolezen ni vročinska Trebušni tifus nastane navadno na ta način, da pridejo živi bacili v usta in od rod v čreva, v kri in telesne sokove kar ima za posledico splošno težko obolenje Bacil vročinske bolezni se drža v navadn-' vodi le kratek čas (okoli 14 dni"), v blatu okoli tri tedne, v mleku čez en mesec. Mraz ga ne umori, v ledu ostane živ in otroven. Bolj mu Škodi vročina. sončna svetloba, suša in pa navzočnost drugih bakterij.
Ne uniforma ne položaj ne premoženje ne popularnost ne more rešiti takih ljudi. Lažni ustaši se ne bodo mogli dolgo hliniti in skrivati. Sodba bo bolestna in neizprosna: smrt!«
»Bratski poljub"
O bratskem poljubu na Hrvatskem razpravlja »Tagespost« v daljšem članku in obravnava zgodovino dogodkov v bivši Jugoslaviji od 20. junija 1928 dalje, od usod- ' nega dne, ko je Puniša Račič ustrelil šte-fana Radiča in dva tovariša, člankar opisuje, kako se je razvil revolucionarni po- j kret' na Hrvatskem in kako je slednjič dr. . Pavelič prišel v vlado. Ko je razglasil ne- j zavisno državo Hrvatsko, je zgodovina nje- j mu in ustaškemu pokretu zastavila nalogo, j da uredi državo tako, kakor si jo želi ves i narod. Ali naj izgradnjo izvrši brez tistih, j ki so prav tako imeli pred očmi svobodo hrvatskega naroda, ki pa so si drugače razlagali bodočnost? Ali naj deluje v nasprotju z vsemi temi možmi? S tem, da je poglavnik sam zaprisegel zastopnike Hrvatske seijačke stranke in se z njimi bra-tovsko poljubil, je pokazal svojo pripravljenost, da izgradi Hrvatsko v duhu vsega naroda.
Vladimir Radič obsoja
dr, Jurja Krnfevica
Vladimir Radič, najstarejši sin pokojnega hrvatskega kmetskega voditelja Štefana Radiča, se je že prejšnje čase poizkušal v publicistiki in mu je že nekajkrat uspelo presenetiti politično javnost. V najnovejših razmerah je Vladimir Radič spet začel nastopati v javnosti. Te dni je zagrebški dnevnik »Novi list« objavil njegov članek, ki je zbudil pozornost ne samo na Hrvatskem, temveč tudi izven nje. Vladimir Radič je namreč v članku napadel
Buče in njih seme so znane po vsej slovenski zemlji. Toda, kakor se mi zdi, je pridelovanje olja iz njih semena razširjeno po večini le na štajerskem. Na Dolenjskem sicer sade buče, toda le kot krmo za živino. To je velika škoda. Iz bučnic bi se moglo z majhnim trudom pridobiti olje, čc že ne za prodajo, pa vsaj za potrebe pridelovalcev samih. Zato hočemo opozoriti na važnost zbiranja bučnega semena. Treba bi bilo pridelovalce že zdaj poučiti o ravnanju z bučnim semenom in opozoriti na oljarne, ki bi mogle seme predelovati. — V kratkih vrsticah vam podamo, kako ravnajo z bučami v okolici Maribora. Buč je več vrst. Jeiilne, poljske, okrasne. Tu mislimo na poljske buče.
To vrsto buč sade spomladi po krompirju ali po koruzi, samo zase pa bolj redko po kompostih. Seme dajo najprej kaliti na toplo v vlažno žagovino in ga nasade potem, ko se prikažeta že krompir ali koruza iz zemlje. Iz semena se razvije rastlina z dolgimi, plazečimi se, votlimi stebli, ki nastavi v juniju in juliju velike rumene trombaste cvetove. Iz posameznih oplojenih cvetov se začno razvijati buče, ki do-zore nekako v oktobru in dosežejo nekatere v teži do 25 ali še več kg.
če zrelo bučo prerežemo ali presekamo trdi zunanji oklep, dobimo v mehki sredini seme-bučnice, ki so zelo lepo razporejene v redeh okoli središča. — Bučnica je seme, dolgo 2 do 2 in pol ter široko 1 do 1 in pol cm. Zunaj jo obJaja bel oklep, če tega odluščimo, bomo dobili belo jedrce, ki razpade na dve polovici in ga obdaja zelena kožica. Je pa tudi posebna vrsta buč,. ki daje seme-golec, brez zunanjega oklepa, kar je zelo važno.
Buče poznajo po vsem slovenskem ozemlju, a nabolj jih goje na ravninskih predelih štajerske — na Dravskem polju. Tamkaj vidite po vaseh oktobra, novembra do prvih dni decembra cele gore rumeno in zelenoprogastih buč. Dobra dva meseca so buče važna hrana za živino: surove, na manjše kose razsekane dobi goveja živina kot dodatno živilo, svinje pa jeio surove, pečene ali kuhane. Ko izkopljejo krompir in požanjejo koruznico, pridejo na vrsto buče. Poberejo jih na voz, posebej zato pripravljen (kripa) in jih odpeljejo domov, kjer jih zmečejo na kup. Zdaj se šele začne pravo delo z bučami:
KDO SO NOSILCI IN IZLOČEVALCI BACILOV TIFUSA?
Zelo je presenetilo zdravnike opazovanje, da je najti tifusov bacil cesto v Iztrebkih ljudi, ki niso bili nikdar na vročinski bolezni bolni. Kako je to mogoče? Razlagati sd moremo te tako, da bacil vča-sdh ni strupen, a je zmožen množitve. Toda če dobi bacile takega nositelja bacilov, ki ni bil nikdar bolan, vase zdrav drug človek, oboli težko in resno. To dokazuje, da mora imeti nositelj bacilov v svoji krvi snovi ali drugačne zapreke, ki zadržujejo zastrupljenje organizma po bacilih. Tak človek je zavarovan proti tifusu, je imun.
Dcgnano je, da imajo Zlasti starejši ljudje in posebno ženske pri sicer popolnoma zdravem videzu in dobrem počutenju večkrat v sebi trajne kali, katere z neumitimi rokami ali zaradi pomanjkanja č i stote na straniščih ali s perilom prenesejo na one, za katerih blaginjo in zdravje jim je skrbeti. Znan je primer, da je kuharica v osmih družinah okužila 24 ljudi, dokler ni bilo odkrito, da prenaša kot trajna izloče-valka tifusovih bacilov le-te po jedilih r.a svoje gospodarje in družine. Tu naj tudi takoj omenimo, da lahko smatramo ljudi, ki so že prestali tifusi, za sumljive in močno pogubonosne za druge ljudi. Upravičeno se jih je bati v kuhinjah in mlekarnah, posebno še. če niso dokazano snažni in čisitoto ljubeči. Našemu zdravju torej ni nevaren samo bolnik, ki ima vročinsko bolezen in dokler boleha, marveč vsakdo, ki hrani in izločuje glivice vročinske bolezni, torej tudi tak, pri katerem se bo4e-
generalnega tajnika bivSe Hrvatske seijačke stranke in sedanjega podpredsednika jugoslovanske emigrantske vlade v Londonu dr. Jurija Krnjeviča.
Kakor povzamemo po »Donauzeitung«, je začel dr. Juraj Krnjevič voditi hujskajočo propagando proti novi Hrvatski in proti hrvatskemu narodu Zato ga Vladimir Radič ostro napada. V svojem članku navaja spomenico, ki sta jo dne 12. maja 1951. podpisala inž. Avgust Košutič (svak Vla-dimirja P^adiča in takratni prvi podpredsednik Hrvatske seijačke stranke) ter tajnik HSS dr. Juraj Kmjevič. Spomenica je pozivala države, ki so diktirale versajski mir, naj odstavijo kralja Aleksandra, da ne pride do krvavega spopada med Hrvati in Srbi. Zdaj pa se je dr. Juraj Krnjevič združil s Srbi v emigraciji In se je tako pokazal v svoji pravi luči, pravi Vladimir Radič.
+
,Vo!Ssischer Beobachter" o vladi generala Nediča
O novi vladi generala Milana Nediča razpravlja tudi »Volkischer Beobachter« in pravi: »Nediceva vlada nikakor ne bo imela lahke naloge. Angleško-boljševiška propaganda je marsikod prodrla globoko med narod. Tu bo treba pometati z železno metlo. Obenem pa je treba zbrati vse narodne graditeljske sile, odbiti je treba konico zmedeni šovinistični smeri in privesti vse prebivalstvo k skupni nalogi državne obnove. Medtem ko je doslej že nemško vodstvo klicalo srbski narod k redu, bo poslej Nedičeva vlada na širokih upravnih ln gospodarskih področjih ravnala samostojno. Pri tem delu lahko popolnoma računa na podporo nemških sil, kakor je to naglasi! nemški vojaški poveljnik v Srbiji, ko mu je bila predstavljena nova vlada.*
Kar je zelenih, nedozorelih, te nekoliko razsekajo in jih taKoj skrmijo. Z drugimi pa ravnajo tako: Buče, ki jih nameravajo seči, nasekajo okoli peclja, tako da nastane pokrov (pilka), nato jim otrebijo bufi-nice, jih dado peči v krušno peč po kruhu ali pa nalašč zanje zakurijo. Ko so pečene, so lepo mehke in tedaj jih tople skrmijo. — Druge pa presekajo na polovico in jim iz mehke sredice iztrebijo bučnice. Bučni-ce trebijo zelo skrbno — škoda je vsake, ki se izgubi. Zvečer spravijo skupaj vse čez dan strebljene bučnice in jih »mezgra-jo«. To se pravi, da jih očistijo vseh ostankov rumene srelice, ki se jih še drži. — Seveda morajo pri trebljenju paziti, da spravljajo bučnice z luščino v eno posodo, a »golce« v drugo.
Zdaj je potrebno bučnice posušiti vsaj toliko, da se bodo dale shraniti. Zato jih razprostrejo na tanko po leskah in jih suše zunaj na soncu, če depušča vreme, drugače jih pa suše v vroči peči po peki ali drugače. Tudi sadne sušilnice so za sušenje bučnic pripravne. Ko so po nekaj dnevih posušene, jih spravljajo v zaboje ali vreče,
zen šele razvija ali ki je bolezen že prestal ali pa ni imel nikdar težkih vročinskih bolezenskih znakov.
OKUŽENA VODA
Izlcčevalec bacilov zelo lahko okuži vodnjak, vodovod ali potoček, ki napaja večjo skupino ljudi ali cele kraje. Seveda lahko potem izbruhne naenkrat na različnih koncih vročinska bolezen, če so ljudje uživali okuženo vedo. Bolezen se pojavi bliskovito in navadno tudi hitro upade. Dalj časa pa se še pojavljajo posamezna obolenja, ki nastajajo po prenosnem potu cd okuženca na zdrave ljudi. Trajni izlo-čevalci bacilov pa ostanejo v takem kraju še skozi desetletja stalna rezerva za nova obolenja.
Kako veliko nesrečo za prebivalstvo lahko prinese malomarnost pri 'takih javnih napravah kakor so vodovodi in studenci, nam kaže primer ameriškega mesta Rockforda, kjer je bil zaradi napake v vodovodni cevi okužen ves mestni vodovod in ;e v petih dneh od 50.000 prebivalcev obolelo njih 10.000. V dveh nemških me-sitecih, kjer so k filtrirani vodi primešali v vodovod nefiltrirano vodo, pa je skiai več tednov obolelo po 50 do 100 ljudi na dan za tifusom. Podobno je z vodnjaki: v neki vasi sta bila dva otroka bolna na vročinski bolezni Njune iztrebke so vlivali v jarek, ki je tekel tik vodnjaka. In ta vodnjak so uporabljale 303 osebe. V kratkih tednih jih je obolelo 94 na vročinski bolezni. Po mleku se večkrat okužijo otroci. Prenos tifusa po muhah je mogoč z uživanjem onesnaženih jestvin. Se prav posebno pa je treba velike pozornosti pri uživanju sadja. Zato naj si vsakdo enkrat za vselej zapomni. da je treba vsako sadje pred uživanjem oprati. Še prav pose-
kjer počakajo do zime. Pozimi jih dado spet na peč, kjer se morajo ponovno in temeljito presušiti. Golci so zla j pripravljeni za oljarno, »belce«, one z luščino, je treba še prej zluščiti. Tako se prične luščenje bučnic. V večerih, kadar luščijo, se zberejo sosedje, fantje in dekleta in luščijo pozno v noč, tako da je ves pod na debelo pokrit z belimi, šumečimi luščinami. Zraven zbijajo šale, pojejo, ženske pa po navadi opravljajo. Proti polnoči končajo, gospodinja jim ponudi kruha in pijače. Nazadnje pa se še zavrtijo ob zvokih harmonike, če je količkaj prostora. Tako gre večer za večerom skoraj vso zimo, zdaj pri enem, potem pri drugem.
Zluščeno seme spravijo v vreče in odpeljejo v oljarno. Kdor pripelje manjšo količino bučnic, jih kar odmeni, to se pravi, zamenja po določenem ključu za bučno ali kako drugo olje ter »prgo« in nekaj io-plača Večji kmetje pa peljejo večjo količino enkrat v oljarno in tam »olje delajo«, to se pravi, da se jim olje napravi iz lastnega uidelka. (To je namreč stara kmečka navada, da peljejo lastno žito v mlin. aii bučnice v oljarno tam počakajo, da se iz njihovega naredi, nato pa kar odpeljejo domov.) V oljarni bučnice najprej zmeljejo v nekako moko. ki jo potem med mešanjem kuhajo oziroma segrevajo, potem pa dado to maso v stiskalnico med plošče, od
Dsfoda Jakem!
Zavodi socialnega zavarovanja so pravkar razposlali vsem delodajalcem »družinske liste za delavce in nameščence«. Ti družinski listi bodo po statistični obdelavi služili za osnovo novim zakonskim predpisom za izvajanje zavarovanja družinskih doklad.
Po nalogu Visokega komisaria se mora novo zavarovanje izvesti čimprej. Zato prosimo vse deiodajaice, da se našemu pozivu lojalno odzovejo in nam v najkrajšem času oskrbe od svojih uslužbencev podatke o njihovih družinah. Ponovno naročamo, da morajo tiskovine izpolniti razen oseb, zaposlenih v gospodinjstvu vsi delojemalci, delavci ali nameščenci, tudi oni, ki radi zmanjšanja obratovanja delajo morda samo pol delovne dobe. Vsi uslužbenci, ki prejemajo plačo dnevno, tedensko ali 14-dnevno, naj navedejo v rubriki »mesečna plača« tisti znesek, ki bi ga prejemali, ako bi se jim zaslužek izplačeval mesečno. Izpolnjene tiskovine kontrolirajte in potrdite s svojim pečatom ter podpisom in nam jih vrnite.
Opozarjamo Vas na določbo §-a 16. zakona o zavarovanju delavcev, po kateri je delodajalec aH njegov poslovodja pod kaznijo dolžan dajati Zavodu za socialno zavarovanje potrebne podatke. Ako nam družinskih listov ne boste vrnili izpolnjenih v 5 dneh, bomo zbrali zahtevane podatke na licu mesta po svojem organu in na Vaš račun. Zadeva je namreč zelo nujna!
Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine.
Nove kmetije v Nemčiji
Naseljevanje nemškega naroda v veliko-nemškem življenjskem prostoru, pravi »Tagespost«, je tik pred svojo največjo dobo. Več desetletij je igral nemški narod vlogo naroda brez prostora, na čigar propad je sovražni svet željno čakal. Zdaj pa je nemški meč spet vrnil nemškemu plugu tla, potrebna za svobodno preživljanje nemškega naroda, šest let se že izbirajo družine, ki se potem naselijo na novih kmetijah. Zadnje leto so bili v to izbiro pritegnjeni tudi mnogi priseljenci in več mladih ljudi, ki bodo v bodočnosti kmetovalci. Od 61.197 prosilcev jih je do konca lanskega leta več ko 32.000 dobilo izkaznico za novo naselitev. To je dovoljenje državnega kmetskega vodje, da smejo prevzeti novo urejeno kmetijo. Takega dovoljenja nikoli ne dobi posameznik, temveč le cela družina. Na štajerskem in na Koroškem, pravi »Tagespost«, je ne glede na možnost naselitve v novo zasedenih pokrajinah še zelo mnogo plodne zemlje v rokah ljudi, ki niso kmetovalci, ki ne morejo sami obdelovati zemlje in jo želijo prodati.
bno zabičajte to otrokom. Za vročinsko bolezen so posebno sprejemljivi ljudje od
15. do 35. leta. Po 50. letu jo pa le redko kdo naleze.
ZDAJ JE NAJNEVARNEJŠA DOBAI
Epidemičnc nastopa trebušni tifus posebno v poznem poletju in v zgodnji jeseni, torej od avgusta do oktobra. V cen: naj bi iskali vzroke za ta pojav, še ni čisto pojasnjeno. Soditi moremo, da je človeški organizem v različnih življenjskh dobah in gotovih letnih časih zmožnejši tvoriti varstvene snovi proti okužitvi in predstavljati »i moremo tudi, da je čflov©-ška odpornost sama v različnih dobah različna.
Na drugi strani na najdemo razlago za nastop kužnih bolezni v vremenskih az-merah in življenjskih prilikah. Poleti uživamo največ surovega sadja in več pijemo, zato so tudi obolenja prebavil v tem času pogostejša in so pogoji za razvijanje bacilov kar najugodnejši. Zanimivo je opazovanje, da jetični ljudje in porodnice težje in redkeje obole za t: Tuscm. Tudi oni, ki so bolezen prestali, postanejo v nekoliki meri zavarovani proti r>onovnwn obodo-n'em, ki pa v ostalem niso preredka.
OKUŽENJE. RAZVOJ BOLEZNI IN ZDRAVLJENJE.
Človek se okuži dva do tri tedne prej, preden zboli. Glavoboli postaja vedno močnejši, telesna toplina je proti večeru vsak dan višja. Jezik je bel in obložen, nastopa splošna slabost, pomanjkanje teka. težke sanje prehajajo v blodnje. Nastopa driska, žila ne utnplje primerno hitro, temperatura se giblje okoli 40° C in popušča kake dva do tri tedne le malto v dopoldanskih urah. V četrtem tednu začenja vročina po-
tam pa priteče gosto, zeleno, svojsko diSe-če bučno olje. Bučnične tropine, ki so stisnjene v trde, 3 do 4 cm debele okrogle kolače, se imenujejo »prga« in so zelo močno hranivo za živino, posebno za molzne krave. Prga, ki pride iz stiskalnice modeme oljarne, je zelo trda. Zato jo moramo razbiti in skuhati ter v tekočem stanju pokla-dati živini.
Najbolj razvito je oljarstvo v bližini Maribora in je središče predelovanja bučnic v Framu, kjer je 4 do 5 modernih oljarn ki predelujejo deloma samo bučnice, deloma pa tudi druga oljnata semena: laneno, sončnice, repično itd. Te tovarne predelujejo predvsem prilelke Dravskega polja. Vendar so še nedavno predelovale zraven tega še bučnice, ki so prišle s spodnjega Po-dravja, ki pa niso dajale tako okusnega in finega olja kakor štajerske. — Golci nimajo bele luščine in pri njih odpade pozimi luščenje To je s praktičnega stališča ugodnejše. Vendar je olje »belcev« (z luščino) za spoznavo boljše. .Belci« služijo tudi kot nadomestek orehovih jedrc. Zluščeni, posušeni in zmleti se v potici po okusu ne razlikujejo mnogo od orehov. — V okolici Celja jih jedo tudi pečene: V jeseni pro-lajajo neoluščene bučnice — pečene na trgu Ljudje jih kupujejo in jih jedo same ali h kruhu, take da so vse ulice nasmetene z luščinami.
Sadfar v septembru
Mesec september je za sadjarja važen mesec. Zdaj se da še marsikaj poprav ti. kar ie bUo avgusta zanemarjenega, da se obvaruje ali omili škoda. ki jo povzročajo razni sadni zajedavci. Posebno je paziti na zavijače. ki delajo sadje črvivo. Crvivo sadje. ki že pada od drevja, se moTa skrbno pobirati. Skuhano se lahko krmi prašičem, ali očiščeno suši. Vse pa, kar je črvivega, je najbolje sežgati. Gnilo sadje je treba skrbno pobirati in zakopati globoko v zemljo, da se gniloba ne razširja.
Plesen na jablanah se v tem času zelo rada širi. Kjer se plesen pojav\ je trer>a takoj uporabiti žveplo ali sulikol. Žvepla naj se le ob najlepšem, sončnem in mirnem vremenu. V varstvo proti malemu zimskemu pedicu je na deblu sadnih dreves čas prilepiti lepljive pasove.
Sedaj je skrajn: čas pripraviti sadne shrambe in jih pred uporabo' temeljto osnažiti. Stene je treba preboli ti in ves prostor zažveplati, kar obvaruje hranjeno sadje zelo zanesljivo pred gnilobo, ki ga v nesnažnih in nerazkuženih shrambah kaj rada napada.
Pr obiranju sadja je treba skrbno paziti, da se sadje ne rani in ne poškoduje sadne drevje. Vsako nalomljeno ali polomljeno vejo moramo odstraniti in rano za-mazati s cepil no smolo.
DVA VLADARJA
Ko sta bila ruski car Aleksander in pruski kralj leta 1815 v Parizu, sta šla nekoč ineognito na sprehod po mestu V množici ozkih ulic okoli palače »Royal« sta tako zašla, da slednjič nista znala ne naprej ne nazaj. Zato je car nagovoril nekega dobro oblečenega gospoda in ga vprašal, l.od je najbližja pot k Tuilerijam. Vprašani je rekel: »Tudi jaz grem tja, pojdita kar z menoj, če hočeta. Ali smem vprašatije nadaljeval, ko so stopali vštric, »s kom mi je čast.. .?<r
»Jaz sem ruski car«, se je glasil odgovor prvega gospoda.
Gospod se je nekoliko nezaupljivo nasmehi jal, pomeril je z očmi pruskega kralja in vprašal dalje: »ln kdo je drugi gospod?« »To je pa pruski kralj!* Parižanov obraz je bil čedalje bolj veder in hudomušno nasmehijan. česar pa oba vladarja nista opazila, zlasti, ker se je mož jako globoko in spoštljivo priklonil. Zdajci si je tudi car dovolil vprašanje, komu se lahko zahvali za vljudnost.
»Oh. jaz?* je smeje se odgovoril Pari-žan. »Jaz sem pa kitajski cesar. Zbogom!*
Lagoma popuščati, dokler ne pride pod 37° C. Bolnik se vrača k zavesti in prav polagoma tudi k apetitu. Doba okrepitve je dolgotrajna in potrebuje zlasti v prvih tednih po bolezni zelo skrbne in previdne, a krepke prehrane. Umrljivost ni ravno majhna. Na sto obolelih pride po 6 do 12 smrtnih primerov. Pri otrocih je nevarnost manjša ko pri odraslih. Sploh raste umrljivost z leti bolnikov. Pijanci, debeluhi, gol-šavi in na srcu bolni ljudje so zaradi iz-pridenja srca v večji nevarnosti.
Da bi bolnika spravili sami brez zdravniške pomoči pokonci, je le maio verjetno. Na vsak način je treba takoj, ko vročina narašča, klicati zdravnika, ki bo ukrenil vse potrebno za negovanje bolnika in za omejitev bolezni. Vedite pa. da so obiski prepovedani in da mora vsa hiša. kjer je zbolel človek za trebušnim tifusom, posvetiti vso skrb obrambi proti nkuženju. Prva in glavna zapoved je: umivajte si roke temeljito z milom pred vsako jedjo in takoj, če ste imeli z vročinskim bolnikom opravka. Iztrebke je treba sproti raz-kuževati z razredčenim živim apnom. Perilo je treba prekuhavati. Še enkrat opozarjamo, da je že ozdravljen bolnik lahko dolgo časa nevaren za okolico in ga moramo vsaj še štiri tedne po pfebolenju imeti za nevarnega. Vročinski bolnik mora biti osamljen, izoliran, m nikakor ne srne bivati v sobah, kjer prebivajo ali celč jed6 drugi ljudje. Bolnik imej lastno jedffloo orodje in posodje, ki se posebej čisti in prekuhava.
Poleg sitarSev naj zlasti naše Sode navajajo otroke, da si bodo umivali roke pred vsako jedjo, kar je prvi pogoj obvarovan}« pred nevarnim obolenjem.



Varal se ¥f očinske bolezni i
»JUTRO« št 206
4
Sreda S. IX. 1941-XIX
Veliki imperij malega naroda
V zadnjih časih se v zvezi z bolj ali manj odkrito izraženo želijo Zedinjenih držav, da bi zasedle A zore in Madeiro, zbirajo tudi nad Portugalsko, deželo, ki se ponaša, da že stoletja ni spreminjala svojih mej, nevarni oblaki. Portugalci so odločeni, da se z vsemi sredstvi uprejo takšni zasedbi in videti je, da zbuja že sama možnost, da bi se mogli dogodki razviti v to smer, v malem narodu tiste sile, ki so mu nekoč omogočile, da je ustvaril enega največjih imperijev vseh časov.
Bilo je v dobi, ko sta se oba naroda Iberskega polotoka pripravljala, da izvršita veliko nalogo, ki jima je bila dana že po njunem položaju ob obalah Atlantskega oceana, to je, da prodreta v neznane predele tega velikanskega morja in še preko njih v dotlej neznani svet sploh. Pod kraljem Joaom I. je ljudstvo stare Luzitanije doseglo svoje stoletno stremljenje po< nacionalni in državni neodvisnosti ter postavilo na prestol domovine moža domačega rodu. Takrat je bilo pripravljeno, da obrne svojo podjetno pozornost proti tistemu skrivnostnemu oceanu, ki so se bili prejšnji brodarji drznili po njem samo do rta Boja-dorja ob zapadnem afriškem primorju in ki s& ga onkraj te točke označevali z imenom »Temnega morja«. Izročila in legende so opisovale strašne nevarnosti, grozotne viharje in pošasti, ki so obljudovale njegove prost ran ost i. Pc&kusi, da b; odgrnili zastore, ki so ga zakrivali, so pomenili za tedanje čase torej borbo ne samo proti človeškim, temveč tudi nadčloveškim silam. Portugalci so sprejeli to borbo in so v njej vztrajali do popolne zmage.
Prvi njihov sunek je veljal Maroku, kjer jih je privabljalo zlasti cvetoče in bogato mesto Cevta. 2e sšmo to podjetje je bilo dovolj drzno, kajti manjkalo jim je tako ljudi kakor sredstev. Vendar so se ga lotili, dokler jim niso propadli upi, ko je na bojnem polju pri Arzilli izginil njihov mladi in drzni kralj, don Sebasrtian.
Za velike naloge se je bilo treba pripraviti drugače in usoda je hotela, da se ;im je v tistem času rodil princ kraljeve krvi, ki jih je mcgel s svojim genijem in daljnovidnostjo pognati na cesto odkritij. Bil -je to princ Henrik, ki mu je poznejši čas nadeli ime Brcdarja. V Sagresiu je ta žilavi in bistroumni mož ustanovil šolo, ki naj bi vzgajala pomorščake in organizatorje oceanskih odprav. Takrat je reneaanca ostavila srednjeveške empirizme, znanost se je usmerila v stvarnost, kozmografija, astro-labij, kompas in kvadrant so postali temelji novega pomorstva. Sagres je vzgajal Portugalce s temi modernimi pridobitvami, a ena izmed velikih zaslug princa Henrika je bila tudi ta, da je v deželo kot učitelje bro-darstva pozval tedanje najboljše pomorščake, Italijane, zlasti Genoveze. Znano je, da je prav malo manjkalo, da ni Krištof Kolumb za počel svojega epohalnega potovanja v Novi svet iz kakšne portugalske luke in da se je prav v Lizboni zaročil s hčerjo lligursikega kozmografa Perestrella.
Kakšnih dvajset let napori princa Henrika niso pokazali posebnih uspehov. Po otoku Portu Santu je bila Madeira šele drugi otok. ki so na njem portugalski bro-darji Joao Gonzales, Zarco in Tristao Vaz razvili leta 1420. zastavo Kristusovega reda. Leta 1432. je G cm zaLo Velho pristal na
enem izmed Azorskih otokov, ki so jih raziskali šele do I. 1456. Na njih ni bilo človeškega bitja in tudi favno so predstavljale le ma:hne živali. Edino ptice so živele tam v neštevilnih tropih, zlasti sokoli, po katerih je otočje dobilo svoje ime, kajti »agor« pomeni v portugalščini sokola. Toda pravljična Atlantida, lci so jo iskali ti pomorščaki, st ni prikazala, tudi princ Henrik jo> je zaman iskal, ko je vodil odpravo, ki je dosegla onkraj rta Bojadorja Sierro Leone, otoke Zelenega rta in zaliv Biafro. Umrl je 1 1460, ne da bi doživel ustvaritev sijajnega luzitanskoga imperija. Eden izmed odločilnih dogodkov v to smer pa je bil tisti, ko je Bartolomej Diaz po tisoč nevarnostih odplul s svoj5m bro-dovjem Viharni rt, ki se je imenoval potem Rt dobre nade, in zasedel v imenu kralja Joaa II. vzhodno afriško cbalo. Po Indijskem oceanu je Diaz dospel do Kali-kuta v Indiji. Njegovo delo je 1498 dopolnil z drugim brodovjem slavni Vasco da Gama in tako se je 15 stoletje zaključ'-lo za drzne Luzitance z veličastnimi uspehi.
A v prvem letu 16. stoletja je brodov-;e pod poveljstvom Pedra Alvareza Ca-brala, ki je hotel dospeti prav za prav v zapadni smeri v Indijo, odkrilo Brazilijo. V tem stoletju se je portugalski imperij s sMnimi podvigi širil po poloblah Starega in Novega sveta. Francisco de Almeida in A.1-fonso de A!buquerque sta mu ustvarila pod lage v daljnem Orientu. Ormuz. Goa in Mala k a so bili tu njegova pomorska in trgovinska oporišča. Goa je bila prestolnica, z Ormuzom so Portugalci nadzirali Perzij-sk: zaliv in Rdeče morje. Malaka pa je bila zanje ključ do Daljnega vzhoda, s katerim so si odnirali vrata v Siam. Indoki-no. Kitajsko. Malajsko otočje, Japonsko in Avstralazijo.
Portugal si je bil s samim svojim poldrugim milijonom prebvalcev osnoval največji imperij, kar jih je bil svet dotlej videl.
V prvi polovici 16. stoletja so Luzitanci razkrili. Evropa že pravo podobo zemlje, začeli so si osvajati Brazilijo, imeli so trgovinska in trdnjavska oporišča vzdolž vseh afriških obal, naseljevali so otoke Atlantika in so na skrajnem vzhodu prodrli do Timorja. Vse, kar je svet do najnovejšega časa vedel o Indiji, Abesiniji, Sia-mu, Kitajski in drugih daljnih deželah, izvira posredno' ali neposredno iz poročil, ki so jih dajala nekoliko stoletij pokolenja portugalskih raziskovalcev, upraviteljev in misionarjev. Ko so si gradili, to ogromno cesarstvo, pa niso Portugalci odvzeli drugim kolonizatornim ljudstvom niti pedi zemlje. Da bi se v tem pogledu izognili, vsakemu sporu, so si dali celo pravočasno in od najvišje tedanje svetovne avtoritete sankcionirati svojo' posest, namreč od cerkvene avtoritete. Papež Aleksander VI. je to njihovo željo zaključil 1493 s slovito bulo »Inter coetera«, ki je razdelila Atlantski ocean s črto od Severnega do Južnega tečaja v dve polovici in določala na te; in na oni njeni strani področja, ki si jih smejo Portugalci in njihovi tekmec; Španci raziskati in osvojiti.
Proti koncu dobe velikih odkritij pa so nastopili nov4 tekmeci. Holandci. Angleži in Francozi so si kos za kosom z nasiljem prisvajali prost ran ost i portugalskega in španskega prekomorskega imperija. Navzlic temu je portugalski imperij do današnj:h dni ostal eden največjih na svetu, z več nego 2 milijonoma štirijaških kilometrov površine in več nego 9 milijoni preb;valcev zavzema med imperiji peto mesto. Pri tem Azorov in Madeire niti ne štejejo med pre-komorske posesti, temveč med integralne dele materne dežele. Baš ta okoliščina pa nam prikazuje v vsej njeni za vržen osti. kakor poudarja »II Giornale d'Italia«, namero Zedinjenih držav, da si na podlagi sile prilastijo živ del nekega ljudstva, ki ga je imelo to pet stoletij v svoj; posesti in ki je toliko doprineslo za civilizacijo sveta.
»Zalezovale!« — argentinski problem
V Buenos Airesu, agentinski prestolnici, so imeli taksiji doslej neko posebno navado, ki jim jo hočejo na vsak način odpraviti. V tem mestu najemni avtomobili namreč ne čakajo klientov na določenih mestih za parkiranje kakor drugod, temveč vozarijo ves dan in del noči neprenehoma v počasni vožnji skozi ulice, zlasti seveda skozi glavne prometne ulice in avenije mestnega središča, ter prežijo, da jih ljudje najamejo. Ta sistem je za potnike sicer zelo udoben. Ni jim treba dolgo čakati na taksi ali pa prehoditi toliko in toliko cest, da dospejo do njihovih čakališč. V Buenos Airesu zadostuje, da obstaneš na mestu, kjer si in namigneš prvemu taksiju, ki se pojavi pred teboj.
Razumljivo je pa, da ima ta navada tudi svoje nedostatke. Pred vsem so se jezili drugi avtomobilski vozači, druga vozila in pešci, da ovirajo »zalezujoči« taksiji promet. Pogosto so pozivali policijo, naj to zalezovanje odpravi.
Pritožbe doslej niso imele nobenega uspeha, vozači taksijev so lahko dokazali, da jim njihov način pridobivanja potnikov do-naša več dohodka, da je tudi za občinstvo,
Iz Ukrajine
ki se hoče voziti, udoben in da je v prestolnici končno premalo prostorov za parketi-ranje, zlasti pa v ozkih ulicah v mestnem središču. Toda drugim razlogom, ki so govorili proti njihovemu sistemu, se je pridružil sedaj eden, ki dokončno odloča: naj si bo Argentina še tako bogata dežela, po dveh letih vojne je začelo primanjkovati bencina tudi njej, sistem »zalezovanja« pa pomeni vsekako nepotrebno in neproduktivno potrošnjo te dragocene moče. Zato so se oblasti odločile, da jo odpravijo. Mestna uprava pripravlja načrte za stalna čaka-lišča, ki jih bodo morali uporabljati taksiji, obenem bo uredila večje število telefonskih govorilnic, da se bo mogel vsakdo, ki bo potreboval taksija, zmeniti z najbližnjim — bivšim zalezovalcem.
Nagrada za rdeče lase
V francoskem departementu Haute-Saone je umrl možak, ki je svojemu rojstnemu kraju zapustil polje, in sicer s pogojem, da mora občina čisti donos tega polja vsako leto izročiti osebi moškega ali ženskega spola, ki ima rdeče lase, črne obrvi in neoporečno oblikovan nos. Ce bi takšne osebe v domačem kraju ne našli, prihajajo v poštev tudi osebe z rjavimi ali plavimi lasmi, obrvi in nos pa morajo biti na vsak način takšni, kakršne je zahteval zapustnik. Nagrajena oseba tudi ne sme biti ruskega izvora. Nagrado pa dobi šele tedaj, če je poročena in ima vsaj enega otroka. Možak je svojo ustanovo imenoval po svoji materi Valentini, ki je imela rdeče lase, črne obrvi in pravilen nos.
ljudje
Motorizirani italijanski oddelki na pohodu proti sprednjim črtam
V Appenzellu na Švicarskem so obsodili nekega mazača, ki je za visoke vsote »zlra-vil« jetiko in to na način, ki ga je proglašal za absolutno učinkovitega. Zdravljenje je obstojalo v tem, da je svojim pacientom predpisoval določeno količino — seča, ljudje pa so ga morali izpiti v njegovi navzočnosti. Navzlic temu, da ni od tega nihče ozdravil, je bilo v njegovi čakalnici vedno prepolno ljudi
Utripi
Med tem ko utriplje žila odraslemu človeku povprečno 70krat na minuto, znaša utrip pri enoletnemu otroku 110 udarcev. V starosti 80 let se utrip poveča na povprečno 80 udarcev. Med živalmi so razlike zelo velike. Konju utriplje žila 40krat na minuto, slonu 25 do 28krat, miši in podgani pa najmanj 700krat. Prvenstvo ima kanarček z okrog tisoč utripi, vrabcem udari srce 800-krat, ščinkavcem 700krat, ribam pa 18 do 68krat
Italijanska
kolona



: v:.;, i* . * ^Gm
..' t. ' ^

' ' >.	; ti-	...... , • ■ \ sfy. .■■*■.■	•	:>>-KtAf■	*	>
>1 --V	:■	ri	J- .- •	'	K ,...
..... -	- -	j/* .t v.	.. •	:■•'.' .	* ~ < ..-v 4 .
:	^ ... '■.■<■■--------- .'-V.'	': /-'■ .	' . ;;;
Priprava terena na pohod italijanskih motoriziranih kolon
Prvoborifelj proti
čarovnlšklm procesom
Letos je minilo 350 let, od kar se je rodil mož, ki je s svojim delom pokazal kot prvi na nesmisel in nečlovečnost čarovniških procesov. V njegovih časih je preganjanje čarovnic doseglo takšen obseg, da pomeni pravo sramoto človeškega rodu. Piaznover-je se je izmaličilo v dejanja hla.lnokrvnega divjaštva in grozovitosti. Nemčija je bila prva, ki je vstala proti njim, a mož, ki je pričel borbo proti tej norofeti, je bil jezuit grof Friedrich Spee, ki se je proslavil tudi kot pesnik. Kot duhovnik in spovednik je spremil mnogo »čarovnic« do grmade in jim je bil v teh težkih trenutkih zadnji to-lažnik.
Pri tem delu je dobil vpogled v notranje življenje žrtev in v njegovi glavi je polagoma dozoreval načrt, da nastopi proti temu nečloveškemu zasledovanju. V knjigi, ki jo je izdal pod naslovom »Cautio eriminalis« je obsodil z vso silo razprave proti čarovnicam in knjiga, ki je izšla iz takšnega kroga, je morala seveda zbuditi pozornost. Sam se je s svojim nastopom izpostavil velikim nevarnostim, nevarnosti ječe in smrti, a se ni ustrašil. S trdnim prepričanjem, da bo uspel, je zapisal stavek: »Izjavljam svečano, da ni bila med premnogimi ženskami, ki sem jih spremil do grmade, niti ena, ki bi jo mogel s čisto vestjo proglasiti za čarovnico. Postopajte proti višjim duhovnikom, sodnikom in meni sa-
Opustošena Besarabija
Bukareštanski listi objavljajo podatke nekega inženjerja iz Kišinjeva, ki kažejo, na kakšen način so boljše viki ob svojem odhodu opustošili Besarabijo.
Bogato letino so odnesli skoraj v celoti in kmetje so bili, da bi ne umrli od gladu, zato prisiljeni, hraniti se s travami ter malenkostjo žita, ki jim je še ostala. Kuhati pa niso mogli, ker so komunisti odnesli tudi ves razpoložljiv les. Cim je izbruhnila vojna, so kmetje s strani sovjetskih komisarjev prejeli ukaz, da morajo svojo letino po-žgati. Ruska vojska je odpeljala s seboj tudi živino.
Bogat ribji plen
Norveški ribiči izjavljajo, da je lov na slanike letošnje leto v njihovem področju dosegel 3,168.000 kg. Lansko leto jih je bilo samo 2.4 milijona kilogramov. Dohodek je znašal letos okrog 2 milijona norveških kron. Osolili so samo 30.000 kg slanikov, druge so porabili sveže na domačem in nemškem trgu. Lova se je udeleževalo 1400 ladij.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Gospod poslovodja, kakšna je razlika med vašimi sobami po 15 in sobami po 20 lir?«
»Razlika petih lir, gospod.«
»Nikoli se ne bom poročila z možem, ki smrči,« meni Olga.
»Nu, a kako hočeš to prej dognati?« vpraša mati.
memu kakor s tistimi nesrečnicami, predajte jih istim mukam in boste odkrili, da smo »čarovniki« vsi...«
Na drugem mestu svoje knjige pravi celo to, da bi mogli s podobnimi razpravami spraviti na grmado brez izjeme vsakega moškega in vsako žensko, kajti vse izpovedi, ki so jih iztrgali žrtvam iz ust, so bile posledica strašnega mučenja.
Speejevo delo je bilo, kakor rečeno, prvi udarec proti eni najhujših zablod srednjega veka, v globoko temo praznoverja je posi-jal majhen žarek luči. A šele stoletje pozneje je človeštvo spoznalo do konca svojo zablodo. Knjiga je izšla 1631., štiri leta pozneje je nje avtor umrl. šele po njegovi smrti je izšla zbirka njegovih duhovnih pesnitev »Trutz-Nachtigall«, ki je zbudila pozornost s svojo globoko vernostjo. Bila je tudi zasluga te zbirke in njenega vpliva, da je Speejevo naziranje o čarovniških procesih polagoma pognalo svoje korenine v dušah ljudi.
E K D O T A
Liszt se je zvezal nekoč z znamenitim tenorjem Rubinijem za gostovanje po švedskih mestih. Razglasi na lepakih in v časnikih so obetali prvovrsten spored. Ko sta pa umetnika stopila v dvorano prvega mesta, sta zagledala tam komaj kakšnih petdeset oseb. Rubini je bil ogorčen, izjavil je, da ne bo nastopil, Liszt pa je menil: »Moraš peti. Ta drobec publike predstavlja bržkone cvet ljudi, ki se v tem mestu razumejo na glasbo, in ga je treba zato temu primerno obravnavati. Postane naj oznanjevalec najine slave!«
Liszt je opravil uvodno točko z vsem svojim mojstrstvom, Rubini je zapel z enakim sijajem. Sledil je spet Liszt z najboljšo voljo. Ko je pa končal točko, se je dvignil in dejal: »Dame in gospodje, mislim, da imamo sedaj glasbe dovolj — ali vas smem povabiti na majhno večerjo?« Po kratkem oklevanju so mu vsi navzoči sledili. Bil je prav prijeten večer, ki je pa Liszta stal seveda kup denarja. Toda naslednje tri večere je bila dvorana razprodana — in večerje ni bilo tedaj nobene ...
VSAK DAN ENA
V ŽIVALSKEM VRTU »Poglej, babica, vrabček!«
i. Esteven
45
SKRIVNOSTNA KRČMA
Ura je bila že blizu deset in razdraženost mojih živcev čedalje hujša, ko sem se spomnila male avtomatske pištole, ki mi jo je bil Clavering dal in ki sem jo bila pustila zgoraj, ko sem tisto popoldne premenila predpasnik. Čeprav zvezni redar ni bil daleč, sem si vendar dejala, da bi bilo pomirljivo imeti to orožje v dosegu roke, posebno še, ker mi je bil tudi Clavering tako zabičil. Skratka, zbrala sem ves pogum in sklenila, da poj dem ponj o. Pustila sem mater na njenem mestu za mizo in šla.
Prekoračila sem vežo in se jela z veliko naglico vzpenjati po glavnih stopnicah; vsak trenutek sem obstala, vlekla na uho in buljila v temo okrog sebe. Od nikoder ni bilo slišati glasu razen daljnega šuma dežja. Prekoračila sem mostovž, poiskala najino sobo, vzela pištolo in se enako previdno vrnila po stopnicah v pritličje. Med tem je bilo prešlo vsega pet minut.
Toda salon je bil prazen. Pomislila sem, da mati morda ni strpela pa hodi okrog po hiši in gleda, ali je vse v redu. Slišati je bilo, kako je redarjevo motorno kolo počasi prihrlelo mimo hiše in kako je njegov hrup zamrl v daljavi. Tišina je bila zdaj kar slovesna. Stopila sem k mizi in jela stoje obračati liste neke "revije, toda prebrati nisem mogla niti besedice. Tako je minilo še nekaj minut. Nato sem stekla v vežo.
»Mamica! Kje si?« sem zavpila.
Moj glas se je tolikanj samotno in izgubljeno razlegal po hiši, da se nisem upala v drugo zakli-cati. Najbrž je bila mati iz neznanega vzroka ostala v kuhinji; krenila sem tja skozi jedilno shrambo. Luč v kuhinji je gorela; vstopila sem... ter vsa prepadena obmrla na pragu.
Loputnica, ki je vodila v klet, je bila odprta!
Tedaj sem se sklonila in videla, da gori tudi v kleti luč. Čeprav smo bili pretaknili sleherni kotiček kleti, vštevši tistega, kjer so stali nakopičeni sodi, je mati očitno hotela še enkrat pogledati doli. Slišati pa ni bilo niti glasu.
»Mamica, ali si spodaj?«
Vse tiho.
Občutek strahotnega brezupa me je prevzel. Bila je groza pred širnim, razsvetljenim prostorom ob mojem znožju, groza pred prazno hišo okrog mene. Ali naj planem ven in počakam, da se vrne redar? Toda čakanje bi trajalo blizu četrt ure. In kaj bi se ta čas zgodilo z materjo? Storila sem torej najtežji sklep v svojem življenju. Če se ji je bilo kaj zgodilo, mi ni bilo ničesar več mar. Noben strah me ne bi bil udržal, da ji ne bi hitela na pomoč. Braneč se vsakršne misli, čeprav so mi bile noge trde od groze, sem s samokresom v roki krenila po stopnicah nizdol.
Praznina. Polmrak. Molk.
»Mamica!« sem zaklicala z rezkim, negotovim glasom, ki se mi ni zdel več moj.
Stopila sem naprej, med stebre, ki so podpirali strop. Dolge sence so se vlekle po. tleh. Koti so bili
temni. Dišalo je po vlažnem kamnu. To je bilo vse. Nikjer ničesar.
Rahel šum, bolj tih kot krtovo praskanje pod zemljo, je storil, da mi je kri zaledenela v žilah. Nisem se utegnila obrniti. Jeklen prijem mi je uklenil lakti, nagel zgrabljaj me je oropal samokresa. Zavpila sem, toda nekdo mi je pritisnil roko na usta. S strahovitim naporom mi je uspelo, da sem nekoliko okrenila glavo. Grabežljiv obraz, ki mu je senca še bolj poudarjala črte, se je bil iz-obličil nekaj centimetrov od mojega.
»Cest bien, c'est bien,« je zamrmral ta obraz, brezčuten kakor marmor. »Vse zaman, ma belle.«
Temno morje je zalilo vse reči in ogrnilo tudi mene, da se nisem zavedala ničesar več.
XXVI Panter in volk
Nerazločni glasovi, ki sem jih slišala, a ne razumela, so bil prvo, česar se spominjam po svoji omedlevici. Šele sčasoma so besede zadobile pomen.
»Še enkrat vam pravim, da ne. Ne in ne. Jamais de la vie! Čemu neki? Saj ni potreba. Da je potreba, bi bilo drugače.«
»S kakšno pravico se upirate? Storili boste to, kar bom jaz hotela.«
Drugi glas je bil ženski, mrzel in razločen, hkratu pa nekam piščeč, kakor bi s kamenčkom drsal po tablici. Zavedela sem se, da gledam v strop in se zaman skušam spomniti, kako in kaj; ko pa sem malce upognila glavo na eno stran, sem zagledala črno krilo, črn ogrinjač in trdi, brezčutni obraz gospe Bodeyeve. Tq je zadostovalo, da so
našle moje misli pravo pot. Spomnila sem se materinega izginjenja, svoje poti v klet in nastopa Branda Gervaisa. Kaj se je bilo zgodilo z materjo? In kje sem bila? Koliko časa sem ležala v nezavesti? Po kamenitih zidovih in stropu nad mojo glavo je bilo kazno, da ležim v kleti, ki pa ni naša klet. Na uho mi je prihajalo naglo žubo-renje vode.
»Takšne reči vobče ne spadajo k stvari,« je zdaj govorila ženska. »Nikoli niste bili praktičen človek, Gervaise.«
Tedaj ci se je začul glas, ki ga dotlej nisem bila slišala, in storil, da sem se zdrznila.
»Tako je, tako,« je zapel. »Praktičen človek niste, Gervaise.
Nekaj metrov od mene je na sklopljivi postelji sedel Jakob Gill, z eno roko za vratom, in zmr-doval obrito lice v tistem bledem nasmehu, ki sem ga bila tolikrat videla. S palcem in kazalcem proste roke se je ščipal za brado, in njegove skoraj brezbarvne oči so bile podobne živemu ledu. Zdel se mi je utelešena zloba.
»Lepa gospodična Ana se je prebudila,« je nato z blagim glasom dodal.
Gospa Bodeyeva je vzela novico ravnodušno na znanje. Modrasje oči so ji zdrknile po mojem ležečem telesu, nato pa docela pozabile name. Toda zdaj je stopil predme Gervaise, objesten in vnet kakor zmerom.
»O, gospodična Ana! Mi boste kdaj odpustili? Premalo obziren sem bil, kaj ne? Dovolite, da va« prosim za zamero.«
»JUTRO« §t 206
Sreda 3. IX. 1941-XDC
Te dni začne izhajati naš novi roman:
Hvala lepa, gospod Notol
Gospod Moto, mali, prevejani detektiv in tajni opravnik, ki mu mikadova vlada poverja najvažnejše in najnevarnejše naloge, je že več let svetovno znan zaradi svojih razburljivih pustolovščin in bučnega uspeha filmov, ki so jih zvrtili o njem.
Naš novi roman pomeni prvo postajo njegove razgibane kariere.
Vrši se v Pekingu, kitajski prestolnici, ki jo davi groza pred tajinstvenimi strahotami.
Prepričani smo, da si bo gospod Moto v zaletu osvojil naklonjenost slovenskih čitateljev, kakor je očaral italijanske v Mondadorijevi zbirki »LSfori gialli«!
Pozor na prvo nadaljevanje
ronika
Vse leto žetev
Srečno smo pospravili žito, končana je pesem mlatičev in mlatilnih strojev. Nebo je nalilo vode v potoke, veselo se vrtijo mlinska kolesa In mlinarji so noč in dan pri svojih kamnih. Epilog letošnje žetve pa še pride. Krasen je pogled po poljih ajde, ki je zdaj v najlepšem cvetju. Valovita dolenjska pobočja so belo rožnata, razkazujejo se nam v čudovito mehkih barvah. Malo kdaj doslej so dolenjski kmetje posejali toliko ajde. Prav je tako. Dopolnili bodo s tem mero potrebne prehrane. Veseli pa so s kmetovalci tudi čebelarji, ki skrbno obenem sledijo razle<ta-vanju čebel in pobožno prisluškujejo šumenju svojih ljubljenk na dehtečih pasi-ščih.
Pa je na Dolenjskem letos posejane tudi zelo mnogo turščice. Lepo jo zrastla in pognala krepke stroke. Neurje zadnjega časa je tu in tam polomilo koruzna stebla. Tudi ajda je ponekod polegla. Toda ob ugodnem vremenu se bodo polja popravila in potem bo letošnja celotna žetev uspešno zaključena. In ko bo legel sneg, bo naš kmet že spet dalje razmišljal o žitu, ki bo klilo pod snežno odejo. Vse leto je njegova misel zvezana z žitnim poljem. V ostalem pa je ves svet čez vse leto zaposlen s setvijo in žetvijo. Zanimivo je pogledati v žitni koledar, ki nam kaže naslednjo sliko:
V januarju, ko pri nas trdo zmrzujemo, žanjejo v Avstraliji, v Novi Zelandiji, v Birmi in v Argentini. Februarja žanejo Indija, Argentina in Urugvaj. To so veU-ke prostrane dežele z različnim podnebjem, zato nadaljujejo z žetvijo tudi še v marcu. Aprila se zvrstijo z žetvijo Indija, Egipt, Mehika in Perzija. V maju pridejo na vrsto Severna Afrika, Vzhodna Azija, Florida in Teksas. V juniju žanjejo Kitajska, Japonska, južni in srednji dol Severne Amerike. Potem se nam že približuje žetev preko južne Evrope. Julija je potem žetev pri nas v polnem razmahu, obenem žanjejo v južni in srednji Rusiji, v severnem delu Zedinjenih držav In še višje gori v Kanadi. Avgusta je žetev v Srednji Evropi opravljena, žanjejo pa Se Anglija, Norveška, Kanada, velik del Rusije in preostanek Japonske. V septembru se veselijo žetve na Škotskem, na Skandinavskem polotoku in v severnih ruskih predelih. Tu hitijo z žetvijo tudi še v oktobru, kajti že trka zima na vrata. Novembra žanjejo v Južni Afriki in v Peruju. O Božiču pridejo na vrsto Abe«inija, Eritreja in Italijanska Somalija. Potem gre kolo spet z letnimi časi po vsem svetu naokoli, etev in žetev na našem planetu je večna, kakor je večno človeško porajanje in smrt.
*	Novi grobovi. Po kratki in mučni bolezni je v Ljubljani za vedno zapustila svoje drage ga. Marija žiličeva, roj. Ko-privec. K zadnjem počitku jo bodo spremili v četrtek ob 17. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Umrla je v Ljubljani g. Nina Kokličeva Pogreb blage pokotnice bo v sredo ob 16. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. — 30. avgusta je v Mariboru umrla, zadeta ob srčne kapi, soproga pokopališkega ravnatelja ga. Amalija Mar-kovičeva. Poleg soproga zapušča sinove IJ^ža, bivšega častnika, veletrgovca Rudolfa, najmlajši sin pa je duhovnik. Blago gospo so pokopali v torek na mestnem pokopališču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje!
*	Službeni list za Ljubljansko pokrajino
objavlja v številki od 30. avgusta razglas Duceja z dne 30. julija 1941-XIX o prepovedi odstranitve in o obvezni prijavi vojaškega materiala na operacijskem ozemlju, dalje naredbo Visokega Komisarja o določitvi časa za zatemnitev ter objavo o spremembi prodajne cene nekaterih vrst soli.
*	Važna uredba. Korporacijsko ministrstvo je izdalo novo uredbo, s katero določa razmerje med delodajalci in uslužbenci z ozirom na veljavno kolektivno pogodbo. Uredba se nanaša na narodne praznike in na tiste državne praznike, za katere velja prostovoljna ustavitev dela. Odslej bo moral delodajalec brez odbitkov plačati svojega uslužbenca, če podjetje ne obratuje in če zaradi tega službojemalec ni delal na dan neobveznega državnega praznina.
*	General Galbiati častnikom Milice. Na
svojem inšpekcijskem potovanju pri oddelkih Črnih Srajc pod orožjem je namestnik poveljnika Milice general Enzo Galbiati govoril tudi 800 častnikom Milice v Napo-lju. Eksc. Galbiati je najprej podčrtal heroj stvo krvi in pomen Črnih Srajc na vseh bojiščih sedanje vojne, nakar je označil naloge častnika Milice tako v civilu kakor pod orožjem, še posebno pa v sedanjem odločilnem trenutku narodnega življenja, da bi se okrepil v vsem narodu duh junaštva, ki mora privesti do končne zmage. Govor generala Galbiatia je bil sprejet z izrazi zvestobe in velikega navdušenja in zaključen s pozdravom Duceju ter igran iem državne himne.
*	Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, telefon 2986. Vpisovanje se vrši vsak dan. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo.	(—)
*	Stalna izpitna komisija za srednješolske profesorske izpite v Ljubljani javlja, da so diplome za v letu 1941. napravljene profesorske izpite izgotovljene in da jih je
mogoče divgniti na dekanatu filozofske fakultete v Ljubljani.
*	Razpis Lajovčeve nagrade. Glasbena Matica razpisuje dve Lajovčevi nagradi po 400 lir in sicer prvo za zbor a capella ali s spremljevanjem, prvenstveno za mešani zbor, ki traja 4 do 5 minut, drugo za orkestralno skladbo, ki naj bo napisana za godalni ah manjši orkester ter naj traja 5 do 10 minut. Rok za vlaganje skladb je določen do 30. septembra 1941 in smejo skladbe predložiti samo gojenci Državne glasbene akademije, odnosno Srednje glasbene šole v Ljubljani, ki so v šolskem :etu 1941/42 redni gojenci enega ali drugega zavoda. Skladbe se izroče v zaprti kuverti pod naslovom »Lajovčeva nagrada 1941, 1942« in z geslom, katerega določi vlagatelj sam. Avtorjevo ime mora biti vloženo v posebni kuverti pod istim naslovom in geslom Kakor delo. Podrobnosti v veži poslopij Glasbene Matice.
*	Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, se vrši dnevno dopoldne m popoldne. Informacije in nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Telefon 43-82.	(—)
*	Procesija na Kureščku. Kurešček je imel razmeroma vedno dovolj izletnikov. Posebno ob nedeljah v zimskem času se je mnogo smučarjev po belih poljanah popeljalo v prijazno zavetišče pod cerkvijo. Zdaj, ko so nam ostali le notranjski in dolenjski hribi, pa je vsako nedeljo in tudi med tednom izletnikov na Kurešček vedno več. Pred dobrim mesecem, ko so imeli tam žegnanje, se je Ljubljančanov in tudi romarjev z dežele kar trlo. Prav tako tudi preteklo nedeljo. Cerkvica na Ku-reščku je posvečena Kraljici miru. Lani 1. septembra, ko je bila nedelja, je bila tam cerkvena slavnost, pri kateri so se verniki priporočili, da bi jim bile prizanešene grozote vojne, ki je dotlej že leto dni divjala z vso silovitostjo. Zaobljubili so se, da bodo vsako leto obnavljali procesijo, če bodo uslišani. Vojna je res šla mimo nas le z rahlim dotikom m v zahvalo za to so se letos romarji spet zbrali na Kureščku. Z dveh strani so verniki v sprevodu prišli do cerkve. Z Golega je vodil procesijo sam ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Po maši je zbranim vernikom govoril pred cerkvijo ljubljanski škof. Vse do večera je bilo na Kureščku in po okoliških vaseh živahno razpoloženje in zadovoljni in po-tešeni so se ljudje vračali na svoje domove.
*	Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov.
Kakor vsako leto smo tudi letos razposlali na stotine prošenj industrijskim, trgovskim in obrtnim podjetjem ter zasebnikom po vsej naši pokrajini z nujno prošnjo, da bi to našo akcijo podprli s čim večjimi denarnimi prispevki. Doslej smo prejeli v ta namen naslednje zneske: po 500 lir: Karel Kovač, Stari trg pri Rakeku; Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani; Hro-vat & Komp. v Ljubljani; žlender A, v Ljubljani; Karel Kovač in Franjo Kovač, Stari trg pri Rakeku. Po 100 lir: Fabiani & Jurjevec, lekarna Sušnik, Hipotekama banka in pivovarna Union — vsi v Ljubljani, ter Tone Verbič na Vrhniki. 76 lir: Ljudska posojilnica v Ljubljani. Po 50 lir: Irma Stupica, trgovina z železnino; Ivan Sede j, tov. cement, izd.; Prvo delavsko konsumno društvo; Učiteljska tiskarna; Zeschko A. in Prod. zadruga ljubi j. mizarjev — vsi v Ljubljani; Franc Kotnik na Verdu ter »Motvoz in platno« v Grosupljem. Po 40 Mr: Kolinska tovarna; Sušnik, trgovina z železnino, in I. C. Mayer — vsi Ljubljani, ter A, Domicelj na Rakeku. 38 lir: Hrvatska deželna banka d. d., podružnica v Ljubljani. 30 lir: Ivan M. Adamič, vrvarna, Ljubljana. 25 lir: F. Hreho-rič, manufaktura v Ljubljani. Po 20 lir: Andrej Dolinar, pekarna; lekarna dr. Stanko Kmet; Franc Šuštar, parna žaga; Josip Eberle, juvelir; Jakob Babnlk, vodni instalater, in »Naša Sloga«, trgovina s cerkvenimi izdelki — vsi v Ljubljani. 17.95 lir: Josip Ciuha, trgovec v Ljubljani. 15 Ur: Bogomir 2argi, modna trgovina v Ljubljani. — Skupno torej 4381.95 lir. — Navedenim blagodušnim darovalcem se v imenu naših najrevnejših bolnikov najiskreneje zahvaljujemo in toplo priporočamo njihovi nadaljnji naklonjenosti. Ako izražamo na eni strani svoje izredno veselje in zadovoljstvo nad dejstvom, da so se ti-le v polnem razumevanju naše prepotrebne in nujne akcije za ta sklad dejanski odzvali in nas blagodušno podprli, moramo na drugi strani poudariti naše umevno razočaranje, da je še zelo mnogo takih, ki so nas prezrli. In spet v Imenu naših bednih bolnikov, ki jim neizprosna jetika jemlje življenjske sile, prosimo in apeliramo, da bodo tudi oni, ki so šli preko naših prošenj, v katerih je skrito mnogo solza naših bolnikov, spremenili svoje brezbrižno stališče napram naši akciji, uvideli nujno potrebo tega sklada, zlasti v današnjih težkih dneh ter opravičili svoje nepojmljivo in neumestno oklevanje s čim izdatnejšim denarnim prispevkom, ki ga tako nujno potrebujemo, da lahko udejstvimo visoki cilj, preskrbeti vsakemu jetičnemu rojaku potrebno nego in oskrbo. — Protituberkuloz-na zveza v Ljubljani.
IZ LJUBLJANE
n— Zaloška cesta asfaltirana. Goreča želja stanovalcev ob dolgi Zaloški cesti je bila včeraj končno Izpolnjena. Asfaltna dela so bila dokončana do trgovine Sušnik. Poleg Zaloške ceste so bila asfaltirana ustja Cegnarjeve, šlajmerjeve ceste, ceste proti Poljanskemu nasipu in široki prostor pred splošno bolnico, kjer je zmerom izredno velik promet. Asfalt tipa Selmak se je dobro obnesel. Motorna vozila brzijo z veliko hitrostjo po gladkem cestišču brez slehernega tresl;'aja. Odsek od trgovine Sušnik do železniškega prelaza bo tlakovan — verjetno z granitnimi kockami — čim bo urejena kanalizacija. Z asfaltiranjem Zaloške ceste je bilo zelo ustreženo zlasti bolnikom v splošni bolnici in sana-torjih, ki stoje posredno ali neposredno ob cesti.
MODNI ATELJE
„V E R A"
NEBOTIČNIK VI — Telefon 24-63 ZOPET REDNO DELA
u— Kolesa so prepleskana. V skladu z zatemnitvenimi predpisi je pred tedni izšla naredba, da morajo tudi vsi kolesarji v času zatemnitve imeti prepleskane blatnike in na njih nameščen rdeč žarilec. Zadnjih
14 dni so imele mehanične delavnice, pleskarji in tudi mnogi Iznajdljivi zasebniki polno dela. Nekateri preveč goreči so v nepoznavanju predpisa poleg že nameščenega žarilca pustili vstaviti še novega, čeprav naredba tega ne zahteva. Mnogi so dali prepleskati cel zadnji blatnik, nekateri polovico, drugi spet samo skrajni del. Vsak je po svoje tolmačil predpis. Čeprav je že v ponedeljek potekel rok in bo odslej policija getovo strogo izvajala nadzorstvo, te v mestu, posebno pa še na deželi, vidi še dosti neprepleskanih koles. Lastniki tega niso storili v prepričanju, da se zvečer in ponoči z njimi ne bodo vozili, vendar je priporočljivo za vsakega, da zadosti predpisom naredbe, ker se dnevi hitro krajšajo in se bodo gotovo kdaj zamudili in prišli navzkriž s paragrafom.
u— Reprezentanti klasične glasbe, Hen-dl, Bach, dalje Frescobaldi, Durante in Stradella, moderni nemški skladatelj Re-ger, najodličnejši slovenski cerkveni skladatelj Stanko Premrl in Slavko Mihelčič so zastopani s svojimi deli na sporedu cerkvenega koncerta, ki bo v petek dne 5. t. m. ob 20. uri v Frančiškanski cerkvi. Dela odličnih avtorjev bodo izvajali naši umetniki, koncertna in operna pevka, al tis tka Franja Globova, violinist prof. šlais in mojster na orgle prof. Rančigaj. Na koncert opozarjamo vse ljubitelje resne umetniške glasbe. Vstopnice od 10 lir navzdol so v predpro-daji v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.	(—)
u— Na šoli Glasbene Matice se bo vršilo vpisovanje do vključno četrtka 4. t. m. in sicer dnevno od 9. do 12. ter od 15. do 17. ure. Takoj prvi dan vpisa se je priglasilo izredno lepo število gojencev, starih, pa tudi novih. V petek 5. t. m naj pridejo vsi vpisani gojenci v šolo Glasbene Matice in sicer v Hubadovo dvorano. Gojenci, ki so se vpisali za klavir, naj pridejo ob 15. uri, gojenci vpisani za violino ob 16. iri in ostale predmete ob »/217. uri. V Hubadori dvorani bodo izvedeli, kateremu strokovnemu učitelju so dodeljeni in takoj nato gredo v učno sobo k svojemu učitelju, kjer bo takoj sporazumno določen urnik. Naslednji dan se začne redni pouk v vseh oddelkih in predmetih.	(—)
u— Seznami davčnih osnov mesarjev, parketarjev, izdelovalcev rolet, stolarjev In strugarjev lesa so tudi že razgrnjeni na mestnem poglavarstvu ter vabimo interesente, da si jih do 15. t. m. ogledajo v vratar je vi sobi v pritličju leve hiše magistrata.
u_Betoni ran je Ljubljanice končano. Po
dolgih letih so betonska dela v strugi Ljubljanice končana. Pretekli teden je bila razpisana dražba še za vrhnjo konstrukcijo zapornice pri šempetrskem mostu. Ker je bil samo en ponudnik, dražba ni uspela, upanje pa je, da bodo tudi ta zadnja dela sltoro zaključena. Strugo Ljubljanice regulirajo že več ko 30 let. Poljedelsko ministrstvo na Dunaju je okrog leta 1880. poverilo civilnega inženjerja pl. Podhagskega za izdelavo generalnega načrta za zopetno regulacijo Ljubljanice in njenih pritokov. Ta je izdelal načrte in jih predložil ministrstvu. V mestnem arhivu čitamo, da je zlasti mestna občina ljubljanska krčevito pritiskala za izvedbo tega načrta. V ta namen je na neki seji leta 1886. vložil višji inženjer Žužek celotni načrt Podhagskega, češ da sta osuševanje Barja in uravnava Ljubljanice ter Gruberjevega prekopa silne važnosti za nadaljnji razvoj Ljubljane. S tem bi se še v prvi vrsti izboljšale komunikacijske razmere. Znano je namreč — je dejal — kako neugodno vpliva Ljubljansko barje na zdravstvene prilike našega mesta, ker to močvirje povzroča sopilnim organom nadležno in marsikaterikrat celo nevarno meglo in izpostavljeni smo premnogim padavinam kakor tudi vlažnosti podnebja. Tudi je vzrok visokemu stanju talne vode v južnem delu mesta. Umljivo je potemtakem, da vse to spet povzroča mnogotere bolezni, pred vsem kataralične. šele leta 1889. je poljedelsko ministrstvo dovolilo kredit. Spričo dolgega zavlačevanja so pričeli šele nekaj let pred zadnjo svetovno vojno uresničevati Podhagskega načrt o regulaciji v Ljubljaničini strugi. Ustreženo je bilo tedaj dolgoletni želji prebivalstva, da se povsem ukinejo ali vsaj zmanjšajo vsakoletne poplave, da se odpravi nehigienično ozračje, obenem pa da se napravi iz Barja plodna zemlja.
a— Kanalizacija Ambroževega trga. Na Ambroževem trgu so v teku kanalizacijska dela. Kanalizacija trga je bila v glavnem sicer že Izvedena, ko so cestišče tlakovali, vendar pa je ostal še nedovršen del. Delo je zdaj znatno težje.
u— Popravilo cestišča. Na Tyrševi cesti med Ajdovščino in Cesto Soške divizije se je obrabilo tlakovano cestišče. Mestni delavci okvaro popravljajo in zamenjajo stare granite kocke z novimi. Promet zaradi dela na cesti ni oviran.
u— Bohoričeva cesta urejena. Med Številnimi cestnimi deli, ki so bila v zadnjem času izvršena širom našega mesta, je bila urejena tudi Bohoričeva cesta, ki veže Je-gličevo cesto z Vodmatom. Cestišče so posuli z drobnim gramozom ln ga utrdili s parnim valjarjem, da je primerno napeto fn gladko. Obenem so bili urejeni tudi hodniki za pešce.
u— Mestni troSarinski oddelek zaradi snaženja uradnih prostorov v petek in soboto 5. in 6. septembra ne bo posloval za stranke.
u— Hitro zadušen ogenj. V ponedeljek kmalu po 12. je začelo goreti v kleti hiše Pred škofijo številka 1. Vnela so se v drvarnici drva Domači so se brž lotili gašenja in poklicali na pomoč tudi gasilce. Intervencija slednjih pa ni bila potrebna, ker so medtem že hišni stanovalci sami ogenj zadušili in preprečili vsako večjo nevarnost.
u— Mestni trgovski tečaj na liceju. Pred-
beležba vsak delavnik od 9. do 11. v ravnatelj evi pisarni. Tam se dobe vse potrebne informacije. Šolnina in takse neizpre-menjene, kakor lansko leto! Vpisovanje v soboto 6. septembra od 9. do 11.
u— Pešiziet Zveze gospodinj na Dobrovo. V četrtek 4. t. m. se zberemo ob 15. uri na koncu tramvajske proge na Viču. Ne pozabite na kruh. Vabimo k lepi udeležbi.
u— Vpisovanje v šolo plesne umetnosti Mete Vidmarjeve vsak dan od 17. do 19. ure v Gajevi ulici št. 9, pritličje. (—) u— Nesreča ne počiva. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali včeraj opernega pevca Ladislava R., ki ga je na ulici ugriznil nek pes. Poškodba ni huda, vendar bo moral toliko časa ostati v zdravniški oskrbi, dokler ne ugotove, ali je bil pes bolan ali zdrav. — Zdravniške nege je iskal v bolnišnici tudi 371etni Žagar Jože Mažgon. V mestu je žagal drva, ki so bila slabo zložena m so se nanj zrušila. Dobil je precej hude poškodbe po glavi in životu.
u— Za Rdeči križ daruje Vida Sešek 60 lir namesto venca na grob g. Marka Suk-Ijeta.
Z Gorenjskega
Velika mlekarna v Kranju bo, kakor smo poročali, po preteku dveletne gradbene dobe dovršena. Ker je bila gradnja pomladi precej časa prekinjena, je bilo zadnji čas treba pospešiti dela. Podjetje bo zbiralo mleko pri kmetih in ga predelovalo v trpežne mlečne izdelke s pomočjo modernih strojev. Kmetom naj bi bila na ta način zagotovljena vedno enaka cena. »Karawanken-Bote« pravi, da bodo uporabniki na Gorenjskem kmalu imeli priliko, prepričati se o dobroti izdelkov. Pravi tudi, da bo s pomočjo centrale mogoče primerno vplivati na to, da bo zajamčena vedno enaka dobava. Velik oglas tudi pravi, da sta Mlekarska zadruga in oddelek za pregledovanje jajc v Kranju pričela obratovati s 1. septembrom.
Nova krajevna imena. Na progi državne železnice ležeči kraji se doslej imenujejo po nemško tako, kakor so bile že takoj od pričetka prekrščene postaje. Holmec se
imenuje Homberg, Ravne-Streiteben, Hru-šica-Birmbau an der Save, Dovje-L&ngen-feld, Mojstrana-Meistern, Podkoren-Wur-zen an der Save, Planica-Mattel, Dobrava-Hart, Vintgar-Rothvveinklamm, Podhom-Buchheim, Soteska-Stiegen, Nomenj-Neu-ming, Slovenski Javornik - Jauerburg, Žirovnica - Scheraunitz, Lesce - Leces, Otoče-Werd, Kropa-Kropp, Sv. Jošt-Jodoziberg, Zabnica-Safnitz, Skofja Loka - Laak an der Zaier, Reteče-Ratendorf, Medvode-Zwischenwassern an der Save, Naklo-Na-klas, Duplje-Duplach, Križe-Heilenkreuz, Crnuče-Schwarzendorf, Podboršt - Unter-vvalden, Trzin-Tersain, Groblje-Ebensfeld, Mengeš-Mannsburg, Homec pri Kamniku-Biichl bei Stein, Duplica-Duplitz in podobno.
Iz Spodnje štajerske
Novi grobovi. V mariborski bolnišnici je umrl 56-letni upokojeni železniški pod-uradnik Viljem Lušicki. Nadalje Je umrl v Mariboru 65-letni železniški mizar v pokoju Rihard Turk. Na Pobrežju pri Mariboru je umrl 63-letni upokojeni učitelj Er-nest Kompost.
Nesreče. V Grušovi pri Smarjeti ob Pesnici se je zgodila v soboto dopoldne huda nesreča. 20-letnl hlapec Janez Kašman je kosil z več tovariši otavo. Po neprevidnosti nekega kosca pa je bil s koso tako hudo ranjen v desno nogo, da so ga morali ja-drno prepeljati v bolnišnico. Na Pobrežju je v Thomovi tekstilni tovarni padel 18-letni pomožni delavec Maks Zorko pri čiščenju stroja z lestve 4 m globoko in je dobil hude poškodbe. V Spodnjih Poljčanah je padla 52-letna posestnica Frančiška Av-senikova s poda in obležala s hudimi poškodbami. 8-letna delavska hčerkica Barbara škrableva iz Pekerja pa je padla z drevesa in si natrla kosti. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Iz Hrvatske
700-letnica Zagreba. Prihodnje leto bo minilo 700 let, odkar je kralj Bela IV. (1242) proglasil Zagreb za svobodno in stolno mesto. Bula kralja Bele IV. je dragocena listina zagrebškega muzeja. 2e lani smo večkrat pisali o pripravah za dostojno proslavo jubileja. Zdaj se priprave nadaljujejo in bo na vrsti več različnih svečanosti. Izvoljen je bil poseben odbor, ki mu pripadajo zastopniki državnih oblastev kakor tudi političnih in prosvetnih združenj.
Zagrebški župan potuje v Nemčijo. Kakor smo poročali, je zagrebški župan Wer-ner povabljen k zborovanju Zveze nemških županov. Povabilo mu je prinesel ravnatelj monakovskega magistrata dr. Neff. župan Werner bo proti koncu septembra odpotoval v Nemčijo in proučeval nekaj časa komunalne zadeve nemških velikih mest.
Za državnega tajnika v hrvatskem finančnem ministrstvu je bil imenovan dr. Filipančič.
* Nabiranje zdravilnih rastlin na Hrvatskem. Kakor v naših krajih, je bilo tudi na Hrvatskem že pred sedanjo vojno uveleno in priporočeno nabiranje zdravilnih rastlin, od katerih so posamezne prav redke. Siromašno prebivalstvo v goratih in gozdnatih predelih je že doslej zaslužilo letno lepe zneske. Zdaj je hrvatsko zdravstveno ministrstvo sestavilo posebno komisijo, ki naj da najobširnejše smernice za zbiranje, nego in prodajo zdravilnih rastlin. Tako se bo nabiranje zdravilnih rastlin v hrvatski državi postavilo na kar najširšo podlago. V zagrebškem farmakološkem zavodu je ustanovljen poseben oddelek za raziskavo zdravilnih rastlin.
Tudi »Kolo« pojde v Nemčijo. Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« je bilo povabljeno od velike nemške organizacije »Kraft durch Freude«, naj pride gostovat v Nemčijo. Pevski zbor »Kola« bo zatorej v kratkem odpotoval na 14-dnevno turnejo in bo poleg
drugih koncertov v raznih mestih priredil še posebne koncerte za hrvatske delavce v Nemčiji.
Silve so letos v hrvatski državi, zlasti v Bosni, zelo dobro obrodile. Računajo, da bodo izvozili 2000 vagonov v Nemčijo, Italijo in drugam po Evropi, žganje se je seveda zelo pocenilo, kakor v Srbiji.
Stroge določbe proti nagoti ln pohnjše-vanju. Zagrebški veliki župan je izdal za župo Prigorje naslednji odlok podrejenim organom: Policijske določbe zoper nagoto in razvratnost, ki so bile izdane za zagrebško mestno področje, se uveljavljajo tudi na vsem področju velike župe Prigorje. Kopalci se ne smejo kopati nagi, tudi se ne smejo kopati ponoči. V kopalni obleki se ne smejo odstranjevati iz kopališča. Prepovedano je v kopalnih oblekah obiskovati gostilne. Prepovedani so plesi v kopalnih oblekah. Kazen je zapor od 1 do 30 dni ali globa od 50 do 1500 kun.
Zakon o hrvatskem pisemstvu. Hrvatska vlada pripravlja poseben zakon, ki bo urejal nadzorstvo in omogočil pospeševanje hrvatskega pisemstva. Zakon bo tudi določil, kateri zavodi morajo dobiti obvezne izvode od tiskarn. Zagrebška vseučiliška knjižnica bo imela po novem zakonu značaj hrvatske osrednje knjižnice. Vsak mesec bosta izšli dve bibliografski poročili z navedbami o vseh novih izdajah.
Namesto lažne socialne književnosti, pravi sarajevski »Novi list«, je Hrvatom potrebno dejansko socialno delo in vrnitev k hrvatski zgodovini, kjer je treba iskati snovi za lepo književnost. Hrvatski pisatelji se morajo -.•ijstl	iih slavnega narodne^ a du u , >r' " in,-Mh desnice in duš?.
Japonski r = < ' ; . : <.<•'• , tedne po Hr\ državo, so po- lali
tajniku za propaga >io Milk^vicu r rz- ! . -ko: »Naša naiogs je kulturno spo*.. v med obema narodoma. Bodite prepricai-da je bil naš obisk v tem pogledu zelo piodonosen«.	. •
Gojenje sviloprejk. Hrvatsko kmetijsko ministrstvo se bavi z načrtom, da bi se čim bolj pospešila reja sviloprejk. V bivši Jugoslaviji je bila reja sviloprejk uvedena večjidel v pokrajinah izven hrvatskega območja. Zavoljo tega se kaže na Hrvatskem večja potreba po lastnem pridobivanju ko-konov. Pogoji za to so dani v prav širokem obsegu.
Iz Srbije
Za predsednika občine Velika Kikinda (v
Banatu) je imenovan Srb dr. žarko Jan-kovič. Občinski odbor bo sestavljen iz Srbov, Nemcev in Madžarov.
Stanarine v Beogradu znižane. Komisar ministrstva za cene in mezde je z uredbo, ki je izšla te dni, določil, da se morajo stanarine v Beogradu znižati s 1. septembrom 1.1. in sicer za vsa stanovanja, za katera stanarina ne presega din 2200.— V zgradbah, ki so bile uporabljene že pred koncem 1.1921., se zniža najemnina do 1000.— din mesečno za 15%, od 1.500.— do 2.200.— din za 10%; v zgradbah, ki so prešle v uporabo v času od 1.1922 do 1. septembra 1939, najemnine do 1500 din za 20%, one od 1500 do 2200 din za 15%; v zgradbah, uporabljanih šele po 1. sept. 1939, najemnine do 1500 din za 25%, one od 1500 do 2200 din pa za 20%.
Plačilni promet med Srbijo in Nemčijo (vključno češkomoravski protektorat in priključene dele Koroške, Kranjske in Spodnje Štajerske) se vrši samo potom kliringa. Obračunski tečaj je 20 din za 1 RM.
Cene slivam, pekmezu in slivovki je maksimiral komisar za cene in mezde za ozemlje Srbije sledeče: za sveže z roko nabrane slive 4.25 din kilogram, za otre-sene, popolnoma zrele, prvorazredne kakovosti din 3.25, za drugorazredne din 2.25. za tretjo vrsto (slive za pekmez) din 2.—, za četrto vrsto (za žganje) din 1.65 franko utovorna postaja. Na podlagi teh cen je določena merkantilna kot povprečna cena za popolnoma sušene slive din 9.—, za pekmez din 8.—, za slivovko s 25% jačine je cena din 7.50 za liter, za jačjo do 45% se bo določila cena v razmerju s to ceno, za slivovko z nad 45% jačine se sme osnovna cena povečati za 20%. Vse cene veljajo franko utovorna stanica.
Nenavaden vzrok samomora. Te dni so našli na hribu Kraljeviči nad Zaječarjem obešenega mladega kmetovalca Vojislava Atanaskoviča, zraven njega pa polno kmetijskega in drugega orodja, beležke ln poslovilno pismo, v katerem pravi, da je leta in leta delal na tem, »da osrečim ljudi in da zlasti kmetovalcem olajšam njihovo težko kmetijsko delo«. Izmislil je novo vrsto pluga, ki obenem orje in seje in tako za 50% skrajša delovni čas. »A ko sem poskušal« — pravi v pismu dalje — »izum patentirati, so me vsi odbili. To me je pognalo v smrt, to nerazumevanje ljudi, ki mislijo, da je potrebna šola in posebno pooblastilo, da se človek bavi s takšnim delom«. — Okrajni kmetijski referent g. Prokič si je izum ogledal in izjavlja, da je delo zelo resno in da se bo z malo tehnično izpopolnitvijo lahko dosegel naravnost preokret v kmetovanju. Cuje se, da se sedaj — ko si je izumitelj iz obupa končal življenje — merodajni zanimajo za ta izum.
Za dva milijona dinarjev naropanega plena. »Donauzeitung« poroča: Pri hišni preiskavi na stanovanju Aleksandra Sko-rika v Beogradu je policija našla za dva milijona dinarjev blaga. Ker so etikete še bile na robi, je bilo lahko dognati, da je plen iz trgovin, ki so bile v hiši. To je eden izmed primerov, kakršni so se zgodili v prvih vojnih dneh. Policija nadaljuje preiskave.
Ladiiski promet med Beogradom in Sme-derevom je na novo urejen. Dnevno vozi ladja iz Beograda proti Smederevu in obratno. Podjetje je zasebno in prevaža potnike in tovor.
Cene sadju v Beograda so sicer nižje kakor drugod po Evropi, vendar jih bo treba še znižati, ker so spričo letine še previsoke. Poseben oddelek pri policiji strogo nadzoruje cene. Sadja je v prestolnici dosti, toda doslej si ga niso mogli vsi privoščiti. Za ta teden so določene najvišje cene za jabolka in hruške, češplje, grozdje, slive, ostalo sadje in zelenjavo.
Obnovite naročnino!
»JUTRO« St. 306
6
Sreda 3. IX. 1941-XIX
ŠPORT
Dolenjci imajo prvake
V nedeljo je z zmago nad Belo Krajino Iz Črnomlja novomeški Elan prejel naslov nogometnega prvaka Dolenjske
Novo mesto, 1. septembra.
Nedeljskima finalnima pokalnima tekmama za nagometno prvenstvo Dolenjske je bilo vreme nekoliko bolj naklonjeno kakor včeraj ter je posebno obisk prekosil vsa pričakovanja. Kot prvi par sta nastopila na kandijskem stadionu sobotna premaganca Kočevje in Ribnica v borbi za tretje in četrto mesto, v kateri je zasluženo zmagalo Kočevje s 4:1 (1:1).
Igra je tekla na razmočenem in težkem ilovnatem terenu, ki je zelo oviral obe moštvi in je trajala samo dvakrat po 30 min. Kočevje je imelo zlasti v drugem polčasu mnogo več od igre, ko je samo težek teren rešil Ribničane, kajti nešteto žog je obtičalo v blatu in lužah pred golom. Pri Kočevju sta ugajala oba branilca, levi in
enajstmetrovko, ki jo realizira Knajter. 2:1. Elan je v očitni premoči; zdaj se vlije hud naliv, ki še bolj pokvari že tako nemogoči teren, vendar domačini ne popustijo in že v 25. min. poveča Smajdek z ostrim strelom na 3:1. V najhujšem teku izvabi Vovk sam vratarja iz gola in že vodi Elan s 4:1.
Drugi polčas pričnejo gostje z nevarnimi napadi. V 5. min. prisodi sodnik enajstmetrovko proti Elanu in že je 4:2. Domači prevzamejo spet pobudo. Vendar žoga ne najde poti v mrežo. V 14. min. doseže Knajter s prostim strelom iz 35 m. krasen gol, ki pa ga sodnik po krivici ne prizna. Igra se polagoma prenese na polovico domačinov in v 20. min. zmanjša levo krilo gostov z lepim strelom na 4:3. Premoč
^ednji^ilecte7 desna z^za", dočim je bil j gostov je vedno očitnejša in v 29. min. vratar popolnoma nemogoč. Pri Ribniča- zapusti Kosele zaradi poškodbe igrišče, nih so bili najboljši srednji krilec in obe krili, zato pa je zatajila ožja obramba in notranji trio.
Po končr ni tekmi je izročil načelnik nogometne se, ie -na obema moštvoma 2e med prvo tekmo
Jfcij-d;\.
onu preko 3000 gle-pri.akovali pričetek ■ n°stno ol ašeni tri-jeni srebrni po-'ovomeške občine meua-mu- prvaku — med a.ieta tekmi tudi po-..o« general Eksc. Fe-a mestni žup?n g. dr. Marki so ju ob3 moštvi po-
spominske z se je zbr?I
dalcev. ki s>
finalne *eVri
i- .-.: - '"i • - J*-
K 1 — ;
.r, divT j.
,-ciciišeic, zdravili.
Glav ia t* ma 4:3 (4:1)
Elan je d\: , nastopi: v spremenjeni postavi, in sicer: Kalčič, Murn, Košele, Gregorčič, Knajter, Magišta, Peric, Hočevar, Smajdek, Smerdu, Vovk. Enajstorica je posebno do odmora zaigrala prav dobro in je pokazala v vseh pogledih lep napredek. Ožja obramba je bila tudi danes najboljši del moštva, v srednji vrsti pa je zaigral Knajter v velikem stilu in je bil poleg Smerduja najboljši mož na polju. Med stranskima krilcema je bil boljši Gregorčič, v napadu pa sta bila najboljša Smerdu in desna zveza Vovk, ki je bil nosilec vseh akcij napada. Tudi Smajdek in Hočevar sta dobro opravila svojo nalogo, popolnoma zatajil pa je Peric na levem krilu, ki je bil spet najslabši mož na polju. Pri Beli Krajini je bila dobra ožja obramba, dočim je v srednji vrsti ugajal samo srednji krilec. V napadu so dali dobro igro desna zveza in obe krili, ki sta lepo prihajali pred nasprotnikov gol.
Začetni udarec ima Bela Krajina, vendar Elan izvede nekaj prav lepih napadov in izsili kot, ki ostane neizrabljen. V 7. min. ponovno kot proti gostom; lepo streljano žogo boksa vratar, toda Smerdu je na mestu in iz 10 m prisebno pošlje v gol, 1:0. Gostje skušajo izenačiti in prehajajo lepo preko kril pred vrata Elana, tamkaj pa neodločni trio vse zastrelja. V 15. min. strelja levo krilo Bele Krajine ostro na gol, vratar odbije prekratko in že izenači desna zveza 1:1. 2 min. kasneje prodre nevarno pred nasprotni gol Vovk in lepo streljano žogo reši vratar v padcu v kot. V nastali gneči pred golom sodnik zaradi nastreljane roke prestrogo prisodi
Elan pa se umakne docela v obrambo. Gostje stalno napadajo, vendar je ožja obramba na mestu in do konca igre obrali rezultat Sodil je objektivno, vendar slabše kakor običajno italijanski zvezni sodnik g. Sanggiorgi.
Po tekmi sta se obe moštvi postavili pred častno tribuno in v lepem nagovoru je župan g. dr. Polenšek častital Elanu za zmago in izročil prvem i dolenjskemu prahu dragocen pokal. Načelnik nogometne sekcije Elana g. Pelko se je vsem moštvom zahvalil za sodelovanje, lahkoatletski sekciji Elana pa izročil spominsko zastavico kot darilo za dopoldansko zmago v štafeti. Neumorni organizator tekmovanja g. Stanko Not se je nato z vzpodbudnimi besedami zahvalil vsem za sodelovanje in podporo in izročil zmagovalcu lepo darilo.
Organizacija tekem je bila v požrtvovalnih rokah gg. Nota, Pelka in Povha, katerim gre zahvala za brezhiben potek tega tekmovanja, ki ga je motilo pač slabo vreme.
StaSetnl tek po mestu
V nedeljo dopoldne je bil v okviru športnega dneva še stafetni tek skozi mesto. Start je bil pri mostu na Glavnem trgu, odkoder je vodila proga skozi mesto do okrajnega glavarstva in okrog parka nazaj do kandijskega mostu, kjer je bil cilj. Na startu je igrala godba 6. topničarskega polka ter se je zbrala na Glavnem trgu več tisočglava množica, med njo vsi predstavniki javnega življenja z okrajnim civilnim komisarjem g. dr. Grisellijem in poveljnikom karabinerjev kapetanom g. Fero na čelu.
Na startu so se javila tri moštva, in sicer lahkoatletska in nogometna ekipa domačega Elana in ekipa Bele Krajine (Črnomelj), vsaka z 11 tekači, ki so tekli po 100 m. Ze pri prvi predaji prevzame vodstvo lahkoatletska ekipa Elana, ki do cilja poveča naskok za 90 m in si z lepim rezultatom 3:10.4 zasluženo pribori zmago. Zase izenačeni sta bili nogometni eikipi Elana in Bele Krajine, med katerima je bila na vsej progi dramatična borba za boljše mesto. Pri zadnji predaji je imela Bela Krajina pol metra naskoka, toda 50 m pozneje dohiti Hočevar Belo Krajino in z naskokom pol metjra pribori drugo mesto Elanu s 3:22.3 pred Belo Krajino s 3:22.9.
Organizacija štafete, ki je bila v rokah g. Suhega Karla, je bila brezhibna.
1937, 1938 in 1939 stane 2530 tere za kg, lanskoletni pa 22.95 tire kg. Sir Emental 20.65 lire kg, cela vrsta različnega srra pa od 11.90 do 20.90 lire kg. Sveža jajca 1. vrste sitanejo 1.40 lire. Rafinirani sladkor kg 735, v kristalih 7.20 za kg, namočena polenovka 4 lire kg in Slane sardele 0.35 za komad. Surova šunka znamke Parma 41.30 lire za kg, kuhana šunka 34.20, mor-tadela 20.50, surova salama 32.50, kuhana salama 24.50 in specialna salama z kuho 22.70 lire z kg. Telečje meso I. vrste stane 15.80 lire kg, II. vrste 12.50, III. vrste 10.30 lire za kg. Goveje meso 12 lir kg, boljše vrste 14.80 lire kg, brez kosti 22 in rebrca 26 lir kg. Kdor bi prodajal ali kupoval zgoraj označena živila po višjih cenah, bo kaznovau po zakonu
* Obisk tržaškega Dopolavora v Ljubljani. Ob priliki ljubljanskega velesejma bo pokrajinski Dopolavoro v Trstu organiziral izlet za svoje člane iz Trsta. Prometno ministrstvo bo udeležnikom izleta nudilo voz-
ne olajtave. Tr.letnike bomo pozdravili v našem mestu v nedeljo 5. oktobra.
Slikarska razstava. V ponedeljek ob 18. je bila otvorjena v Galleria Trieste v ulici 20. septembra št. 16. umetnostna razstava. Znani slikar Giuseppe Moro razstavlja zbirko gvojih izbranih del.
Zanimiva najdba. Pristaniško poveljstvo poroča, da je bila najdena v Tržaškem zalivu 28. m. m. kovinasta mreža s šestnajstimi trebušastimi steklenicami in osem z vrvjo povezanih steklenic.
Požar v pristanišča. V nedeljo dopoldne je izbruhnil v pristanišču Vittorio Ema-nuele III. hud požar. Na alarm so prihiteli poklicni gasilci pod vodstvom poveljnikov ing. Valentinisa in Polana. Tem pa so se pridružili še tovariši ladjedelnice San Marco pod vodstvom ing. Ruzziera, nakar so z združenimi močmi po nekaj ur trajajočem napornem gašenju obvladali ogenj.
za-
Radio LJubljana
Sreda 3. septembra 1941-XIX
7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: bavna glasba; v presledku ob 8. napoved časa, 8.15: poročila v italijanščini, 12.30: poročila v slovenščini, 12.45: operna glasba, 13: napoved časa in poročila v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija, 14: vesti v italijanščini, 14.15: poročila v slovenščini, 17.15: koncert pianista Fer-nanda Scarpellinia, 19. italij. tečaj prof. dr. Stanka Lebna, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: simfonična glasba, 20: napoved časa in poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: koncert zbora Glasbene Matice pod vodstvom Mirka Poliča, 21.10: duet Trost-šlais, v presledku pogovor v slovenščini, 22.10: slovenska glasba, 22.25: italijanska glasba pori vodstvom Prata, 22.45: poročila v slovenščini.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor Išče službe, plača za vsako besedo L.. —.30, taKse U —.60. za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L.. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši
znesek Je L.. 10.—.
Službo dobi
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Prvovrstni
modni atelje
sprejme samostojno šiviljo. Zaposlitev stalna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15216-1
0 redu na hrvatskih igriščih
Kakor smo že kratko zabeležili na tem mestu, je poverjenik za ves šport in planinstvo na Hrvatskem izdal poseben pravilnik o vedenju nogometnih igralcev m sploh vseh športnikov na športnih terenih po Hrvatskem. Določbe tega pravilnika so v marsičem edinstvene, razen tega pa tudi nemalo stroge, toda kljub temu ne verjamemo posebno, da bodo imele zaželeni uspeh. Disciplina med športniki je bila v naših krajih ves čas vse preveč pomanjkljiva in težko ;e verjeti, da bi takšen pravilnik kar čez noč spravil k redu in pameti na tisoče in tisoče športnikov, ki so bili do sedaj vajeni gospodariti na terenu, kakor se jim je zdelo. Sicer pa prepuščamo čita-teljem samim, da si ogledalo posamezne določbe tega pravilnika, ki se glasijo dobesedno:
1.	Igralci morajo ob določenem času v pravilnem dresu priti na igrišče v naslednjem vratnem redu: prvi sodnik s stranskimi sodniki, za njim pa po dva in dva (od vsakega moštva po eden) igralca. Na čellu moštva gresta oba kapetana, za njima pa tako; vratarja z žogo v rokah. Vsii odidejo na sredo igrišča, kjer se sodnik postavi na sredino, njemu ob vsako stran pa po eden stranskih sodnikov. Moštvi zavzameta fronto drugo proti drugemu. Vsi igrafflci in sodniki morajo Stati v sitavu »mirno«. Pozdravita se obe moštvi tako, da na vzklik sodnika »>Za dom« odgovorijo vsi s poševno dvignjeno roko navzgor z vzklikom »spremni«. Prav tako se morata obe moštvi raziti in pozdraviti tudi na koncu tekme.
2.	Razen igralcev, sodnika in obeh stranskih sodnikov v častu tekme ne sme nihče stopiti na igrišče. Samo v primeru, če je kdo poškodovan, lahko pridejo tja reševalci ali pa osebe, ki nudijo igralcu prvo pomoč. Najstrože je prepovedano postajanje ali opazovanje tekme izza gola, kjer smejo biti samo fotografi, če imajo za to potrebna dovoljenja. Športni poročevalci lahko stoje na tekališču okrog igrišča, klub prireditelj pa jim je dolžan pri vhodu na igrišče pod tribuno postaviti posebno klop. Tamkaj je tudi prostor za rezerve. Nobena od teh oseb ne sme z vzklikanjem vplivati na igralce.
3.	Vsak klub, na čigar igrišču je tekma, mroa skrbeti za č'Sto neoviran prihod in odhod igralcev na teren.
4.	Vsi igralci se morajo pred tekmo, v teku igre in po končanem nastopu vesti športne in viteško. Nihče od njih ne sme ugovarjati ali razpravljati aLi se kakor koli nesportno vesti proti sodniku, stranskim
sodnikom, prav tako pa niti ne proti gledalcem ali soigralcem.
5.	Če sodnik igralca opominja ali kam, se morata oba postaviti v stav »mirno1«. Igralec mora tako mirno poslušati sodnikovo opozorilo. Vsi ostali igralci morajo ostaiti na svojih mestih brez ugovora in besede.
6.	Če je igralec izključen iz igre, mora to sodnikovo odločitev prav tako vzeti na znanje v mirnem stavu ter tako* nato brez besede zapustiti igrišče. Ostali morajo biti na svojih mestih in ne smejo spregovoriti.
7.	Dalje je prepovedano, da tri se igralci pri izvajanju prostega strela postavljali pred žogo ali igralca, ki jo strelja, dokler se ne zberejo posamezni njegovi soigralcu
8.	Kadar sodnik iz katerega koli razlega prekine igro, igralci v znak protesta proti taki odločitvi ne smejo več udarjati žoge in tako zavlačevati igro.
9.	Dosedanji način sporazuma med klubi glede skupne določitve sodnika je odpravljen. Podrobnejše določbe o tem vprašanju bodo še izdane.
10.	Za vse prestopke po gornjem je določena kazen od 6 mesecev do 2 let, bodisi s prepovedjo opravljanja športne funkcije ali igranja, v ponovnih primerih pa kazen doživljenjske prepovedi igranja.
11.	Igralcem grškovzhodne vere je nastop v vseh moštvih na Hrvatskem prepovedan brez posebnega dovoljenja, ki ga izda poverjenik. Kršitelji te določbe bodo najstrože kaznovani, in sicer ne samo igralci, temveč tudi klubi, v katerih bi takšni igralci nastopili.
SK Svoboda (Ljubljana). Danes (sreda) obvezen trening za vse igralce I. moštva in juniorjev zaradi nedeljskih prv. tekem. — Udeležba brezpogojno obvezna za vse člane in igralce.
Krojaška
pomocnica
samostojna dobi stalno mesto. Plača dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
152X5-1
Gospodinjo
zmožno vseh kuhinjskih del in šivanja, iščemo za takoj k tričlanski družini. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
15219-1
Hlapec
ki je vajen konj in^ kmet-skega dela, dobi službo. — Zelasiti: Jenkova 7, dvorišče.	15225-1
Brezove hlode
prodam. Pot na Rožnik 2.
15246-6
Posteljico
belo, leseno, prodam. — Glinska ul. 7 za tobačno tcvarno.	15230-6
Otroški voziček
giotok ali športni, in šivalni stroj, poceni prodam. Zore, Marenčičeva 5, Moste.
15234-6
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Službe išče
Beseda L —.30, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 1.—.
Dekle
vajeno splošnega gospodinj, stva in gostilne, pridno, pošteno in zanesljivo, želi primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jelena 30«.	15209-2
Boljši resni gospod
išče sobo za popoldansko uporabo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 14«.
15214-2
Vajenci (ke)
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Frizersko vajenko
sprejme frizerski salon Uder-rnan, Rožna dolina, Cesta II, št. 3.	15240-44
Beseda I —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Strojepisni pouk
Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi te-čaii se prično 1. septembra. — Vpisovanje dnevno. CHRISTOFOV UČNI ZAVOD, LJUBLJANA, Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82.	14895-4
Iz Trsta
Cene živil v Trstu. Dne 1. septembra so bile določene nove cene živilom. Iz uradnega cenika posnemamo, da stane kruh iz enotne moke 2.55 lire kg, za hlebčke po 60 gramov, 2.35 lire za hlebčke po 100 do 300 g, in 2.05 lire za hlebe od 500 do 1000 g. Testenine enotne vrste stanejo 3.30 lire kg v prosti prodaji, v zavitkih 3.40 lire kg; enotna moka 2.35 lire kg. Riž boljše vrste 3.45 lire kg, slabše vrste 2.25 lire kg. Najfinejše olivno oflje stane 10.50 lire liter, navadno olivno 9.70 liire liter, ollivno II. wste 9.40, bučno I. vrste 8.80 lire liter. Enotno maslo stane 27.70 lire kg, najboljša slanina 18.50, mast 17.40, koncentrirana paradižnikova mezga v prosti prodaji 6.80 l*re kg, v zabojčkih po 1000 g 5.70 kg, v zabojčkih po 500 g pa 5.90 kg. Mleko sveže velja 1.70 lire liter, kondenzirano pa 7.50 lire v steklenicah po 385 g. Sir iz leta
Instrukcije
iz vseh gimnazijskih predmetov daje profesorica z dolgoletno prakso. Istotako poučuje nemščino od prvih poč»tkov do dovršene kon-verzarije. Zglasiti se: Hrenova ul. 10.	15235-4
Prodam
Otroško posteljo
belo emajlirano, z žično mrežo, prodam. V dopoldanskih urah: Ljubljana, Frekmurska 5. 15217-6
Železno peč
dobro ohranjeno, najraje Lutz, kupim. Radio Pegan, Frančiškanska ulica. 15248-7
Peč
kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po možnosti železno«. 15251-7
Železno peč
▼ečjo in 1 manjšo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Peč«.	15226-7
Oblačila
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Zimski plašč
eleganten, črn, za manjšega gospoda, prodam. Ogled pri krojaču Bizjaku, Cesta 29. oktobra 23.	15220-13
Sobo odda
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Sostanovalca
t sredini mesta, s hrano in vso oskrbo, sprejmem. Našlo* ▼ vseh poslovalnicah Jutra.	15239-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam boljši osebi. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
15242-23
Prazno sobo
sončno, ▼ središču mesta, souporabo kopalnice, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 152i3-23
Sobo
z dvema posteljama oddam dvema stalnima gospodoma. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.	15213-23
Dve opremljeni sobi
elegantni, s souporabo kopalnice, t centru mesta, oddam dvema boljšima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15223-23
Prazno sobo
veliko in sončno, oddam za 100 lir, blizu remize v Zg. Šiški. Kopalnica na razpolago. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
15224-23
Sobo
oddam gospodični ali go-spej. Glinska ul. 7 za to-
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Opremljeno sobo
čisto, z dvema posteljama, tudi v predmestju, iščem. Ponudbe na ogl. odd. [u-tra r>od »Oumati«.
15244-23a
Ves dan odsotna
gospodična išče sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okolica Vrtače«. 15208-23a
Sobo
z malo kuhinjo v bližin gor. kolodvora iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj rabim 66« 15232-23*
■
Dijaike sobe
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Dijaka
nižješolca, sprejme boljša družina v vso oskrbo, strogo nadzorstvo in instrukcijo blizu III. drž. gimn. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
15254-22
Stanovanje
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Stanovanje
enosobno, majhno, oddam. Ciglerjeva ul 26, Moste.
15250-21
Dvosobno
stanovanje
svetlo, za oktober oddam. Homan, Sv. Petra c. 81.
15236-21
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajame naslova ali za šifro L 2.—.
Trisobno stanovanje
pritiklinami in kopalnico, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreda«.
15255-21a
2 avtomobila poltovorni in osebni
na pogon z ogliem, za sko-ro vsako ceno naprodaj. — Ger.erator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, !evo dvorišče).	15252-10
Eno- ali dvosobno
stanovanje
išče štiričlanska rodbina tako ali za oktober. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 99«.
15222-21a
Dve mirni osebi
iščeta v mestu enosobno stanjvanje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir in snaga«.	15228-21a
Enosobno
stanovanje
ev. s kopalnico, neoprem-ljeno ali opremlieno, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada zakonca«.	15258-21a
V najetji
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Mlekarno ali
delikateso
vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlekarna«.	15218-17
Pohištvo
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Spalnico
temno, solidno izdelano, proda Krže, pohištvo Vrhnika. Ogleda se na skladišču v Ljubljani: Prečna ul. 6 nasproti mestnega kopališča.	15237-12
Javorjeva spalnica
dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Trdinova ul. 5, pritličje, desno. 15212-12
Lokali
Lokal oddam
Tyrševa cesta 31. Istotam trgovski inventar, stelaže, pulti itd. naprodaj.
15249-19
Generatorje
(pogon z ogljem) ?.i tovorne, osebne avtomobile in stalne motone. različne velikosti po znižani ceni na zalogi. — Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
152-3-10
Avtomobilski motor
od 80 KS naprej, kupim. Oblak, Črnomelj 118.
15211-10
Beseda I —.60, taksa —.50. za datanje naslova ali za šifro L 2.—.
Moško kolo
dobre ohranjeno, kupim. — Ponudbe na Gaieva ul. R. pritličje, Salai, od 2. do 4. ure.	"5245-11
Dve kolesi
damsko in moško, novi, ugodno napiodaj. Rudnik 58/11.	15206-11
Moško kolo
»Torpedo«. s prestavami posebne prednosti, zanesljivosti, elegantne nove oblike, napiodaj, ever.t. zameni?.™ -i radio. — OSTROŽNIK, Pasaža.	15231-11
Prodam:
rabljeno športno in novo športno kolo, eno moško, eno žensko, poceni. — Fan-t.ni, mehanik. Celovška cesti 42, dvorišče. 15233-11
Dinamo-svetilke
nove, po italijanskih predpisih, prodamo in montiramo poceni. Frančiškanska ul. 10 dvorišče i«-"<-Mi
webjo3
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Klavir
dolg, dunajske znamke, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ljubljana, Pod Ježami 5.	15236-26
PRODAM
več trgovskih, gostilniških, stanovanjskih hiš in vil r centru in okolici ter gozdov. ZAJEC AND M i. 'nema pisarna. Tavčarjeva ul. 10, telefon -	14931-20
Parcela
2500 m2 za stavbo ob Tržaški cesti pri dolgem mostu, zi 36.000 lir, ena ob Šmarski cesti 650 m2 za 34 tisoč lir, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15221-20
Pristno oranžado
v originalnih steklenicah in mineralna voda na debelo •>e dobi v glavni zalogi. Kolodvorska ul. 8. M. Ge-rovac.	14889 *0
1		
	1I23S	; f 3 1 ? M
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Filatelisti, pozor!
Najusodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do posleun ■ okupacijskih znamk v kniigar-ni Janez Dolžan, Ljub!',.-na, Stritarjeva 6.	19-39
Mlada lovska psica
temnorja»-a. se je našla. Dobi se jo: Vodnikova c. 61.
15238-17
Kunce in kokljo
prodam ali zameniam za olje. Dolenjska c. 102.
15227-27
Chianti vino
prvovrstne znamke po ugodni ceni oddaja sklališče Niklsbacher, Tjrševi 36.
ijirzti ...
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 2.—.
Otroško denarnico
z vsebino L 145.— in zlatim prstanom sem izgubila na Sv. Petra cesti. Pošten najditelj naj jo odda proti r.agradi Buffet, Sv. Petra cesta 38.	15207-28

t
Naša srčno dobra in nepozabna mami, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Marija Žilic
rojena KOPRIVEC
nas je 'danes po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila. ^
K zadnjemu počitku spremimo našo nepozabno mami v četrtek, dne 4. t. m. ob 5. uri popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv.
Križu.	_
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 6. t. m. ob 7.
uri zjutraj v župni cerkvi v Trnovem.
LJUBLJANA — MARIBOR, dne 2. septembra 1941.
Globoko žalujoči: BOGDAN, VIDA, STANE, OLGA — otroci, in ostalo sorodstvo.

Uspešno oglaševanje le v »Jutru*
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Umra nam je ljubljena, dobra sestra, teta in svakinja
Nina Koklič
Pogreb bo v sredo 3. septembra 1941 ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Jakoba na 2alah.
LJUBLJANA — LITIJA, dne 2. septembra 1941.
FELIKS KOKLIČ — brat, ANA DITRIH — sestra in ostalo sorodstvo
Zahvala
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našo predobro pokojno dobrotnico, gospo
SCHULZ ANTONIJO
k večnemu počitku ter z nami sočustvovali in nas tolažili.
Posebno pa se zahvaljujemo gg. oo. frančiškanom, preč. spiritualu g. Koretiču za versko tolažbo, gg. dr. Brandstetterju in dr. Logarju Ivanu za zdravniško pomoč, čč. sestram usmiljenkam Vinc. družbe za požrtvovalno pomoč pri negi ter g. Zoranu Hribarju za vsakodnevne tolažilne obiske in vsem drugim obiskovalcem predrage pokojnice v njeni težki bolezni. Topla zahvala tudi kongregaciji gospa pri Sv. Jožefu in vsem ostalim, ki so pokojno v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem prekrasnega cvetja.
LJUBLJANA, dne 1. septembbra 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inser&cni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani